Posamezna številka 12 vinarjev. siev.207. ( Ubijam, v M, dne n. septembra 17. leto xlv. s Velja po pošti: = za oelo leto naprej.. K 30— za en mosec „ .. „ ?/50 za Nemčijo oeloletno. „ 34-— sa ostalo Inozemstvo. „ 40-— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. S 28'— za en meseo „ .. K 2-30 V upravi pn]enan meseBno „ 2-— s Sobotna izdaja: = Za oe o leto.....K 7 — za Nemčijo oelolelno. „ S-— ia ostalo inozemstvo. „ 12 — ir*x.Ta w ttrcarz-a __Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi Stev. 6/111. Rokopisi se no vračajo; nefrsnklrana pisma ce no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Inserati: Enostolpna petltvrata (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in vočkrat . „ 25 ,, pri večjih naročilih primeren popusi po dooovorn. — Poslano: ===== Enostolpna petltvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemal na-deljo in praznike, ob 5. url pop. Redna loina priloga vozni red, Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštno hranllnloo avstrijske št. 24.797, ogrsko 20.511, bosn.-lioro. št. 7563. — Upravnlškega teloiona št. 188. Ave! ' Bilo je pred 20. leti dne 12. septembra 1897 na nedeljo Marijininega imena. V vrh-bosanski katedrali se je vršilo slovesno po-svečenje, Nadškof dr. Stadler je položil roke na glavo svojemu generalnemu vikarju ter ga posvetil za škofa. Za nekaj mesecev potem, dne 22. maja 1898 leta, je bivši sarajevski generalni vikar v slavnostnem sprevodu stopal v stolnico sv. Nikolaja v Ljubljani ter zasedel knezoškofovski prestol ljubljanske škofije. Bil je dr. Anton B o n a v c n t u r a Jeglič. Te dni se torej spominjamo dvajsetletnice njegovega škofovskega posvečenja in blizu dvajsetletnega delovanja v ljubljanski škofiji. V težkih časih je nastopil dr. Anton B. Jeglič svoje višje pastirsko službo. Njegov veliki prednik dr. Jakob Missia je bil sicer že postavil trdne temelje krščanske organizacije pri nas, vendar je čakalo še mnogo truda. Bilo je treba dovršiti podrobno delo: vzbuditi in združiti vss sile, ideje zanesti v življenje, ljudstvo vzgojiti in iz-obrazati, z dejanskim krščanstvom zagotoviti krščansko bodočnost. Novi škof, ognjevit po svoji čudi, pla-meneč z ognjem božje ljubezni, se ni ustrašil dela in truda. Trdega misijonskega dela je bil vajen že iz Bosne. In tako je započel sedaj tudi v ljubljeni domovini med svojimi rojaki neumorno delovanje apostolskega škofa. Čuditi se je že sami fizični sili, ki je zmogla vse to: vse te neštete vizitacije po škofiji, birmovanje, spovedovanje, propove-dovanje, konference, potem škofijske sinode in tri kateliike s!'.cde. A poleg Uga še neprestano delo s peresom: pastirski listi, pisma in listi duhovnikom, apologetičiie knjižice, knjižice o vzgoji, in veliki deli: razlaga psalmov ;n »Mesija«. In še vedno nove misli, novi načrti, r.ove zasnove, kakor jih zahteva vedno rapredujoči čas. V vsem tem delu pa živi in deluje ena, velika, osrednja J.»ja, ki jo je živo začrtal že na prvem slovenskem katoliškem shodu, •edni se mlad bosanski kanonik: da bi slovensko ljudstvo bol, in bolj spoznalo in priznalo božje gospo: ivc. Zakaj to je njegova vera, kakor je tudi naša vera, da je !c v tem srečna bodočnost našega naroda. V žaru te ideje dobiva vse njihovo tako raznotero delo enoto m enoten zmisel. Ta ideja se udejstvuje v krščanstvu v ljubezni do Kristusa, v češčenju Matere Božje, v vdanosti do Cerkve, v brezmadežnem življenju; služijo ji vzgoja, molitev, zakramenti, pouk; podrediti se ji mora vsa časovnost z vsem napredkom in vsem tvarnim blagostanjem. Zato vidmo, kako je škof dr. A. B, Jeglič od početka mislil na vse: pospeševal je predvsem pobožnost do Srca Jezusovega in čaščunjc Marijino (»pridi k rTf"* "CTS- nli. MM. Naš Oče slavljen od otrok , . . Do neba dviga hvalna se molitev, spominja slednja Njega se daritev. Usliši prošnje vse — o Bog! Bil krasen dan . . , Ljubliana s cvetjem vsem in srci vsemi Tebe je — vsa bela sprejela in klicala Ti je: Udana — Hosana!----- In prišel si z odprtim srcem in rokami. In ovce vse Pastirju so klicale: Dobrodošel Ti med nami! — A cvctka rožna s trnjem jc obsuta. Po poli cvetja vodil čedc svoje . . . Kraljestvo po Mariji pridi T v o j c 1 To geslo za. Te pol krvava bila je. in kruta. Pa Ti si bil ' molčeč, trpeč, moleč, — V tihotno noč jr večna luč 1: in Tvoja duša jc pred Njim drhtela, in kapljala nebeška rosa jc na njo; trpečo in ljubečo jc — tako. nam tvoje kraljestvo po Mariji!« je njegovo geslo), Marijine družbe, bratovščine, pogostno sv. obhajilo; uredil je vzgojni pouk mater; vpodbujal na snovanje izobraževalnih društev, mladinskih organizacij (Orel) akademičnih društev; ustanovil je škofijsko gimnazijo; bodril je tudi na delo za politično in gospodarsko organizacijo. V sinodah je zasnoval cel življenjski program slovenskemu ljudstvu, poedincem, družinam, stanovom in narodu. Ta ideja, da bi prišlo k nam božje kraljestvo, je življenje njegovega življenja. Nobenega dvoma ni, da je to dvajsetletno neutrudno apostolsko delo globoko prevzelo dušo našega ljudstva. Če je bilo slovensko ljudstvo vedno krščansko, je sedaj njegovo krščanstvo bolj zavedno, bolj živo in bolj dejavno, Zlasti v tej strašni vojski se jc pokazalo, kako je versko življenje velike večine resno, preizkušeno in dozorelo. Resnica pa je, da se je s svojim škofom na čelu vsa leta v neumornem delu trudila tudi duhovščina. Od prvega slovenskega katoliškega shoda pred 25 leti pa do danes je bila vsa naša zgodovina kakor ena velika doba zložnega in veselega dela za krščanski preporod slovenskega ljudstva. Če so bili pred 20 leti težki časi, so prišli prav s svetovno vojsko še težji. Nastala je s to vojsko najtežja kriza za ves naš narod in še posebej ena najtežjih kriz »a slovensko ljudstvo na Kranjskem. Zato ob dvajsetletnici škofovskega posvečenja našega presvetlega kneza in škofa dr. A. B. Jegliču iz srca želimo, da bi mu bilo dano v teh težkih razmerah pokazati tisto pot, ki vodi k edinstvu, k blaginji in srečni bodočnosti slovenskega ljudstva! Vojska razdira. Ne uničuje samo na bojnem polju cvetočih mladih življenj, ampak tudi v zaledju podira na tla vse, kar ni sezidano in zgrajeno na trdni in solidni podlagi. Izpreminja stare, stoletja obstoječe državne meje, izpreminja gospodarske razmere od največje bančne blagajne do najskromnejše kmečke mošnjice, izpreminja čuvstvovanje in mišljenje ljudstva. Iz vojnih razvalin klije novo življenje, porajajo se nove državne oblike, nastajajo nove gospodarske razmere in vstajajo novi ljudje z novo filozofijo in z novim življenjskim naziranjem. Izmed vseh držav mogoče nobena ne občuti svojega vsled vojne nastalega preporoda tako očitno kakor naša, ker nobena nima tako zapletene ustavne podlage kakor jo ima monarhija. Deset narodov živi v njej, a nobeden združen v lepo celoto. Razdeljeni so na dve državi in na nebroj Iz križa doli pa prihajal glas je nem: O vem, o vem, cla Ti Pastir si in -a glej na me — jaz tudi: Mož sem In šel si spet iskat — ovc t. O blagor njej, ki Teb' in z blagoslovom našo Nebo hvaležno - trpin brk'.;-.. rodila, cmljo je rešila! f i p o Ir. 1 a n j a v d a r vse ljudstvo n a š c n a a 11 a r . . Ti zanj — za Tebe mi! Na vekov vek se naj glasi: Bog živi Te, vladika! Odmevaj v srcih vseh: On naša dika — dika — Ive,3 B«i Ms liti!! d« lc o č! v C ž kronovin; izmed teh zasleduje vsaka državna polovica svoje posebne državne in gospodarske cilje, vsaka kronovina zopet svoje in vsak narod zopet svoje — vsak si pripisuje svojo posebno »zgodovinsko« za-dačo, katero mu je baje naložila neka oblast; katera, tega pa natančno nihče ne ve! Ravnovesje, v katerem je prej držala vse te tako različne in med seboj nasprotujoče si elementa ali stara navada ali duševna lenoba ali brutalna sila ali pa vse skupaj, to ravnovesje je vojna raztrgala. Narodi so naenkrat prisiljeni, da morajo nekoliko misliti; ne samo narodi, tudi posamezni ljudje. In kakor takrat, kadar se podira hiša nad glavo, ljudje v prvem momentu begajo sem, begajo tja, predno se jim pomirijo prestrašeni živci, da so zopet ■zmožni treznega preudarka in razuma, ravno tako delajo narodi: Vsi čutijo, da se podira stari vladni zistem in ko preplašeni, zbegani; v tej splošni zmedi tišče eni ven, na plan, da jim ne pade opeka na glavo, drugi pa podpirajo stare stene, da se ne bi. zrušile prehitro. Če jih le ne bodo zasule! Tako omahuje svet med starim in novim; vsak čuti, da se gre za bit in nebit, nihče pa ne ve prav, za kam bi se odločil, dokler vojske ni konec in ne padejo odločilne kocke. Česa naj se oprime? Na koga se naj nasloni? Najkrajša formula za sedanje politično razpoloženje avstrijskih narodov se da torej izraziti z eno samo besedo: kole-banje. Kolebajo Čehi. Na Češkem so doma zelo radikalne stranke; bile so tam že pred vojsko. Ni je bilo moderno-radikalne stru-je, ki včeškem narodu ne bi bila zastopana. Tudi vojna teh struj ni strla in nemški pritisk še manj. Ravno nasprotno: okrepil in ojačil jih je tako, da je mogel poslanec Stranski čisto mirno reči v parlamentu: Kaj nas briga to, kar je bilo? Kaj sc menimo za staro? Mi hočemo ven, na prosto, na svobodo. Mi pričakujemo rešitve od drugod . ,, To sicer ni citirano dobesedno, ampak samo po smislu in ta smisel so mnogi tako odobravali, da so jako ugledni člani starih čeških strank od političnega vodstva raje odstopili in čakajo ob strani, (ločim drugi del, mogoče majhen in neznaten, poskuša še ohraniti stari dom. Kolebajo Poljaki. Zborovanje v Kra-kovu je stališča različnih poljskih strank precej pojasnilo in razbistrilo. Nekdaj so rekli, če je kdo govoril o avstrofilni in ru-sofilni smeri poljske politične orijentacije, da je lo samo teorija, s katero se naj pečajo akademiki in taki podobni ljudje, ki imajo preveč časa za posedanje v kavarnah. Danes je to vprašanje stopilo v odločilen štadij in če ne gre vse tako, kakor so to želeli vodilni krogi na Dunaju in v Berlinu, morajo nositi odgovornost pač sami; to je popolnoma zasluženo povračilo za stare politične grehe po prislovici, cla ima laž kratke noge in da nasilje nikdar ne pridobiva src ne za ljudi ne za vlado. Kolebajo Mažari. Tudi tam ne vedo prav, ali naj se potegujejo še naprej za zvezo z Nemci ali naj iščejo svoje zaslombc drugod, ki bi jim omogočila še nadalje njihovo dosedanje lepo in