Ll«« m kort««t ¿»lav •k«f« l|ué«tv«. D«Uv-cl «o op r* vi¿«ni do v««ga kar producir«!«.
Thl« p«p«r 1« d«voi«d to ih« !nt«r««t« o! th« working cla««. Work-«r« «r« «ntltl«4 lo «II wh«t iK«v produc«.
Štev. (No.) 324.
B»i*r«4a» »•*o»4*¿**« m»u«r, D*e. I. It07, »i »h« p«ai offlr*	Au.	m ,,	...
•tcbkoMo in au«*> ib« ict.fCMfNiMtM^k am. >m OHiei: 4008 I. 31. Str., Ckietfi.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
'PAZITEI
n«*<«vllko vokUpnu-ki m n«h«|« poUi v«-S«g« naslova. prll«pl|«* n«g« «podataH
n« ovitku. Ako (tS2«>) |« St«vilka
ladaf vam • prihodnjo itavllko n«*«8« ll«t« po t«£« naročnina. Proal-mo ponovit« |« t«k«|.
Chicago, lil., 25. novembra (November) 1913.
Leto (Vol*) VIII.
Konvencija A. F. of L,
DELEGATI ZA KONORESNO PRBISKAVANJE MICHIGAN SKE STAVKE. PROTI NASELJEVANJU.
Delegat je A. F. of L. so na svo jem zboru v Seattle sprejeli reso lucijo Johna Mitchella zahtevajo-¿0, da' zvezna zbornica preižče stavko rudarjev v bakrenem o-krožju Michigana. Vsebina resolucije «je bila takoj brzojavljena v Washington. Federacija se je zavezala, da bo pomagala štraj-karjem in Gompers je imenoval odbor, kateri naj pobira prispevke. Uradniki mednarodnih unij ao obljubili, da bodo takoj izposlo vali splošno glasovanje za redno stavkovno podporo v prid rudar jev v Michiganu.
Resolucija za kongresno preiskavo se glasi:
"Ker so lastniki rudnikov pre zrli delavske' zahteve in z roga-njem zavrgli vsak poskus za poravnavo ter importirali puškarje barabe in takozvane detektive v štrajkarsko okrožje, ki so ubili več štrajkarjev, napadali ženske in pretepali .otroke;
ker je bilo v Štrajkarsko okrožje poslanih 2500 miličarjev, ki so se na konjih zaganjali v množice ljudi in s puškami ter bajoneti tolkli po možeh, ženah in otrocih zasramujoČ žene in dekleta,
sklenjeno, da American Federation of Labor zahteva kongresno preiskavo stavke in vzrokov, ki so dali povod stavki."
Dalje je sklenjeno, da American Federation of Labor odobrava stališče michiganskih rudarjev in pozivlje vse priklopljene unije, da prispevajo najmanj toliko kolikor predlaga eksekutiva federacije. Kjer je mogoče, pri spevajo naj unije večje zneske v svrho, da se preskrbi hrana, obleka in krov za tiste, ki bojujejo boj zatiranega človeštva."
Joseph D. Cannon, zastopnik W. F. of M., je na zboru slikal razmere, ki so prisilile rudarje v Copper Country do revolte in izjavil jc, da je na razpolago dovolj > dokazov, da je Calumet & Hecla Co, osleparila zvezno vlado za zemljišča, v katerih leže bakrene žile. Dotična zemljišča je družba dobila zastonj pod pretvezo, da jih bo rabila za prekop, kar pa ni bilo res. Dalje sta slikala položaj stavke tudi John H. Walker in John B. Lennon, blagajnik federacije. Zadnji je trpko žigosal milico kot bando pijancev in razuz dancev, ki niso vredni, da bi bili vojaki te ali katere druge države.
liesolucijo za samostojno politično akcijo je zavrgel resolučni odsek in mesto tega je dal izjavo, d® A F. of Labor Vše hi zrela, da bi vodila politični boj."
Stavko premogarjev v Colora-du je zbor odobril soglasno.
Glede naselniškega problema, je zbor sprejel resolucijo, katere jedro je: "I^oč z Japonci in z vsemi Azijati in proč z izseljenci iz Evrope, ki ne znajo čitati in pisati." Proti temu je glasovalo le pet delegatov. Za to resolucijo se je krepko potegnil tudi sodrug Duncan McDonald, zastopnik premogarjev v Illinoisu. Dejal je, da čitanja in pisanja svojega lastnega jezika nevešči imigrantje so nsjvečja ovira organiziranim delavcem in pravi sužniški materijal za kapitaliste. Če delsvec ne zna čitati, nima prilike, da bi se seznanil s principi unije.
Psi je jc zbor strogo obsodil •odiiča. ki skušajo izrabljati 8hermanov protitmstni zakon Pfoti delavskim unijam.
Za organiziranje prostih delavcev (laborers) se zbor najbrž ne bo zavzel kakor kažejo znamenja, in to jc velika napaka.
V ?et.rte»k je zbor obravnaval o raznih razprtijak in rešil večino •pomih točk, ki so bile na dnev.
redu. Najvažnejše so: tesarski delavci v premogokopih, ki so
doslej bili v področju premogar-ske unije, so prišli Mdaj v področje stavbinskih unij. Vozniki v pivovarnah spadajo odslej k uniji pivovarskih delavcev in delavci v izdelovalnicah sladkih in mineralnih pijač se imajo pridružiti k uniji voznikov. Iz tt'gi> sledi, da s< delavci ene industrije še bolj razdeljeni, namesto da bi se družili. Slaba taktika.
Gompers zopet predsednik.
V soboto je A. F. of L. zaključila svoj triintrideseti zbor z izvolitvijo Gompersa predsenikom in večino starih odbornikov. Proti Gomperau ni bilo opozicije. Prihodnji zbor se vrši v Philadel-phiji. Pred zaključkom je zbor odobril žensko volilno pravico, vladno železnico v Alaski in zavrgel resolucijo proti intervenciji Zed. držav v Meksiki.
GLAVAR PU&KARJEV UBIT.
George W. Belcher, vodja Bald-win-Feltzevih puškarjev in barab, ki na ukaz magnatov premora stra hujejo štrajkarje v Coloradu, je bil 20. nov. ustreljen v Trinidadu, Colo. Umor se je izvršil, ko je Belcher stopil iz neke trafike na ulico v pozni uri ponoči. Na ulici je bila velika množica ljudi in iz te množice je nekdo sprožil revolver. Krogla je zadela Belchera v , »glavo jn obležal je mrtev. Kot napadalec je bil aretiran takoj Louis Zancanelli, italijanski premogar, katerega dolže, da je streljal. Zancanelli odločno taji, da bi bil kriv. Sodilo ga bo vojaško sodišče, ker Trinidad je pod obsednim stanjem.
DIVIDENDE ZA DELAVCE.
■ «
18. t. m. so eksplodirali pliui v premogokopu Alabama Fuel and Iron Co. v Acton, Ala. Posledica: 40 premogarjev je zasutih. Izmed teh so rešili tri napol mrtve in spravili so na pov»ršje sedem trupel, kolikor je do sedaj znano. Premogokop je bil — «kakor «c navadno pozneje poroča — eden ."najvarnejših" v dotičnem okrožju.	__
IZ POLJA DELAVSKIH BOJEV
—	Iz Washingtona poročajo, da bo vlada posegla v premogar-sko stavko v Coloradu. Predsednik Wilson bo vplival, da se doseže sprava med premogarji in operatorji in delavski tajnik Wilson je obveščen, da gre v to svrho v Denver čim se konča zborovanje Ameriške delavske federacije v Seattle. Organizirano delavstvo v Denverju ee pripravlja na veliko protestno demonstracijo proti magnatom premoga, ki zavračajo vsako priliko za poravnavo Mavkt. Do 30.000 unijakih delavcev se bo vdeležilo demonstracije. Vodstvo United Mine Wonkers of America v stavkovnem okrožju" je povabilo Samuel Gompersa, John Mitchellla, Cla-rence S. Darrowa, Eugene V. Debsa in mater Jones, da vodijo demonstracijo. Tem se bo pridružil tudi vladni delavski tajnik W. B. WTilson. Položaj je brez malega nespremenjen. Vodstvo štraj-ka jra gotovo upa, da bo v kratkem razglašen generalni štrajk vseh organiziranih delavcev v Coloradu, ako operatorji premoga prej ne pustijo.	. '
—	V New Yorku grozi veliki trajk krojaških delavcev, ki zahtevajo osem ur in $5 več na teden. 150.000 delavcev in delavk je prizadetih.
—	V Indianapolisii je 20. t. m. zbruhnil štrajk unijakih voznikov. Upati je, da bo štrajk hitro končan. Nekaj delodajalcem je že odnehalo in dovolilo povišanje plače kakor zahteva unija.
ERJAVEC BO OBEŠEN. %
Ravno ob zaključku lista smo dobili poročilo, da bo Jos. Erjavec obešen 2. decembra. Toliko v vednost.
Zopet je tekla proletarska kri
Oboroženi hlapci car|ev bakra strel)all na $tra|kar|e. Obležalo )e vet ranjenih. Dru- . glh vesti lz pol)a bo|a v Michiganu.
(MINERS' BULLETIN)
Calumet, Mieh., 19. nov. — Tolpa puškarjev je v ponedeljek zjutraj napadla stavkajoče rudarje v (¿uincy, ko so korakali po cesti na piketiranje. Puškarji so ustavili rudarje in njihove žene, ki so korakale z njimi ter jim za-povedali, da morajo nazaj. Štraj-karji so pa nadaljevali svojo mirno pot in tedaj so šerifi izpro-žili revolverje v vrsto štrajkarjev. Italijanski rudar Jakob Trocia jc obležal s prestreljenim bedroin in več drugih je zadobilo lahke rane. Teško poškodovan je tudi eden puškar, ko ga je vrgel konj na tla, ki se je splašil vsi cd streljanja. Ta lopovski napad je bil brez dvoma dogovorjen med oboroženimi barabami, ker povoda ni bilo niti najmanšega za nasilje, fttraj-karje so na pohodu spremljali podšerifi na konjih in namesto da
Klemene. . Kljub neprijetnemu vremenu in sipajočemu snegu je korakalo najmanj 200 mož. V dvorani so bili govori v več jezikih, toda glavni govornik je bil James Lord, podpredsednik United Mine Worksrs iz Ulihoisa. Štrajkarji, ki so natlačili dvorano, so burno pritrjevali govornikom in s tem ponovno pokazali svojo železno vztrajnost v boju. Naš boj je sedaj štiri mesece star, ali eneržija štrajkarjev je sveža in krepka kakor prvi dan stavke.
Western Federation of Miners je prešnjf teden otvorila prodajal-nice za stavkarje v Calumetu, Hancocku. Ahmeeku in South Hsnge. John L. Hennessy je glavni poslovodja in nakupovalni agent. Trgovina je takoj v začetku bujna. Mnogo meščanov, ki ne spadajo v unijo, se je oglasilo s
rudarji trdni, morajo dobiti bitko, kajti kapitalist bo moral odnehati kadar vidi, da mu mošnja le preveč krvavi. Zato rudarji ne odnehajte I Naj so še tako boleče vaše rane, ki vom jih seka dolgi boj, naj še tako trpite gmotno in drugače, rane bodo hitro zacelje-ne, kadar končno dobite bitko in kakor prerojeni in pomlajeni se hote vrnili na delo. Ne dopustite, da bi bil ta vaš občudovanja vredni in slavni boj zastonj. Zavedno delavstvo je še z vami in ostane do konca.
Calumet, Mich., 20. nov. — Govor delavskega tajnika W. B. Wilsona v Seattle je silno pogrel carje bakra. McNaughton je rekel, da Wilsonov govor je 'bunk' in da Wilson je "peanut" politik. Nato je dobil kakih 150 pod' repnikov, ki so podpisali telegram kot "demokratje v Copper Country" in ga poslali predsedniku Wilsonu zahtevajoč od njega, da mora odsloviti W. B. Wilsona iz delavskega departmenta. Carji baki»a so že res silno razdraženi in maščevalni.
8tone City, Kana.
Ceneno uredništvo:—
Tukaj Vam }>oAiljam malo «veto, na brano med tukaiAn.jimi delavei /a bo-
Organizatorji W. F. of M. v mišiganskem štrajku.
Prva vrsta od zgora|: Frank Šavs, Vlctor Brander, Ben. Goggtn druga vrsta od spodaj: VV. T. Stodden, Ch. Vernetti, VVm. K. Holovatsky.
bi prijeli napadajoče barabe, so pa aretirali šest mirnih stavkar-jev, ki so bili potem izpuščeni.
Calumet, Mich., 20. nov. — Zadnjo nedeljo sta bili zopet dve veliki paradi stavkarjev. Ena je bila v Calumetu, ki se je končala s shodom v Palestri. Več tisoč delavcev je bilo prisotnih. Govorila sta Lounev in Janko Terzič. Druga parada jc bila v TTancocku in okrog rudnikov v Quincy s tri tisoč vdeleženci. Boss v Quincy je ukazal zapreti skebe v shaft-house, ko je videl, da se bliža parada, ker se je bal, da ne bi ske-bom srce padlo v hlače pri pogledu na toliko množico štrajkarjev in da mu ne bi ušli. Skebje v Quincy so v zelo slabem položaju. Že šest tednov niso dobili nobene plače. Carji bakra so vtrgali $25 vsakemu za železniško vožnjo in po $10 za board, tako da ni nič ostalo. Zato pa vladif med skebi velika nezadovoljnost.
V torek se je zopet vršila parada v Red Jacketu in po paradi je bil eden najlepših shodov v italijanski dvorani, odkar traja štrajk. Parado je vodila seveda naša "Ivanka Orleanska" Ana
prošnjo če bi smeli kupovati v teb prodajalnicah, kar jim je dovoljeno Stavkarji dobe blago po nakupni ceni in sicer plačajo s kuponi, ki jih dobe od , unije kot stavkovno podporo. Vsak kupon predstavlja denarno vrednost.
Da štrajk seka hude rane manjšim družbam, zlasti pa delničarjem teli družb, postaja vedno bolj očividno, dasiravno prikrivajo rane kolikor morejo. The Walve-rine Mining Co. je ustavila dividendo svojim delničarjem za to četrtletje in delničarji brez dvoma kolnejo, da se kar bliska. Cuje se celo, da je rudnik Walverine na robu gospodarskega propada in da je likvidacija neizogibna. Ostalim družbam tega kalibra se gotovo nič boljše ne godi. Ali vzlic temu pa le drže kot klopi s carjem McNaughtonom in z njegovo Calumet & Heclo, katera se ponaša, da So lnhko plača dividendo, da-sirnvno pada vrednost tudi njenih delnic. Organizacija kapitalistov je kakor železo in po tej naj si jemljejo vzgled rudarji. Kapitalisti, dasiravno tepeni, nečejo popustiti do skrajne sile; ravnotako bi morali delati rudarji in če so
jujo«ve se brate v Mit-higanu. Hali «o: L. ti. 50«; M. Zaiber 50c; T. Cuder 50e; J. Vole 25e; M. Plroko 25c; L. Bonard 25e; R. Roiitnik 2">e; Ch. Welah 25c; J. McClure 2.r»c; F. (irobolSek 25c; P. Poddler 25e; F. Toinnn 10c; L. Mandel Me* A. Werener 10e. — Skupaj $3.80. Vnem hvala!	Ijoui» Grilc.
SOD^UGI V COOK COUNTY, POZOR1
V	soboto veder, dne 29. novembra t. 1., prirede vsi socialistični klubi v Cook County veliko veselico, združeno z bazarjem, koncertom in plesom v Riverview paviljonu, Belmont in Western Ave. '
Na tej veselici nastopijo razne narodnosti s svojimi pevskimi in tamburaškimi zbori. Na veselici bo govoril sodr. Emil Seidel iz Milwaukee. Vstopnina je 25 o od osebe.
Sodrugi, pridite vsi brez izjeme in pripeljite na veselico svoje znance in prijatelje, da bodo videli del internacionale v River-view paviljonu; da bodo videli živo sliko mednarodne delavske solidarnosti na delu za svoje orožje — socialistično časopisje.
V	soboto večer torej vsi v Riverview paviljon l ODBOR.
POLOŽAJ V MEKSIKI VEDNO BOLJ KRITIČEN,
V	Meluiki vre boljiubolj. llucrta, samopaani uzurpator, te-pen od rebelov in potiskan od Ze-dinjenih držav, prezina vse in pravi, da ae hoče boriti proti vsem. Kljub ultimatu predsednika Wilsona, da ne ume otvoriti nove sleparsko izvoljene zbornice, je Iluerta zadnji četrtek otvo-ril isto in osebno prebral svojo poslanico, 'v kateri se je predstavil kot "izvoljenega odreseni-ka", ki hoče rešiti Meksiko. Napeto se pričakuje, kaj bo sedaj stoiril Wilson, čegar zadnji ultimatum je Huerta popolnoma prezrl. Gotovo je, da prihodnji Wilsonov korak bo, da potom kongresa izposluje blokado Meksike na antlantiški in pacifiški strani. V Meksiki, kolikor je se «veate lluerti, prevladuje javno mnenje, da je vojna z .Zedinjenimi državami neizogibna. Vprašanje je le, kje bo Iluerta dobil vojaštvo in druge vojne potrebščine; drugo vprašanje pa je, kako dolgo se bo Ilaerta vzdržal proti Carranzinim rebelom, ki zmagovito prodirajo proti Jugu. 18. tm. so rebeli vzeli Victorio, glavno mesto države Tamaulipas.
V	soboto je poslal Huerta 9500 mož — iu to je vse, kar je mogel spraviti skupaj — na »ever z namenom, da vzamejo Carranzi Juarez, ki ga je osvojil Pancho Villa pred enim tednom. To je menda zadnji odpor diktatorja v Mexico City in če so zmagali rebeli, bo to za njega smrtni udarec in vsaka intervencija z orožjem od strani Zedinjenih držav bo popolnoma nepotrebna. Rebeli so zadnji teden zasedli tudi pokrajino v obližju Tam pico, kjeir leže petrolski vrelci lorda Cowdraya iz Londona. Vsi ti vrelci so sedaj v rokah konstitu-cionalistov.
V	južni Meksiki vlada draginja in lakota. Valed operirs-nja rebelov na severu počiva vea železniški promet. Poleg tega je pa Huerta naložil revnemu ljudstvu silne davke, da bi dobil denar za svoje manipulacije. Banke mu morajo dajati prisilna posojila in finančna kriza je na višku.
Čikaaka Tribuna zopet za sleparskimi "zdravniki".
tekaška Tribuna se je zopet spravila nad lopove— zdravnike, ki zdrave ljudi na "dištanco". Zadnjič je razkrinkala lopove, ki operirajo "bolnike" in njih žepe v svojih officih, sedaj pa razkriva tiste, ki svoj bizniss vrne potom pošte.
Razkrinkani to pot so:
Dr. Jiroch Company, 533 So. W&b jh Str.
Turnock Medical Co., 1770 Bertau Ave.
Dr. Jos. Lister & Co., 208 N. Fifth Ave.
Sam Katz Catarrgh Treatment Co., 1325 S. Michigan Ave.
Vsi v Chicagi. Boli delo Tribune izdatno, to je trnieljito, je še uprašanje, ker se lopovi skrivajo za razne kapitalistične postave, ki so v rtinogin slučajih tako virtouzne, da je z njimi prebrisanim lopovom kaj teško priti do živega. Vsekakor pa je delo Tribune hvalovredno. Tribune mnenje, da bi se lopove najlaglje disložiralo iz tega sleparske obrata, če bi listi nc sprejemali takih oglasov, je vsekakor pravo. ("Vie se, da se začne proti takim oglasom med tujezemskimi in angl. časopisjem splošna kampanja.
K POT? AE NT PORAVNAL ZAOSTA-LE NARO^NTNE. NAJ TO STORT TA-KO.T, KFR SE MTT STCFR V KRAT KEM U8TAVT LTST. čakali bomo samo tinte, ki te javijo, naj «e Jim lista ne vstavi! Potor na to!
V COLORADI JE ŠTRAJK PREMOGARJEV! PROÖ OD COLORADEt
P HOLET A REO
Olsveland, O.
Sodrug urednik: —
Zopet se oglasim v nasein delavskem listu. To pot ae hočem dotakniti preteklih volitev. Za enkrat ao zopet gospodarji našega mesta naši "dob'otljivi" de-mokratje. Naše Ijudatvo noče pa noče spregledati; iieoe aamo sebi dobro. Je pač pozabi ji vo to Ijudatvo. Javka in javka kaj bo, ampak ka<lar je ča*. da se otrese jav-kanja in vsega skupaj, ki |>ovzro-ea. da mana. javkati, pa spet na-
Poatani aktiven član svetovne
delavske stranke, ki se zbira v politični organizaciji, da vrle sedanji kapitalistični sistem ob tis
in da na njegovem mestu postavo socialistično družbo.
Frank Somrak.
Pueblo, Oolo.
V našem mestu se mudi ravno Sini*j en Judež Iškarjot, ki sliši na ime Alojz Ustnik. Nabira nain-reč skebe za preiuogurske barone Coforadi. Ta tiček je lansko le-
__________ .	v
vije tisti stari navijalnik, ki ga to (zimski čas) prodajal tod oko-
rni je in mrcvari, da mora javkati
Slepota, to je gt.vni vzrok, da lifornije. Izvržek v človeški po-delavstvo ne vspeva. Slepote jc dobi je prišel semkaj 12. novem-pa dam1« ie dovolj, kajti štacun bra in se podal takoj na delo.
za to robo je še mnogo. Največja
štaeuna as» te :vrste Slovence je pravljal delo gairjevea in zato si brezdvomno v JoUetu, pa tudi pri j», iztekel za C. F. & 1. <'o. nekak
nas nismo brez nje. Saj je pozna te. In ta«ko se ljudstvo z zadovolj
.« sne zasluge, tako da g» je imela kompanija za nekakšnega laudar
at vom udaja svoji' usodi, ki ima ia. — Zadnje dni se je nekam
izkoriščevalcih vse
ttvoj kanal v vrste.
Dostikrat sem že cul iz ust kak šnega najslabeje plačanega dela v ca: "O, demokrat je so dobri; po nebno ga, ni čez našega župani Bakera." Drugi je zopet dejal da moramo biti kapitalistom hva ležni, kor oni nam dajo kruha Tretji je dejal, da. tako m eni biti na svetu; delavec mora biti poni žen in pokoren hlapee kapitalistu — gospodarju. Vsi ti-le čitajo Amerikanskega Slovenca in se to rej ni čuditi njih modrosti. Zalo go slepila dobe iz jolietske štacu ne. Vidite, to so muhe, na kolesu napredika! Ampak muhe menda ne bodo vstavile tok. kolesa
Kakšne dobrote ao sejali demokrat je, se lahko še vsak sporfini izza čaaa štrajka pri Ailum Bros Co. Vsak še lahko ve, kdor se je udeležil Štrajka, kako so bili demokrat je pri rokah s policijo, da so uganjali štrajkarje in prote-žirali skebe.
