Številka 176. Trst v sredo 28. junija 1905. Tečaj XXX/ ar izhaja TB&U ndl ot oMeiiau in praznikih ob 5. ari. ob ponedeljkih ob ?. ari ziaizmj. »•mbltic ttcrtihe ■e prodAjajo po 9 bov6. (6 Btotink) » umorih tobakmraaii t Trata in okolici. ^Lj ubijani, Gorici, 3*iii- Kru]n. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, BeŽani, Nabreiini. No vem mestu itd. 4fi*ae 1b aaroćbe sprejema uprava lista .Edinost", liida *l«rvlo Galattl it. iS. — Iradae are — od 2. pap. 4a L rvečer. — Cene oriasom 16 st na vrsto petit: poslanice, Masrcnice. javne zanvaie in domafi oiriasi po pogodbi. =occc TELEFON it« t. 11»7. Gtasilt ptlitičMgi iniitva „EdiMSt" za Primorsko. V odinomtl Je moč I Saroinloa sati* ca vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne otira. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: mL Glorgio Galattl 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija lista JBdinost*4 v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. i>. Počtno-hranilnični račun it. 652.841. (Brzojavne vesti ) Iz Mandžurije in Kor*je. PET ROG RAD 27. * Petr.gr. brzojavna agenture« poroda iz Gcds adana, da je bilo ^ine 2b. t. m. opaziti, da so se znatne japoc-«*e vojne četa koncentrirale proti levemu ruskemu boke. V Koreji eo dne 22. t. m. Upotci prodrli proti sotnijam kozakov, ki eo ee med bojem umaknile proti severu. Japonska sprednja strtža se nahaja v črti Ca Čudeg -Pugctin. Mobilizacija v Rusiji. MOSKVA 27. Sklicanje reservistov pod orcž;e, ki te pr toe jutri, je bilo reztegnjeno ca 20 dni, da bi se ne dogajali neradi. Vsak dan bo pozvanih 1500 reeer/istov, ki odi-iejo nemudoma k svojim četnim oddelkom. Mobiiizac ja je bila prog.aihna tudi v K jevu a Komnu. Ruski vojni minister odstopi. PETROGRAD 27. »Novoje Vremja« iavlja, da odstopi vojni min,eter 8tharov. Kakor naslednika imenujejo med drugimi ^enertla Roiigerja. kmet jska delniška t:>va*n* za sladkor. Požar je nastal v tovarniških zalogah za olja in maščjbe. Gasilci so zamogli požir le lokali-Birati. Konstitucija na Kitajskem. LONDON 27. »Daily Telegraph« poroča ie Tokija : Glasom semkaj dospele brzojavke iz Pekinga je baje tam uradno pri-občeno, da bo v 12 let h v K.tajski uvedena konstitucija. V tam Času se bodo izvršile še razne reforme. Francija In Nemčija. FARIZ 27. V seji daatšajega minister-skega sveta, ki ae je vršila v palači E vate, je mmistereki predsednik in ministar za vna-n e stvari R?avier priobčil, da bo imel po-poludne pogovor s nemškim poslanikom Ra-dolinom. Oh tej priliki bo baje knes Rido-lin izročil noto Nemčije v odgovor na noto Francije. Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 27. (Petregr. brzojavna -zeaturt). Vojno stenje je tilo prjgltšeno * di v okrož u L'dr. Generalni guverner varšavski je dobil vojaške oblasti, ki jih zamore prečesti tudi na drugo osebo. Tozadevni ukaz carjev izroča potrebne odredbe eenatu, izveden e ukaza pa policijskemu načelniku Tiepovu. Brzojavne vesti. Avdijenea pri cesarju. DUNAJ 27. Ces^r je predpoludne »-prejel m n B'erskfga predsednika Gautscba v daljš. privatni avdijetci. Ob 2. uri popo ludne je cesar vsprejel novoimenovan*ga angležkega po lan ka G chena v slovesni avdijeocv. G echen je cesarju izročil Bvoie poverilno pismo. Cesarju sj b;li pjtem predstavljeni člen. poslanstva. Švicarska narodna banka. BERN 27. Narodni svet je s 114 proti 7 ghs)m ek eail zakon, da se ustanovi narodna banka z monopolom za izdavanje bankovcev. Tovarna za sladkor zgorela. PRAGA 27. Kakor poročajo listi, je danes ob tj. ur: zjut aj zgorela v Blananu P O D L I S T E K. 235 Prokletstvo. ftfodcvUBZi roman Avgust* ftenoe. — Nadaljeval is dovrlil Z. K. Tomi6. O naši šolski mizeriji in njenih posledicah. (Dopis.) VI. Tudi atdi okoličani trpe — krej vseh okoličanskih ljudskih š}l — na naš tržaški šjlski mizeriji. Trpe, ker nimamo srednjih šol v svojem narodnem jeziku, ker so tudi srednje šole v neseni me>tu — b.lo nemške državce, b.lo leške komunalne — po istem zistemu in z sto neprijateljsko tendencijo nasproti našemu živijo. Nekdaj naš okoličan Di imel smisla za šolsko naobrazbo preko ljudske šole. Da-je živel v t< snem kontaktu z mestom, kjer je imel priliko dan na dan za spoznavanje neizmerno vrednost viša omike za človeka, vendar 'e bil sila redek naš okoličan, ki bi bil gojil željo, da se mu Bin izšolf. Sila redki eo bi i di a ki iz oko ice na naših srednjih silah. To nam daja tudi pojasnila za dejstvo, da je do pred neko iko leti naši okolei skoro popolnoma nedostajalo domače inteligence. To je bil hud nedostatek, ti je kaj pogubno uplival ra naŠ3 okolico tudi v narodnem in političnem pogledu. Zadaja leta se obrača, hvala Bogu, na na btlje v tfm pogledu. Število dijakov iz nt še okolice na srednjih šolah se množi od leta do leta. To ve naša dijaška kuhinja, oziroma niše dijašso podporno društvo (ki naj bo o tej priliki najtopleje priporofeco vsem našim rodoljubom v Čim iziataejo podpoio.) Z vso pravico bi smeli pričakovati najlepšega razvoja in najboljega sadu v teai pogledu, ako ne bi zipet stala vmes naša — šolska mizerija ! ! Naši sredoješol^ki