/HM
niti s rov ■	■■
nhznrmL
Gl_A G I I_□ KIZDI_I XZ ZX
letnik iv
31. JULIJ 1970
ŠTEVILKA 34
Sistem planiranja na Brestu je Postavljen tako, da se poleg let-nega plana, ki pomeni okvirna Predvidevanja poslovnih rezultatov, sestavlja konec vsakega poletja tudi polletni plan. Polletni Plan ureja predvsem ekonomske ?dnose med poslovnimi enotami ln akcijsko postavlja zahteve po Povih poslovnih rezultatih. Vsak Polletni plan vsebuje tudi ukrene. ki so neposredno ali posred-Po vezani na planirane rezultate.
Temeljna značilnost plana II. Polletja 1970 je nadaljnja hitra rast proizvodnje. Plan predvide-Va’ da bomo v tem obdobju do-?eSli proizvodnjo v višini 97 milijonov dinarjev, računano po prodajnih cenah franko tovarna. Ta-aa vrednost proizvodnje pomeni Povečanje proizvodnje nasproti ®nakemu lanskemu obdobju za nasproti doseženi proizvodnji prvega polletja letos pa za “/». Naraščanje proizvodnje je plasti rezultat aktiviranja novih P moderniziranih proizvodnih kapacitet. Največje povečanje Proizvodnje bo II. polletje v TLI .tari trg, kjer bodo nadomestili lzPad proizvodnje zaradi vremenih razmer iz I. polletja in absorbirali dosedanjo proizvodnjo “azenske žage s polno tretjo iz-ltleno na žagalnici in v zabojarni.
Plan prodaje II. polletja kaže ehdenco hitrega naraščanja. Zna-je, da se je prodaja v I. pollet-JP dosegala v enaki masi kot lansko leto v istem obdobju, čeprav spJo letošnje prvo polletje proti anskemu prvemu polletju povedali proizvodnjo za 28 °/o. Prodaja |e vsekakor rezultat splošne si-Pacije na tržišču. Za nas je zlasti Odločilna recesija na ameriškem lrSu, ki je povzročila, da smo mo-rali dati večji poudarek prodaji Pa domačem trgu. Taka orienta-j*ja pa je povzročila nekoliko hi-r,ejše naraščanje zalog, namenje-/'ll' domačemu trgu. V drugem Polletju se stanje tržne orientaci-Prodaje bistveno ne bo spre-j^nilo, čeprav se odpirajo nove "P°žnosti plasmaja v izvozu — P^dvsem na evropskem tržišču.
Sekakor pa bo začela zelo hitro Paraščati prodaja na domačem tr-v jesenski prodajni sezoni, ko P^dvidevamo, da bodo dosegle .aloge pohištva največ višino, ki J° terja povečana proizvodnja astnega programa.
Plan II. polletja posveča poseb-? Pozornost temeljitejši obdela-1 Pogojev izvoza na konvertibil-a Področja. Posebno se postavlja ospredje vprašanje realnih kal-Placij. Plan zadolžuje ekonom-Po finančni sektor podjetja, da . ajkasneje v roku enega meseca Zračuna realno vrednost izvože-. eSa dolarja. Ta vrednost dolar-P btora upoštevati poleg sploš--!h Premij stimulacije izvoza tu-P' finančne prednosti in učinke PPlarja, ki ga dobimo v obliki re-ebcije, možnost najemanja in čednosti izvoznih kreditov, potre-,e Podjetja po uvozu opreme in j* ®Viznih kreditnih aranžmajev , d. Skratka, šele taka cena do-arja naj služi prodajni službi v alkulaciji lastne cene kot osnova a Prodajne odločitve. Čeprav tu-P* nova vrednost dolarja ne bo adoščala za dobičkovo uspešnost prodaje v izvozu, bo pa prav go-°v° vsaj v nekaterih primerih
našla pot k potrebnemu izvoznemu plasmaju.
Obratna sredstva so neposredno povezana s proizvodnjo in plasmajem. Povečana vezava obratnih sredstev v zalogah gotovih izdelkov zahteva od strokovnih služb čim hitrejše in racionalnejše obračanje sredstev. Če danes ugotavljamo, da stanje zalog ustreza povečanemu obsegu in specifičnosti naše proizvodnje pohištva, potem moramo za vsako nadaljnje" povečevanje zalog najti ustrezne vire sredstev. Ti viri
so predvsem dvojni: iskanje lastnih možnosti manjših zalog in hitrejšega obračanja sredstev v zalogah surovin in repromaterialov in pri odjemalcih našega blaga, ali najetje novih kreditov, ki jih podražujejo poleg obresti razni finančni aranžmaji v breme sredstev podjetja. Odločitev je na dlani. Rešitve obratnih sredstev in s tem tudi oplojevanje kapitala je treba iskati najprej v lastni hiši. V skladu z zahtevami plana II. polletja so bile že izvršene ne-kater analize, ki so pokazale, da
obstojajo možnosti krajše vezave sredstev. Gre predvsem za drugačen in elastičnejši pristop k naročanju repromaterialov.
Analize so pokazale, da si planske službe poslovnih enot puščajo pri naročanju materialov prevelike rezerve v zalogah, kar je glede na današnje razmere velike ponudbe nesprejemljivo.
Skladno s povečano proizvodnjo predvideva plan II. polletja povečanje dohodka nasproti I. polletju za 22 ”/#. Brest prodajnih cen pohištva ni spreminjal kljub te-
mu, da so porastle cene nekaterim reprodukcijskim materialom za proizvodnjo pohištva (npr. iverne plošče, kartonska embalaža) za 11 do 15 »/o, kar pomeni v podjetju samo v II. polletju zmanjšanje dobička za milijon dinarjev.
V planu II. polletja niso upoštevane povečane davščine na celoten uvoz v višini 5 °lo, prav tako tudi niso upoštevane napovedane bonifikacije pri izvozu na konvertibilna področja.
D.	Mlinar
Značilni sklepi delavskega sveta Bresta
Centralni delavski svet se bolj poredko sestaja. To je razumljivo, saj je statut podjetja temu samoupravnemu organu namenil predvsem oblikovanje poslovne politike, ki se rešuje na daljše obdobje, medtem ko je obilico tekočih aktivnosti namenil svetom. Od zadnje izvolitve sem je bila 155. seja CDS druga, svet za koordinacijo se je sestal štirikrat, ostali sveti pa po dvakrat. Tudi komisije so opravile precej dela. Ob vsem tem lahko ugotovimo, da je samoupravljanje po novih statutarnih določilih dobilo že na začetku novo in večjo dejavnost.
®
Namesto
V našem podjetju smo kmalu spoznali, da je koncentracija žagarske proizvodnje nujno potrebna. Zato smo se odločili za postopno ukinjanje žagarskih obratov in koncentracijo žagarske proizvodnje. Od prejšnjih sedmih žagarskih obratov sta do nedavnega obratovala še dva, Bazenska žaga v Cerknici in Marof v Starem trgu. Proti koncu lanskega leta pa se je pojavilo vprašanje o obratovanju žage v Cerknici. Tehnologija žage je bila nepopolna, zato je bil delež dela v stroških zelo velik. Treba se je bilo odločiti, ali bi žago modernizirali ali pa razmislili o drugih možnostih. Ker bi bilo treba za dopolnjeno tehnologijo prispevati preveč sredstev in ker se je prav v tem času pojavilo vprašanje vzorčne delavnice, je bilo sklenjeno, da bomo proizvodnjo žaganega lesa ukinili, prostor pa preuredili za potrebe vzorčne delavnice.
Tudi žaga na Marofu je tehnološko nepopolna, vendar pa organizacijsko mnogo bolj izpopolnjena, kar se močno odraža na stroških dela po enoti proizvoda. Za modernizacijo proizvodnje bo potrebno tudi na Marofu vložiti dodatna sredstva. V obeh primerih bi bilo to nesmotrno, ker je letni gravitacijski etat premajhen za delovanje dveh tako moderniziranih žag. Zato smo se odločili, j da žago v Cerknici ukinemo,, ker je” imela manj možnosti za delovanje kot žaga na Marofu in ker je objekt z majhno preureditvijo uporaben za vzorčno delavnico, za katero bi morali zgraditi nove
Ob polletju je že po običaju samoupravna dejavnost dokaj velika. To je čas pred večino dopustov, poleg tega pa se pripravljamo na plan za II. polletje. Tako je tudi zadnja seja centralnega delavskega sveta imela značilnosti tega obdobja, saj je bila izmed poglavitnih točk dnevnega reda prav plan za II. polletje. O vsebini tega plana govori neki drugi sestavek. Če pa ta sestavek govori o značilnosti sklepov, potem lahko tudi o planu zapišem, da je bil sprejet potem, ko smo temeljito pretresli program proizvodnje, domače razmere na tr-
gu, predvsem pa sedanjo in tudi prihodnjo izvozno usmeritev. Ne samo o cenah, tudi o tehnologiji, proizvodnosti in organizaciji dela smo razpravljali, da o rezervah ne govorimo.
Tudi dopolnjeni investicijski plan ima svojo značilnost. Vsebuje namreč zaključne investicije, ki so še stvar celotnega plana investicij za leta 1968—1970, medtem ko bodo vse prihodnje investicije deležne novih postopkov pri odobravanju. Začelo se bo delati po načelih, ki jih določa statut, od elaboratov, organiziranih strokovnih razprav, pa do strogih
ekonomskih presoj in samoupravnih postopkov v odobravanju. Generalni plan investicij za leta 1968 —1970 gre torej h koncu, saj je večina investicij iz tega plana že v delu. Pri tolikšnem obsegu investicij — skoraj 5 milijard starih dinarjev — nismo imeli težav z izvajalci in dobavitelji strojev in opreme. Edini takšen primer so obračalne naprave na Iverki, pa še to gre sedaj uspešno h koncu.
Tretje področje, ki je bilo značilno za zadnjo sejo, pa je sklep o novih zneskih nagrad za deset, petnajst, dvajset in petindvajsetletno delo v podjetju. Ta sklep ni tako zelo važen zaradi zneska samega. Gre za priznanje, ki ga daje podjetje svojim dolgoletnim sodelavcem, ki so dali svoje moči za razvoj podjetja. Morda danes še ne znamo dovolj ceniti dolgoletnega delovanja v podjetju.
Konec na 3. strani
dveh - ena žaga
prostore, ali najti kakšno drugačno rešitev.
Kljub koncentraciji bo žaga na Marofu po svoji zmogljivosti še
vedno pod najbolj o možnostjo. Strokovnjaki namreč računajo, da je minimalna zmgoljivost žagar-Konec na 3. strani
Mladi praktikanti pozorno sledijo navodilom svojega inštruktorja
C. Konkurenca
1.	Kakšna bo konkurenca novemu proizvodu?
2.	Kaj ljudje mislijo o podobnih proizvodih, ki so že v prodaji?
3.	Ali so konkurenti, ki bi lahko takoj izdelali nek nov proizvod, enak našemu ali pa boljši?
D. Organizacia tovarne in reklama
1.	Ali se bodo morali nekateri oddelki tovarne zaradi novega proizvoda organizacijsko ali tehnološko spremeniti?
2.	Kakšna in kako intenzivna bo reklama?
3.	Kateri kategoriji prebivalstva pripadajo kasnejši kupci in kaj berejo?
E.	Mogoči zakonski problemi
1.	Ali je potrebno proizvod patentirati?
2.	Ali je proizvod mogoče patentirati in kako?
3.	Ali so kakršnikoli vzroki (ime, etikete, način pakiranja), ki bi lahko izzvali protest?
4.	Ali so standardne pogodbe-ki jih moramo spoštovati?
5.	Ali so posebna določila, ki jih je treba spoštovati?
Naj se na koncu spomnim0-ideje in predlogi lahko pridejo iz različnih izvorov — od trgovskih zastopnikov, od ljudi, ki se ukvarjajo z reklamo in tudi od navadnega človeka.
