Z9B. Stollli. I HNK i M*. 27. fenkn Uli XUX. teto. • .Slovenski Narod* vftlfa po pottl: • Si Avstio-Ogrsko: . za Nemčljo: «Jo Teto skupaj naprej , K 28— I celo !cto naprej . . . . K 33 — ?°L1Ci!f*. * «... 14— I za Amcriko in VS€ jfr™ delele : Dt mesec m » . • • 250 ■ celo lelo naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede inseratov se r.aj pnloli za odgovor dopisnica ali znamka, Cprtvalatro (spodaj, dvoriSče levo), EnaUova »lica ŠL 5, tole?o* *t85. Inserati se računajo po oorablicnem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor; enkrat po 8 vio., dvakrat po 7 vin., tnkrat po 6 v- Poslano (enak prostor) 16 vi«., partc in zahvale (eaak prostor) 10 vin-Prt več j ih uiserdjah po Aftgovora. Na pismena natočila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozlra. ■Mm"#4bs ttahtavsaf t#la4#B At. ftS> UptavnBtvu naj se pošiljajo na ročni« c, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvori. .Slovenski Narod* velja T Lfublfaal dostavljen na dom ali če se bodi ponj; celo leto naprej . . . . K 26*40 I četrt leta „ • • . • • 6*60 pol leta M ..... 1320 | na mesec „ . , , , 9 ti* ——- Posameraa itevillia velja 10 Ttnirjtfv. i Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaAova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon At 34. Raše uradno peroOle. Dunaj, 23. decembra. vKor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. V odseku Mesticanesti so avstro-ogrske čete zavrnile več ruskih sunkov. ITALIJANSKO IN JLGOVZHODNO BOJ1ŠCE. Ničesar poroćatL Namestnik načelnika rteneralnega štaba pl. Hoier, fml. • m m DunaL 24. decembra. (Kor. ur.) L'radno se poroča: VZHODNO BOJISCE. Armadna skupina gene-ralobersta nad v oj. Jožefa. Sevemo od doline Uz se ie neki sovražni oddeiek ustalil na visini Ma-ciaros. Fronta g e n e r a 1! ei d m a r-šala princa Leopolda Bavarske g a. Neki naš lovski komando je prekorači! Biscrzco - Solotvin5-;o, prodrl skod pas ovir v sovražno predrjo pozicfjo fugo - zapadno od Boho-rodcanov, porazil v boju pGsadko ter se po razdejanju obrambene naprave polnoštevilno vrnll. ITALIJANSKO IN JLGOVZHODNO BOJISCE. Na Kraški visoki planotf od časa do časa Tivahen aniljerljski ogenj. Sicer neizpremenieno. Namestnik načelnika genera!nega štaba pl. H 6 f e r, fm!. * • Dunaf. 25. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Armadna skupina £ f m. v. Mackensem. Bojno delovanfe pridobiva na* več odsekih fronte na živahnosti. Armadna fronta general, polkovnika nad. Jožefa. Na nekaterih mestih so bili odbiti niski poizvedovalni oddelki. Armadna skupina gener. feldmaršala princa Leopolda Bavarske *: a. Pri Lysiecu je Iovski oddeiek muogokrat pohvaffenega c. kr. infan- terijskeca pol ka št. 16. v noenem boju predstraž mnogo močnejšega so-vražnlka z baj'^eti *ap«Hlli n/iraj in rri priiadel tsžke izfcuhe. Tuđi vsi dalnji napadi Rusov so ponesrečilh ITALIJANSKO IN JLGO-VZHODNO BOJIŠCE. Nobenih pomembnih dogodUov. Namestnik načelnika seneralnega Štaba p!. Hofer. fml. Dunaj, 26. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general- feldmaršala von Macken- s e n a. Na Vclikcm Vlaškem trajajo boji. Neniške in avstro - ogrske čete so zajiirišaie na ofceli straneh želcznl-ce od Bu?eva v BraHo prodirajoc močne ruske pozic^e pri FBipescIJa. Tuđi v prostoru pri Rornn:cu Saratu smo napredovali. Stevilo zadnj* dni na Viaškem vjjetih Rusov znafa nad 5500. Armidna fronti fcneral-obersta nad v oj. Jožefa. Jugozapadno od Suite hi južno od Dorne Vatre so ticali ruski oddel-ki braeuspešno proti našim pozici-jam. V Gozdratih Karpatih nm mno-grh točkah ožiTljajoci topovski boji. Armadna skupina general-feldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Ničesar pomcmbnegi. ITALIJANSKO IN JLGOVZHODNO BOJISCE. Nobenih posebnih dojjodkov. Namestnik načelnika ?eneralnega štaba pl. Hofer, fml. ili n^iiii wši Berolin, 2,3. decembra. (Kor. jr.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BO.flSCE. Armadna fronta sreneral-feldmaršala vojvode Al-brehta \Viirtemberškefešni šunki patrul] bolgarske infmiteriie severozapadno od Bltofja. V loku Crne izmenotna močen artiljerijski ogenj. Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff. LISTEK. V negli, blatu in Ljubljssi. L u i g i C a 1 c o. Bridka povest mojega tržaskega prijatelja Frana Bogataja, ki sem vam jo zadnjič povedal, me je pre-tresla v dno kosmate moje duše. Posebno me je ganilo njegovo pripove-dovanje o hiši s kislim priimkom, sladkim vincem in izvrstno kračo. Ta povest je tako silno u cink oval a na me, da se mi je porodil sklep, da se čim preje in na licu mesta prepričam o njeni verodostojnosti glede one točke, ki me je posebno ganila. Sklep storjen, legitimacija pre-skrbljena, kupljen vozni listek. krepak žvižg črnega hlapona in že sem se peljal malo pred božičem proti najožji domovmi svojega tržaškega prijatelja. Ko sem dospel na svoj cilj, to je teoticno postajo, in uglecfcd pred njo lepo raivoženo blato predpotop-ne velikosti, sfilonil sem se poslužiti vozne zveze mej postajo m mestom, kaT sem tuđi storil. Vožnja od postaje do mesta ni bila posebna zartimiva, zato jo kratko preidem. Le toliko naj povem, da ml ie biio, ko smo se gurali proti mcstu9 pri srcu nekoliko tesno. ker smo se-deli ze!n ra te^nem. Mej vožnjo sem si pridobil tuđi veliko naklonjenost rralega ščeneta, ki se me je celo not tišial in mi za spomin zapustil nekaj tistih živalic, ki posebno slove po svojih spretnostib v skakanju. Druge nesreće ni bilo. Ko smo se na glavncm trgu in s trudom izkobacali iz voza, priče! sem pri Ijudeh izpraševati, kje najdem go-5ti!no s kisHm priimkom in sladkim vincem. Pa se ne morem pohvaliti, da sem dobival posebno prijazne odgovore. Nekateri mi sploh nišo nič odgovorili, morebiti so bili to gluho-nemi ali pa nišo razumeli mojega do-mačega jezika, drugi so mi pa dali £elo take odgovore, kat ere sem vspričo njihove robate izvimosti iz-ročil takoj večni pozabljivosti. Ostal sem torej brez vsake ori-entacije. kar poudarjam zlasti na naslov našaga slovenskefa planin-skega drušUa. In to mi nikakor ni bilo ljubo. Zanesti sem se moral vsled tega na svojo slepo srečo in sroj dober nos. i« moj nos me ni va-ral. Kakor pr«j že večkrat, me je tuđi to pot prav vodil. Od blizine nekod fe prihajal namreč prav dober dob In na to me je takoj .opozoril moj ljubi nos. Ob-enem sem začul njegov poveljniški glas: za duhom. Ker sem navajen pokoršćine. saj sem oženjen že dobra tri leta. ubogal sem svoj nos, ki je šel za duhom kakor pes za sledom. Skoro sem se uveril, da je bilo prav, da sem ubr*ral svoj nos. Moi, edinole za časa kakega nahoda oma-lovaževani nos privedel me je skozi steklena vrata v sobo, podobno že-lezniškemu vozu in pri najdaljši mizi polno pivcev in jedcev hkratu. Po zadovoljnih obrazih in glnsno cma-kijočih ustih sodil sem, da sem na cilju. Ko sem imel pred s©boj polič rujnega vinca in pošten kos domaće kraće, je bila ta moja sodba potrjena takoj v vseh tren inštancah. Ta in-Štančna pot me je pa tako prevrela, da na vsem tem potovanju nisem prav nič pazil na svojo soseSčino. Ko sem se končno vnril s poto« vanja in o-zrl pred seboj svoj krožnik pramen, tedaj se le sem se zavedel, dm nia«fn sam v »obi. Pri dolfci mizi je mej tem tuđi nehaio rožljmje pribora m cmakanje. Priliko Mm Imel torej proučiti zbranc možakarje. Po raznih duhovih — moj nos se čudovito razvija in napreduje — in eovorici teh mož sem sodil, da so to ravno isti možje. ki mi jih je zadnjič opisoval moj tržaški prijatelj. Na gornjem koncu dolge miže je sedel mož rudečih lic in gbrit pod nosom, ki je bil videti nekaka glava družbi, ker je imel poglavkno besedo. Iz teta sem sklepal, da bo to najbrž glav-nikar Dagarinov Gustelj. Pa sem se ureza!, kakor sem kmahi spoznal. Njegov sosed, ki je imel posebno zmršene in nepočesane lase, mu je namreč rekel: »Blaž, povej nam no, kako si se imel v četrtek v Ljubljani, ko te skoro dva dni ni bilo domov. Ali si se morda ženil, da bos potem zapisal vse svoji babi in da ne bo nič dobila tista tržaška glista, ki te je prišla zadnjič obiskat, pa je se vi-del nisi!« Vsa miza, ali prav, možje pri mizi, so se na te besede grozno za?-krohotali. Mož rudečih lic in obrirfh ustnic je pa predgovoruiku mirno m takole govoril: »Hudič naj vzame Babitonfarjc-ve in posebno tisto tržaško glisto, kl me Ijudem spravlja v zobe. Prav imaš Ousteli, će misliš, da bi se naj oženil in babi vse zapisal. No, pa za to je še čas! Saj sem star sele nekai čez sedomdest let in torej v najlepših možkih letih. Pa kaj si hotel, Oustelj. zvedeti od mene. Aja, že venu Kako sem se imel v četrtek v Ljubljani. No le počakaj, ti že povern. Seveđa pa moram prej nemazati svoj jezik. Veš. potem rajši teče.« Mož rudečih lic in ohritih ustnic je bil povsem sodeč, pravi, sedaj ne-naklonjeni stric mojemu tržaškemu prijatelju. Po svojih poprejšnjm be-sedah je izdatno namazal svoj jezik in pričel pripovedovati svojim toVa-šem nekako takole: »Star pregovor pravi: Kdor gre na Dunaj, pusti naj trebuh zunaj. Ta pregovor velja sedaj v polni meri tuđi za našo Ljubljano. Samo prav malo bi ga preskrstil: Kdcr v Ljubljano gre§, poprej dobro feška se najej! . No, pa borno o tem se kaj slišali. Gotovo je pred naso postajo celo rriorje najlepšega blata. Vendar izgine to naše morje kakor kafra, če priđeš v Ljubljano pred posiopje ju-žnega kolodvora, In kako nwarno je to ljubljansko blato pred jtžnim kolodvorom. Na svote lastne oči sem v četrtek videl, ko je mej pohlevno ploho pridrđral pred koJodvor realni voz, v katerega so sprarlli maza, ki jo padel in se pri t«m v blatu skoro za-dušil ali pa najmenj utonU. Tako se mi je revež smilil, da son kar smuk-nil mimo tište male hišice, iz katere" prihaja vedno kak siten radovednež, ki hoče od vsakega vedeti, kaj nese y Ljubljano. Res iz samega usmiljenjai in ne zavoljo tistih desetih Idobas in s\'injskega ptečeta v mojem cekarju sem srnu kn il mimo. Se vam kar za* komem, da Je tako. .(Ko&ec prfliođsJiS^! cnran 2. •atASVCNSlU WA*eOt>-, on« 27. dccemOra ivi*. 295 Stev. Opor raiie ii mu mnii Dnn*L 26. decembra. (Kor. ur.) .C. in kr. vlada je dogovorno z vlada-mi zveznih držav odgovorila na u spis z &ide - mćmoirom, ki je bil danes izroćen arnerikanskemu poslani« ku in se glasi tako-ie: Odgovarjaje na aide - mćmuire, ki mi ga je izrodi njega ekscelenca gospod amerikanski poslanik, dne 22. t m., in ki obsega predloge gospoda prezidenta Združenih držav glede iz-rnenjavanja misli med sedaj vojsku-Jočirni se siiami v dosego miru, po-laga c. in kr. vlada pred vsem važnost na to, da naglaša, da jo vodi pri presojanju plemenitih nasvetov gospoda prezidenta tišti duh prijateljstva in sosvetljivosti, kakor njega. Gospod prezident ima pred očmi cilj, ustvariti podlago za zagotovitev trajnega miru, a pri tem ne želi prejudicirati izberi potov in sredstev. C. in kr. vlada smatra za najpripravnej-šo pot do tega cilja neposredno izmenjavanje misli med vojskujočimi se državami. Sklicuie se na svojo izjavo z dne 12. 1. iil, s katero se je izrekla pripravljeno za mirovna pokajanja, čast ji je predlagati, naj bi se kmalu šest a 1 i zastopniki vojskujo-čihsedržavna kakem kraju ne-vtralnega inozemstva. C. in kr. vlada pritruile tuđi na-ziranju gospoda prezidenta, da bo mogoče sele po koncu sedanje vojne se lotiti velikega in zaželjenega dela, preprečenja bodočih vojn. — Ob da-nem času bo rada pripravljena sode-lovati skupno z Združenimi državami zac uresničenje te nalose. Berolin. 26. decembra. (Kor. ur.) .Wolffov biro javlja: Gospod državni tajnik zunanjega urada je danes izročil poslaniku Združenih držav ameriških odgovarjaje na dopis z dne 21. t. m. nasled-njo noto: Cesarska vlada je velikodušni pasvet gospoda prezidenta Združenih liržav ameriških, naj se ustvari pod-laga za zagotovitev trajnega miru, sprejeia in uvaževala s prijateljskim duhom, ki ima izraza v naznanilu gospoda prezidenta, Gospod preziden* 1c pokazal cilj, ki mu je pri srcu in prepustil udeležencem izbero poti. iCesarski vladi se zdi neposred-mo izmenjavanje misli naj-prlpravnejši pot za dosego zaželje-nega uspeha. Čast ji je torej v smislu Izjave z dne 12. t. m., s katero je ponudila roko za mirovna pogajanja, predlagati, najsekmalu se-stanejo delegatjevojsku-jočih se držav na kakem ne-vtralnemkraju. Tuđi cesarska vlada je mnenja. da se more začeti Veliko delo onemogočenja bodočih vojn sele po koncu sedanje borbe narodov. Kadar priđe ta čas, bo z veseljem pripravljena delovati skupno z Združenimi državami ameriškimi na tej vcviSeni nalogt Ta odgovora na predlog prezi-rdenta Wilsona odklanjata i n -dlrekno VVIlsonovo zahte-,vo, naj se mu naznanijo mirovni pogoji in izključuje tudl ndeležbo Združenih držav pri k o n f e r e n c i, ki jo nota predlaga. Avstro - Ogrska in Nemčija nasvetujeta sestanek d e 1 e-gatov vojskujočih se držav, tore! nekaj, kar se popolnoma vjerna z njitu v družbi z zaveznicami storjenim mirovnim korakom. BesediSo Wi!sonove note. Dunal, 25. decembra. (Kor. ur.) Ameriški poslanik je 22. t. m. tu izročil tuđi na druge vojskujoče se sile naslovljen Aide - memoire, ki obsega predloge Drezidenta Združenih držav ameriških glede izmenjevanja misli med sedaj v vojnem stanju na-hajajočimi se državami in ki glasi: Prezident Zedinjenih držav mi je naročil, nasvetovati c. in kr. vladi rnodus procedendi glede redanje vojne in upa, da vzame c. kr. vlada v blagohotni pretres, imajoč pred očmi, da je storjen ta predlog iz prijateljstva ,da izhaja ne samo od prijatelja, nego od zastopnika nevtralne sile, katere interesi so po vojni resno pri-zadeti in katere skrb za hitri konec vojne izvira iz potrebe, priti na jasno, kako naj te interese najbolj zago-tovi, če bi se vojna nadaljevala. Prezident