prijetno stališče. Tisza na eni, Karolyi na drugi strani. Eden dela doma, drugi na tujem. Eden za duali-zem, drugi za sporazum z entento. Za gro-fovsko gospodstvo in nadvlado pa oba. Kolebajo Nemci in najbolj na^a vlada na čelu nemštva. Radi bi ohranili, kar imajo; s solnca sc ne marajo umakniti. Tega jim sicer tudi ne bi bilo treba storiti, ker jiii nihče ne goni proč jampalc zavist, grda in slepa zavist, da tudi kdo drugi ne bi ogrel svojega premrzlega hrbta, ia -im -.e da miru in jih tako moti, da mislijo, da slo soln.ee ni več solnce, ki ne sije samo njim, ampak tudi drugim. Zato si žele solnca, ki bi grelo samo nje, kakor jih je doslej. Kar pa čutijo, cla to nc gre več, in da sc bliža poldan, ko solncc razliva svejo toploto in svetlobo preko vsega sveta, zato kolebajo; kam, to vemo vsi drugi se še clrže stare hiše, ampak koliko jih je in koliko jih bo? Ta duševna razdvojenost in kolebajo-če opotekanie od ene strani na drugo ustvarja negotovost, in nejasnost, kakor da leži gosta megla nad nami, katere najbi-strejši vid ne more predreti in človek mora biti pri presojanju položaja vsled tega zelo previden, preden izreče svoio sodbo o tem, kako se utegnejo stvari razvijati in ribare-nja v kalni vodi še nikdar ni bilo toliko kakor ga je danes. IMmm oemieoa Scfinlverefna. Nemški Schulverein jc imel dne 8. septembra pod predsedstvom predsednika zbornice dr. Grossa svoje glavno zborovanje. Navzočih je bilo 399 krajevnih skupin z 1292 glasovi. Dr. Gross je poudarjal veliko važnost nemškega Schulvereina za Nemce, posebno še po vojski. Prof. dr. Wotawa je naglašal med drugim, da želijo celo v prej iredentističnih krajih iuine T rolskc že nemške šole. Blagamik inženir Fr. Backer je poročal, Ja ie imelo društvo v preteklem poslovnem letu 1,200.228 prejemkov, to je 24.543 K več kakor v letu 1915. Vojaki so poslali društvu z bojišča 120,000 K. Tajnik Nowotny je poročal o otroških naselbinah za dunajske otroke. Društvo ima sedaj 231 naselbin za 1337 dunajskih otrok in sicer ob jezikovnih mejah Avstrije. iarzini je napisal v »Corriere dne 27. avgusta o Sv. gori to- . .jslcc ofenzive smo sc krčevito • krat šc gosto zaraščenih pobo-^ in sc držali ondi v luknjah in , majoč sovražnika nad glavami, nni in skalne plošče so nam siu-Johodni jarki. Po brezkončnih skalnih stopnicah, na katerih se te je mogla lotiti omotica, si prišel plezaje po rokah in nogah v postojanko. Gori in doli je vodila pot po globeli, v kateri je deževalo kroge!, ki jih je pošiljal sovražnik od zgoraj kakor z balkona. Vse so storili, da bi nas pregnali, Avstrijci. Obstreljevali so nas s Panovca od strani, napadali so nas s Grgarske doline, cei mesec so vodili svoje divizije na liste znamenite protinapade, tekom katerih jc dal general Gonzaga svirati Mamelijevo himno, katero so vojaki umirajoč prepevali. Potem so Avstrijci goro z zažigalnimi granatami do golega obrili, požgali tudi zadnji grm, da bi nam vzeli vsako kritje. To se jim je posrečilo. Vsak dan jc vspla-potal ogenj, zdaj tu, zdaj tam. Naši vojaki so živeli v plamenih. Puhteča smola granat jc pomagala ognju, da je žrl dalje in dalje. Sv. Gora se jc neprestano kadila. Povsodi je imela črnoožganc rane. In vsakemu požaru je sledilo besno pokanje šrapnelov na ljudi, ki so hoteli ogenj omejiti. Marsikatero noč jc bila Sv. gora eno samo plamene-čc ognjišče, žarela jc od da'cč kakor solnčni zapad, ki jc polagoma utonil v dimu in megli. V tem peklu so živeli naši vojaki. Polagoma so pod granatnim ognjem izginili tudi og!;eni štori dreves, pokazalo sc je golo rdeče kamenje. Namesto gozdov sc je krvavo blestelo s strmih pobočij. Veličastna gora je izpremenila svoj obraz, Vedno globlje nizdol je stopala nerodovit-n.ost, drča za drčo, kakor bi vlivala lava v dolino. Tudi vrha ni bilo več spoznati. Samostan in cerkev, ki sta ga nekoč ljubko venčala, sta izginila. Maja je segal proti nebu velik, smel lok kakor most. Sedaj ni nič drugega nego belkasta groblja, divja navlaka kamenja. Avstrijci pa so živeli v nedotakljivih staniščih. Gora jim jc bila grad z izbami, galerijami, dvoranami. Nevidno in nemoteno so mogli hodili po njem na vse strani. Naša artiljerija bi jih mogla bombardirati leta in leta, ne da bi mogla njih hrambo omajali. Vsi njihovi rovi so se stekali nevidno v labirintu jarkov. Noben naskok jim ni mogel blizu. Tako globoki in zapleteni so bili, da bi potreboval Ariadnine niti, da ne bi zablodil. In če so bili branilci na kaki točki res premagani, so izginili in se na drugem mestu zopet kazali. Pač jc šel notem napad preko zapuščenih jarkov, upal si više in više, dospel na vrh, do ostankov razstreljenega samosiana--in glej! Od spodaj navzgor so tolkle strojne puške, jarki, ki so bili šc ravnokar pusti in zapuščeni, hraneč v sebi samo mrliče, so bili sedai polni strciccv, ki so streljali na naše, Torej so sc na Sv. gori borili mrliči!? ... Tako se jc pletla legenda okrog Sv. gore. Govorilo sc jc o tajni Sv. gore, pripovedovalo, da sc gora na nepojmljiv, čudovit način brani, da se jc proti nam zaro-lila kot strašen sovražnik, Vojak napravi iz Nova vsenemSKa slraoKa. Politični položaj v Nemčiji je nevzdrž-ljiv. Na eni strani mirovno stremljenje strank večine v državnem zboru, na drugi strani besna protimirovna agitacija Vse-nemcev, z raznimi generali in admirali na čelu. Nemški cesar Viljem jc v Rigi zopet govoril. V političnih krogih sodijo, da bo našel ta govor šc večji odmev v zbornici kot zadnji cesarjev govor na čet? v Flan-driji. Posebno agitirajo Vsenemci za razpust zbornice. Sedaj so ustanovili novo vsenemško stranko pod naslovom: »Nemška domoljubna stranka«. Na čelu te stranke stojita vojvoda Ivan Albreht Mecklen-burški in veliki admiral pl. Tirpitz. V proglasu nove stranke naglašajo, da ne predstavlja več zbornica zastopstva nemške ljudske volje. Vlada potrebuje za krepko politiko v državnem zboru krepkega orodja. In to je nova ljudska stranka, ki se opira na širše kroge domovine. Nočemo miru lakote. Prenašajmo še dalje radovoljno vse težave in pomanjkanja vojske. Le na ta način bo dosegel nemški narod Hindenbur-gov mir. Da so Vscnemci največji škodljivci lastnega naroda, jc danes tudi večini Nemcev že jasno! Notranja polilo. Parlament. Dunaj, 10. septembra. Seja načelnikov zborničnih klubov se bo vršila dne 24. t. m. 25. t. m. se sestane plenum zbornice. Na dnevnem redu bodo le posamezna v tem času izgotovljena poročila odsekov. Vlada bo predložila redni državni proračun 1917 —1918 in proračunski provizorij, o katerem bo zbornica najbrž takoj razpravljala. Dunaj, 10. septembra. (K. u.) Odsek gosposke zbornicc za vojno-gospodarske zadeve jc imel danes popoldne pod predsedstvom barona Schwarzenau sejo, kjer se jc razpravljalo o povabilu predsednika vojno - gospodarskega odseka poslanske zbornice glede udeležbe v odseku za preiskavo delovanja vojno - gospodarskih organizacij in central, Soglasno jc bilo vabilo sprejeto in izvoljen tozadevno 15članski pododbor. Mirovna manifestacija v Budimpešti. B;idrapešta, 10. sept. Ogrski politiki s knezom primasom Czernochom na čelu kakor tudi člani konservativnega plemstva nameravajo v Budimpešti veliko mirovno manifestacijo. Z dne 23. t. m. je sklicano v narodni muzej zborovanje, na katerem bodo naglašali, da je čas goden za mirovna pogajanja in da tvori mirovna nota sv. očeta pripravno podlago za konec vojske. Povabljeni so tudi politiki iz Avstrije in Nemčije. Poslanec Erzberger (ccntrum) bo govoril o možnosti miru. Gil spil Bbsbv i Rombov. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. septembra. Uradno: Pri Očni so pričeli Rusi in Rumuni zonei napadati; s težkimi izgubami za sovražnika smo jih odbili. Načelnik generalnega štaba, NEMŠKO URADNO POROČILO. . Berlin, 10. Veliki glavni stan: Med zalivom Rige in Dvino so se bile uspešne praske v gozdovih in v močvirjih j naših varnostnih oddelkov z ruskimi poizvedovalci. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa. Rusi in Rumuni so z močnimi silami napadali postojanke, ki smo jih priborili med dolinama Trotus in Ojtoz. Sovražnika smo vrgli na vseh točkah z ognjem in v pobožnih bojih s težkimi izgubami zanj. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. • • • Dunaj, 10. septembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na bojni črti nadvojvoda Jožefa so včeraj po močni pripravi s topovi napadli ruski in rumunski bataljoni postojanke ,ki smo jih pred kratkim osvojili. Odbili smo jih popolnoma z velikimi izgubami za nje. Na ostalih bojnih črtah le zmerni boji. Berlin, 10. septembra. Wolff: Na bojni črti pri Rigi lc praske prednjih straž med Vzhodnim morjem in Dvino. Rusi se pridno utrjujejo in urejajo svoje čete. Med dolinama Trotus in Oitož poizkušajo Rusi in Rumuni obupno, da bi nam iztrgali vzete jim postojanke. Po močni pripravi s topovi so večkrat na obeh straneh doline Dottana napadli. Vse napade smo odbili v deloma ljutih bojih moža z možem. Ruse in Rumune smo vrgli na D. Kosma s protisunkom. Zvečer po močni pripravi s topovi so poizkušali napasti med D. Kosma in Grocesti, napad se je krvavo izjalovil z visokimi izgubami napadalcev. Kjer so poizkušali Ruti in Rumuni še sicer napasti i.a obeh straneh doline Kazinu in severno od doline Suz'ii, smo jih povsod vrg,li že z zapiralnim alt s topovskim ognjem. Rusko uradno poročilo. 8. septembra. Zahodno bojišče. Pri Rigi se položaj ni izpremenil. Nemški letalci so močno delovali pri Jakobovu in metali v mesto bombe. Naše torpedovke so odkrile v zalivu Rige nemški podmorski čoln. V morski ožini Irben so opazovali druge sovražne vojne ladje, a so jih obstreljevale baterije na obali in so morale bežati. 