Vse to pa je treba sistematično zbirati in primerno obdelati.
F.	Hvala
Prodaja v juniju
Rojstvo novega proizvoda
»Ni mi dovolj, da vse življenje pripadam človeku, ki ga ljubim. Vsak dan mu moram pripraviti novo prijetno presenečenje, ki je lahko v tem, da imam novo obleko ali pa spremenjeno pričesko.« To kratko, prosto prevedeno misel indijskega pesnika Tagora je uporabil avtor članka v italijanskem časopisu Successo, v katerem analizira spremembe v sestavu potreb in .najučinkovitejše načine za uvajanje novih proizvodov.
Ker se mi je zdel članek, ki je bil objavljen tudi v Ekonomski politiki št. 946/70 izredno zanimiv, bom iz njega izluščil tisto, za kar menim, da nam v vsakdanjem življenju najbolj manjka — načrtnost.
voda — vse to je področje tveganja, ki je toliko večje, kolikor slabše smo raziskali tržišče.
Metoda testiranja prodaje predstavlja začetek prodaje proizvoda pod popolnoma normalnimi pogoji, toda istočasno v najprimernejšem oddelku velike blagovnice testirajo vsaj štirinajst dni.
V tem času naj bo sposoben prodajalec v stalnem stiku s kupci, da bo spoznal razloge, ki so bili odločilni, da so kupili oziroma da se zanimajo za ta ali drugačen proizvod. Med testiranjem kupcem postavljajo samo vprašanja, ki logično ustrezajo času kupovanja.
Ravno tako ocenjujejo, kako vplivajo način predstavitve pro-
izvoda in kako cene, vodijo dnevno količinsko kontrolo prodanih proizvodov, vendar ne samo teh, ampak tudi podobnih, ki so že bili v prodaji.
Po končanem razgovoru prosijo kupca za njegov naslov in poklic, da bi po končanem testu prodaje izbrali slučajno skupino kupcev. Tako lahko ugotovijo, do katere mere so kupci sprejeli značilnosti proizvodov, posebno glede na podobne, ki so že bili v prodaji, in morebitne namene za ponovni nakup.
Belgijski odbor za distribucijo je objavil spisek elementov, ki jih je treba upoštevati pri plasiranju vsakega novega proizvoda. Ti elementi se nanašajo na potencialne koristnike, način prodaje, konku-
renco, določanje cene in zakonske probleme.
Ta lista je v skrajšani obliki taka:
A.	Koristniki proizvoda
1.	Katera vrsta potrošnikov lahko uporabi proizvod?
2.	Koliko teh potrošnikov lahko predvidimo?
3.	Kje živijo (mesto — vas)?
4.	Ali je cena v primerjavi s konkurenčnimi proizvodi primerna?
5.	Kako se bo razvijalo tržišče za tak proizvod v prihodnjih petih ali desetih letih?
6.	Kako pogosto bo kupec kupoval tak proizvod?
7.	Ali bodo prodaje sezonske?
8.	Katere so najvažnejše značilnosti proizvoda?
9.	Ali bi bilo praktično vključiti v prodajo tudi montažo izdelka?
B.	Kanali za distribucijo
1.	V katerih tipih prodajaln že prodajajo izdelke, podobne našemu proizvodu?
2.	Ali je ekonomično prodajati proizvod neposredno potrošniku?
3.	Kateri je najboljši način prodaje v maloprodaji?
4.	Ali je grosistična trgovina za prodajo te vrste proizvodov?
Naš novi izdelek — party bar Stereo
Skoraj vedno vsi soglašamo, da mora uvajanje novih izdelkov temeljiti na načelu: pravi izdelek ob pravem času.
Kaj pomeni pravi izdelek?
Takoj je treba povedati, da je pravih proizvodov mnogo manj, kot spočetka mislimo. Od številnih proizvodov, ki so prestali intenzivne preizkuse in testiranje, jih zelo malo tudi uspešno prodajajo na tržišču.
V ZDA, kjer to področje nenehno raziskujejo, pripisujejo odgovornost za neuspešno plasiranje proizvoda na tržišču nezadostnim raziskavam trenutnega stanja na tržišču, zaradi česar propade približno tretjina proizvodov.
Katere in kolikšne so napake, da nov proizvod ne uspe?
32 %> — slabo raziskano tržišče,
23 «/» — napake v proizvodih,
14 °/o — previsoka cena,
10 ”/o — proizvod je bil pfasiran na tržišče v neprimernem trenutku,
8 ”/o — konkurenčni proizvodi,
8 % — napake v trgovski mreži,
5 °/o — premajhna in neuspela reklama.
Plasma proizvoda ni vedno odvisen samo od posebne kvalitete, načina predstavitve, cene, konkurenčnih proizvodov in načinov prodaje, ampak tudi od tega, kako proizvajalec organizira dobavo, prodajo in intenzivnost ekonomske propagande.
Zato lahko rečemo, da moramo upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo na uspešno prodajo. Vendar pa nekaterih ne moremo predvideti. Raziskava tržišča je v takih primerih zelo pomembna, ker pomaga odstraniti določen del tveganja ter pomaga pri odločitvah o proizvodnji, prodaji in reklami.
Način predstavitve, pakiranje, cene, sprejem izdelka pri potrošniku, osnovne značilnosti proiz-
Izvoljen delegatza kongres samoupravljalcev
r
Centralni delavski svet Bresta je na 155. redni seji dne 8. 7. 1970 izvolil Mazij ing. Draga za delegata na drugem kongresu samoupravljavcev spomladi v Sarajevu na predlog razširjene seje koordinacijskega odbora sindikatov, sekretariata osnovne organizacije ZKS, aktiva ZMS in mandatne komisije pri centralnem delavskem svetu.
Mazij ing. Drago je predsednik centralnega delavskega sveta in aktiven delavec v družbeno političnih organizacijah, posebej v Socialistični zvezi.
Še to poletje bo izvoljen tudi drugi kandidat iz naše občine. Njega bodo volili predstavniki samoupravnih organov iz 17 delovnih organizacij in predstavniki družbeno političnih organizacij po
Koordinacijski odbor sindikatov konstituiran
17. julija se je sestal novoizvoljeni koordinacijski odbor sindikatov Bresta.
Za novega predsednika je bil izvoljen Alojz Otoničar iz Tovarne pohištva Cerknica, za tajnika Janez Praprotnik — Skupne strokovne službe, za blagajnika pa Olga Mele tudi iz Tovarne pohištva Cerknica. Koordinacijski odbor je pregledal sklepe občnega zbora sindikalne organizacije Bresta in jih osvojil za osnovo pri nadaljnjem delovanju. V pomoč svojemu delu pa je imenoval komisijo za rekreacijo in šport ter komisijo za izdelavo protokola ob raznovrstnih svečanostih.
predhodnih razpravah v delavskih svetih in forumih v podjetjih in družbeno političnih organizacijah.	/
v juniju smo povečali, a kar je še važnejše, razširili prodajo našega pohištva na vse važnejše porabniške centre v državi.
Ni potrebno posebej omenjati, da je čas konjukture na področju porabe in prodaje pohištva za nami in da se tržišče umirja, kar ima za posledico težji plasma. Takšna situacija nas sicer ni presenetila, vendar moramo ugotoviti, da le nismo bili v celoti pripravljeni na probleme, ki so se v začetku tega leta začeli pojavljati. Razen tega je tudi plasma pohištva za izvoz v ZDA nekoliko v upadanju, čeprav je to sezonskega značaja, pa seveda vpliva na celotno poslovanje, ker blago ostaja dalj časa v skladiščih, kakor je bilo predvideno.
Prodajna služba je takoj za' čela z organiziranimi akcijam*’ ki naj bi pripomogle k razširit' vi tržišča, boljšim stikom s kup' ci in intezivnejši obdelavi tistih področij, ki še niso bili tržn° obdelani.
Z zadovoljstvom lahko ugotovi' mo, da smo že v maju, še bolj Pa v juniju zabeležili porast prodaj6’ čeprav so to meseci, ki šteje)0 že v mrtvo sezono prodaje P°' hištva.
Tudi na področju izvoza sm° se nekoliko intenzivneje začel* prilagajati tržnim razmeram zahodni in vzhodni Evropi, k j61 smo zaključili nekaj važnejših poslov. Obdelava teh evropskih tržišč se bo nadaljevala tak0) po počitniških mesecih še b°U organizirano.	F. Tur
Za Dan borca so centralni samoupravni organi priredili tradicionalni sprejem za nekdanje borce, z poslene na Brestu.
V	priložnostnem govoru je predsednik Centralnega delavskega sveta inž. Drago Mazij govoril o P
menu praznika in organizacije borcev ter o problematiki in uspehih podjetja.	.. e.
V	kulturnem programu je sodeloval pevski zbor iz Cerknice, borcem pa so podelili tudi spominske knJ,g Praznični večer se je nadaljeval pozno v noč s pesmijo in obujanjem spominov.
PRVI IZVOZ
FINALNIH IZDELKOV IZ TLI STARI TRG
Z delno razširitvijo stolarne v TLI Stari trg je bilo nujno misliti tudi na pokritje kapacitet te tovarne predvsem z enostavnimi Polizdelki ali izdelki, ki bi zasedali tudi instalirane kapacitete brusilnih strojev. Ob obravnavanju programa za ta obrat se je Pojavilo vprašanje proizvodnje kuhinjskih miz K-104 in zložljivih stolov K-33 za izvoz v Anglijo. Po temeljitem kalkuliranju in ob upoštevanju relativno enostavnega proizvoda smo se odločili, da se oba proizvoda sprejmeta in postopoma lansirata v proizvodnjo. Ta odločitev je takoj sprožila val Problemov — kvalitetni bor, okovje, brušenje plošč itd., pri stolih pa stroji, laki, okovje, embalaža.
S skupnimi napori je proizvodnja startala, rezultat pregleda Pred pakiranjem je bil več ko za-
dovoljiv. Prva pošiljka finalnih izdelkov iz TLI je krenila na pot v London. To je prva pošiljka izdelkov za Anglijo po letu 1964, ko smo prenehali izdelovati pisalne mize SBS.
Vsi smo radovedno pričakovali prvi komentar, ki pa se je na zadovoljstvo vseh glasil, da je blago prispelo v redu, nepoškodovano in da prvi pregled kaže zadovoljivo kvaliteto. Stolarna je tako prestala prvi ognejni krst na inozemskem trgu, tudi izvozni obračun je nekoliko ugodnejši, kot je bila predkalkulaci j a.
To je spodbuda za vse delavce stolarne, da tudi s stoli, ki se bodo odpremljali prve dni avgusta 1970, dokažejo, da so sposobni proizvajati kvalitetne izdelke za zahtevni inozemski trg.
J. Mele
UKREPI
2a doseganje plana
Naporno delo skladiščenja bukovega žaganega lesa v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg olajšuje vertikalni
transporter
Delavski svet Tovarne pohištva to potrdil plan za II. polletje !970. leta. Planirani obseg proizvodnje načrtuje novo naraščanje obsega proizvodnje v primerjavi s I- polletjem 1970. leta.
Planirani obseg proizvodnje za D. polletje je, v primerjavi s Proizvodnim obsegom, v prvem Polletju večji za 17,5 %, tako da bo letni plan za leto 1970 dose-ton z indexom 102.
Izpolnitev plana zagotavljajo naslednji ukrepi:
Pravočasno je treba sestaviti lansirne programe z naj večjimi toogočimi serijami.
Strokovne službe morajo pravočasno naročati material in surovine. Blago je treba naročati to dobavljati v skladu s sprejetimi roki naročanja in dobave.
Tehnološka dokumentacija moto biti oddana oddelku za vode-nie proizvodnje po rokih z lansir-nega programa.
Določanje rokov in vodenje to°ra ta postati bolj strokovna ln dosledna. Osebne dohodke Proizvodnje po DISPO sistemu 1® treba začeti obračunavati z klijem.