je že dlje časa uvaže-val predlog. ki ga podajam po naro-cilu danes. Prezident je imel različne pomisleke, nastonit? ž w\m v seda-ni^m trenotku. ker bi se mojrlo misliti, da ga je pri tej akciji vodila 7elja. igrati v zvezi z zadnjim mirovnim sporočilom centralnih držav kako vlogo. To mirovno sporočik> pa m v nlkakem oziru vplivalo na U njegov predlog in prezident U bil svojo akcijo odloži!, če bi se ne zavedal, da se tiče tuđi njegov predlog mirovne- ga vpra^anja in da ga Je najlažje vze-ti v pretres v zvezi z drugimi pred-logi, ki imajo isti namen. Prezident more le izreci željo, naj se preišče njegov predlog na njegovo lastno vrednost, kakor da je bil izrečen v drugih okolišcinah. Prezident predlaga, naj se kmala poišee prilika, da se od vseh voisku-ječih se držav provocira priznanje njihovih nazorov, pod katerimi pogoji bi bilo možno vojno končati in ka-teri dogovori bi se smatrali za za-dostljivi kot garancija proti obnovit-vi ali proti izbruhu podobnega konflikta v prihodnjosti. To bi se moralo Zgoditi na način, ki bi dal možnost, nazore različnih stratik med seboj svobodno primerjati. Gospodu Wil-sonu je vsceno, kaka sredstva se uporabijo v dosecro tega cilja. Bil h\ vesel. če bi mogel služiti dosegi tega ciija na kakrsenkoli način, ki je spre-jemljiv. Pripravljen bi bil tuđi sam, pop rije ti inicijativo, ali ker ne želi sam določiti metod in sredstev, sprej-me vsako sredstvo, da se doseže veliki cilj, ki mu je pred očmi. Jemlje si svobodo, opozoriti na dejstvo, da so cilji, po katerih streme državniki vojskujočih ss držav m \d so jih v velikih potezah naznanili lastnim narodom in svetu, v bistvn enaki. Vsaka stran želi, zagotoviti pravice in privilegije slabih narodov in malih držav proti napadom v prihodnjosti ravno tako, kakor pravice in privilegije sedaj v vojnem stanju nahajajočih se velikih in mogočnih držav. Vsak del skuša dobiti za pri-hodnjost v zvezi z drugimi narodi za-grotovila proti obnovitvi vojne, kakr-Šna je sedanja, ter proti napadom in egoističnim intervencijam kakršne-koli vrste. Vsak del bi bil Ijubosu-men. Če bi se Še dalje snovale riva-lizujoče zveze, katerih namen bi bil, vzdržati nezanesljivo ra\noves!e ob rastočem nezaupanju. A vsak del je pripravljen, vzeti v pretres ustanovite v zveze narodov in zagoto\iti po vsem svetu mir in pravičnost. Pred-no se more storiti ta zadnji korak, smatra vsak del za potrebno, urediti sporna vprasanja sedanje vofne pod pogoji. ki zagotarljajo prav zaneslji-vo neodvisnost, teritorijalno integri-teto ter politično in komercijelno svobodo. Na uredbah, ki jih je storiti za prihodnji mir na svetu, sta narod in vlada Zedinjenih držav ravno tako vitalno in neposredno interesirana, kakor zdaj v vojni nahajajoče se vlade. Vrh tega je njih interes glede sredstev, ki se naj porabijo. da se ob-varujejo mali in slabi narodi sveta pred nevarnostjo krivice in nasilstva, ravno tako živ, kakor interes kakega drugega naroda ali kake druge vlade* Narod in vlada Zedinjenih držav sta pripravljena in navdana vneme, so-delovati pri dosegi teh ciljev z vsem vplivom in vsakim pomočkom, ki i im je na razpo^aganje. Najprej je treba sedanjo vojno končati. Zedinjenim državam ne pristoja, predlagati po-goje, pod katerimi se naj konca. Prezident pa čuti, da je njegova pravica in njegova dolžnost, opozarjati na posebno velike interese Zedinjenih držav glede končania vojne in na strah, da bi v kasnejšem času bilo lahko prepazno, izpolniti visje cllje, ki leže onkraj vojne, in daljnji strah, da postane položaj, ki ga nevtralne države že zdaj težko prenašajo, v prihodnjosti popolnoma neznosen in končno da se ie predvscm bati, da bo civilazfciji prizadeta škoda, ki se ne bo dala nikdar poravnati. Zato se smatra prezident popol-nonia opravičenega, predlagati takoj-šnjo priliko za primerjanje in vzpo-rejanie nazorov o pogojih, ki bi se mcraJi zagotoviti pred končnimi dogovori glede svetovnega miru, kf ga vsi želimo in pri katerem so nevtral-ni narodi ravnotako, kakor vojsku-joči se pripravljeni, igrati svojo odgovornosti polno vi oko. Ce W se b°i radaljeval s ročasnimi koraki za nc-določenc ciljc. dokler bo ena alt dru-$a skupina oma^ala, Ce nat ^e še da-l'"e žrtvujejo milijoni človeških živ-Ijenj, dokler cna ali druga stran ne bo mčesa*- več irnela žrtvovati, če na| se budi sovra^tvo in obuparje, katerih ničesar ne ozdravi, potem posta-nejo nična in brczkoristna upanja na mir in dobrohotno sodelovanje svt>-bodnih narodov. Življenje vsecra sveta ie po vofnl zadeto d^ i?T^t>7n. vsak de! velike družine člove^tva ?e moral občutiti težavo in strahote te^ra do^lej bre«-frimerne^ra bojevanja. Noben narod civiliziran Q«?a sveta ne more reč!, da je izven vpliva voftie alf zanrmre*rmm pi^oo njenim mkocbji vuii pomwm^ ft veMtef niše bili nlkitM1 đoloČBO po*« vedani konkretni cilji za katere te bije vojna. Voditelji nuaUi vofclcujočih ie držav $0 te cilje, kakor rečena cm*> čili v velikih poteiah, a po teh se za, da so pofoji na obeh itraneh enakL Se nikdar ni na nobeni itrani % avto-riteto opremljen govonrik priaial gotovih cfUev, katerih famfr**r M aan] in za njegov narod ledostovalo za sklop miru. PrepuKeno Ie bilo svetu, da si sam izmisli, kaki definitivni rezultati, kake politične ali teritorijalne premembe ali preuredbe. da, kaki stadiji vojaških uapehov bi vojno končali, Mogoče, da ie mir bližje, nego |e nam znano, in da pogojt, na katerih mislijo vojskujoče se države, da morajo vztrajati, nišo tako nasprotni, da bi se ne mogli spraviti v »oglatje; da bi izmenjavanje mnenj ugladtto pot vsaj do konferenec in naredilo trajno soglasje med narodi za upanje bližje prihodnjosti, da bi se zveza med narodi izkazala za urcsničljivo. Precident ne predlaga nlkakega miru, niti posredovanja ne predlaga, nego le, da naj se vrše poizvedbe, da zaznajo tako nevtralni narodi, kakor vHojskujoči se narodi, kako blizu je pristan miru, za katerim hrepeftf filo-veštvo čedalje intenzivne]se in moč-nejšo. Vda)a se upanju, da najde pri vseh odeležencih razumevanie za duha, v katerem govori, in za cilj«, ki jih fšče, zartesljivo upa na odgovor, ki naj posveti z novo lnčjo na sve-tovni položaj. ivica za mir. Švicarski zvezni svet }e dne 22. decembra posla! voiskujočim se državam sledečo noto: Prezident Zedinjenih držav, s katerim je vsled vro-če želje po skorajšnjem koncu so-vrainosti stopil Švicarski zvezni svet že pred nekaj časom v stik. je imel prijaznost, spofociti zveznemu svetu mirovno noto, ki jo je poslal centralnim in ententnim državam. Prezident \Viison razpravlja v tej noti, kako ze-lo je želeti mednarodnih dogovorov v svrho sigumega in trajnega preprečenja katastrof, kakor je ta, pod katero trpe narodi sedaj. V zvezi s tem naglaša predvsem potrebe, narediti konec sedanji vojni. Ne da bi sam napravil mirovne predloge ali ponu-dil svoje posredovanje, se omejuje na poizvedovanje, če sme človeštvo upati, da se bliža blagoslovu miru. Ta jako zaslužna osebna inicijativa prezidenta Wilsona najde v Švici mogo-čen odmev. Zvesta dolžnostim, ki iz-hajajo iz varovanja najstrožje ne-vtralitete, zvezana po enakem prija-teljst\ii z državami obeh v vojni sto-ječih skupin, kakor otok sredi valo-vanja strašne svetovne vojne, ogro-žena in oškodovana v svojih idealnih in materijalnih interesih, je naša de-žcla navdana iskrenega hrepenenja po miru in pripravljena, pomagati s svojimi slabimi močmi, da se nzLredi konce neizmemim trpljenjrm vojne, ki jih vidi pri dnevnem stiku z inter-niranci, težkimi ranjetici in evaku-iranci in ustvariti podlago za blagoslovljeno skupno delovanje narodov. švicarski zvezni svet se je z veseljem oprijel prilike, podpreti prizade-vanja nrezidenta Zedinjenih držav ameriških. Srečen bi bil, če bi mogel na še tako skromen način delovati za zbližanje v boju stoječih narodov in dosego trajnega miru. Papei e miru« Rim, 25. decembra. (Kor. urad.) Papež je sprejel včeraj kardinalski kolegij, ki mu je izročil božična vo-^čila. Kardinal VanuteMi je imel kot oekan nagovor, v katerem je izrekel tesno soglasje kardinalov s papežem v prošnji za mir za ljudi in narode kakor tuđi v prizadevanju. olajšati trpljenje, katero povzroča vojna. V svojem odgovoru se je papež oziral v glavnem na to soglasje in poudar-jal. da ne bo miroval in da porabi vse sile v to svrho, da bodo vsi sinovi cerkve na enak način k srcu si vzeli njegov opomin, želeti si miru in sicer f>nega pravičnega in trajnega miru, ki ima napraviti konec grozotam sedanje vo'ne in ni dosegliiv brez fe-CK>lnitve potrebnih pogojev, Beseda »Pax hominibus bonae volontatis«, Je rekel papež. zveni danes kot pogojna obljuba. Države na| b! podpirale glas svetegra kolegija« da bi zadržale po-tek dogodkov, ki povzročajo uniče-njc narodov, narodi naj bi upoStevali, da cerkev vidi dalje kakor njeni člo-velk! varovancl, naj se končno bo-Jevniki vda|o ponovnim opomiiumi In prošnjam oČcta kršćanske družine In pripravljalo potom pravičnosti pojav mira, da se more današnja beseda psalmist« nanovo rarvltf: JasttHa et nax osculata stmt. Papei Je zakf^čll svoj irovor z Izradom ranpanja v bo-dočnost držav, katere Oow>od v svtv ji usmflienosti ni napravi! za bodoč-nost brez nade za zopetno ozdravljenje. Ljmm, 29. decembra. (Kor. mr.) iHuVfsiMlEo cseoBi^e aBpbmi svofe 9Bp đoičeaie za odgovor papeža na nagovor kardinala Vincenca Vannteili* Ja. Listi poudarjajo. da papež se ni rudroanj doUknil koraki pradtadnika WUtora, katerega podpirajo nevtralne države. Aserifca oetane aevtralaa. Fraskobrod, 23. decembra. Frankfurter Zeitung javlja iz New Yorka: Na izjavo državnega tajnika Lan-singa, da zna biti Amerika zapletena v vojno. Je poklical prezident Wilson Lanslnga k sebi in imei ž njim dolgo posvetovanje. Lansing je nato iz-javil, da ostane Amerika nevtralna in da je ves strah, ki Je nastal na borzi, neutemeljen. SocbMaa ođklonitev na AngleŠkem. London, 24. decAibra. Reuter. »Daily Mail« piše: Casopisje je na VVIlsonovo noto s o g 1 a s n o odgovorilo, in sicer o d k 1 o n i 1 n o. Pre-stoini govor je molčeč odgovor na noto. Prestolni govor je udaril ob struno, ki zveni v vsakem angleškem srcu. Spremenjena taktika nemškega časoplsia. Berolin, 25. decembra. Medtem, ko je prvi dan većina nemških listov odklanjala Wilsonovo noto kot ne-naprošeno vmešavanje in morebitno zahrbtno diplomatično proti Nemčiji napepeno potezo ameriškega pred-sednika, so mnogi listi danes svojo taktiko spremeniH in presojajo Wil-sonovo noto v soglasju z oficijoznimi listi trezno in hladno. V splošnem pa sodba nemške publicistike tuđi sedaj še ni enotna. še groznejša in brezobzirnejša vojna. Nikakega premirja. Curih, 24. decembra. »Popolo d' Italia« meni, da bo po mirovni po-nudbi vojna še groznejša in brezobzirnejša in poziva entento, naj oštro pazi na sporočena prizadevanja Nemčije, ki hoče vplivati na razpo-loženje nevlralcev. Sicer leži Noven Še vedno na cesti v Pariz, Rovereto na cesti v Verono. Enotna fronta se mora končno vendar ustvariti. — ^Gk>rna1e d' Italia« pravi k Lloyd Georgeovim izvajanjem: Treba raz-vitka in organizacije vseh nacijonal-nih pomožnih sil v dosego zmage. Tuđi on je potrdil direktivo entente: Nfkake brezpogojne odklonitve miru ali tuđi nikakega premirja, dokler mir ne prizna temeljev pravičnosti in svobode. Francoski senat in brezobzirno nadallevanje vojne. Pariz, 24. decembra. (Kor. ur.) Senat je končal tajne seje za raz-pravljanje o interpelacijah in je sprejel s 194 proti 60 glasom dnevni red, v katerem je rečeno: Senat zagotav-Ija. da Francija ne more skleniti miru s sovražnikomjd je zasedel njeno ozemlje. ter je odločena, Franciji vsi-Ijeno vojno nadaljevati do zmagovi-tega konca; senat izreka vladi za-upanje. da ustvari energične odredbe, zagrtavljajoč premoć Francije nad sovražniki ter da organizira pod enotnim delavnim vodstvom napore armade in dežele. Italiianski glasovi o Wilsonu. Lugano, 24. decembra. Prvi ita-lijanski komentarji k Wilsonovi noti kažejo veliko zadrego. »Corriere del-la sera« si ne upa, odklanjati Ameri-ko, kakor je to storilo angleško časo-pisje. Svetuje samo, naj se razpravlja o nemški mirovni ponudbi posebej in o Wilsonovi intervenciji posebej. Najprvo treba povedati osrednjim državam, zakaj se odklanja njihova mirovna ponudba, potem treba dati pojasnila Ameriki glede mirovnih ciljev četverozveze. Lugano, 24. decembra. fKor. ur.) Komentarji italijanskega časopisja k ameriški noti kažejo prepričanje, da je storjen tehten korak za pospešenje vojnega konca. Oni listi, ki markirajo nernoteno vojno odločnost Italije, ne niorejo prikriti slabega razpoloženja zlasti radi nemških ameriških pri-pomb, da bi mogla tuđi Amerika po-seči v vojno, kar bi pomenilo za če-tverozvezo zbog njene materijalne odvisnosti težko nesrećo. Izražajo domnevanje, da je tu vmes nacrtna zveza z mirovnim predlogom osrednjih držav in da je treba radi tega če-tverozvezi skrajne prcvidnostl. Curili, 25. decembra. (Kor. urad.) Italijansko casopisje pi5e večinoma po angleškem vzorcu in polemizira v raznih varijacijah zlasti proti ameri-Skemn izenačevanju ciljev četvero-xve»e s cfljf osrednjih držav kakor tndi proti anvHšketnu zagovarjanju teritorijalne netlotakijivosti vojujočih se drfaiv, stti^eče koristim Avstro-Osrrske \n Turtije. Bern, 24. decembra. »Popolo d* Italia piše: Wilso«n W se bil moral v sedanjih rarmerah vzdržati, kakor Je to storila švica. Lahko bi bil Imel !>red o&m govor enega ententnlh ml-nistrov, kl Je rekel, da vsaka mter- Mk^^j^is M^^^^M^h^M^h ^m^^^l^^^Mm m ^. —^ 4^. —. . ▼VQ|i MMm.