dijaki iz okolice se množe. Ali po »zaslugi« šolske mizerije, ki nas tlači, je razmerao — ako upoštevamo povprečno nadarjenost neš h dečkov — veliko preveliko število njita, ki se ne morejo pre-riti do eilja, in je celo tudi takih, ki se niso mogli niti približati prvemu glavnemu cilju na potu šolanja — maturi ! Mnogo kateri je obnemogel in obtičal že na sredi poti ? ! Izgubljene eksistence, ki jib je treba šteti med izgube za vseskupni narod. Kje eo vzrok i temu žalostnemu pojavu ? Nedostaja-li našim sinovom nadarjenosti, so-li duševno manje raz\ hi nego drugi ? ! Ne, ne, ne, in stokrat ne! Rekli emo že gori in trdimo tu zopet z absolutno gotovostjo, da so slovenski tinovi povprečno na isti, a mi bi rekli skoro, da so calo na viši stopinji nadarjenosti ! In če vendar ne vspevajo na srednjih š.ilah, kakor bi se moglo pričakovati od njih, morajo biti za to drugi vzroki, , ki so izven njih, izven nas, izven naše narodne individuvalnoBti! In eo taki vzroki. Tudi uredba naših Brednjih šol in duh, ki veje na njih sta ve lik sestaven del naae šolske mizerije. Ta uredba in ta duh sta posledici vladnemu zistemu v obča, ki tiš5i nas Slovence in Hi vate v vsakem pogledu na našem jugu dtžave. Na iati ne-dobrohetnotnosti, ki je povzriignena v vladni princip rasproti Jugoslovanom, po kateiim visoki < dločilni krogi raje odpuščajo drugo-rodoam tudi največi zločin, pa bil tudi v prvi vrsti naperjen proti — njim samim; na isti nedobrohotnosti trpe (e malimi isje mami, kjer izreden talent a priori izključuje vsako eikaii anje) tudi naši slovenski dijaki na tržaških Brednjih šjlab, ir.lasti pa na nemških, ca državnih ! O tem nekoliko o prihodnjem Članku. Prevel M. O— Skoro je izginila vedrina z Lukreciji-nega obraza. Bilo je popoludne in več. 1'pit h rok, povešene glave je stopala po dvorišču, gledajoča v tla oeprestano. Na vsaki način je bila nemire a. Za hip jej je zasijalo oko, ca hip jej jo zopet pomračilo Čelo; ustnici je stiskala močneje in močneje in stopala hitreje in hitreje. Čas je mineval brez obzira, eolnea se je odmikslo dalje na zapad, Lu-krecija pa je postsjala jezneja in jezneja. Sedaj je pogledala na nebo, da bi merila čas, sedaj zopet je izišla pred hišo, da bi videla, prihaja-li bodi zdravnik, bodi ktsteri nje zaupnikov. Dolgo ni bilo veleučenega Cava-gnolija z lova na Panterje ; menda se je siromak potil na tem mučnem poslu. Slednjič ae je prikazal is za ogla velik črn klopec, živi živcati zdravnik. Podobno ladij: na ne- mirnem morju se je zib*l veleučeni medicus proti svoji hiši. Šor Giacomu nista šepali nogi, niti ga niso mučila kurja očesa, debela kraka tta mu bila popolnoma zlrava. Ali danes ju je dvigal tako čudno in premetal še čudneje, kakor da preskakuje mlake. Opiral se je sioer na Bvojo zvesto drenovko, ki mu je služila nekako za krmilo, ali hodJ je nekako po kačje in zakrivljene poti. Na vsaki način pa je bd nenavadno dobro razpoložen. Klobuk si je bil potisnil na tilnik, debeli obraz mu je cvel kakor rdeči nagel, na nosu in čelu so mu sevale debele kaplje pot j, a ob tem je pihal siromak kakor kovaški meh. Slednjič je doepel do svoje hiše. Od očno je stopil k vratom ter srečno prijel za kljuko. Hladno železo ga je nekoliko osvestilo in vzdahnil je iz globine duša. Vrata so bila zaklenjena, zdravnika je nekaj aazeblo. Potrkal je na lahko — nič ; potrkal močneje — zopet nič. Kri mu je | vzkipela, udaril je dva-trikrat jezno. Slednjič so se odprla vrata in na pragu je stala Lu-krecija podbočenih rok in jeznega očesa, j Rekla ni nič, le omerila je milega »bratac od glave do pete, in to tako hudo, da se je stresel in umaknil, osa pa mu je pokasala s prstom v hišo. Giaoomi ee je pct sail po-aižno in odplačil v svoj dom brez pripovora. Tovariši abiturijenti! Prvič Vas vabijo akad. društva treh vEeučil ških mest v svojo sredo. To ujedinjenje lahko imenujemo znamenit pojav v tlovenskem dijaštvu. Slovenski dijak — še pred par leti malone samemu sebi prepuščen — postaja socijalen : čuti, da je člen eku-pice, s katsro s'a si dolžna medsebojno podporo. Z nastopom in napredovanjem narodno radikalce Btruje j a brez dvoma napredovalo v b e slovensko dij&š^vo. Ta struja je tudi uveljavila načelo složnega dela za Bkupne težnje, da tako priuči vsaj bodoče voditelje ori umetnosti, ki jo sedaj vladajoča generacija žal, premalo pozna. Ta sloga ne more in ne sme prekoračiti cačelnih razlik. Ne gojimo nikdar sovraštva proti dijakom, ki §o nafi struji nasprotni, saj iazmerje do njih »iti vredno ni sovraštva, ampak prej pomilovanja : na eni strani onemoglost in nje Beatra zavi:t, ki Be še včaBih povzspenja do produkcije kakega strupenega članka o tistih radikalcih, ki bo zvezani z Rimom, čeravno je danes vsem mislečim opazovalcem jasno, da je edino naia stiuja zaskoči a pot klerikalizmu v dijaštvu — na drugi Btrani klerikalni fanatizem in zelotatvo ; skoro bo človek sramuje povedati, da obBtoja slovensko akad. društvo, ki je vprašalo svojega Škofa, ali sme biti v društvu »Ljubljanski Zvone. .. Naš program Vam je znan že is delovanja naših č anov, najbolj pa iz »glasila