.2 nemoteno oskrbo proizvodne, izboljšavo tehnoloških postopkov in dognanim vodenjem Proizvodnje ter primernih asortimentom bomo povečali obseg Proizvodnje in zmanjšali stroške.
Vhodno kontrolo materialov je tieba začeti takoj dosledno o-P to vij ati. Pomanjklivosti pri prevzemu ali kasneje, ko je treba
takoj zapisniško evidentirati, ugotoviti nastalo škodo in začeti postopek za zamenjavo blaga ali pa za poravnavo nadstroškov.
Zagotoviti je treba kar najboljše izkoriščanje strojev in naprav. Vzdrževalna služba mora skrbeti za brezhibno delovanje.
Na kadrovskem področju je treba zagotoviti pravilno zasedbo, ljudi je potrebno inštruirati, svariti in končno tudi premeščati.
Izdelati je treba pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bo prilagojen novim sistemom vodenja.
Do konca leta je treba izdelati elaborat za klimatske naprave v tovarni, da bi ga v prihodnjem letu začela postopno izpolnjevati.
Opraviti je treba rekonstrukcijo protistrojnikov ter dokončati in dopolniti sistem ogrevanja prostorov, da ne bo motenj proizvodnje v zimskih mesecih.
Za normalni razvoj lastnega programa, za delo na standardizaciji in tipizaciji materiala in elementov ter za bolj industrijsko izdelavo vzorcev je treba čimprej usposobiti novo vzorčno delavnico.
Inštruktorji ekonomskih enot morajo podvojiti kontrolo kvalitete. Delavce, ki ne bi mogli spremeniti odnosa do kvalitete, je treba premeščati na delovna mesta, ki jim glede na stopnjo strokovnosti ustrezajo.
Večjo pozornost je treba posvečati raziskavi tržišča. Za to naj bi se močneje zavzel svet za koordinacijo.
J. Klančar
''		
p	^	-T		-
i.		7\
		e	
Vi		35E
1	,	D
		
Novi sušilni kanal v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg
Kmalu nič več težave s svetlobo
Tovarna pohištva v Cerknici je tako, kot skoraj vse poslovne enote v podjetju, zrasla postopoma. Skoraj vsako leto so kaj dogradili, spremenili in izboljšali. Večanje proizvodnih zmogljivosti in modernizacijo delovnih postopkov pa seveda spremljajo tudi težave, ki so značilne za takšne graditve tovarn. Ob nenehnem dograjevanju ni mogoče vedno najti idealnih rešitev za vse, kot je mogoče pri zasnovi in izdelavi novega objekta. Tega ne dopuščajo zlasti že zgrajeni delovni postori, naprave, instalacije in podobno. Slabe strani dograjevanja so največkrat v ureditvi streh, odtoku meteorne vode in — kar je za počutje delavcev dostikrat najpomembnejše — v dnevni razsvetljavi delovnih mest.
Nekaj teh slabosti se je pojavilo tudi ob dograditvi novega skladišča gotovih izdelkov v TP Cerknica. S prigraditvijo tega objekta so zaprli prehod dnevne
svetlobe v brusilnico, skladišče rezil in šablon ter v delavnice obratnih mehanikov in elektrikarjev. Delo ob električni razsvetljavi pa je seveda utrudljivo, taki delovni pogoji pa tudi zmanjšujejo delovno storilnost in kvaliteto dela. Povprašal sem brusača Jožeta BRANISLJA, kako se počuti v takšnem delovnem okolju.
»Delati v takih prostorih je nevzdržno. Ko so zgradili skladišče, je še prišla v brusilnico dnevna svetloba. Zdaj, ko so ga zapolnili z izdelki, pa še te ni več. Zato moramo delati samo ob električni razsvetljavi. Poleg tega pa je v prostoru zelo slab zrak. Za boljšo dnevno razsvetljavo in intenzivnejšo izmenjavo zraka je treba čimprej poskrbeti. Delo v takih pogojih me utruja. Po končani izmeni me skoraj vedno boli glava. Težave, ki jih ima podjetje z dograjevanjem, razumem. Čudi me le, da niso mislili na to že

Prvi stroji IBM
Sredi julija so pripeljali na BREST prve stroje IBM za naš elektroniški računski center. Stroje so izdelali v IBM tovarni v Angliji.
Dobili se&e prve luknjače kartic in sicer dva numerična in enega alfanumeričnega. Poleg luknjačev smo dobili tudi dve ve-rificirki za kontrolo že izluknja-nih kartic.
Z luknjači kartic prenašamo podatke z izvirnih dokumentov na kartice, ki kasneje služijo za obdelavo na sistemu. Numerična luknjača imata tastaturo z dvanajstimi znaki. Z njo je mogoče luknjati na kartice razne ševilčne podatke.J Alfanumerični luknjač pa irhlPtastaturo s štiriinšestdesetimi znaki, v katerih so zajete vse črke abecede, vsi posebni znaki kot na primer: klicaj, vprašaj in drugi vse številke od ničle -do -devet.
Podatki, ki jih luknjamo v kartico, lahko istočasno interpreti-ramo-izpišemo na gornji rob kartice, tako da pride vsak znak nad ustrezno kolono na kartici. Električna tasta tura in avtomatično dovajanje in odvajanje kartic omogočajo veliko delovno hitrost in lahko upravljanje. Hitrost luk-
njanja lahko povečamo še z avtomatičnim luknjanjem stalnih podatkov s pomočjo tipke za dupli-ciranje. S programsko kartico pa lahko dosežemo, da stroj avtomatično opravlja različne funkcije, dupliciranje, interpretiranje, preskok določenih polj in druge.
Verificirni stroj uporabljamo za kontrolo luknjanih kartic. Podatke, ki jih preverjamo, je treba tipkati na tastaturi iz izvirnih dokumentov, tako kot pri luknjanju. Verificirka ugotovi, če se ujema pritisnjena tipka-znak na tastaturi z luknjanim znakom na kartici. Vsaka pravilna kartica dobi po verificiranju avtomatično znak na desni rob. Napačna kartica pa dobi po dvakratnem ponovnem preverjen ju znak na zgornji rob.
Program, ki ga bere stroj — verificirka s programske kartice, omogoča:
—	numerično in alfanumerično verificiranje,
—	preskok kolon in luknjanje polj,
—	avtomatično verificiranje dupliciranih podatkov,
—	preverjanje praznih kolon, Konec na 4. strani
ob zasnovi rekonstrukcije. Kljub temu pa bom vesel tudi zagotovila, da na to vsaj mislijo in da bodo napake v doglednem času odpravili. Marsikaj je mogoče popraviti in tudi radi potrpimo, če vemo, da bolje zaradi finančnih ali drugih vzrokov ni moč takoj napraviti.«
Zagotovilo, ki ga je želel, sem mu lahko dal. Na neprimerne delovne pogoje v brusilnici in drugih pomožnih objektih smo že kmalu po dograditvi skladišča opozorili ljudi, ki so v podjetju za to odgovorni. Povedali so nam, da bodo te napake odstranjene do konca septembra, ko bodo v streho vgradili okna.
V. Žnidaršič
Značilni sklepi delavskega sveta
Nadaljevanje s 1. strani
Četrta stvar, ki jo še štejem za posebno značilnost, pa je, da je centralni delavski svet dal v javno razpravo nagrajevanje gasilcev, kadar vadijo oziroma so v službi. Tu ne gre za profesionalne gasilce. Včasih smo trdili, da je za gasilstvo potrebno posebno veselje, danes pa vemo, da samo veselje ni dovolj.
Ali je profesionalni nogomet vse pokvaril? Ali so vzroki drugje? Pa bo nemara res držalo, da bo treba za živo kulturno, prosvetno, športno in kdo ve kakšno dejavnost najti ustrezno nagrajevanje. Kako in od kod?
Centralni delavski svet je poleg tega razpravljal in sklepal še o drugih zadevah.
Namesto dveh ena žaga
Nadaljevanje s 1. strani skega obrata okrog 80.000 m3 hlodovine letno.
V našem primeru bo to komaj nekaj nad polovico. Če bomo torej hoteli biti konkurenčni, bomo morali žago na Marofu temeljito modernizirati, predvsem pa modernizirati manipulacijo z lesom, ker je še vedno v pretežni meri ročna. Torej prva večja investicija na Brestu bo morala biti v modernizacijo žage s tem, da se bo udeležba živega dela kot stroška proizvodnje zmanjšala na minimum.
T. Kebe
Podelitev nagrad jubilantom
Ob 22. juliju, Dnevu vstaje, so bile podeljene denarne nagrade jubilantom za njihovo 10, 15, 20 in 25-letno pripadnost Brestu.
Povzemamo del nagovora namestnika predsednika delavskega sveta Tovarne pohištva Cerknica Alojza Mramorja na priložnostnem sprejemu:
»Dragi jubilantje! Nagrade, ki se vsako leto podeljujejo delavcem za dolgoletni neprekinjeni delovni staž pri podjetju, so le skromno priznanje tistim delav-
cem, ki so s svojim prizadevnim delom prispevali velik delež k izgradnji podjetja in k razvijanju strokovnosti v kolektivu.
Dovolite mi, da z nekaj skopimi besedami poudarim ogromen korak v razvoju, ki smo ga naredili v našem podjetju, zlasti pa še v Tovarni pohištva, ki se je več let borila na meji rentabilnosti zaradi nizke storilnosti, slabe strokovnosti in neustaljenosti kolektiva. Po letu 1965 lahko ugotovimo, da se je kolektiv naše to-
varne v celoti ustalil, od takrat naprej pa je občutno rastla strokovnost med delavci, imeli smo čedalje več delavcev z bogatimi delovnimi izkušnjami. Večjo strokovnost pri članih kolektiva je omogočila, oziroma povzročila večja produktivnost, intenzivnejše izkoriščanje strojnega potenciala, s tem pa so bili ustvarjeni ugodni pogoji za formiranje večjega ostanka dohodka, naši skladi so bili s tem bogatejši. V lanskem letu smo šli tako lahko v
Jubilanti Tovarne pohištva Cerknica
PRIKLJUČEK NA UNCU BU
ko bodo ostalo dobavljali po fazah gradnje (asfaltna baza, fini-šerji itd.).
(Kdo pravi,da ne?)
Povsem nenapovedan sem v zgodnjih dopoldanskih urah napravil že prej obljubljen obisk na upravi gradbenega podjetja, ki gradi odsek avtoceste Unec—Logatec. Mudilo se mi je oddati dolžni članek, tovariši pa so tudi vedeli, da do razgovora mora priti, saj smo se o tem domenili že pred mesecem dni. Pa je morda tudi tako bolje. Začetna dela so vodstvo gradbišča močno zaposlovala, tako da bi pred mesecem težko našli čas za tak razgovor. Sedaj, ko se je delo že razvilo, je časa 'več.
Sprejela sta me dipl. ing. Lipovšek Milan, upravnik gradnje in Božo Jovanovski, pomočnik upravnika. Ko sem bolj podrobno obrazložil, kaj me je prineslo in da bralci Brestovega obzornika nestrpno pričakujejo nadaljnje vesti s ceste, je stekla beseda.
Ime podjetja je Gradežno pred-prijatie »Mavrovo« Skopje. Leta 1967 so slavili dvajsetletnico ustanovitve. V tem obdobju je podjetje gradilo velike hidroenergetske sisteme v Mavrovem, na Črnem Drinu, opravili so velika melioracijska dela v Makedoniji, ceste, mostove, tunele. Znan je most na reki Jablanici, tunel Kat-lanovo na avtocesti Bratstva in enotnosti in drugi večji objekti. Kot poseben uspeh beležijo dograditev hidro sistema Spilje pri Debru na meji z Albanijo, kjer so v dveh gradbenih sezonah vgradili 3,000.000 m3 betona.