€^m BOVtrMet 9C DO IBMh trala za neprljazen in uene-vtralen akt ZatortJ moremo govoriti o umestnosti ameriške note z velikim pridržkotn. »Pertevertnzac pravi: Ootovo s# Wilson boji, da bi Evropejci sklenili mir brez njegovega drtfocenega sodelovanja. Mir ]a pa še daleč. »Secolo« privi: \V0ion Je izbral slab trenotek ta svoje predlože. Njegovo opravičevanje, da Je njegova inicijativa neodvisna od inicijative NemčUe, dokacnje, kako časa neprimerna icnje-gova nota; nasproti njegovemu utemeljevanju se treba vprašati, koliko so trpele Zedinjene države ob svoji obsežni vojni industriji ta svojem prometu materijelno vsled vojne? Pri sedanjem svojem postopanju so zamolčale svojo sodbo o postanku in ciljih vojne. Nevtralci nišo nikdar protestirali proti zločinu te vojne. Zakaj bi torej sedaj kar naenkrat govorili proti vojni, ko Ima ententai upanje na zmago? Poseganje ne-vtralcev v svrho konca vojne ravno sedaj, bi bilo neprostovoljno stratim karsko početje, zato Wilsonova inicijativa ni samo neprimerna, ampak je tuđi nedostojna, >Avanti« poudar^ 1a važnost postopanja pred-sednika Zedinjenih držav. ki pomeni bistven korak za zaključenje strašnega konflikta, akotudi rakoj ne bo doseženo. Glavar največjega ne-vtralnega naroda bi ne bil storil tega; koraka, ako bi bil le količkaj mogel soditi, da bo slabo sprejet Wilsono-vo nasvetovanle je najsigur-ne jša in edina pot do resne-ga mirovnega razgovora. »Italia« želi temu plemenitemnko-t raku popoln uspeh. Upan|e na mir v ItailU- Lugano, 24. decembra. »Avanti« piše: Prišlo je sedaj za Italijo utemeljeno upanje, da se pojavi na obzorju mir do prihodnjega parlamentarnega zasedanja, to je do meseca februarja. Izredno mili Sonnlnov govor dokazuje, da se gode v Riimi važne reci. Kako se hočejo AngležI poslužiti Wlisonove note. Milan, 25. decembra. >Stampa« poroča iz Londona: Angleški krogi in listi sicer Wilsonovo noto kritizirajo, smatrajo pa, da je v njej tuđi mnogo dobrega. Vsekakor stremijo za tem, da ne poderejo nobenega mostu in da prepustijo diplomaciji popolnoma tako napram Ameriki kakor napram Nemčiji. Amerikanska nota naj bi bila ententi sredstvo, s katerim bi se naj Nemčijo prisililo, da prva objavi svoje mirovne pogoje, ozlr. Če bi tega ne hotela ali pa bi stavila nezado-voljive pogoje, naj bi vsled tega nastalo nesporazumljenje med njo in Ameriko, kar bi ojačllo diplomatični in vofaski položaj entente. Rusko časopisje o W11sodov1 noti. Petrograd, 25. decembra. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura. Listi soglasno izrekajo priznanje Wilsonovim motivom ter vidijo v njegovi noti dokaz iskrenosti njego-gove miroljubnosti. Smatrajo pa, đa ne gre soditi vseh vojujočih z istim merilom. Nemčija je vojno izzvala m se vojsku je, kršeč vse človeške pravice. Nemčija stremi za hegemonijo j nad vsem svetom, ker hoče postati gospod od Berlina do Bagdada. Temu nasproti pa so ententne države branile svobodo Evrope in malih naro-*dov, tako Srbije in Belgije. Njihov cilj Je, zasiguranje mira, ki Je odvisno od amičenja nemškega militarizma, kajti isicer bi Nemčija zagospodovala nad Nrso Evropo in neprestano ogrožala fnjeno svobodo. Dansko časoplsje. Kopenhagen, 25. decembra. Dansko casopisje priznava sicer, da je Wilsonova nota važen dokument, jo pa glede njenega uspeha povsem skeptično. Nekateri listi sodijo, da je hotel Wilson le sondirati, kako globoko tiči Evropa še v vojni. Odgovor entente na nemfcko mirovno ponudba Zdi se, da je Wilsonova nota nekoliko zmešala ententi koncept odgovora na nemSko mirovno ponudbo, ker bi se sicer odgovor ne bil tako zakasnil. Kakor poroča pariški »Temps«, bo odgovor nekak izvleček iz govorov vodilnih ententnih držav-nikov. *Jo«rnal des Debats« Javlia, da bodo v njem naŠteti »nemški zločini proti kulturi«, ki da silijo enteeto, da nadaijuje vojno. Vojnih ciljev en-tentni odgovor ne bo natančneJI* označiL Taft o mlm. London, 25. decembra. »Ttmesf poročA: Bivši prezident Taft, pred-sednjk »Mirovne lige«, se Je izjavil o nemški ponudbi: Po mojem mnenju {emir Se daleč. Poljska, polo-5aj Belgije in Srbije — to so težld >roblemi. Glavne težkoče na potti k nlrn so po mojem mnenja nemške »hteve, katerih ententa, ne bo hoteli r3EOn ^8DO T fHlMULMm 296. itev. .&LOV&NSKJ nakuu*. one 27. đecemDm 1916. Stran 3. - Novi veliki boji na Romunskem. NEMSKO VECERNO POROCILO. Berolin, 26. decembra. (Kor. ur.) VVoUfov urad poraća dne 26. decembra zvečer: Na Velikem Vlalkem smo vrgli Ruse iz več pozi c i j. Na romunskih bojiščih so se razvili od 23. decembra setn novi veliki boji. Na fronti med gorovjem Bodza in dolenjim tekom reke Calmatuiul divja ogromna bitka, ki poteka za tam se boreče združene nemške in avstrijske čete povsem ugodno. Z bravuro in energijo se je tem četam ze posrećilo, izbiti v ruske pozicije pri vaši Filipesci veliko vcrzel ter tako predreti sovražno fronto na jako občutljivi točki ter \Teči Ruse tuđi iz več sosednjih važnili posto-jank. Bitka, ki se je razvila v vzhodni Veliki Vlaški, naj odprc zaveznikom pot na crto ob Scretu, Kjer zbirajo Rusi vse svoje sile k trdovratni obrambi. Tuđi v Dobrudži so se odigrali Čez praznike važni dogodki. Združeni Nemeu Bolgari in Turki so potis-nili Ruse in Romune skoro popolno-ma. iz te pokrajine ter so zavzcli ob-donavski mesti Isaceo in Tulčo. Le v kotu med Brailo in Galacom se drže Rusi Se na desnem bresu Donave, fsjer krije moćno utrjeno mostišče Macin dohode na Brailo. Zavezniške čete so to mostišče že napadle. ?ele po njega osvojitvi postane vprašanje prehoda čez Donavo žanje aktualno. Berolin, 23. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: V naglem šunku so predrli Bolgari pozicije niskih zadnjih čet ter so zasedli mesto Tulčo. V posesri gričev pri Tulči obvla-dujejo zmagovalci dolenji rokav Po-nave, prekop pri Sulini in rokav Sv. Jurja. Donavska plovba je torej povsem prekinjena. Rusi razpolagaio za transporte v Galac in k Seretu le še z železnicama v Reni in preko Jassva. Skrajno levo krilo zavezni-kov je dobilo z osvojitvijo Tulče trd-no m izredno važno oporišče. ki je ni mogoče flanklrati. Na vzhodu one-mogočuje široki dociavski delta vsa-ko prfbližanje. Proti severn je Tnlča zavarovana s 15 km širokimi donav-skhni močvirji. Ruske kolone generala Saharova so potisniene v skrai-ni severo - zapadni kot Dobrudže. Kot zveze za njihovo Crto so jim va. razpolasro le še Izacea in Braila. ZeM dvomHivo Je, ali bodo Rusi poskijsili se držati na crti Turceia - Greci-Feflor - Isacea. BOLGAR9KO UPADNO POROCILO. 24. decembra. Romunska fronta, V severo - zapadnem oglu Dobrudže, na liniji Isaccea - Macin Je boj z zađnjimi sovraž. stražami. 25. decembra. Romunska fronta. V Dobrudži smo zasedli mesto Isaccea. Zadnje sovražnikove straže so se držale samo pri Macinu. 26. decembra. Romunska fronta. V Dobrudži so sovražni tnonitorji obstreljevali mesto Tulcea. 10 hiš je bilo podrtih in več žensk in otrok ubitih. Pri Jaseccei je bil so-vražnik zgradil dva mosta čez Dcna-vo, romunski in ruski. Pri umiKtr se je Rusom posrećilo, da so spravili romunski most na sevemi breg Donave, dočim so užgali niski most. Pred Macinom se vrši boj za pozicijo, zgrajeno kot mostišče. Rusko uradno poročilo. 20. decembra. Romunska fronta. Obojestranskik artiljerijski in infanterijski ogenj. V smeli Rimnicul - Buzeu posrečeno delo-vanje naših izvidnih oddelkov. Na levem bregu Donave v okolici vaši Firlite smo zavrnili sovražne napade. Praske najsprednjih oddelkov, ki so bile na našem desnem krilu v okolici vaši Crne in v centrumu v okolici vaši Atmageje živahnejše. — Č r n o morje. Dne 16. t. m. je vrgel neki sovražni hidroplan, spremljan od bojnega letala, brez uspeha bombe na Sulino. Naš letalec Nagocine |e zbil bojno letalo, pri vihamem vremenu pa se nam ni posrećilo letalo vpleniti. 21. decembra. Romunska fronta. Na levem bregu Donave severno od Buzeva delovanje naših najsprednjtfi oddelkov. Od ceste iz Buzeva v Rimnicul tja do ceste iz Insurateja v Vizirul je napadel sovražnik nekako z enim infanterij-skim in enim konjeniškim pol kom. Obdržali smo se v svojih pozicijah s svojim ognjem. Na fronti Pirlita-Stankuta je potisnil sovražnik na§e najsnrednje oddelke nekoliko na^aj. — Fronta v Dobrudži. Sovražnik je pričel na fronti od Donave do Bas Chidija z ofenzivo. Y oko- lici Balahanceie in Bas Chidija se je nasprotniku posrećilo vzeti ćelo vrsto višin. S protinapadom smo pre-podili sovražnika z nekaterih višin; nadaljevaii smo boj, da zopct zavza-memo Se druge. -— Crno morie. Neki naš podmorski čoln je potopil v vodah Bospora neki parnik in lucat jadrnic. 22. decembra. Romunska fronta. Na levem bregu Donave brezpomembni sovražni posku-si preiti v ofenzivo, z ognjem zavr-njcni. V Dobrudži je naradcl sovraž-niik z nadmočnimii četami naše od-delke na ćeli fronti. Po trdovratnem ndporu so se pričele naše čete umi-kati proti se veru. V Crnem morju smo potopili y blizini Bospora dve turski motorni topničarki. 23. decembra. Romunska fronta. Severo - vzhodno, zapadno in jugo - zapadno Rimnicu Sarata je sovražnik vrgel naše čete nazaj. V Pcbrudži sn naši oddelki nacialjevali svoj umik na sever. Sovražnik nada-Ijujc svojo ofenzivo in je v stiku z našimt zadnj-'m! stražami. 2A. decembra. Rornunska fronta. Trkom dneva je bil snvraž-rik zdržema delaven. V okolišu med dolino Kasana in Zabale, v okolišu Dalbenzul in Drogul, je sovražnik pod varstvom svoje mogočne artiljerije večkrat napadel naše oddelke. Roj je bil srdit in je tu trajni vrs dan. Sovražna letaln so metala bombe pri Perisormlu in Brajli. V okolišu kolodvora Vanka na progi Buzcn - Brajla je padlo nemško letcrio nizdol. Izmcd lctalccv so bili vjeti en oficir in dva moža. Ronunija brez dennrja. Preko Stockholma poročajo: Ro-muniji manjka den^rja. Dosedanii njeni vojni stroski znašaio 1*1 milijarde frankov. ki so jih pokrili za vez-niki. Sedai pa si mora rornunska vlada denar preskrheti: zato je razpi-sala vojno posojilo in vladi »c dobila od kralja ukaz. izdati za 400 mili;o-nov bankovcev, ki seveda nimajo no-benesra kritja. Ma!(edons!ta fronta. NEMŠKO VEČERNO POROCILO. Berolin, 26. decembra. (Kor. ur.) \\'olffov urad poroča dne 26. decembra zvečer: V Makedoniji vlada mir. BOLGARKKO URADNO POROČILO. 24. decembra. M a k e d o n-ska fronta. iMed Vardariem in jezerom Doiran precej živahen artiljerijski ogenj. Proti večeru so v tem odseku poskusili sovražni infanterij-ski oddeiki napad, a naš artiljerijski ogenj jih je odbil. Ob Strumi živahno delovanje patrulj. Na drugih delih fronte slab artiljerijski ogenj. 25. decembra. Ma kedon-ska fronta. S cele fronte ni nič pomembnega poročati. 26. d e ce m b r a. Makedonska fronta. Casoma artiljerijski o^enj na gotovih odsekih fronte. Sveže čete v Solunu. Curih, 24. decembra. Iz Pariza poročajo, da je sklenila ententa, poslati 100.000 mož novih čet na makedonsko fronto. Te dni je prispelo v Solun prvih 10.000 mož franeoske pehote. Ditolj. Sofija, 26. decembra. Tz Bitolja ubegli Bolgari poročajo. da se naha-jata v mestu samo dva franeoska ka-valerijska eskadrona in 300 infante-ristov. Sovrazrnk je preiskal v mestu vse hise in odnescl, kar je nasel. Na cesti se ne smelo zbirati osebe raz-ven po dve. Po sedmi uri zvečer mo-rajo biti vse hlše zaprtr. Krali Peter v Bitolju. Bern, 24. decembra. Krali Peter se je mudil te dni v Bitolj'i. Pregle-dal je srbske čete ter jim irjavil. da je z osvojitvijo Bitolja storjen prvi korak za orvoboditev Srbije. To tr-žavno nalogo da bo treba rarrešiti prihodnjo spomlad. Srbija bo mislila na mir sele. kadar bo popolroma osvobojena. Za svoje žrtve bo dobila bocrato odš!:odnino. Turska vojna* TURSKO URADNO POROCILO. 22. decembra. Perzijska fronta. Severno od Hamadana smo zavrnili ruske poskusene napade z izgubami za nje. Na fronti ori Fela-hiju in ob pozicijah južno od Felahija traja artiljerijski boj. Z ostalih front ne poročajo o nobenem pomem:>nem dogodku. 25. dec mbra. V odseku pri Iraku so bili neznatni napadalni po-skusi Aneležev popolnoma zavrnjeni. Sovražnik je knel precej tz2k.tr \z- Vojna z Italijo. ITALJJANSKO URADNO POROČILO. 24. decembra popoldne, Od Selvia do Gardskega jezera artiljerijski dvoboji, ki so bili ljuteiši oko-li Tonala in v dolini Ledro. Na Pa-subiju in y kotlini visokega Astica smo niotili s svojim ognjem gibanje sovražnih kolon. Na fronti Julijskih alp je ovirala včeraj gosta megla ar-tiljcrijsfro delo\-anje. V varstvu mc-^le so prodirale male sovražne skupine nenadno proti našim pozicijam točke šeste jugo - zapadno Gorice. Bile so zavrnjenc in so pustile nekaj vjetnikov v naših rokah. Na Kraški P^anoti praske med patruljamL Zvečer je bilo ljuto sovražno bombardiranje na Tržič in pozicije točke 144 zadušeno z brzo intervencijo naše artiljerije. 25. dec. Na trentinski fronti artiljerijski ogenj. Naša artiljerija je razpršila sovražne de4avske odde!-ke v zoni Pasubija in na visokem Asticu. Na julijski fronti ovira gosta megla artiljerijske akcije, delujejo pa poizvexlovalni oddelki. Ob Soči. Soška armada je letos bila pet velikih bitk in tuđi sicer ni bilo nienega dneva brez boja. Italiji je bilo vsled tega povsem nemo>goče vplivati na potek dogodkov na drugih bojiščih. Kar so Italijani pridobili ozemlja, to je skraj-no neznatno, to se kar izdubi v pri-meri z ogroinnimi žrrvami. Kar se tiče Krasa^ so HaJijani takorekoč sele stopili na Kras, koliko nepreglednih ovir in kaka bramba pa je še pred njihovim glavnim ciljem, pred Trstom. V ravnini so zasedli Italijani Oorico, ali tik za središčom mesta na važni vzhodni strani, v porneriju mesta še stoje naše čete m Italijani ne morejo korakati dalje po Vipavski dolini in na Krasu se ne morek) zga-niti naprej. Na ostalih d«lih soske fronte se pa sploh nič ni spremenilo. Vse je po starem, kakor začetkom vojne. O razpoloženju v armadi in o duhu. ki jo preveva, se more pove-dati le želja, katere je prožet sleher-ni vojak ob Soči: »Mi vsi komaj ča kamo trenotka, da borno smeli udariti na Lah a.