9. septembra. Pri Rigi zbira sovražnik, ki je ^gradil most čez livonijsko Ao, svoje sile na severnem bregu reke, krije se s konjenico, ki poizveduje o položaju naših postojank. Na cesti Pskov pri gozdu Sege se je bil boj med prednjimi sovražnimi oddelki in konjenico. Poizvedovalna letala poročajo o živahnem vrvenju na kolodvorih tistih črt. ki vodijo v Jakobovo in Dvinsk. Z ostalih bojišč se nič posebnega ne poroča. Pred izpraznitvijo Petrograda. Bern, 10, septembra. »Gazette de Lau-sanne« poroča iz Londona: Poročila iz Petrograda potrjujejo, da pripravlja provizo-rična vlada izpraznitev Petrograda. Petrograd vsled pemške ofenzive ni ogrožen. Petrograd, 9. septembra. (K. u.) Agentura: Iz Petrograda se ne pošiljajo ljudje, ki so brezposelni, vsled vojaškega uspeha Nemcev, marveč vsled težkoč, ki jih povzroča prehrana. Vlada radi dogodkov na bojišču ne namerava zapustiti Petrograda, ker bi preselitev povzročila paniko in ker pred bodočo spomladjo Petrograd ni ogrožen. A če bi sc to vprašanje zopet izproži-lo, bi vlada šele čez šest tednov zapustila Petrograd.. General Klembovskij, višji poveljnik severne fronte je izjavil: Ruska armada vedno živahnejše nastopa proti nemški ofenzivi: sovražnik napreduje očividno bolj počasi. Če bi se Nemcem tudi posrečilo še pred zimo prodreti proti Pskovu, bi morali tam brez dvoma dolgo stati. Petro- vseh stvari, ki ga mučijo in nadvladujejo, bajno bitje. Sovražnik mu ni bil več. toliko človek; bil? jc gora. Sovražili in bali so se tega grozljivega kamenitega orjaka, ki naslavlja zanjke, ubija s svojo strelo, pokopava s svojimi plazovi, ki ima svojo lastno bojno metodo, ki vodi človeka za nos in ga zvablja v past. Kaj vse ni bil v domišljiji naših vojakov pred letom dni Sabotin, kaj Kuk! Toda Sv. Goi-a sc jc zdela še strašnejša. Bila jc poglavar cele skupine potuhnjenih skalnih velikanov. Vse je stra-hovala, kakor je vse nadkriljevala, vse videla, nas povsodi zapazila in vodila sovražni ogenj na naše najobčutnejše mesto. Vedno sc jc bilo treba vprašati, kako napravili, da bi nas Sv. Gora ne videla. Stotine kilometrov ceste jc bilo treba pokriti z vejevjem, ker jc pogled Sv. Gore segel povsodi. Ob vsem svojem dejanju in nehanju so čutili vojaki na sebi titanov pogled. Ci-klopa jc bilo torej treba ubiti. Toda kako? To jc b'!o vprašanje ... Katera irdnjava se jc mogla primerja-r i o bastiio? In vendar smo morali tve-tf.sii poizkus, da osvojimo Gibraltar, v ka-. L er c ga nedotakljivem drobovju so operirali celi bataljoni branilcev, dočim so mirijade strojnih pušk, in stotine topov sipale vrtin-cc jekla in svinca na nezavarovane napa- (tnlrp T^nlrrvr mn^o .. U — .1 ~ ,.112 f! _ „ ------- ----...... luK-ulimv*. i^.iiLi lici- sprotnika, ki ga oklepa, da zrahlja svoj oprijem. ravno tako se skuša v vojni pri- grad s tc strani ni ogrožen. Verjetno tudi ni, da bi se z morja v Petrograd izkrcali, ker mine niso nikjer v Vzhodnem morju in v Finskem zalivu prebite. Nemci nc nameravajo prodirati proti Petrogradu. Lugano, 10. septembra. »Corriere della Sera« javlja iz Petrograda: Ne more se šc reči, kaj da namerava nemško vojno vodstvo pri Rigi. Zdi se, da ne misli na pohod proti Petrogradu, marveč le na to, da si zavaruje zaliv. Ne poroča se o takem zbiranju čet, ki bi bila potrebno, če bi se mislilo na operacije proti Petrogradu. Položaj je izboljšan. Finski listi pišejo o možnosti, da se Nemci na Finskem izkrcajo, Kornilov hvali topništvo. Petrograd, 9. septembra. (K. u.) Agentura: Kornilov je z dnevnim poveljem pohvalil topništvo, ki je popolnoma izpolnilo povsod svojo dolžnost in ni krivo, čc njenih uspehov niso izrabili. Boljševiki gospodarji I^ronstadta. Bern, 9. (K. u.) Ker so bili maksimali-sti v Petrogradu poraženi, so utihnili tudi v Kronstadtu, a čez nekaj dni so zopet me- stu zavladali. Glasilo bolševikov »Golos Pravdi« zopet izhaja; meščanske liste so ustavili. Smrtno kazen so drugič odpravili in sklicali novi delavski in vojaški, svet. V teh okolnostih je zelo dvomljivo, če jc vojno pristanišče Kronstadt kos napadu nemške mornarice. Curih, 9. (K. u.) Iz Petrograda: Boj med strankami se je zopet krepko pričel. Listi bolševikov napadajp vlado in jo dol-že, da se vrača k programu imperialistov. Delavski in vojaški svet se ne udeleži stock-holmskega posveta. Kodanj, 16. septembra. (K. u.) »Natio-naltidende« poroča iz Petrograda: Predsedstvo delavskega in vojaškega sveta je sklenilo, da se posveta v Stockholmu ne udeleži, ker ne pošljejo tja ne delegatov ne Francija, ne Anglija in nobena druga država sporazuma. Japonska pomaga Rusiji. Bern, 10. septembra. {K. u.) Agenzia Štefani poroča iz Santiago de Chile, da vpokliče Japonska vse v Ameriki bivajoče Japonce pod orožje, ker namerava poma-i gati Rusiji. Koraflou poznal Kerenskega stepi. — Kerenski ©isti o »Bine* sfanle. Petrograd, 8. septembra. (K. u.) Agen-tujra; Kornilov je pozval Kerenskega, naj mu odstopi vso civilno in vojaško oblast, da sestavi novo vlado. Začasna vlada jc nato naročila Kerenskemu, naj čuva pravice državljanov. Kerenskij je takoj zapovedal, naj Kornilov svoje mesto odstopi generalu Klembovskiju; v mestu in v okolici Petrograda so pa proglasili oblegovalno stanje. Proti Kornilovu jc sklenil delavski in vojaški svet 1. odpravi naj sc smrtna kazen na fronti; 2. izpuste naj se takoj vse zaprte osebe proti katerim obtožbe niso natančno izražene; 3. kaznujejo naj se uradniki, ki so zapovedali neupravičene aretacije. V delavskih krogih zelo vre. Vse predilnice v guberniji Ko-strovu so zaprli; 40,000 oseb ie brez dela, stroji so uničeni. Oklic Kerenskega. Petrograd, 10. septembra. Kerenskij je izdal sled§či oklic: Dne 8. septembra je prišel član dume Lvov in je zahteval od mene v imenu generala Kornilova, naj izročim celokupno civilno in vojaško oblast generalu Kornilovu, ld bo sestavil novo vlado po svoji volji. Resničnost te zahteve Lvova mi je potrdil general Kornilov sam v potom direktne telefonske zveze Petro-grad-veliki generalni štab vršečem se pogovoru. Ker pa smatra provizorična vlada to na mojo osebo naslovljeno zahtevo kot nekak poskus gotovih krogov prebivalstva, izkoristiti težak položaj dežele, da ustvarijo nasproten položaj osvojitvam revolucije, je smatrala za potrebno mene pooblastiti, podvzeti korake v dobrobit domovine, svobode in republikanskega režima, da zadušim v kali vse atentate proti naj- višji oblasti in proti potom revolucije doseženim pravicam državljanov. Istočasno zapovedujem: 1. generalu Kornilovu, naj izroči svoje posle višjemu poveljniku armad na severni bojni črti, ki zapirajo pot proti Petrogradu in generalu Klembovsker mu, naj prevzame funkcije generalisitna, pri čemer ostane v Pskovu; 2. proglašam nad Petrogradom vojno stanje. — Ta oklic; je namenjen vsem državljanom, naj ostai nejo mirni, naj vzdrže potreben mir v doi brobit domovine, armade in mornarice in; naj izpolnjujejo svojo dolžnost, braniti svo* jo domovino proti zunanjemu sovražniku^ mirno in zvesto. , o Pro tir evolucijska zarota v Rusiji. _1 Bern, 10. septembra. (K. u.) Vlada c&> ločno nastopa proti revolucijski zaroti, O njej so Kerenskega obvestili na moskov-* skem posvetu. V Tobolsku so zaprli gospi-« co Nitrovo, ki je vodila zaroto. Kerenskij se je podal s petrograjskim vojaškim po^ veljnikom v četrtek v Goečino, kjer je za-; povedal prijeti velikega kneza Mihaela iti njegovo soprogo, ki sta pa smela ostati m svojih stanovanjih. Nato sta se podala 5) Carsko selo, kjer so prijeli velikega kneza Pavla in veliko kneginjo Pavlovno. Novo rusko poveljstvo. Genf, 10. septembra. Pariški listi poročajo: Novo rusko vojno vodstvo bodo tvprili generali Ruski, Aleksejev in Brusilov. O Kornilovu se več ne govori. Občinske volitve v Petrogradu. Bern, 10, septembra. »Matin« javlja iz Petrograda: Pri občinskih volitvah v Petrogradu so dobili socialni revolucionarji 120.00, Ljeninisti 86.000, kadeti pa le 52 tir soč glasov. siliti sovražnika, da razgali kako vitalno točko, ker mu na drugem mestu preti nevarnost. Odpor je ostal tudi poslej še trden, divji, strašen, toda pokazal se je vendar žarek upanja. Počasi, počasi in negotovo se je svi-tala v neizmernem vojnem vrvežu jutranja zarja uspeha. Nobena zmaga ni bila tako vroče, tako ogorčeno priborjena, tako trdo odkupljena, tako vneto hotena. Tajinstve-no se javlja najprej najtežje prizadetim četam, pravemu cilju najbolj oddaljenim vojakom, tistim, ki so se na nezavzetnih bari-ierah do krvi ogulili. In kakor dih junaštva in zaupanja zavejc preko njih. Kako se je zgodilo? Zakaj? Nihče ne ve. Neobčutljivo za ogenj, žejo in napore so sc borile naše čete noč in dan devetdeset ur. Potem se je zdelo, da hoče avstrijsko desno krilo popustiti. V včerajšnji noči so se pokazala prva znamenja za to, da se je sovražnik umaknil z gore. S Panovca so sovražne baterije bile globel in jo napolnjevale z donenjem in gostim dimom. 30.5 cm top jc z Dolskega sedla tlakal bojišče. I Od vseh strani gore oblaki in ognjeni žar. In sredi hrupa je ležala Sv. Gora, mračna, pepelnatosiva, kakor bi se je ves boj sedaj več ne tikal, kakor kos mrtvega planeta. Nii več ne živi seclaj na njej, nič se več nt :orc ganiti. Nič kakor maihna zastavna. Geni, 10. septembra. (K. u.) Švicarski listi javljajo z italijanske meje: Bitka ob Soči se nadaljuje, kar dokazuje okolnost, ker sc pošiljajo močnejše čete iz južne Italije preko Milana na bojišče. Italijanski letnik 1905 bo vpoklican bodoči teden. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. septembra. Uradno: Ob Soči se včeraj zopet niso močnejše bojevali. Pri Bezzecci smo povodom posrečenega napada ujeli nad 50 mož in zaplenili 2 strojni puški. Načelnik generalnega štaba. Boji z Italijani. Dunaj, 10. septembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na soški bojjji črti ni bilo večjih bojev, lc goro Sv. Gabrijela so tudi včeraj s topovi živahno obstreljevali, sicer na celi bojni črti le zmeren motilni. ogenj. Na gori Sv. Gabrijela sovražnik najživah-nejše izpopolnjuje svoje utrdbe. Na koroškem bojišču so naše poizvedovalne čete uspešno delovale; na gori Granudo so zadale sovražniku težke izgube. Na tirolski bojni črti je naša naskako-valna četa vdrla v sovražne jarke, uničila postojanke in sc vrnila s 3 ujetimi častniki in 50 ujetimi vojaki in z 2 strojnima puškama v izpadno postojanko. Italijansko uradno poročilo tO. septembra. Na tridentinsl;i : so naše predstraže zapodile v beg sovraz- : nc poizvedovalne oddelke na Cima di Boai ' (Toiiule), v okolici Zurcza (vzhodno Garda) in na prelazu Lana. Na Koroškem se je popolnoma izjalovil napad na naše postojanke na Granudi, čeravno je sovražnik uporabil znatne moči in ga jc z močnim artiljerijskim ognjem skrbno pripravil, Severnovzhodno Gorice se naš pritisk trajno čuti. Tri poizkuse sovražnika, da bi s pehotnimi protinapadi zrahljal ta pritisk, smo hitro odbili. V južnem delu kraške visoke planote je razvijala artiljerija včeraj veliko delavnost. Naši letalci so bombardirali včeraj sovražne baterije v Trnovskem gozdu. Sovražnik se je branil z živahnim obrambnim ognjem. Velikanski plen, ki smo se ga polastili od začetka ofenzive, še ni ves preštet. Doslej smo našteli 145 topov, med temi 50 srednjega in velikega kalibra, 94 možnarjev in minometalccv, 222 strojnih pušk in 11.196 pušk. Velik del tega orožja že uporabljamo proti sovražniku, Italija in srbske zahteve, Lugano, 8. septembra. Pašiču rimsko časopisje gotovo ni naklonjeno in pri či-tanju oficijoznega »Giornale d' Italia« upanja na boljše sporazumljenje ne bo mogel zvečati. List, ki stoji zelo blizu krogom svojega nekdanjega ustanovitelja Sonnina, piše z ozirom na srbske zahteve bolj ne-spravljivo kot kdaj prej. Med drugim izvaja, da je Italija ob zadnjem posetu Sonnina v Parizu in Londonu sklenila z zavezniškimi velevlastmi pogodbo, ki jo ententa nikdar noče smatrati kot papirno cunjo. Paši-čeve zahteve in čudne londonske izjave -.adnjega časa izvirajo pač od tod, ker se Srbije pri sklepanju omenjene pogodbe ni rašalo za mnenje. To dejstvo pa veljavnosti pogodbe ne mnre oslabiti. Pašič sam mora uvideti, da sme njegovo poslanstvo obravnavati le one točke, ki jih pogodba ne omenja. Končno piše list, Italija more pač Srbom dovoliti gospodarski dohod do Jadranskega morja, nikakor pa se ne more odreči narodni osvojitvi slovanskega ozemlja. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljevi ča R u p r e t a Bavarskega. Na Handrskem pozorišču in pri Artois so se topovski boji le v nekaterih odsekih nekoliko pomnožili. Po ognjenih sunkih so sovražni poizvedovalni oddelki večkrat napredovali proti naši črti; povsod smo jih odbili. V včerajšnjih bojih severno od St. Ouentina so potisnili Angleži naše varnostne oddelke pri Hargicourtu v mali širini nazaj. Našo postojanko vzhodno od Hargicourta smo danes zjutraj zopet pridobili, Bojna skupina nemškega < i cesarjeviča. ' V Champagni so nastopali v nekaterih odsekih francoski poizvedovale! proti našim postojankam, a smo jih odbili. Na severni bojni črti pri Verdunu podnevi delni boji pehote. Vzhodno od Sa-mognieusa so prodrle naše naskakovalne čete v francosko črto na obeh straneh višine 344, Sovražniku so zadale težke izgube in so se vrnile z nad 100 ujetniki. Osvobodile so dalje vod strelcev, ki je bil od 7, septembra dalje obkoljen po Francozih, a se je junaško-vztrajno obranil vseh sovražnih napadov, Z golim orožjem in z ročnimi granatami so se borili v gozdih Fosses in Chaume. Francoski napadi položaja niso izpremenili. Berlin, 10- septembra. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: Veliki glavni stan, 10, septembra zvečer: Pred Verdunom se je zjutraj izjalovil močan francoski napad v gozdu Chaume. Sicer na zapadu in vzhodu nič posebnega. Generalna ofenziva na zahodu razpada. Berlin, 10, septembra. (K. u.) Wolff: (Angleški napori na Flanderskem so se hitro končali. Odkar se je katastrofalno zrušila druga velika, angleška ofenziva na Flanderskem, je angleška napadalna moč oslabljena. Kljub vsem naporom Francozov pri Verdunu generalna ofenziva na zahodnem pozorišču razpada. V Artois so se tudi le malo borili. Obtičal je tudi napad pri Saint Quentinu, Nova verdunska ofenziva kaže običajno sliko: mali začetni uspehi, ki jih protisunki večinoma vzravnajo; slede delni boji, ki se lahko dneve in •tedne zavlečejo. Z delnimi boji 9. septembra so se Nemci zopet polastili severnega kosa gozda Vosses, Američani v Franciji nepriljubljeni, Genf, 10. septembra. (K. u.) Listi javljajo iz Pariza: Američani grade v Franciji štiritirno železnico iz Bordeauxa naravnost na zahodno bojišče, Francozi so pa zelo razljučeni na Američane, -ker postopajo brezobzirno in uničujejo polja in gozde tudi tam, kjer bi to ne bilo potrebno. - Painleve sestavi novo ministrstvo, Genf, 10, septembra, (Kor, ur.) Predsednik Poincarc je poklical k sebi generala Painleve in mu poveril sestavo kabineta, Painleve si je pridržal odgovor do večera. No jugu. Dunaj, 10, septembra. (K, u,) Vojni tiskovni stan: V tistem odseku macedonske-ga bojišča, ki ga drže avstrijske čete, se očividno zdaj razvijajo večji boji. Francozi, Rusi in Italijani so napadli z velikansko i premočjo naše prednje čete, ki so se umaknile .v pripravljene črte. t AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, r ! Dunaj, 10. septembra. Uradno: f' Severno in zahodno jezera Malik so [premočne sovražne z Rusi ojačene sile 'belih in temnopoltnih Francozov potisnile naše straže na glavno postojanko. \ Živahne praske tudi južno od Berata. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. Veliki glavni stan: Pred premočnim pritiskom Francozov So se umaknile naše prednje čete severno-, zahodno od jezera Malik na višine jugozahodno od Ohridskega jezera, v. Prvi generalni kvartirni mojster: t ' pl. Ludendorff, \ TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 8. Uradno: Pristanišče Mitylene in tamošnje letališče je naša letalna skupina uspešno z bombami obstreljevala .Svetilnik na otoku Pascha je uničilo naše topništvo. Boli v zraku. 1 NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 10. Veliki glavni stan: Mescca avgusta se s poletov proti sovrgžniku 64 naših letal ni vrnilo; 4 pri- trjeni zrakoplovi so bili sestreljeni. V isti dobi so izgubili naši sovražniki 34 pritrje-n!.h zrakoplovov in vsaj 295 letal, 126 med njim« jih je padlo za našo, 169 za sovražno bojno črto na tla. Irovni pokrel sv. očela. V Italiji jc, kakor se poroča iz Baslja, nastop Benedikta XV. zelo vplival. Odkar so Piemontezi vzeli Rim, ni bil še italijanski narod tako papeški, kakor znamenitega 16. avgrusta 1917, ko je objavil »Osservatore Romano« besedilo note sv. očeta, Nc samo civilisti, tudi vojaki in še prav posebno so pozdravljali noto sv. očeta. * * » Reuter javlja iz Newyorka: Anglija je obvestila vlado Združenih držav, da je Wil-sonov odgovor papežu tudi odgovor Anglije. • • » »Osservatore romano« dementira in-terviev tistega diplomata, ki je bil objavljen v »Daily News« in izjavlja, da diplomat s sv. očetom sploh nikdar ni govoril. • • • Iz Newyorka poročajo, da je v Ameriki mirovni pokret vedno močnejši. Mirovna zveza, ki so jo ustanovili, ko se je pričela vojska, šteje že 2 milijona članov, • • • »New Yorker Staatszeitung« je pisala 5, septembra: Trajen mir se bo le dosegel, če se izpremeni ustava Nemčije tako, kakor to nasvetuje Wilson; cesar in zvezni svet morata odstopiti pravico vojne napovedi državnemu zboru. Če bi se cesar in zvezni svet branila, bi moral biti narod s podporo večine armade upravičen, da odstavi cesarja in razglasi ustavo. »Daily Te-legraph« pravi: Tako jasno se ni šc nikdar z nemške strani pisalo, kar ie že posledica Wilsonove note. Posvetovanja o nemškem odgovoru na papeževo noto dokončana. Berlin, 10. septembra. (Kor. ur.) Wolff poroča: Člani državnega zbora in pooblaščenci zveznega sveta, ki tvorijo prosti odsek, so se zbrali danes pod predsedstvom državnega kanclerja na njegovem domu, da se pogovore o nemškem odgovoru na papeževo noto. Po večurnem natančnem posvetovanju in skrbnem pretehtanju vseh vidikov so se obravnave zaključile. Novi ruski generalisimus upa, da se kmalu sklene mir. Berlin, 10. septembra. Novi ruski generalisimus Klembovskij je pred štirimi tedni izjavil: Izključena je nova vojska pozimi. Vojska se v kratkem odloči. Bodisi kakorkoli, vprašanje miru se reši v najkrajši bodočnosti. Mim poročilo. Vojska pobrala 14,250.090 ljudi. »Manchester Guardian« ceni število mrtvih vsled vojske na 9,750.000 mož, če se pa še priračuna odpadek vsled rojstev, je zahtevala vojska 14,250.000 smrtnih žrtev. Število ranjencev ceni list na 23 in pol milijona. Anglija odpovedala pogodbe švicarskim dobaviteljem streliva, Bern, 9. (K. u.) Francoski listi poročajo: Anglija je vsem švicarskim dobaviteljem streliva odpovedala pogodbe z 31. decembrom. Francija jih tudi namerava odpovedati, a sklene nove pogodbe. Amerika za nadaljevanje vojske. Iz Washingtona: Reprezentantska zbornica je soglasno dovolila vojno posojilo 11 milijard dolarjev, ki naj služi za posojila zaveznikom v znesku po 500 milijonov na mesec. Avstrijska umetniška razstava v Stockholmu. Stockholm, 9. (K, u.) Avstrijska umetniška razstava, ki obsega slike, skulpture in predmete umetnih obrti, se je danes ot-vorila. Vzbudila je splošno občudovanje in veliko zanimanje. Nemiri na Portugalskem, Kodanj, 10. septembra. Na Portugalskem so razglasili diktaturo, V več mestih so izbruhnili nemiri; na vstaše so streljali s strojnimi puškami. Dnevne novice. + Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil poročnik 47. pp. Alojzij lic, — V drugič sta dobila ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči nadporočnik 7. polj. havb, p. Miroslav Gorišek in stotnik 9. lov. ba-on:. Erle Gombač. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z uieči so dobili: nadporočnik 87, pp. Adalbert Pučnik, utrjevalni nadporočnik v Pulju Josip Košir in poročnik 17. pp. Alojzij Lušin, — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik Tomaž Glančnik, pri visokogorski stot- niji št. 9 in san. poročnik 17. pp. Ivan Me-lišnik. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmojster 7. dež. orož. pov. Anton Fi-hpčič, pri orož. postaj, pov. v Dol. Otlici, rač, podčastnik 87. pp. Alojzij Verstovšek, tit. narednik brzojavnega oddelka nekega zbornega pov. Ivan Bogataj, tit. stražmojster 5. drag, p. Adolf Gregorc, tit. ognji-čar 28. polj. havb, p. Miroslav Maček in nam, stražmojster Rudolf Puhar, pri orož. post. v Dol. Otlici. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil praporščak 47. pp. Zvokelj Dominik, — V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje poroč-n]k 37. strel. p. Anton Leskovec. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 22. c. kr. težkega topniškega polka. — Seja c- kr, deželnega šolskega sveta za Kranjsko se je vršila dne 5. septembra. Provizorični učiteljici Ana Ojstriš in Ana Mach na slovenski mestni dekliški ljudski šoli v Ljubljani, provizorični učiteljici Marija Ramovš in Marija Luckmann na nemški mestni dekliški ljudski šoli v Ljubljani in suplentinja na tej šoli Marija Vidic se nastavijo definitivno na njihovih dosedanjih mestih. — Prestavljene so bile učiteljica Božidara Wcrnc v Sostrem, Ivana Ce-gnar v Žabnici in Marija Fajdiga v Šmart-nem pod Šmarno goro, vse tri na slovensko mestno dekliško šolo v Ljubljano, nadalje Vida Šo rn na Viču na ljudsko šolo v Mengšu. Učiteljica Leopoldina Bajec-Vadnial v Lozicah je bil azačasno vpokojena. — Nekemu gimnazijskemu učencu se je dovolilo zopetno sprejetje na gimnazijo v Novem mestu. Odlikovana sta bila z zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje komen-ski župan Vincenc Jazbec in nredsedmk cestnega odbora Anton Abram iz Tupalič, oba znana narodna in delavna moža. Šolsko leto ?! 