PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v. zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevni!
n-s —i cn C3 C- %=	2
o CD <- "
o i-i rn
r O
m x 2:
X c I> ^
C O ~
-o r	_
m x 3> x n	2;
> 559 nije)

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 55 (12.687)
Trst, petek, 6. marca 19
Prvi dan posvetovanj Cossige s strankami o sestavi nove vlade
Še ni soglasja okrog kandidata KD
Nov
Tj
Tj
H-
N5
C3
V-1
I
Z& SlMlU 1\A1
Natta zavrača obnovitev koalicije
Liberalci soglašajo s socialističnimi tezamif socialdemokrati pa ne
RIM — Socialisti vztrajajo pri svojem: novi predsednik ministrskega sveta naj bo De Mita ali pa vsaj Podani. To je ponovil včeraj podtajnik PSI Martelli na sestanku z državnim poglavarjem Cossigo in pozneje dejal časnikarjem: »V konstruktivnem duhu smo iznesli tvoren predlog in izhajali pri tem iz izkušenj: petstrankarsko koalicijo so doslej vodili republikanci s svojim in socialisti s svojim tajnikom, zato ne more biti ne žaljivo ne izzivalno, če svetujemo demokristjanom, ki hočejo biti na čelu nove petstrankar-ske vlade, naj tudi njih zastopa tajnik ali predsednik stranke.« Demokristjani temu, kot znano, oporekajo, češ da kaj takšnega njihov statut ne predvideva, toda podtajnik PSI označuje to kot paradoksalen in kaj malo prepričljiv izgovor: »Zadevo je mogoče zlahka rešiti tako, da se spremeni statut, in tisto, kar danes ni združljivo, bo postalo združljivo.«
Toda demokristjani ne marajo pristati na priporočilo socialistov in nekdo iz njihovih vrst ga je celo šaljivo »pretvoril« v poziv De Miti, da skliče vsedržavni svet stranke, ki naj izvoli Andreottija za podpredsednika KD... Demokristjanska delegacija je pač včeraj predstavila Cossigi kot kandidata za predsedstvo vlade prav zunanjega ministra, četudi Andreottijevega
imena De Mita ni hotel izreči pred novinarji, »tudi zato ne, da ne bi sprožil kakšnih polemik«, kot je izrecno poudaril po snidenju z državnim poglavarjem. Izjavil je edinole to: »Predsedniku republike smo ponazorili naše ocene tudi glede oseb.« Na vprašanje, ali je KD omenila Cossigi eno ali več imen, pa ni hotel odgovoriti in je le potrdil, da po mnenju demokristjanov ni mogoča nobena druga večina kot samo petstrankarska. »Na tej podlagi smo dosegli tudi lanski julijski sporazum«, je pripomnil in s tem še enkrat poudaril veljavnost dogovora o štafeti. Tudi sicer je tajnik KD opozoril, da se koalicijska večina lahko često znajde pred težavami, ki jih je mogoče odstraniti »samo s strogim spoštovanjem skupnih pravil o sožitju«; obnovitev večine je potemtakem možna samo ob soglasju okrog teh pravil.
Vsa zadeva je torej zaenkrat na slepem tiru, a okoli obeh tekmecev se oblikujejo struje in zavezništva. Včeraj je vodstvo liberalne stranke v bistvu sprejelo socialistično tezo in naglasilo potrebo, da bi novi vladi načelovala »vidna politična osebnost iz vrst demokristjanov«, medtem ko so se socialdemokrati presenetljivo oddaljili od socialističnih stališč s tole izjavo:
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tajnika KD Ciriaco De Mita in PSI Claudio Martelli po včerajšnjih ločenih sestankih s predsednikom republike Cossigo.	(Telefoto AP)
RIM — S petdnevno zamudo glede na prvotno zastavljene termine je upravni odbor RAI imenoval novo vodstvo podjetja. Zamenjave so obsežne in le delno kažejo na želje državne radiotelevizije, da obnovi, predvsem pa pomladi, svoje vodilne kadre, kljub temu da bi morala prav ta nova imenovanja pomagati RAI na noge. Predsednik RAI Manca je vsekakor podčrtal neodvisnost uprave, ki je speljala svoja nova imenovanja v času, ko sta si Craxi in De Mita v laseh.