« Tako se je izrazi! o položaju ob Soči generalni polkownik Boro-e v i ć. Italijanska letala nad Pulfein. Rim, 22. decembra. (Kor. urad.) Mornarisko ministrstvo poroča: Od-delek italijanskih pomorskih letal je metal bombe na vojaške naprave in zasidrane bojne ladje v puliskem pri-stanišču. Kljub živahnemu obrambne-mu ognju in napadalnemu po^kusu •ovražnih leta! so se vrnila.naša pomorska letala nepoškodovana na svojo postajo. (Več sovražnih letaJ je vr^-o dne 21. decembra ponoldne na Pulj štiri bombe, izmed katerih je ena eksplodirala na dvorisču moma-r;ške bolnišnice in je ubila ene^ra moža izmed bolnišketra moštva. Razven mnogih razbitih stekel na bolnišnici ni bilo nikake materijalne škode. Tri bombe so padle v vodo.) Letalske izgube na italijanski fronti. Dunaj, 25. decembra. (Kot. ur.) Iz vojnoporočevalskeca stana: Italijani so izdubili v času od 1. sertembra do 1 dece?nbra 1916 ta-le letala: eneza Capr^nija in enegra Far-mana, katera smo mi vplenili, nadalje osem letal. ki so patila in se zbila za sovražnimi črtami, kar so naši opa-zovslci brezrgovorno Konstatirali. Mi smo izflrubIH v istem času šest letal. in sicer so ostala tri med so-vrt^nimi črtami in ravno toliko je bilo prisiljenih s sovraznim učinkom spustiti se na tla v naish crtah. Poročilo »TTmesa«r z dne 11. decembra, da je bilo tekom zadnjih treh mesecev na italijanski fronti 20 av-striiskih aeroplanov v zračnem boju se?trcljenih na tla in italijanskih samo 4. potemtnkem ne rx!srnvaria r<€nici. CadornJt Lujjano, 24. decembra. Poročila iz Rima trde, da se Cadorna bližnje velike ofenzive četverozveze ne ude-leži več kot šef italijanskih bojnih sil. Sodi se, da kakor hitro se ustanovi vojni direktorij, sprejme Cadorna dekorativno vojasko mesto v zaledju. V italijanskem ministrskem svetu je prevladalo prepričanje, da Cadornov sistem ne doseže postavljenih ciljev Italije. — O Cadorni se je že mnogo-krat pisalo, da bo odstavljen. pa je vedno ostal na svojem mestu. najbrže, ker Italija nima sposobnejših voj-skovodij. Dosegel ni Cadorna nič, novi vrhovni poveljnik pa bi tuđi nič ne doscgel. To tuđi vedo v Rimu, za-io bo najbrže ostal Cadorna še dalje na svojem mestu in b© še nadalje od- govoren za krvave neuspehe italijan-ske annade. ItalUanski senat Curih« 22. decembra." (Kor, urad.) Italijanski senat je razpravljal zakonski nacrt, zadevajoč b u d g e t n i provizorij. M e z z i o 11 i je iz-javljaU da je prešel čas za takozvana nacijonalnami-nistrstvainda morajo zavezniki, ako hočejo kaj doseći, osredotočiti vse svoje vojaške sile na eno samo točko. Govornik je zavračal Briando-vo trditev, da je ruska ofenziva v juniju resila Itali-j o. Nadalje je grajal, da Anglija in Francija kvarita položaj v Grški, ki je po4n nevarnosti. M a g g i o r i n o-Perrari je ži^osa! razmere Italije do zaveznikov z gospodarskega in ti-naTičnoga stališca. Inozemski denarni pri«pevek k vojnim stroškom Italije se zdi govorniku premajhen in fi-naneno breme Italijo preveč tlači, flaisti ker pada kurz vseh italijanskih državnih napirjev neprestano in pri izdaji novih posojil je t)ilo treba dragih naporov za dviganje kurza vsch prejšnjih emisij. V interesu prihod-njih finančnih operacij priporočam,-ne glede na razne prikladnosti, d a se borze zopet otvore. Italiji v Parizu dane obljube v svrho zenačenja denarne menjave in omo-jfočenja ladiiskih voznin se nišo izpol-nile, izmenjava denar ja se je odslej za Italijo še posla b š a 1 a, obenem pa i z -boljšala za Franci jo. Italija plačuje med tem za premos: in 85 od-stotkov več kakor v zadnjem mir-nem letu. Ze mesec dni se uvaža vedno manj žita, ko bi rnoral vendar uvoz nnrašlati. Končno je po-udarjal. da mora Italija z m a g a t i, ker sicer je gotov njen nravni posrln in njeno gospodarsko ubobo-žanje. Za zmago pa treba ljudi, metod. misli in volje za zmago, ali teh je malo opaziti. Maragliano je grajal organizacijo voiaške sanitete in poeosto uvrščanje jetičnih v frontno službo. RUSKO URADNO POROCILO. 20. decembra. Zapadna fronta. V pokrajini jugozapadno od Brodov je sovražnik po ognju tež-ke artiljerije, ki je traial pol ure, napadel naše jarke pri vaši Ponikoviei v kolonah. naš ogeni pa ga je pegnal nazaj v izhodne jarke. Nov poskus napasti naše oddelke tuđi ni ;mel no-benega uskeha. Ob Bistrici v okolici Jezupola, Sjelec in Starih Bohorodča-nov so prišli naši izvidni oddelki sko-zi žične ovire, napadli sovražne pozicije in vdrli v zadnje imenovano vas. Sovražnik je zbežal. ko je !/gu-bil nekaj mrtvih, v neredu ter pustil nekaj vjetih v naših rokah. V Gozil-natih Karpatih so izvršili močni naši oddelki izvidne pohode v pokrajini zapadno in južno od gore Botosul (S kilometrov jugovzhodno od Kirli-babe). 21. decembra. Zapadna fronta. V okolici Zločova je ob-streljevala sovražna artiljerija silno nnše crte v okolici vaši Harbuzov in Hnlakovce Naša artiljerija je razpršila neka] sovražnih infanterijsk^h in konjeniških oddelkov. ki so se pomi-kali od vaši Presovce proti severu. Sovražne poskuse prekorači ri reko Cenihoko, lev dotok Zlote Lipe, v okolici vaši Sibalin, smo s svojim ognjem ustavili. V Oozdnatih Karpatih so se polastili ruski oddelki deia višin v pokrajini jugovzhodno od železni ce Kimpolung - Jakobeni. 22. decembra. Zapadna fronta. Ob Stohodu v okolici vaši Golonine so izvršile naše izvidne čete uspešne pohode. Vjele so 7 Nem-cev. Dne 21. t. m. proti 3. popoldne je zbil naš letalski stotnik Kozakov neko avstrijsko letalo. ki je priplulo nad Luck. Severno od želez»ice 2Ho-čov - Tarnopol je sovražnik po sil-nem ognju napadel naše oddelke v okolici Zvižina ter se kljub našemu ognju polastil razdejanega dc!a strei-skega jarka ene naših stotnij. Ko so izvršile nato sosedne stotnije napad z boka, smo sovražnika potisnili nazaj. 23. decembra. Zapadna fronta. V okolišu Koldvczovo severo - vzhodno Baranovičev je delo-vala sovražna artiljerija. Na drugem delu fronte streljanje iz pušk in delovanje poizvedovalcev. 24. decembra. V Gozdnatih Karpatih so naše čete po artiljerijski pripravi napadle nasprotnikove jarke na višinah severno reke Uza in se jih polastile po hudem boju moža do moža. Zapjenili smo tri strojne puške In vjeli 5 oficirjev in fOO mož. Zdaj utr- I jujemjo obronke južno zavzetih višav. Prodansleške demonstradie ▼ Petroeradu. Preko Stockholma in Berlina poročajo: V Potrogradu so se vršili poulični nemiri, ki so bili v prvi vrsti naperjeni proti angleškemu volepo^ slaništvu. Velika množica se je zbra-ia pred angleskim veleposlaništvom. Začetkom se je množica omejila na grožnje, ko pa je druhal razbila prvo okno, je množica naskoČila veiepo-slaniško poslopje ter razbila del no-* tranje oprave. Zapadno bojišče. NEMSKO VECERNO POROCILO. Berolin, 26. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča dne 26. decembra zvečer: Na sever n em bregu Som me cd časa do časa silen ogenj. Sicer na zapadu in vzhodu ničesarbi-stvenega. Generalštabni šef Nivella. Za divizilskega generala Imenovani brigadir Pont je imenovan za. generalštabnega šefa Nivella. Francoski vojni svet. Wariz, 24. decembra. (Kor. ur.) -Agence Havas«: Vojni svet je zborova! v soboto zvečer. Skenil je, da mu bo v vseh pripravan in o nadalje-vanju vojne poročal general Liautev. Ta je dobil naročilo,izvestiti udeleže-na ministrstva in višje poveljnike o tom sklepu in za^otoviti za njega izvrši tev potrebno sodelovanje. Portugalska na zapadni fronti. Portugalski predsednik Macha-do je baje izjavil v nekem intervivu, da se bo Portugalska v velikem stilu udeležila bojev na francoski fronti. l>o sedaj je imela Portugalska v An-poli in Vzhodni Afriki 56.000 mož. Sedaj hoče poslati Portugalska svoje čete na franeosko fronto. Boii na morju. DunaL 24. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: V noči od 22. na 23. december so Štirie naš! rustici pri šunku potopili v Otrantski c«sti 2 armirana stražtra parnika v artiljeriiskein boju. Na povratku jim jie najmanj 6 sovražnih ru-bilcev močneišega in hHreišega tipa zastavilo pot ter kolfkor se }e dalo dognati, tuđi »Indomite«. Pri prebltfu je prišlo do silnega topovskesra boja* pri čemer je bil neki sovražni rušttec zažgan ter je obležal, najmanj tri druge sovražne ladie so bile iz blizine večkrat zadete in pognane v besu med nfirai en rušiec $% močnejšega neznanega tipa. Od naših rttSlcev ]e bil eden dvakrat zadet na dfaooiku, drugi pa v maskiranje. En mož mr-tev, nihče ranjen. Brodovno poveljniStvo. Dva angleška rušflca potopljena. London, 26. decembra. (Kor. ur.) Admiraliteta poroča: Dne 21. decembra sta se potopila v Sevemem morju dva rušilca torpednih čolnov vsled trčenja ob jako neugodnem vremenu. Utonilo je šest oficirjev in 49 mož. Francosk'a torpedovka se potopila. Lugano, 23. decembra. (Kor. ur.) Francoska torpedovka št. 300 je za-dela dne 1. novembra 1916 ob mino in se potopila. Nemlki voini s>!en. Berolin, 24. decembra. (Kor. ur.) I-len vojnega materijala, ki ga je Nemčija odvzela sovražnikom, se da le približno dolociti, ker se je vple-nienr vojni materijal rrmogokrat zopet rabil proti sovražniku. Mogoče je torej navesti samo število v Nem-čijo spravljenega plena. Že pred ro-munsko vojno je znašal rfen nad 11.000 topov z okroglo 5000 naboji, 3500 strojnih pusk in nekako poldru-gi milijon pušk in karabinerjev ter okroglo 10.000 municijskih vozil. K temu je prišteti do 14. decembra iz-računjeno precej veliki romunski plen, namreč okroglo 500 topov, 400 strojnih pušk, 200.000 pušk in prav mnogo vojnih vozil. Bolezen grSkega kralga. Kopenhagen, 25. decembra. Iz Aten poročajo: Boiezen kralja Kon-stantina se je zopet poslabšala. Smatra se, da bo treba nove operacije. pmpitt l. ip pjiie. A. Stran i. •fiLuvcniiiu NAKutr. om V. amabfi t»i* »6. sttv lo?o skupo italstpstf o. Nenadoma se je aKodila popolna prememba v skupnem ministrstvu. Minister zunanjih dei, baron Burian je odstopil in na njegovo mesto je imenovan grof Otokar Czernin; umaknil se }e tuđi sele pred nekaj dnevi za skupnega finančnega ministra imenovani princ Konrad Hohen-lohe, ki dobi visoko dostojanstvo na dvoru, in je na njegovo mesto imenovan baron Burian. Te premembe so najbrž zgol personalnega znaćaja in nimajo di-rektnega pornena za smer zunanje politike. Javnost je vzela tuđi to pre-membo s precejšnjo ravnodušnostjo na znanje, veđoč, da je zdaj v zuna-nji poiitiki vsaka prememba izklju-čena. Niti tega ne verjarne, da se je baron Burian umakni!, ker je ž njim Ogrska opozicija nezadovoljna. Novi minister zunanjih del grof Otokar Czernin. je veljal že za življenja nadvojvode Frana Ferdinanda za moža, ki bo se pokiican na važna mesta. Kakor grof Clam - Martinic, novi ministrski predsećnik, tako je pripada! tuđi grot Czernin najožjemu krogu pokojnega prestolouasiednika. Danes je grof Czernin sele 44 let star. Služboval je nekaj časa v diplo-matičnem zboru, a je popustil karijero in se posvetil upravi svojih velikih posestev in notranji poiitiki.- Od leta 1903 je grof Czernin kot zastop-nik nemškega veleposestva član dež. zbora češkega in od 1. 1912. član gospodske zbornice. V notranjo politiko avstrijsko je grof Czernin posegal z vsakovrstni-mi razpravami, priobčenimi v »Osterr. Rundschau, ter se zlasti trudil za porazumljenje med Čehi in med Nemci na Ceškem. Svoje nazore o avstrijski notranji poiitiki je grof Czernin razložil v govoru, ki ga je imel v gospodski zbornici dne 3. ju-lija 1912. Zastopal je misel, naj se izpopolni vsa ustava v smislu sprave, ki je bila tedaj med Čehi in Nemci v teku, naj -se razmerje z Ogrsko natančno določi in resi tuđi jugoslo-vansko vprašanje. Zavzel se je za ohranitev nemškega poveljstva v armadi, kar Madžarom ni posebno ugajalo, zahteval moderno korekturo ustave iz 1. 1867. in označil kot vzrok vse parlamentarne mizerije dejstvo, da ni rešeno ne češko, ne jugoslo-vansko vprašanje. 2e !. 1913. jfi grof Czernin vzbu-dil pozornost posebno z govorom, ki ga je imel v gospodski zbornici o zunanjem položaju in o razmerah na Balkanu ter je bil tuđi kmalu na to, namreč oktobra meseca 1913. imenovan za avstro - ogrskega poslanika v Bukareštu. Ves svet je vede!, da je to imenovanje največje važnosti, kaj-ti namen mu je bilo ohraniti in utr-diti zaveznisko razmerje med Avstro - Ogrsko in Romunsko. Silna težka naloga gra je čakala. zakaj iz-vzemši kralja Karla samega so bili vsi merodajni romunski krogi že pri-do-bljeni za entento. Smrt kralja Karla je vzela Avstro - Gorski edinsga resnega podpornika na Romunskem in s tem ustvarila novo situvaeijo. iz katere se je porodila vojna. Uspeha torej grof Czernin v Bukareštu ni dosege!, a vendar so bili vsi napadi ofcrske opozicije nanj popolnoma krivični. Iz rdeče knjige, ki jo je o avstro - ogrskem in romunskem konfliktu izdalo ministrstvo zunanjih del je jasno videti. kako je neprestano ©pozarjal na naraščajočo nevarnost, da izbruhne vojna in kako spretno *e znal razkrivati vse dogrodke. iz kate-rfh je končno nastala vojna. Dosedanji minfster zunanjih del baron Burian, ie zavzel to mesto po odstopu ^rofa Berchtolda. dne 13. ja-nuarja 1915., torej v zadnjih mesecih pogaianj z Italljo. O teh potajanrh je ministrstvo zunanjih del po izbrani! vojne !zdalo poseben spis, v katerem Je bila tuđi fundamentalno napačna trditev, da je gorenja soŠka dolina večinoma italfjanska. V resnici ie bila ta dolina nopofnoma slovenska in fe bivalo tn le Dar posamičnih kra* marjev in go^tilničarjev italHrinskegn pokoljenja. Po^ajania z Ttalijo ni*o imela uspeha in je nastala vojna. Ob Času, ko je bi! baron Burian minister fcnnanjih del, je bi! na Balkanu dobo-Jevan boj med diplomati centrr.!nih 'držav in entente in se je zgrodilo. o Čemer ni dvorrn1 noben ooznavafec politike kralja Ferdinanda m mini-strskeea predsedrrka Radoslavova. Bolcrarite se ?e prMnifTIa centra'rnrna državama. Na Hrškem ni bilo mo?n-če tot'ko dočeci, a doseglo se ie vsat to, da se Grška še doslej neče ne zlen?», ne ?