917/18 se prične na novomeški gimnaziji dne 18. septembra s službo božjo ob 8. uri v frančiškanski cerkvi in z rednim poukom 19. septembra. V I, razred se novi učenci vsled nomanikanja prostora ne bodo sprejemali. V II.—VIII. razred se bodo dosedanji učenci in učenci drugih gimnazij vpisovali dne 17. septembra od 8. do 11. ure dopoldne v provizorični konferenčni sobi v hiši gospe Avsenik, — Poroke, Poročil se je notarski kandidat dr. Ludovik Grobelnik z gdč. Edi Močnik iz Kamnika. — Poročil se je v Ljubljani častniški namestnik vojne mornarice g. Alfonz Hirsch z gostiiničarjevo hčerko Albino Donajevo. — Roparji umorili posestnika, Prežga-nje pri Litiji: Dne 9. septembra ob 9. zvečer se je zgodil v Malemvrhu št. 1 strašen zločin. V hišo Antona Skubic je prišlo 5 roparjev, najbrž domači dezerterji. Gospodar je hotel streljati, en ropar mu skoči za hrbet in vzame puško. Gospodar skoči skozi okno in zbeži, roparji za njim in ga kmalu ustrele v hrbet; bil je takoj mrtev. Mrtvega so oropali obleke in ga popolnoma nagega pustili; vzeli so puško, revolver in patrone s seboj in odšli proti Polici, Žena, mati in otroci so bili v smrtnem strahu, Naj bi politična in vojaška oblast te roparje polovila, ker že pol leta po teh hribih kradejo živila, prešiče iz hlevov; zdaj so pričeli že ljudi streljati. Ljudje niso varni ne imetja, ne življenja, — Požar na postaji Zalog pri Ljubljani. — Ponesrečeni begunec. Od D. M. v Polju: V noči od 6. na 7, t, m, vžgala se je shramba za petrolej, ki se rabi za razsvetljavo postaje Zalog, iz dosedaj neznanega vzroka. Pri tem se je nevarno opekel uslužben begunec Ludovik Devetak, Zgorelo mu je tudi nekaj težko prisluženega denarja. Ni mnogo upanja, da ozdravi. Ponesrečenega so še ponoči odpeljali v deželno bolnišnico. Mladenič je bil priden in podpora svojemu očetu. Kako je nastala nesreča, se ne ve natančno. — M. Izguba hrabrostnih odlikovanj v slučaju zaporne kazni. Vrhovno armadno poveljstvo je v nekem gotovem slučaju izre-tlo, da izgubi vsak, kdor je obsojen tudi le na navaden zapor, vsa svoja hrabrostna odlikovanja (§ 48. v. k. z.). Le v slučaju posebnih olajševalnih okoliščin se mu morejo odlikovanja v smislu § 125. v. k. z. pustitj, ako ne nasprotujejo temu vojaški stanovski ali službeni oziri. — Umrl je v Mariboru 79 let stari vpokojeni nadsprevodnik južne železnice Janez Gračner. Mati in hči umrli na en dan. Na griži sta v četrtek v Novi vesi na Spodnjem Štajerskem umrli 65 let stara Marija Peršou in njena 25 let stara hči Frančiška, lj Umetniška razstava. V umetniškem paviljonu R. Jakopiča sc oivori te dni letošnja slovenska umetniška razstava, ktere se udeleži 24 razstavljevalcev z 153 deli. Razven starih znancev bo zastopanih na tej razstavi še nekaj mlajših, deloma jako nadarjenih slikarjev in kiparjev, ki stopijo letos prvikrat pred občinstvo. Dan in ura otvoritve se pravočasno objavita. lj Odlikovanje. Narednik stražni vodja August Jenko 22. dalmatinskega pešpolka, rodom Ljubljančan, je bil odlikovan za hrabrost pred sovražnikom z bronasto hrabrostno svetinjo. Odlikovanec je prejel šele pred kratkim železni križec s krono in Karlov četni križ. J j Omejitev razsvetljave. Ocl 1. oktobra do 31, marca bo v Ljubljani razsvetljava z elektriko in plinom tako-lc omejena: Pisarne dobe električni tok ali plin od 8, zjutraj do 3. pop. Od 3, do 4. pop. samo za snaženjc. Prodajalne v ostrih zimskih mesecih december in januar ocl 8. do 4, druge mesece od 8—5. Za delavnice, gostilne in kavarne izide posebna odredba, na vsak način se pa tudi tu zniža poraba za 50 odstotkov. Vkuhalnike, clektr. likanje ter kopalne peči prepovedo, kopalne peči se demontirajo. Kdor se ne bo pokoril bo moral plačati 10-kratno porabo, čc bo pa trikrat kaznovan, mu razsvetljavo odvzamejo, _ lj 90,000 K znaša čisti dobiček električne železnice v Ljubljani. Na c. kr. višji realki v Ljubljani se vol« sujejo učenci v prvi razred v nedeljo 16. septembra od 9. do 11. ure; vzprejemne izkušnje za ta razred pa se prično v pon-. eleljek 17. septembra ob osmih. Vsem drugim učencem se jc javiti 17, septembra od 9. do 12. ure. Ponavljalne, dodatne in vzprejemne izkušnje za vse razrede (razen prvega) se vrše od 17. do 19, septembra. Dne 20, septembra se prične redni šolski pouk. lj Na tla se je zgrudila in umrla včeraj neka ženska na Dunajski ccsti. lj Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija bo oddajala jutri v sredo 12, t. m. v svojem skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti krompir po sledečem sporedu: Od 8. do 9. ure zjutraj odjemalci kruha pri Okornu, Spodnja Šiška. od. 9, do 10. ure odjemalci kruha pri Kavčiču, Spodnja Ši-ška št. 185, od 10. do 11. ure odjemalci kruha pri Tušarju, Spodnja Šiška, od 2. do 3. ure popoldne odjemalci kruha pri Sku-bicu, Spodnja Šiška št. 199, od 3. do 4. ure odjemalci kruha pri Štupici, Martinova cesta, od 4. do 5, ure odjemalci kruha pri Ci-zeju, Zalokarjeva ulica, od 5, do 6, ure odjemalci kruha pri Blažiču, Martinova cesta. S seboj prinesite rodbinske izkaznice štev. 124 in 125. Stranke ki imajo zaznamovane izkaznice z »okolico« ne dobe krompirja. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 34 vinarjev, lj Razdelitev sadja na rumene izkaz-? niče B, Mestna aprovizacija bo delila v sredo 12. t. m. dopoldne in popoldne v cerkvi sv. Jožefa sadje med stranke ki imajo rumene izkaznice B. Na vrsto pridejo od 8. do 9. ure dopoldne št. 1—200 od 9. do 10. ure št, 200—400, od 10. do 11. ure št, 400—600; popoldne od 2. do 3. ure št. 600—800, od 3. do 4. ure št. 800—1000, od 4. do 5. ure št. 1000—1200, od 5. do 6. ure št. 1200—1400. Vhod pri glavnih vratih. Cena 60 vin. za kg. lj Prodajalci sladkorja iz VI. do X. okraja se vabijo, da se zglase zanesljivo v sredo, dne 12. t. m. v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lillegu radi sladkornih nakazil. lj Prodaja sladkorja za stranke sc vrši od petka, dne 14. t. m. dalje. izgubil se je na Ljubljanskem polju v bližini Šmartna dne 9. t. m. ponoči pes-brak, istrijanske pasme, kratke bele dlake z ru javi mi lisami. Ima rujava ušesa, od katerih je eden na koncu malo bel. Na vratu ima železen ovratnik. Na prednjih nogah zadaj, se mu poznajo brazgotine, ker sc je pred časom obrezal. Pes je srednje velik, leto dni star in sliši na ime T u r i n. Kdor ga vidi (morda pri kakih vojakih) naj ga proti dobri nagradi ujame in sporoči na naslov: Franc Zorcc, trgovec, Dol 4, pri Ljubljani, Ljubljanske novice. lj Dvajsetletnica škofovskega posve-čenja presvetlega knezoškofa dr. Ant, B. Jegliča. Presvetli knezoškof bode imel jutri, 12, t. m., na dan dvajsetletnega jubileja svojega škofovskega posvečenja sveto mašo v stolnici. Med sv. mašo bode posvetil g. Ivana P i n t a r j a za mašnika in g, Cirila Podržaja za diakona. Sveto opravilo se prične ob pol osmi uri. * Primorske novice. Na zaposlovalnem tečaju c. kr. gori« ških učiteljišč v Ljubljani bo vpisovanje novih gojencev in gojenk v petek, dne 14. in v soboto, dne 15. t. m. Sprejemni izpili se obavijo v ponedeljek, dne 17. ter v torek dne 18. t. m. V sredo, dne 19. t. m. bo otvoritvena služba božja, a v četrtek, dne 2. t. m. se prične redni pouk. G. Jernej Kopač, svečar iz Gorice, je ob priliki otvoritve dclavnice v Sp. Šiški štev. 90, daroval za svoje sorojake ponovno 100 kron. Plemenitemu darovalcu se iskreno zahvaljujemo. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta štev, 38, I. nadstropje. EZZ3I_II_31-1|-ICZ3CZ30 siominMe se goriških beguncev! Stran 4. iLOVEMJiC:, dne 11. septembra 1917. Stev. 207, Pri Rigi. poro za čas od 1. julija do 31. avgusta t, 1., za kar se p. n. gg. državnim poslancem, visoki c. kr. vladi, tukajšnjemu županstvu, Posredovalnici v Kranju, posebno pa c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju, ki se je z vso vnemo potrudilo, da smo prvi deležni toli zaželjenc državne podpore, presrčno zahvaljujemo. iz ujeliilvs. Za gimnazijce-begunee v Trstu je darovala goriška Centralna posojilnica, sedaj v Ljubljani, 500 kron, Osrednji pomožni odbor za begunce z juga na Dunaju Ra 1000 kron. Umrla je v tržaški umobolnici Marija Mikelič. Umrl je v Kopru, star 70 let, občinski svetnik posestnik Na?arij Demosi. Svetolucijskim beguncem. Razkropljeni ste, zapustivši svojo rodno grudo in občino v raznih krajih tolminskega okraja. Prepuščeni ste samim sebi v vseh zadevah, V vašem interesu, bodisi glede preskrbe z živili, bodisi glede drugih občkiskih zadev in radi varnosti življenja, se poživljate, da se kolikor mogoče skupno naselite na odkazanem prostoru v »Poljanski dolini in v Sovodnjah«. Storite to čim prej, da vas bo imela občina v razvidu in da nam bo možno obnoviti stare medsebojne vezi. Naše geslo ostane tudi v bodoče: Vsi t& enega in eden za vse! — Beguncem na znanje. Ker mnogo beguncev ugiblje, bo li kaj z državno begunsko podporo, vzradoščeni javimo, da smo pregnanci, bivajoči v mestni občini kranjski, dne 8. septembra t. 1. prejeli to pod- Zopet eden izmed pogrešanih ae je oglasil iz ruskega ujetništva, namreč Ku-nibert Januš iz Tržiča, kateri se že 2 in pol leta ni oglasil. Splošno se jc sodilo, da jc mrtev. Iz italijanskega ujetništva, kjer je že 6 mesecev, naznanja svojim domačim tem potom svoj naslov Alojzij Trebižan, doma iz Sv. Križa na Primorskem štev. 171, sedaj: soldato-prigioniero di guerra, III. re-parto, Casalc di Altamura, Prov. Bari, Italia. Iz ruskega ujetništva sc oglaša Josip Kleva. Ker ne dobi od domačih nobenega pisanja, jim tem potom naznanja svoj naslov: Josip Kleva, vojni ujetnik št. 7192, Druikovka, Jckatcrinoslavska gubernija, Rusija. Poštni promet z ujetniki na Ruskem. Centralni izveščevalni urad Rdečega križa na Dunaju ponovno opozarja občinstvo, naj pri dopisovanju z vojnimi ujetniki na Ruskem kar najskrbnejše- pazi na to, da bo naslov