narodno-radi kalnega dijaštva »Omladine«, ki emo jo osnovali v napredek slovenskemu dijaštvu. Neš program Vam je znan tudi iz delovanja naših feiijalnih društev. Da bo jim takoj pridružite v narodnem in socijalnem delu, Vas b tem najuljudnejše presimo. O našem .programu pa boBte čuli in lahko sami enakopravno razpravljali na I. shodu narodno-radikalnega dijaštva, ki ga priredimo letcB v Trstu. Upamo, da b številnim posetom tudi Vi odobrite nsše namene, b katerimi hočemo vsaditi Bedanji in bodeči slov. omladini trajno v dušo mesto naiib nad — Trst. Verujemo v bodočnost slovenskega naroda. Tega čuta, — iz katerega nam ^tečejo navdušenje, požrtvovalnost in veselje do dela —, pa nimamo kakor fataliBti : dosledno hočemo jačiti vstvarjajoče Bile vseh delov slovenskega narjda in tako pomnožiti njegov duševni kapital v znanosti, umetnesti, nravnosti in njegovo gospodarsko bogastvo — povzdigniti torej njegovo kulturo. Prav nič nsa ni Bram, ko Be priznavamo kakor idealna mladina. V klicu po b cijal-nem delu, ki je potrebno, za osamosvojitev J naroda, vidimo renesanso nacijonalne ideje na Slovenskem. Boj ni naš smoter. Vemo pa, da ee napredek posam čnikov in skupine mora prebo-riti skozi notranje in vnanje sovrsžnike. Di zmagamo v tem boju, nočemo dekadentnih skeptikov, ampak krepkih individualnosti, ki imajo ljubezen do skupine, iz katere izhajajo in za katero delajo navdušeto in energično, vporabljajoČi na tem vse, kar so viieli v širokem svetu zanjo primernega. Dijaška doba je najznamenitejši del v j življenju za vzgojo k bodočemu delu. Na samo zobrazbi akademikov sodelujejo naša društva. Njihov ugled je posebno v slovanski družbi za Slovence zelo časten ; sredstva, ki Šs ni imel časa, da bi bil enel klobuk in odložil palici, ko se je že Lukrecija postavila predeaj. — Djb?t dan ! Dobsr dan, draga Lukrecija ! je začel jecljati zdravnik, smehljaje se kakor dete, ki je kaj zakrivilo, pak skuša se smehom odvrniti š.bo od sebe. — Koliko je ura, se je otresla Lukrecija. — Ne vem natanjčno, mislim, druga ura je, je iztisnil zdravnik v strahu. — Tri je, zloč nec. Kje si bil ? — Pri menihih, draga Lakrecija, po tvoji zapovedi pri menihih. — Sem ti mari rekla, da se opij pri menihih ? — Ali rekla si, naj pijem. — Ali nisem, da se opij. Zdravnik ni odgovoril nič, ampak si je z rokavom obrisal pot s čela. — Nu, kaj si izbrskal in izvohal ? Mora biti kaj vtžnega, ko sem ti morala čakati toliko časa. Cavagnoli je iztaknil dolnjo ustnico iz-pod gornje in pogledal »milo sestro« jako neumno. — Govori, hitro govori, kaj je ? Zdravnik je obrnil svoj težki jezik ne- kolikokrati po ustih, da bi bil okretneji, in potem pa je začel pripovedovati zapletajoČ.m se jezikom : — To je bilo tako. Ti si rekla, a jaz k menihom, čim hitreje Bem mogel. Mlsim, da je bilo prav tako. Prišel sem pred gvardijana in rekel sem mu: Hvaljen Jezusi Položil sem cekin na miz), naj daruje mašo za dušo pokojnega očeta. In to, m:alim, je bilo tudi prav. Bene. Gvardijan — čakaj, kaj mi je že rekel gvardijan — a da ! Nič mi ni rekel, samo pogledal me je čudno, takc-le, na 1 In potem mi je še le rekel: Hvala in Bog ti poplačaj, domine medice. Vidiš, kako me svet spoštuje, rekel mi je: domine medice ! — Vrag te odnesi ! Ne brbljaj ! Završi ! — No, no, no, no ! Piano cariBBima! Potem me je poklical v refektorium. Jaz eem seveda šel. V refektoriiu pa se pije, a ti si rekla, naj pijem; dun<{ue Bem, mislim, prav storil. In pili smo in pricnati treba, da imajo menihi dobra vina. Gvardijan ti je lakomen na novice kakor lisica na piščeta. Ni nehal točiti, da izvabi iz mene čim več novic. A jas, per bacho, nisem nehal piti, da le pridem tajni na sled. Tako je mislim, prav. (Pride še.) jih lahko nudijo podpisana društva članom •o zadovoljiva ; tradicije druš:vene delavnosti 6o lepe : a to vse je samo moralna opora, kakšno pa je društvo po svoji notranji vrednosti, sa to je merodajno členstvo, tedaj tudi Vi, ako se nam priiružite. Pozi i ljamo Vze, da posežete brez obotavljanja svojimi idejami v društveno življenje. Vzroki, ki Ves vedejo, ko izbirate med Prago, Dunajem in Gradcem, so večinoma tako nujni, da ni lahko vplivati s priporočanjem enega ali drugega vseučiliškega mesta kamor pa pridete, pridružite se orga-n i zaci j i, ker o3amljenje škoduje prej ali slej. Tovariši abiturijenti ! Kdor izmed Vas pr znava upravičeo«»9t tuših idej, kdor ve cea : , kako tekmovanje nazorov čisti pojme in v nj h utrjuje, kako napreduje v društvu zg-jvorna beseda, kako si vzbujamo v njem veselje do de.a, razmisljevanja, proučevanja, kdor nrfe pokopati svojih darov, ampak j h množiti i o p d-ijevati drugim, kdor hoče oiti pošten in odkrit prijatelj prijatelfeno, tega pozdravljamo prisrčno v »Iliriji«, »Sloveniji« :n »Taboruc ! Na zdar ! Na Dunaju, v Gradcu in v Pragi1 dne, 22. rožnika 1905. Za »Ilirijo« v Pragi, (Spaiena ul. č. 20) : Ivan Lah, J os. Goljevšček, predsednik. tajnik. Za »Tabor« v Gradcu, (Ziazendoifg. 18. I.) : Albert Krame r, I. Glonar predsednik. tajnik. Za »Slovenijo« na Dunaju, (VII. Breitenfelderg. 