*rrda udati ententi. Končno le b*T "deTežen bamn Burian t''d? ori prizadevanUh. da bf ostala P^mun-sk^ ne&riiva. r»r? dfpiomatT^nih in-cifienVh t \merikn. fn uri <1r?f*r»;n o ustatiovitvi s»T*iostojne nolfsVe kra-Hevine in konc^n m* m^rovnem kora- baro* Burian v tifct prostore •kupo«* f ga finančnega ministrstva. Program urota Cztrnlaa. Pri sprejemu uradništva roinistr-stva zunanjih delt je grof Crcrnin iz-javil, da ohrani popolnoma 3mer politike barona Burian a. Zlasti se je mi- [ nister identificiral s predlogom i* mir. Tuđi je izjavi!, da stoji popolnoma na stališču nagodbe \z leta 1867. in da smatra pariteto med Avstrijo in Ogrsko za podlago svojemu de!o-vanju. Grof Czernin In Ogri. Grof Apponyi se ie izrazil, kakor poroča »Pestcr Lloyd*, o imenovanju grota Czernina tako - ie: Imenovanje nas je presenetila VpraSanj« je, pomeni li za nas dobiček. Nemo-soče je prezreti politično pretcklott irrofa Crernina. Menim njegove nek-danje napade na državnopravni položaj Ogrske in na načela njene narod-nostne politike. Morda so se nazori Krofa Czernina spremenili. Toda, ako se naj Ogrska globc4:o ne vznemiri, jih bo moral preklicati, sicer mu ne bodemo mogli zaupati. Fomen Imenovanja barona Buriana za skupnega flnančnega ministra. Berolin, 25. decembra. >Vossi-sehe Zeitung« piše: Imenovanju barona Buriana za skupnega finančnega ministra ie treba pripisati večji pomen. kakor je to na prvi pogled izgledalo. To ministrstvo bo igralo pri sklepanju mini izvestno važno vlogo, zlasti z ozirem na razreŠenje j u g o-slovanskega vprašanja, pri knterem se bo moralo urediti tuđi vprašanje Bosne in Hercegovine. Morda je simpatičnega pomena, da je vrhovno upravo B ^sne in Hercegovine zoper prevzel Madžar, ki je za-upnik grofa Tisze. Stranke in mn vlada. O novem ministrst\Ti se izreka-jo frakcije nemškega Nationalver-banda z neko prisiljeno previdnostjo v obče vendar rrav ugodno. Poudar-jajo. da nimajo vzroka novi vladi ne-zaupati. »Bohemia^ je poročala, da se je ministrski predsednik grof Clam - Martinic tekom političnih por svetovanj zaradi sestave novega mH nistrstva izrekel načeloma za nem-r!;o vstaatiSprachC'. kar je na \%c nemške kro^e napravilo povoljen vtis. Izvajanja nemskega časopisja o novi vladi so v obče jako plitva, tako da se ne izplača jih navajati. Čehi so imenovanje novega mi-nistrstva vzeli na znanje z nekako stoično ravnodušnostjo. Poudarjajo, da je bil ministrski predsednik grof Clam - Martinic v preteklih časih desti blizu češkim narodnim stran-kam ter konstatujejo. da se je grof Clam - Martinic pri sestavi svojega ministrstva pač dogovori! z vsemi nemškimi frakcijami in s Poljaki, da je pa popolnoma prezrl »Češki svaz« in Jugoslovane. O novem ministrstvu pravijo, da je bel list samo pravo-sodni minister Schenk, poljski minister - krajan dr. Bobrzvnski, da je politični eksponent poljskega kluba, vsi jirugi ministri, uradniki in naria-?H3nfarnT p?> cfa so remsko - naciio-nalnega mišljenja izvzemši strokov-nega ministra Trnko. Nemci na če-škem irraio dva specijelna zastopnl-ka v ministrstvit. dr. Urbana, kl Je kot finančni referent dež. odbora 6&-skega provzročil. da ie prevzela posebna komisija češko avtonomno unravo in dr. Rarnreitherja, ki }e 5?necijaHst v češko - nemških sprav-nih st»/areh. Proti temu moroenemu 7astonstvu nem^kor^acijonalni1! te-7^nj da stoji osamljen ministei Trnka. Kolo ppTski'e je z novim mfa**tr-stvom ponnlnoma zadovnHro. lTI<-ra-jinci so hili pri mini^trsk^m nred-eedrrViT ?ts so dohiT? z^rotovito. da bo vlada pri vpraša"*ih. tiČočih se lTkra»?ncev. fska'a tvdi z r''"1! n*>ra-zrmljenja. Avstrt:ski parlament. Takoj po božičnih praznikih S€ začno po<;vetovani? vlade z raznfrni strank?mi zaradi sklicanjn drž. zbora in sodi se. da bo do 20. jannarja Že do1očc*:rv kdai se kliče državni zbor. Pri teh konferencah se bo raz-pr.?x*'?a1o o c*r7nvnn7horsVem opra* vi1r?fkri, o narodropo^tičnib vnraša-r?'b. o ^nsebn^Tn «ta^?5čn Optirije ?n zlasti trtd? o uredbi ravnovesja v dr-žavnem proračunu. Budimoeita, 26, decembra. (K. urad.) Cesarska dvojica In cesarjevič prispejo v sredo ob 2. popnidne. I«tf dan popoldne sprejme cesar oficirski zbor budimpeštanske garnfrije v po- aohoi «vdU«cL Dct^iu+m ** izroai «vo| dar h kronanju iflevio-botou ataABp^i^ 99* (ifCflinbra* (Kor* urad«) Dotvni red za C*trt*k ob pol desetih dopoldne določene deloma v kupolaki dvorani partameota deloma v kraljevskem dvorcu vrSeče se skupne seje obeh zbornic državnega zbora \e naslednii: 1. Preči tanje Najvi«jow Itstno-ročneffa pisma glede potrdltve rrofa Ambrozy]a. Izvoljenefa im čuvarja krone. 2. Avtentfkadja tozadevnega dc-la zapisnika. i. (v kraljevskem dvorcu) Prisega čuvarja krone. 4. (v kraljevskem dvorcu) Izro-đitev inavgnrainega diploma, 5. (v kupolski dvorani parlamenta) Avtentikacila zapisnika o delu seje, ki se je Izvršila v krgjjevskem dvorcu. 6. Avtentikacila zapisnika o zaključku skupne seje. Po otvoritvi druge skupne seje, ki bo v soboto ob pol sedmih rjutraj v kupolski dvorani, pojdejo člani obeh zbornic parlamenta v cerkev za kronanje. Po kronanju se zberejo zopet v kupolski dvorani, da bodo nadaljevali skupno sejo oziromi da se izvrši avtentikacija zapisnika o izvršenem kronanju. Stališče grofa Tisze omajano? Budimpeštanski opozicijonarni listi razširjajo vest, da je od imenovanja grofa Czernina za ministra zunanjih del in grofa Clam - Martinica za avstrijskega ministrskega predsednl-ka omajano stališče grofa Tisza, Od vladne strani se zatrjuje. da ta vest ni resnična. Opozicijonalni »Pesti Hirlap« trdi, da zahteva grof Czernin neki vpliv na ogrsko politiko, ofici-jozno pa se zatrjuje. da to ni res-nično. Hrvatski sabor. Pri razpravi o indemniteti dne 22. t. m. je posl. dr. Kiirschner zastopal stališče. da sedanji trenotek ni ugoden za konflikt z Ogrsko. Tak boj bi le provzročil, da bi odstopil ban in bi bil imenovan vojaški komi-sar. (Posl. Radić: Raje vojaškega komisarja, kakor ogrskega bana.) Štejemo si v dolžnost votirati indem-niteto, ker je edino pravilno, da gospodari vlada s privoljenjem sabora. Posl. dr. Pazman je kritikoval do-godke pri raznih volitvah, cenzuro in nagli sod, ki da ga vzdržuje Tisza« (Posl. Vilder: Vi hoćete voiaški ko-misarijat, ki bi bil se hujsi, kakor nagli sod. Posl. Radić: Lamberg je bil boljši, kakor Tisza.) Govornik se je potem bavil s framazoni, čeŠ, da favorizira vlada to sekto, ki je proti-kršcanska in protidinastična in je provzrocila tuđi umor nadvojvode Frana Ferdinanda, češ udeleženeaj pri tem umoru. Ciganović, je bil fra-mazon. (Posl. Vilder: Ali je to kon-štatiramok) Da vlada favorizira fra-mazone, je dokaz to, da je odobrila pravila zagrebške lože, ki Ima hišo, ki veliko dela in ki ji ie sekcijski načelnik Žeoić daroval 50 K. (Sekcljski načelnik Zepić- Daroval sem društvu »Ljubezen do bližnjega« 50 K za dojenčke.) Govornik se je potem bavil s šolstvom in obsojal ustanav-Ifenje konfes?jonalTifb Sol, ker pospe-Sujejo nrotestanske Šnle germanizacijo, pravoslavne srbstvo in židovske cijonizem Sabor !e potem izvolil deputacijo, ki bo prisostvovala kronanju kralja. Podanih je bilo več interpelacij; med drugim i \e posl. Kodić interpeli-ral zaradi konfiskacije različnih več-jih *n ma^'ž'h njegovih spisov. V večemi seli je posl. Vilder za-vračal posl. dr. Pazmana in zahtevo nosi. Padića po voiaikem komisari-latu. Ta zahteva kaže pomanjkanje konst'tucijoneineffa smisla. Ravno le-vica bi morala priznavati samo odgovorno vlado. KoaJic'ia je v seda-n)em vel'kem času uvaževala izred-ne ra^rrere in izoolnila svoje naloge do dežele in do naroda. Kakor računa koalicija z izrednimi razmeraml, tako dela rudi opozicija. Samo gotova sVtipina birofrratov ni zadovoljna, ker je upala, da priđe med vofno na svoj račun. To }e tista klika, k! dela r>rf vladi v miznice, razpo^flja spomenice ?n bi rada sabor pod kopala. Govornik je potem razpravljal o raznih s!uč?!*h kr^e^ia imunitete in o apro-vfzacfjf. o reSitvi agrarne ga vpraSa-nja, o sekularizaciji cerkvenib posestev ter o ustanovitvi medicinske fakultete. Posl. PeriHć H*k?m becnmcem. Preč. g. Jnžef Vodoplvec, ka- T>Tan v Jef!ci pr\ Ljttbljan' fe daroval •Po^rerlovalnicl za voriSVe be^rance J T^Mfan?« m*«?k 30 K m-^to obt- darovale^ naia najtoplejša zaJbvaia, Da W dota obilo poanemovalcev. — >Posredovalnjca za goriške beg meo v Ljubljani.« Srečno novo leto 1917. želijo n vzhodnega bojiića vsem đornber-škim beguncem: Budin Miroslav, 2orž Josip, Zort Fran. Đudihna Fran in Vodopivec Josip, vsi iz Doni-berga. 2upanstvo Pnračlna. Daje se nit znanje, da občinski urad iz Prvačin* se nahaja v Kandiji pri Novem me-stuf Dolenjsko, in ie začel tam poslev vatL PrvaSki občinarji naj se oglašar jo pri podpisanem podžupanu. Vsi onit ki mislijo iti obdelavat svoje trto in trte drugih, naj se oglasijo pri podpisanem do konca januarja 1°17. — Županstvo Prvačina: Anton Kozem. podžupan. Kandila 42 pri Novem mestu. Dolenjsko. Gimnazijski zaposlovalni tečajl v Trstu. Kakor znano, se ima otvoriti v Kromerižu na Moravskem za goriške slovenske gimnazijce konvikt z gimnazijo in prošnje za sprejem je bilo treba vložiti na brnsko namest-ništvo do 8. decembra. Potemtakera bi prenehali gimnazijski zaposlovalni tečaj i v Trstu in dijaštvo s profesorskim zborom bi se preselilo v Krome~ riž. »Edinost« piše k temu: Ne borno pretresali te stvari same. saj bi bilo zvonjenje po toči itak zaman, toda nepojmljiva nam je pa stvar vendar zato, ko većina staršev, ki pošiljajo svojo deco v goriško slovensko gimnazijo, ali se biva na Goriškera ali pa v bližnji Kranjski, a deca naj bi hodila na Moravsko! In to samo gimnazijci! Zaposlovalni tečaji gori-škega slovenskega učiteljišča pa ostanejo v Ljubljani in v Trstu, in je bil tuđi za vodjo tržaških zaposloval-nih tečajev imenovan g. profesor dr. Pirjevec. Torej samo gimnazij. tečaji naj gredo iz Trsta, in to, ko so raz-< mere v njih take, da morda med vse* mi učenci ni niti enega, katerega starši bi bivali na Moravskem in je nad polovico otrok Tržačanov! Tch da, kaj hoćemo; stvar se je odločila tako. Vprašamo pa sedai: kaj pa z našo tržaško mladino, ki zahajav zaposlovalne tečaj e, večinoma v prvi razred, kjerje nad 30 naših otrok? Do konca prvega semestra ostanejo pač tečajl še tu v Trstu in prvošolci bodo še rnoili dokončati prvi semester in dobiti izpričevalo. Kaj pa bo drugi semester? Ali naj ostanejo vsi ti učenci brez pouka? Prestop na nemško gimnazijo ie ne-mogoč. in ali naj učenci izgube pol leta ali tuđi ćelo leto ter naj jim bo pouk prvega polletja zaman. Gospo-* da, vi vsi, ki je vaša dolžnost, da skrbite za kulturni razvoj slovenskega naroda na Tržaškem, na vas je sedaj, da zastavite vse svoje moC;i, da se ohrani naši mladini prilika za nadalj-no srednješolsko izobrazbo na podla-gi slovenskoga materinega jezika! Vsaj prvi razred slovenskih gimnazijskih zaposlovalnih tečajev ne sme prenehati s koncem prvega semestra. Saj je vendar stvar tako lali-ko izvedljiva. Zaposlovalni tečaji 20* riškega slovenskega učiteljtšča ostanejo v Trstu in žanje imenovani vod^ ja prevzame lahko tudf vodstvo gim* nazijskega tečaja. Ce bi bile res vse dosedanje gimnazijske učne moči potrebne za kromerižko gimnazijo, ie vendar toliko slovenskih srednje-šolskih učnih moči — treba bi bilo tu v najslabšem slučaju zasedaj ie enega samega filologa, ker bi bile druge na razpolago v učiteljiščnih te-čajih — v vojaški službi v zaled]u4 torej manj sposobnih za vojaško službo, za katere bi se dala doseč! oprostitev iz vojaške službe v svrho poučavanja. Njegovo Veličanstvo cesar Karei je, ko se je mudil v Trstu, nagovoril zastopnika tržaških Slovencev, dr. Wilfana, z besedami: »Veseli me, da vidim tu tuđi za«top-nike slovenskega naroda na Primor-skem, ki je podal v teh težkih časih mnogo dokazov požrtvovalnosti in domoljubnega sočutja.« To Najvišje priznanje nam daje upanje, da bi naša skromna želja po izobrazbi naših slovenskih otrok na podlagi našega slovenskega materinega jezika ne mogla ostati brez nspeha, če bi prišli ž njo pred NajvišH nrestol, če se obr* nemo ž njo na tisto cesarsko vlado, kl obljublia v svojem nastopnetn proglasu, da »hoče deliti Dravičnosf vsem narodom, ker notrebtile raz*i-mevanja fn ^odelovania vseb onib. k( ?tm je na ?5rcu bodočnost Avstrife.« Prav posebno na se v tem pogledu obrač?»mo na ekscele^o gospoda na-mestnfk? dr. barona Fr'es - Sk^nejla, k! se fe že tolfkokrat izkazal vnetega nriiateljR naše mladine fn na$e&a ^o^tva ?r» nam zapota^Hat svnjo po-mo? nrf rTosetf naš^b kulturnih na-m^T?^v. Po-r>*?t «e fe noro^nfV rospođ T Hjđevft P. x t f s t a iz Trs*?? % ro«po-^^ttn J^^'nftio Cimerman z V!Ca» I£9w« Jw(¥« »suuvenski nakud*, one 27 decembra uri«. 