jasno in natančno napisan. Naslov naj sc napiše vedno v latinici (ne z nemškimi črkami). Kdor nima čedne, čitljive pisave, naj naprosi koga drugega, da mu napiše naslov. Tu jc prilika za razna društva in zasebnike, da store dobro delo. Kdor nima nikogar, ki bi znal natančno prečitati naslov, ki ga je bil poslal vojpi ujetnik, naj se obrne na Rdeči križ lastne dežele ali pa na centralni urad na Dunaju: Auskunftstelle fiir Kriegsgefangene des Gemeinsamen Zentralnachweisburcaus, Abt. C, Wien I., Fischhof 3, Zim. XX. »Zdrav sem in godi se mi dobro«. Tako naznanja na tiskovni dopisnici poročnik Adolf Wratscbko, Ldst. Baon 4/23, Feld-post 294. gospodarske beležke. Platno pod prisilnim gospodarstvom. Dunaj, 10. septembra. (Kor, ur.) Trgovinsko ministrstvo je odredilo za platneno blago ponudbeno obveznost. Nakaznice za otrobi. Kranjsko deželno mesto za krmila naznanja, da bo oddajalo nakaznice za otrobi v sredo dne 12, septembra, in sicer od številke 300 do 450. Boljša moka in kruh. Dunaj, 10. sept. (Kor. ur.) Urad za ljudsko prehrano je odredil, da se zniža mela pšenice od 90 na 82 % in mela rži od 90 na 85 % ,vsled česar se izboljšata moka in kruh. Cene ostanejo iste. Nova banka v Celovcu. V Celovcu ustanavljajo novo banko pod naslovom »Koroška banka«. Ženska kmetijska šola na Nižjem Avstrijskem. Kakor sc čuje, namerava nižje-avstrijski deželni odbor ustanoviti žensko kmetijsko šolo v zvezi z ženskim učiteljiščem. Ta šola naj bi izpopolnila žensko kmetijsko izobrazbo. V tej šoli naj se bodoče kmetske gospodinje in najemnice in dekleta iz teh krogov pridobijo take domače in kmetske znanosti, da bodo svoje kmetsko gospodinjstvo z ozirom na gospodarske razmere vodile in obenem svoje može v vodstvu in nadzorovanju gospodarstva lahko nadomeščale; nadalje naj bo rečeni zavod nadaljevalna šola za izobrazbo gospodinjskih učiteljic. Učni načrt je predložen in je sestavljen povsem po znanstvenih in gospodarstvenik potrebščinah. Ustanova takega zavoda, ki jih že imajo druge države, je bila, kakor je v strqkovnih krogih znano, že pred leti potrebna, a je vsled vojske še nujnejša postala. Gospodinjske ženske organizacije in kmetski interesentje sc na to šolo opozarjajo. Koliko stane državo en vojak. Na to zanimivo vprašanje je odgovoril na temelju Statističnih podatkov neki ruski časnik. Svojo državo stane najmanj ruski vojak, namreč 618 mark na seto. Za njim pride avstrijski vojak, ki stane letno 860 mark. Dosti dražji je italijanski vojak, ta stane državo 1058 mark. Francoski vojak stane Francijo 1114 mark, a nemški 1190 iftark. Najdražji izmed vseh je angleški vojak, ki sc le nerad odreče svojim navadam. Letni izdatki za angleškega vojaka znašajo 2134 mark. V Rusiji je življenje poceni, a angleški vojak je vajen dobro živeti. Tako se pojasnujejo veliki razločki vojnih izdatkov. Visoka zver in kravice siromakov. »Oest. Volkszeitung« piše: S pomočjo 200 vojakov je bilo letos na nekem gospodarstvu nakošenih 20.000 stotov najlepšega sena in jc bilo spravljeno v senik na zimo za jelene. Tako se brigajo visoka gospoda za zimsko pičo jelenom. Mar bo rešilo naše poročilo del tega sena, da bi otelo tisoč molznih kravic? Lastniki lovov bi lehko dej zveri postrelili, dobili tako meso ii) zabra^iili škode. Ali k temu jc treba velikega poguma. Gosposka zver (jelen) ima prednost, in jo streljajo prav nazadnje. Mrtvaška obleka iz papirja. Z ozirom na dejstvo, da je vsled vojske vedno večje pomanjkanje sukna in drugega blaga, so sklenile mnoge s pogrebnimi zavodi v zvezi stoječe tvrdke, da sc premagajo težkoče za napravo mrtvaških oblek s tem, da se bodo oblačila za mrtvece izdelovala tudi iz papirja. Ta mrtvaška oblačila bodo služila samo za trupla. Na oči so papirnata oblačiia podobna obleki iz klota ali iz drugega takega blaga, in jih jc od teh težko razločiti. Rečena nova mrtvaška obleka bo jako poceni, kar jc danes, ko je vse tako drago, prav velikega pomena. Vodila za zaposlovanje vojnih invalidov je sestavil temeljem pogajanj med zastopniki industrijskih delodajalskih organizacij in komisijo strokovnih društev v Avstriji c. kr. urad za posredovanje dela vojnim invalidom na Dunaju. »Vodila« priporočajo v prvi vrsti, naj bi vsak vojni invalid če le mogoče dobil delo pri svojem prejšnjem gospodarju, in sicer tisto delo, ki ga je opravljal preje, če je zanj le še kako sposoben. Delo- in službodajalcem sploh se priporočp., naj omogočijo invalidom primeren posel — četudi se je njihova delo-zmožnost zmanjšala — in naj jih tudi primerno plačajo. Popolnoma delozmožnim invalidom je seveda plačati enake mezde kakor drugim delavnim močem dotične stroke. Ako obstoje v tem oziru med delodajalci in delojemalci splošni dogovori, morajo veljati seveda tudi za popolnoma delo-zmožne invalide. Kar se tiče vojnih invalidov z zmanjšano delozmožnostjo, naj se skuša med delodajalcem in delojemalcem ozir. delavsko organizacijo doseči za obe stranki zadovoljiv dogovor. Kjer so plače za akordno delo določene, morajo veljati tudi za vojne invalide. Invalidne rente, ki jo dobiva vojni poškodovanec od vojaške uprave, se na noben način ne sme vračunati v delavsko plačo. Delavske pogodbe z vojnimi invalidi naj se sklepajo z največ 8-tedensko poizkusno dobo. Celokupno delavstvo v Avstriji se naproša, naj gre vojnim invalidom v vsakem oziru na roko, da pride njihova delozmožnost do popolne veljave. Dandanašnje stanje brezžičnega telefona, Kakor poročajo strokovni listi, se danes govori lahko z brezžičnim telefonom do 8000 kilometrov daleč. Brezžični telefon je posebno p'o Ameriki razširjen. Tu se je obneslo že 1907 poizkusov, da je bil parnik z obrežne postaje 64 kilometrov daljave v brezžični zvezi. Na obrežju Atlantskega in Velikega Oceana so zgradili posebne postaje za brezžične telefonske namene. Tako je bila dana trgovskim, posebno pa vojnim ladjam priložnost, da so stopile v zvezo s temi ali pa še celo z drugimi telefonskimi postajami. Brezžičnega brzojava se poslužujejo tudi zrakoplovci. Pred vsem pa jc brezžični telefon važen pri velikih razdaljah, ker se ž njimi prihrani ogromno materiala. In ta lastnost mu bo zagotovila veliko bodočnost. — Pomanjkanje tobaka. »Wiener Sonn-und Montagszeitung« poroča: Na nekem podonavskem parniku je pozabil neki ministrski svetnik finančnega ministrstva, ki se je peljal na Zgornje Avstrijsko, popotno torbo, v kateri je bilo 210 zavojev tobaka. Najbrže je nameraval zamenjati tobak z žjvilu ■ " Posvetovanja o prehrani. 6. t. m. so zborovali zastopniki konzumentov ob navzočnosti več vladnih zastopnikov. Zborovanje je otvoril ministrski predsednik dr, vitez pl. Seidler in naglašal, da jc vprašanje o prehrani danes eno izmed najvažnejših. Državna uprava mora tu osredotočiti svoje delo v dveh smereh; prvič treba skrbeti za to, da se kolikor največ mogoče pridela — in v tem oziru sc je spričo danih razmer storilo neizmerno veliko, drugič pa za to, da sc vsi pridelki in zaloge pravično in enakomerno razdelc. Zastopniki konzumentov naj odkrito povedo vladi svoje mnenje, toda zavedajo naj se, da s samimi tožbami ni nič pomagano, zato naj stavijo primerne, izvedljive predloge. O poteku nadaljnega zborovanja smo že v petek poročali. Dne 7, septembra so zborovali pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. barona pl. Wieserja zastopniki trgovine in obrti. Zborovalci so splošno zastopali mnenje, da je treba za najvažnejša živila na vsak način ohraniti sistem centralnega gospodarstva. Sploh se za blago, katerega primanjkuje, ni zahtevala prosta trgovina, marveč lc to, da naj se v sistem vojnega gospodarstva pritegnejo legitimni zastopniki trgovine in obrti v večji meri nego doslej. Sploh naj pri vseh naredbah glede prehrane sodelujejo strokovnjaki. Trgovske in reklamne tiskovine, ki so naslovljene na vojnopoštae urade v svrho porazdelitve med vojaštvo, sc bodo vračale na predajne urade z zaznamkom: »Glasom odredbe c. in kr. generalnega voj-nopoštnega ravnateljstva nedopustno.« »Maslarski letalec«. V nekem kraju na Češkem opazujejo ljudje že dalj časa letalca, ki pristaja na tainošnjem polju, nato hodi okrog kmetov in pokupi živila, ki jih imajo na razpolago, nakupljenc stvari naloži na letalo pa hajdi po zraku kdovekam. Ljudje so letalcu nadeli ime »maslarski le-taleč«'. Sedanje življenske razmere bodo ostale še po končani vojski. Povodom XII. armadnega poveljstva sc jc vršil v Dražda-nih vojni shod, na katerem jc govoril gospodarski svetnik Rabe, ravnatelj deželne prosvetne zbornice saksonske province. In tedaj jc pojasnjeval, da bo ostri nakazni sistem moral trajati šc 4 do 5 let po vojski. Situacija po vojski bo morda šc težav-nejša kakor dandanašnja, zato se mora največja važnost polagati na poljedelsko pridelovanje, katero je nemškemu narodu omogočilo, da je, dasi težko, vendar zdržal. Po svojih skušnjah ne veruje, da sc bodo po vojski vrnili prejšnji časi, nasprotno bo najprej izravnava gospodarskih izgub povzročila nove in do danes nepoznane težkoče, katerih posledice so bodo občutile v našem življenju. Tudi čc sc ne uresničijo grožnje sovražnih držav o nadalje-^ vanju bojkotiranja centralnih držav, moramo biti na to pripravljeni, da bo uvažanje živil in drugih potrebščin po vojski jako. pičlo, ker bodo države vsled velike vojske! oslabljene in izmučene in nc bodo mogle mnogo izvažati. Zato bo sleherna država najmanj šc pet let navezana na svoja lastna sredstva in moči in bo morala po tem vse svoje življenje urediti. Situacija po vojski bo za nas tem ugodnejša, čim prej se nam posreči, da dosežemo častni mir. Novo plzensko pivo. »Čcsky Dennik« piše: Nedavno tega smo poročali, da bodo, plzenske pivovarnice. po vladni naredbi kuhale pestopinjsko pivo, to je za polovico slabejše kakor dosedanje plzensko nor-: malno pivo, Plzenska meščanska pivovar-nica je že zvarila majhno množino rečene-ga piva kakor za poskušnjo za najožje kro-i ge meščanov, ki se udeležujejo tega podjetja. Poročevalec lista, ki se je poskušnje udeležil, zagotavlja, da je omenjeno pivo po zunanjosti in okusu prav dobro. Peni sc lepo kakor najboljše pivo v mirnem času in dela brbunce (mehurčke) kakor šampanjec. Vsled večjega "'pridelka je bolj gren-kasto kakor v zadnjem času kuhano pivo^ ki jc — kakor vemo — cikalo, čc ni bilo primerno shlajeno. Novo pivo jc bolj svetlo kakor plzensko pivo iz poslednje dobe in s tem se tudi petstopinjsko pivo približuje plzenskemu pivu iz dobe miru. Novo odkritje v prehrani. Švicarski list »N. Z. N.