20.) Ljudevit Pivko, Ivan K c e 1, predsedn k. tajnik. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 27. junija 1905. Boje, ki so se vršili med 15. in 20. t. m. na ruskem desnem krilu, ob in zapadno od železnice Tielin-Harbin, je veČina javnosti sxatrala kakor začetek resne ofenzive armade Ovama. Govorilo se je celo žs o obkoljen u generala Lineviča. Naš strokovnja-ški eotrudnik se je bil uprl temu domnevanju še predno so se dogodki pojasnili. Uprl se je bil na poilagi karte in prej vršivših se bojav severno od Tjelina in na hrbtu go rovja Lungan. On je bil menenja, da to ni bilo nič druzega, nego ostro rekrgnisciranje Japoncev z dvema brigadama, ker se jim je delovanje generala MišČenko viđalo sumljivo. Dalje je omenjal, da — ako so to znaki aplcšne japonske ofenzive — b" morali ekoro sledit"; slični boji mei sprednjimi stražami tudi na vztočnem japcn-ikem krilu, to je. severno od gorovja Lungan in ob virih rek Sungari in Hunho. Ker je pa od tedaj minelo že 7 dnj, v katerem času, bi bil moral Ojama že priti v stike s sprednjimi (in ce o glavnimi) ruskimi četami, a vendar n: priš'a nikaka vaet ob kak h bojih, ali eel<5 o kakem zavzetju przicij v gornjem prostoru, ja pa vsem tem podkrepljeno gori naglašeno domnevanje našega sotrudnika, da namreč dogodki med 15 in 20. t. m. niso pomenjali jap:n-k« splošne ofenzive, ampak le ostro rekrgnisciranje. O kaki japonski ctanzivi na tem prostoru ne bo moglo biti govora — kakor ee je žs večkrat povdarjalo v »Ejinosti« — dotlej, dokler Japonci ne zasedejo nekaterih važnih vztočaih pozicij kakor: Teantaiadjan, L uhatšan, Tankov, Tsensijahov. Danes še le se kažejo prvi znaki bojev na vztočnem krilu, kjer se Japonci bore za Našastšen, 25 km južno od gori imenovanega važnega Tsantaidjan (omenjamo, da je naA sotrudnik že opetovano naglašal važnost tega kraja in sploh vse te vztočne črte). Ako bodo tu nadaljevali boji in pridobivali na obsežnosti, potem bo to enak, da tudi Japonci vedo, kar naglašamo mi, da namreč o kaki nadaljnji japonski ofenzivi na zapadnem krilu ne mora biti govora, dokler ai ne prisvoje gori označaaih pozicij na vztočnem krilu. In še le potem, ko sa Japonci, zavzemši te pozicije, potisnejo aeverno ▼ gornjo dolino Sungari, ki je markirana po krajih Ssantaiadjan, Hajlučen, Fabrika, prida čas resne japonske ofenzive na napadnem krilu proti glavni črti Tsantšan—Kirin— Oacsa. Takoj po bitki pri Makdenu je naš strokovnjaški eotrudnik označil to črto kakor glavno pozicijo Rusov. (Glej »Edinost« okolo 14. marca). In v tem zadnjem mesecu se bolj in bolj množe glasovi angležkih listih — ki izražajo isto menenje, doČim so popred, neposredno pt> bitki pri Mukdenu, vsi trdili, da Lnevič se umakne naravnost v Karbin. Nekateri japonofilski listi so hoteli celo žs v sredi aprila videti Japonce v Harlnnu. Slednjič naj omenimo še, da se popolnoma potrja domnevanje našega sotrudnika, da za sedaj ni govora o sklepu miru. Rusija in Japonska nadaljujeta z mobilizacijami in na bojišču se vrše boji — to je ravno nasprotno od tega, kar as imenuje mir ! V zainje poročilo našega strokovnja-škega setrudnika se je urioila neljuba tiskovna pomota. Tam je rečeno, da Japonci zbirajo zadnjo rezervo v številu 200.000 mož, ki naj se izkrcajo v zalivu Posjet za daljne operacije skupno s korejsko armado. Ćitati pa treba 100.000 mož. * * * Položaj v Severni Koreji. Londonski »Dailv Telegraph« poroča iz Moji nastopno: Japonske sprednje čete so dospele sedaj 25 mlj preko Kion^sionga. Po zavzetju tega ^osledojegi mesta so se Rusi umaknili v Zujong. Obveščevalni oddelki obeh armad so ves čas v stikih med seboj. Rusi so sedaj koncentrirani v Kvaineju, na severu ob levem bregu reke Tumen. Gotovo prida tukaj do prvega večera spopada na potu v Vladi vostok. Oskrbovanje Tladivostoka. Glasom poročil v ruskih u>vinah, vlada v obližju Vladivostoka velika delavnost. Dan na dan prihajajo vlaki z živili in strelivom. Vojna uprava je pokupila vsa živila v okrožju Asuri ter jih odpešilja v Vladivostok. Iz Severne Koreje pošiljajo Rusi v Vladivostok prešiče, pšenico in ječmen. Rusi de laje vse možno, da Čim bolje preskrbć trdnjavo. Mobilizacija ▼ moskovskem vojaškem okraja. V nedeljo je pričela mobilizacija 17 tisoč mož. Novo rusko posojilo. »Frankfurter Zeitung« poroča, da se rusko finančno ministerstvo pogaja s prvimi petrograjskimi bankami za novo notranje posojilo. Car je nadalje odredil, da se Bkličejo reservisti iz okrožij Petrograd, Carskoje eelo in Luga. Preiskava glede kapitulacije Port Arturja nadaljuje, (kakor poroča list »Sin Otečestva«) tozadevna vojna komisija. Ker je sedaj mnogo členov na dopustu, se seje vršć bolj po-redk< mi. V tem tednu zaslišijo baje generala S.eselja. Japonci na otoku Sahalinu ? Londonski list »Times« je poročal včeraj iz Pekinga nastopno : Glasim brzojavk iz privatnega vira, ki pa šs niso potrjene, so Jjponci baje že zasedli otok SahaLn. nejo toliko časa na svojih mestih ter nadalje vodijo poBle, dokler bo rešeno vprašanje njihove ostavke? Ob vseučiliškem vprašanju — tudi v franeozkih in smo dotirali mi Slovenci, kakor vse kaže, do precej občutnega moralnega poloma. »Slovenec« je bil sicer se bvojo prvo vestjo, (ki smo jo omenili tudi mi), o govoru naučnega ministra Hartela v proračunskem odseku ustrelil precej preko cilja.