Največji problem, ki so ga posebej podčrtali, je v Ivanjem selu zemljišče, kjer naj bi postavili svoje naselje. Gre za 2 ha ravnega pašnika, ki je last kmeta Franca Debevca iz Ivanjega sela. Ta kmet izsiljuje visoko najemnino. Za tri leta je zahteval najprej 7 starih milijonov. To mi je potrdil tudi tajnik obč. skupščine. Nudijo mu menda toliko, kot je cena zemljišča, po treh letih pa dobi zemljo nazaj. To je primer izsiljevanja in zasluži vso obsodbo — poleg ukrepov, ki so -možni, kadar gre za zemljo, ki postane družbeno potrebna.
Prepričani so, da bo tudi ta problem mimo in da bodo 15. avgusta že imeli svojo restavracijo v Ivanjem selu. Sedaj se hranijo na raznih mestih, v gostilnah in pri zasebnikih. S hrano so zadovoljni, odvisno od vrste in količine se giblje cena.
S težkimi stroji so dobro oskrbljeni. Samo stroj Caterpylar D-9 ima kapaciteto, da sam izkoplje, izgrebe, pripravi za nakladanje in naloži v eni uri 50 m3 v skalnatem terenu, medtem ko je v zemlji njegova kapaciteta okrog 2000 m3 materiala. Delo teče po gradbenih normah. Priporočilo je, da se norme zaradi mehanizacije dela povečajo za 14%. To revizijo še niso napravili, vendar bo najbrž potrebna. Kje so gradbene norme iz 1946/47? Osebni dohodki so v višini podpisanega samoupravnega dogovora vseh graditeljev avtoceste Vrhnika—Postojna. Večina del teče po učinku.
Na vprašanje, kako se počutijo pri nas v Sloveniji in še posebej na Notranjskem, so odgovorili pritrdilno, da so zadovoljni tako z delom -kot z ljudmi. Morda so jih v začetku gledali nezaupljivo, sedaj so te stvari že mimo. Tudi sestav delovne sile pomeni svoje. Od celotnega števila bo komaj 10 do 15 nekvalificiranih delavcev za pomožna dela, vsi ostali so kvalificirani gradbeni — predvsem strojni delavci, visokokvalificirani tehniki in inženir j.
To so klasični primeri problemov, ki se pojavljajo pri vsakem terenskem delu. Iz razprave je bilo videti, da so ti problemi hitro in uspešno rešeni in da je vodstvo gradnje prav v tem času moralo vložiti mnogo truda, da je stvar tako uspešno zaživela.
Skupna naloga podjetja Mavrovo je, da napravi okrog 12,km avtoceste med Uncem in Logatcem. V tej kilometrini so zajeti tudi priključki. Celotno delo naj bi opravili v 30 mesecih. Rok jih ne skrbi. Ker je teren kraški, lahko na trasi nalete na podzemske jame. Tedaj morajo z delom počakati zaradi raziskav; to bi seveda podražilo delo in morda celo vplivalo na rok izgotovitve. Upajmo, da takih kraških jam na tej trasi ne bo. Vedeti moramo namreč, da so posamezni useki globoki tudi do 16 m. Potem bojazen pred jamami res ni odveč. Snega se ne bojijo, bolj jih skrbijo nizke temperature. Računajo, da bo nekako 3 mesece nemogočih vremenskih pogojev. Sedaj imajo že 35 km odprte trase. Mehanizacije imajo za polovico potreb, medtem
naj večjo rekonstrukcijo v zgodovini podjetja, tako da smo s to rekonstrukcijo popolnoma modernizirali delovne naprave, tako da lahko rečemo, da je naše podjetje eno od najbolj razvitih podjetij v lesni industriji.
Glede na pravkar končano modernizacijo se postavljajo pred nas nove naloge, in sicer kako najhitreje strokovno obvladati nove moderne zmogljivosti. Sredstva, ki smo jih porabili za modernizacijo tovarne, se morajo vračati, vračala pa se bodo samo na ta način, da bomo začeli intenzivno izkoriščati delovne naprave. Ko govorim o obvladovanju novih strojev in delovnih naprav, se hkrati zavedam, da je naj večje breme zopet na tistih delavcih, ki imajo veliko delovnih izkušenj, to pa so starejši delavci z dolgoletnim delovnim stažem in
z dolgoletnimi izkušnjami. Prepričan sem, da delavci z dolgoletnim delovnim stažem v celoti pripadajo podjetju, kar je pogojeno z njihovo zavestjo, kar pa je podlaga za odgovorno sprejemanje delovnih nalog.
Dragi jubilantje! Čestitam vam k delovnemu jubileju z željo, da bi tudi v prihodnje delali tako, da bi vaše delo težilo k nenehnemu napredku in k razvoju pod- | jetja.
Prav tako želim, da bi svoje delovne izkušnje prenašali na delavce s krajšim delovnim stažem, tako da bi bili vsi člani kolektiva sposobni razvijati intenzivnost dela in prispevali svoj delež k nadaljnjemu razvoju podjetja. Nadalje želim, da bi kot izkušeni delavci nenehno vnašali med člane kolektiva delovni elan, bili vzgled mlajšim delavcem.«
Uredniški odbor se pridružuje čestitkam kolektiva in želi jubilantom nadaljnje uspehe v njihovem delu in življenju.
Dolgoletna želja
Cerkničanov se bo izpolnila
Pisali smo že, da so letos povsem realne možnosti, da bi cestno omrežje v Cerknici in nekatere druge lokalne — občinske ceste polili z asfaltno prevleko. Ta dolgoletna želja se bo Cerkničanom končno izpolnila. Po programu bi morali letos nekako do oktobra asfaltirati naslednje ceste: Gerbičevo, del Notranjske ceste, Tabor, ceste po Vidmu in Pešče-nek. Z ureditvijo teh cest bo Cerknica precej spremenila svojo podobo, čeprav bo ostalo še nekaj cest, ki jih bo treba urediti pozneje.
Poleg cerkniških cest bodo letos asfaltirali tudi cesto, ki pelje v Dolenjo vas. Ta cesta bo dobila asfaltno prevleko od avtobusne postaje pa do mostu, ki pelje h Gornikovi žagi.

In še zadnje vprašanje: Kako je z odcepom na Uncu?
Odcep na Uncu — to je deteljica, bo. Kdo je rekel, da je ne bo? Zemljišče je odkupljeno, Mavrovo ima v pogodbi dograditev celotnega priključka.
In podvprašanje. Ali bomo morali na obvoz, ko bodo gradili podvoz na Uncu, in kje bo ta? Praktično ne bo obvoza na cesti Unec—Planina. Podvoz bodo gradili tako, da bo cesta vedno odprta.
D. Trotovšek

v’. : -


■M:

SišM

vinoplastika Lož in Krajevna skupnost v Starem trgu.
S to akcijo bo precejšen del komunalnih problemov, kar se cest tiče, rešen, ostane pa še precej naselij, ki jih bo treba urejati v naslednjih letih. Zato bi morali ustrezni organi pripraviti programe, na osnovi katerih bi kasneje v okviru možnosti in razpoložljivih sredstev reševali komunalne probleme. Ta program je nujen, če hočemo na tem področju delati bolj programsko.
T. Kebe
Opozorilo zavoda za ribištvo
Vsa ta dela bodo po predračunih stala 118 milijonov dinarjev. Tudi Loška dolina pripravlja podobno akcijo za asfaltiranje cest skozi naselja. Tako bodo vse ceste skozi naselja v Loški dolini dobile asfaltno prevleko in ne bo več oblakov prahu za motornimi vozili.
Zavod za ribištvo SRS je poslal vodstvu Tovarne lesnih izdelkov v Starem trgu zahtevo, naj preneha odlagati žagovino ob strugi Obrha v 'neposredni bil-; žini obrata. Zlasti ob visoki vodi Obrh izpira to žagovino in tak0 se večajo količine odloženih snovi v vodi, ki so škodljive ribam in rakom.
Vodstvo tovarne bo moralo nabaviti nov lokomobilni parni kotel, kjer bo izgorevala vsa odvečna žagovina.
Vsa ta dela bodo stala nekaj več kot 60 milijonov dinarjev. Skupaj bosta Cerknica in Loška dolina porabili nekaj več kot 180 milijonov. Dela bodo financirana z najetjem kredita 150 milijonov dinarjev, razliko 30 milijonov dinarjev pa bodo prispevali krajevni organi. Kredit 118 milijonov dinarjev bosta odplačala Brest in Krajevna skupnost v Cerknici v razmerju 2:1. Ostalih 60 milijonov dinarjev pa bosta odplačala Ko-
Prvi stroji IBM v Cerknici
Nadaljevanje s 4. strani — preverjanje vodilnih ničel. Stroj za luknjanje in verifici-
ranje deluje povsem ločeno sistema za obdelavo podatkov, ali z drugo besedo, niso povezani med seboi in lahko deluieio k°i
med seboj in lahko delujejo samostojne delovne enote.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj so te enote prispele toliko prej’ kot pa centralna računska enota-
Odgovor je jasen. Večina nas
—-S*:
ve, da v BRESTU po vseh poslovnih enotah zajemajo osnovne podatke za matične datoteke-Temu bi drugače rekli popis vsega materiala po posameznih Skladiščih, popis vseh naših izdelkov z vsemi sestavnicami podsestavnicami in določanje šifer — šifriranih oznak vsakem^ posameznemu izdelku ali materialu.
Vse te zajete podatke Pa
Delo na trasi nove avto ceste pri Uncu
treba prenesti na luknjane kartice, da bi lahko takoj, ko b. napeljan celotni sistem, zace obdelovati samo te podatke.
| Na prvih IBM strojih smo žačeli delati, na rezultate Pa treba še nekoliko počakati, do kler ne dobimo še preostali 'strojev iz celotne konfiguracij clektronsko-računskega centra-L. Ule
Matevž Hace
Jesenska noč v skednju
Potoval sem s komandantom Ivanom Kovačičem —• Efenkom. Klicali so naju v štab četrte operativne cone. Pot s Kozjanskega čez Celjsko kotlino in Mozirsko v gornjo Savinjsko dolino j.e bila dolga. Vsak od naju je imel za spremljevalce tri kurirje. Efenkovi kurirji so pešali m tudi moja dva sta začela zastajati. Edino Janez Pirc ni hotel opešati. Bil je hiter, okreten in Predrzno hraber. Ko sem mu rekel, da sem ga predlagal za starejšega vodnika, je zaničljivo zamahnil z roko in dejal: »Oficir ali nič. Štab naj premisli, kateri mitraljezec v četi je dobil več Nemcev. V coni so oficirji, ki v boju niso ustrelili enega same-Nemca. Poznam celo oficirja, ki je ob umiku odvrgel brzostrelko in nahrbtnik. Šel sem za oj im in si prisvojil njegovo brzostrelko. Še ozmerjal sem ga Povrhu. ,Kaj me boš zmerjal ti, komisarjev kurir? Oficirski čin Oti je dal kralj, da boš vedel,’ Pri je odvrnil. Rečem ti, vodnik Oe maram biti.«
Delala se je že noč. Efenko je Predlagal, da bi nekje prespala. Prišla sva v gorsko naselje v Piozirskih gorah. Psi so močno tajali. Pirc je ustrelil v zrak in velik pes, ki je lajal na nas, je otihnii iin zbežal za hišni vogal. Kurir Pirc je še godrnjal, naj bi ga predlagal vsaj za zastav-oika. »Ko sem te oni mesec spremljal, se je pri Polzeli vsa četa Umaknila pred nemško zasedo. Sam sem jo potem pregnal. Vse t° bo pozabljeno,« je sklenil posmehljivo.
»Za tisto dejanje te je štab c°ne predlagal za red hrabrosti,« s®m ga tolažil.