«, kojega glavni urednik ima dobre zveze z vodilnimi nemškimi osrednjimi uradi, piše v uvodnem članku: Pričakovanje izstradanja osrednjih držav ni bilo šc nikdar bolj iluzorično kakor zdaj. Ravnokar so bile dokončane vsestranske celc mesecc trajajoče preiskave z.nanstveno-tehniških učenjakov o novem epohalnem odkritju na polju ljudske prehrane. Izdelovanje novo odkrite hrane sc jc pričelo v veletvornicah in. bo vse izstradalnc načrte naših sovražnikov prekrižalo. V primernejšem času se bo o tem več naznanilo. Dunajski krojači brez niti, luči in premoga. »Vidcnsky Dennik« poroča: V petek se jc vršil shod zastopnikov dunajskih krojaških mojstrov in pomočnikov, na ka • tereni je predsednik Frančišek Spevak v daljšem govoru pojasnil današnje kritično stanje krojačev, ki so sedaj brez niti in brez drugih krojaških potrebščin ter brez luči in kuriva. Število podjetij, ki so mo* rala zaradi nedostatka niti odložiti iglo, je nezaslišano veliko. Sicer je bjl izdan ministerialni odlok, s katerim se jc zagotovilo sleherni delavnici 15 Okg premoga na teden, ali premogovi prodajalci imajo premoga komaj za svojo domačo potrebo (28 kilogramov na teden), torej ne morejo zalagati delavnic s 150 kg, kakor se glasi mL nistrski odlok! Tudi imamo veliko število malih delavnic, po katerih sc šivajo era-rične uniforme in kjer se mora pozno v noč šivati, če se hoče držati besedo, ^a bodo obleke narejene do določenega dne. Kako morejo ti-le zavodi izhajati s pol litra petroleja na teden, kjer morajo v sobi goreti tri ali štiri svetilke. O vseh teh zadevah se je govorilo — je pripomnil predsednik — na merodajnih mestih, a do danes brez uspeha in brez upanja na skorajšnje izboljšanje neznosnih razmer. Kaj se je najbolj podražilo. Strokovni list dunajskih kroiaf-ev piše, da se je v sve tovni vojski sukanec najbolj podražil. Podražil se je v istini za 2100 odstotkov. Velika cevka črnega sukanca je stala meseca junija 1915 le 86 vinarjev, danes moraš dati zanjo 18 K 17 vin. Mala cevka, kakršne smo kupovali za domačo porabo, je stala 12 fickov, danes pa stane 1 K 70 vin. Za konserviranje sadja. Od c. kr. prehranjevalnega urada avtorizirano mesto za ' preskrbo zelenjadi in sadja, Dunaj I., Plan-kengasse štev, 4, je oddelilo lekarnarjem po 4 kilograme bencolne natrove kisline, katera se bode prodajala strankam v svrho vlaganja sadja v posebnih gospodarstvih. To kislino je po nakazilu navedenega mesta poslala tvrdka Petzold in Sin z Dunaja. Kislina je v tabletah po 1 gram, zavita pa po 10 tablet skupaj. Cena 1 tablete v nadrobni prodaji bode 6 vinarjev. Prodajala se bode proji izkazilu sladkornih izkaznic. Na vsako izkaznico se bode zarno-glo dobiti največ 5 gramov in se bode na-ravila na sladkornih izkaznicah za vsak gram 1 luknjica kot dokaz, da je stranka f kislino že dobila. Pouk o uporabi kisline pri vlaganju sadja je pri vsakem zavitku priložen. Enotne vojne čevlje uvedejo to jesen v Italiji. Cena bo znašala 30 lir za par. Za moške bodo izdelovali dve vrsti, za ženske pa tri vrste čevljev. Narod se seli iz Dalmacije! Iz Drniša poročajo, da je tam tolika beda, da ljudje s strahom pričakujejo prihodnje zime, ako ne pride pomoč. V tej bedi in tem strahu so se ljudje začeli seliti iz Dalmacije v Slavonijo. V drniški dolini jc že 400 rodbin zahtevalo potne liste, a mnogo jih jc žc od pojovalo, samo da ne bi pričakovali zime. Veliko je trpljenje, ki 50 je dogodki prinesli nad ubogi narod naš! Memorandum pomorskih kapitanov. Klub pomorskih kapitanov na Reki je izročil ogrski deželni zvezi za pomorsko plo-vidbo memorandum glede zboljšanja mate-rijalnih in moralnih razmer pomorskega osobja. Podoben memorandum je bil izročen tudi pomorskim oblastem v Avstriji. Trgovina z živino in židovstvo. V posvetovalnici atenske sinagoge se je vršila meseca marca t. 1. seja, na kateri se je posvetovalo, kako bi po vojski prizadete židovske živinske trgovce navdušili za kmetijstvo. Pri tem je dejal prvi predsednik zveze nemških živinskih trgovcev Herman Daniel iz Koblenca, da živi na Nemškem 40.000 samostojnih živinskih trgovcev, od katerih je večja polovica, t. j. 25 tisoč Židov. Šolarji in zdravilna zelišča. Iz Bero-lina poročajo: Naučno ministrstvo je odredilo, da morajo šolarji nabirati zdravilna zelišča. Kraljevim vladam je naročeno, imenovano nabiranje na vso moč podpirati. in pospeševati. Skrbeti je v prvi vrsti zato, da bodo šolarji in šolarice poznali zdravilna zelišča. Cesarski zdravstveni urad je izdal posebne liste z zdravilnimi zelišči. Nabiralo se bo v navzočnosti učiteljev in učiteljic, da se ne bodo rastline zamenjavale ali nalašč ali po nepotrebnem trgale ali poškodovale. Sijajne kupčije z ladjami. Reško paro-plovno društvo »Orient« je dalo 1. 1906. zgraditi parnik »Siam«, ki ima 4629 čistih prostorninskih ton ter 10 milj brzine na uro. Ta parnik je prepustila vojna v nekem argentinskem pristanišču, kjer jc še sedaj zasidran. Za ta parnik ima sedaj družba na ponudbo 15 milijonov kron (po 180 dolarjev tona), a ponudbe še ni sprejela, ker upa še pa zvišanje cen za ladijski prostor. Nekdaj — sedaj. »Naš ded je v svoji mladosti popotoval križem sveta brez božjega v žepu.« — »Prava reč. Naš Janez je bil ondan na cesti cel teden brez krušne karte. Pridobivanje municije za lov. C . kr, osrednja rekvizicijska komisija je naznanila c, kr. poljedelskemu ministrstvu, da se jc tvrdki Simon Hofmann v Plznu vnovič poverilo podelovanje starega svinca v lo.vske šibrc in to pod sledečimi pogoji: 1. Tvrdka Simon Hofmann je zavezana oddati polovico prejete množine starega svinca kovinski centrali A. G. Dunaj VII., Neubaugassc 1( v vojaške svrhe, za to pa mora prejšnje lastnike odškodovati za vsak kg svinca s 90 v. — 2, V ta namen mora tvrdka vsakih 14 dni predložiti osredni rekvizicjjski komisiji v dveh izvodih seznam vsega v tem času dospelega svinca z navedbo imen in naslovov pošiljateljev; hkrati je predložiti prodajno pismo kovinski centrali, glaseče se na 50 odstotkov vsega došlega svinca. 3. Centralna rekvizicijska komisija si izrecno pridrži pravico pregledati ta seznam in tudi morebitno odklonitev pri posameznih prosilcev ozir, pošiljateljih. Na enem izvodu se bo potem tvrdki naznanilo, koliko svinca se sme podelati v lovske šibre. Ta seznam §e vrne s povratno pošto, če le mogoče. — Navedena tvrdka sme za predelavo vštevši dovoz k večjemu 60 v. za kg šiber računati. Tudi mora konsumente opozoriti, da je maksimalna cena 2 K 5 vin. za kg šiber pri prodaji porabnikom. Zaradi predelave starega svinca imajo lastniki tega blaga s tvrdko Simon Hofmann stopiti v neposreden dogovor. Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. Društvu so nadalje pristopile naslednje osebe, društva, korporacije in tvrdke kot udje: 1. Kot ustanovniki: Kranjski deželni odbor in Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani z enkratnim zneskom po 5000 K; nadalje z enkratnim zneskom po 500 K pi;edstojništvo samostana v Pletrijah in Fr. Garzarolli pl. Thurn-lack, občinski predstojnik v Senožečah. — 2. Kot »Utemeljitelji« z enkratnim zneskom po 200 K: C. kr. črnovojniški bataljon št. 155; Mestna hranilnica v Kranju; Ivan Zelen, Senožeče 187; Anton Suša, Senožeče 165; Lconhard Del Linz, Razdrlo 16; Roza Arko, Senožeče 175; Ludvik Mi-chieli, Razdrto 41; Franc Dekleva, Zgornje Ležeče 24; Antonija Garzarolli pl. Thurn-lack, Razdrto 63; Hinko Suša, Senožeče 159; Ivan Franetič, Dolenja vas 15; Josip Meden. Senožeče 54; Maks Dekleva, Bri-tof 1; Ivana Debevec, Slavinje 13; Vladi-slava Debevec, Dilce 18; Jožefa Krebelj, Sajevce 10; Franc Suša, Senožeče 159; Marija Zelen, Senožeče 62; Anton Posega, Strane 11; Anton Zadnik, Senožeče_ 179; Karol Premru, Veliko Ubeljsko 42; Josuc Kiauta, Landol 39; Peter Del Linz, Hru-ševje 23; Ivan Šantelj, Goriče 18; Anton Ferkut, Rakulik 10; Marija Cej, Št. Mihe! 30; Karolina Dušnik, Hrenovicg 56; Franc Novak, Britof 13; Filip Kavčič, Razdrlo; Ivan Premeri, Strane 13; Ivan Obreza, Gorenje Ležeče 17; Vidic Ignacij, Petelinje 60; Adolf Jurca, Postojna 79; Vladimir Gev-žina, Št. Peter 57, Peter Kraigher, Hraše 11, Franc Avcin, Trnje 38, Franc Dekleva, Slavina 66, Kristijan Kanale, Prestranek 8, Anton Križaj, Orehek 29, Pavel Renko, Nadanjeselo 34, Anton Srebot, Zgornja Košana 63, Teodor Dekleva, Postojna 124, Jakob Morel, Hraše 7, Alojzij Kobal, Stu-deno 76, Jakob Valenčič, Nadanjeselo 33, Matija Zafred, Št. Peter 56, Ivan Štefin, Zalog 27, Vinko Slapšak, Koče 61, Alojzij Rebec, Radohova vas 39, Josip Ambrožič, Nadanjeselo 35, Ivan Sajovic, Stara vas 15, Franc Sever, Hrastjc 17, Ivan Sever, Postojna 78, Franc Geržina, Veliki Otok 10, Anton Berne, Selce 68, Matija Ambrc-žič, Nova Sušica, Ivan Jurca, Gorenje 5, Kure t Franc, Št, Mihel, Šelko Antonij?., Ribnica, Cucek Jakob, Nova Sušica, Morel A.nton, Nova Sušica, Morel Franc, Nova Sušica, Ivan Malečkar, Ostrožnobrdo 12, Franc Sarnsa, Volčje 11, Leopold Dolgan, Gorenja Košana 65, Ivan Kranjc,_ Če-pno 12, Leopold Dekleva, Bujs 1, Josip Medica, Št. Peter 76, — Kot prispevajoči člani: Leopold Fiirsager, trgovec v Radovljici (z 20 K), Ivan Gregorič, predsednik podružnice avstrorogrske banke v Ljubljani, Henrik Maurer, hišni posestnik, Spodnja Šiška, Josip Pajek, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, Josip Fleischmann, podžupan v Metliki, Lesna zadruga, Dolenja vas pri Ribnici, Marijina družba. Dolenja vas pri Ribnici, Izobraževalno društvo v Dolenji vasi pri Ribnici, Karol Škulj, ko-operaior in deželni poslanec, Dolenja vas pri Ribnici. — Darovali so društvu po 100 kron: Jakob Novak, Spodnji Vrem 26, Sever Marija, Predjama 2, Kraigher Frančiška, Matenja vas 2, Petelin Marija, Št. Peter 23, Penko Ivan, Palčje, Benigar Ivan, Palčje 29. B.enigar Josip, Nova Sušica 26, Kastelic Ivan, Gorenja Košana 66. — Po 50 kron: Nadoh Ivan, Ostrožnobrdo 43. Volk Josip, Suhorje 27, Cergolj Jakob, Sr-horje 21, Čepirlo Mihael, Kal 11; nadalje c. kr. policijsko ravnateljstvo 14 K 20 vin. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1'50, za otroke K 1-20. Zaradi drago poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Od 1. septembra 1.1. naprej zopet 51 Aneta Potočnik, SlgBj „.,.