* Minister ni rekel, da naj bi ee predavanja v ob5e vršila v nt ruskem jeziku, kakor je bilo soditi po stilizaciji vesti v »Slovencu«. Aii tudi t\ kar je rekel, je več nego dovolj, da nam zveni na uho, kakor krvava ironija in kakor ro-ganje na vse manifestacije vseBkupnega naroda slovenskega. Ves narod slovenski hočejo kruto razočarati v njega nBjprisrČneji želji, da bi le zadovoljili nemškim 5°/0 prebivalstva na Kranjskem. Nam zastaja razum, ker jednostavno ne moremo umeti, od kje je mini-sterska ekscelenca vzel toliko cinizma in ne-spoštovanja do soglasno manifestirano želje jednega celega naroda, da si je drznil priti pred javnost s takimi insinuvacijami ! Na fakulteti v Ljubljani naj bi se nekateri predmeti predavali v nemškem jeziku, RdeČi prapor« je uverjen o nasprotnem in pravi, da Be ruska vlada le zato nekako obotavlja a pogajanji, ker bi hotela nekako prikriti utis »priznanja slabosti« ! Sicer pa je sc cijalno-demokratični tovariš n8š menda trdno uverjen, da je sklep miru gotova stvar v bližnjem času. A ker je s Edinost« drugačnega mnenja, jo označa kakor »neozdravljivo«. Nu, veste kaj ! Nam se zdi, da bi bilo brez koristi, ako bi polemizirali radi tega navskrižja v nazorih. Ćemu bi ee hodili n. pr. prepirat, kakovo vreme bo čez mesec dnij, dne 27. julija ? !! Počakajmo, pa bomo videli. Dogodki nam prinespjo skoro pojt-snila. da-li je bila »EdinoBt« tista, ki je vi-dela »postranske, nevažne dogodke, za glavne ni imela nikdar cči«, ali pa je bil to v konkretnem slučaju — »Rdeči prapor« ? ! ! »Rdeči prapor« pravi tudi, da emo mi absolutno za nadaljevanje te barbarične vojne. Ta trd.tcv socijalno-demokratičnega glasila kriči po korekturi. Beštija in ne Človek bi bil oni, ki bi bil principijelno za krvavo klanje, ki bi zahteval vojno radi — vojne. Nikdar nismo rekli mi, da mora Rusija v vsakem slučaju nadaljevati vojno. Tega mnenja pa smo bili vedno in dosledno in smo tudi danes, da Rusija ne more privoliti v mirovne pogoje, ki bi pomenjali nje abdikacijo na skrajnem Vztoku, ter smo povdar-jali, da bo raje nadaljevala vojno, nego da bi vsprejemala Lake pogoje. To je naš nazor. »Rdeči prapor« je drugačnega nazora. In zopet pravimo, kakor gori : dogodki nam prineeejo pojasnila, kateri nazor je pravi — ali nač, ali »Rdečega prapora«. »Rdeči prapor« §e nam tudi roga, da smo le v varnem zavetju navdušeni za vojno... To je nekaj novega. Po tem takem bi noben list — in tudi »Rdeči prapor« ne — ne emel pisati svojib nazorov o no beni vojni in nebenem krvavem dcgodku, kajti uredniki Tatov sede sploh »v varnem zavetju«. »Rdeči prapor« je gotovo navdušen z£» boje, ki se bijsjo sedaj n. pr. v Lxizu za — kakor je on uverjen — oavobojenje To bi nas pogledal z grdim očesom — in prav bi imel —, ako bi se mu hoteli rogati radi tega, če«: »s kako pravico usiljujcš ti svoje simpauje tem boriteljem ? Saj tvoji uredniki niso tam, v vihri boja, ampak — v varnem zavetju ? !!« »Rdeči prapor« ee huduje na nas, češ, da je neodpustno o, da zahtevamo nadalje Ali v njegovi borbi za obstanek ? Tudi tu ne. Res, težka je borba, s katero so zvezani življenski pogoji obstanka našega naroda — ali tudi to je neoporečno dejstvo, da so dolga stoletja naložila v našem človeku toliko moči in ga ojeklenila a toliko žilavcstjo, da ni dvoma, da so mu poleg zdravega telesa ohranili tudi vedrino in gibkost duha. Preostaja nam tretji in zadnji činitelj — politične razmere. Ia re3, to je ono zlo, ki je našim ljudem zastrupilo življenje, potrlo jim ponos, potemnilo vedrino duha, ubilo človeško samozavest. Potlačenem duhu je odvzeta vsaka možnost, da bi se razvijal dalje. Potlačenemu duha je usojen zaostanek — potem tudi nazadek. Njegovo obzorje je ome-jano, skrčeno do skrajnosti. Do kakih pcsle-dic more dovesti tako stanje pa bil tudi najnadarjeneji narod, o tem govore jasno žalostne razmere, v kateri ječi niš nesrečni vanje vojne. Na zaključku pa pravi, »da je istrski Hrvat. Izguba zavesti, potrtost duha -•reča to, da ee na Ruskem in na Japonskem nihče ne zmeni za to. kar ee pise v Trstu«. Ali se ne zdi »Rdečemu praporju«, da sti ti dve njegovi trditvi kontroverzni, da nista v soglasju med seboj ?!! Od koga >z£:itevamo nek:«, če se nikdo ne meni za n a s ?! ! »Rdeči prapor« ima prav, če hoče reči, in pohabljeaost vseh duševnih si — to eo vam strašie poaled ce. Na to Bledi na zaključku poročila še tisti apel do vsega naroda in izlaeti do imo-vitnikov, ki smo ga ža naveli v članku o glavni sku^ščici družbe. Pogreb pok. Antona Sobana bo danes dne 28. t. m. ob 4. uri popoludne iz mrt- lier A. Šantel III. Kollergasse 20. Od 15. julija do konca septembra na m slov : Hinko Smrekar v Kranju. Bralno in pevsko društvo »Kras« y|, Opatjemselu priredi v četrtek dne 29. junija 1905 veselico z jako bogatim VBporedom. Začetek veselice ob 4. uri popoludne. Pri veselici in k pleau bo sviral vojaški orkester pešp. 47. pešpolka