3trvn 8 Dve ustanovi za onemogle potone usluibeace. Iz dohodkov razpu-ščene bolniSke blagajne pottnih uslužbencev se razpisujeta dve ustanovi po 200 K. Pravico do ustanov imajo onemogli potrebni poštni seli, pismonoše, sluge in postiljoni, ki so služili vsaj 15 let pri kakem poštnem u radu. To leto se oddasta ustanovi uslužbencem iz Primorja. Neko-lekovane prošnje, potrjene od župan* stva in poštnega urada, kjer je prosi-lec služboval. je odilati do 10. jamu arja 1917 na »Predsedstvo društva c. kr. poštarjev, skupina za Kranjsko in Primorsko, v Radovljici, Kranjsko«. Umri te v Trstu g. Anton Muha, posestnik, star 74 let, znan mož in spoštovan narodni bojevnik. — Umrla je gospodična Marija Gorše. absolventinja trgovske sole, stara koma} 19 let. Legar v Trstu. V času od 16. do 23. t. m. je bilo v Trstu 10 slučajev Jegarja, umrla je jedna oseba. Cena belega vina v Trstu. Trža-Ška aprovizacijska komisija je tlolo-čila za belo vino naslednjo ceno: znotraj užitninske crte na debelo za prodajo gostilmčarjem 1 K 30 v litei\ 2a dom 1 K 92 \\ vino v botiljkah 1 krono 96 vj v točilnicah čez ulico 2 kroni 08 v, v gostilnah in točilnicah za goste 2 K 16 v. za hotele in re-stavracije 2 K 40 v. Zunaj užitninska crte: za gostilničarje 2 K OS v liter. Pure r>rodaj3 aprovizaci'ska l*o-misija v Trstu ćele po 7 K S4 v kg, posamezne kose S K 56 v kcr. Sadje in zeieniava v Trstu. Za tekoci teden so se določile nasTednjs cene za prodajo na drobno: Česen 5 K 30 v do 5 60 v: »broklje* brez cvetja 48 v; »broklje- s cvetjem 88 vin.; kislo zelje SS v: s!adko zelje 48 vin.; koren jte 44 do 52 vin.; cvetni karfijol 96 vin.: čebala 1 K; jabolka 1 K 80 v do 2 K 20 v .izključena so namizna jaboika): peteršilj 50 do 60 vin.; kisla repa 56 do 64 vin.: siadka repa 2, vin.: salata 72 vin.; špinača. 1 krono 36 vin.; ohrovt 52 do 56 vin. Pozor na položnice! Jfasim cenjenim naročnikem. Na drugem mestu objavijamo naroeninske cene »Slov. Narodu , veljavne od novega leta 1917 dalje. Danes priteamo vsem cenjenim naročnikom položnice za obnovitev naročnine. Položnice preimejo brez izjeme vsi naročniki, in sicer oni, kl so že poslali naročnino naprej. da nam blagovolijo nakazati se ono v s o t o, ki odgovarja raz-ločku med staro in novo naroeni-nof oni pa, ki bodo šc poslali, da vpo-šljejo polno sedanjo naročnino. Povišek 20 vinarjev na rne-sec stopi v veliavo za vse naročnine učitelfstva, stražništva itd., brez izjeme, bodisi v Ljubljani ali na deželi. Prosimo prav vljudno, da se točno drže sedanje cene, da ne bo pozneje brezpotrebnih reklamacij. Zahvaljujemo se ra dosedanje zvesto narooe-vanje ter se priporočamo z vsem spoštovanjem Upravništvo »SIov. Naroda«. Dnevne vesti. — Božični prazniki cesarske rodbine. Cesar in cesarica sta preži-vela božične praznike skupaj s svo-jlrni otroci na svojem gradu Wart-holz pri Reichenauu. Včeraj 26. decembra se je vmila cesarska rodbina na Dunai. — Odlikovanje. Signum laudis so dobili nadporocnika Ivan Gogala in Oilbert Zupančič, 4. b.-h. pp. ter poročnik Peter Orgec, 27. pp. Narednik 27. domobr. pp. Maks Kosir je dobil srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. — Pod orožje so poklicanl čmo-vojni letniki 1872. do 1879. Nastopiti morajo vojaŠko službo dne 10. janu-arja 1917. — Nova prebiranja. Izdani bodo v kratkem pozivni razglasi P. ki kliče jo črnovojniške Ictnike 1892. do 1898. k novim prebiranjem. — Iz rnskega vjetništva se Ie oglasil enoJetni prostovoljec Ludovik Černej iz Oriž pri Celju. Nahaja se v Kerču ob Črncm morju. Pozdravlja fskreno vse prijatelje, tovarišc m znance. — V. avstrijskega vojnega po-«ojfla je podpisal gospod Feliks Stare, veleposestnik na Kolovcu pri Ra-domljah. 5000 kron. — Nikellnasti 20vlnarskf novci. Z 31. decembrom postanejo nikeljna-sti 20vinarski novci neveb'avni. Iz trsrovskih krogov smo dobfif vpraša-nje, kaj bo ž njimi potem? Do konca leta so ti novci veljaven denar in vsakdo jih mora sprejemati v pla- do polnoči 31. decembra. Ako pa so H novci dniffl dan že neveljavni. ali imj priđe trgovec v izgubo? Ali jih n. pr. 1. januarja 1% ne more več iz-menjati? V tem oziru bi bilo treba nujnega uradnega obvestila in po-duka. — Po4ovic# dv^Mironskili banko vcev. Razširjeno mnenje, da so z izdajo enokronskih bankovcev izgubili razpolovićeni dvekronski ban-kovci svojo vrednost, ni p r a v i 1-n o. Ti razpolovičeni bankovci osta-nejo tuđi v bodoče v veljavi; nikdo torej nima povoda, jih odklanjati. — Božične poćitnice. Na državnih obrtnih učuih zavodih trajajo le-tos do vštetega 3. januarja 1917, torej enako kakor na učnin zavodih, ki so podrejeni ministrstvu za uk m bo-goćastje. — Za konceptnega praktikanta pri politični upravi na Kranjskem je imenovan absoivirani jurist Stanislav Nova k. — Za poštnega konciptsta pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu trža§kem }c imenm*an r>r^tni konceptni praktikant dr. X. R u b - b i a. — Inženirski izpit je nupravil na češki tehniki gosp. Drago L e s^k o v-b e k. rodom iz Planine na Žtajer-skem. Čestitamo! — Umrla »e v Ljubljani in bila v ponedeljek pokopana gospa Amalija M c n a r d i. mati gospoda C. Menar-dija, v visoki starosti S5 let. Naše sožalfe! — 701etnico sv^oie starosti je v Linču obhaial včerai vpokojeni bolski svetnik Edvard Samhaber. nek-daj profesor v Ljubljani, za ^ierar *PrešerenklSnge* mu je obranjen med nami pri'a^cn spomin. — Pri nahiranni kovln so imele za sodetovanje dolocene osebe notne stroške ter pn.sijo okrajna j^lavar-stva, tem p^tom, naj jim te stroske že skoro r^vrrcjo. — Pregaajanje tujih besed pri posti- V novih poštnih prcdpisih. ki so nedavno izšli. se je tndi po^tna uprava postavila na stališoe tkzv. Sprachreinigungskunst ali umetnosti v čišćenju nemškec:a jezika. Mesto ^Korrespondenzkarte* se pravi se-daj »Postkane-, mesto ^>express* ?;e rabi »eilig«, odpravljen je tuđi izraz -rekommandiert« in nadomeščen z -ein^eschrieben«. »Telefon^ je oostal - Fernsprecher«. »Telefonzentrale^ pa -Fernsprechvermittlungsamt*. Le ^paketa^ nišo mogli odpraviti in tuđi ime »Post« ie ostalo, akoravno bi zahterala konsekvenca, da bi se mesto/»Post« v bodoče reklo »Sen-deamti, kakor zahtevajo to nekateri listi. , • — Na Kranjskem jedo — pse!? Pod tem naslovom poroča >Edi-nost«: V petkovi številki tukajsnjega dne\Tiika »La Gazzetta di Trieste« čitamo nadaljevanje člankov. spisa-nih in podpisanih po živinozdravniku dr. Arnerrytschu (Arnerić), v katerih razpravlja o konjskem in oslovskem mesu v sedanjosti. Priznamo, da nismo čitali vse razprave, opozorjeni pa, smo prečitali zadnji del omenjene razprave. »V nekaterih krajih na Kranjskem se že je pasje meso — ne vemo pa, če se to dogaja tuđi kje drugje v Avstriji.« Tako piše dr. Ar-nerrvtsch doslovno. Za nas, ki vemo, da Kranjska zalaga ćelo nas Tržača-ne s govejim mesom (vsaj deloma), je dr. Arnerrvtscheva trditev zelo čudna! Nočemo preiskovati, koliko resnice je na tem, a sumimo, da je ta poklon Kranjcem izšel iz kakih po-stranskih »prijateljskih« namenov! Upamo, da ljubljanski listi stvar na-tančno preiščejo in sporoče. kako in kaj. Ako pa se izkaže. da na Kranjskem nišo se tako daleč, da bi jedli pasje meso, se obrnemo na g. dr. Arnerrvtscha, da nam imenuje one »alcune localita della Carniola« (ne-katere kraje na Kranjskem), v katerih se že je pasje meso. — (Prosimo »Edinost« da povpraša famoznega tržaškega dohtarja naj natančno navede, k j e je videl. slišal, da bi na Kranjskem ledli pse. Morda je sam užival, če se je mudil v kranjski deželi, pasjo pečenko? Drug človek na Kranjskem tega Se gotovo ni storil, za delikateso, ki bi si jo morda izbral znanstveni sotrudnik »Oazzete«, kadar biva na Kranjskem, pa res niti vsa dežela in niti nje posamezni kraji nišo odgovorni. V ostalem bo že menda tako, kakor sumi »Edinost«. IzroČamo ji drja. Arnerrvtscha v lokalno justifikacijo.) Mrtvega so nagi črnovojnika Emila Huttla na progi med Rakekom in Postojno. Črepinfo je imel razbito. Najbrže je pađel z vlaka in bil povezen. Požar. V Knežaku je pogorelo posestniku Mihaelu Šajnu in Antonu Novaku poslopja, krme in slame v vrednosti 21.000. K Tatrioe. Dva prašlča sta izgini-la posestnici Ivani Debevčevi v Be-CTnJah pri Cerknici. — RozalijI Ba- neznan tat 15 kg svinjskega mesa. — Posestniku Ivanu Duši v Vel. Mla-čevem je odnesel neznan tat moke, masti, kave in sladkorja in pa še tri piske. — V Vei. Gabru In na Bre-zovem so neznani pivci odnesli Fr. Podlogarju ozir. Iv. Medvedu precej litrov vina. Iz IJubosumnosti. Iz Celja poro-čajo: Posestnikov sin Leonhard jt ustrelil na 211etno delavko Rozo Mernik iz okolice Konjic dom;* Ter jo ranil na vratu in na plečih. Dckle so prepeljali v celjsko bolnico. Sroril je to baje iz ljubosumnosti. Vlomi iu tatvine na Spodajem Štajerskem. Iz Celja poročajo: Pred kratkim se je izvršil vlom v žitnico posestnika Antona Vrstovška na Blanci pri Đrežicah in ukradenih je 3140 K gotovine in tri hranilne knjižice z vlogami 1040 3000 in 3682 K. Okoli Pristove pri Smarjah je bilo več vlomov. okradenih je bilo sedem posestnikov. V Črnah pri Brežicah pri posestniku Ferjancu iu v Rečah pri Frančiški Oroš so bili izvršeni vlomi, na Pristovi pri posestniku Zu-pancu, kjer so odgnaJi štiri žrebeta in tri junčke. Ali te živali so dobili par dni potem na cesti ob hrvatski meji. Par sumljivih oseb je aretiranih. Iz LJutomera. Zadnji čas so se vršile v našem tr^u sledeće premem-be posestev. Thurman - Severovo gostilno na trgu je kupil tukajšnji trgovce Al. Krainz, Postružnikovo hišo na trgu pa trgovce F. Seršen. Te dni je dobilo tuđi posestvo in hiša pokoj, dr. Feuša, prej Duboisa novega last-nika, namreč Filipa Seršena iz Pod-gracija. Učiteljica F. Neinetz pa je prodala svoje posestvo na Kamen-ščaku, oziroma v Ljutomeru trgovcu Mih. Cimermanu. — V trgu ni dobiti petroleja, pa tuđi elektrarna je odrekla radi raznih popravil svojo luč. Imamo torej pravo egiptovsko temo. Kdaj že dob'mn drugi boljši električni motor, bo nam znal povedati slav. trski občinski odbor in g. župan. »Za moje ljube telo in kri« je naslov štiridejanskega Luna - filma, ki se je včeraj prvič predvajal v Kino Idealu. Režijo vodi brezhibno prizna-ni strokovnjak Valter Sctamitthass-ler. Glavno viogo igra gdč. Grete Weixler, v kateri je pridobila filmska umetnost novo izborno moč. Čedna bubi - slika z mičnimi fotografijami je dvodejanska veseloigra »Btibi ni Ijubo^urnefi«. Najnovejši >Sascha Me* strov teden« ima zelo lepe naravne posnetke. Ta izborni spored se predio vaia samo se danes in jutri v četr-tek. V petek 29. t. m. šesta ameriška senzacija: »Rumena izVaznica«, kulturna si'ka iz moderne Rusije v 5 de-lih z dražestno Amerikanko Klaro Kimhall Yourk. Ideal Kino. Homunculus II. del je pripravljen in se bo uprizoril dne 3., 4. hi 5. janiiarja 1917. Glavni vlogi igrata znpct znameniti nordijski igralec Oiaf Fonns in Frid. Kiihne. z Nem-škeTa gledališča v Berlinu ter gdč. Ferida, gdč. La^a^t in gosp. Benzin-ger, tuđi z Nemškega gledališča v Berlinu. Prizori v tem filmu so viso-kodramatični ter jim je silen uspeh zasijriiran, ker daleko nadkrfliuiejo prvi del te^a filma. Pejanie se vrsi v gorskih pekrajinah. Kino - Ideal. Zamenjan! nafirbtnik. Med postajama Pragersko-Zidani most je neki potnik v nočnem vlaku od 22, na 2?. t. m. zamenjal svoj nahrbtnik z nahrbtnikcm nekega vojaka. V tem tiahrbtniku je bila med raznimi bo-žičnimi darili tuđi nabasarra repetir-pi§tola. Ne igrati se s tem orožiem, da se ne pripeti kaka nesreča. Tuđi ^e p^ost. naj se po^ie zamenjani na-brtnik lastniku g. Francu Rabusu v Kostanjevici na Dolenjsko aJi pa tam-knjšnji oro^riški postaji. Dru^i za-n^enjćmi nahrhtrtik je v roknh imeno-vanesa pospcxla. ki ga rad pobije lastTiku. če mu raznani naslov ali ga odda nri orn^niski pnstajf. /irii^Heno. Sinoči se je zgubila na pot? iz Believue do PreŠernove ulice riava boa. Kdor jo je na^ei. naj )o odda v Seljakovi trgovini (Turu!) nasprotl glavne pošte. Za novolefna darfta. Vojake narodne pesmi za štiri glasove, vezano I K 50 v, v platno 1 K S0 v, po pošti 20 . več. Naiiepše in najeenejše darilo! Naroča se tuđi pri izdajatelju: Fran Marolt, Ljubljana. Aprovizacija. + Prodala moke strankam. Do* datno k tozadevnemu poročilu se na-znanra, da se bode od Jutri naprej prodajala ržena moka, kilogram po 52 v. kilogram moke za kuho pa po 66 vin. + C. kr. «rad za l)udsko prehrano je dovolil, da se srne 1. januarja 1917 meso v zasebnih gospodar« stvih uživati in v gostilnah oddajatl. Prodaja mesa v prodajalnah (mesni* cah) pa ie prepovedana. + Zemlie na Ogrskem. Ogrski pcotrtlni urad se ie znova Đosxitfo^j val o uvedbi žeroelj sa Ogrskem ter je konečno tozadevni predlog od-klonil. Zanimivo je, da imajo na Ogrskem čas, priliko in povod sklepati o zopetni uvedbi žemlje. sazne stvnrL * Roistna hiia črnocorskesa kralja Nikolaja v Njegušu je v petek 22. t. ni. zgorela vsled kratkega stika v električni napeljavi. Pohištvo so resili. * Ćela btagaina ukradena. V Szegenu na Ogrskem je bila iz poslopja vojaške rezervne bolnice ukradena ćela blagajna, v kateri je bilo 14.000 K. Blagajna je bila železna in pričvršćena na tla, a vendar se je tatovom posrećilo, da so Jo spravili skoz okno. Našli so blagajno kake pol ure od mesta. a bila je seveda že prazna. * Prepovedan uvoz nepotrebnih stvari. Izšla je ministrska naredba, ki prepoveduje uvoz različnih stvari, ki nišo neizogibno potrebne, tako uvoz južnega sadja, oštrig, kavijarja, šampanjca, slaščic konzerv, dragih tekstilnih stvari, čipk, galanterijskega blaga, kukal. instrumentov, parfu-merij, dragih kamnov. Povod temu je, da se ustavijo plačila v inozemstvo in s tem zboljša naša trgovska bilanca. * Vedno večie pomanjkanje Pre-moga v Italiji. Iz Curiha poročajo, da pomanjkanja premoga in sladkorja se občuti v Italiji vsak dan hujše. V tu-rinskem občinskem svetu so te dne-ve obširno razpravljali o tem vpra-šanju. Pri tem se je izvedelo, da je bilo dano dovoljenje za izvoz 800.000 ton premoga iz Anglije, ali bati se je, da ker ni prostora na lad-iah, priđe v Italijo komaj desetina dovoljene mrožine, to je 80.000 ton. Zahteva se radi tega za Italijo transportna diktatura. * Najemščme v Zagrebu. Hrvatska vlada je izdala času jako primei-no nnredho o zvišaniu najemščin za stanovanja. A naredba ni ostala na papirju, nego se dejansko izvršuje. Hišni posestnik B. Hirsche je bil zaradi povišania najemščine obsojen na 1000 kron giobe in povrnitev zviša-nja z obrestmi vred. Obenem mu je bilo predpisano. koliko srne v smislu omenjene naredbe zahtevati naiem-ščine. Bena Silagvi je tuđi hotela se-danji čas izkoristiti in dvigniti donos svoje hi se na devet odstotkov, a so jo za zdaj zaprli za osem dni. * Ženo ie zadavi!. V kopališču Kreuzen pri Linču je bil v vojaskem zdraviiišču saksonski gozdar Karei Renner. Obiskat ga je prišla njegova žena. Zvečer sta šla na izprehod, a vrnil se je samo mož, ki je rekel tovrarišem: Zdaj sem pa svojo ženo poslal na boljši svet. Tovariši so mislili, da je mož napravil slabo Šalo, a nekateri so šli vendar gledat, kaj da je z ženo in so jo našli zadavljeno. Moža je bila bržčas vsled vpliva bojev, ki se jih je udeležil. obšla hipna blaznost. kajti razumela sta se z ženo jako dobro. * »Edina neumnost.