-	Slovenci v Clevelandu so poprečno še precej konservativni, in prav malo razrednozavedni. Su-persticija vlada še v pretežni ve-šini. Treba bo torej precej dela, dokler se ta led vraže prebije. Ali tudi z agitacijo je teško. Masa je zelo nepristopna za agitacijo. Razlagaj človeku kaj o delavskem upnašanju, pa ti zabrusi: zakaj pa nič nimaš, ko si tako prebrisan. Včasih se nisem mogel vzdržati in zavrniti je bilo treba takega puhloglavea, da nimam nič zato, ker je še več takih bedakov kot je on; če bi bil še on tako prebrisan in drugi, bi imeli lahko vsi vsak svoje . . . Pri nas se dobe še tudi taki, ki barautajo z narodnostjo; kolektarjev za Ciril Metodovo družbo itd. Vse te reči najdemo a ravno nrfeaj potuhe tudi »fi našem lokalnem listu, saj
'poznate. Ta list je pred volitvami tudi pisal, da se sedaj po mestni zbornici ne šopirijo miljo-narji. Kaj pa je Baker! In ravno sedaj ko to pišem, vidim v časopisu vest, da je Baker imenoval za neki urad enega^večkratnega milj onarja. To bo naš vrli lokalni list seveda zamolčal. Če bi bil v resnici tako resnicoljuben, kakor se včasih dela, potem bi moral prinesti tudi to vest. Ampak tega r.an narod	UstCJ. .Am/»-,
rika ne bo naredil, kajti stem bi zgubil vsak zaslužeik od dobrotlji-vih demokratov. Rojaki v Clevelandu, kaj mislite o tem T Lansko deto je pisal dotični listič, da bo priporočal pri volitvah našega rojaka — sodruga F. J. Kerna, ki je kandidiral v 23. vardi. Toda letos se je lepo premislil. Zakaj
—	se razume. Dobil je tip od demokratov. Saj je bilo vsepolno o-glasov za demokratične kandidate
skrivaj pobral, ker je bil informiran, tla v Pueblo ni zdravo o-pravljati to garjevsko delo, ker - bi se mu znalo pripetiti kaj ne-ugodnegh : morda zelenomodro oko, da bi ga kak šimpanz smatral
kalni listič samo v kalnem ribari ti, in to se je sedaj dokazalo.
Ii vino za tvrdko fctefanič iz Ca-
Tudi leta 1903 je ta človek o-
da je pri drugih atrankah še veliko več te vrste ljudi, kateri si večinoma tudi niso sami krivi. Spremenimo današnji sistem v aocis lističnega. ker edino socializem bo odpravil te vrste ljudi; edino v socializmu bomo imeli boljše življenje, ker bomo imeli vsi jedna-ke pravice!	f ,
J. Zakovšek.
New Derry, Pa
C en j. uredništvo Proletarea: — • Že dolgo čaaa se nisem oglasil iz te male naselbine, in .udi sedaj nimam kaj posebnega poročati. Z delom gre bolj slabo, kakor malone povsod, kakor razviditn iz dopisov v Proletarcu.
Vsak zaveden delavec ve, da je danes vseenu, če delavee zasluži malo več, ker mu kapitalisti kmalu podraže življenske potrebščine. Dobre čase imajo samo tisti, ki nič ne delajo, to so kapitalisti, ki si kupičijo miljone in žive v razkošju.
Delavcem je treba torej združitve — gospodarske in politčne. žalostno je, ko se čita, tukaj in tam Mkebajo slovenski delavci. Zlasti se to dogaja v Michiganu. kakor čitam v Proletarcu. Čudno je res s temi ljudmi, da ne morejo poj-miti, da stem sami sebi škoduje-za svojega najožjega sorodnika.'jo in drugim. Skeb nikdar ne pre-Mislil je reafnreč. da v Puebli ni misli, da v štrajku ne izgubi de-nobene Unije. Kvasil je nekaj, da lavee ničesar, ker mu mora kapi-tam gori v hribih, kjer kopljejo j taliat potem, zamujeno v obliki premog, ni nič nenavadnega, vsi skrajšanega časa in povišanje piada delajo. Kaj čudo. če se naši če nadomestiti. Če je štrajk iz-delavci. ki so vsi dobro informi- ¡ gubi jen, pa ne. In brez skebov ne rani o štrajku, zgražajo nad to more biti noben štrajk izgubljen, propalieo. Opozarjam vse dela v- Če bi ne bilo skebov, bi bil štrajk ce v Coloradi, naj manj pazijo in | v Michiganu že davnaj dobljen, tla mu povsod pokažejo vrata. Tu-! Ali upam, da bo vseeno, kajti kaj se > neki izrazil, da pojde v »kompanija ni vstanu delati s te-Montano. V Montani naj naši za- mi akebi. ki prvič jšh ni'toliko, ved ni delavci pazijo nanj. Če ae drugie pa tudi vešči niso rudarst-bo povsod pazilo na tega tička.po- vu. Delavci v Michiganu. držite tem bo moral oditi povsod z dol- se « vrsto in zmaga bo vaša! gim ali pa plavim nosom —" ka- Naznanim tudi, da sem tukaj kor je odšel iz Pueble. Morda pri- pobiral za mieh. štrajkarje in nade naokoli tudi kot kakšen agent bral $.1.75. IK.li sí» : po 75 c: &tevo z vinom. Pazite torej! Rojakom Kopriva: po 50 c : Jak Skofič; po na štrajku pa kličem: Vstrajajte! 25 c: John Prah, A. Heinbring, Če boste vat rajali, vam kapitali- Jak Pineza, Jos. Penič, Ant. Cuati ne bodo prišli do živega in sigh, Paul Plevič, St. Derčič. Jos. zmaga bo gotova!	Paulič. John Žarvbi in Jak. Pivk.
Pozdrav na vse! Vaš soboritelj #—Vsem hvala! za pravico in svobodo!	, Pozdn.v vsem čitateljen» Prole-
--tarca!	Stefan Kopriva.
Waukegan, 111. |	%-
I Vedno se dogodi kaj novega.'	• Chisholm, Minn,
nosebno pa še kaj smešnega v na* Cenjeno uredništvo: — ši naselbini, a kljub temu nimam Jugoslovanski socialistični klub kaj poročati, ker ae mi zdi pro- štev. 22. jt Chisholmu, Minn., je stor v ''Proletarcu" predragocen na svoji redni seji dne 2. novem-za tako vsebino. Zadnjič sem ro- ra zaključil, da bo imel dne 30. ročal, da se tukaj slabo dela in novembra 1913 — to je ve nede-do sedaj se še ni obrnilo na bolj- Ijo zvečer — v Frank Medvedovi še, pač pa še na slabše. V Ameri- dvorani (Up stairs) točno ob 8. can Steel and Wire Co. se del« uri predavanje "Zaikaj sem soeia-ih> 5 dni na teden; v teh petih list?"
dneh delajo nekateri po 2—3 dni;! Vsi člani so vabljeni, da se te-noselmo. mora biti že srečen, ke- gH predavanja vdeleže in da pri-dor d<da vseh pet dni v tednu, (peljejo seboj tudi svoje prijatelje Tak je današnji kapitalistični in znance.
Socialistični pozdrav!
M. Mavrin, tajnik.
Pismo Jaka Štrigeloo.
sistem, za katerega obstanek se borijo poleg kapitalistov in njegovih hlapcev, tudi ne zavedni delavci! Kapitalist, ki ni nikdar nič delat nič produciral — tudi ni nič njegovega — zapre "svoje'* tovarne, kadar ima dovolj izdelanega blaga, ali a ko vidi, da nc bo profita, in mirno uživa naš produkt, bogastvo, katero smo mu nakopičili izkoriščani delavci. In kaj imamo mi od tega?! Da, tudi mi imamo vsak svoje! Nekateri so po.h*hijeni 7» vse .življenje, nekateri malo manj; vsi pa imamo žu-ljave roke in bolne kosti, kar pomeni, da smo morali delati več, kot pa za sebe.
Dragi delavci! Ali je to pravilno! Začnite misliti, ali je vredno, da živimo! V takih razmerah res ni vredno, da živimo, ker to se sploh ne more imenovati življenje. Ker si pa ne moremo tajiti, da radi živimo in to še tembolj, ker
------------------------------------------imamo ravno iste pravice do živ-
v tem listu. Sodr. Kem se gotovo	Ijenja, kakor kapitalisti, si mora-
vedno trudi m povzdigo sloven-	mo zboljšati življenjske razmere,
skega delavstva v Clevelandu, a	Odpravimo današnji kapitaliatič-
kaj je dejal lastnik Cl. Amer.T	ni*sistem in nadomestimo ga s so-
Dejal je. da ni dober Slovenec,	cialističnim, v katerem bo zago-
Za počt! — Vedno se je nagla šalo	tovljena enakopravnost vseh lju-
od strani razrednozavednih de-	di, v seh ozirih in zboljšale se bo-
lavcev v Clevelandu. da hoče lo-	do razmere, v katerih bo vredno
S	1 * 1* _A * Y--«M	«V 1 . 0% I M MM* «M 1% A MS	M •	m	•	• •	•	S _ _ _W*	A •
živeti — v katerih bo lepo živeti. Veliko se je pisalo, govorilp in
Clevelandski delavec, kdaj bo*	se še piše in govori, kakšni da ao
spregledal, kedaj se boš pridružil	socialisti, da so brezverci, ubijal-
v vrsto bojujočih! Poglej okrog	ci, pijanci in največje barabe, in
*ebe — v Michigan, v Colorado —	vse to ste lepo verjeli, ker ate mi-
kako se proletarjst bojuje za avo-	alili, da že mora biti res. ne <U bi
je pravice. Ali misliš, da se tebi	se prepričali o tem. Ne rečem, da
ni treba boriti za boljšo bodo«-	so socialisti vsi "angelčki' , am-
noatt — Priatopi v socialistični	pak as kaj ao taki! Ti so produkt
klub in čitaj pravo delavsko «s-	današnjih razmer, temu so krive
sopisje, dsj ps slovo onemu "do-	razmere v katsnh žmmo Ako
pu" is jolietske in ©lev. štaeune.	pa pogledamo na aplofao, vidimo,
Imperial, Pa.
Cenj. urednik Proletarea:.—
Tudi tukaj na Imperialu nas je precej slovenskih delavcev, če rav no se le redkokedaj oglasimo v kakšnem listu. Za delavske liste je še precej zanimanja, mnogo je pa tudi tacih, ki se ne zanimajo niti za delavske niti za kakšne dmge liste. Ti ljudje žive kakor medved v brlogu in slede farov-žu, ki jim je edini cirkus življenja.
Dela se še precej stalno in delo se lahko dobi.
26. novembra priredimo isloven-sko igro v sv. Jožefa dvorani. Po igri bo ples in prosta zabava. Vstopnina 25 c od osebe. Vsi rojaki in rojakinje se nauljudneje vabijo!
Za vse bo skrbel ODBOR.
— V Švicarskem kantonu Bern jc bil sodrug in učitelj Krengner izvoljen okrajnim sodnikom. Sodrug Krengneir je dobil 1198 glasov, njegov nasprotnik Leuenber-ger pa 1177. To je prvifc, da je bil v Švici socialist izvoljen za sodnika.
Pri nadomestni volitvi v občinski mstoD v Parizu je bil izvoljen Fiancette, tajnik strokovne organizacije voznikov in fcoferjev. Do sedaj je ta volilni okraj zakopal narodni liberalec. Kapitalisti so izrabili vsakovrstna sredstva. da bi preprečili izvolitev socialista. Poatavill ao več kandlda-tov, da bi razdvojili glaaove. Vzlie temu so pri olji volitvi strašno Pogoreli.
Lub redahter!
Druh dan sm inou po tisti ka-tolšk ves««lie zao rglce taka glava kt bubn. Vae je šmel po glau po tiatm pir, k je biu glih kt Kozlar-jeu z Lblane. K sm zaviu na La« sall gasa, sm od samga 'veselia se oblubu na bužja pot k vodišk Jo-hanc, č srečn pridem v Pihlarjeu kevdr in s zrihtam želode z nia-rinirana rušiva al pa kislm arn-kani:
K sm not stopu, sm šou prec k tist miz, k se zastonj fruštka. K sm biu st. sin poklicou cela flaša ta čirnga iz Kalifornije in sm začeli tuhtat zakaj nism snuČ Mež-narjevga Tončka iz Šiške tku za uh udaru, d biu vidu nebesa in p'-ku kar skp v enmu šlog. Č'jh jc Tončk šest liamlatu in se tku po-kazou, «1 Siškari niaa od muh in komarjev, biu pajezlohka poka-zon, <1 sina L blaneani še bi fest fanti kot Ši»kari, kr L hlančan sam enkat roka stegne, pa se tist Siškar, k' je natepu šest druzih, trkU po tleh kt kugla za balinat pr Kankrt v Šišk.
01 ih v največem tuhtanj sin biu, pa me je poklieou kvlnar in reku, Jaka tla sa pisma zate.*Kr nism imou d ru z ga del«, sm zaéeu brat De Pue, 111.
l^tagi Jaka!
Vidiš, z delam se ne morem po hvalit. Delat inorma taku, kuker črna zvina, zaslužni« pa kumej tolk, da se preživma. Sempake tml ostane kakšen cent za ječme-novca. Ne bom ti «iost razlagov o tlelftivskh rečeh, ker si taku že vse sam skuz naredil. Ali vrag vse vzem. pri na» so tudi ljudje špa-sn postal, odkar je mal hladnejše. Nek pondeljk sem šou krog pol sedme ure od doma, pa sm ho-tu po siari na vatli odpreti vrata bližnjčga slovenskega salona. Salon je biv zaprt. Začev sem trkat na vrata, da so me že vsi prsti bolel. Končno so se vrata le odprla, nevem al sem preveč prtisnu al se je zgodu čudež. Pa nej bo ikoker hoče. Not sem stopu, pa sem se prec taku ustrašu, da so kar mravljinci začel lezt po men. Kaj misliš Jaka, da sem vidu. Ugni, ako moreš.---
Pri oknu aem najdu salunkipar-ja primrznenega. Ko me je sa-lunkipar vidu, da sem not pri-šon . se je začev trgat od okna. Po trudapolnem dejlu semu po-srečlu, da je prišov od okna preč, pa o, groza, rekelc je pa še tam ostav in biv taku primrznen, da bi ga tudi en par pitanih volov ne potegnil preč, dokler ne bi začela dihat peč.
Vidiš Jaka, to sem doživu in zatu te prosim, če bi katerkrat sem prisóV, da ne hou suat^*v froncimer, ker bi se lalvku zgudi-lo, da bi se vjev za frak pa ne bi mogu več hodit z Mežnarjovem Tonetam iz Šiške k Bismark.
Jaka, za dones 'končam. Truden sem že in oči mi skup lezejo. Pozdrav mi vse fest slovenske fante in može, ki se nedaja več vlečt od farjev in kapitalistov m nus.
Tvoj
J. B.
laveh nog, velikih oči in nosa kakor sova, dolgih ušes, putisne-nih pleč, kakor da ima koi na
herbtu. Precej aem ai mislil, da mora biti ta pravi, ker mu je postava tatko kazala. Ko ga pozdravim, aem ga predej poguuntal, da je od tam doma kakor žoljtski Kranjec. Uprašam ga, kako gre kaj! Na kar mi odgovori': Vrah me de zel nič ni dobrega; nato me pozove v njegov salooii. Spoznava se in enih par popijemo in precej sein videl, da živi od delavskih žuljev. Dalje ga uprašam, kaj vendar je tukaj! odgovori mi tako. Oh ne uprašaj, saj vidiš, kaj ti bum razlagal. Vidiš, procesijo, veš maširajo 50 minut in še zdaj se ne vidi kunca. Uprašam ga, kaj vendar je to? A lejpi muj. to so sami socijalisti. Vrah jim v sreči nato si pozovem &e glažek ječrne-novea in on si natoči malo šnop-sa ; nos m^kje postajal čim dalje bolj rdeč. .Nato spet je pričnel zdi-novati, de de mi je v Materi, ja neznani tkaj bu . . . Potem počne razlagati. Vidiš tako je — pred par leti se je priklatil neki soeija-list na Calumet, in sa vidiš ta vsa procesija se je od njega rodila. In »a vidiš, ti lidje nam delajo trubel, sa vidiš, ti si štrajkajo. Pravijo, da bodo sa dubili Unio in po $3.00 na 8 ur delo in Buli zna kaj iše driga, najbude da velim, da bi bli radi gospodari od Companjskeg premoženja, tako je vidiš. Bule bi blo, da so ondaj o-nega obeseli v kranjski cerkvi. Sa vidiš tega več ni moguče zatreti. Pravijo, da sa bomo morali deliti z njimi.
Nadaljuje : — Sa vidiš, naredili smo si lepo cerkev, sa podpirat je nešc nihče, vsako nedeljo je tri-firtale cerkev, ali našega gospu-<la, a vučiti se nedajo, so vsi pre-mudri. Businesa ni nič, saj vidiš sam si tukaj, še tebe nebi blo, da te nisem Jast sastal in pripeljal sem, stroški so veliki nebo moč plačati. Ti rdečkarji pravijo, d« na bomo murali vsi delat. In veš ti?agi Jaka: Bil sem ga truden poslušati ker sem se bal da znori, nato sem odšel in rekel: srečno "Markos"! Nato pridem k dobro znanemu gospodu "Hodoba". Se-ve našel sem tudi gospoda Ablerca tam in še par drugih podomače rečeno Grintavcev, privizaneh za Bar. Vidiš Jaka! Videl sem že po vseh listih opišujejo tega Ablerca, a svetoval bi dopisovalcem, da škoda za papir in čas. To je žival v človeški koži, rejen in vzrejen jc bil v loži, šole ni imel nič. »redil se je ob lesnikah po katerih ga še danes grize. Popolna podoba afrikanske gorile. Nato se obrne Iludotw «k meni. Ja uprašam, kako je, nič dobrega, je bil odgovor.
Aridiš teh rdečkarjev je toliko tukaj, da je strah. Bojim se, da nas bido pregnali iz Calumeta. Človek ni tudi na stritu siguren m nadaljuje: Se veli, se veli nihče neče delat, nevem kaj bo in tako je nadaljeval da ti ne morem vsega razložiti. Dalje dragi Jaka po-gruntal sem še več delavskih prijateljev v Cnlumetu.
Upam, da si poznal tisto Puh-kavka, katera ima bisene«. ko se mu pravi po slovensko "Slepa svinjaDa jo boš laglje pogrun-tal, ti bom tako povedal: Ona je bila enikrat za keptna pri C. k H. družbi, dala je delo skoraj vsem današnjem skebom ; svoj office je zgubila zcra4i ker je WRv>n ljubil preveč xxxxx in moral
Oalumet, 4. nov. 1913.
Dragi mi Jaka!
Upam da boš iznenaden, ko boš moj pisem spet dobu. Vem, da si že mislu, da me je siaert pobrala. Ampak ti povem, da se počutim prav dober, kar tudi teb želim.
Drag mi Jaka, ko sem bil zadnji krat v Clevelondu, ti nisem nič pisou, to ker sem imu preveč businesa. Ko sem bil slišal, da se je v Calum^u štrajk počnel, ai mi je zdelo nekaj posebnega in sem jo precej pobral na Calumet. Rajžo sem imu fte precej dobro. Ko sem prišel na Calumet depot, že sem videl po ulici velikansko parado. Ko opazujem to parado dalje po meatu, arečam nekega moža, precej debele poatave, krev
buh. Prositi je šel in prisegel je pred Mr. Jimmy jem, da ga bo dobro varoval ob vseb nevarnostih. Ali štrajka bo tudi enkrat konec, potem bo apeti gospodu po trebuhu krulilo in upam da bo Loy kmalu za karo zagrabil. Moram ga čaatitat. Ta vse učeni je res odbro napredoval!
Nadalje ti povem: Tajniik J. H. Z. je tudi akeb, upam, da bo dela vaka organizacija tudi žnjim obravnala, Lukec Klopčič, je tudi skrivni policaj, je popolnoma podoben ne yorškim Bumom. 0-meniti ti moram, da nebi blo dobro iti k njemu k spovedi, zakaj lahko bi se našel v zaporu. Tako vidiš dragi Jaka, to so ti pravi delavski prijatelje-na Calumetu!
Zdaj druga posebnega ti nimam poročat, drugi krat kaj več.
• Tvoj
Matevž Kertaia.
iti v norišnico, danes^e pa postala Companjska agitatorica za skebe. Tako vidiš dragi Jaka; po-pred so delavci plačali za svoje delo od $75.00 do $100, zdaj pa Companija p!ača toliko za skebe. Opisal ti bom še enih par drugih delavskih prijateljev.
Upam, da si poznal tistega Ln-dovitk Bahorja, on je zdaj deputij šerif; pred nekoliko leti bil je v Minisoti, imel je sam svojo tergo-vino. Delavci so mu znesli nekoliko denarja in ko je Mr. Loy imel nmkoliko delavskih žuljev, že je mislil, da je kapitalist. Delavci so go pagruntal, in moral jo je popihati na Calumet. Ko je prišel na Calumet topervo speti v Business. Ali Mio je vse zastonj. Prinesel je z Mineaote pečat na herbtu in ko je Loy videl, da so ludje na Calumetu premodri zanj, je prodal business in šel delati za neko zavarovalno Co. Tudi tu je dobil berco, potem ga je neki hr-vatAi tergovec zel za knjigovodjo v mesnico in ko mu je vae lriiji-ge smejšal, dobil je tudi tam berco. In ko se je na Calnmetu štrajk počnel Loy je imel ie prazen trs-
Rondup, Motil
Cenjeni Jaka! Tukaj sedela vsaki dan, a rojakom ne svetujem, da bi hodili semkaj za delom. Kdor nima unijske karte, ga sploh ne dobi. Kdor je pa unijski delavec, se pa kmalu naveliča beraéi-ti za delo. Na društvenem polju smo 'dobro podkovani: imamo Seat podpornih društev v tukajšni okolici, ki pripadajo raznim jed-notam in zvezam. Vsa/k rojak ima priliko zavarovati se za slučaj smrti, da ne bo treba zanj beračiti za pogrebne t roške.
Poročil se je g. John Grebene in za nevesto si je izbral gdč. Jo-sefino Pirčevo. Seveda želim obema mnogo sreče v zakonskem paradižu. Ko je napočil dan poroke in veselja, so sneženi bogovi napovedali vojno. Bombardirali so celi dan Roundup. Njih velike granate niso napravile našim ušesom nobene škode. Ko so bogovi uvideli, da jih nihče ne hvali za nijh hrabrost, so sklenili petdnevno premirje in spustili so se v mirovna pogajanja, katera so se baje vršila na Marsu in kjer so zastopniki bogov podpisali mirno r>ogodbo, ki traja še danes, ako jo niso prelomili. Kljub vsem tem naporom je ženin napravil domačo veselico, n«q katero smo bili povabljeni vsi tukajšni Slovenci. Su-tkalo se je tako, da se je iz blata nanravil r»rah. Primanjkovalo ni ničesar. Vladala je bratska sloea. Zadovoljni smo biil vsi. posebno če je kdo dobil kakšen "kis".
Pozdnav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike in obilo sreče mlademu zakonskemu paru. Ti Jaka pa povej, kadar prideš v dmge naselbine, da za napredek naselbine je povsod prvi pogoj sloga na napredni podlagi. Kjer se uveljavijo napredna načela, tam ni i>ro8tora za sirovine in skebe. Tam slovenski delavci delajo složno z drugimi narodi vred za osvoboditev delavstva iz pod kapitalistične sužnosti.