»Hm, red hrabrosti sem videl Pri nekaterih ženskah - terenkah, ki so prišle z Dolenjskega. Ko ?em eno vprašal, za kakšne boje dobila to odlikovanje, mi je Posmehljivo odgovorila, češ, kaj me brigajo njeni boji. Jezen sem bil, da je vse pokalo v meni. Odgovoril sem ji, naj vpraša komisarja, kdo sem in kaj vse sem haredil, ko sem bil v drugi četi mitraljezec. Vidiš, tovariš komi-®?ri če bi bil jaz zastavnik, se tlsta terenka ne bi obregnila vame, ko sem jo lepo vprašal, kako je zaslužila medaljo. Hm, v |etih si, z mojim očetom sta de-iala skupaj na žagi in kakor sem Ylciel, se vsaka terenka ali kak-sna druga ženska pomenkuje s teboj.«
Tolažil sem ga, bo že še vse mej eno z njegovim činom. Sli-Pa sem, da mu je njegovo uekle iz neke vasi v gornji Sa-ymjski dolini kar naprej očitalo, cyš, tako lep in postaven si, pa msi oficir. Oficirji so celo taki,
ki
ne znajo niti lepo vzravnano,
P° vojaško hoditi Znočilo se je. Ustavil nas je tražar, ki je povedal, da je v :®Pi hiši v vasi že nastanjen štab brigade. »Pripravljajo se na Ptes, Jaz pa še cigaret nimam,« le dejal osorno starejši stražar. p.eSel sem v žep in mu dal osem rigaret. Čeprav že vrsto let nisem p.adil, sem v žepu vedno nosil rigarete. Delil sem jih v stiski P splošnem pomanjkanju cigaret. Pfjraje sem jih delil kurirjem in Požarjem, štabovcem redkokdaj, Pveščevalcem pa nikoli, v štabu trinajste brigade so ayno končali posvet z bataljon-kimi štabi. Ustrašili so se, ko k° naju zagledali. Mislili so, da š° Posvetovanje pozno v noč in a ne bo običajnega nočnega ple-3 ki so ga prirejali bataljonski .abi, kadar ni bilo bojev. Opa-2-Ua sva, kako se spogledujejo.
Efenkom sva rekla, da sva riijena in da bova šla kmalu °c‘vat. Zato naj samo na kratko r°čajo o razporeditvi bataljo-y Y in o položaju tistega dne. > stabu so si oddahnili. Komisar ..mšek mi je ponudil svoje leži-g e" Odklonil sem. »Rajši bom jPal na senlL« Tudi Efenko mu rekel, da bo raje spal na senu
»Zbit sem od dolge poti.« je dejal Efenko in vrgel torbico v kot sobe.
»Nocoj bom plesal,« je vzkliknil moj kurir Janez Pirc, ki ni bil nikoli utrujen.
Noč je bila mirna, jasna. Samo više gori v Mozirskih planinah so šumele smreke. Šumele so so smreke tam gori, kjer nam je bilo v zimi 1944. hudo, ker smo bili navezani sami nase, brez pomoči. Tisti hudi, dolgi mesec februar! Pravijo, da se vse pozabi in da čas vse pozdravi, vendar takih dobrih in hrabrih fantov tudi z leti ni mogoče pozabiti, ne, ni jih mogoče. Pozabiti je mogoče le sprehod po Tivoliju ali mariborski Kalvariji in zelenem Pohorju. Borcev revolu-
»Prekleti požeruhi,« je vzkliknil naš Notranjec, nekdanji tihotapec. »Pri vaši hiši ste bili pa veliki pivci.«
»Sami ga pridelamo. Polovico ga popijemo, ostalo pa prodamo.«
»Lepo je vam-Štajercem. Vina ste siti. Pri nas pa ob košnji pijemo vodo. Leseno barigljo nosimo od grma do grma«
»Ne verjamem, da se ob vodi da kaj prida kositi,« je odgovoril Staj ere in mlasknil z jezikom ob ob misli na dober silvanec in druga vina.
»Hm, ali se splača prelivati kri za te gorske štajerske kotanje? Še nikoli nisem požrl toliko ječmenovega močnika in rženih žgane kot prav v teh krajih. Kje so leta, ko srno preganjali konje,
cije, ki so dali vse od sebe, pa ni mogoče pozabiti!
Iz daljave sem slišal godbo na pihala. Igrali so rudarji. Z Efenkom sva po večerji zlezla po lestvi na dišeče seno. Efenko je kar hitro zaspal. Ležala sva pri odprtih vratih. Gledal sem v mirno in zvezdasto doč. Po skednju so križem kražem ležali borci in funkcionarji trinajste brigade. Nekateri so smrčali, da je šlo človeku na živce. Dva partizana, eden Štajerec, drugi Notranjec, znan nergač, nista spala. Pogovarjala sta se tako glasno, da sem slišal ves njun pogovor. »Hm, ko bi šla brigada tja, kjer je vino doma,« je vzdihnil Štajerec. »Dva litra sem ga spil na dan. Stric, ki jih ima nekaj čez osemdeset, je pa popil tri. Oče je prav tako polokal dva litra, mati in sestre pa Skupaj dva litra. Do deset litrov smo ga spili vsak dan.«
pili in plesali?« Zavzdihnil je in nadaljeval: »Da, zdaj iti pa komisarji rinejo v glavo in želodec politiko in tisti njihov komunizem. Čim višji komisar je, tem dalj govori. In vsak višji komisar je tudi dolgočasen Vina naj bi nam preskrbeli!«
»Hm, v tretjem bataljonu je ples,« je dejal Štajerc, ki se mu je kolcalo po vinu
»Na ples, kjer ni vina, ne grem. Ej, ko sem preganjal konje čez mejo, smo s korcem pili vino iz škafa. In kakšno vino je bilo! Mislim, da bi se še bolje bojevali, če bi dobili na moža vsaj po liter vina, če ne dva na dan.«
»Praviš, da ste ga lomili tam ob meji.«'
»Seveda smo ga. Pred leti je bilo, ko smo v neki gostilni s kuhanim vinom umili natakarici noge, ker je imela umazane. Tudi hrbet smo ji umili. Da nas ni tožila, smo pa zbrali toliko de-
narja, kolikor ga je dobila v osmih mesecih.«
»To ste bili pa res falotje.«
»Tisto vino smo potem dali piti nekemu žandarju, ki ga je rad pil, denarja pa ni imel.«
»čudno, da si se znašel v partizanih.«
»Domač komisar, da bi ga strela z jasnega, me je pregovoril. Rekel mi je: ,Jože, tihotapci boste po vojni imeli prednost.’ Verjel sem in tako sem privandral s štirinajsto v te zaguljene gorske kraje. »Jože ni vedel, da spim na skednju, sicer ne bi tako govoril. Znal se prilagoditi funkcionarjem.
Pogovor je tekel dalje.
»Ste šli vsi švercarji v partizane? «
»Beži no, kdo vraga izmed švercarjev se je pa razumel na politiko? Komisarjev brat je bil švercer. Prav tako ga je lomil kot mi drugi. Tudi on je pomagal spraviti v brigade nas švercarske gade, pijance, plesalce in ljubimce deklet. In rečem ti, lepa dekleta, kakor med dobra in lepa smo imeli. Nekaj mojih kolegov je šlo pa k belim. Osli! Rekel sem jim, da Jože in njegovi že ne bodo šli tja, kjer imajo besedo farji. Vrag jih vzami! Tudi oče jih ni mogel, mati pa še kako rada. Ob že-gnanjih je podrsala vse cerkvene prage s koleni. Bog ji daj v miru počivat! Štirinajst dni pred smrtjo mi je rekla: ,Dragi Jože, boš dal za maše, da se ne bom vicala za svoje grehe?’ ,Mati,’ sem rekel, ,za maše Jože ne bo dal. Kupujem vam meso in dokler bom imel denar, boste vi jedli vsak dan meso in juho in spili četr-tinko najboljšega vina. Zame so dobri žganci. Maša vam ne bo nič koristila na onem svetu. Osem otrok ste vzgojili. Nobenemu niste nič hudega storili, kaj bi se sedaj grevali. Grehov tako in tako nimate. Morda jih imam jaz, ki sem zapravljal solde, ki sem jih prislužil s preganjanjem konj čez mejo.’
Vidiš, mati je umrla, mati, ki me je imela izmed vseh najrajši, če-
prav sem bil zapravljivec. Če bom doživel konec vojne, ji bom postavil spomenik. Na njem bo napisano: Tukaj počivajo naša mati, ki so rodili osem otrok. Bili so brez greha. Postavil sin, bivši partizan Jože. — To bom naredil.«
Nebo se je pooblačilo. V daljavi so švigali bliski z zamolklim grmenjem.
»Dež bo, dež.« je menil Štajerec.
Uh, kako sem žejen! To bi ga pil! Le kako morejo plesati brez pijače?«
»V sili je tudi tolkovec dober,« ge je pregovarjal Štajerec
»Ne, mošta pa ne. Ko smo bili oni mesec na Št. Andreju, smo dobili sod mošta in komisar — domačin, je rekel: „Jože, vem, da si večno žejen. Tu je petsto-literski sod. Pij kar iz korca! Vem da bi šel v najhujše boje, če bi dnevno dobil dva litra štajerskega vina! Pogledal sem ga, vzel kore in pil. Popil sem štiri litre mošta. Štiri dni me je preganjalo. Hlače sem kar naprej držal v rokah. Preklel sem pokvarjeni mošt in tistega komisarja, ki me je potegnil. Oni komisar je pa po tistem uspešnem boju, ko smo zajeli štirideset nemških vojakov, pil dobro slivovko. Pobožne terci j alke so mu jo prinesle.«
»Kaj boš delal po vojni?« je štajerski partizan vprašal notranjskega.
»I no, švercal bom. Oženil se bom na roke, ker je oče dal kmetijo starejšemu bratu. No, živelo se bo že.«
Efenko se je zbudil. Zadrl se se je: »Tiho, sedaj spimo! Nehajta čvekati!« Obrnil se je in v trenutku spet zaspal. Onadva sta pa umolknila. Vstal sem, splezal po lestvi in šel na vrt. Od daleč sem slišal grmenje topovskih strelov. Tam se je tolkla Tomšičeva brigada. Tja bomo šli, sem sklepal. Zbudil sem Efenka. Takoj je bil pripravljen, da gre v brigado, ki ji je dalj časa poveljeval. S plesa so prihajali borci in funkcionarji. Niso vedeli, da bodo šli tisto jutro v zasedo nad deželno cesto. Efenko, moj prijatelj, je vedel, kam bova šla. Bil je izvrsten komandant. Odšla sva. Naslednji večer je Efenko odločil uspešen boj.
Bežite, turisti prihajajo
Da bi bilo takoj jasno, o čem bom pisal, bom malo predelal otroško pesmico, čeprav problem ni prav nič otroški.
Berite!
Prah se dviga pod nebo na plin pritiskamo močno, skozi vas pa še močneje, da v vodi bomo kar najhitreje.
kot
Pa v vroči sobi.
< sTles bo v tretjem bataljonu«, q breknil brigadni obveščevalec. stali so ga ostro pogledali.
Tovariši in tovarišice! Današnji zbor volivcev, na
ka-
Idiličen podeželski motiv iz Loške doline
terega ste prišli v polnem številu, naj bi predvsem odstranil probleme vaše vasi, ki so nastali z intenzivnim razvijanjem turizma po uspešni ojezeritvi.
Kot veste, nam je uspelo zagotoviti odcep na hitri cesti, ki naj poveča dotok tistih, ki imajo, da bodo dali tistim, ki nimajo.
Naša prizadevanja na področju turizma niso od včeraj. Delo pa v začetku ni bilo načrtno. Sredstva so bila razdrobljena, kadrovska struktura ni bila zadovoljiva in podobno. Ker pa smo se zavedali pomembnosti načrtnega dela, smo takoj pričeli s planiranim delom. Pri tem so nam bile v veliko pomoč tudi strokovne službe občinske uprave, ki so v srednjeročnem razvojnem programu uskladile interese posameznikov s potrebami družbe.