Po sprejetem paketu imenovanj bo novi direktor RAI 1 Giuseppe Rossini, ki zapušča vodstvo RAI 3. Emma-nuele Milano bo zamenjal vodstvo RAI 1 za mesto generalnega poddi-rektorja televizijskega koordinacijskega odbora . Direktor RAI 2 bo bivši direktor TG2 Luigi Locatelli, medtem ko bo vodstvo RAI 3 prevzel Angelo Guglielmini, ki je do danes skrbel za direkcijo sedeža RAI za Lacij.
RAI je včeraj imenovala tudi direktorje televizijskih dnevnikov prve in tretje mreže, poleg tega pa je upravni odbor ustanovil nov program za deželno informacijo, ki bo deloval samostojno glede na že obstoječe deželne programe RAI 3. Nove programe ba vodil Pier Vincenzo Porcac-chia, bivši glavni urednik GR2. Za TV dnevnik TG1 bo skrbel Nuccio Fava, bivši poddirektor, medtem ko so za direktorja TG3 imenovali Ales-sandra Curzija. Pomembna imenovanja zadevajo tudi radijski sektor, z zamenjavo direktorjev radijskih dnevnikov.
V samokritičnem, a obenem obrambnem televizijskem govoru
Reagan priznal svojo odgovornost za »Iranian-Contras-Connection«
Na sedežu NATO v Bruslju
Posvetovanja ZDA o evroizstrelkih
UROŠ LIPUŠČEK
NEW YORK — Predsednik Reagan je v predsinočnjem TV govoru, ki je bil po splošnem prepričanju eden izmed najpomembnejših Reaganovih javnih nastopov doslej, končno priznal, »da se je zamišljena politika strateškega odpiranja do Irana spremenila v prodajo orožja za ameriške talce«, za kar sprejema »polno odgovornost«. Kljub temu pa Reagan tudi sinoči ni priznal, da je bila omenjena tajna akcija v celoti zgrešena. Šele to priznanje bi ga lahko po mnenju tukajšnjih komentatorjev popolnoma opralo v očeh ameriške javnosti.
Do predsinočnjega Reaganovega govora je prišlo le 4 dni potem, ko je tako imenovana Towerjeva komisija objavila rezultate svoje preiskave o tako imenovani iranski aferi. Poročilo, ki je izredno kritično do predsednika osebno pa tudi do njegovih najbližjih sodelavcev, ki so mu po mnenju komisije dajali »slabe in pomanjkljive nasvete«, je nedvoumno v oceni, »da je bilo tajno odpiranje do Irana od začetka zamišljeno kot zamenjava orožja za ugrabljene ameriške državljane v Libanonu«.
Predsednik Reagan je izjavil, »da sprejema prav vse sklepe Towerjeve komisije« pa tudi polno odgovornost za celotno akcijo. »Napačno je bilo dopustiti, da se je politika strateškega odpiranja do Irana spremenila v zamenjavo orožja za talce,« je poudaril predsednik Reagan, obenem pa
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BRUSELJ — Sestanek med člani ameriške delegacije na ženevskih razorožitvenih pogajanjih in stalnimi predstavniki vlad atlantskega zavezništva je trajal pičle tri ure. Vsebina sestanka je zaenkrat še neznana. Tiskovno sporočilo, ki so ga posredovali po zaključku zasedanja, pa omenja, da gre za rutinske stike med zavezniki.
Osrednja tema včerajšnjega sestanka je bila vsekakor znana, saj so člani ameriške delegacije v Ženevi, ki jo vodi Max Kampelman, poleteli v Bruselj, da bi svoje zaveznike seznanili z ameriškimi ocenami ponudbe generalnega sekretarja CK KP SZ Mihaila Gorbačova o umiku ameriških in sovjetskih raket srednjega dometa z evropske celine.
Medtem ko so se zavezniki skupin-sko posvetovali v Bruslju, je glasnik sovjetskega zunanjega ministra Gena-dij Gerasimov sklical tiskovno konferenco, da bi posredoval moskovsko reakcijo na ameriško odločitev, da v Ženevi predstavi svojo shemo za pogod-
bo o evroraketah. SZ ima ameriško ponudbo za »izredno pozitivno«, saj izhaja iz postavk, ki so se začrtale na reykjaviškem vrhu, torej iz istih postavk,iz katerih izhaja tudi SZ. Glasnik ministra Gerasimov je tudi izjavil, da ne sme ameriška notranja kriza, ki jo je sprožil Irangate, bremeniti ženevskih pogajanj. SZ je pripravljena čim-, prej podpisati pogodbo o umiku raket srednjega dometa in nato začeti pogajanja tudi za jedrsko orožje kratkega dometa.