A. Kenda.
Sodruh redahter! Vidiš, k' sm te prife prebrau, sm biu h'du ve-seu. Za ta črne, k nosja rek'lce z repam, k' j m pravma frak, n'kr nemara ja. Se mn sa jm pa všeč kirumirji, k jm pravja tukej sk'-bje. K' b'li naš Udje pričel hod't pred 20. let'm v Amerika v tak'm števil kukr dons in bi imel tolk slovenskh cajtng prot ta črn'm, bi biu že davnej vrag vzeu na Kransk'm dohtarja Žlindra in doti tarja Kre»ka. kT je ata zmedene filazafije, zabeljene z ocvirki iz Rima. Študirat sm začeu, kaj b' blo biilš: odrint jo na pot po šve-larj'h al pa počakat, d' b' s' ga še enkrat pr Bizmark nabrau za tist gnar za orglce, k' je reku Tone, d' bo ke pršou. Po dalšm tuhtanj snikse odlocu, da bo tanar-bttlš, č' grem Toneta poslušat, kaj bo v nedela svojm dušcam pove-dou o orglcah in k'ku se bo vn zvin, k' jh ie tku nakresou.
K'r je biu lep dan sm vstou in sm Sov v Linkoln park gledat af-ne — same žlahtniike Janeza ii Žoleta, k' sa mu drgač čist podo-bn. sam d' nimaja šnoftobakir in d' nežna ja orglat.
Zdej sodruh redahter tc p»rou Upu pozdravm. v drugm prif, t* bom pa poslou cela pridga od Toneta.
Tvoj Jaka fttrigelj.
Po statističnih podatkih je bilo lansko leto v Zed. državah zaprtih 10.000 cerkva vsled nezadostnega biznisa Zakai neki duhovniki ne obdolže kapitaliatični aistem, ker jim uničuje bizniss? Janez, odgovori!
pbolbtabhc
s
ADVRBTI8KMBNT
SLOV. DELAVSKA
rkjoM 4mm 14.
InWpvrlraM M aprila ltOt
v d rt« vi p«u
Sedež: Concmauflh, Pa.	#
GLAVNI UKADNIKI:
Prsdsedaik: FRAN PAVLOVČttC, bo* 705, Conemaugh, Pa , ' ,r.a^uik: JOttlP ZORKO, B. F. D. 3, box 91|a, Wo.t Nawtoa, Pa. TaiaUrAbOJZlJ BAVDEK, bo* 187, Coaomau«k, Pa. » HJ oiiii tajaik: IVAN PROSTOR, bo* 120, E*port, Pa. ria«iaik JOSIP ŽELE, «108 8t. Clair Ayo, Cl.valaad, Ohio. Pomota! blagajnik: JOSIP MARINOlČ, 353« E. 80 8t, Clavalaad, Ohio.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDBIH, bo* 523, Coaomaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock bo* 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAUC, t. nadzoraik, Gary, lad., Tolestoa, 8ta., bo* 73. NIKOLAJ POVdE, 3. nad*., 1 Cralb at., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa.
» * POBOTNIKI:
IVAN GOBABK, 1. porotnik, Wwt Mineral, Kansa«, box'211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnatown, Pa. j ALJOZIJ KABLJNGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, B. F. D. 4. bo* 86.
VBHOVNI ZDBAVNIK.
F. J. Korn, M. D, 8202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
A	POMOtNI ODBOR.
Dremelj Joiei, bo* 275, Coaomaugh, Pa. Gačnik Ivan, 8. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa. Zaman Frane, box 275, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pp. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnatown, Pa.
Delegatje za zdruitveni sestanek dno 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conamaugh, Pa. Bo bolj Ivan, Gloncoo, Ohio. Stefan Zabrie, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, «029 Glasa ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno glasilo: P ROLETA RBC.
«
Cenjena druitva, otiroma njih uradniki, ao uljudno protoni, pošiljati vso dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj oo pošilja glasom pravil, edino potom Pottnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakaanie, nikakor pa no potom privataih ¿okov.	»	*
V slučaju, da opaaijo druitvoni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako pomanjkljivosti, naj t« nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da so ▼ pri hodnjo popravi.
IZ UBADA O LAVNEGA TAJNIKA
8. D. P. E. \
PREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH.
Pristopil, člani-co k druitvu:
"Boritelj", Atev. 1—,Sadar Anton, e. H. 4401, v prvi oddelek.
"Pomočnik", ¿tov. 2 — Valant Jožef, e. it. 4403, v prvi oddelek.
"Zaveznik", stev. 3—Jakobe Alojzij, e. it. 4446, v prvi oddelek.
"Zavedni Slovenec" itev. 4—Inti-har Matija, e. it. 4433; Zgonc Marija, e. it. 4440, v prvi oddelek; Petrnel I-van, e. it. 4242, v drugi oddelek.
"Avstrija" itev. 5—Žagar .Jakob, e. it. 4442; Noe Martin, e. it. 4443; Franetič Jernej, c. it. 4444; vsi v prvi oddelek.
"Zavedni Stajec" itev. 9—Povtok Martin, c. it. 4445, v prvi oddelek.
"Danica" itev. 12—Havrii Joief, c. it. 4404, v prvi oddelek. Potočnik Frane, c. it. 3755, v drugi oddelek.
" Večernica" itev. 13 — Verhoviek Martin, e. it. 4418; Sladič Frane, c. it. 4419; Keie Alojzij, c. it. 4420; vsi v prvi oddelek.
"Moj Dom" itev. 14—Hudoklin I-van, e. it. 4448; Peiec Ivan, <J. it. 4449 —v prvi oddelek.
"Nada" itev. 20—Jeglič Rudolf, c. it. 4395, v prvi oddelek.
"Sokol" itev. 21—Potočnik Anton, e. it. 4386, v prvi oddelek.
"Od boja do Zmage" itev. 22 — Arzeniek Ferdinand, e. it. 4389, v prvi oddelek.
"Delavec" itev. 25—Bernard Blaž, e. it. 4430, Žontar Franc, c. it. 4431, v prvi oddelek.
"Miroljub" itev. 27—Mrak Matija, e. it. 4410; Klun Ivan, c. it. 4411; Jar-kovič Frane, c. it. 4412, v prvi oddelek vsi.
"Jutranja Zarja" itev. 29—Gorjup 'Ivan, c. it. 434«, v prvi oudefrV
"Trpin" itev. 30—TerAek Franc, e. it. 4379; Kern Marija, e. At. 4380; v prvi oddelek.
"Slovenska Zastava" itev. 33 — ZazorAek Terezija, e. it. 4405, v prvi oddelek; I^vrin Anton, c. it. 4406; Lavria Pavlina, c. it. 4407, v otročji oddelek.
"Edinost" itev. 34—Kauiek Nikolaj, c. it. 4390; Pugl Franc; oba v prvi oddelek.
"Planinski Raj" itev. 35 — Kobal Matilda, e. it. 4339; Gnidica Ivana, c. it. 4413; Svet Antinija, c. it. 4414; Glavan Franc, c. it. 4415; v prvi odde lek; Jere Marija, c. it. 4416, v otročji oddelek.
"Združitelj" itev. 36—Klun Jožef, «. ti. 4435; Vidrih Jakob, c. it. 4430; Požar Joief, c. it. 4437; Baie Nikolaj, >4. it. 4438; vsi v prvi oddelek.
"Ljubljana" itev. 37-Jakič Anton, tt. it. 4350; ftkroba Marija, c. *t. 4439; v prvi oddelek.
"Slovenski Bratje" itev. 47—Ivan-¿•toki Ivan, e. it. 4432, v prvi odde-1«k. ••
"Proletarec" itev. 50 — Lipovtok IVane, e. It. 4447, v prvi oddelek.
"Ljubljanski Grad" itev. 52 — Po tabuji Frane, e. it. 4397; Žvokelj Franc, e. it. 4398; Prebil Frane., e. it. 4899; Založnik Franc, c. it. 4400; voi ▼ prvi oddelek.
"8kala" itev. 56— Krsničar Andrej-«. It. 4381; Toni Martin, o. it. 4382; Okoren Ivan, «. it. 4383; Dolmovi* A-
na, c. it. 4384; Ducman Joief, e. it 4385; vsi v ptvi oddelek.
"Čaven" itev. 57—Lokar Andrej, c. it. 442«, v prvi oddelek.
"Slovenski Fantje" itev. 59 — Potočnik Rudolf, c. it. 4441, v prvi oddelek.
" Moonrunski Trpin" itev. 60 — Skerl Franc, c. it. 4370; Grmek Mar tin, e. it. 4450; Tolar Franc, c. it. 4451; vsi v prvi oddelek.
"Napredni Slovenci" itev. 61—Hi tra Stefan, e. it. 4422, v prvi oddel.
"Slovenske Šokoliee" itev. 62 — Brodnik Joaipina, c. it. 4423; Likar Antonija, c. it. 4424; Kikel Marija, e. it. 4425; Kikel Rozalija, e. it. 4426; Poznik Ivana, e. it. 4427; Kapus Ada, e. it. 4428; vse v prvi oddelek.
"Bratoljub" itev. 64—Pstek. Tere zija, c. it. 4336, v prvi oddelek.
44Bratje trdno stojmo"- itev. 6") — Kaiser Franc, c. it. 4408; Planic Mar tin, c. At. 4409, v prvi oddelek.
44Združeni Balkan'? Atev. 6S—Ravnikar Štefan, c. it. 4417, v prvi oddel.
"Balkan" Atev. 69 — Križan Ivan, c. At. 4224, v prvi oddelek. V4Zvesti Bratje" Atev. 70 — Pivk Jakob, c. it. 4387; Dolinar Peter, c. At. 4388, v prvi oddelek.
"Delavec Naprej" itev. 71 — Je reb Jožef, c. it. 4295; Puinik Ivan, c. it. 4396, oba v prvi oddelek.
44Naprej do Zmage" Atev. 75—Sta nialav Indof, «s it. 4373; Marinč Ivan, c. it. 4374; Jevievar Anton, e. it. 4375, RoAeker Ignac, c. it. 4376; Petan Ig nae, c. it. 4377; Boc Ivan, c. At. 4378; vsi v prvi oddelek.
44Slovenska Cvetlica" itev. 76 — Nakič Mihael, c. it. 4392; Nakič Ivan, c. At. 4393; Milič Alojzij, c. At. 4394; vsi v prvi oddelek.
Prestopil člani ce.
Jakob Kocjan, e. it. 151. od dru. it
5. k d v. it- 2,—JtTtttfjiii Ivan, e. M. -72, Jernejčič Ivan, c. it. 2976, ort dr. At. 3. k dr. it. 6; Selan Franc, c. At. 1053. od dr. At. 4. k dr. At. 45; Saftič Franc, e. it. 2608. od dr. it. 8. k dr. it. 25; Kosmen Alojzij, c. At. 4229. od dr. it. 8. k dr. At. 50; Pavlič Ivan, c. it. 597 od dr. it. 8. k dr. it. 15; Abram Mar tin, c. it. 131. od dr. it. 8. k dr. it. 5; K rev c Tomaž, c. St. 480. od dr. it. 18. k dr. At. 26; Štrukelj Ivan, c. St. 2177. od dr. At. 18. k dr. At. 35; Hafner Franc, c. At. 2406. od dr. At. 19. k dr. it 25; Petrovčič Anton, c. it. 3280. od dr. it. 24. k dr. it. 60; Nagode Franc, c. it. 2385. Od dr. it. 28. k dr. it. 76; Planoviek Franc, e. it. 1734, 6d dr. it. 33. k dr. At. 64; Jelovčan Franc, c. it. 1075. od dr. At. 34. k dr. it. 76; Indof Franc, c. it. 1537; Ausbergar Jožef, c. it. 1470; Batis Joief, e. it, 1152; 8trm Ijan Franc. c. it. 2497; vsi od dr. it. 40. k dr. it. 75; Kranc Jakob, c. it. 1369. od dr. it. 40. k dr. it. 76; Klinar Franc, c. At. 2748. od dr. it. 45. k dr. it. 9; Žontar Ivan, c. St. 1587; Kokal Andrej, c. it. 1589; Štrukelj Ivan, c. it. 2837, od dr. it. 46. k dr. it. 25; Logar Ivan, c. it. 755. od dr. At. 26. k dr. it. 60.
Buapendovani člani co pri dniitvu:
"Planinski Kaj" itev. 8—Golob An toa, e. It. 210; Slove Fraae, e. it. 221; ••boc Lovrenc, o. It. 232; Kemjvila Fraac, «. it. 356; Kol Fraae, «. it. 609; Grlij Josip, e. it. 1051; Koa Anton, c. It. 1486; Čakada Ivan, e. it. 1611; Va-lončii Fraac, c. it. 1612; Atipaačiž I van, c. it. 1610; Benedik Martin, e. it.' MBj Trataik Franc, o. it. 2205; MU doaič Anton, c. it. 2717; Blažič Mihael «• *t. 2718. Valenčič Matija, c. it. 3060; Pavlič Ivan, c. it. 3334; Corlo vet- Ivan, e. it. 3335; Rabak Anton, e. It. 2590j Ojsterman Anton, c. it. 2872; Pribožič Anton, c. It. 397; Brezovar Emil, c. it. 3373; Golob Alojzij, c. it. 279.
"Slovan" itev. 15—Kerbovac Ma tijo, c. it. 1657; Buiar Aaton, e. it. 1390; Stalik Martni, c. it. 4075.
"Združeni Slovenec' Atev. 19—Turk Ivan, e. it. 1S91; Turk Josip, c. it. 2316; Bole Albina, c. it. 2954.
"Sokol" itev. 21—-Uduč Johip, c. it. 2589.
"Sloveuski Bratje" itev. 23—Anzi-ček Anton, c. it. 1645; Alič Mihael, e. *t. 24*7; Kenda Matija, e. it. 3981; Saubi Jožef, c. it. 4000; Cvetau Jakob, c. it. 3678; Udovič FuOnc, c. it. 757; Rožanc Luka, c. At. 992; Kuap Jakov, c. it. 1125.
" Delavec^" itev. 25—Kodune Jožef, c. it. 792.
"Miroljub" itev. 27—DovAe Franc, c. it. 1872.
44Jutranja Zarja" Atev. 2» — Volk Alojzij, c. it. 852.
"Zeleni Vrt" Itev. 32—A lijak Mihael, c. At. 3228.
" Slovenska Zastava" itev. 33 — Drenielj Anton, c. it. 1037; Klančnik Jakob, c. it. 2449; Bomba* Ivan, c. At. 3686.
"Planinski Raj" Atev. 35—Oolobič Štefan, c. it. 3543.
44Ljubljana" itev. 37—Otnahna Ga-iper, c. it. 4131.
44Sokol" Atev. 39—Jenko Ivan, c. it. 1313; Brane Jožef, e. it. 3230.
"Jutranja Zvezda" itev. 41—Medved Jakob, c. it. 1658; Ferlučak Ivan, c. it. 3120; Mavc Andrej, c. At. 3124; Kernel Jakob, c. it. 3240.
" Mladi Slovenec" Atev. 42—Perov Aek Franc, e. it. 4102; KolovAek Ivan, e. At. 4297; KolovAek Franc ,c. At. 4298.
"Mirni Dom" At. 45—Svigelj Franc, c. At. 1563; Svigelj Marija, c. At. 2223.
44Slovenski Bratje" Atev. 47—Kalan Frank, c. At. 1859. #
"Clevelandske Slovenke" Atev. 49-Polončič Marija, c. At. 2073; Pelan I v a na, c. At. 2279; Ščinkovic Marija, c. At. 2377; Maver Frančiika, c. it. 3378.
"Proletarec" itev. 50— Kokal An ton, e. it. 3114.
44 Vrh Planin" itev. 55—TornAic Al bin, e. At. 2726.
"Skala" Atev. 56—Gregorič Rudolf, e. It. 2521; Sekuta Jožef, c. At. 3196; RapuA Frančiika, c. At. 3289; Fabijan Frančiika, e. At. 11469; Voglar Ivan, e. At. 2989; Simončič Alfonz, c. it.. 3985; Katzimo Martin, c. At. 3785; Bohter Ivan, c. it. 3982; Žavbi Joief, e. it. 2982; RazgorAek Franc, c. At. 4288.
"Slovanski Fantje" Atev. 59—Gerl Mihael, c. it. 3301; Vrhove Jakob, c. At. 2957.
Moonrunski Trpin' itev. 60—Petr eni Franč, e. it. 1716.
'♦Slovenske Sokolice" Atev. 62—Žagar Neža, c. At. 3207.
44Bratoljub". Atev. 64—Kaker Ivan, c. At. 3139; Sem Ivan, c. At. 3296; K me tec Franc, c. At. 3295.
44Vsi Slovani" Atev. 66—Feler Emil c. At. 3342; Klamara Rafael, c. At.3344; Sturan Avgast, c. At. 4310; Mariu Va lentin, c. At. 3339.
44 Balkan" itev. 69—Barba Franc, c. At. 3800; Kante Andrej, c. At. 3996;
44Delavec Naprej", itev. 71—GlaAic Ivan, c. it. 3609.
44Pod Triglavom" Atev. 73—-Jagrič Mihael, c. it. 3637; Jankovič Ivan, c St. 1749.
44 Naprej do Zmage" Atev. 75—Smol nikar Franc, e. it. 4266.
"Moj Dom" totv. 14—Tekavoe Ja kob, c. it. 1379; Menart Alojiij, e. it. 8884.
"Od boja do Zmage" Itev. 22—Ihan Ivaa, e. it. 572; Hribar Ivaa, c. It 2419; Turk Ignacij, e. it. 1378.
4 4 Slovenski Brat jo" itev. 23—Aaii-če Fran. , e. it. 1651; Valeučič Alojzij, e. it. 1226.
44Ilirija" itev. 24—Rogelj Gregor, e. it. 673.
44Delavec" itev. 25—Šifer Fraac, r. it. 1344.	r -
4 «Dobri Brat j«" itev. 38—Bločič A-lojzij, c. it. 3164; Guna Frane, e, it. 1266.
44Jutranja Zvezda" itev. 41 — Si-mončič Ivan, c. it. 1423; Strah Josip, e. it. 1460; Ferdolja Josip, c. it. 2632; Hočevar Josip, c. At, 3045.
"Juiiji Premogar" itev. 46—Juhant Jakob, e. it. 1595.
"Slovenski Bratje" itev. 47—Debe lak Ivan, c. it. 3025.
44Clevelandske Slovenke" itev. 49 —Kostelec Ivana, e. it. 2512; Vodnik Hotija, c. At. 3032; Pečuik Matija, e. it. 2515.
4'Delavec" itev. 51—Baugor Karol, c. it. 2426.
"Planinska Vijolica" itev. 53 — Mavc Franc, c. it. 2252; Poje Anton, c. it. 2713; Žnidarlič Joief, C. it. 3935.
"Moonrunski Trpin" Atev. 60 — Knavs Alojzij, c. It. 2877. Bogotaj Frane, c. At. 4094.
K "Slovenske Sokolice" Atev. 62 — Božič Ivana, e. It. 2804; Črna Fran čiika, e. it. 2803; Gajiek Rozalija, c. it. 3965; Kraje Marija, c. it. 2788; Lauie Frančiika, e. it. 3968; Urbas Marija, c. At. 2797; Travnikar Ivana c. At. 4042; Zupančič Marija, e. At 4196.
"Vsi Slovani" Atev. 66 — Sajevič Frane, c. At. 3349.
4'Združeni Balkan" Atev. 68— Ma čkovjak Jurij, e. it. 3654.
"Pod Triglavom" itev. 73—Berila Ivan, c. At. 3971; Skouran Pavel, c. At 3972.
"Boritelj" Itev. 1—Perko Franc, c. it. 29; Perko Ivana, e. it. 2523.
" Avstrija" Itev. 5 —Olavan Ivan, c. It. 2003; Straiilar Frane, e. it. 1184; Kobo Franc, e. it. 2593; Knafel Ivaa, e. It. 3591.
-Črtani ¿¡¿jri.c«, yti dvojka.
"Avstrija" Atev. 5—ZakSek Franc, c. At. 2476.
"Slovenski Bratje" Atev. 23—Hribar Franc. e. At. 2008.
"Habsburiki Sinovi" Atev. 28 — KajfeA Karol, c. At. 2384.
"Trpin" Atev. 30—Žnidarlič Franc, c. I.t 1787.
"Združitelj" Stev. 36—BelaS Mihael c. St. 3317; Hajdinjak Franc, c. St. 2503
"Dobri Bratje" Atev. 38 — PovSe Martin, c. St. 1641."
"Jutranja Zvezda" Atev. 41—Ger gič Anton, c. St. 3121.
"Clevelandske Slovenke" Atev. 49-Godec Marija, c. St, 2072; Simončič Josipina, c. It. 207t.
"Skala" itev. 56—Jevnikar Ivan, c. St. 3192.	I	,
"Čaven" Stev. 57—čemigoj Josip, c. At. 2596.
"Rudar" Stev. 58—Jendritzki Ivan, C. it. 2658.
"Balkan" Stev. 69—Živic Franc, c. At. 3597. •	, '
Zopet sprejeti Clani-co k društvu.
"Boritelj" itev. 1—Butara Franc, e. It. 377; Bregar Jakob, c. St. 2364; Sadar Vinko, c. It. 954; Glavan Anton, c. It. 1751.
"Avstrija" Stev. 5—Turk Franc, c. it. 63.
"Zvesti Bratje" Itev. 6—Vidmar Jakob, e. it. 2374.
"Jadinost" Itev. 7—Bukiok Frane, e. It. 3007.
je ležal D*pol rlcknjen v lepi, svo- pesem — dumka. Pevka j« bila >odni in ailni pozi s obrazom pro- krMOtica Honkm, MakArjeva nAi
ti meui in je opremo potlifovml Poznal sem njen polni, iz Rrudi is «voje oifromiie pipe ter Wal prihajajoči glas, ki je bil vedno skozi usta in noa «oate klopčiže nekako čudno nezadovoljen in je dima; nepremično je upiral oči donel zapovedovalno — bodisi da preko moje fflave nekamT v m rt- je pela pesem ali pa je reala vo, molčečo temo »tepe in V je " zdravstvu j". Na njenem temnem razgovarjal z menoj, ne ds bi ke-! ob/azu brez sijaja je zamrla ohol-daj umolknil, ter se ni niti enkrat nost carice, a v njenih kot z ne
Odstopu člani co od druitva.
"Ilirija" Atev. 24—Prosnik Marija, e. it. 2051.
"Dobri Bratje" itev. 38— Audrojna Alojzij, c. it. 1265.
44Clevelandske Slovenke" Atev. 49-Tekavčič Frančiika, c. it. 2166; Plut Helena, c. it. 3311.
Črtani člani od druitva 41 Bratstvo" Atev. 16—Popotnik Valentin, c. Atev. 1795; Javi Josip, c. it. 1298; Capuder Franc, c. it. 418.
IsohCoal člani ce ta druktva:
"Proletarec" Atev. 50 — Koeman Franc, e. it. 4258.
Izobčene propalico zeradi itrajkoloma.
Od druitva 44Planinski Raj" it. 8-FILIPČlC JOŽEF, c. it. 1781; CELO VlC MILAN. St. 2481; KAU8ER FERDINAND, c. At. 1089; RASPOLlC ANTON, c. At. 1812; RASPOLlC HELENA. c. At. 2382;~SURINA JOŽEF c; At. .1949; ČARGO ^LOZIZIJ, e. it 4054; VUCHO IVAN, c. St. 4147; GERLICA IVAN, c. At. 4148.
"Triglav" Atev. 44—FUNTEK JOŽEF, c. At 1555.
To so nam cvetke 81ovanske Delav ske Podporne Zveze, kateTe so se ta koj iitrebile iz sredine poltenih delavcev, ni so več člani S. D. P. Z. ker ta ke propalice katere kradejo kruh, sbi In svojcem, nimajo prostora med člani S. D. P. Z.