Rezultate načrtnega dela smo kmalu videli. S prostovoljnimi in družbenimi sredstvi smo na Slivnici zgradili hotel, ki sicer ni čisto po JUSU in v skladu z zahtevami kategorizacije, hotel je na le.
Ustanovili smo družbeno obrt, ki so ji preveč konkurirali šuš-marji in privatniki, zato so ji klecnila kolena že takrat, ko je bila še v povojih. Nerentabilne gostinske objekte smo dali v za-Konec na 6. strani
Cerknica in turizem
Ne nameravam govoriti, koliko investicij je potrebnih, da zaživi turizem in tudi ne mislim izgubljati besed o splošni politiki v usmerjanju turističnega razvoja po projektu Severni Jadran. Gre za nekaj povsem novega.
Ste že bili kdaj v drugih krajih? Prav gotovo. Pa ne mislim na Ljubljano, Celje, Maribor. V mislih imam Postojno, Kočevje, Škofjo Loko in druga manjša mesta po Sloveniji. Ali ste opazili, da v teh krajih vedo, kaj se pravi urejenost kraja? Ni dovolj lepa zgradba in asfaltno cestišče. V Cerknici pa mislijo, da je to že višek vsega.
Ali je Cerknica mestno naselje? Da. Žal pa moramo ugotoviti, da v urejenosti nismo napredovali skladno s splošno rastjo kraja. Še danes so, prav tako kot pred desetimi leti in več, ceste polne odpadkov, papirja vseh vrst. Prav tako je na zelenicah. Nikjer ni koša za odpadke. Res, nemogoč vtis dobi tujec, če pride v Cerknico, ki se ponaša s tolikšnim napredkom. Tudi vzgojno to ni.
Zelenic ne negujejo. Detelja je kot nalašč za občasne kosce. Predlagam, da bi imenovali cestnega čistilca, da bi postavili koše za odpadke, da bi se zavzeli vsi in bi bilo sram tistega, ki bo odpadke še metal po tleh. Sredstva za to morajo biti, pa naj gre za turizem ali ne. Gre za urejenost kraja, ne pa, da je iz dneva v dan bolj podoben Avgijevemu hlevu.
Drugi primer neurejenost so še iz 1945. in 1946. leta nedograjene zgradbe. Ali ni bilo že v nekem odloku občinske skupščine nekje zapisano, da je treba te stvari urediti? Prepričevanja najbrž niso dovolj. Asfalt in ruševine ne gredo skupaj. Analizirajmo take nedokončane objekte in njih lastnike. Ni ga primera, da bi ne bilo pri hiši toliko gospodarske moči, da bi tega ne mogli urediti. Predlagam, da bi izdelali načrt te ureditve, lastnike pa tako ali drugače zadolžili, da bi to delo opravili. Kam bi prišli v drugih krajih, kjer so to že opravili, kraj uredili in mu dali lepo podobo, če se ne bi zavzeli? Samo potruditi se je treba in nekdo mora začeti akcijo. Ali ni krajevna skupnost prva poklicana, da se spoprime tudi na tem področju? Obremenitve občanov so dokaj velike, zato pričakujemo tudi veliko aktivnost pri urejanju Cerknice. To ne zahteva veliko sredstev. Predvsem terja dobro voljo in željo po lepšem videzu domačega kraja.
D. Trotovšek
Obisk Mariborčanov
Za ogled našega podjetja je zelo veliko zanimanje. Med intenzivno rekonstrukcijo jih nismo mogli dovoljevati. Tudi sedaj težimo za tem, da bi proizvodnjo čim manj motili. Vendar pa nekaterim šolam in delovnim organizacijam naše stroke ogleda ne moremo odreči. Tako je 3. julija
obiskalo Brest nad 200 delavcev Mebla, ki so imeli v programu tudi ogled Lesnega kombinata v Logatcu. Sindikalni obisk iz Maribora je kljub dežju po zatrjevanju Mariborčanov uspel, ogled pa je minil v pozornem opazovanju in povpraševanju o naši proizvodni problematiki.
Praktikanti na delu v Brestu
V tovarni pohištva je letos kar 50 mladih na obvezni in neobvezni praksi. Program počitniške prakse je za dijake tehničnih šol dokaj zahteven, saj zajema vsa področja tehnologije od sušenja lesa do površinske obdelave. Zato smo izdelali načrt, po katerem opravljajo dijaki prakso v posameznih oddelkih in službah.
Moram reči, da so fantje in dekleta, ki so na praksi, kar pridni, saj disciplinirano spoštujejo tovarniški red; seveda so tudi izjeme, vendar jih je malo. Dijaki — praktikanti, ki so na neobvezni praksi, so razporejeni na delovna mesta, ki so sicer manj zahtevna, pa vendar je potrebna določena priučenost. S praktikanti, ki so na neobvezni praksi, nadomeščamo odsotne delavce, ki so na rednem letnem dopustu.
Vsakega praktikanta bodo po končani praksi ocenili inštruktorji. Ta ocena pa bo osnova za določitev nagrade. Vsekakor pa bo morala biti nagrada praktikantov, ki so na neobvezni praksi, večja, kajti le-ti delajo v proizvodnji in zadovoljivo nadomeščajo odsotne delavce.
J. Klančar
Počitniški dim po vročem šolskem delu v tehnični šoli v Cerknici
Bežite, turisti prihajajo
Nadaljevanje s 5. strani
kup privatnikom, da so v njih
lahko rentabilno gospodarili.
Pa kaj bi še naštevali! Uspehov je veliko, vendar se na njih ne moremo uspavati. Želimo postati razvita občina z močno terciarno dejavnostjo. Vključeni smo tudi v projekt Zgornji Jadran, ki naj bi nam na tem področju zagotovil svetlejše perspektive.
Kot že rečeno, ojezeritev je postala dejstvo. K jezeru prihaja mnogo turistov, potujejo skozi vaš kraj, zato bo tudi vaša vas postala turistična vas. Za sedaj to še ni in vam zato tudi turističnih kreditov še ne moremo dajati. Zaradi vse večje motorizacije se nam pojavlja kot najbolj težaven problem cesta. Taka, kot je, ne ustreza več sodobnim turističnim zahtevam.
Naš predlog za ureditev teh težav je takle:
1.	Takoj bomo pred vasjo postavili ustrezne prometne znake za omejitev hitrosti in povečali nadzorstvo nad upoštevanjem teh opozoril.
2.	Cesto bomo rekonstruirali in asfaltirali prihodnje leto ter tako omogočili uživanje čistega zraka.
3.	Ob cesti bodo morali lastniki sami urediti gnojne jame in osta-
lo.
Tako, tovarišice in tovariši, povedal sem, kar sem mislil.
Predlog dajem v razpravo!
Govorniku so prisotni zaplo-
skali, sam pa sem se zbudil. Zapomnil sem si pa tri konkretne predloge. Zato me zanima, ali je res kdo to rekel, če pa ni, kaj o tem odgovorni mislijo.
Prepričan sem, da bi v Obzorniku vedno našli prostor za to pojasnilo, pa še za kakšno drugo tudi.
F. Hvala
V tern, ko osnovnošolski drobiž z veliko žlico uživa dva najdaljša in najboljša meseca letnih počitnic, srečujemo naše dijake po proizvodnih oddelkih Bresta, zaverovane v stroje ali ob kupih hlodovine in ob pisanju dnevnikov počitniške prakse. Zanje je počitnic komaj za dober mesec; še to ne za vse.
Zadnjega junija sta se zadnjič v tem pol. letu oba letnika srečala na avtobusni postaji v Cerknici. Ni bil petek, niti ne trinajsti dan, je bil pa vendarle komaj za silo. Dež nam je pral cesto skoraj vseh 300 kilometrov, kolikor je bila »dolga« naša ekskurzija. No, v Ajdovščini in v Vipavi je še sijalo sonce, v Novi Gorici smo pa po ogledu tovarne že tekli cik-cak med kapljami do avtobusa. V Mostu na Soči je kazalo na obnovitev vesoljskega po-potopa in v bolnici Franji smo se stiskali pod obsežno previsno skalo, kot bi ne zaupali nanovo prekritim streham številnih barak, ki še vedno dišijo po pravi bolnici. Kar izvimejši vtis dobi človek ob takemle motivu, ko si v poltemi ogleduje »komfort« partizanskih zdravnikov in njih pacientov, ko dež štropota po
Voda v Cerkniškem jezeru je letos obstala — v veliko veselje kopalcev
skodlah in se oblaki gnetejo globoko v bedno porasli kamniti kanjon, potok na dnu pa šumi vse glasneje in drzneje...
Franja izzove vsakič nova doživetja. Vsakemu.
Domov grede ni več deževalo: Poljanska dolina je bila svetla in oprana in kar nekam širša, kot smo jo vajeni. Tavčar je sedel mogočno pred svojim gradom na Visokem, Blegoša pa ni videl do vrha, ker se megle po dežju še vedno niso do konca raztrgale.
S deževno ekskurzijo, v katero 'Simo povezali vse strokovne ter splošne znamenitosti sveta ob Soči, Idrijci in Poljanski Sori, smo bolj ali manj uspešno zaključili nadvse utrudljivo šolsko leto.
Naslednji dan je večina dijakov že začela počitniško prakso. Nekateri med njimi so začeli koristiti svoje ure za študij, namenjen izpitom pred začetkom novega šolskega leta.
Teden dni prej je bil namreč v obeh oddelkih tehniške šole plačilni dan: razdelili smo spričevala, dvema najboljšima tudi nagrado in priznanje za najboljši uspeh ter vzorno vedenje. Menda je prav, da ju imenujemo: v drugem letniku je to priznanje zasluženo prejel JANEZ ZABUKOVEC, v prvem pa TOMISLAV ŽAGAR. Prvi je doma iz Bločic, drugi iz Prezida! Pravzaprav je sramota, da moramo najboljšega dijaka uvoziti iz bratske republike, je pa vendarle res.
Oba nagrajenca sta sicer »samo« prav dobra, čisto odličnega uspeha tudi ob koncu leta ni dosegel nihče, imata pa tadva nekaj sošolcev in sošolk z enako splošno oceno, vendar eden kot drugi v svojem razrednem kolektivu močno izstopa, tako da razrednika, ki morata predlagati dijake za nagrado, res nista imela težav ne z izbiro ne z utemeljevanjem.
Preostali so se porazdelili v naslednje skupine: dobrih je največ, zadostna je ena sama samcata duša v drugem letniku. Tistih s popravnim izpitom iz enega ali dveh predmetov je v prvem letniku osem, v drugem so štirje. S tremi ali več nezadostnimi so pa tudi štirje, vsi iz prvega letnika. V drugem so s takšnimi »ekstremisti« počistili že lani.
Če gledamo počitniško optimistično na rezultate popravnih izpitov, potem bi drugi letnik letnik izdelal 100-odstotno, prvi pa 85, kar je, spominjajoč se vse graje vrednih rezutatov prve in tretje ocenjevalne konference, razveseljivo dober uspeh.
Jeseni se bo tema dvema oddelkoma pridružil še en razred, 35 mladih fantov iz vseh osnovnih šol
v občini se je vpisalo v novoustanovljeni oddelek tehniške šole, ki bo imel pouk v Cerknici, tako kot že obstoječa dva.
Med temi fanti so trije odlična jki, 20 pa je prav dobrih. Ostali imajo dober splošni uspeh; zadostnih nismo sprejemali.
Tako postaja Cerknica vse bolj tudi dijaško mesto. 85 srednješolcev, kolikor se jih bo jeseni s knjigami pod pazduho dan za dnem usipalo iz obnovljene učilnice stare šole, bo prineslo na Partizansko cesto nov tempo in bo nehote ustvarjalo vtis živega in mladega mesta.
J. Praprotnik
S
Slišali smo...
V	naši občini je registriranih kar 2040 motornih vozil. Od tega jih je 270 osebnih, 90 tovornih, 30 traktorjev in 1300 mopedov. Ni čudno, da imamo toliko mehaničnih delavnic...