Že prva ponudba sovjetskega lea-derja Gorbačova je bila deležna velikega uspeha v Evropi. Zahodnonem-ški obrambni minister W6rner je podčrtal pomen sovjetske izbire, ki loči problematiko evroraket od ameriške ponudbe za SDI. Prav tako pozitivno je tudi stališče Italije, ki vidi v umiku evroraket konkreten doprinos za mir na svetu, medtem ko je francoski predsednik Mitterrand s svojim »da«, preglasil Chiracov »ne« Gorbačovu.
Košarka: pokal prvakov
Poraz Tracerja Še nič odločenega
□ □ □
V priredbi K K Adria
Predstavili kolesarsko dirko za 11. trofejo ZSŠDI
NA 10. STRANI
Zaradi vztrajanja na sledi kurdskih skrajnežev
Odstavili šefa stockholmske policije Nove hipoteze o umoru Olofa Palmeja
STOCKHOLM — Švedski pravosodni minister Sten VVickbom je razrešil funkcije dosedanjega šefa stockholmske policije Hansa Holmerja. Slednji je do 4. februarja vodil preiskavo o zagonetnem umoru premiera Olofa Palmeja, ko so mu jo odvzeli na ukaz predsednika vlade Ingvarja Carls-sona. Holmer je namreč prišel navzkriž s preiskovalnim sodnikom Claesom Zeimejem, ker je še vedno vztrajal na kurdski sledi. To navzkrižje se je še stopnjevalo januarja, ko je Holmer ukazal aretacije številnih pripadnikov kurdskih organizacij, a so jih morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti.
Šef stockholmske policije je kljub temu vztrajal, da je kurdska sled pravilna, preiskovalni sodnik pa ni bil tega mnenja in je upravičeno trdil, da se ni preiskava v vseh teh mesecih premaknila niti za milimeter. Stockholmska in z njo vsa švedska policija se je prve ure po umoru Olofa Palmeja februarja 1986 obnašala res čudno. Policija je begala naokoli in v bistvu ni sprejela nobenega konkretnejšega ukrepa, da bi morebitnim krivcem preprečili beg iz Švedske. Najprej so se zagnali v kurdsko sled, nato v čilensko,
morilca iskali med pripadniki zahodnonemške Rote Armee Fraktion, a brez uspeha. Umor Olofa Palmeja je ostal nepojasnjen.
Nič čudnega torej, da so nastajale nove in nove hipoteze. Opozicijska liberalna stranka je včeraj pozvala vlado, naj imenuje preiskovalno komisijo o domnevnih dobavah švedskega orožja Iranu. Preiskava naj bi bila avtonomna, a vseeno v tesni povezavi s preiskavo o umoru Olofa Palmeja.
V zadnjih dneh pa na švedskem časopisje vztrajno obnavlja tako imenovano policijsko sled, ki so jo preiskovalci dosedaj odločno in užaljeno zavračali. Švedski televizijski novinar Lars Krantz je namreč po umoru švedskega premiera ob vrnitvi z nočne izmene v avtobusu opazil šokiranega človeka z najlonsko vrečko v roki, ki je po vstopu v avtobus nepričakovano izstopil. Krantz trdi, da je v neznancu prepoznal nekega policijskega agenta. To je zaman skušal vzbuditi pozornost preiskovalcev. Medtem pa so švedski novinarski krogi v zadnjih dneh postali pozorni tudi na to sled. Krantz je namreč postal tarča groženj in nepojasnjenih pritiskov, da vsa zadeva vzbuja sum.(voc)
Letni občni zbor Društva slovenskih pisateljev
LJUBLJANA — Včeraj je bil v Ljubljani letni občni zbor Društva slovenskih pisateljev. Uvodni referat je prebral dosedanji predsednik Tone Partljič. Sledili so še koreferati in nato diskusija. Po razrešnici staremu odboru so za novega predsednika izvolili Rudija Šeliga. Dogodek, ki je vsekakor zaznamoval včerajšnji občni zbor, pa je bil odstop Josipa Vidmarja iz Društva slovenskih pisateljev. Vidmar je odstopil, ker ga je v uvodu v knjigo Kocbekov dnevnik 1952 (izšla je pri zagrebški založbi Globus) Dimitrij Rupel označil kot denuncianta. Rupel je izraz uporabil v zvezi z Vidmarjevo kritiko Kocbekove knjige Strah in pogum. Omenjena kritika je izšla takoj po izidu Kocbekove knjige. Vidmar je dejal, da izstopa iz društva zato, ker noče biti v istem društvu s človekom, ki žali njegovo čast z izrazom, kot je denunciant.