« Mestna uprava neke občine v pruski Šleziji je na Danskem in na Svedskem kupila večjo množino surovega masla. A ko je maslo dospelo, je za to izvedel osrednji urad za nakupovanje živil in je surovo maslo zasegel. Seveda je občini placal odškodnino, a samo po ceni, ki je predpisana v Nemčiji, dočim je je občina dražje plaćala. Župan je pojasnil občinskemu zasto-pu, kako se je vse zgodilo, opravičil, da ima občina 3500 mark izgube in končno dejal: Pri ćeli stvari smo sto-rili le eno edino neumnost, da smo namreč surovo maslo uradu za ži-vila res izročili, n,amesto da bi je bili — snedli. * Kupovanje srebritega denarja. Na Dunaju so izsledili ćelo vrsto za-kotnih borz, ki se bavijo s posebno kupčijo, namreč z nakupovanjem in prodajanjem srebrnih dvokronskih komadov. Vsled tega je nastalo ob-čutno pomanjkanje srebrnoga denarja. 7 ^ ' ^ ^ * Kako so v 18. veka kaznovall ponarejevalce in kvariteOe žlvil. Francoski listi so nedavno objavili naredbo iz leta 1741, ki je jako zani-miva za današnie Čaše. Naredba ukazuje: Vsaki moški ali ženska, ki prodaja pokvarjena jajca, bo privezan na sramotni oder in Javno zasmehovan. Pokvarjena jajca se izroče mladini, da jih meće obsojencu v obraz in se zabava ž njim. Za one, kl prilivaio iim dali v usta cev in toliko časa so dotlCnlku vlivali pokvarjeno mlcko y grlo, dokler je mogel zdržati. Ko )6 že gagal in omedleval, so odnehalL Marsikak ponarejevalec in kvaliteti živil naj se šteje srečnega, da ne živi v 18. stoletju. * Razboinlikl napad. V Ssekes. fehervaru v blaženi deželi ogrski so si trije razbojniki pocrnili obraze, se fantastično oblekli in potem vlomili v hi§o bogatega posestnika Karla T6-roka. Zahtevali so, naj Jim stari mož izroči ves svoj denar. T6r5k Jim ie dal več sto kron, a razbojniki nišo bi-ii s to vsoto zadovoljni; pobili so starca na tla, preiskaJi stanovanje in odnesli železno blagajno, v kateri je bilo 17.000 kron gotovega denarja, več hranilničnih knjižic in več vred-nostnih papirjev. Ko so našli težko ranjenega Toroka, je pač §e mogel povedati nekaj posamičnostl o zgo-ciivšem se napadu in ropu, a Je se med zasliševanjem umri. Orožnikoin se je posrečilo, da so iztaknili in aretirali vse tri roparje. Ti nišo samo pove-daJi, kje so denar zakopali, nego so tuđi priznali, da bi ne bili mogli pritl v hišo, da jim ni Torokova gospodi-nja vrat odprla. Roparje, gospodinjo in izkopani denar so izročili sodišču, * Strašen zločin v Varaždinu. Dne 22. t. m. se je zgodil pri belem dnevu, ob pol 11. dopoldne na ulici v Varaždinu strašen zločin. Mizarski pomočnik Fran Mučko je prihitel z veliko sekiro pred uršulinsko cerkev ter je ž njo napadel 401etno vdovo Katarino Cestar, mater 2 otrok, ravno ko je prišla iz cerkve. Mučko Je kakor divii sekal po ženi ter ji je ta-koj z prvim udarcem razsekal vrat in glavo. Strašno razmesarjena se je zgrudila žrtev na tla. Morilec je zbe-žal. Ljudje, ki so prihiteli z vseh strani, so ga zasledovali ter ga našli na nekem dvorišču s krvavo sekiro v roki. Mučko je napadel s sekiro še stražnike, toda posrečilo se je ga podreti na tla in zvezati. Preiskoval-nemu sodniku ne da Mučko nobenega odgovora In motiv njegovega deja-nja je dosedaj še popolnoma nejasen. Ugotovilo se je, da je bil Mučko že 4 leta zaprt, ker je v prepiru ubil svojega lastnega očeta. Cestarjevi Je padel mož na bojišču in preživljala se je zadnji čas z raznimi malimi kup-čijami. V mestu je vladalo vsled strašnega dejanja veliko razbur-jenje. * Obsojeni gospod Ludovlk Oang-hofer. Med sedanjo vojno smo nekoliko spoznali tuđi nemškega pisatelja dr. Ludovika Ganghoferja. Popolnoma tuj nam tuđi Že prej ni bil. čitali smo o njem, da piše romane, ki imajo pri nemškem občinstvu mnogo uspe* ha in da ga je nemškr cesar že opetovano odlikoval kot reprezentanta optimističnega svetovnega nazira-nja. Med sedanjo vojno pa Je prlobCe-val v raznih nemških listih u ti se, ki jih je dobil na vzhodni itt na zapadni fronti in mnogo imenovane dostojanstvenike, s katerhni se je pri teh posetil na frontah seznanil. Sicer so njegovi popisi vzbuiali pri gotovih listih jako posmehljive kritike, vobče pa je gospod dr. Ludovik Ganghofer postal poznan tuđi izven kroga svojih domačinov. Zaito bodi zabeležena epizoda, ki se je primerila pri sodiSču v Monakovem. Dr. Ganghofer je bil na literarnem potovanju, to se pravi, študiral je tipe a la V/urzelsepp, Na neki postaji je naletel na berlinske-ga odvetnika dr. Korna in prišel z njim v prepir, ker je dr. Korn rekel, da pridejo potnlki pri oddajf prtljage že vsi na vrsto. Dr. Ganghofer Je na peronu prijel dr. Koma za ovratnik, ga malo potresel in ga potem imeno-val »Schweinehund«: in »Prolet«, »akademischer Sqhweinehund«, T>Flegel« in »Idiot«. Dr. Korn je pa bil mnenja, da teh priimkov ne zasluži ter je vložil proti dr. Ganghoferju tožbo. Sodišče je obsodilo dr. Gang-hoferja na 500 mark globe ali 50 dni zapora in na povrnitev vseh stro-škov. Darila. Za božičnlco vdovam in sirotani kranjskih Junakov sb nndadaljc darovali: Henrik grof Attems, deželni predsednik kranjski, 100 K; Olga Rudesch, Ribnica, mesto venca na grob dvornemu svetniku Levcu, 40 kron; Posojilnica v Dobreppljah 100 kron; Karei Planinšek, trgovec v Ljubljani, 100 K; ©skrbništvo Grma-če (GrĐnhof) 10 K; Adolf Lorand 50 kron; Vilhelm Spitzer, Ljubljana, 50 kron; Frančiška Pecar, Kranjska gora, 20 K; JuriJ Šterk, trgovec, Vinica, 20 K; Ivan Drašler, Borovnica- 5 K; Davorm VekseniC, Metlika. 4 K; Feliks Urbane, trgovec, Ljubljana, 50 K; Kmetljska družba Lože pri Vipavi 53 K; župni urad Sv. Trije kralji 20 kron; župni rad Domžale 50 K: farani St. JemeJ 40 K; župni urad St. Vid pri Zatičini 41 K; JerneJ Stele, Spođ- m^bMJSiJSmA Bfflđ fin* jm> Stran 6. «£LUV£NSKl AUjIUU*. one 27. decemt** i»it* 2&& fttev. nad Idrijo 30 K; Josip Mcncitiger, Orehek, 6 K; župni urad Tunice 12 K; Ivan Abranu župnik v Črnetn vrhu, 10 K; županstav Črnuče 25 K; župni urad Trbovlje 10 K; župni urad Smlednik 75 K; župni urad Velcsovo 20 K; župni urad Bukovša 10 K; župni urad Krka 50 K; župni urad Lom pri TržiČu 15 K; občina Sodražica 1C K; županstva Spod. Idrija 25 K; župni urad Dole pri Litiji 20 K; županstvo Rakek 30 K; Hranilnica Škocijan 5 K; Anton Lovrenčič, So-dražica, 10 K; županstvo St. Peter na Krasu 20 K; županstvo Ljubno 20 K; županstvo Ježića 52 K: župni urad Kamnik 30 K; Josip Lavrič, župnik. Brezovica, 10 K; Valentin Sitar. župnik, št. Gotharđ. 10 K: Fr. Lakmaver, župnik. Preddvor. 8 K: županstvo Kranj. 50 K; dr. Josip Ma-rinko, profesor v p., 10 K: Anton Kline, župan. Gorenje polje, 10 K; župni urad Škofja Loka 200 kroti; župni urad Cerklje na Gorenjskem 50 K; župni urad Javorje 50 K. — Vsem blagim darovalcem bodi izrečena prisrčna zahvala. Naj bi se naišlo se mnogo posnemalcev. — Darove sprejema deželna blagajna v Ljub-t Ijani kot centrala, ražen tega pa tuđi vsi župni uradi in županstva na ICranjskem ter uredništva v Ljubljani izhajajočih dnevnikov. — Odbor I a v o j n e s i r o t e. Tretji božič na bojišču. V pHd božični akciji za kranjske vojake na bojišču so c. kr. deželnemu predsed-rištvu za Kranjsko nadalje vposlali sledeča darila: Gospa Selma Terdina 10 K; H. lialbensteiner v Ljubljani. 20 K; po c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem: Fani Lapajne v Ku-dolfovem, najdenina, 10 K. zbirka evidenčnega asistenta Sehmautza 44 kron 61 vin., uradniki poštnega ura« da v Rudoifovem 22 K 40 vin.. dr. Robert Goriany in gospa Gabrijela Ooriany v Ruperc vrhu 50 K. poso-lilnica v Zužemperku 50 K, mestna rraniinica v Rudolfovem 150 K, zbirka župnega urada, Zagradec, 50 K, zbirka občinskega urada, Smuka. 90 kron OS vin., zbirka Minke Spelič v Poberničah 12 K 05 vin., zbirka ob-linskega urada Selo - Semperg 100 kron, zbirka občinskega urada Brusnice 56 K 74 vin., zbirka občinskega urada Gorenje polje 65 K 10 vin., tbirka župnijskega urada v Aidovi-cah 6 K 45 vin.. zbirka župnijskega urada v St. Lovrencu 30 K. zbirka župnijskega arada v Poljanah 73 Kt v Zužemperku, 45 K. zbirka župnij-$kega urada v Mehovem 13 K, zbirka župnijskega urada v Ambmsu 60 Icron. zbirka župnj'jskegra urada v Stopičah Z>y K, zbirka poštnega ura-Ća v Toplicah 56 K. občinski urad Pobemič 20 K, občinski urad £mi-hel - StoDiče 100 K. Dosojilnica^ v Kandiji 50 K. župnijski urad v Cer-mošnjicah 17 K 74 vin., občinski urad ir Topticah K> K. župn; urad. Brusnice, 47 K, župnik Vovko v Št. Petru 15 K. župni urad v Mirni peči 20 K, župni urad Topla reber 30 K 50 vin., skupaj 1330 K 70 vin.: župni uradi: Dobrepolje 6 K, v Tržiču 30 K, Sent Lambert 30 K, v Velikih Laščah 40 kron; c. kr. okrajno giavarstvo v Postojni, zbirka, 1760 K 07 vin.; do c. kr. okrajnem glavarstvu v Liub-Ijani: župni urad na Vrhniki, darila hranilnice in posojilnice 20 K, Franc Honigmann, dekan. 6 K: Franc Gol-majer, kaplan, Matija Počkaj. -\ndrej Opeka, Mihael Opeka, Ivan Tršar st., Simon Opeka po 4 K. Ivan Tomšič, Ivan Stim, Franc Rode, Ivan Tei-šar ml. in Anton Poljšak. ekspozit v Bevkah po 2 K, skupaj 60 K, šolsko vodstvo Javor 10 K, župnijski uradi: Zaplana 24 K, Devica Marija v Polji U K, Rudnik 20 K. Sv. Gregor 75 K, Preska 20 K, 2elimlje 30 K. Borovnica 30 K- Rakitna 11 K 40 vin. in Vič 32 K, župni urad in občina St. Jošt 20 K, uradniki c. kr. okrajnega glavarstva 23 K. občina Brezovica 50 K, kuracijski urad v Bevkah, zbirka v cerkvi 18 K, darilo Andreja Le-narčiča 1 K, P. Petkovšek 2 K, dekli-ce Marijine kongregacije 12 K. Jakob Jeraj 2 K, skupaj 35 K, skupna vsota 452 K 40 vin.; okrajno giavarstvo v Črnomiju, danio občine Petrova vas 14 K; okrajno giavarstvo v Kočevju, zbirke župnih uradov: Gorčarice 15 kron, Ribnica 230 K. Dobrepolje 10 kron in občinski urad v Kočevju 300 kron, skupai 555 kron; okrajno giavarstvo v Kočevju nadaljnih 89 K 75 vin.: župna urada: v Metliki 34 K. pri Sv. Tren kraljih v Rovtah 20 K; gdč. Kovačič, učiteljica v Goričah pri Kranju. zbirka v Manjini kongregaciji, 84 K 13 vin.; župni urad Sv. Katarina v Topolju pri Medvodah 6 K 40 vin.; dr. Albin Suver in gospa 50 K; župni urad Lučina pri SkoflI Loki 2 K. t t w __ Dijažki ktihinii Domovini v LJirt>-Uani so darovali: slavni dcžclni odbor kranjski 200 K: županstvo Poljane nad Skofjo Loko ?0 K; neimenovani 50 K m Josip Bole na Reki 50 K. — Srčua hvalai Upravniltvu naših listov so poslali : Za djja&ko podporao društvo »Domovlaa«: Matilda Koy u, Travnika na Kranjskem, 10 kron. Srćaa bvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 20. decembra: Pavla Balota, rejenka, 2 meseca, Streliška ulica 15. Dne 21. decembra: Alojzij Koli-nouitz* železniški poduradnik v p., 72 let, Komenskega ulica 36. — Josip Novak, knjigovez, 71 let, Karlovška cesta 10. Dne 22. decembra: Neža Siegl, vdova železniškega skladiščnika, 73 let, Resljeva cesta 20. — Zofija And-lovec, posestnikova hči, polpeto leto, Kopališka ulica 5. Dne 23. decembra: Josipina Stiet-ka, žena prometnega kontrolorja, 44 let, Komenskega ulica 8. — Ivan De-bevec, dninar - hiralec, 53 let, Radec-kega cesta 9. Dne 24. decembra: Amalija Me-narđi, trgovčeva vdova, S5 let, Kri-ževniška ulica 9. — Marija Černe, mestna uboga, 75 let, Japljeva ulica 2. — Peter Drole, črnovojniški pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. — Culot Natalina, posestnikova hči. 7 let, Streliška ulica 13. — Dne 25. decembra: Terezija Anei, uradrtikova vdova, hiralka, 93 let, Radeckega cesta 9. Zvlšanje naročnine za „Slovenski Narod" od 1. janu*r*ja 1017. Našim cenj. naročnikom uljudno naznanjamo, da smo — žalibog — primorani vsled vednega draženja vseh tiskarskih potrebščin, osobito pa vsled ogromnega zvišanja cene pri barvi in tiskovnem papirju mvliftti BArećnlno za „Slovenski Narod*. Povišek smo odmerili na silno skromen znesek 20 vinarjev na mesec, ki naših cenjenih naročnikov gotovo ne bode težih in je v sedanjih razmerah popolnoma upravičen. Odslej bode zna-šala naročnina za »Slovenski Narod": Za naročnike po pošii: ▼ Avstro-Offrftfci: Za 1 mesec . • . 2 K 50 h » 3 » • • • 7 . ■ 9 7, leta . . . 14 w celo leto . . . 28 „ Za H ittjo ! mesec 3 K — h 3 . 9 . m V« leta 17 . ~^ m celo leto 33 . ~~~ n Za Aaieriktt ta dmqe detele dosi Za • V« cei tav 1 3 le o celo leto 38 Za Ljublj Ijea na dom a v pisarni■ mesec . u • • • ta ♦ . . leto . . . kron. ano li pre • m 2 K 6 . 13 . 26 . jeman 20 h 60 . 20 . 40 . Cena za nadrobno prodajo lista ostane nespremenjena. Prosimo vse cenjene naročnike, ( da blasrovolijo upostevati težavno stanje j časopisja sploh, in slovenskega še po- j sebej ter nam naj ostanejo zvesti kakor ! dosedaj. Lahko nam verjamejo, da nismo radi povišali cene, a sila časa je močnejša od nas. V Ljubljani, 23. decembra 1917. UpravniStvo „Slov. Naroda", Jfajbolffo ftslvgo storitc svojim dragim na bejiki, tt jih naročiti na „Slovenski K"«a", ker le na ta način re)no dobivaj« porodila iz domovine. Danahj; list obscga 8 strani Izdaiateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna In tlsk .Narodne tlskarne«. Đolećloe v hrbtenlcL ledjih. v križu in trganju občutimo, če se vsled prehlajenja ali okomosti telesa tok krvi spočasni ali zadrži. Če pa kri zopet živahnejše polje, bolečine izgi-nejo. To dosežemo z masažo s Fel-lerjevim blagodejnim, bolečine hlade-čim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsa - fluid, katerega mnogi zdravniki toplo priporočajo. Predvoj-ne cene. 12 steklenic franko za 6 K posije lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg 238, Hrvatsko. Fellerjeve odvajalne rabarberske kroglice z zn. Flza - kroglice stanejo franko 4 K 40 vin. (t) Božično in novoletno napravite svojcem, ako Hm naročite KreltDR naumi pesni. Ole| dtaieTme vesti. 