Osebni standard v naši občini ni kar tako. Tudi po tem kriteriju nas uvrščajo med srednje razvite slovenske občine. Preračunano v ameriške dolarje znaša letni dohodek 907 $ na prebivalca-
V	Begunjah nad Cerknico se ne nameravajo zadušiti v cestnem prahu. Čeprav so že zdavnaj obupali ob čakanju širše družbene pomoči, puške niso vrgli v koruzo. Zbirali bodo prostovoljne prispevke. Ženina na eni izmed zadnjih ženitev so s šrango prisilili za pomoč pri asfaltiranju-Spodbudno in izvirno, ni kaj reči...
Razvitje prapora
5.	julij a 1970. leta je bila v Starem trgu svečanost, s katero s° počastili razvitje prapora Lovske zveze Notranjske.
Svečanost je spremljal lep kulturni program, v katerem so sodelovali Boris Kralj, Borut Mencinger in pevski zbor Svoboda iz Loške doline. O pomenu tega lovskega praznika je govori predsednik Lovske zveze Notranjske Franc Hrblan, o nalogah te organizacije pa podpredsednik Lovske zveze Slovenije Tin Remškar.
V prostorih osnovne šole Stari trg so lovci iz Loške doline pripravili bogato razstavo lovski trofej.
Številne lovce so ob tej priložnosti odlikovali z lovsku? odlikovanji. Po svečanosti je hv lovsko srečanje.
Mladi raziskovalci
so letos spet raziskovali v okolici Cerknice
Pod pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti i"c gibanje Znanost mladini Slovenije tudi letos organiziralo mednarodni mladinski raziskovalni tabor v Cerknici. Tabor v juliju je bil IV. po vrsti in se ga je udeležilo 30 mladih iz Madžarske, Trsta, Zagreba in Slovenije. Ogledali so si tudi proizvodnjo v Tovarni pohištva Brest Cerknica.
Lanskoletna udeležba je bila številnejša in bolj mednarodna. V pogovoru z dr. Rajkom Pavlovcem, strokovnim vodjem tabora sem izvedel, da so se Čehi vljudno opravičili, Nemci so letos sodelovali pri podvodnem raziskovanju v Piranu, ki je organizirano v okviru istega tabora, ostale zahodnoevropske države so umaknile prijave, čim je bilo znano, da je potrebna denarna soudeležba 40 funtov (!?) na udeleženca.
Delali so v skupinah pod vodstvom izkušenih mentorjev.
Rimski limes (obrambno zidovje) pri Benetih na Blokah, ki so ša._zgradili Rimljani za obrambo

pomembne ceste pred vpadi Barbarov, je odkrivala in odkopavala skupina arheologov.
V Marketovem spodmolu v bližini Malnov pri Planini je vneto kopala posebna skupina, ki je iskala paleolitske najdbe. Prav ta skupina je bila najbolj ožuljena, žal niso uspeli prebiti kamenitega podora nekdanjega oboka in doseči plasti gline, ki skriva dokazila o življenju v pradavnini.
Temeljito merjenje temperature, vlage in padavin na slivniških in javorniških pobočjih na istih nadmorskih višinah je opravljala skupina meteorologov. S svojimi izsledki so mnogo prispevali k študiji značilnih klimatskih pojavov v Cerkniški dolini.
Na Cerkniškem jezeru so botaniki in hidrobiologi podrobno popisovali vegetacijo, opazovali vpliv tekoče in stoječe vode na rastlinstvo. V jezeru so zasledili sladkovodno spužvo, ki je sila redka in postaja značilnost Cerkniškega jezera. Speleologi so

opravili meritve in opise nekaterih podzemeljskih jam.
Dr. Pavlovec je povedal še, da bo cerkniški tabor drugo leto še bolje obiskan. Okrepili bodo nekatere dejavnosti, kot etnografijo in druge.
Mimo njegove želje sem si zabeležil njegovo mišljenje o Cerknici in turizmu, ko pravi:
»Turizma ni moč začeti samo z denarjem, brez srca. Moti me, da postavljate denar vselej na prvo mesto. Strinjam se, toda dopustnik ali izletnik želi proč od betona, želi kontakte, toplino, spremembo ..., tega pa za sedaj Cerk-
nica še ne daje. Lokali, nobenega še nisem videl takega, ki bi bil prirejen za potrebe turizma modernega časa.«
O letošnjih izkušnjah in vtisih sta mi govorila še Novacsek Peter iz Madžarske in Danica Erjavec iz Vižmarij pri Ljubljani.
Mladi, zadržani Madžar Novacsek, ki je izkoristil letni dopust za udeležbo na taboru, je rekel:
»Iz Bresta ste? Priznati moram, da sem izredno presenečen nad organizacijo in preciznostjo programiranja proizvodnje. Vaši izdelki so izredno lepi in porabni. Če me vprašujete za slabe in dobre plati vašega življenja, potem vas bom razočaral, o vaši deželi in ljudeh imam samo lepo mišljenje ...« Za tekoče prevajanje se moram posebej zahvaliti Amaliji Kranjšček iz Murske Sobote, ki se je naučila madžarskega jezika »kar tako«.
Drobna tretješolka šentviške gimnazije Danica Erjavec je bila letos že drugič na taboru.
DiSCO klUb v Rakovem Škocjanu
Med poslušanjem gramofonskih plošč je prišla pred leti angleška mladina na zamisel, da bi s svetlobnimi efekti dopolnjevala ugodje ob Poslušanju gramofonskih plošč. Tako so se razvili tako imenovani ^ disco klubi.
Akustični in vizuelni efekti stereofonske glasbe v prijetnem am-bientu disco klubov so se zadnji čas močno razširili po svetu in pri nas. v Sloveniji se je začelo v Mariboru, Celju, Ljubljani, Kopru in «Rakovem Škocjanu.
Sodelavec RTV Ljubljana domačin Bogdan Mikše je skupaj s Trgovskim gostinskim podjetjem »Škocjan« Rakek in vodstvom hotela I v Rakovem Škocjanu ustrezno opremil in organiziral disco klub v kletnih prostorih zgradbe, tam, kjer je bil nekoč barski program.
Disco klub v Rakovem Škocjanu sem obiskal v petek, 17. julija. Vstopnini ob vratih se jasno nisem mogel izogniti. Prostor je bil poln, na plesišču se je sukalo nekaj parov, na katere so padali prameni svetlobe najrazličnejših barvnih odtenkov-In .jakostij Jakost svetlobe je namreč povezana z močjo glasbenih efektov v posameznih skladbah. Izrazit, zelo nestvaren vtis daje ultravioletna luč. Za prijetno razpolo-2enje sta ta večer skrbela yoker B. Mikše in popularni pevec zabavne glasbe Pero Dimitrijevič. Uspelo jima je ustvariti izredno prijetno razpoloženje. Večer v disco klubu Rakovega Škocjana mi je bil tako Po svoje všeč, morda zato, ker sem bil prvič na taki zabavi, morda zato, ker se take vrste zabave ne da primerjati niti z ono v gostilnah, niti z ono na veselicah ali v baru. Vendar,; .disco klub v Rakovem 1 Škocjanu je novost in osvežitev za mladino, ki prihaja tjakaj od blizu ln daleč. Njegov obstoj je sam po sebi nedvomno pozitiven, žal pa ■ ne moremo biti zadovoljni, če se mladina opija.jni prav, da prihajajo ' tjakaj mlajši mladoletniki z ramo ob rami z odraslimi...
VSE VEČ JE VRTNIH POVRŠIN PRI BRESTU
v Mladi si želimo razvedrila in uveljavitev, mnogo priložnosti za to . naši občini ni, zato bo ta klub le moral po svoje opravljati poslan-LVo kulturne zabave in razvedrila mladih.	B. Milek
Letos so 12. maja zapeli krampi ob Cerkniščnici tik novih blokov. Tam, kjer so bile prej kmečke hiše in žaga, je zdaj vse izravnano, neprimerna tla so očiščena, pokrita z novo njivsko zemljo, po njej teče ozka pot, vse zemljišče pa je bilo že nekaj dni po začetku terenskih del posajeno z okrasnim drevjem in grmičjem. Za to je bila treba izkopati v tla za sod velike jame, jih napolniti z dobro zemljo in hlevskim gnojem. Čeprav je bila letos pomlad zelo kasna, na drevje z drevesnic ni bilo več mogoče računati, saj je bilo že preveč odgnano in bi prevoz, otresanje zemlje in predolgo trajanje saditve, tudi veščemu vrtnarju preveč nagajali. Vsa drevesa v novem letošnjem nasadu so bila sproti odkopavana in takoj sajena in zalita, vzeta pa so iz Brestovih nasadov, ker so postala tam v gosti saditvi že prevelika. Tudi ob prvem bloku rastoča drevesa so se morala vsa hitro umakniti, ker se tam pripravlja dodatno parkirišče. Da ni bilo tega, bi se dalo nove prostore sicer ozeleniti s travo, ob-saditi pa šele jeseni.
Novi letošnji nasad bo v severni polovici urejen v igrišče, ki ne bo natrpano z igrali, ampak bodo ta v samem nasadu redko postavljena. To bo prijaznejše in ne bodo motila igrala nasada, ne nasad igral in otrok. Od rastlin, ki so bile prej pozno kot pravi čas presajene, so se vse prijele, vendar nekoliko oklevata dve jelki. Prineseni sta bili v Cerknico že pred 5 leti iz drevesnice v Dekanih, posajeni pa takrat že v drevesnici v pločevinaste posode. Take se da-
jo prenašati in saditi vsak čas leta. Pri sajenju so bile te posode z železno konico kar na gosto prebodene, da bi mogle skoznje nove koreninice. Drevesničar je zagotavljal, da bodo posode iz tenke pločevine že v dveh letih razpadle, vendar je bila pločevina še po 5 letih svetla in čvrsta, glavne korenine so se krepko prebile, stranske pa šibko. Morda je bilo to krivo, da se jelki težavne j e vraščata. Toda druge, že odga-njane rastline, so prenos prebile brez težav. Forsitija je bila že v cvetju, cvete je vse obdržala in lepo ozelenela, prav lepo so se
»Letošnji program in organizacija sta bila boljša, od mentorjev smo imeli veliko več. Tudi opremljeni smo bili bolje. Kolektiv je bil izreden. Delo druži... Jezero me je spet navdušilo. Ne morem si misliti, da bo tod nekoč kipel turizem, čeprav vas razumem. Pajki in trave so mi bolj všeč, pa vendar ne morem brez blago-dati življenja, kupila si bom Brestov party bar stereo, tudi zabavati se je treba ...«
Poslavljali so se iz Cerknice, Slovenska akademija in druge znanstvene institucije in krajevni faktorji so jim ves čas posvečali dovolj pozornosti. Jo bodo znali ceniti, bodo postali nekoč resnični znanstveniki? Namen je bil tak. Prav je, da se že mladi poglabljajo in opredeljuje v svojih dejavnostih.
Nasvidenje mladi raziskovalci v Cerknici ob letu osorej!
F. Sterle
prijele že ozelenjene vaj geli j e in kolkvicija. To zagotavlja, da bodo okrasni grmi že v nekaj letih paradni. Tisa ne čuti presajanja, le sirski oslez, ki je lepo oživel, bo imel v prvem letu krajše vejice in drobnejše cvete.
Severni del novega nasada ima največ igral in bo zasajen to jesen, saj ga komaj te dni urejujemo ob dragoceni pomoči strojev in z le tričlansko delovno skupino. Pri vsem tem pa se nekomu v Cerknici že kopičijo skrbi zaradi vzdrževanja vseh teh nasadov, saj se to, kar je s trudom in stroški urejeno, ne bo smelo zanemariti. Tu gotovo ne bo tako težko priti do denarnih virov kot do tega, da dobi Cerknica pridno stalno strokovno moč, ki bo zmogla obvladati vse nasade.