• Nesoglasje okrog kandidata
NADALJEVANJE S 1. STRANI
»V tej kočljivi fazi ne sme biti nikomur dovoljeno, da se prekomerno spušča v navajanje imen, ker je to pristojnost državnega poglavarja.«
Komunisti ne igrajo seveda pri vsem tem nobene neposredne vloge. Njihova delegacija je predsedniku republike v bistvu ponovila svoje prepričanje, da je petstrankarska koalicija propadla in je zato ne gre več obnavljati. »Vztrajati na tem bi pomenilo spraviti v nevarnost same institucije,«
je izjavil čanikarjem tajnik KPI Natta po včerajšnjem srečanju s Cossigo in dodal, da usoda zakonodajne dobe ni povezana z usodo petstrankarske večine. Ko se bo izkazalo, da »vlade v petero« res ni več mogoče postaviti na noge, bo KPI iznesla državnemu poglavarju lastne predloge in mu tudi natančno obrazložila, kakšen naj bo vsebinski in strankarski ustroj nove vlade, kot je povedal parlamentarec Zangheri.
G. R.
• Reagan priznal odgovornost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je priznal, da je bil toliko zavzet za rešitev ameriških talcev, da ni posvečal dovolj velike pozornosti strateškim vidikom celotne akcije.
V dokaz, da je njegova administracija ponovno obnovila normalno aktivnost, je navedel, da je štabu Sveta za nacionalno varnost prepovedal izvajati »nove tajne operacije«, da je Bela hiša izbojšala sistem arhiviranja dokumentov in zapisovanja sklepov (nekar teri ključni dokumenti o tej aferi so na primer izginili, nekateri najpomembnejši sklepi pa so bili izrečeni le ustno), da je v Beli hiši prišlo do pomembnih kadrovskih sprememb in okrepitev in da bo njegova administracija o vseh tajnih akcijah »ne samo v duhu ampak' tudi v besedi« sproti obveščala kongres.
Predsednik Reagan je tudi priznal, da je v zadnjih treh mesecih postal izoliran, razlog za njegov molk o tej aferi pa je bil, po njegovih besedah, v tem, da je njegova priljubljenost po objavi tako imenovanega Towerjeve-ga poročila dosegla najnižjo točko v zadnjih 4 letih.
Po splošnem prepričanju' je imel predsednik Reagan predsinočnjim doslej najbolj odkrit govor o tej aferi. V prvem javnem govoru o tej aferi, 13. novembra lanskega leta, je na primer izjavil, »da ZDA niso - ponavljam niso - trgovale orožja za talce in ga tudi ne mislijo,« v februarskem poročilu o stanju v državi je priznal, »da so bile storjene resne napake«, predsinočnjim pa je končno priznal, »da se je celotna tajna akcija spremenila v zamenjavo orožja za ameriške talce«.
Predsednik predstavniškega doma demokrat Jim Wright je predvčerajšnjim izjavil, »da je administracija kršila zakone« in da je bistvenega pomena, da »predsednik prizna ne le napake temveč da je bila celotna akcija v
načelu zmotna«. Tega predsednik Reagan tudi sedaj ni hotel priznati.
Vodilni republikanci v Kongresu so njegov govor ocenili pozitivno, oziroma kot napoved »novega Reaganovega vzpona«. Vodja republikanske manjšine v senatu in eden izmed potencialnih republikanskih predsedniških kandidatov senator Bob Dole je na primer izjavil, »da je bil predsednikov nastop izredno dober, da pa bo trajalo še nekaj časa, da bodo odpravljene posledice tako imenovanega iranskega škandala.« Demokrati so bili bolj previdni. Bivši senator Garry. Hart, ki velja za enega izmed najresnejših demokratskih predsedniških kandidatov je na primer poudaril, »da je za obnovitev javnega zaupanja potrebno, mnogo več kot samo en govor«. Vodja demokratske večine v senatu, senator Robert Byrd pa sodi, »da bo morda predsednik Reagan poslej vendarle malo spremenil stil svojega dela«.