Člani pazite, da se kateri teh izda jic ne prikrade pozneje med nas in nas okuii. Ako se vam pribliia povejte mu v obraz, da je bil izobčen iz S. D P. Z. zaradi skebanja.
S sobratskim pozdravom
ALOJZIJ BAVDEK, glavni tajnik. S. D. P. Z
MAKAR ČUDRA. ♦
Mak.sjm Oo^kiju..... .
(1892.)
(P.revdel V. F.)
Ol morja je pihal vlažen hladen veter in jc m znašala po stepi o-tožno melodijo ploskanja valov, Zfldevftjoivih se ob breg, in sn^ten ja obrežnih prmov. Zdajinzdaj so prinesli njegovi sunki s seboj o zeble, /prbnnčene in rnmenc liste, jih metali na grmado in raznetili plamen, vsled česar je megla jesenske noci, ki nas je obdajala kroginkrog, vztrepetala, plašno se oddaljila In nam 7.a trenutek odkrivala n-a levi strani — brezmejno stepo, na desni — neskončno morje in naravnost meni nasproti masivno postavo starega cir«na Mak h rja Čndre. ki jc pazil na konic svoiega tabora, ležečega ka kili petdeset korakov proč od nas.
Niti najmanj se ni /menil za to. da so hladni valovi vetra odprli njegov čekmenj, razgalili njegove poraščene, bronastorjave prsi in neusmiljeno «vanj vdairjali, ampalt
• "Makar ^ndra" je prva Oor-kijeva romantična povest iz cigan skegs Življenja. Spisana je leta 1892. in izdana 1 WW. v listu 'Kav Vaz'. S to povestjo sc začenja Oor kijevo slovstveno (ielovanje.
ko senco pregrnjenih teinnoko-stanjevih očeh se je bliskala za- . veat njenih čarov, nepremagljive aile njene krasote in preziranja vsega, kar ni bila ona sama. Maksr mi je ponudil pipo. "Kidi! Ali ne poje deklica krasno? Jaz tudi mislim! Ali bi hotel ti, da se taka vate zaljubit Ne T Dobro! Tako je prav — ne verja-mi deklicam in drži ae daleč od njih atran. Deklice poljubovati je •ladfcejde in prijetnejše nego kaditi mojo pipo, a ko si poljubil deklico — je umrla tudi svoboda v tvojem srcu. Ona te priveže nase z neko nevidno vezjo, katere ne moreš raztrgati, in predaš jej vso svojo dušo, a zase pridrži* le ostalo. Resnično! Varuje ae deklicf One vedno lažejo, modraske. 'Ljubim te,' govori, 'bolj nego vse na svetu', a zbodi jo enkrat z iglo, in ona ti razpraska srce. Jaz to vem! Ah, koliko vem o tem! No, sokol, če hoče*, povem ti zgodbo T A si jo dobro zapomni in, če si jo zapomniš, boš celo življenje ostal svobodna ptica ..."
"Bil je nekoč na svetu Zobar, mlad cigan, Lojko Zobar. Na celem Ogrskem, Češkem, v Slavoniji in po vseh krogih okrog morja ao ga poznali — bil je smel dečko! Ni je bilo v teh deželah vasi, kjer bi ne bilo priseglo pri Bogti pet do deset prebivalcev, da ubijejo Lojka, toda on je ostal živ in, če se mu je prikupil kak konj, je šel lahko cel polk toiakov «tražit tega konja — in vendar je Zobar sredi med njimi moško odjezdil na njem! Ha, ha! Ali misliš, da se je koga bal!
Da pride k njemu «am satan s celim svojim »premstvom, bi on čeže ne vrgel noža vanj, pa vsaj prav gotovo pošteno z njim »e »poprijel, in da bi jim naložil primerne brce u njihove rilee — o tem ni dvomiti!	*
In vsi ciganski tabori ao ga poznali ali pa so vsaj slišali o njem, Ljubil je samo konje in ničesar druzega. pa tudi teh ne dolgo — enkrat ga je zajezdil, in že ga je prodal, a denar mu je lahko vzel, kdor mu je hotel. Nič mu ni bilo predrago — in če bi rabil njegovo «rce, bi ga on aam iztrgal iz svojih prsi in bi ga dal tebi, samo če bi ti h tem naredil uslugo. Glej, tak je bil, sokol!
"Naš tabor se je klatil tisti ča« po Bukovini, — bilo je to pred desetimi leti. Nekoč — bila je pomladanska noč, še dobro se spo minjam, — selimo: jaz, vojak Danila, 4<i se je bil bojeval skupaj s Kosutom, stari Nur in vsi drugi, tudi Radda, Danilova hči.
"Saj poznaš mojo NonkoT Mladenka — kot carica! Ali Radde ne moreš z njo primerjati — bila bi prevelika čast za Nonko! O njej, o tej Raddi ne moreš z besedami ničesar povedati. Nemara bi bilo mogoče njeno krasoto opevati na goslih, seveda le onemu,.
bi poznal te gosli kot svojo lastno dušo.
Mnogo je ona strla mlsdeniskih src, ah, mnogo! Na Moravi jo je nekoč videl star mngnat z dolgo čopo na glavi in je ostrmel. Sedel je na konju in jo je motril tre-fxMaioč kot v mrzlici. Krapen je bil kot vrag o prazniku, njegov župan je bil obšit z zlatom, ob boku sc mu je blesketala sablja kot bli<»k in konj je bil z nognmi rfh tla . . . cela ta sablja je bila vdelana z dragocenimi kamni in svetlomodri baržun na šapki se je zdel kot kos neba. — mogočen gospodar je bil stari mož. Gledal je. gledal in nairovoril Raddo: "Hej! Daj mi poljub in dam ti vrečo denarja". — "Oprosti, če sem tc razžalil, poglej me vsaj prijaznejše", jc omilil stari mogotec svojo oholost in je vrgel k ujenirn nogam vrefo denarja — veliko srečo, brate! A ona jo je kot slučajno sunila z nogo v blato, to je vse.
"Aj, aj, deklica!" .je vzdihnil on in udaril z bičem po konju —: samo oblak prahu je ostal za njim.
A drn«ri dan se je prikazal z nova. "Kdo je njen očeMf je gla-
zganil, da bi se ubranil ostrih u darcev vetra.
Opomba prevajalčeva. "To je izvrstno! Lep delež si si od bral sokol moj. Tako je tudi potrebno: hodi in glej, in ko si sc na gledal, lezi in umri — to je vse!"
"Življenje! Drugi ljudje?" je nadaljeval, — skeptično preslišav-&i moje ugovarjanje njegovemu 'tako je tudi potrebno". — "Kh! Kaj to tebe briga? Nisi li ti sam življenje? A drugi ljudje žive brez tebe in bodo še nadalje živeli brez tebe. Ali res misliš, da si 'komu potreben? Ti nisi kruh in tudi ne palica, torej te tudi nihče ne rabi.
Da bi se učil in druge poučeval, praviš? Ali se more« naučiti delati ljudi »rečne? Ne, ne moreš. Najprej moraš osi veti, potem šele govori, da je treba učiti. Oemu u-čiti? Vsakdo ve, kaj mu je treba. Kdor je pameten, vzame to, kar je, kdor je neumen —- ne dobi ničesar in vsakdo se uči sam . . .
Smešni so ti tvoji ljudje. Stlačili so ae v eno kopico in davijo drug drugega a prostora je zunsj na zemlji toliko", — stegnil je ns široko roko proti stepi. — ln neprestano delajo. Čemu? Za koga? Nihče ne ve. Vidiš, kako človek orje, in si misliš: glej, v potu svo jega obraza razliva svoje sile na zemljo, a nato leže vanjo in segni je v njej. Ničesar ne ostane po njem, ničesar ne vidi on s svojega polja in umrje, kakor se je bil rodil, kot bedak.
"Kaj se je li mords rodil za to, da bi razbrSkaval zemljo in ninrl, še predno si je sam sebi skopal gomilo? Ali pozna svobodo? Razume li široko stepo? Trepet morskih valov — li razveseljuje njegovo srce? Eh! On je suženj — odkar se je rodil, in ostane celo življenje suženj, to je vae! Kaj more storiti s seboj? Samo zadaviti se, če ima količkaj pameti.
"A jaz, poglej me: v svojih o-seminpetdesetih letih sem videl toliko, da, če bi vse to napisal na papir, bi ne mogel spraviti vsega niti v tisoč takih torb, kakor jo imaš ti. Toda povej mi vendar, v kateri deželi še nisem bil? Ne veš nobene. Ti-niti ne poznaš takih de žel, kjer sem bil jaz. Tako je treba živeti: hodi, hodi — in to je vse. Ne ostajaj dolgo na enem mestu — kaj hočeš delati tam? Kot begata noč in dan okrog zemlje in podita drug druzega, tako tudi ti beži pred razmišljevanjem o življenju, da sc ga ne naveličaš. Toda Če se zamisliš — postaneš sit življenja, tako je bilo še vedno. Tudi z menoj se je tako godilo. Ehe! godilo, sokol moj.
V temnici sem sedel, v Galiciji. Čemu živim na svetu? — sem pomislil nekoč iz dolgega časa — dolgčas v temnici, ah, kako dolgčas! — in otožnost sc je polotila mojega srca, kadar sem gledal skozi okno na polje, zgrabila ga je in ga stiskala kot s kleščami. Kdo more povedati, čemu živi? Nihče ne more tega povedati, sokol moj! In tudi se ni treba po tem povpraševati. Živi — to je vse. Poliajaj okrog in oziraj se okoli sebe, in nikoli se te ne bo polotila otožnost. Tedaj je le malo manjkalo, da se- nisem zadavil s svojim pasom, tako — glej — je bilo, t^ko!
"Hel Govoril sem z neliim človekom. Strog človek je bil. eden izmed vas, Kusov. — Ne smeš. je dejal on, živeti tako, kakor sam hočeš, ampak tako, kot je povedano v božji besedi. Bogu bodi pokoren in on ti da vse, česar ga poprosiš. — A njega samega so bile same luknje in cunje. Rekel sem mu, naf si sam izprosi novo obleko od Boga. Tedaj sc je razsrdil, pognal me stran in me pso-val. Do tega trenotka je še govoril, da je treba ljudem odpuščati in jih ljubiti. Tudi meni bi bil torej moral oprostiti, če je moje besedovanje razžalilo njegovo milost. Tudi učitelji! Uče, da je treba manj jesti, sami pa jedo po desetkrat. ria dan."
Pljunil je na grmado, utihnil ter začel znova basati pipo. Veter sno grmel po taboru. PriSel je Daje zavijal otožno in tiho, v temi nila. "Prodaj mi hčer in vzemt so rezgetali konji in iz šotoriiča za-to. kar hoče*!" je zadonela nežna, toda strastna I	(Dalje pride.)
PROLETAREC
LIST ZA 1NTCRK&K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOBEK.
- LMtatk ta »id»)»UI)i ——
Jugoslovanska dtlivtki tiskovna družbi v Ckicago, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.10 ra c«lo leU), $1.00 za pol leta. Za Kvropo $2.60 za celo leto, $1.26 ta pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri sprtmrmbt b t vat ti'S a ji pel«g nov t ga naznanit i tudi stari nosioP.
CUailo »lovanak« of|»nli»cij« JvimI. — •ocUlUtUn« «'•«• v Ameriki. —
V«e pritožbe glede nerednega poAiljanja lista in drugih neredno*t», je Ciljati
predsedniku družbe rt. Podlipcu, 603» W. 25. PI Cicero. 111.
PROLETARIAN
Owtfd and published «*W| Tuesday bjr
South Slivio Workmen's Pubishirg Company
C icago, ll;inoii._
Sul>hcripti«.n rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.f0 a year, $1 26 for half year.__■:» -:- -:- -:-
Adurrtising rat t s on agrrrmrnt.
NASLOV (ADDRESS):
«PROLETAREC"
400« W. 31. STFEET. CHICAGO ILLINOIS.
Telephone: LAWNDALE 9677
ZAHVALNI DAN.
Naši spoštovani uradniki v javnem življenju zopet vabijo ljudstvo, da ae naj v četrtek 27. t. m. zbeare v bogomolnicah m zahvali boga za velike dobrote, ki jih je "užilo" tekom leta 1913.
Zw h vala! Čemu T
Delavec, kateri dan za dnevom kreše cestni tlak — brez dela proseč, iskajoč dela z grenko zavestjo, da doma trpijo pomanjkanje žena in otroci — tak delavec se
nima zakaj zahvaliti--ali se
naj zahvaljuje za prezirljive poglede in zasemhovanjs vsegasitih kapitalistov, ki ao ga obsodili na brezposelnost in bedo?
Otroci v tovarnah, delavnicah in v prodajalnicah garajoči za borni kruhek — ali se naj zahvalijo za prokletstvo družabnega reda, ki jih je oropal mladinake zlate dobe, oropal sedežev v naših templih izobrazbe in obsodil v kapitalistične bastilje v svrho profi-ta in dividendt
Rudarji v Michiganu, premogar ji v Coloradu — obdani od pijanih ameriških kozakov — ali se naj zahvalijo za batine, udarce, ubodce in krogle, ki jih dobivajo namesto kruha od svojih krutih gospodarjev boreči se za svoje malenkostne zahteve?
Delavci, proletarci v obče nimajo nobenega vzroka, da bi se zahvaljevali. "Zahvalni dan" ni za nas.
"Zahvalni dan"-, so ustvarili kapitalisti z namenom, da vzdrže v delavskih množicah klečeplaz-tvo in pasjo udanost.
Kapitalisti se lahko zahvaljujejo, da je večina delavstva še tako brezbrižna in zaspana, da lahko izkoriščajo in prešajo brez ovire vse delavce.
KDO SE TEPE ZA MEKSIKO.
(Slika izza kapitalističnih kulis.)
Meksikanska republika je ena izmed najbogatejših teritorijev
na zemeljski krogli. Tam je obilo zlata, srebra, bakra, premoga, gozdov in petroleja; tam so ogromna polja kavinih nasadov. Zlasti je obilo petroleja.
Dasiravno leži večidel v tropič-nem podnebju, vendar se razlikuje klima, tako da ima kakor Co-lombia dovolj zmernega podnebja.
Od Corrtesovih do Maksimilija-novih dni in od Maksimiljana pa do Sir Weetman Pearsona, Henry Clay Pierceja in drugih velikih operatorjev bila je Meksika vedno "obljubljena dežela" za špekulante, ki so s pomočjo krvavih bojev, revolucij in diplomatičnih intrig skušali dobiti kontrolo nad vlado, da bi izkoriščali prirodna bogastva v svoje zasebne koristi.
Ko je pred vež kot tridesetimi leti postal Porfirio Diaz diktator ali samolastni vladar Meksike, računal je. k« ko bi zanesel v deže^ lo podjetnost in denar; kako bi obogatil sebe in svoje privržence. Diaz ni bil skop. Dal j«s koli-kor je nanesla zaateva. samo da je neslo denar. Svojo radodarnost glede prirodnih bogastev je menda nalezel od Zedinjenih držav, ki so podsrile železniškim druž-bsm ns zspsdn cel« krsljestvs - zemlje z neprecenljivimi gozdovi in s premogom in drugimi rudni-
nami pod površjem. Diaz si je vzel za vzgled tedanje gospodar-atvo v Zedinjenih državah. Videl je, kako je rasel tukaj inozemski kapital in kako je postaji mogočen v financah. Zakaj ne bi bilo tako tudi v Meksikif
To je bil začetek. Diaz je hotel razviti kapitalizem, ali pozabil je, da je bil takrat v Meksiki v najlepšem cvetju fevdalizem, «za-teri š e danes živi. Še pired njim je gospodarila' nad vasmi zemljišči manjšina meksikanakih "izvoljencev". katerih predniki ao dobili zemljišča ¿e oil španskih kraljev. Ti liieksikunski "aristokratje" ao posedovali vso obdelano zemljo cele republike in milioni prostega ljudstva, zksti Indijauci, bdi ao peoiii ali po naše tlacani. navadni najemniki, ki so malo ua boljšem kot telesni sužnji. Med omenjenimi zemljiškimi posestniki je bila —- in je As daues — tudi katoliška cerkev ozhoma škofje in farni župniki ter glavarji kloštrov, ki so tudi imeli svoje peone in jih imajo še danes.
prej, preden je zbornica potrdila njegov rszkatveni nači t. Cowdrs-yu in Diazevim privržencem ao ae pridružili tudi zemljiški magnat-je, ki bi trpeli valed razlaščeuja; pridružila se je zarotnikom tudi rimska duhovščina, ki je sovraži* la Madsra ne le radi tega, ker je bil framazon in svobodoniialec, temveč tudi radi zemljiškega 'vprašanja, kajti če bi bil Madero vresničil svoj načrt, izgubila bi bila tudi rimska cerkev v Metalki veliko po krivici pridobljenih posestev.
Zarota je vspela. Koncem februarja tega leta je izbruhnila re-Volta v glavnem mestu Meksike, zarotniki s Felix Diazcm na čelu so obkolili predsednikovo palačo in po pardneviieni boju je general Huerta, kateri je <lbranil" predsednika proti zarotnikom, nesramno izdal Madero in lord Cowdray je zmagal. Par dni pozneje je bil Francisco Madero k podpredsednikom Pino Su a rezom na barbarski način zavr.tno u-marjen. Huerta je postal predsed-
Diaz je pustil "zaslužni" ari- nik in Cowdrsy ter njegova sku-stokraciji vse podedovane privile- pins angleških kupit listov je bi-gije. S tem je vzdržal fevdni sistem. Koncesije, ki jih je delil tu-jezemskim podjetnikom, šle so v sporazumu z zemljiškimi liiagnsfi. Diaz je doininirsl federalno zbor-
la zopet lis krmilu v Meksiki.
Nsčin strmoglavi jen ja Madero-ve viable v zvezi z nsjgršim izdajstvom in umorom je p« bil preveč barbarski tudi za Meksiko. Svet
nieo z železno roko kakor skušs j se je zgražal. Zedinjene države jedaj Huerta. V sporazumu z zem-j niso hotele pri poznat i Huerte in ljiškiiui aristokrati je izkoriščal |njegove strahovlade. Meksiko do skrajnosti. Aristokra-	(Konec prih.)
cija je imela pod njim svojo zla-	-
to dobo. Na drugi strani so pa DELO SOCIALISTOV, trpele mase peonov in ne bolj in j Socializem v tej deželi ni več bolj pogrezale v bedo in barbari- sam0 navadna teorija. To doka
zem.
Med tujci, katerim je dovolil Diuz. du so poljubno izkoriščali meksiksnsko ljudstvo, je bil najmogočnejši Sir Weetman Pearson, sedaj lord Covvdrag na Angleškem. Diaz in je govs klika mu je dala bogate koncesije. Pearson je zgradil Tehuautepee železnico, ki je vladna lastnina. V zgradbi te železnice je bil velik dobiček in še večji je bil v operiran ju rste. Pearson je naredil pogodbo z l)ia-sem, da je tudi upravljal omenjeno železnico.
Tako so tekla cela leta. Zediu-jene države so med tem prevzele konstrukcijo Panamskega prekopa in isti se bliža svoji otvoritvi. Panamski prekop pa že dolgo let zavdaja strah Pearsonovim interesom. Z otvoritvijo prekopa bo padel železniški promet vsled-čeaar bo Pearsonova železniška koncesija slabo nosila. Zato lord Cowdrsy že dolgo časa dela na to, da bi se iznebil te koncesije, namreč uprave železnice Tehuautepee, do katere ga veže pogodba z meksikansko vlado, Lord Cowdray se je zanašal na Diiaza, da ga bo on rešil te sitnosti, toda isti čas je po mnogih letih in po mnogih poizkusih završela revolucij« in na površje je prišel Madero.
Lord Cowdray pa ni od Diaza dobil le železniške koncesije, temveč tudi bogate dovoljščine za petrolej, na katerem je Meksika — kakor smo že rekli — silno bogata. Manjše petrolejske koncesije je dobila tudi Waters-Pierce Oil Co., ki je bila tedaj podružnica ameriške Standard Oil Co. Tako jc bil v konkurenci angleški is ameriški kapital. Ko je torej pričel Franciaeo Madero revolucijo proti Diazu, pomagal je zadnjemu z vsemi svojimi milioni lord Cowdray, da bi ga ohranil na površju. Na drugi strani je pa pomagal Madeni Cowdrayev konkurent Waters-Pierce. Diaz je padel in Madero je postal predsed-ni k Meksike.
Z Maderom so nastali slabi časi za lorda Cowdraya. Madero — kljub temu, da je izšel iz rabine starih zemljiških fevdov — je bil po mišljenju revolucionar in demokrat. Simpatiziral je z brezpravnimi masami in glavna točka njegovega programa je bila, da temeljito reorgnizira zemljiški sistem in stori konec starodavnemu fevdalizmu v Meksiki. To revolucionarno spremertibo je hotel izvršiti a tem, da je bil razlastil vse tiste zemljiške aristokrate in tu-jezemske podjetnike, kojih lastninsko pravo je bilo na sumu kot krivično pridobljeno. Med temi, ki bi imeli biti rszlsščeni, je bil tudi lord Cowdrsy. Tedsj j« p* nastal opor. Msdero je Imel le dovotj aovrsinikov med privrženci in aorodniki pregnsnega Diaza in • temi se je as vezal Cowdray, da strmoglsvi nevsrnegs predsednika. Madero je morsl iti Ke po-
zujejo razne skušnje v praksi. Socialisti imamo sedaj y Zed. državah v ne manj kot 34 tih mestih svoje socialistične župane. Nadalje imamo 250 občinskih svetnikov, 106 drugih municipalnih uradnikov, med njimi so pravdni-ki, blagajniki, nadzorniki, zaupniki, cenilci davkov, i. t. d. V nobenem teh mest niso bili socialisti v polni moči ali večini. V vsakem teh krajev so se jim delale zapreke, na vse mogočne načine, in sieer od posameznikov—sovraž nikov socialističnih načel, in celo državne postave in sodniske prepovedi sa vporabljali nekaterniki, da bi jih onemogočili v napredku as občno korist delavske ljudske msse. Klub temu pa so napravili veliko dobrega za občno korist, kar bo ostalo zavedno zapisano v raznih m piskih. Zelo vele pomembno je tudi to kot znak prvih korakov današnje človeške družbe. m
("e niste čitali druzega kot rumeno kapitalistično časopisje, ste vedno zapazili, da so se socialistične administracije povsod slabo obnesle. Da pa ni tako, je treba, da vam navedemo nekaj .resničnih dokazov in ti so popolnoma drugačni kot so vam jih podajali razni kapitalistični list h Ti se nahajajo povsod v uradih kamor so socialisti bili izvoljeni in potem uradovali Ti so črno na belem. Nedajo se prikriti, še manj pa zatajiti. Ravno radi tega smo mnenja, da jih nekoliko navedemo, da se lahko naši ei-tatelji prepričajo o dclovunju dc-lavskih zastopnikov. Navesti hočemo le nekaj važnejših, sodbo V« pustimo <a»n. da sodile «srni, so li socialistični uradniki delovali za splošno dobro, ali ne. Prvi fakt je, da so socialisti delali v svojih uradih pošteno; vsakovrstne stvari so predbecivaii socialistom in socialističnim administracijam, ampak vedno so morali priznati, <la «o pošteno delovali in da ni bilo (grafta), da ni bilo sleparij — nego absslut-na poštenost. To priznanje, je velikega pomena v tej deželi cvetoče politične korupcije.