iz Gorice. Vstopnina na veselico 40 stot.; I. sedeži 80 stot., II. sedeži 50 stot. ia na llurkem in Japonskem ne odloča to, i vašnice v ulici Pieta (Mestna b >ln šn ca.) aar pse »Edinost«. Gotovo ne odloča, kakor Zdravstveno stanje goriškega nadškofa ne odloča tudi tu, kar p Se — »Rleči pra mons. Jordana ee ni do včeraj ne shujšalo l rc. Vendar piše o vojni »Edinost« in piše ne zboljšalo ter je nekako stacijonarno. Noč Rleči prapor«, in pišejo vsi listi, ker jih v od ponedeljka na torek je prestal še precej to sili enaka dolžnost. Pišejo za svoje mirne. čitatelje. Ker pa eo o vsaki stvari — froriško vojaško posadko inapicira se rCtmo-li da ne b. bili o takih zgodovinskih dftj poveljnik 28. divizije FML Chavanne. godtih!' — ljudje različnih menenj in |z našega novinstva. »Jedinstvo« v - > ieb, je naravna posledica ta, da zastopajo Spljetu javlja, da bo izhajalo odslej po trikrat ki so glasila ljudij, kcntroverzia stali- j na tidsn v isti obliki in ob isti ceni. Ker je -^a ne-^roti rusko-japonski vojni. »Edinost« 1 8tu zabranjen uhod v Hrvatsko, premeni ob i 6voje nazore, »Rdeči prapor« pa svoje. I tej priliki svoje ime in Be bo imenoval »Naše » a pa imata enako pravico in dolžnost, i JedinBtvo«. a odkrito in stvarno branita vsaki Bvoj aasor. Brez take svobode v zastopanju svojih nazorov si m: ne moremo misliti niti tiste vseobče svobode, ki jo ima ravno socijalna demokracija vedno na dnevnem redu. (davna skupščina sv. Cirila in Melodija za Istro. (Posnetki iz tajnikovega poročila). — Tajnikovo poročilo zaključuje temi-le toplimi akcenti : Tu smo sedaj pri pravi besedi, tu Bmo pri narodni ljubavi, v katero je lepo vejnato stebT'> te nt še družbe zarilo svoje koreni ke, srkajoče iz nje brane in druge pogoje svojemu življenju. Da bi pa kedaj vendar mogel nastopiti čas, ko bi ta veličastna na-rodca ljubav megla terau lepemu steblu odpovedati svojo pomoč, hrano in vse potrebne pogoje njegovemu obstanku — na to nit: ne in: si i nikdo od nae. Mi»el na to je s ima po sebi tako strašna, da bi jo duša z grozo odtirala od sebe, čim bi potisnila v mozeg svoje zastrupljeno želo. Ljubav narodu je redila to našo drušbo, i aa jej je dala življenje, ona jo tudi vzdrži na življenju. Na tem ne dvomimo mi. Le eno želimo : da ta ljubav še mečneje razvije svoja blaga krila nsd nami, da nas še močneje zakiili iz zaščiti proti tuji sili. Je krajev v Išt-i, eseb to v puljskem in poreškem okraju, kjer ee naša beseda izgublja tudi zunaj po selih. O tem kriče p sma in poročila, ki nam jih pošiljajo tamešoji rodoljubi dan na dan. To nam govore tudi tisti p t.t , pobiti, upali in, rekel bi, preplašeni obrazi tamošnjih Beljakov, ki, prihodivši peš 60 —80 kilometrov, prihajajo * nam semkaj preko (_~Č»e, da prcs'jo šo'o sa svoje otroke. Prihajajo ce^rečni ljuije s tažkimi razlogi, a gles in beseda jim razodevata skrajen obup. Ali p-magati ni možno, ker je družba na stvari, dosezanju svojih ciljev navezana na razmerno ' zelo omenjena sredstva. In oni ljudje se vračejo v svoje daljnje kraje, vračajo ee na svrje dome potrti, pobiti, nepotolaženi, z emlje ni. Vračajo ee, da ap:>ro*e 6vojcem da ee nimij) čemu nadejati! Vračajo ee bedni luije pod svoje tužae strehe, ca kat ra kakor da je tudi v-ezan znak potrtosti in brea-nadja, ki se zrcali na obratih njihovih sta-Dovalcsv. A od kodi temu ntš»mu svetu to tužno označe? Jeli mu je iskati vzroka v prirodi, ci ga obkrožuje? N«, kajti t* priroda je lepa. ž.va ia vesela, kakor ustvarjena, da v oko in potem tudi v duš j nliva dražest in milino, Llagcst n vedrino, ž vabroat in veselje. V blaznosti se nbii. V napadu blaznosti je minolo nedeljo v Šempasu pri Gor ci splezal krojač Fran Cej na streho svoje h še, ter od tod padel na kamenit tlak, 12 metrov globoko. Poškodoval se je tako, da je čez 3 ure umrl. Slepar. 20 letni težak Romeo Stabon, stanujoči v ulici Commerciale št. 3, je bil v službi pri g. And. Cetinieu, ki ima aalcgo vina v ul. del Fontanone št. 13. Včeraj predpoludne je bil pa Stabon aretovan na zahtevo svojega gospodarja, katerega je osle-paril za 500 K. Požigalec. Radi pomanjkanja prostora nam je bila včeraj izostala notica o požarju, ki je bil navstal predvčerajšnjim predpoludne ob 11. uri v neki zalogi usnja in čevljarskih potrebščin, ki se nahaja v ulici degli Artisti šs. 7. Požar je bil neznaten: napravil je jako malo škode in je bil tudi jako hitro pogašen, a ravno radi neznatnosti dogodita, kakor ee je kazal v prnem hipu, smo mi izpustili to notico. Danes pa stvar izgleda vse drugače. Lastnik zaloge, v kateri je bil navstal požar, je neki Fran Granatell , doma iz Ascoli Pičeno v Italiji. Izvedelo se je, da je bil ta »dragi gost iz Italije« že poprej dvakrat »žrtev« požara. No, poleg tega je pa š« dejstvr, da so gasilci včeraj, na gašenju tega malega požara našli razne znake, da je bil požar zlohotno pripravljen in provzročen. Povedati trebr, da je bil Granatelli — kakor vsakikrat, ko je pogorel — zavarovan za precejšnjo svoto, a da bo gasilci našli v zalogi le mčlo vrednosti. Vsled teh dejstev, ki jasno govoro. da požar ni navstal po nesreči, je bil Fran Graaatelli včeraj predpoladae aretovan na ukaz preiskovalnega sodnika Pollaka, kateri je bil že predvčerajšnjim obveščen o vsej Društvene vesti in zabave. V. redni občni zbor »Vesne« ee vrši dne 30. t. m. v Richter-jevi restivraciji III. Rsnn\veg 1. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega abora. 2. Poročilo odborovo. 3. Semestralno poročilo odborovo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Eventualija. Slovanski gostje dobro došli ! Slov. akad. društvo »Slovenijac na Da naj u in »Tabor« v Grade* st» na evo-jih izrednih občn h zborih aklenili bratiko ves v znak skupnosti svojih idej ia načel. Dopisi na drnštvo »Vesna« naj se pošiljajo od 1.—15. julija na naslov: »Ate- Porotno sodišče. Včeraj se je vršila kazenska razprava proti Jakobu Giacomelli, kaker uredniku, in Valentinu C^lobig, kakor bivšemu odgovornemu uredniku lista »II Sole« radi raežalje-nja* časti potom tiska, in s cer na zatožbo Ivana Pittoni. Dne 14. fabruvarja J. 1903, je bil v listu »II So!e« priobčen Članek, pod ne slovom »E gli altri?« (In drugi?), v katerem se je trdilo, da sta Ivan Pittoni in njegov sin Valentin pomagala Ferdinandu Dobavšku izvesti sleparijo, radi katere je bil ta, Doba všek, obsojen pred porotnim eodiščem. O tej st7ari je bil že večkrat določen narok za Tazpravo pred porotnim sodiščem, a je bila razprava vselej cdgodjene, tako, da Be je še le včeraj — po dveh letih — prišlo do razprave. Na včerajšnji razpravi sta toženca izjavila, da nočeta dokazati rčsaičnost trditve, ki Be nahaja v inkriminiranem članku. Gie-comelli je dejal, da ni bil člen uredništva lista »II Sole« v dobi, ko je bil objavljen inkriminirani članek. Da je ta njegova trditev resnična — je dejal — morejo pričati tedanji črkostavci lista »II Sole« : Valentin Vouk, Ivan Del C jI, Amabi Gabsršič in Anton P-got, kaker tudi tedanji uredniki istega lista: Artur Pavoni, Fran Pirman in Ferruccio Scaramucci. Colobig je pa izjavil, da je on dajal 1-stu podpis, da se pa ni preveč brigal z nadzorovanjem, ki mu je je nalagal zakon, kakor odgovornemu uredniku, in da je prepuščal pokojnemu Rihardu Camberju skrb o tem, kar je prihajalo v list. Ker so izjave raznih prič, zasijanih na razpravi, kakor tudi izjave drugih prič pred preiskovalnim sodnikom in ki so bile včeraj na raspravi preči tane, dotazsle, da Giaco* melli res ni bil v onej dobi č.'en uredništva lista »S le«, da torej ni cn sp Bil ickrimini-ranega članka, je bil vsled tega Jakob G a comelli oproščen obtožbe, a Valentin Colo-big je bil — radi zanemarjenega nadzorovanja — obsojen na 40 K globe. Razpravi je predsedoval sodni svetDva-lec Pederzolii, votanta sta bila sod. svet. Andr'ch in eodni tajnik Rismondo. Obtožbo je vzdrževal tožitelj Ivan P.ttmi sam. Branitelja tožer C3V sta bila: za G.acomellija odv. dr. Nobile, a za Colobiga odvetnik dr. M rac h. Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Poročilo generala Lineviča. PETROGRAD 27. General L nevič je včeraj brsoja\il carju: Dae 25. t. m. je pričel sovražnik efenzivo proti nt s m konjeniškim sprednjim stražam jnžno od železnice. Sovražnik, ki je dob.l ojočenja za pehoti in konjeništvu, je naše sprednje straže p tisnil proti eeveru. V okolici Hiilungšenga v dolini reke Tsinkhe eo dae 24. t. m. Japonci pregnali naša konjeniške sprednje straže ; mi smo cdpoalali v cjaČenje lovce-dobrovoljce, toda ti so pri Saateiantaju prišli v ogenj topništva. V korejskih gorah je bilo videti japonsko pehctc. Dne 22. t. m. je sovražnik napadel sotnje naša sprednje straže, ki so se po boju umaknile. Dopoloilna volitev na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 27. (Ogrski biro). V Teczevekem c kraju je bil izvoljen državnim pcaiaic .m katd dat neodvisna stranka Štefan Sailagyi.. Avstrijski Lloyd. DUNAJ 27. Danes eo v ministarstvu za trgovino pričela pogajanja z avatrijekfm L!oydom radi obnovitve pogodba. Avstro ogrska vojna ladija na Malti. DUNAJ 27. Giaaom brzojavnega poročila ja vojna ladija »Fran Josip I.« dospel® včeraj na Malto. Kvotna deputaeija. DUNAJ 27. Kvotna deputacija je Chlumeckcga izvolila načelnikom, grefa Dzie-duszvckega pa namestnikom. Potem ko je posl. Kaiser protestiral prot nezakonitemu urajenju razmerja glede kvot, ki Ee je baje namerava rešiti v smislu Ogrske, je načelnik zaključil Bejo, ki je bila sklicana le v avrho konstituiranja. ' Prihodnja seja jutri. Potovanje španskega kralja. MADRID 27. Listi zatrjujejo, da pcj le kralj na Dunaj in v Bsrolin meseca sap-tembra. Kralj je prejel povabilo, da prisostvuje velikim vojaškim vajam pri Hamburgu. Borzna poročila dae 27. junija Tržaška borza. Napoleoni K 19 10— 19.14—, anglefke lire K —.-do —.—. London rratek termin K 240 20—'240 PO Francija E 95 60-95 70 Italija K 95 50 — ^5 75 italijanski bankovci K —.— —.— Nem-lja W7.c0-117.50, nemSki bankovc " — --- avstrijska ednotna renta F 100 20 100 60 of'<<«h kronska renta K 75 ! 7 —, italiianak« re»t. —.— —.— kreditne akcije K ^5-V— — — državne železnice Kt63-- — '65 l>nmb*' 85.— 87.--, Llojdovf ikcii" c«3S — -672 8 r e č k p : Tisa K 238 50 -342 50 K redit K 482 50 do 492 50 Bodenkiedit K 313.