Kljub temu da je bil predsinočnji Reaganov govor doslej najbolj odkrit (nekateri ga primerjajo z govorom predsednika Johna Kennedyja, ko je prevzel vso odgovornost za ponesrečeno invazijo v Prašičjem zalivu na Kubi 1961 leta), pa je po splošnem prepričanju le malo verjetno, da je iranska afera s tem za Reaganom. Dokler tri komisije, ki preiskujejo omenjeno afero, ne bodo izrekle končne sodbe o tem, ali je predsednik Reagan vedel za tajno financiranje antisandinističnih sil ali ne, in dokler ne bo odgovora na vprašanje, kje je končal dobiček od tajne prodaje orožja Iranu, bo omenjena afera vsebovala najbolj eksploziven naboj. V tem smislu Reaganov govor ni prinesel nobenega pomembnega preobrata, čeprav bo njegovi administraciji brez dvoma omogočil, da se bo lahko bolj posvetila drugim vprašanjem, na primer najnovejši sovjetski razorožitveni pobudi.
Ob dosedanjih uspešnih izkušnjah zahodnih poslovnežev
Evropska gospodarska skupnost
za investicije
BEOGRAD — Pretežni del zahodnih družb, ki imajo izkušnje kot vlagatelji v Jugoslaviji, priporoča sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji. Ocenjujejo, da so jugoslovanski kolektivi zelo zainteresirani za uspeh skupnega projekta, ker v glavnem samostojno sprejemajo poslovne poteze, od katerih je odvisna njihova usoda in zaslužki delavcev. Zahodni poslovneži tudi poudarjajo, da jugoslovanski pristojni organi z odprtimi rokami sprejemajo tuje investitorje, ki so pripravljeni na obojestransko koristne posle v SFRJ.
To je izvleček iz publikacije, ki jo je nedavno pod naslovom Industrijsko sodelovanje in investiranje v Jugoslaviji objavila komisija Evropske skupnosti kot svojevrsten priročnik za poslovneže, ki se zanimajo za dolgoročnejše ekonomsko sodelovanje z Jugoslavijo.
Jugoslavija je atraktivna kot partner, saj je politično stabilna, ima stike s tujimi, posebej tržišči držav tretjega sveta in dobro izobražene kadre, je med drugim poudarjeno v tem priročniku.
V poudarku, da so številne zahodnoevropske družbe, med njimi tudi tiste najbolj znane v industriji Stare celine, uspešno sodelovale z Jugoslovani, je navedeno, da je Jugoslavija posebej zainteresirana za najnovejšo tehnologijo ter da je z nedavnimi spremembami predpisov storila dodatne korake k zagotavljanju poslovnih interesov tujcev v skupnem podjetju.
Evropski strokovnjaki na podlagi dosedanjih osnovnih izkušenj sklepajo, da so skupni interesi partnerjev in možnosti za sodelovanje najizrazitejši v predelovalni, kemični in z njo povezani industriji ter v gradbeništvu.
v Jugoslaviji
Avtorji publikacije poleg tega poudarjajo možnosti sodelovanja v turizmu, zlasti pravico partnerja, da v skladu z vloženimi sredstvi določen čas uporablja turistične objekte. Ocenjujejo, da pri tem lahko pride tudi do hitrega povečanja skupnih poslov.
V tej brošuri pade v oči tudi ocena, da so jugoslovanske carinske cone še ena možnost za tuje investitorje, ob čemer opozarjajo na strateške poti v Jugoslaviji, ki povezujejo Zahodno Evropo z Bližnjim vzhodom ter jugoslovanske stike z azijskimi in afriškimi tržišči, (dd)
Februarske cene v SFRJ za 7,2 odstotka višje
BEOGRAD — Po najnovejšem poročilu zveznega zavoda za statistiko so bile februarja cene na drobno za 7,2 odstotka večje kot januarja. Na to so najbolj vplivale storitve, ki so se podražile za 8,7 odstotka. Povečale so se tudi cene prevoza, stanarine in komunalne storitve. Na inflacijo v prejšnjem mesecu je vplivala tudi podražitev elektrike, tobaka in drugih izdelkov.
Februarske cene so bile za 91,6 odstotka višje kot v lanskem mesecu februarju, medtem ko so se glede na december povečale za 14,8 odstotka. Življenjski stroški so bili februarja za 7,3 odstotka večji kot januarja. Izdelki in storitve, ki so bistveno pomembni za prebivalstvo, so se v primerjavi s februarjem lani podražili za 93,6 odstotka, (dd)
V Parizu podpisali gospodarski protokol o sodelovanju s SFRJ
PARIZ — Obstaja obojestranski interes pa tudi realne možnosti, da se gospodarsko sodelovanje med Francijo in SFRJ dvigne na občutno višjo raven. To so poudarili na dvodnevnem zasedanju mešanega francosko-jugoslovanskega komiteja za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje, ki se je včeraj končalo v Parizu s podpisom protokola.