Malo prej ko so zavzeli socialisti svoje urade v mestu Milwaukee, bilo je tam vloženih 254 sodnih pritožb, proti republikanskim in demokratičnim uradnikom za sleparstvo, (graft), podkupovanje, tatvino — konj raznih manjših lumparij. Od teh je bilo 23 obsojenih v razne kazni. Ni bilo pa niti ene same proti socialistom, kakor kaže mestni zapisnik v arhivu. V Butte, Mon-tani, so socialisti prisilili mestne ga blagajnika, da je moral povr niti $6.000 od obresti za mesto vloženega denarja, katere je vedno predno so socialisti dobili svojo moč v mestnem svetu, sprsvil v ivoj lep. V mestu Schenects-dy, N. Y., so vrgli grsftarje iz pouličnega tiskovnega biznesa •t«m, da so znižali mestu stroške
is $2.16 na $1 15 za kvadratni jard tlakovanja ulic. Ravno tako so napravili v Milwaukee in-
steni prihranili ljudstvu nad eti četert milijon-a dolarjev, samo na tem. lu smelo moremo reči, da so povsod ravno tako pošteno u-radovali, kjer so bili izvoljeni socialisti v mestne urade. To je kar si vi želite v vašem mestu — pošteno uradovanje. Vi zainorete doseči to le steni, če si izvolite socialiste v vaš mestni urad., in na noben drug način! Ne republikanska in ne demokratična stm.nka še ni dala popolnoma poštenega vodstvs v mestnih uradih. Bile so na krmilu že nad petdeset let obe stranki, a vzlic temu so se razmere slabšale vedno in vedno. To pa dokazuje, <ta tudi a k«» se združijo taki elementi v eno samo stranko, nam ne bodo dali poštenega poslovanja v administraciji — pa če tudi si nadevajo nova imena kot napri-mer nestranska, mešeaska ali fu-zijska stranka.
To je samo ena stvar, za katero more dati vsak zaveden človek zaupnico. Ampak naposled vsega je to le en mali del celote, kar nam nudi sdcia listič na stranka. Poštenost je res veliko vredna, ali to ne zadostuje. Socialisti morajo biti tudi popolnoma zmožni da izvedejo svojo nalogo. So li bili socialisti zmožni v svojih nalogah — uradih?
Drugi fakt. Socialisti so delali v mestnih uradih z največjo popolnostjo. V gospodarski metodi so bili socialisti prvi, ki so uradno priporočali moderno in do danes najboljšo metodo upravljanje občine. Socialisti v Milwaukee,še predno so bili eno samo uro v u-radu po izvolenem nastopu, so preuredili oddelek ljudskih del; so v redili najboljši sistem za nadzorstvo mestne uprave, metodo, po kateri je bil lahko dosežen pregled za vsako posamezno vrednost različnih*oddelkov skupnega urada. Saino v oddelku za nakupovanje mestnih potrebščin, so socialisti prihranili ¡10 odstotkov v mestu Schenectady in $40.000 v Milwaukee v enem samem letu.
To so navadne gospodarske metode — zmožnost in gospodarstvo. In to kar mi potrebujemo. Nadalje, so socialisti pokazali svojo zmožnost pri obratovanju v družili zadevah, ko so tlakovali več ulic, počistili več alleys, sezidali več šol, so zahtevali več davkov od onih, ki se vedno sKnvajo pri plačevanju davkov, zahtevali so boljše ugodnosti od družb poulične železnice,- plinove luči in od monopoliranih moči več, kot nobena druga stranka v svojem prej snem vladanju.
Tu so znaki ljudskega napredka — črno na belem,! Ako kateri čitateljev dvomi o tem ali želi kake posamezne podatke ali podrobnosti, se mu z veseljem ustreže, samo pišite na Information Department, National office Socialist Party," N. Market St.
Tretji fakt. Socialisti so veliko
izboljšali stanje delavcev v svojih
mestih. V mestu O'Fallon, ill., so
povišali plačo mestnim delavcem
z 15 odstotki in več. V Milwau-t
kee, so povišali 580tiin navadnim delavcem plačo iz $1.75 na $2.00 via dan. V Sch^n-ecUdy, so napravili še več stem, da so isto zvišali na $2.25. V Naugatuck, Conn., so ustanovili osemurni delavnik. To se je vršilo povsod, kjer so imeli zadostno večino vlade — socialističnih zastopnikov. Povsod so socialisti zahtevali unijski znak na mestne tiskovine in zahtevali linijsko izdelano blago. V Milwaukee so povišali plačo mestnemu ¿italniškemu in muzejskemu uslužbenem osobju; poravnali so stavko izdelovalcev obleke v korist delavcev. Župan Seidel je ukazal načelniku mestne policije, da se ta ne sme vtikati v zadeve stavkovnih deklet — izdelovalk oblek in socialistični mestni zagovornik Hoan je vstrajal. da ni hotel obsoditi v ječe stavkarjev na brez postavne in podle obtožbe. In tako so zmagali.
V St. Mary's. Ohio, so socialisti znižali delavni čas iz dvanajst na osem ur; povišali so plačo ognje-gascev iz $50 na $60 mesečno, ter istotako z« vse druge mestne, u-službenee. V Haverhill, Massachusetts, še v lotu 1898 so socialisti postavili princip, da mesto upoali delavce za vsa mestna dels ker največ mogoče in se s tem odtegne possmeznim izkoriščevalcem kontraktna dels. To opomore do vseh boljših koristi za delsvsko
stsnje — je pričetek ose in urnega
delovnika in povzdiga do plače, ki jo ima unijska lestvioa. Sche-neetadski socialisti so povišali
plače učiteljev. V Milwaukee so pridobili posebne počitnioe za mestno stražo, preskrbeli prostor za brezposelne in one brez domovine, da so smeli spati poleti v mest uih vrt ill iu so se na vso moč potrudili, da mesto kupi zapuščeno prazno stavbinsko zemljo, na kateri bi zgradili domove in oddali v najem ubogim delavskim družinam po nizki ceni, to brez vsakega dobička samo za pokritje stroškov. Ali menda še najvažnejše o«l vsega je bilo, da so zahtevali popolni zdravstveni sistem v vseh tovarnah. Socialistično nadzorstvo napram tovarnam je povsem drugačno kot nadzorstvo na vadnih tovarniških nadzornikov. SoicalistiY'i.olnadzorstvo je rodilo sad; v par mesečni dobi, je bilo po stavljenih 55 novih ventilacijskih aparatov za nabavo svežega »raka delavcem v raznih tovarnaii. Osemnajst sesalnih odvodnikov plina, Kisik in dim, ki se je vlegal no mestu, so spravili v red. Štiriinpetdeset novih javnih stranišč so postavili, devet pa popravili, 30 gnojišč so zaprli; 65 brusilnih kamnov so zavarovali z omrežjem 50tim pekarnam kruha so ukaza li. naj imajo snažnejši obrat v delavnicah in še drugih Vtt takc-zvanim (sweatshops) so ukazali, naj se takoj boli zanimajo za varstveno in zdravstveno obratovanje. Povsod so s hitrim in energičnim postopanjem delali za izboljšanje delavskega stanja.
Četrti fakt. Socialisti so izbol j »ali v splošnem vse, kar je mogo* če v korist zdravja prebivalcev v mestih. Zato so se veuno še posebno zanimali. Dokaz i t ene^a mesta je sledeči: V prvem letu štiri-stoosein manj slučajev škrlatne mrzlice, 324 manj slučaje»' difte-rije, 1,044 vročinske bolezni, 1,-293 ošpice, 131 manj slučajev tuberkulozne jetike, itd. Zdravniški pregled vse jedilne brane, odprave dima; odprli so na oddaljenem kraju novo bolnišnico za nevarne in kužne bolezni; zabavališča za nedorastle otroke z varstvenimi varuhi in organizirali so družbo, ki naj skrbi za ljudi, ki so podvrženi jetiki, da jim daje zdravstvene in druge pomoči in nasvete.
Peti fakt. Socialisti so izboljšali .tudi mestne blagajne finančno. Navadno se govori med ljudmi, ki ne poznajo socializma, da bodo socialisti bankrotirali mesto in mestne kredite. V dokaz tem j so zapisniki, ki izkazujejo, da še nikdar preje financijelno stanje mesta ni stalo na tako dobri podlagi, kakor ob času, ko so scoialisti vladali v mestni upravi. Mestni bondi so se prodajali za vec odstotkov višje, kot kdaj prej v mestu Milwaukee, ko so imeli socialisti upravo v svojih rokah.
V	liutte, Mont., so socialisti dobili pri svojem nastopu v mestni urad $1,000.000 dolga, katerega so izplačali iu postavili mesto >ia zdrayo podlago; v Milwaukee so dobili $116.000 primanjkljaja, zapustili so precejšno svoto v blagajni in plačali stari dolg.
V	Berkley, Cal., so pustili koncem 8vojegu urndovunja blagajno t. $4S.000 več, kot so dobili v njej predno so socialisti nastopili. Nad vse važno, socialisti zahtevajo, da velike korporacijske družbe plačajo svoj davek v popolnem obsegu. V Schenectady so povz ligndi davek bogntim družbam in so s tem $3,600,000 več dobili v blagajno; v Anaconda, Mont., je socialistični cenilec davkov povišal vrednost Amalgamated Copper Company, iz šest na 16 miljonov in obenem podvojil dohodninski davek železnic v tem okraju.
Šesti fakt. Socialist! so zahtevali najboljše izdelke od družb, katere so imele pogodbe /a mestne ljudske potrebščine. Socialist naverhill je prisilil družbo za plm da je znižala ceno na plinu iz $1.-40 za 1000 čevljev na 80 centov. In prisilili so druiho, da je pričela vzdigovati železnice v mestu. V St. Mary's, so vredili ceno zf\ rabo vode in znižali so ceno električne luči iz 9 centov k. w. na 7 ccntov. MilwauSki socialisti so prisilili družbo poulične železnice, »la je morala škropiti ulice in <t& je morala tlakovati in popraviti vse u-lice med tračnicami; prisilil1 so io dalje, da je vstanovila prevoz nreko mesta, da je napravil* rn-tvornice s prešanim zrakom In da se je oskrbels * povzdigovslniki zs slu&sj nesreče. Dalje so prisili-
li znižanje cene za upor,-.bo elektrike, prisilili so tudi Železniške dražbe, da so morale ravno tako tlakovati avoj delež ulic m «e borili z njimi za zvišanju ždc/ule skozi mesto. Vzlic naporu sUrih strank, katere navaduo ropajo ljudstvo za oddajo raznih (fran-čajzov) koncesije, so bili sociali-sti zelo previdni v tem oziru, posebno, kadar se je &)o za splošno korist ljudstvu in še posebno zt delavce. V svojih kosccsijah so vedno stavili ultimatum za sploš. no občinsko last.
Sedmi fakt. Socialisti ao pospešili ljudsko izobrazbo. Sezidali »o pet najnovejše vrste šolskih poslopij v Schenectady; zvišali no plačo učiteljem, odredili so proste šolske knjige in druge šolske potrebščine za otroke, ter so ustanovili kliniko za zobe,
V Milwaukee so socia\«ti apelirali na državno univerzo in ns več posameznikov, veščakov io it-vedencev raznih drugih držav, da so vstanovili biro za izobrazbo, vedo in gospodarstvo za lrestne uprave in v ta namen so uranovi, li univerzni oddelek v mestni hiši; tiskali in izdali so mnojo rasnih malih brošurie za poduk, zdravje in druge ljudske koristi; prirejali so razna — družbi koristna predavanja v mestni dvorani in tudi obdržavali izkazni pregled skozi celi teden, na kak način bi se dalo izboljšati delava-ko stitn.fe v raznih slučajih. V Naugatuck, Conn., so povišali pit čo učiteljem in šolskim uslužbencem — oskrbnikom in so pričeli kampanjo za učiteljsko pokojnino ali penzijo.
Osmi fakt. Socialisti so povspe-iili ljudska razvedrila in zabavne načine. Ljudske šole so odprli za iavna predavanja, za klube, za večerne čitalnice in v svrho drugih zabavnih sredstev. Oodbeni koncerti so se vršili v ljudskih vr-tih poleti in notri —'na gorkem po zini i in vse to brezplačno, ali pa po najnižji ceni. Vrtovi so se povečali in gradili novi, igrališča za otroke so se izboljšala in pomnožila, ljudska kopališča in druge udobnosti v korist delavskih slojev so se razširjale, kot gobe po dežju. Mesto Milwaukee je prirejalo svoje občinske plesne zabavne veselice in kupilo ie tudi neki stari pivovarniški vrt za igra-lišče ubogih delavskih otrok. U-stanovih so še eno ljudsko podruš no čitalnico in danes se dajejo razne zabavne knjige pravljic in pesmi pireko bare, kjer se je svoje-častio dajalo pivo.
To so podatki samo iz nekaj mest, kjer so svoječasno socialisti upravljali v mestnem svetu.
Kar so zamogli storiti sodrugi v Schenectady ali v But te, Berkley in Milwaukee, ravno to lahko izvršijo v drugih mestih, ako se ljudstvo zanima in jih izvoli v mestne urade.
Ako se skoz delo socialističnih občinskih svetnikov, cena vode, plina in elektrike zniža, ravno tem potom bi se cena znižala za kruh, premog, stanarino ih vse druge ljudske potrebščine, katere se sedaj prodajajo po monopoliranih cenah trustov. Edino to sredstvo je dostopno napram draginji življeskih potrebščin. In ako je mogoče potom nekaj socialističnih zastopnikov v eni mestni upravi zvišati plače, skrajšati delovni čas in zboljšati stanje delavcev, ravno na ta način mi zamoremo, da prisilimo cele države in sploh celi svet, da nam dajo, kar so nam dali socialisti že.v praksi v svojem poslovanju in tako pomagamo rešiti delavsko uprašanje celega sveta, da se otresemo bede in dosežemo jednakopravnost.
Zdrobite monopoliirane trustove družbe sedaj v mestih in v kratkem bodete zmožni to izvršiti v posameznih državah in naposled bo rešitev celega naroda čisto lah-ks.
Pomagajte socialistom, da izvr-5e v mestih popolne potrebščine, da vam dajo pošteno delovanje svojega urada, nakar boste hitro dosegli državo, skupne države in cel svet.
' Socializem vam daje najlen.Šo priliko, da se borite in delujete skupno za procvit in rcSitev delavskega uprašanja, ki muči in daje mnogo misliti ljudem celega sveta.	Prevel F. O.
JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? ! "Ali sem ie poslal zaostalo naročnino sa "Proletarca"? &e oel —
Beležke
Delodajalci na Angleškem «o se organizirali v novo unijo in iklenili, da bodo "zmetali «kupuj" 250 milionov dolarjev z namenom, da ae zavarujejo proti ¿tirajkom in proti delavskemu gibanju v obče. Kapitalisti so povsod solidarni. Njih ne briga narod, jezik niti vera, kadar je sveti profit v nevarnosti. Zakaj ne bi delavci delali ravno takof
Katoliški škof Carroll je na zboru ameriške delavake zveze grozil, da bo njegova cerkev u-stauovila katoliške unije *v Ameriki. ako American Fedetration of Labor ne zatre socialističnega gibanja v .svojih vrstah. Kaj ai vendar domišljuje ta maziljeni bedak T Joj delavstvu, kadar pride tako daleč, da ga bo vodila cerkev v industrielne boje! Katoliške unije T Le na dan z njimi! Calumetski domači ske-bje koma) čakajo, da se kaj takega izleže.
hu" navdahnjena knjiga! V *ve-teiu pismu določno stoji, da je bog ustvaril zemljo v 6 dneh, o kakih dobah ni tam govora. Vsakdo se lahko spominja Šolskih let. ko so nas kaplani "izobraževali", da se mora sveto verjeti, da je zemlja ustvarjena v šestih dneh. Dan pa dohajata dva različna pojma in pred nekaj leti ae ni bilo govora, da bi cerkev smatrala dan za dobo. Ali danes je drugače. Teorija o razvoju zemlje je neovrglji-v .fakt, zato pa »oče "nezmotljiva" cerkev potuhnjeno revidirati svetopisemske dneve v dobe milionov let, a ori tem se na obnaša kakor da ni nikdar nasprotovala tej teoriji. Ampak revidirati bo morala še marsikaj. Seveda človek je star" še samo 6000 let. Nič več in nič manj! Tako pravi Janez. Ne-gov dokaz je stara, črvi v a biblija, tista biblija, ki '»ravi, da je bil svet ustvarjen v 6 dneh. Biologi in geologi pa nravijo, d« se je človek pojavil na zemlji najmanj pred 20CN)00 leti in to pravijo na podlagi znanstvenih raziskavanj. In mi verujemo.
Ako Kranjnki Janez ustanovi katoliško unijo in sicer iz katoliških skebov v Calumetu — Luka Klopčič naj bi bil častni č)au — dobi takoj četrte orgle od strica Carnegija in še eno harmoniko povrh.
Kranjski Janez in milionar Carnegie si delita med seboj žulje revnih delavcev. Janez je Oarnegijev . valpet slovenskih mezdnih sužnjev v Jolietu, kakor je bil prej v So. Chicagi in v Pittsburghu. Če bi bil danes štrajk v Jolietu, Janez bi takoj organiziral katoliške skebe za jeklarske magnate. j Vse delavce bi takoj prodal za — ene orgle!
Kakor kaže letno poročilo Steel trust«, je "zaslužil" trust zaduje leto približno 15 miljoirov dolar jev; to je čistega. Ta dobiček jodo kapitalisti razdelili —- po socialistično f med delavce T — figo! — med seboj! "Amerikan-skemu Slovencu" je to zelo všeč.
You see the point, katoliški d^aveef
Pravljica o socialistični "delitvi premoženja" je že tako stara in smešna da jo je že davno zavrgel vsak pameten nasprotnik socializma. Edino "bravci", ki srkajo plesnobo in kislobo iz jo-lietske kahle, «o po mnenju Kranjskegta Janeza še tako bedasti, da jih je treba pitati s to pravljico. Mi se smejemo!
"Socialisti berite!" se dere Janez. Kaj naj beremo? Ali je to za nas kaj novega, kar nam ti, Janez, poveš? Take jeremijade smo že čitali stoinstokirat in danes ne damo za tak "stuff' niti črnega za nohtom. O ves — rimska cerkev je silno, silno skrbela za znanstvo in izobrazbo! V srednjem veku je cerkev pumpa-la "izobrazbo" v ljud i s pomočjo — vrelega olja, plamene-čin grmad in natezalnice. Gali-leo je moral na ukaz papeža preklicati to, kar se danes ne upa ta jiti tudi najbolj zarukan rimski pop, da je namreč solnce središče, okrog katerega se sučejo planeti. Ako bi ne bil preklical, zgorel bi bil Galileo na grmadi kakor je na tisoče drugih. Vse, kar ni dišalo po rimstvu, moralo je v ogenj in pod meč. Prve slovenske knjige so šle na ukaz rimskih škofov in popov na Kranjskem- v ogenj.. Arabski kultura na Španskem je šla v prah in pepel. Tako je cerkev sirila izobrazbo! Danes preklinja in smeši vse moderne učenja ke, ki se ne zmenijo za rimske o-slarije. V Zedinjenih državah bi rimci rajši danes» kot jutri u ničili vse javne šole. Tako podpira cerkev izobrazbo v Ameri ki! V Meksiki je katoliška cer kev vrhovna cerkev, ki ima ve liko moč. Ali kako širi izobrazbo tam? .Tako, da 80% Meksikan-cev ne zna pisati nc citati! V republiki Guetemala je se slab še. Tudi tam je rimska cerkev glavni faktor v javnem in za sebnem življenju. In izobrazba? Ni vredno govoriti. O yes — rim ska cerkev ie velika prijateljica izobrazbe, toda kake? O tem Janez modro molči. VBravci" ne smejo tega zvedeti. Ali zve deli bodo vseeno.
Sapeirlot! Janez sc je končno spravil tudi na geologijo. Pra vi, da on ni nikdar trdil, da je zemlja stara 6000 let. Dalje P*i-vi, da 6 dni stvsrjenja se smatra za šest dob ali period, ki lahko obsegajo recimo milione let. Al •te ga videli Janeza! Ali «te ga videli, kako je lopnil po «vetem pismu, ki je po mnenjo cerket nezmotljiva in po "«vetem dn
Um
MMMIMMIMIM»MMtMf
► i >
| Stran Ka I j
Waukegan, HI.
Naznanjam članom socialističnega kluba, štev. 45., kakor tudi
somišljenikom, ki želijo pristopiti k našemu klubu, da se bodo vnaprej obdržavale klubove seje v Math Slano-vi dvorani, na 10 cesti. Prva seja se bo vršila v omenjeni dvorani dne 30. nov. ob 9. uri dopoldne; to je zadnja nedelja t. m.
Sodružni pozdrav!
J. Zakovšek, tajnik.
Če bi premogar ali rudar hotel zaslužiti $100,000, moral bi živeti 200 let in pridno delati in varčevati bi moral. < Koliko rudarjev pa živi toliko let? Ali kdo katerega pozna, ki je živel toliko časa. Morda bo vstanti "Amerikanski Slovenec" dokazati, da žive Roekefeller, Astor, Morgan in ostali bilardarji in miljonarji že 10.000 let.
— Krmenje roparskih živali.
Fuzijonisti (združeni republikanci. demokratje in progresisti) niso nič boljši kakor taraanitje, kedar je treba deliti plen. Komaj je bila volilna borba končana, že so se voditelji fuzijonistov posvetovali, kdo bo mesto tamanitov prišel k mestnim jaslim. Kasneje se je izvedelo, da hoče Ogden Mills, mltd bogatin, imeti tudi nnastfio službo; lani je kandidiral pri republikanski stranki za kongresni-ka, pa je propadel.
Rajmond Fosdick, prejšni računski komisar, se poganja za mesto policajskega komisarja, James Martin, nekdanji vodja ta-mianitov, ki je še pravočasno usko čil v fuzijonistični tabor, bo tudi dobil mastno službo.
Delavci, ki so glasovali za fu-zijoniste, bodo pa v prvem štrajku dobili policajske količe po gla glavah, ako bodo zahtevali boljšo mezdo.
Je že tako na svetu. Za voditelje kapitalističnih strank po končanih volitvah mastne službe, za delavce — volilce, /ki so jim pri pomogli do zmage, pa policajske krepijce, svinec in bajonete! — Kedaj se bodo dclavci spametova li?
Članom jugosl. socialist, kluba
it. 5 v Conemaugh, Pa. na-znan je 1
Naznanjam vsem članom kluba št. 5 J. S. Z., da se vrše redne seje kluba v naprej vsak drugi in četrti v mesecu zvečer.
Pozor na to!
Frank Podboj, tajnik.
Člani jugosl. socialist, kluba št. 41 v Clinton, Ind., pozor!
Dne 14. decembra t. 1. se vrši važna seja kluba. Na tej seji pridejo v pretres važne stvari. Vsled tega je potrebno, da bode vsi člani navzoči. Seja se vrši £ri so-Irugu Karlu Vrabcu.
Nasvidenje torej 14. decembra na rečenem mestu!
Viktor Zupančič, tajnik, p. S. — Javljam ob enem, da se je dne 15. nov. vršila skupna veselica vseh slov. društev v korist mičiganskih štrajkarjev. Veselica je vspela prav dobro. Tskrena zahvala vsem, ki se bili navzoči in tako pomagali dobri stvari do večjega vspeha! — V. Z.