— denkredit 1889 K 3C6 75 313 75 lor6ke fa. 139,— do 141.— Srbake--— .— Dunajska borza ob 2. url Dop. včeraj daae§ Državni dc g v papirju 100 75 1« 0 75 „ „ srebru 1C0 65 lLU.7o Avstrijska r?-ta v zlatu 113*— 119 1" . n kronah 4% 10:-30 10 UjO Avst. in vesti c- 'ka renta 3'/,°,, 92 70 92.70 Ogrska renta v zlatu 4°/9 11690 H6>0 „ „ kronah 496*50 85 Akcije nacijonalue banke 164-4.— 16— Kreditne akcije 65:i.— 657 25 London, 10 Lstr. 240.25 240.25 100 državnih mark 117.37 11 < 3*1/, 20 mark 23.47 23 47 20 frankov 19.14 ^V.13 100 i tal. lir "5.80 95.70 Cesarski cekini 11.30 11.V8 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta v8 n5, italijanska renta 106.35, Španski exterieur 90 ^0. akcije otomanske banke 607 —. Menjice na London 251.45. Pariz. (8k'«p.) Avstrijske država« tele- «- ___ Lombardl 80.— onJScirana tnrSka reuu 83 35 a vatri], zlat® , 1C0£0, ogrska 48„ zib-r?nta 99 80 Ltnderbaj. 477.— turSke arečit-i 131.— parižka banka 13 97, italtjan*ke iwi doi >» . 41—42. Hamburg. (Sk"e^.) Sladkor 7& junij 23.50 za julij 23.54, *a avgust 23.70, za septe nber iiž.r»0 za oktober 20.--, za nove nber 19-55. Mirno. Vreme: oblačno. siadkor tuzemskl. Oentrifu<*at 5 prom' — l-K 74— do 75.—, za maj-F.vgust K 71.— do 75 — Concapp^ Me)' p'' promptno K 75.75, za juli, avgust K 75.—. do 76.50 London. Hladkor iz repe euro» >lu/„ h . Vzdržano. raris. RŽ za tekoči mesec 16—, t: julij 15.50, za julij avgust 15 25 za aeptamber-de« cember 15.— (nirao.j — ženica sa tekoči m-sec 23.60, za julij 23 6">. za julij - avgu.-it 23 20 za sept -december 2165 (mla uo). Moi« tf koći mesec 30.55, za julij 30.40 za juij-avgu*. 30,35, za s pt. - december ^8 8j (mlač i/i. Ka.>ic olje za tekoči mesec 50 Vi £H julij 50.l/3 za julij - avgust 53.3/4 za sepiemoe-- decemoer ol — (mirno. Špirit za tekoči me-tec b 5V4 za julij 5 • 3 , z i julij-avgust 53.50 »a aeptember - december 45.— l mirno . Sladkor surov 8f* u so nov 29'/,-20J/1 (mirno bej za tekoči me* 4«, istran 40 n teran po 68 nvč., pivo po 28 nvč. — Bo-^ato preskrbljena kuhinja. Vsako nedeljo in praznik : veliki ljudski ples. Javni ples vTomaju l;:;^ nija ob 1. uri pop. do 10. ure zvečer na dvorišču g. M. Ccman. Svirala bo veteranska godba iz Mavhinj. Vsak komad 20 stotink. yplil#5l CA Ho t>rez oprave ali z opravo. VClIRtl O U Ud je 0ddati s 1. julijem pri neki slovenski družini brez otrok. - Via < anova št. III. nadstropje, vrata 16. It Velika miza za v skladišče in novžt mala tehtnica 100 klg. držeča se takoj proda. Naslov pove vratar hiše št. 24 ulice Belvedere. MlaHAflin knjigovodstva z večletno v prakso, zmožen slovenskega, italijanskega, hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega išče službe. E entuvelno tudi samo pol dneva. Ponudbe ikkI »Bodočnost t na upravo »Edinosti Ujćo na cest' Kozina-Herpelje, nova, 7. nekoliko zemljiščem in vodnjakom, last pupi laki h otrok, se proda za gld. 1400. Naslov: Leopold Gulič, Trst, ul. Hossetti 47. š^looftt/af* koncerte, rabljen, najboljše UiaoUvll dunajske tovarne, se proda. — Pleškovic. Corsi) 2«>. II. N2) nrnHoi je Imsestvo blizo Doline, pol II d p I UUdJ ure oj železniške postaje, ol*stoječe iz njiv, travnikov in vinogradov, na menjice po 6°'0, na zastave po 51/,0/.. Uradne ure: od 9—12. dopoludne in J jamstvom j»o tovarniški eeni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. 7 < 4 I I i 1 ■■ JKanufaktuma trgovina ™ Artur Modricky TRST - u I. Bel vede/1 -T-ST Foštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Faiianj velenr od 27 novč. dalje, bel, siv in piquet foštanj. Kotenina bela In siva. Maje. šlajl In mte. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ■ozke in ženske. Krila, nogovice. čipke »n žamet, kakor mil raznovrstne drobnarije. » » » » I I » » ft I Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diploma — vojaške godce c. in kr. pešpolka št. 97. Izvrstno pivo, vino, mrzle jedila itd. itd. Vstopnina prosta. Na mnogobrojno udeležbo vabi JULIJ PREMRU. —ra „S ANU S" seob novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera 2S Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti po-| žaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1902.....kron 298,632.913.73 Premije za poterjati v naslednjih letih......... n 82,371.684-24 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1902. . . . „ 611,558.220-13 Plačana povračila: a) v letu 1902........ 5,2473.446-68 b) od začetka društva do 31. decembra 1902....... 742,011.072-65 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovan j tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanč*. ! na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via . della iftazione št. 88,81 v lastnej hiši. IVAN ANGELI ulioa Vincenzo Bel lini (nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih fopieev; lastna specijaliteta eopičev za rvanje s pokostjo. — Pleteni naslanjači franci sestava in nedosežne kakovosti. === Se ne boji nfkalce konkurence zmernili oen kakor tudi iz vratnega Izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne 2