J. Kregar
NOVE DNEVNICE
Svet za koordinacijo poslovanja je n asvoji seji 8. julija 1970 sprejel sklep o znesku dnevnic za potovanja po Jugoslaviji in tujini ter o povračilu stroškov za prenočevanje.
Čeprav je organ, ki je dal predlog v javno razpravo, pričakoval veliko pripomb, pa strokovna služba, ki je zadolžena za evidentiranje pripomb in predlogov, ni prejela ničesar. Verjetno je temu vzrok čas dopustov, povsem opravičljivo pa kljub temu ni. Predvsem zato ne, ker potem ljudje zelo radi po svoje »razpravljajo« o primernosti ali neprimernosti posameznih novih določil.
Ker niso vsa potovanja enaka, so zneski novih dnevnic naslednji:
— dnevnica III
40 din.
—	dnevnica I
—	dnevnica II
60 din, 50 din,
Delavec dobi eno izmed omenjenih dnevnic glede na oddaljenost kraja, kamor je potoval oziroma glede na čas, ki ga je prebil na poti. Poleg dnevnic dobi delavec, ki je moral na službenem potovanju prespati, vrnjene tudi stroške za prenočevanje do zneska dnevnice I, se pravi, največ 60 din. Kdor želi uveljaviti stroške prenočevanja, mora predložiti račun.
Dnevnice za tujino se obračunavajo po tarifi, ki je veljavna za delavce državne uprave. Tarifo določa Uradni list SFRJ 24/69. Znesek dnevnic se določa po času, ki ga je delavec prebil na potovanju. Prav tako veljajo tudi določila za obračun stroškov prenočevanja.
Praznik šoferjev je mimo
13. julij — praznik šoferjev in avtomehanikov, ki se proslavlja vsako leto na dan, ko je bila ustanovljena prva slovenska partizanska motorizirana enota, je za nami. Združenje šoferjev in avtomehanikov Cerknica je imelo letos namen tradicionalno proslavo, združeno s parado motornih vozil, malo popestriti, zato je organiziralo avto rally »I. turistič-no-propagandna karavana - Brest — Kovinoplastika 70«. Kot vsaka nova oblika kakršnekoli organizacije proslav itd., je tudi ta dala UO združenja vrsto nalog, ki so se pojavljale od določitve proge, testiranja iste, določitve propozi-cij, zbiranja prijav, zbiranja soglasij, finančnih problemov itd. tako, da je končno bil led le prebit in je 11. julija 1970 krenila na pot kolona 22 vozil. Bila je zelo mešana družba — ficki, taunusi, škode, spački itd. Pri tem moramo žal povedati, da se 18 prijavljenih vozil ni javilo na startu, kar se verjetno ne bi dogodilo, če bi organizator pobiral primerno kavcijo ob prijavljanju. Tekmovalna komisija čuti dolžnost, da se na tem mestu vsem, ki so se prijavili pa se niso udeležili karavane, najtopleje »zahvali«, ker so tako »junaško« prevozili progo.
Karavano je z zamudo spremljal tudi »fičko« AMZ Slovenije, ki je rade volje nudil pomoč poškodovani škodi pri Domžalah. Dogodilo se je tudi, da NSU ni prispel na cilj, ker je v Ljubljani neka voznica zavijala v levo brez upoštevanja prednosti. Vsi ostali vozniki so se pojavili na cilju v Ložu ob predvidenem času s točno izpolnjenimi kontrolnimi kartoni, nakar so vozili še spretnostno vožnjo.
Rezultati — skuna ocena
1.	Modic Andrej (spaček) — Bločice
2.	Kovač Srečo (škoda) — Cerknica,
3.	Rovan Franc (VW) — Rakek,
4.	Mišič Janez (fičko) — Grahovo,
5.	Repež Franc (fičko) — Martinjak itd.
Rezultati vožnje (390 km):
1.	Srpan Janez — Stari trg,
2.	Mišič Janez — Grahovo,
3.	Turk Franc —• Martinjak,
4.	Mele Jože — Cerknica,
5.	mesto si delijo:
Prudič Franc —• Dolenja vas, Šumrada Vili — Stari trg, Rovan Franc — Rakek itd.
Rezultati ocenjevalne vožnje
1.	Zabukovec Zdravko — Cerknica,
2.	Modic Andrej — Bločice,
3.	Kovač Srečo — Cerknica,
4.	Rovan Franc — Rakek in Repež Franc — Martinjak,
5.	Mišič Janez — Grahovo
Če je karavana uspela ali ne, naj presodijo udeleženci in ostali.
Za Dan borca tekmovanje z JLA
V počastitev praznika je bij
4.	julija v Velikih Blokah dvoboj med športnimi ekipami garnizona
Vemo, da je bilo, kot običajno pri vsaki prvi prireditvi, nekaj napak — teža proge in točkovanje posamezne proge — kar pa, upamo, da bo pri naslednjem rallyu vsekakor odpravljeno.
Združenje se vsem zahvaljuje za udeležbo, posebno pa še Brestu in Kovinoplastiki za pokroviteljstvo.
Naslednji dan 12. julija 1970 je bila svečana proslava 's polaganjem vencev pri spomenikih padlih na Ulaki, v Ložu, Grahovem, Rakeku, Podskrajniku in v Cerknici. Dolžnost je tudi, da se zahvalimo godbi na pihala iz Cerknice, ki se je rada odzvala vabilu Združenja za udeležbo na proslavi.
Upamo, da bo prihodnjič bolje, vsekakor pa večja udeležba.
J. Mele
JLA in Bresta. Tekmovanje je zelo uspelo, športniki pa si želijo še več takih srečanj.
Rezultati
Košarka, JLA : Brest -— 33:39 Streljanje, JLA : Brest 1645:1231 Šah, JLA : Brest — 1:6
Za 13. julij, dan šoferjev, so se na cerkniški paradi predstavili tudi novi
Brestovi kamioni
Športne igre delavcev lesne industrije
Skupina naših športnikov po uspešnem tekmovanju
V	organizaciji lesnega kombinata Novoles iz Novega mesta so bile 27. junij a I. letne športne igre delavcev lesne industrije Slovenije. Na športnih igriščih v Novem mestu se je zbralo 400 tekmovalcev iz 18 delovnih kolekti-tivov, ki so pomerili svoje moči v odbojki, streljanju, kegljanju in šahu.
V	posameznih panogah so se naši uvrstili takole:
Kegljači so bili premočno prvi, šahisti so bili v izredni konkurenci 4., strelci 11., odbojkarji pa peti.
Tekmovanje je dalo našim športnikom novo voljo in se bodo za II. športne igre še bolje pripravili.
Športniki Bresta, ki so nas zastopali na tekmovanju, so se dobro pripravili. Slabše je bilo z odbojkarji, ki se niso in nisomog-
v Novem mestu
li dobiti na skupnih treningih. Vsi Brestovi športniki so bili oblečeni v nova športna oblačila in so tudi tako vzbujali na novomeškem srečanju precejšnjo pozornost.
Skupni ekipni zmagovalec je LIK Savinja iz Celja, Brest pa je pristal na 5. mestu. Če bi zanj nastopile še ženske ekipe, bi bila uvrstitev precej boljša, saj so v zbir točk šteli tudi rezultate ženskih ekip.
Start turistične karavane v Cerknici
Filmi v avgustu
1.	avgusta: sovjetski film POROKA V MALINOVKI — komedija
2.	avgusta ob 16 h in 20 h italijanski film:
SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE —pustolovni film o treh prijateljih, ki odkrivajo načrte Sikidave. V glavnih vlogah nastopa Richard Harrison.
3.	avgusta ob 20 h:
ameriški film PTICE UMIRAJO V PERUJU — drama, ki se dogaja na čudovitih obalah Peruja.
6.	avgusta ob 20 h: angleški film SRCE JE SAMOTNI LOVEC poveš o gluhonemem človeku. Delo je prejelo Oskarja.
8. avgusta ob 20 h: švedski film JAZ — LJUBIMEC — nepričakovana resnica o seksu v zakonu in izven njega.
17. avgusta ob 20 h: mehiški film VELIKI UPOR — strast, pesmi in akcija v okolju stare Hehi-ke. Igrata Maria Felix, Luis Aguilar...
20. avgusta ob 20 h: ameriški film IZPOVEDUJEM SE... — kriminalna drama Alfreda Hitchcocka o spovedni molčečnosti in umoru iz ljubezni. Igra Montgomery Clift.
22.	avgusta ob 20 h: ameriški film OGNJENA REKA — prijatelja ukradeta denar, toda le eden je kaznovan. Ta v zaporu kuje maščevanje. Igrata Thomas Hunter in Dan Duryea.
23.	avgusta ob 16 h in 20 h: nemški film NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI — film o šolskih letih, prva filmska vloga pevca Heintjeja.
9. avgusta ob 16 h in 20 h: angleški film BORA, BORA — ljubezen, ki zaživi v romantičnem okolju otoka Bora Bora.
1C. avgusta ob 20_h: ameriški film PROPAD HIŠE USHER — ekranizirano delo Edgarja AI-lana Poa o človeku, ki je hotel, da z njim izumre tudi ves njegov rod. V glavnih vlogah bomo videli Vincenta Priča in Marka Damona.
13. avgusta ob 20 h: angleški film JOY, UBOGO DEKLE — usoda dekleta, ki je poročena s kriminalcem. Film je dobil posebno priznanje na festivalu v Karlovyh Varih. Igrata Carol Whitc in Terence Stamp.
15.	avgusta ob 20 h: ameriški film BITKA ZA SAN SEBASTIAN, zgodba pripoveduje o izobčencu, kj sodeluje v obrambi mesta San Sebastian pred tolpo zločincev. Igrata Antony Qu-inn in Charles Bronnson.
16.	avgusta ob 16 h in 20 h: ameriški film SUROVE STRASTI, film slika vrhnji sloj ameriške družbe, proti kateremu se bori mladina te superdržave. Igra Jacpueline Bisset.
Jadralstvo in
Aeroklub v Postojni namerava
organizirati v začetku septembra
tečaj za jadralce in modelarje v
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel, Jože Klančar, Janez Lavrenčič, Danilo Mlinar, Dubrovka Pazič, Vinko Mahne, Branko Milek, Franc Mulec, Miha -Šepec, Franc Štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana
24.	avgusta ob 20 h: španski film ZLATA BOGINJA RIO BENA napeta zgodba o iskalcih skritega zaklada Conpuistadorja. Igrata Dierre Brice in Ema Pe-nela.
27. avgusta ob 20 h:	italijanski
film NEMORALNEŽ — satira o možu, ki je imel dve ženi. V glavni vlogi je Ugo Tognazzi.
29.	avgusta ob 20 h: ameriški film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE — mojster westerna John Sturdges nam predstavi spektakel, ki postaja od prizora do prizora bolj komičen. Smeha bo do solz Igrata Burt Lan-caster in Lee Remik.
30.	avgusta ob 16 h in 20 h: jugo-slovanski-italijanski film VOHUNKA BREZ IMENA — Film pripoveduje o najbolj pretkani vohunki I. svetovne vojne. V glavnih vlogah sta Suzy Kendalb Capucine.
31.	avgusta ob 20 h:	italijanski
film OSAMLJENEC IZ NEVADE — zgodba o Klintu, ki J® šel na pot revolveraša, da bi si pridobil mesto pod soncem. * glavni vlogi Mongomery Wood.
modelarstvo
Cerknici. Športno letalstvo v naših krajih ni brez tradicije, saj je bilo na Blokah že pred l6*1 zelo znano in uspešno letalsko središče.
Pozdravljamo pobudo postojm skega Aerokluba, saj bodo naSl mladi in Cerknica pridobili na novi in lepi aktivnosti.
Pričakujemo velik odziv mladine.
Prijave sprejema Branimir VU' lek, predsednik aktiva ZMS Bre» Cerknica, do konca avgusta 19"