Butte. Mont
Tem jK>tom naznanjam članom jugoslovanskega socialističnega <luba. štev. Ill v Butte, da se vrši prihodnja seja kluba v novih prostorih — 110 E. Park St. Glavna mesečna seja t*e vrši vsak drugi "Change Day" v mesecu. Za-etelc ob dveh popoldne. Na pri-iodnjo sejo, ki se vrši dne 23. t. m. so vabljeni vsi Slovenci in osta Vi Jugoslovani, ker je na dnevnem redu več važnih točk. Povodom te seje bo zajedno tudi protestni shod v prilog michiganskim štraj karjem. Vsi tor^j na krov! V boju za sv ob o<l o delavstva "F. Zaje.
— Učenci v javnih ljudskih šote h v Chicagi so na »razstavi za poljedelstvo, ki ga je priredila dr žava Illinois, odnesli nagrade v znesku $240. Denar se je nakazal L. E. Larsonu, tajniku šolskega svetla, da^ga izroči šolam, katerih učenci so bili odlikovani . . . Ja nez v Jolietu, ali spiš? Kje si bil s svojimi katoliškimi šolami, na katerih podučujejo histerične nu ne?.
Naznanilo.
Društvo Zarja Svobode št. 11 S. D. P. Z. vabi vljudno vse člane in članice, da se zagotovo vde leže prihodnje to je glavne «eje, katera se vrši dne 7. dec. t. 1. točijo ob 2. uri popoldne v slov. izobraževalnem domu na Dunlo, Pa.	Bratski pozdrav!
Tajnik.
Naznanilo.
Članom izobraževalnega društva "Vihar" naznanjam, da «e vdeleže prihodnje društvene «e je, ki se vrli dne 21. decembra t. 1. v lastnem domu na Dunlo. Pridite v«i!
Odbor za I«obr. društvo 'Vihar'.
povsod, kjer se nudi prilika za to. um, kjer ni dovolj Srbov je tre-»a, da izvedejo agitacijo za N. < . sodrugi Slovenci in Hrvatje. To pravilo velja naravno tudi za aodruge Srbe, z ozirom na Prole-tarca in Radničko Stražo.
Prav aedaj je nujno potrebno, da se pomaga Nar. Glasu z vsemi našimi močmi. Cela Jugosl. socia-istična zveza — vsi njeni člani so odgovorni za eno orožje naše zveze. Odkar je začel Nar. Glas izhajati kot tednik, ima gotovo iatotake izdatke kakor ostali naši listi. Vsled tega je tudi treba, da enako agitiramo tudi za Nar. I las. Glavna pomoč v tem slučaju je pridobivanje naročnikov. Narodni Glas se inora vzdržati z naročniki, med tem ko so prostovoljni prispevki le zaca&na pomoč.
Iz tega apela pa ni treba smatrati, da Nar. Glas nazaduje, ravno nasprotno — napireduje stalno in je postal že močan faktor med arbskim narodom v Ameriki. Toda s 1100 naročniki ne more na-
v*»
predovati kakor potreba. Za osi-guranje njegovega obstanka in napredovanja je treba najmanje se 1000 dobrih naročnikov. Te mu lahko preaíkrbe člani v Jugoslovanski socialistični zvezi.
Sodrugi! Storite torej vse kar je v vaših močeh, da se pomaga Narodnem Gla&u, da bo mogel med srbskimi delavci vršiti tisto delo, katero vrše njegovi soorga-ni med Slovenci in Hrvati.
Vse svote za naročnino in drugo je pošiljati na Narodni Glas, 2296 Clybourn Ave., Chicago, 111.
Gl. odbor J. S. Z. F. Godina, predsednik, I. Šušnjar, tajnik.
vabilo na javen ljudski shod.
katerega priredi jugoslovanski socialistični .klub štev. 131 v Pittsburghu, Pa. dne 3U. novembra 1.1. ob 2. uri popoldne v Kranjsko-slo venskem domu na 57ti cesti & Butlcr St., Pittsburgh, Pa.
Dnevni red shoda bo:_
zakaj je delavstvu po treba politične organi zacije?
Govorniki v slovenskem in dru gih jezikih. Vstop prost.
Za obilno vdeležbo se priporoča odbor.
vabilo na veselico,
katero priredi jugoslovanski socialistični klub, štev. 67 J. S. Z. v Špringfieldu, lil., dne 6. detrn bra 1913 zvečer. Vspored:
Ob 7:30 je začetek veselice i ob 8. uri nastopi Slov. svob. pevsko društvo "Prešeren", ob 8.30 nastopi govornik sodr. Jos. Zavert nik iz Chieage, ki bo govoril o delavskem položaju v Ameriki. Po govoru prosta zabava in ples.
Uljudno vabimo vsa springfield skad ruštva, rojake in rojakinje, da se te veselice vdeleže v mnogo-brojnem številu. Dobrodošli tudi rojaki in rojakinje iz bližnjih mest. — Za dobro postrežbo bo skrbel
odbor
klubom in Članom j. s. z
Sodrugi! Na redni mesečni seji eksekutive J. S. Z. obdržani dne 8. novembra t. 1. je poročal srbski časnikarski odbor; da zadnji čas zelo slabo prihaja naročnina in podpora za Nairodni Glas, vsled česar je zašel list v dolg. Slabo fi nancijelno stanje je vsekakor po sledica malobrižnooti sodrugov v agitaciji za N. G. — Sodrugi! Na rodni Gla« je list jugoslovanskih socialistov in napredek med «rb skimi «odrugi pomeni zaeno tur na* napredek — napredek cele Jugoslov. socialistične zveze. Za to j« treba za naše liste agitirati
rojaki v mestu in okolici!
Poskusite Bernardovo Kapljico!*
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
"NA&I ZAPISKI".
Prejeli smo enajsto številko 10. etnika socialistične revije "Naši Zapiski", ki je prinesla naslednjo podučno in zanimivo vsebino : Abtitus: Politika in delavstvo. — i. Pajer, Praga: Inteligenca in politika. — Jakob Skrbic, Dunaj: Zveza pekovskih delavcev v letu 912. — Al. Hreščak, Lokev: Organizacija slovenskega učiteljstva — H. Tuma, Gorica: Seksuelni problem. — Rndolf Golouh, Trst: Jred madono, Mariji Magdalen aki. — IVegled.
Najvažnejše delo za delavstvo je izobraževalno delo. To delo pa vrše v polni meri "Naši Zapiski". Toplo jih pripoorčamo vsem slovenskim delsvcem v Ameriki. Naročnina za celo leto stane $1.30. V večjih naselbinah naj se trije ali štirje skupaj naroče nanje. O prebranem čtivu naj se razprav-ja, da se tudi v drugih indifirent-nih delavcih vzbudi veselje do znanstvenega čtiva.
Narpčnina naj se pošlje: "Naši Zapiski", Gorica, Goriško, Au-stria.
Tiskovni fond za dnevnik.
Izkazano 11. novembra........$2K6.14
Logar, Monogahela City, Pa 1.00
L. Bric,v Johnston City, 111......80
Jos. Pangerc ..................75
Skupaj do 25. iio<*
. .*288.fP
Ako' živite izven Chieage, pilite po naš cenik za dobro vino in žganje, na:
TAC DTDIU ilDH	BLUE ISLAND AVENIJE.
JU BfciKIM AKU, (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS.
o l^ADAR potrebujete društvene po-*	trebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drago obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. j|
FOTOGRAFIJE
_______________ -----—---------------- ~
najfinejšega dela, najsibo ženitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ol., Chtcago.
2 vsakim ticitom slik damo kritno darila.	lalafea: Canal 2591.
Fond za mlch. štrajkarje.
Zadnji izkaz dne 11. nov......$218.16
A. Logar, Monogahela City, Pa.	" 1.W
A. Logar, Cleveland 0................2.00
M. Maček, 8tone Citv, Kana--------7.15
Stevo Kopriva ....................3.75
M. Pečjak, Johnstown, Pa..........3.70
Louis Grilc, Stone City, Kans..	3.80
Frank Podboj, Concmaugh, Pa.. 11.64 * -
Skupaj do 25. nove.mbra 1913. .$251.20 Poslano na blagaj. W. F. of M. 200.00
Ostanek v fondu dne 25. nov..$ 51.20
Agltatorlčen fond za poiUJanj« Pro-letarca med mlchlganske štrajkarje.
Primanjkljaj dne 11. novembra.$28.94
700 iztisov Proletarca «tev. 323 7.00 00 iztiiov Proletarca štev. 324 7.00
Primanjkljaj dne 25. nov. 1913..$42.94 Listnica.
—	Anton Mavrii, Kajuna Range, Minn.: Vaš list j« pošta vrnila z opazko: "No such office in State named", «i—Pošljite boljši naslov.
—	John Košenina, Enlov, Pa.: Tndi Vaš list je pošta vrnila z opazko: "Re turned for better directions". — Pošljite torej drug naslov.
"Našim zapiskom" naznanjamo, da je Proletarca naslov 4006 W. 31st St., Chicago, HI., in ne 587 South Centre Ave., od koder se Je list preselil le pred petimi leti. — Tndi druge liste v stari domovini prosimo, naj ram pošiljajo liste na gornji naslov.
—	J. Judnii, Park City, Utah: Li«t se pošilja na pravi naslov t
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ta notranje bol sani In ranocalnik. zdravniška preiskava brezplačno—pls ftati je 1« zdravila 1W4 Blue Ialaa* Ave., Oklcafo. U red nje ed 1 de 3 pe psi.; od 7 d« • sve«er. Izven Chieaf» liveši belaiki naj pišeje slovsneko
Delavci na Anrori, Minn., in kateri pridete na Anforo, ne P<>< posetiti Kovaiev "Saloon" kjer bode sodr. Movían postregel s h
Delavci na Anrori, Minn., In tisti,
»zabite vam
__ r_______ _ hladno
la sveto pljafo in nifjekimi •modkainl. Delavci, podpirajte svoje organizira
ae tovariše.	___
ANA KOVAČ, niiea,	Aturara, Mum.
ANTON mladic moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Bine Islnad Ave.
Chicago, 111.
JOS. A. FISHER
Buffet
Iaa as raapelage veakevretae five,
aa racpelafe vsakovrstne viae, easedke, Lti
I zvrstmi proeter aa ekrepifls.
Tal. Lawadale lTfl
SOCIALIZMI m MODERNA VDA.
(Dalje.)
Državno • socialistični arzen*! poslovnikov in kontrolnih naprav j« vse kaj drugega kot znsnstveni socializem j ta si js v »ve« ti, da bo vodatvo novega reda, oprava kolektivno lastnine, vsa manj zamotana in zapletena kot aedanji upravni sistem di/^> ve, pokrajin in občin, da pa bo kot nsra/en.neopovržen produkt novega drašebnega reda sa druž bo in za poedinea mnogo korist nejši. Tista vloga mu pripade, ki jo igra v živalskem organizmu živčevje, vloga uravnavsjodega stroja, ki je pri sesalcu splete-nejii kot pri ribi, ne da bi vsled tega izgubili organi in stanice avojo «avtonomijo.
Za izpodbijanje socializma ne zadošča več enakomerno ponavljanje ugovorov, opravičeno na perjenih proti utopizmu in ču stvenemu socializmu; te ameri naj životarijo še nekaj čaaa v ne jaani megli ljudatvom razširjenih idej, toda oddnedodne izgubljajo tla med zavednimi pristaši znanstvenega socializma — naj izhajajo iz ljudstva, iz meščanstva ali pa iz plemstva — ki se je po impulzu Karla Marsa oborožil z z vsemi pridobitvami modeme vede in ki nič ne mara za obrabljene argumente protivnikov. Prežvekovanje teh ugovorov isvira pač iz navade; moderna veda pa gre preko njih kakor tudi preko utopiatičhega konstruktivnega socializma, proti ¡kateremu «o se o-brafcali.
Enak odgovor velja pomislekom, ki m obračajo proti načinu udejstvovanja aocializma. Za u-topistični in konstruktivni socializem je neizogibna misel, da se uvlejavi po tem ali onem družabnem reformatorju sproženi družabni nad preko noči, a kraljevskim ukazom ali pa s ljudskim glasovanjem. V tem smislu nasprotuje utopiatični socializem razvojnim zakonom in je zgrešen, in v tej obliki sem ga vedno, zlasti v svoji knjigi Bocialismo o eri-minalitt, pobijal, kajti tedaj (1883) v Italiji se niso bile razširjene ideje znanstvenega socializma.
Tudi politične stranke in znanstvene teorije so prirodni produkti in prehodijo razvojne stopnje detinstva in mladosti, preden popolnoma dozore.
Tudi v Italiji je dosegel socializem svojo znanstveno fazo. ko je imel za seboj otroško dobo izključnega združevanja ročnih delavcev in dobo nejasne romanti ke, ki je pretesno in nepopolno tolmačila pojem revolucije in se zibala v iluziji, da je mogoča pre-meraba družabnega reda kar preko noči, kaikor ae da z nekaj salvami preustrojiti monarhijo v republiko. Toda vse lažje je pre meniti politično lupino družabnega organizma, ki ni pregloboko zraščena z gospodarskim življenjem, kakor Da gospodarsko podlago družbe.
Kot procesi družabnih pre-memb prihajajo v pošte v: razvoj, revolucija, upor, nasilja proti o-eahaa«--..... ... —.------ ..
Tudi v rastlinskem iu živalskem življenju in razvoju se pojavljajo ti štirje procesi družabnega obnovljenja. Dokler rase kal ali zarodek polagoma po obsegu in po nežnosti strukture, gre za počasni razvoj, kateri prehaja na gotovi točki v proces revolucije, ki sc nam javlja v spočetju, porodu, v odstranitvi jajčne lupine itd.; zastopajo pa tudi gibanja, na las podobna revoltam, zlasti v živalskih družbah in slednjič se nahajajo tudi nasilja med posameznimi poedinci, n. pr. v boju za samico ali za hrano.
V človeštvu srečavamo vsepovsod te proccse, razvoj v neprestanih malih premembah, ki jih donaša dan za dnevom, revolucija v več ali manj kritični dobi, ki zaključuje vsako razvojno dobo, revolto v gibanju večjih ali manj ših mas, kakor jih rode od časa do časa družabna nasprotja in o-sebno nasilje med poedinci, ka dar prevladajo fanatične strasti, izbruhi zločinskih nagonov ali pa motenega duševnega ravnovesja
Izkušnja P»	HtA
voj in revolucija v človeški družbi fiziološka, n pori in nasilja pa da ao patološki pojavi. Seveda so vsi ti dogodki naravni in spon-tanski, kajti patologija je. kaikor
jo pokazal V»rchow, le nadalje vanje fiziologije, i» " vladajoče razrede mi bi nneii patološki pojavi simptomatiČen pomen, da ras milijajo o drugačnih sdravilih in ne samo o sili, smrtni kazni in zaporu, ki so že ž njimi doslej postavili vaaki politični in socialni krizi po robu.
Toda. edino normalna in plodo-vita pota socialne preoorazbe, četudi počasnejša in nevidnejša, sta razvoj in revolucije, poslednja v ekaaktnem in pozitivnem amialu kot zadnji prizor razvojne dooe in v zido rsaširjenem, ampak zmotnem smislu viharnega in nasilnega prevrata. Očitno je, da stojita Evropa in Amerika izza konca 19. veka aredi revolucijake dobe; ta revolucija je pripravljena že po predidoČem rs»voju, dozorela pa je v meščanskem družabnem redu, podpirsna izprva po utopiatičnem, pozneje po znan Btvenem socializmu. Vsled teh ti-čimo že v tisti »kritični dobi socialnega življenj«, ki jo imenuje Bagehot dobo diskusije; že toka tramovje sedanje politično socialne stavbe in kfijfcejo se že tisti značilni simptomi, ki jih tako nazorno opisuje Taine v zgodovini zadnjih desetletij pred 1789. Ti simptom kažejo, kako se vsepovsod iz špranj in razpok vzdiguje-jo plini in jopare, kako je že temelj družbe izpodkopsn. kako ns rašča tlak izpod površine; zmanjšati se ga ne da z zamašitvijo te ali one razpoke. Učinkujejo le še modre reforme in socialna preventivna sredstva, <ki ao koristna ne le za trenotek, ampak lajšajo, po besedah Marzovih, porodne bolečine nove družbe.
Ako umevamo razvoj in revolucijo v tem pozitivnem smislu, sta v resnici najplodovitejša in najzaneslivejša procesa družabnega prenovljenja; kot priroden in živ organizem človeška družba ne prenese nobenih nepripravlje-ih prememb, kakor verjamemo tisti, ki se nadejajo novega družabnega reda izključno ali pretežno od revolt in nasilnih prevratov. Prav tako nespametna bi bila misel, da se iz dečks, recimo ob puberteti, ksr čez noč napraviti moža.
Pomanjkanje elementarnega geološkega in biološkega znanja povzroča, da nagibajo preprosti ljudje, ki nimajo strogo šolane-ga talenta, k anarhizmu. Četudi zametavajo nasilno propagando. Spominjam se na tiskarja, ki je prišel po enem mojih florentin-skih predavanj o socializmu k me ni in mi dejal, da so mu moja izvajanja močno omajala anarhistične nazore, po katerih naj preide monarhija lepega dne v anarhijo. Take ideje pa so pogoato vse intelektualno imetje tistih ki se zovejo anarhiste, ker so se navzeli svojih prvih socialnih idej od agitatorja, ki meni, da oznanja anarhijo, ker zahteva odstranitev "poslanske medalje" in ker se pase ob besedi "revolucija". Zategadelj smatram uvedbo temeljitega p rirodoslov nega pouka v ljudske in višje šole za najuspešnejši protistrup proti romantičnim oblikam individualisti čne politike, ki se navdušuje za Brutovo bodalo in za Titovo modrost. Toda tudi v šolskih vprašanjih vlada v meščanskem svetu popolna anarhija, kar le podpira mojo trditev, da anarhične razmere zgoraj gojč anarhizem v nižini.
Kaj čuda. če si da sestradan brezposelnik, oslabelih možgan, v napol blaznem stanju in v svoji globoki nevednosti sugerirati, da dovede umor stražnika, bombni atentat ali upor na barikadah ide alnejše razmere in višjo socialno pravičnost. V drugih slučajih zar pelje strastne naturo impulz čustev in goreč« nestrpnost v puč; take reči se resnično dogajajo poleg imaginarnih uporov, ki jih policija venomer in vsepovsod razkriva, da ugaja starim bab-nicam obeh spolov, "belemu teor-ju" in bojazni tistih, ki čutijo, da jim uhaja moč iz rok.
Taktika znanstvenega socializma pa se je zlasti v Nemčiji pod neposrednim -vplivom Marsovega nauka odpovedala revolueijski ro mantiki, koje brezvspošni poizkusi vladajočih razredov niso upla-šili, ker so se s svojimi nezadostnimi silami sami ubili ob dosti trdni zgradbi buržoazlje in Iker je slednja za trenotek trinmfirala In se veselil s poraza najsmelejših la nsjhrabrejših svojih sovrsžnl-korv.Marksistična smer socializma
je revolucionarna, v znanstvenem smislu te beaede in stoji v tem trenotku v popolni revoluciji proti meščanstvu, ki je zabredlo v kritično fazo svojega razvoja in ki vesla s polnijp parom v pristan naj pre tirane jšega kapitalizma, v tujini še bolj kot v Italiji. (Dalje prihodnjič.)
ZBOR NEMftKE BOO. DEM STRANKE V AVSTRIJI.
V krasnem delavskem domu v Ottakringu se je 1. novembra sešel zbor nemške nacionalno demokratične stranke v Avstriji. Dnevni red, o kslerem se je razpravljalo, je tako važen, da sega njegov pomen daleč preko okvirja nemške strsnkc, kajti vprašanja socialne politike, zunsnje politike itd., s katerimi se je bavil, morajo zanimati pravzaprav vsake«« državljana, če noče živeti tjavendan brez obzira na svoj svet in svojo dobo.
Zunanja slika tega zbora je bila impoaantna. Velika dvorana otakrinškega Delavskega doma je arhitektonično tako lepa, da ne potrebuje mnogo posebnih dekoracij. Za predsedniško mizo gleda Schumeierjev doprsni kip na zborovalce, ob straneh med zelenjem stojita kipa Msrxa in LaSal-la, sicer je po dvorani le nekoliko živih zelenih raatlin.
Med delegsti, ksterih je bilo 28, je mnogo ženskih. Bratske stranke zastopajo poslanec Huvs-mans iz Bruslja belgijsko stranko in mednarodno eksekutivo, Mfiller in sodružica Zeitzova nemško-stranko, Weltner ogrsko. Burian in Merts češko (centralistično), dr. Diamand in Klemensiewciz poljsko, Etbin Kristan jugoslovansko socialno demokratično stranko.
Zborovsnje je otvoril sodrug Sksret; nato so bili izvoljeni za predsednike Pemerstorfer, David in Tomschik, za zapisnikarje Hummel, Čermak, Klapatsch in Rapoldi.
Po aprejetjn dnevnega reda so podali posamezni poslanci svoja poročila o delu v parlamentu.
Eno važnih poročil, je poročilo o parlamentarni akciji, ki ga je podal sodr. Zaje. Med drugim se to poročilo glasi:
Pretečeno leto je bilo leto vojnega hujskanja in vojne nevarnosti.	•
Pogostoms smo bili v veliki nevarnosti, ds se potegne tudi Avstrija v homatije balkanske vojne. Zeto je bila prva naloga in dolžnost parlamentarne frakcije, da neprenehoma deluje v zmislu miru, da neprenehoma kaže vladajočim velirko nevarnost, ki sledi vsaki vojni, da protestira proti lahkoumnosti politike, ki je hotela pognati državo v balkanske homatije. Bila je dalje naša naloga razkrivati prave namene voj nih hujskačev, nastopati proti blaznemu oboroževanju in se brigati za one, ki so bili nesrečne žrtve tega hujskanja, ki so bili odgnani iz delavnic in od pluga: Za rezerviste in nadomestne rezer-viste. Frakcija je nepretrgoma vodila ta boj; mednarodni kongres v Bazlu in njegove resolucije so bile za nas en nalog več, da delujemo dalje v tem zmislu. Saj veste, .kaj. se je ootem prod'Jo v parlamentu.
Ne pride mi na misel, ds bi z donečimi frazami hvalil uspehe neše politike. To pa lahko pravimo brez baharije, da so socialni demoikratje v parlamentu in izven parlamenta veliko doprinesli, da se je ohranil mir. Nobena tajnost ni to: V krogih vladajočih in predvsem v onih krogih, ki dandanes še odločujejo o vojni in mini — ne mislim le na onega faktorja, ki ima po državnem O-anovnem zakonu odločevati o vojni in miru, ampak na vse one, ki so okrog njega — sta bili dve s tiru ji: Ena, ki je na vsak način hotela vojno in sanjala o pohodu v Solun, o obnovitvi mogočno avstrijske vlade na jugoslovanskih tleh, stranka, ki je neprenehoma, delovala z« oboroževanje in za vojno: druga straroka. ki je bila tTeznejša. ki je pač spoznala, kakšno nevarnost pomeni taka politika za državo samo, in ki je zategadelj svarila in priporočala mir. Če se je posrečilo, da je zmagala ta struja, je velik del tegs uspeha zasluga socialne demokracije in njenega zastopstva v parlamentu. Vladajočim nismo le pokazali, da hočemo mir in kaj da bi pomenila vojna, ampak pove-dali smo jim tudi prav razločno,
kako da mislijo avstrijski narodi
o vojni in kakšne nevsrnosti bi gospodje sami izzvali, če bi pogna
li državo v to blazno vojno. To je mŠa zasluga, s «katero se v vaej
skromnosti lehko pohvslimo.