4240 Pogled v bogato ilustrovan glavni katalog izvozne in razpoštljalne tvrdke Jan Konrad, c. kr. dvorni do-baviteij. Most št 1466. Češko, vas prepriča o zmožnosti te svetovne tvrdke, zategadelj naj vsakdo pred nakupom potrebšcin ali daril piše potom dopisnice po katalog, ki mu ga goraj omenjena tvrdka posije zastonj in franko. // Zlate svetinja ' Bcrolin, Pirii, Rim itd. > Nijbdljie kozak /*±^ ^^^/Strltifjcu iltct?. K«Blh «r. laff. Hlrsch, Olomoc Ke- mično-tehnična preiskava je izprićala, da je nS^Srdlin" prav irvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne-Žkodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Vsemog čnemu je dopadlo, naSo ljubo, dobro mater, ta*£o in staro mater, gospo AMALIJO IHENARDI v nedrl,o zjutraj v 85. letn previđeno s svetimi zakramenti 2a umiraj;rothSlROI>IN"Roche" Prsne bolc«ii# oslov«ki kašelj9 naduha; influenci. Hdo na/ jemije Siroiin f X. Vsak ki Irol •*• rraif%am kalifu ) 3l Vadu&ljivl.kaferim Sirolln mafno b. JI SlEiT kroničnim kafarom toronhijav. f %. 5 Nrof uz ni ot roči, pri ka feHh uči okuje Siroiin ^^^kMTsTrolinom oadrav«. • * ugodnim vspanom naapiot>ni poiufek. W36h AfMBSraa) 4 /ta.- 296. itcr. „SLOVENSKI NAROD*, dne 27. decembra 1916. StfM 7. Priporočamo našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz odlno slovenske g tovarne y Ljubljani RADIUM! Zapestna ura z intenzivno svetečim radifaOrfm mrstkoam; Stevilke in kazalci razširjajo v temi močen ^vit. Regulirano Anker delo, gre točno, .3 letna garancija Izdelana v niklju, z usnjatim jermenom, premer 35 mm Priznano praktično za vojake. Ceaa 19 kros. PoSilja po povzetju (vojna poSta clcnar napre.) zaloga ur Jakob Konig, Dunaj 3 223, lflwengasse 37 A. Modni salon. Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo najnovejših klobukov. *»- V zalogi novi žalni klobukL •«* Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cene priznano nizke. ROZl KabČiČ, Rimska cesta 6. Haznanilo. Podpisana plinarna si dovoljuje vljudno naznaniti, da je nje upravni svet upoštevajoč zelo zvišane cene za premog in druge potrebščine pri obratovanju od 1. Januaria 1917 naprei plinu in koksu določil te-le cene: a.) Plin za raZSVOtialVO, vsak kubični rreter po . . . - K 34 h, b) min ra kur|avo, vsak kubični meter po.....— » 26 », c.) KOkS* če se ga vzame naenkrat: 1.) manj kot 1C00 kg, vsakih 100 kg po .!.!!• 6 » — », 2.) več kot 1000 kg. pa manj kot 5000 kg, vsakih 100 kg po 5 » 80 »t 3.) već kot 5000 kg pm manj kot 10000 kg, Tsakih 100 kg po................5 » 60 „, 4) več kot 10.000 kg, vsakih 100 kg po......5 » 40 ». Cene koksu veliajo v plinarni na licu mesta. Dostavljanje na dom ali na zolodvor se bode zaračunavalo posebej, ka kor doslej. V LJUBLJANI, dne 22. decembra 1916. ljubljanska plinarna. Pl UBIIII1 DROGERIJA * parfutnerija, fotografična manufaktura itd. Obijao kootesiioairaBa grafija slrapoi. Ustanovljena leta 1897. ^nton l^ane Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na iazpo!ago. Ceniki na razroiago. Jfajbol] zanlml* la najbolji! alov. llastrovanl tedalk aei ki priobčujejo vsak teden mnocjo satilmiTih slike boftfte in o drugih va^ni^ aktir^nh' domiČih in ttijtti dogodkih, ter ohi!o zanimivega čtiva: pesmi, povesti, fako laalaUv, lep iatefcfftrskl ronaa, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovji, tehnike in sploh vseh strok poliudnega znanstva. 118 pTEDENSKE SLIKE'* so nepolltičen in nestrankarsk! flustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi In pouku. „TEDENSKE SLIKE*' M naj Imetajiaročena vsaka rodbina, vsak* gostllna, kavama, brlv-nica, vsako društvo itd. Zahtcvajte,, TEDcNSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6— in ćelo leto K 12—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike PreSerna. Jurčiča, Gregorčiča In Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljitc nam svoj naslov in poiljemo Vam 1 itevilko ..TEDENSKE SLIKE" brezplačno In postninc prosto na otfed. . Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE14 Llsbltaa*, rmeUkasikc «Uea 10 L Anton Balec umetni in trgovski vrtnar MBH|l ti. V i tto&n, <• « Htaji gjifn 132 cvetlični salon saao pod Jraifo i\ti. 2. ; p«l«« C«vl|arsk*l« ■•■trn. ^ Velika ol« »lit nm. { defom!! $19)11 123:57. tnKiv U l laaaal« aar*«lla tote«. | Itluriji 11 ]M M131. < lokal na prometnem pnestoru, ki meri najmanj 6 m v kvadratu cvcntuelno pritHCno stanovanje. — Ponudbe pod *■•*• i»*^il«tf«/ IMt* na upravniitvo »Slov. Naroda«. 3840 Bani Mmmur, Pogačarjer trgf UvMlau. Priporočam slav. občiostr« ta in nm deieli svojo zalogo {•bule, česna ■*• UMON. -^i Losne kite naftaljta kaawosti po 8, 10, 11, 14 ia li kr#«; lasa« potlof« ta ■ir^tioe Tt«h vrst; „Hsiil"1, liarva za U«e fn krate td Dr. Drallea po 2 In 4 K laaao *otfo ta aiaatli Saapoon sa vrnivasfo laa, iadmka In pnđor poslltel 1.1. i. priporoto Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor 1 Xarađ< v^oklleanfa t volaAko ■lutbovante \% lokal o4prt sa amo sa prodalo Maga ia sloor vsakl daa samo od S do iaf lm v ■•dtlfo Od § do U mrm dopoidan. Io za pranje! dobro felago v orlglmalalh sa-bo)ih i ea. W do TS kg tovar-■Uka toia, aalfo: kisovo kislino 80%, slivovko, tropinovec iil 4129 rum, oddaja po na)Blt|l coal, đoklor tra«a zaloga, Irrđka A. KUSLAN, Ljubljana, KarloTaka costa Mow. 13. ----------- m m w------------- ■ Utttaam ste mapro4a| tm41 «vm | KOFESA (Mdktal. I------------*"---- ' ———^———^——— Gonokteln. ' ! Najnoveiše, izkušeno sredstvo ! Droti kapavcu (triperju). belemu toku, črevc^nemu io meharnemu i kataria itd. 2130 ! GONOKTEIN je opeljan na češki kliniki dvor. sretnika vseuČ. prof. dr. V Janovslref a. Na praški nem?ki kliniki vseuČ. prof. dr K. Kreibicba. Toplo ga prtporočajo vstuć. prof F. Samherger, vseuč ^ docent dr. J. Odstrčil itd. :! M. U. dr. H Stsry, specijalist i ea taine in kužne holezni v Pragi piše: Z Gonokteinom sem dosegei izvr»tne tjspehe, ne dela teiav v i ielodcu, niti v ledvicah, ▼ akut- i nem stanju »em dosegel edino z ! Gonokteinom hitro ponehanje I oeprijetnih subjektivnih simpto- ! mov z vidnim objektivnim po- bolj&snjem procesa. M. U dr. J. Urban, občinslri sdramik v Vel Chomotici-Obora pi£e: Z Vašim Gonokteinom do-•«^el tem uspebe, ki to me po-polnoma eadovoljiH. Dobi ae po vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6-. Zahtevajte literaturo In prospekt Ljubljana: Lakaraa Trmk*mcy. Zagreb: Lakama ^lelvaior", a. MM-ttlaadi, Jslaalaav Ir«. Proizvaja: Farmakotoik« -kcialdai labort rat#rij JIEtAMFrtfa-¥rtevice Ul apOBSVlIaa V#|aM0at ■aUftlflaTStVai ftam Orehov les : kostanjev les v debtitt v polenlh In debllh kupim wsako vagonsko množino po najviiji dnevni oonl J. Pogadnlki LlnUfaiia, Mar. Terezllo cesta 13. Damske klobuke ~ v največji izberi pri poro Ča = M1NKA H0RVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg &tev. 21. Popravila najcenej«. 2954 Popravila najooaaj*. nKmfHka Danka44 goriika obrestuje kraatltia Tlof« vsicd sklepa a*-čeistva i dne 17. decembra 1916, od 1. januar ja 1917 dalje po 41 O 4 O. Ivan SaVatJfji pođpredsednik. Bt. AlO|zif Franko, pređsednik. Matifa ftatar, Ifaaei| Krizman, Anton Klanćić, odbomiki Kmečka banka r«|fstr«vaBa saarnga i om«>no lavei« ——— v Gorici, t. €. Glince. ———— jtajboljša darila za božič in novo leto so: ss TURUL ss čevlji katari valed trpeinostl la lepe oblike vaakega rasveaele. Najnižje cane na trgu- Za deco čevlji z lesenimi pod plati! fjubljana H. SSljSk P^šemova ni 52 {Baršun Višek letošnje mode. Bogata izbira v rasličnih kakovostih in barvah. : cM. $ 8. Shaberne veletrgovina ? manufakturnim blagom. Specialni oddelek platna v trgovini ^^.. S-^^-DE^O ***** 3>w»» ^ Ljubljana, Selenburgova ulica 5 ■ mitfi i« prMoIwrt sa 4ofcri In tmml matut^t rjuh . odeinili rjuh brisalk j? blasin prtov ^4% pernat, blazin prtKev jč* pernic brisalfe * iepnih rut Za vojake zimsko perilo, stran o. .SLOVENSKI NAgOU«, —c 27. decembra 1916, 296 ste*. Knlifiooodblnja samostojna moć z veČletno prakso, izurjena strojepiska in stenografi nja, želi prilično službo premeniti Ponudbc pod „KsJIgovođklala št 100 4195M na uprav. »Slov Naroda«. 4196 Oostilna "„Pošta" na Jesenicah, Gorenjsko, v obliiju far ne cerlcve in voja*nic<\ dobro obi-skovana m % lg. aprtlMl 1917 da V na|em. Poasntla daje lastniic AL Sckrey, Jestmlee. 4214 Spretne se v muufakfomo In galma-terljsko trgovino liloiii -«? hpi. pcmočnik ali pdaiia Vstop takoj a!i po dogovoru. Naslov pove upravo »Slov Naroda. 4246 ! 500 kron! || Vam plačam, ako moi uni-^ ,i—i ni ni čevalec korenin Rla balzam ne odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kvrjOi eees, bradavlc, obttsćanceT. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.50 S, 3 lončki K 4*—, 6 lončkov S 6.30. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Kemenv. — Košiće (Kassa) I Postfach 12 24, Offrsko. 3663 preiv C Datiol Prejy Gorici. I • ĐCIIJ6I Gorici. Ljubljana, Stari trg št 28. jj DVOKOLES f 2 Sivalnih strojev ~ J! GRAMOFONOV | jjj Žepnih električnih svetilk ~ j| kompletnih že od 2 K. g: H V zalogi vedno par tisoč. "Z 1 NajbotiSe BATERIJE. ^ Pe»h» ofzka cena za prepradajike. ! i Jouarna čevijev vGo7rZ% ĆPeter cKnzina 4 Mo. zmzzz Ljubljana zzzzzz priDoroča slavnemu občmstvu, da s* vsa% posamejni prcs^rbi t dobrimi u$njattmi čcvljt, dof^ier ne poide ^aoga f^aiti v$ted pemaniparija usnfa trt v$led Strogih m nist*ri]Qtnih odredb 5c /e poraba usnfa Šaramo ommjrfa. Zaloga J^rmg #. 20 nasor. sv Jakoba mosta. ▼•ep nitm pradiliikoie \wmi ¥ MAtaalMk !• W wmX aapro4a|. Kje povc upravniStvo »Slovcnskega Naroda«. stanovanj e u takol ali posa«!« Itnti, če mogoče v sredini mesta. Za ceno ne gleda. Ponudbe na upravu. »Slov. Naroda« pod ,rltirml gospo« 42I9K 4219 PRODA se velik HOTEL v mestu na Spodnjem Štajerskem. Najboljša le^a, daleč na okrog znan, z mnogimi sobami. Plačilni pogoji zelo ugodni 4173 Vpraša se na upravniStvo »Slov. Naroda« pod „St S827/41731«. Ifajlopša prilika za naknp lepega na Bledn, obstoječe \z dvonadstropne htše, i?osp. poslopja, 5enčnati vrt z verando ob jezeru, več njiv, gozdov in travnikov. hotelska koncesija. Električna razsvetljava. Hiša v najboljšem stanu, ker je skoro nova in poseduje več kleti, krasno dvorano in 16 sob , za tuice. Najboljša naložitev kapitala. Pojasnila daje LeopOld JonkO« Radovliica. 4159 vuZnU sorodnike v Ameriki! Kdor hoče stopiti s svojimi sorodniki v Ameriki v dotiko radi denarnih pod-por in ptsem, naj napiše kratko pismo v nemškem jeziku, ttčoče se samo rodbinskih razmer, ki ne sme obaegati nič političnega ali kar vojno zadeva. Naslov svojih soroenikov naj napiše na kuverto, v drugo kuverto naj vtakne svoje pismo in nanjo napiše natančen naslov in ime odpošiljatelja ter vse kur> odpoŠije na sledečo adreso: Konry C> Zaro, per Ađr. Zentral-Sparkasse der Gemeinde Wien, Wien I., Wipplingerstr. S> lfcftaaklrasm fa premalo fraaktnaa plsaa se ne «prej«e. 1 ir iimlija jedilnegi i u \ I ci l«hko naredi vsak sam iz mojega edino pravega in najbolj priporočljivega CfliuShee M$W mahu" s priloženimi dodatki in z natančnim navodilom. — Opozarjam pa cenjene moje odjemalce, da se prodaja različnih vrst mahu in drugih podobnih reci za napravo olja. — Iz mojega Coroghee „Horskeso moltu" in po mojem natančnem navodilu napravljeno olje se ne loči nič od pravega olja ter se obdrži več tednov. Na stotine priporoćilnih pišem vsakemu na raz- poligo. — Po pošti se pošilja najmanj 6 zavitkov. EiziAjMjvanJr*.JjaHip $t. 6. Hestnl tri 13. OdvetniR I Diotin Treo naznanja p. n. klijentom in udeleženiru strankain, đa posluje od 1. Jannarja 1917 dalje dopoldne — na prijavo tuđi popoldne — v posebnih prostorih g. dr. Earl Trlller]eve plsarne v LJnbllanl, Dalmatlnovc ulica 7, prltllćle. MA ZBIRO oošilja tuđi na dežeto asne 2652 f%| II fl f< Plaiče, joplo«, III II f L krll*» k««t»"i«f ff I II f I noćn«h«l|e,pe. žl I II I I Hlo.mo4ae«re4 -i L U L L *«t*. sporta« klft- t«aUe Ib stexntke *in soTdna vrdka M. Krištofič - Bučar Itnblfasa, Stari trg 9. Lastna hUa. Fine otroške oblekce ss in krstne oprave, si II i T9 ^zzzz^ nrinornra. . [\UV6ri6 S llflUU Narodna tiskarna. Brez pomisleka!! Jos. Petelinca šivalni stroii nojlep^c in ča^u najprimernej^e božično in novoletno darilo. Ti stroji znamke »Gritraer« in »Afrana« so BalbOllM sedanjosti^ Šivajo. vezejo (štikajo), krpa i o (mafijo) perilo in nogavice, ter i majo lOlttM plm«i« vmrmndl«, krogliičen bnišvrnea tek ter US0mi abOsl« Vedao v zalogi priproste io luxus opreme, ter stroje najoovej^ih sistemov. Ome §6 StlT€ in zmerae. Pouk v ravnanju z strojem kot tuđi umetao vezenje, krpanje ter šivanje z aparati vsak čas in povsod brezplačen. ^ 4194 dm preje tapli, ceneje kupiš In dobro lo: v Ljubljani, Sv. Petra nasip št 7 blizu franiiškanskega mostu, levo ob vodi, S. hiša pri Jos. Petellnc. Dostava strojev takoj. LJnbllanska kreditna banka v Llnbllanl j in B)ene poiraimlce ¥ Sputa, Celovc«, Trsta, SoHcl U? L|aM|aal 1> Golia | kot oficijelno snbskrtpcljsko nešto sprejemajo faidl nadalje prlglase na | peto avstrijsko vojno posojilo: 4sfvsHs19 •• nv 9 /* /• ■BBOTi* snaiiM p^^p^v • ^ wm — s^s^sv bbi m^m m nvsa* i