-. CJflotetova ulica jpl OT^ItlJ&JliB ž s m s s2 a Št. i, II. nadstr. ^i^i^MMiaattMBrcK \v»>«mrar-- • • j gnusnim........................................................................... X ~ll!U!UU1HUIini!IIHIII|I||M|UIllltlIlll<>milllI»lltltlll!!:!i|||||||lll>lllH 1 avstrijska žarnica SE avstrijsko cM^ 'M § ^^ii^nii;M)mini)ii'tiiiii;i!iiisii]ii;i:;::ti:!i» ":'v::"s:.:" umisr.i" [ suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Koleno, Celje. 1854 (!) h* — .Slotianci pozor! V nekaj tednih izide rr-v krasno opremljen 2$) FV Naročila bo sprejemala 2260 KATOLIŠKA BUKVARMA v LJUBLJANI Na ta lepi, za vsakega vojaka neobhodno potrebni koledar že sedaj opozarjamo. 'razne vreče vsake vrste, sufca g-Sl&O, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih ccnah firma: J. KUŠLAN. KRANJ. Gorenjsko. 8290 kostanjeve barve, 1(55 cm visok, vztrajen za tek in tudi za težko vožnjo, sc p i' o d a. Poizve sc pri ž u p a.11 s t v u v Št. Vidu nad Ljubljano- vsebujoč 60% sladkorja, nad 50 kg na debelo ponudi v dobavo L GanovSc Slsak (Hrvatsko). Proda so v središču Bleda zraven je tudi 2.91(5 m.2 vrta. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2165. oziroma gostilniško postrežnice išče, najraje v kakem mestu, deklo, ki je vešča slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove uprava ,Slovenca' pod št. 2218. H&SB!S3 Ki nove in stare §£Ug$§ vsako množino tvrdka JELASIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. Išče sc spreten ki naj prevzame napravo zasilnega strešnega stola na pogoreli cerkvi na Koroški Beli. Za les je preskrbljeno. Z delom so mudi. Oglasi, ako le mogoče, osebni pri podpisanem. Župni urad Koroška Bela, žel. postaja □ Javornik, 9. septembra 1917 d odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K V60, veliki IC 3 — porcijaza rodbino K 91—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem ieli>nu. Ljnbljana. Marijin trn.1520 U 90/17-g C. kr. okrajna sodnija v Kostanjevici jo o obtožbi opravitelja državnega pravdništva Grlo-viča zoper Edvarda Prosočky zavoljo draženja v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva Grloviča, po danos dognani giavnt razpravi po predlogu obtožitelia na uporabo zakonu razsodila v odsotnosti obtoženca v smislu tj 459 k. p. r., tako: Edvard Prosecky, 61 let stav, rojen v Krapini, pristojen v Samobor, r. k., osicojen trgovec v Samoboru in v lireganskem selu, nekaznovan, je kiiv prestopko draženja po §18 št. 1 ces. ukaza od 21. avgusta 1916 št. 261 d. z., storjenega s tem, da jo v zimi 1916/17 do aprila 1917 v svoji filijalki v Breganskem vrhu tržil ječmenovo in proseno kašo — 1 kg po 4 krone, zahteval torej v izrjbljenju izrednih po vojnem stanju povzročenih razmer, za neobhodno potrebno stvar očitno čezmerno cono, in se obsodi: po § 18 št. 1 cit. ukaza ,z uporabo določbe § 261 k. z. na ^100 K denarno kazni, v slučaju neizterljivosti pa v 14 dni zapora in po § 389 k.p.r. v plačilo stroškov kazenskega postopanja ia izvršitve kazni, V smislu določbe § 23 cit. ces. ukaza se ima obsodba na stroške Edvarda Proseči^ objaviti v listih „Slovenec", „Slovenski Narod" in »Dolenjske novice" in nabiti na občinsko desko v občini Velika Dolina. Kos*nnjevica, dne 20. junija 1917. Luznar, m. p. .so takoj sprejme v Podgradu, Istra. Dobro bi izhajal kak rokodelec (krojač) Ponudbe na podžupnf urad Podgzad. Sprejme se mmm iUly|i kateri jc zmožen navadna fotograf« ska dela sam izdelovati, pri Andrej čufer, Jcscnics Gorenjsko. osi 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej v deblih in polenih kupi pa najvišji coni tvrdka JPa ^Žillifp ^ Ljubljana, Marije Terezije cesta St 13. pleskarski m likarskl mojster ta 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroka spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem. Dobro ohranjeno mMmmmm, za 2C0 K so p voda: Krakovski nasip 3G. pritličje. s tremi sobami, blizu mesta in kolodvora z velikim vrtom sc picocia. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 2?S1 (ako znamka za odgovor). Uijak, srednješolec iše« « 0 15 Cenjeno ponudbe je nasloviti na upravo lista pod »Dijaku. enonadstropna z vrtom, na zdravi solnSnl legi, prostorna za dve gosposki stanovanji in stanovanje za alužabništvo 7. električno lučjo, parkoti, vse v najboljšem stanju, bo po vrednosti ps-oda. Poizvedbe: KariBaucr Peleraasse 170, Gradec. K fejoaj 1 dar ras ras m K 2219 K K r.ij« tAl K Cenjonim hišnim posestnikom si uso-jam vljudno javiti, da prevzamem vsa sSikarsta dela za mesto in deželo. Najnovejši vzorci na razpolago. - Delo solidno. - Cene zmerne. - Cenjena naročila prosim ^ na naslov: U Adolf Perko, slikarski mojster v Ljubljana, Sno. jr ulh onc>«v » ii5.000.000 - Zavod temelji na vzajemnosti. — Pruspekti zastonj in poštni"« prosto. Sposobni zastopniki se sp^emsi-. pod najugodnejšimi poboji. 1831 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretresujočo vest, da je naš nad vse dobri, iskrenoljubljeni, nepo-zabljeni soprog, oziroma ljubeči in skrbni oče, sin, brat, stric in svak, gospod kamnoseški mojster, posestnik, hotelir i. f. d. danes ob 11. uri dopoldne, po kratkem mukepolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu starosti, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v torek, dne 11. septembra ti. ob 4. uri popoldne s tukajšnjega pokopališča. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Našega nepozabljenega rajnika priporočamo v blag spomin. V KRANJU, dne 9. septembra 1917. soproga z otroci in ostalimi sorodniki Javna Ivanka Arko roj. Potočnik naznanja v lastnem in imenu svojih otrok štelke, Ive, Jožkota in Vilme vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric itd. gospod Josip Arko instalater, kleparski mojster itd. v petek 7. t. m. ob 4 uri pop., previden s svetimi zakramenti po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajneega se je vršil v nedeljo 9. t. m. ob 3 uri pop. na tuk. pokopališču. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Ribnici. RIBNICA, 7. septembra 1917. Razglaša se, da se bo 16. t. m. pri poveljstvu c. in kr. zbirališča konj (bolnice) št.50-51 v Zadovniku pri Krškem vršila potom javne dražbe prodaja okoli 40,3 do 4 mesece starih odstavljenih zrebet različne pasme in različnega spola. Denar se mora takoj vložiti. žni-ki -----1-------^ - (Konjerejcij. mipcevatci sKonjiaumesetarjisoodjavne dražbe izključeni. Kolekovino po skali II. in III. morajo kupci takoj plačati. Vojno prometno vodstvo ima ukaz, da upošteva eventuelne prošnje glede prevažanja kupljenih žrebet v bivališče kupca. Kupljena žrebeta se morajo takoj na licu mesta odpeljati. Poveljstvo c. in kr. zbirališča konj (bolnice) 50-51. b pasme in različnega spola. Denar se mora takoj vložiti. Udeležniki morajo imeti od pristojnega okr. glavarstva potrdilo, da kmetje (konjerejci). Kupčevalci s konji ali mešetarji so od javne dražbe izključ Lr nI olr rtirin r» «n ol/oli 7 T i n TTT rv-»r\»inir> ln n i ^ 1 n X i ! da so učeni. lfitja NAZNANILO. Stev. Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se otvorijo v prihodnjem ?ol«kem letu 1917/18 naslednji oddelki: 1. Višja stavbna šola. 2. Višja obr'na šola mehanično tehnične smeri. Na višjih obrtnih šolah traja pouk 4 leta. Za vstop se zahteva starost 14 let, dovršena spodnja srednja šola ali meščanska šola ali osemrazredna ljudska šola, sprejemni izpit. Namen višjih obrtnih šol je vzgoja stavbnih mojstrov, poslovodij, uradnikov in voditeljev stavbnih pisarn, strojnih tvornic in druzih industrijalnih podjetij ter samostojnih podjetnikov v strojni in stavbni obrti. Absolventje teh šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva. 3. Strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo s tremi letniki. Sprejemni pogoji: Starost 14 let in ljudska šola. 4. Javna risarska in modeiirska šola. 5. Ženska obrtna šola za perilo, obleke in vezenje. Sprejemni pogoji: Kakor pri štev. 3. Šolsko leto 1917/18 se prične 17. septembra 1917. Vpisovanje se vrši 14. in 15. septembra, 1917. Podrobnejša pojasnila na črni deski ali pri ravnateljstvu. V LJUBLJANI, 10. julija 1917. C. kra ravnateljstvo. s pravico javnosti vsled odloka c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 20. avgusta 1911, št. 28.837. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem v sobi št. 16 se vrši dne 18. septembra 1917 ob pol 10. uri dopoldne javna dražba v konkurzno maso »Glavne posojilnice« v Ljubljani spadajočih, dosedaj še neizterljivih terjatev v znesku 638.087 K 48 h. Izklicna cena znaša 5000 K, najmanjši ponudek, pod katerim se terjatve ne prodado, pa lOOO K Seznam terjatev in dražbene pogoje je možno upogledati med uradnimi urami pri sodišču ali v pisarni podpisanega namestnika upravitelja konkurzne mase, ki daje tudi nadaljna pojasnila. Di ©ton Felticfi-Frag? odvetnik Sodna ulica 11. 'a Šolsko leto 1917/18 se prične septsmlpra 393? s sv. mašo, ki se bo služila v kapeli oo. jezuitov na Elizabetni cesti ob 8. uri. Vpisovanje se vrši 16, in 17. septembra od 10. do 12. ure. Vpisovalo se bo samo v deško trgovsko šolo. Sprejemni izpiti in ponavljalne skušnje se vrše 17. septembra. Zglasiti se je ob 8. uri v ravnateljski pisarni. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan razen nedelj in praznikov od 9. do 10. ure. V LJUBLJANI, dne 7. septembra 1917. Hranilnica in posojilnica v Kranjn naznanja, da je včeraj preminul njen odbornik, gospod idili Jeglič hotelir, kamnoseški mojster, načelnik pomožne blagajne rokodelske zadruge, posestnik itd. po kratki bolezni v starosti 48 let. Pogreb bode v torek 11. septembra ob 4 uri, iz pokopališke kapele. Blai snu spomin! KRANJ, dne 10. septembra 1917. Bani teg^paBgSIS l'isk »KatoliD!' i.-karne«. naproiai. Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad '.iubijano proda svoje tovarniško mizarsko podjetje. Tovarna stoji poleg kolodvora Vižmarje, je v dobrem stanju in je opremljena s stroji za obdelovanje lesa. Gonilna moč: parni stroj in elektromotor. Na razpolago so obširna skladišča, sušilnica, za les, centralna kurjava, električna razvetljava in vodovod. Podjetje je znano daleč izven Kranjskega, zlasti v Primorju Dalmaciji in Bosni. Prodajni pogoji in nadaljna pojasnila se dobe v zadružni pisarni. Resni kupci naj pošljejo svoje ponudbe pismeno do 15. oktobra 1917 na naslov zadruge.