Kar je še ostalo, je bilo žal dosti žalostno. Izognili smo se sicer vojni, morali smo pa pretrpeti vso nesrečo in vso bedo, ki jo navadno naprti izgubljena vojna kakšnemu narodu. Prekinile so se naie trgovinske *v*?.e L Balkanom, zbudilo se je vse sovraštvo balkanskih dežel in balkanskih narodov, blazno so se podražila živila, naatopila je brezposelnost, beda in nesreča v družinah rezervistov. In zdaj je nevarnost novih
ogromnih davkov in militaristid-nih zahtev;
nemara bomo morali desetletja prenašati, kar nam je naložila zgrešena politika naših diplomatov. Kot produkt te nezmiselne politike vidimo togoto, razdraže-nost, ne vol jo v vseh krogih prebivalstva. Ne le med delavci. Togoto opazujemo med obrtniki, nastav-ljenci, državnimi uradniki, med trgovci in industrijalci. Pred kratkimi meseci sipo čitali, da se tudi antipodi delavcev, podjetniki, na zboru industrialcev v Ustih najostreje obsojali politiko in izrekali, voditelju naše zunanje politike največje nezaupanje. Spodaj in zgoraj, tukaj in tam je vse složno v obsojanju te politike.
Pričakovati je bilo, da ravno v tej dobi, ki nalaga narodom taka težka bremena, parlamentarno delovanje tem intenzivnejše v narodnogospodarskem in socialno-političkcm oziru. Pričakovati je bilo, da se bodo vlade namenoma trudile, da bo imel parlament neprenehoma delo. Ali Še nikdar ni imel državni zbor tako malo sej kakor ob tem Času. Razumna vlada bi bila skrbela za to, da bi s socialnopolitičnim zakonodaj-stvom tolažila, da bi s strogo kontrolo uprave odpravila globoko nezaupanje napram voditeljem zunanje politike. Zato je storila Stiirgkhova vlada seveda ravno nasprotno. Povsem javno je izrekla, da ne sme parlament zborovati v takem času, da bi poštena debata v parlamentu postavila voditelje zunanje politike pod kap. Parlamenti malih balkanskih držav so bili sklicani, da so izrekli svoje mnenje; parlamenat splošne volilne pravice v Avstriji so poslali domov, ker so se bali, da bi zastopniki narodov povedali resnico.	,
V imenu Jugosl. soc. dem. stranke na Kranjskem je pozdravil zbor
sodr. Etbin Kristan:
Pozdravljam Vaš zbor v imenu jugoslovanske socialno demokratične stranke in mislim, da je precej odveč naglasati. da želimo Vašemu kongresu najboljši uspeh. Vaš dnevni red obsega zbirko predmetom, ki inoraio zanimati vsakega socialnega demokrata v tej državi. Sodrug Diamand je imel popolnoma prav, ko je dejal, da so Vaša posvetovanja na podlagi tega dnevnega reda pravzaprav posvetovanja vsega proleta-riata v Avstriji. Danes pa je bilo tudi — skoraj bi človek dejal, da je to čudno — nekoliko več govora o klerikalizmu, nego je navadno slišati pri otvaranju socialističnih kongresov. Zdi se, da se je res zopet dvignil klerikalni val rn da ima proletariat povsod zopet opraviti s svojim starim sovražnikom. Slovani, in zlasti ml Jugoslovani 7>a prav gotovo ne spadamo med izvoljence, ki bi jih bilo smatrali za izjeme v tej borbi. Naš klerikalizem ni za pičico boljši od kateregakoli drugega; pač pa bi lehko dejal, da so naši učenci prekosili svoje mojstre. Naj Vam podam le malo kulturno sličico iz kranjske dežele. Pri nas se 5c gode čudeži. Takole nekako pred enim letom se je pojavilo v župnišču malega gnezda v kamniškem okraju dekle, ki je dobilo od nebeščanov posebno milost, da je potila kri — za izpreobrnjenje grešnikov, za agitacijo za naročanje maš itd. V župnišču se je uprizarjala ta komedija in leto dni je ta hokuspokus lehko trajal brez ovire, ne da bi bil nastopil kakšen državni organ, ne da bi bili poklicani faktorji vsaj poizkusili preiskati to grobo sleparijo. Dokler ni naposled neki voznik, ki je moral peljati "svetnico" v klavnico, kjer je kupila stekleničko telečje krvi, odkril, da je bila sveta kri, katero je potila milosti polno dekle, pravzaprav kri telet.
ADVERTI1
M 1.1
«T
Bol. Pod. Društvi
Uhrpwir— Si. («knrnit IMS « Artari ~
Avstr. Slovensko
Umiwljw. IS. jM«*irS MS«.
Sedet: Frontenac,
GLAVNI URADNIKI; Predsednik : MAETIN OBE RŽ AN, Box 72, Minorai, Kaas. Pod p red» : FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbsrry, Kan» Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry. Kans Zapianikar: LOUIS BREZNIK AR, L Box 88, Frontenac, Kaas
NADZORNIKI: PONuRAC JURÔE, Box 357, W. Mineral, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, K sns. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana
POROTNI ODBOR: J081P 8VAT0, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kaas JOHN ERŽEN, Jsnnj Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša mm* odsa Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vos denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
Če poznste take dogodke, tedaj mi boste pač verjeli, če pravim, da koraka klerikalno gospodstvo pri nas s brezprimerno drznostjo
in hoče pomandrati vse, kar ne pada pred vladajočimi črnuhi na trebuh in se jim ne vdaja na milost in nemilost. V resnici imamo pri nas strahovlado, in vse tiste lepe reči, s katerimi so se naši krščanski socialisti včasi odeva-li, vsa socialna lepotičja so zdaj v ropotarnici, kajti odkar po prišli do vlade, nepotrebujejo več teh okraskov. Veliki socialni politiki a la dr. Krek niso danes nič drugega kakor pionirji klerika-lizma. Žalostno bi bilo pri nas življenje vpričo tega drzno se raz-tezajočega klerikalizma, če se ne bi na srečo tudi po naših zaostalih deželah socialna demokracija polagoma krepkeje vkoreninjevala in se širila med delavskim ljudstvom. Saj smo zelo majhni v primeri z Vami. Strankim zbor, kakršnega gledam tukaj, je za nas impozatna slika, o kateri ne moremo niti sanjati. Ali nimamo Vašega industrialnega razvoja, nam ni mogoče, da bi vrgli enako velik upliv delavskega razreda na vago kakor Vi; kljub temu lehko pravimo, da je socialistična misel učinkovala tudi med našim delavstvom in da lehko zaznamujemo vidne uspehe. Pač smo edina socialno demokratična stranka v tej drfavi, ki Se ni zastopana v centralnem parlamentu; vendar pa se množi kljub nazadnjaškemu volilnemu redu in kljub najhujšemu terorizmu nasprotnikov. Zopet imamo volitve. Kranjski deželni zbor je bil predčasno razpu-ščen; to je bilo darilo klerikalcem, da jim ni treba pred volitvami priznati svojega bankrota, in upati smemo, da se postavimo pri teh volitvah, kakor se spodobi in pokažemo, da koraka tudi jugoslovanska socialna demokracija. Naj pa gre kakorkoli, zvesti ostanemo intemacionali kakor doslej v trdni zavesti, da se odrešenje delavskega razreda ne doseže drugače kakor v krepki solidarnosti delavcev vseh narodov. Dostikrat smo v svojem boju potrebovali Vaso pomoč; nemara pridejo tre-notki, ko bo tudi naša pomoč kaj vredna. In kakor smo se mi vp«lno zanašali n« Vas. tako se Vi tedaj lehko zanašate na nas.
Pozdravi so prišli od socialističnih strank s Hrvaškega, iz Belgije, Bolgarske, Danske, Anglije, Francije, Grške, Italije, Norveške, s Portugalskega, iz Prusie, iz &vice in s Švedskega.
Velikansko senzacijo po vsem Slovenskem je vzbudilo razkritje sleparij 4' svete Johance v Vodicah na Kranjskem. Nad poldrugo leto je "švicala" Johanca v farovžu v Vodicah kri in trdila, da poti sveto Kristusovo kri. Razkrinkali so jo ter doznali, da jc prefrigana ženska imela v posebnih kavčukovih hruškah — telečjo kri, ki si jo je brizgala. Zanimiv • • slike o Msveti" Johani-i. ka-^ ko zamaknjena moli, .Tohanea roko v roki s farovsko kuharico, in aretacijo Johance je priobčil "Slov. Uustrovina tednik", ki izhaja Jj Ljubljani. Ker priobčuje ta list vsak teden obilo zanimivih slik is poučnega ter zabavnega čtiva, je razširjen tudi že po Ameriki. Priporočamo vsem rojakom, da si ga naroče. Stane le: Za pol leta 1 dolar 50 c., za celo leto pa 3 dolarje.
IZ URADA OL. TAJNIKA A. 8, B. P. D.
Vse cenjene delegate sc prosi,, da svoje potovanje tako vrode, da do«pjo pred 8. decembrom v Fron-tenac, tako da bode možno dne 8. točno ob 9. uri pričeti glavno zborovanje. Ob en i m opozarjam, da vsak delegat izven države Kansas prinese seboj pobotnico za plačano voznino, da. bode mogoče vozne stroške takoj povrniti.
Za časa konvencije preneha poslovanje v glavnem uradu, v slu-čsju pa, d« ima ktero krajevno društvo, kaj zelo važnega, naj se odpošlje na sledeči naslov: John (Vrne. Lock Box 38 Frontenac, Kansas, kot že rečeno, tu označeni naslov je veljaven le za časa gl. zborovanja, to naj služi v znanje vsem cen j. računovodjem vsled tega, da se ne bodo pri pošiljanju motili.
Krajevna društva, kater«, še niso svojega delegata naznanila, so pročena, da to nemudoma store.
Z bratskim pozdravom
John Černe.
Mineral, Kans.
Naznanilo. '
Vsem članom A.S. B. P. D. v Mineral. Kans., štev. 4. se naznanja, d« se vrši dne 30. novembra t. 1. izvanredna seja v dvorani brata Frank Speiserja. Razpravljalo se bo o prihodnji konvenciji, ki se bo vršila začetkom decembra 19-13. Kdor izostane brez tehtniske-ga vzroka, plača 25 c v društveno blagajno. Toliko v pojasnilo, da ne bo potem nesporazuma.
Bratski pozdrav!
Frank Svajger, tajnik.
GREŠNIKI.
Politična komedija v treh dejanjih.
Naša dramatična društva po različnih naselbinah nove domovine so skoro vse pripravne -igre
in razmeram primerne doigrali Naravno je, da si žele novih iger, ki bi bile primerne našim odrom, z nepreveč velikim igralnim osob-jem. Tej želji se je vstreglo z na-vo igro, ki je prirejena, za naše razmere. Pod zgorajšnim naslo-vpm je izšla igra, /. poutično-go-spodarsko vsebino. Dejanja se gode sa Dunaju ip LjvbJjani,- v igr^ nastopijo znani politični gospodje Kranjske dežele: Štfšteršič, Krek, Jaklič, Lampe, dunajska go«podičn«. Kamila Theimer, Etbin Kristan iu drugi. Vpleteni so v igri najnovejši krajnski dogodki, zborovanje državnega zbora, famozna Vodiška Johanca s svojim .krvavenjem telečje krvi, in končno tudi, -kako se dela politika na Kranjskem. Vsebina bo naše judi jako zanimala, za igralea pa igra tudi ne bo preteška. Devet igralcev z eno žensko močjo igro lahko vprizori. Scenerija je navadna, zato ae bo igra lahko vprizorila z malimi stroški. Igra je izšla v strojepisju. Kogar zanima in misli, da bi jo vprizorili, naj se obrne na sledeči naslov:
Dramatična knjigama, 442 15th Ave.
Milwaukee, Wis.
DOBILI SMO NA POKUfiNJO
PRINC OLAF CIGARETE, CIGARE IN TOBAK.
in konštatiramo, da je vse izvrstne kvalitete. Tvrdka, ki je začela s pošiljanjem cigaret, cigar in tobaka na vse kraje, se imenuje Kolo Co.. 114—118 Liberty St., New York. Tvrdka daje z naroČili tudi premije.	'
PROLKTAZIC
Razno.
tuan skuiali prodreti verigo, «ki to jo napravili krog njega kapitalisti. Cheronu je najbrž pridela delati vest očitke. Ker ni obiskal le glažut, marveč si je ogledal tudi
— Posilivno krščanstvo. Dela-
piae bratski "Zarji"; Pra-
vove'en kristjan ne sme svo-1 ,	.
• . . •« » i rudnike v Hruayju. Lensu, Lievi-jega veroupovedatija nikdar . „	' ,,
J	^ mora' J odšel v "Delavski dom ,
. ki je Vuatnina strokovno organizi-
......... ranili rudarjev v Pas de lalaisu ip
l^nsu, Tam so mu socialistična
poslanca Hasley in Lamendin in
zatajevati, temveč ga vselej in povaod tudi pokazati, če treba, zagovarjati in pretrpeti zanj vse muke. Vere ne sme imeti samo na jezi- ^ ku, ampak se mora,po njej tudi . . ... . ...........
zakaj zahtevajo, da se uvede zakonitim "potom deseturni delavnik in dva franka dnevne penzije za v«akegia; rudarja, ki jo delal 25. let.. Cheron je obljubil, da bo vstopil,zate zahteve v parlamentu iu da bo agitiral, da se uvede starostno zavarovanje za delavce. — Našemu delavskemu ministru bi nič ne škodilo, ako bi se o zahtevah delavcev prepričal osebno.
le navidetno, so kralji najeli osebe, ki si izmislijo atentat na vladarja in ga priobčijo v listih. Take pravljiee so dane* precej v navadi, kar dokazuje vest, ki jo je prinesel list 4'Post" o napadu na Haksonskega kralja:
. . . "Nakrat je nekdo iz gostega grmovja prav tik kralja dvakrat ustrelil is samokresa, ne da bi bil /.adel «kralja, sli katerega druzega v njegovem spremstvu. Preiskali so grmovje in naali dva mlada fantiča. Eden je sedel na parobku, drugi je pa hotel pobegniti. Naali so tudi samokres Hrovvningovega sistema, ki je imel ko vse naboje, izvzem&i dveh iz-atreljenih. Prijeli *o oba fantiča in iu odvedli v zapor v Pimo. Gosposka v Pirni noče nič izpovedati o tem dogodku."
Tako piše kapitalistični šmok o atentatu. Oosp6ska v Pirni ima
izpove-za na-
ravnati. Profesorji katoliške mo-r a like iščejo sicer tudi tukaj dlake v jajcu, pa pravijo, da ue vero lahko zataji, če ima od teg« cerkev pričakovati posredno ali neposredno korist. Ampak to velja 1« ja bol jat' kristjane, take, kakor so doktorji dušteršič. Krek in Lampe; mi drugi, kar nas je rov-tarjev, moramo biti pa lepo tihi in mirni, kakor se spodobi za navadne ljudi. Na letošnjem katoli-
*k.m .hodu ^ i« toliko «-«nI«'^„"Srto?.. ££ Z T^Th | -K Vzroke, da uoče nit i
: rrsLTKs ss sssis^ss -« ........•.
To dokazuj.' zadnja volitev. So-
ahodu v Alojiijeriiio. UovSril je	».<	! Jer" v£	"a
kakšnega 'kronanega postopača. Navadno je vsak takšen napad gosposka na Aiiroko obdelala in k resnici dodjala se košaro laži. V takih slučajih vendar upa vsak vladni hlapec od najnižjega policaja pa do najvišjega sodnega svetnika, da ho za laži poplačan a kakšnim križem ali svetinjo. Ali t« napad je bil tako bedasto izmišljen, da se ga niso upali obelodaniti po svoje niti vladni lakaji. Izmišljen napad ima le ta namen, da gosposka še bolj strogo postopa proti vsem, ki nočejo verjeti, da so kralji in cesarji nastali po božji volji in smatrajo te vrste ljudi za kronane postopače, ki se rede o ljudskih žuljih in sragah. .
ravn.» dr. Sušterši?, ko je v fcn-	*py ritv Heights, je težko bokan. klavsKi cerkvi zazvonilo poldan J Ravniki so mu strogo za pove-Hitro sc je pokrižal in začel moli-l«®"» da mora öuvatl postelj. Ako ti glasno angeljevo češcenje, mno-! «»Počil 4- november, ga niso
žica kmetov je pa odgovarjala.	m0*U P"držati doma. Sodru*i so
Peadni pozneje je sedel v "Uni-	Ça morali pripeljati ne precej od-
onu" in čital judovsko "Neue	kaljeno vobšČe, kjer jé oddal svoj
Freie Presse". Imel je klobuk na	*,aH za socialistično stranko —
glavi. Kar zazvoni pri frančiška- /a 8V°i	_
nih poldan. Bil sem radoveden, če
se bo prvi kristjan v deželi odkril,	— Čuden blagoslov privatne pa opravil svojo versko dolžnost,	katnine. Knez Plesa, največji zem Mož je čital naprej, pa si bržkone	Ijiščni posestnik v fcleziji, je domislil: Pozitivno krščanstvo je	prinesel nov dokaz, da je pri-samo za kmetavze, ali pa k več-	vatna lastnina zemlje pravi čudo-jem takrat, kadar je katoliški	<Wni blagoslov za verne ovčice. shod. Jaz pa sem opravil svojo	Ko je neko nedeljo prišlo veliko dolžnost, zmolil en očenašek tudi	število vernikov pred protestan-za iapreobrnjenje dr. Žusteršiča,	toveko kapelico, pri kopališču in danes, po letih, me je "pozi-	Salzbrunn, so morali oditi, ne da tivrjo" krščanstvo teh ljudi pri-	b» Hm bilo mogoče izreči Bogu peljalo v socialistični tabor. —	najponižnejšo zahvalo za muko-Tako dela tudi jolietski Janez,	trpno življenje na tem irrešnem kateremu je za krščanstvo toliko,	svetu. Knežja uprava je evangelj-kot za lanski sneg. Na vse svoje	«kemu župniku izjavila, d* ne do-veirne •ovčice se on pofajfa, kaj	voli, d« bi se "božja hiša" še v ne Janez t ! ,bodoče izrabljevala v to. da bi
—	Zmaga pri občinskih volit-	»e pela slava bogu na višavah." vah. V Offenbachuam Main v	Kapela stoji na knezovem zemlji-Nemčiji so zmagali socialistični	Pobožnjaki so seveda protikandidat je z 200 glasovi večine,	«tirali, ali protesti niso nič izdali. Od 42 mestnih odbornikov je se-	Knežja uprava je rekla, da na daj 33 socialistov.	zemlji zapoveduje ona. v nebesih
____pa bog. Mi sicer ne vemo. ali bodo
—	Akcija proti brezpoeelnoeti.	*p,laj pobožnjaki zahtevali, da Socialistična državnozborska frak	,,ai ^0R,anf. eplošna ljnd-cija v Nemčiji bo vložila, ko prič-	aka la8t« ah bod° ver?«h' da
hotela dovoliti v ločitev zakona, je Warmier prijel za samokres in jo poslal na drugi boljši svet.
Isjava Suta.riy«jeve je napravila velik učinek. Preiskovalni osdnik je dal aretirati Warmierja. Njegova aretacija je vzbudila med bogatimi lenuhinjami veliko senzscijo, VVarmier seveda taji, dasi so vsi dokazi proti njemu.
Tako žive tisti ljudje, ki grade in podpirajo cerkve, ker se po njih mnenju mora ljudstvu ohraniti vero, da tem ložje izkoriščajo in odirajo ljudstvo.
ne zborovati državni zbor, naslednjo interpelacijo:
44 Kaj misli storiti gospod državni ikaneelar. da bo odvrnil zle po-aledice brezposelnosti, ki postajajo vsled ponavljajočih gospodarskih kriz vedno bolj ostre in hude,
Ali je pri volji uvesti zavarovanje proti brezposelnosti za vse delavce in nastavljence in porabiti vsa potrebna sredstva, da se brezposelnost omejit"
— Minister v hiši strokovnih organizacij v Parizu. Kaj ne redka
prikazen: minister v hiši strokovnih organizacij, sedeč aredi delavcev in razgovarjajoc se z njimi o raznih delavskih uprašanjih in ashtevah, oaemurnem delavniku
bog nima na zemlji prav nič zapovedovati, da tukaj zapovedujejo le tisti, ki imajo dobro rejene denarne mošnje in njih najzvestejši hlapci — farji. Mi vemo, da taki nastopi odpirajo le ljudstvu oči, da čimpreje spozna ves svindel, ki ?a uganjajo farji z neskončno modrim in vsegamogočnim bogom.
— Izmišljen atentat. Vsak kra-
IjiČek, «ki po "božji milosti" sedi na prestolu, potrebuje najmanj en atentat tekom svojega življenja, d« dokaže tistim naivnim ljudem, ki mislijo, da se brez kraljev in cesarjev ne more živeti na svetu. kako nevaren je vladarski posel. Ker je silno nevarno najeti napadalca, ker se prav lahko zgodi, da kroglja lahko zgreši svoj
Royal Standard
Pisalni Stroj
je garantiran
vt	tf> Pi*«^. da ne napravi le
in starostnem zavarovanj^ Na|^knje y zrftku kakor ic bUo do.
Francoskem tak minister ne dobi I 0V0rjcn0t ampaik mdene osebo, niti pohvale s strani delavstva, na% kateT0 ie bilo t^ba streljati ker smatra, da je dolžnost ministra, da prihaja med nje in z delavci razgovarja o delavskih zahtevah. Tudi v francoski (republiki je malo ministrov, ki kaj takega smatrajo za svojo dolžnost. Med tistimi, ki se ne strašijo osebno poizvedovati o delavskih težnjah. je Cheron, delavski minister v ministrstvu Barthou-a, ki je imel navado, ko je bil še poddr-žavni tajnik v vojnem ministrstvu da je zahajal med delavce in se ne lastna ušesa prepričal o njih položaju in zahtevah. Zadnje dni je potoval po Franciji na severu, da dobi pravo sliko o steklarskih delavcih, in razmerah v steklarnah. Zbornica je ob času njegovega prednika, Rcnoulta, glasovala za rakonsko predlogo, ki je prepovedovala nočno delo mladoletnim v glažutah. Kapitalisti so napeli vse svoje sile, da bi senat ne potrdil te zakonske predloge. Porabili so Cherona, da naj pride inšpicirat njih steklarska podjetja. Seveda so se kapitalisti dogovorili, da ga bodo imeli vedno pod nadzorstvom, da ne bi izvedel ret-nice in videl le to, kar je kapitalistom všeč. Cheron je sprejel vabilo, k sir mu je prineslo ostro kritike • etrani delavcev, ki »o «a-
— Iz boljših krogov. Neka mlada žena znanega pariškega tovarnarja za orožje Viktorja War-inierja, ki je med pariškimi višjimi štiri sto igrala veliko ulogo, je. svojeeasno umrla za ranami, ki si jih je zadala sama s samokresom, ki se je sprožil sem od sebe. Sodna preiskava ni nič dognala, kar bi bilo s takim naziranjem v nasprotju . . . Nedavno je pa prišla pred preiskovalnega sodnika gledališka igralka Sutari.va in je s solzami v očeh priznala, da je vedela, da ni postala žena War-mierjeva žrtev nesrečnega slučaja, marveč da jo je njen soprog ustrelil. Warmier je ljubil njo in je storil vse, da bi se iznej)il svoje žene. Ker pa Warmierjevs ni
— Proti mešanim zakonom.
Kongregacija sv, inkvizicije je razposlala vsem . katoliškim škofom okrožnico, v kateri jih poziv-Ije, da naj odgovore, koliko je bilo sklenjenih zakonov v minulem letu med katoličani, nekatoličani in nekrščeninii. Obenem morajo natančno uavesti, koliko je bilo sklenjenih zakonov z veriki družili veroizpovedanj z in brez dovoljenja cerkve, ki so jih sklenili državni uradniki ali pa "duhovni -neverniki" (pastores haeretici). Končno hoče izvedeti sv. inkvizi-« cija, kakšen rezultat so prinesli ti zakoni z ozirom na katoliško otročjo vzgojo. Kurija v Rimu je mnenja, da vsled mešanih zakonov gubi verne ovčice; valed tega se skriva pod to okrožnico tajno priporočilo škofom, da naj z vsemi sredstvi delajo proti mešanim zakonom.
Zasluzena kazen.
Vsak zločin zasluži kazen. Tisti ki se pregreše zoper naravni zakon s tem, da se prenajedo in pren« pijejo, da zanemarjajo fizično vežbanje in pravilni počitek, so strogo kaznjeni s tem, da se jim zabašejo čreva s snovjo, katera se skisa v telesu in ga napolni s strupom. Isto povzroči takozvano automatičroo prenapit-je. Krvna moč polagoma oslabi, zaene se vam vrteti v glavi, postanete čmerni in nervozni. V takih slučajih se priporoča Trinerjevo amreiško zdravilno grenko vino. — Ista ho do dobra izeistilo telo in privedlo prebavne organe, da bodo zopet regularno delovali. Isto je jako dobro zdravilo za bolezni v želodcu, jetrih in črevih. Pomaaglo bo pri čiščenju krvi in oječfnju žrveev. Za dobiti v le-«kamah in pri Jos. Triner, kemič-nme izdelo vatel ju, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Ke-darkoli rabite kako zdravilo za ribanje telesa, rabite Trinerjev Liniment. Poskusite ga za revma-tizem, v (Advertisement).
VABILO NA VELIKO PLESNO VESELIGO
- katero priredijo -
DRUŠTVA STEV 1,19, 47,100 lU 104 S. S. P. Z.
V CHICAGI IN OKOLICI
V SOBOTO DNE 6. DECEMBRA 1913
v Slaaeiktvl Dvorni, aa 215 E. 115 cesti, PaUmaa, IU.
Zičitik tb psi I sri zvtčir. Istipsiii 25c: dani »spremstva (itpodor preste.
N. B.: Pri White City viemite "W Pullman" poulifno karo in >e peljite do 116. ceste. Tam utopite in hodite dva bloka proti jugu do dvorane.


t
je
Uzor model ROYAL pisalni stroj brezpogojno garantiran, da izvaja najboljše delo mnogo dalj časa z manj izdatki kakor stroji, ki stanejo 33 in y2% več.
Ta garancija gre z vsakim novim model Royal pisalnim strojem.
Za to garancijo so viri in izkušnje od ¡ene največiih in najvažnejših podjetij za pisalne stroje na svetu. Ali mislite^da bi se upali dati tako garancijo, ce ne bi vedeli da je Royal pisalni stroj enostaven in trpežen bolj nego katerikoli drugi?
Uzor Model pisalni stroj z združenimi ugodnostmi vseh. Nov pisalni stroj Royal št. 5 ima dvojno barven trak, tabulator, back spacer in vse druge ugodnosti najdražjih strojev—vendar se prodaja samo za $75, všteto vse poleg.
Dostrlraiui knjiaa zasfoo|. Pišite takoj po lično knjižico "Royal Book" in iznaj-dite dejstva • nalbol^em pisalnem stroju na sveta.
Royal Typewriter Company,
Fill a Ike la sgentnrc po ecltsi svetu.
j; Glavobol,
je nevarna neprilika, ki rabi hitro zdravljenje. Najhitrejšo olajibo podaje.
Severov! praški zoper glavobol in nevralglfo
(Severa'« Walera lor Bcsd-
ache and neuralgia)
»
Takoj se bote bolje počutili. Pomagali v am bodo tudi na druge načine. Imejte jih eno Škatljico vedno pri roki.
Cena 12 praškov je 25 centov. i
| Zapeko,
omotico, žolčnico, in enake jetrne neprilike lehko hitro odpravite, ako rabite
j I Se vero ve ilfetrne || kroglfice
(Severa'« Llver Pllla)
kot navedeno. Milo delujejo ter storijo, da se bolnik bolje počuti. Vzemite eno ali dve pred počitkom in se bote zjutraj bolje počutili.
Cena 25 centov.
Naprodaj so v lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Recite izrečno, da hočete "Severova". Ako jih mrna lekarnar, naročite jih od nas.
W.F. Severa Co.
CEDAR PAPIDS. IOWA
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
là 411 8MID AVE.. KEIOSHA, VIS
Telefon 1199
BELL PHONE 13iaj FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Botler SI. Plttstor«h. Pa.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ, 198 — lat Ave., Milwaukee, Wit.
I zborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
joe polovich
do dane« najmodernejši
KROJAČ
dela obleke finih krojev po telo zmernih cenah. Obleke silka takoj »proti med tem. ko vi ¿akate.
3129 Broadway, SI. Louis, M«.
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chlcago, HL
je največja čeakoslovenaka delavnica zastav, znakov, čepic in v?eh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po poeti moj veliki c£nik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th gt. Obira** BI
Lna Tel)e aaJofo ar, reriftie, pua Iu áraffik «traf«tla. ImrHmj» ta« pep ra rife ▼ Sej etreki y« aleki ml
Stara navad« je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-jrijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in ae spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju ie treba na to pariti.
(Adv.)
_L,
CARL STROVE»
Attorney at Law
Zsstsps it mk triitt*.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
St. sobe 1009 US W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8989
TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa avoj saloom. vtem skupaj p« Tie.
IG. KUŠ LJAN
229—lat Ave. MILWAUKEE, Wit
M. JOVANOVI OH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wia
PRODAJA &IFKABTS. Pošilja denar po pošti in brsojav-
no. Izdeluje: Obvezniee — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in eei. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEM 8KO — SRBSKA AOENOIJA.
- ALOIS VANA
— izdetovatelj —
sodovice, mineralne vode lo raznih neopojnIH pijač. 1887 So. Mak St. Tel Canal 14«
S A L O O N
i biljardom ii ktgljiit»
Poleg saloona dvorana za druitveae seje, veaelioe itd.
John StražIAar
611 Market It.. Wa»kecat. III. PImm it tn.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CENB^.
Velika ugodpoetl:
električna luč, izvrstna kuhinja, vit« zastonj, kabin« tretjima raz greda na parnikn
Sledeči parni ki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka:
Argentina ... - 28. ma|a
Oceanic .... 7. |nnl|a
Martha Washington ., 14. |nnl)a
Za t»« informacije se obrnite na ¿lavne zaatopnike
PHELPS BROS. & C0.
Sii'l Ut's, 2 Witkiigtn St., In Tilt.
ali pa na drnfc nradne zastopnike
v Združenih driavah in Canadi.
POZOR! SLOVENCI! POZOKI
SALOON
• modérala kerUlttea ia
MARTIN POTOK A Rt
1635 So. Centre Ave. Ohieago
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen xdravnik.
Uradu j e od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland avi. Tel. reaidence: Lawndale 8996.
		
		
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse sitvari, ki spadajo v Rrocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo ie dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.f
331 Greeve St, Oonemaugh, Pa.
TeL Con. 4050.
VVažno upraianji
lift mi opravi
MM W ««MI m Mjenajf
î)
» C
Konzularne -
vojaške
"lm <jl^ilwaakee,m
PROLETAREC
Nekaj splošnega znanja
NEKAJ
Januar 5. 1904.
8.	1642.
17.	1880.
19.	1736. 1.	1863.
17. 1706.
20.	1792.
Febr.
17.	1856.
18.	1564*.
19.	1473.
22.	1840.
23.	1848.
1.	1789.
8.	1904.
10. 1837.
12.	1809. 1800.
22. 1732.
Mare
9.	1820.
13.	1881.
14. 1883. 1871.
26. 1869.
29. 1826.
1. 1895. 10. 1906.
ZGODOVINSKIH TUMOV.
DA
Millerand isključen iz uoc. Htranke na Francoskem.
Snvrt prirodoznanca Ga lilea.
Atentat na ruskega Ca rja Alexandra II. Rojstvo W«tt-a. izumi tel j parnega atroja. Odprava suženjstva > Zed. državah. Rojstvo Ben. Franklina Anglija pripozna Zed države za neodvisno re publiko.
Smrt ncmákega pesnika Heineja.
Rojstvo Galileja. Rojstvo Kopernika. Rojstvo A. Bebel-a. Začetek maTČne revolucije v Parizu. Washington prviS zvo-ljen predsednikom Zed drŽav.
Pričetek rusko-japons ke vojske. Smrt A. S. Puškina. Rojstvo Karl Darwin*. Rojstvo Lincolna. Rojstvo G. Washingto-na.
Konec španski inkvizi xsiji.
Kiaabor in Jelabor usmrtita ruskega carj« A-lexandra II. Smrt Kari Marksa. Tzgnanje jezuitov iz Rusije.
Rojstvo Maksima Gor-kega.
Rojstvo W. Liebknech-t-s.
Ustaja na Cubi. Katastrofa v premogo-vem rovu v Courieresu, Franciji; 1200 mrtvrti. Komuna v Parizu. Odkritje Hudson Ri-
18. 1871. 25. 1609.
verja.
27. 1512. Odkritje države Florida.
April 1840.
11. 1825. 15. 1888.
Rojstvo Emil Zole.
i. Lassat
Rojstvu Ferd. JLassatla. Smrt delavskega filozofa Dietzgen-a.
1. 1789. Prva zastopniška zbornica v New Yorku organizirana.
Rojstvo Thomas Jeffer-sona.
Izšel prvi časopis v A-meriki.
Umor predsednika Abe Lincolna.
Potres, ogenj in uničenje San. Frančiška.
2.	1743.
4.	1704. 14.	1865. 18.	1906.
M»j
5.	1818. 14. 1907.
2. 1765. 5. 1821. 8. 1902.
10.	1865. 21. 1456.
26. 1903.
30.	1778.
31.	1902.
Jnnij 2. 1882. 7. 1765.
11.	1903. 14. 1777.
17. 1775. «Tulii 4. 1776.
1889.
3-4.1910
Rojstvo Kari Marksa. Prve volitve na temelju splošne volilne pravice ▼ Avetriji.
Rojstvo Rob. Fultona, izumitelj parnika. Smrt Napoleona Bonaparte.
Potres in razdejanja mesta Martinique. Konec državljanske vojne v Zed. državah. Rojstvo Krist. Kolumbe.
250 letnica New Yorka. Smrt M. F. Voltaire-a. Sklenitev miru med Buri ip Angleži.
Smrt G. Garibaldija. Prvi kongres Zed. držav.
Smrt srbske kr. dvojice. Zvezna zastava postane znak Zed. držav. Bitka pri Bunker Hill.
, Proglašenje neodvisnosti amer» republike od Anglije.
Prvi mednarodni soci-jalističen kongres v Parizu.
, ObdržAvanje T. Jugosl. soc. Kongresa v Chi-eagu.
4. 1807. Rojstvo G. Garibaldija. 6. 1415. Upepeljenje John Husa po fanatikih.
August
6.	1895
7.	1900 28. 1828 • 1900 31. 1864
a.
3.	1492. Krištof Kolumb se na
poti, da poišče novo zemljo.
4.	1846. Država Iowa sprjeta
Zvezo.
16.	1850. Država California spre-
jeta v Zvezo. 22. 1846. Anexija New Meksike.
September. 30. 1890. Konec protisocijalistič-nega zakona na Nemškem, po preteku 12tih let.
3.	1883. Smrt Ivan Turgenjev-1. 1870. Bitka pri Sedanu.
4.	1870. Proklamacija 3. fran
coske republike.
5.	1905. Sklenitev miru med Ja
ponsko in Rusijo i Portsmouthu. 14. 1901. Smrt predsednika Mc
Kinley-ja. 19. 1899. Dreyfus pomiloàiVn.
27.	1825. Prva železnica v An
Kliji.
Oktober?
19. 1878. Zakon sprejet proti so-cijalistom na Nemškem
1.	1807. Fultonov prvi parnik.
2.	1833. (Prva železnica v Zed
državah.
10. 1899. Pričetek Anglo-Burske vojne.
25. 1682. Ustanovitev mesta Phi
ladelfia. November.
10.	1483. Rojstvo Martina Lutra
11.	1887. Obešenje ¿ikaakih revo-
lucijonarcev.
17.	1859. Smrt R. Owen-a.
28.	1829. Rojstvo Fridr. Engela-a 16. 1896. Otvoritev Sueškega prekopa.
29.	Država Ohio sprejeta v Zvezo.
13. 1909. Ogenj v premogovem rovu v Cherry. 111. ; 285 premogarjev zadušenih. December.
13.	1799. Rojstvo H. Heine-ja.
3.	1818. Država Illinois sprejeta
v Zvezo.
6.	1907. Razstrelba v premogo-
kopu v West Virginiji; 550 mrtvih. 11. 1816. Država Idiana sprejeta v Zvezo.
14.	1798. Smrt Geo. Washing-tona.
1819. Država Alabama sprejeta v Zvezo.
28.	1908. Potres v Siciliji in Ca-labriji; 200.000 mrtvih.
29.	1845. Država Texas sprejeta v Zvezo.	%
31. Ogenj v gledi&ču Troqoois v Chieagu; 600 mrtvih
Smrt F. Engels-a. Smrt W. Liebkneeht-a. Rojstvo Leo. Tolstoj a. 8nrrt F. Nietsehe-ja. Smrt Ferd. Lasale-a ▼ Oenfu.
1. 1876. Država Colorado «prejeta v Zvezo.
NEKAJ VAŽNIH DATUMOV IZ ZGODOVINE AMERIŠKE
1492. Krištof Kolub, rodom Ta-ljan, v službi Španije, odkrije novo deželo. 1497. John Cabot, rodom Anglež, razkrije zemljo Severne A-merike.
1565. Španci se naselijo v Sv. Augu8tinu, Floridi, ktero je danes najstareje mesto v Zed. državah. 1607. Naseljevanje v Viržiniji postane prva vspesn« kolonija. iz med kterih-se je pozneje osnovalo trinajst prvotnih držav. Naseljevanje se je začelo po Angležih. 1620. Angleški pilgrimci se začenjajo naseljevati v Massa-chusettsu. 1647. Massaehusettska oostavo-** daja izda zakon za upelja-vo javnih šol. 1733. Georgia, zadnja država trinajstih prvotnih držav, se pridruži potom Angležev Zvezi.
1775. Izbruhne revolucija, kot protest radi naloženih davkov brez zastopništva v angleški zbornici.
1775.	Bitk« pri Bunker Hill odloči ameriško neodvisnost.
1776.	Kongres objavi izjavo ameriške neodvisnosti od Anglije.
1789. V smislu nove ustave postane Washington prvi predsednik Zed. drŽav. 1807. Robert Fulton zgradi prvi
uspešen parnik. 1819. Država Florida kupljena
od Španije za $5,000.000. 1819. Prvi parnik pod imenom "Savannah" prekriža A-tlantiško morje. 1823. Razglas Monroe doktrine, kteri svari evropske narode, naj ne ustvarjajo novih kolonij v novi deželi. 1830. Uspešna raba prve parne lokomotive v Zed. državah. 1837. Samuel F. B. Morse patentira prvi uspeSen telegraf. 1848. Razkritje zlata v Califor-
aiji in Mčetek naseljevanja Amerikaneev tjekaj.
1863. Predsednik Abraham Lin-eoln izda razglas, da se ima odpraviti črno suženjstvo.
1863. Zvezna armada porazi armado v službi sužnodržcev.
1866—70. K izboljšanju amer. u-stave ae dodajo še trinajsti, štirinajsti in petnajsti iz-boljški, ki pripQznajo črncem svobodo in pravico do glasovanja.
1882—1902. Naseljevanje kitaj skih delavcev v Zed. države zabrajeno.
1884. Električne kare zboljšane, za praktično rabo.
1898. Aneksiranje Havajskih o-tokov.
1904. Storile so se priprave za dogotovenje Panamskega prekopa po Zed. državah.
NEKAJ NAVODIL ZA NA&E ZASTOPNIKE.
Da bo sodelovanje med zastopniki in upravništvom Proletarca popolnejše in točne j še, pri občujemo sledeča navodila, po katerih naj se ravnajo vsi cenj. zastopniki pri pošiljanju naročnine ali dopisov:
1. Vsa poročila sa v list naj bo-POZOR ROJAKI!
Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po zaduhlih tovarnah in nevarnih ru-dokopih dokler Vaše zdravlje še ni popolnoma pokvarjeno. Pridite v zdravo in prosto naravo in kupite si kos dobre in rodovitno zemlje katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in kjer se Vaše delo stotero isglača.
Vprašanje je, kam ae obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških agentov je veliko in vaak svoje hvali. Veliko hvale in upitja navadno ni veliko prida, radi tega ne tratite denarja in časa po takih krajih. Pridite naravnoat v zdrav in prijazen kraj Wausaukee, Wisconsin kjer se vam nudijo vse u-godnoeti ki jih potrebjuete kod po velikih mestih, kjer je dobra in rodovitna zemlja zdrava in čista voda, vedno dovolj vode, zdrav in ugodno podnebje ter klima. Vedno dober trg in izvrstna železniška zveza gla<vne proge z vsemi večjimi mesti.
Tukaj ni treba zemlje in kraja hvaliti, kor ista se sama hvali in se lahko sami na lastne oči pri farmerjih in rojakih o vsem tem prepričate. Cene zemlji so nizke, kupni pogoji prav lahki, vožnje otroške se Vam v slu£a<ju nakupa vrnejo, potrežba je solidna in poštena o kateri se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov prepričalo ki so tukaj svet kupili, kar vam je lahko jasen doka« da
do pisana na eni strani, in če je 1« mogoče — s črnilom.
2.	Zastopniki, katerim je potekla pohotna knjižica, ali da jo sploh še niso prejeli, naj to nemudoma naznanijo upravništvt*.
3.	Pri poiiljatvi naročnine, j< tfeba navesti vedno točen naročnikov naslov, kakor Bx št„ ali hiš. štev., ulico in mesto in državo.
4.	Pri spremembah je treba poleg novega javiti tudi stari naslov.
5.	Vsi denarni iskazi za katerikoli fonde, kakor tudi oglase ali dopise, ki ne dospejo v upravniit-vo do sobote popoldne, ne pridejo v prihodnjo — torkovo izdajo, ampak prvo izdajo za le~to, izvzemal, če je pismo poslano po "Special Delivery."
Upravništvo.
SODRUGI1
Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je pr va naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLE TARČA", ker le na ta način se zamore osigurati napredek našemu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci na krov I
je to resnica in da imamo tukaj to kar iščete in potrebujete. Pridite toraj naravnost v Wausaukee, Wis. kjer še vedno Inako kupite dobro in rodovitno zemljo v središču nove in jako hitro se razvijoče slovenske farmarske naselbine. Ko dospete sem, pridite naravnoat v moj urad, ki ae nahaja nasproti železniške postaje in prepričani amete biti, da Vas bodem dobro in pošteno postregel ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni kakor so vsi rojaki ki so se zaupno do mene obrnili. Ako želite kake nadalj-na pojasnila pišite mi naravnost na sledeči naslov.
A. Mantel, L. Box 221.
(Advertisement)

TEBO CIGARETTES
10 ?» 5c
So najboljše iz mel vseh
Pristne - fine -Zadovoljive
Izvaredtio kajenje h posebno naslado
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Za $300.00 kupite veliko posestvo na Blue Isl. ave. blizf» McCormikove tovarne. Posestvo mora biti prodano v kratkem; ima 5 stanovanj za oddajo. Ostala svota se splačuje mesečno na lahke termine. Celo poaestvo se splačuje samo. Oglasite se pri Karel J. Hruby, 1322 W. 18. cesta, Chicago, 111.
(Advertisement.
Kasparjeve Državne Banke
)e na|eene|e ii aalbol) slgarie.
Naia parobrodna poslovnica j« največja na Zspadu hi ima vse najbolj*« oceanska ¿rta (linije). Sifkarte prodajamo pa kompanllakih cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
Kaspar Državna Banka knpnfce In prodala In zamen|u|e denar vseh d rta v
■veta. — Pri Kasparjevi Državni Banki se izplača za K6 $1, bi *z odbitka. —
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. — Slovenci poatre-tenl v sftovenakem |ez!ku. - Banka ima $6,818,821.66 premoženja
CHICAGO ILLINOIS
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
eeeeeeeee»»»»ess»s»eee»ee»»o»e»e»eoe»»»sseees»»eseee
clevelandčani pozor!
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. i
:: KROJAČA [N TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo.
Izdelu)eva obleke po na|nove|&! modi. oooooeee»»oos»»osese«eeeee»»»»»ee»o»o»soeosoeeMs»e»'
Ako želite alovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
Nered v prebavi
A
iOS^lKER
trincrs
BIT7IR-W1NE
y
HORKEVÍN0
^'»»JOtlfM TKtNU
•••-♦»a i ».►•»»« «m
CH^ATft 111 ^
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne imemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo aH pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno ia jako vaiao, da imamo pri rokah
f zdravilo, knfcorc bo v «lučaju ne-v prebavi dalo takojšnjo pomoč, kih slučajih lahko vsakemu pri-amo dobro znano, zanesljivo in delujoče
TrIner|evo ameriško zdravilno grenko vino.
To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite.
Imejte to Zdravilo vedno v hiii in pa rabite za zaprtje, glavobol. . bolečine v drobu. slabost, nervoznost,
slabo prebavo, / iguba apetlta, zlatence,
slabosti po obedu. %
Nikar ne odlašajte radi tega, ker ai mordi. mislite, da bo ta stvar «Uma od sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli orgsne. — Najboljie zdravilo v vsih takih slučajih je
Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah.
Ne sprejemajte ponaredkov.
JOS. TRINER
Vvaževalec In Izvaftelavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago. III.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA. GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL.
PRIDSKDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
NaAe podjetje je ped nadzorstvom "Clearing Housa " čikaAkih baak, torej je denar popolnoma sigurno naloien. Ta banka prevzema tudi ole-ge poštne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. F. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvefer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 18 ure dopoldne.
Denar vloien v n&Ao banko no«l tri procenta. Bodita u ve j «reni, da ja pri nas denar naložen varno In do bič kan osno.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Bine Island Avenue, ptlcago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni

Edini slovenski pogrebnik f
MARTIN BARETINČIČ
124 BROAD STREET	TRL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
»e+»e.#eee»e»»e»»eeeee»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Conemaugh Deposit Bank
54 MAIN STR.	CONEMAIGH, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne ulopre plačamo 4% obresti -:- S. D. P. Z. ima zvoje novcev tej banki. -:-
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
Pozor slovenski aostllnlčarfI!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira Iganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 8 steklenice brinjevca, slivovca, tropiajevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca t zgubil na tej pijači.
Prodajem nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.	"
Prodajem samo na debelo. A. HORVAT, 611 H. ChlCJ|0, JellH. III.