Kljub temu da je v skupni blagovni menjavi Jugoslavije z industrijsko razvitimi državami Francija na petem mestu, so ekonomski odnosi med državama daleč pod zaželenim obsegom. Lani je celotna francosko-jugoslovanska menjava znašala 720 milijonov dolarjev, pri tem pa je zelo pomembno, da se je zmanjšal velik razkorak v izvozu in uvozu tako, da je bil primanjkljaj na jugoslovanski strani zmanjšan na 120 milijonov dolarjev.
Predsednik francoskega dela mešanega komiteja, minister za zunanjo trgovino Michel Noir je pokazal poseben interes za možnosti skupnih vlaganj francoskih in jugoslovanskih podjetij in se dotaknil perspektive vključevanja jugoslovanskih gospodarskih organizacij v evropski program Eureka. Dejal je, da Jugoslavija ne bi smela ostati zunaj programa Eureka, in dodal, da si bo prizadeval vzpodbuditi francoska podjetja, da navežejo stike s tistimi jugoslovanskimi, ki bi lahko sodelovala v določenih projektih tega evropskega programa.
Jugoslovanski predstavniki so na zasedanju izrekli pričakovanje, da bo Francija podprla jugoslovanske zahteve na prihodnjih trgovinskih pogovorih v Bruslju za ugodnejše obravnavanje izvoza na tržišče Skupnosti, (dd)
ZSMS potrdila novo žirijo štafete mladosti
LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference ZSMS je včeraj potr- I dilo predlog odbora za pripravo štafete v Sloveniji v zvezi z imenovanjem novih članov žirije, ki bo v ponedeljek odločala o novi grafični podobi. Žirijo sestavljajo: Milan Blažič in Roman Lavtar, oba RK ZSMS, Igor Zabel, kustos Moderne galerije, Jože Dežman, kustos Gorenjskega muzeja, Milena Blažič, literarna komparativistka, Stane Bernik in lanskoletni zmagovalec na natečaju za lanskoletno celostno ' grafično podobo. Borut Šuklje je vse ‘ prisotne obvestil, da bodo vse podrobnosti v zvezi z odhodom in bivanjem štafete v Sloveniji znane v sredo, 11. marca, na seji predsedstva RK ZSMS. |
(dd)
■ LJUBLJANA Poslovilne obiske : v Sloveniji je opravil generalni konzul I republike Italije v Zagrebu Sandro J Maria Siggia. Ob tej priložnosti se je J pogovarjal s predsednikom predsedstva SRS Francetom Popitom. Pred- l sednikom IS SRS Dušanom Šinigojem, predsednico RK za mednarodno sodelovanje Cvetko Selšek in drugimi.
V Francijo pobegli avtonomisti predlagajo Cossigovo posredovanje
PARIZ — Toni Negri in 26 italijanskih, v Francijo pobeglih teroristov, pripadnikov Avtonomije, je pismeno predlagalo predsedniku republike Francescu Cossigi, najvišjemu sodniku republike, naj izvede zakon za tiste, ki so opustili terorizem. O tem koraku je Toni Negri govoril na tiskovni konferenci v Parizu skupno s petimi drugimi begunci, Morellijem, Soldatijem, Pancinom, Mainardijem in Eliciom.
V svojem pismu so zapisali tudi naslednje: »Že pred leti smo se odpovedali sodelovanju v političnih gibanjih, ki jih preganja zakon. Takšno naše vsakodnevno obnašanje lahko dokaže policija države, v kateri smo našli gostoljubje in ki nas budno nadzoruje. Prepričani smo, da izpolnjujemo pogoje do 7. aprila letos veljavnega zakona v korist tistih, ki so se odrekli oboroženemu terorizmu.«
»Če vam pišemo, gospod predsednik, počenjamo to zato, ker smo prepričani, da se ravnamo v duhu zakona, ki hoče opraviti z izrednim stanjem.«
Begunci dejansko od Cossige pričakuje-jopremostitev odporov v političnih in sodnih krogih in priznanje možnosti preiskovalnim sodnikom, da zaslišijo begunce v državi, kjer živijo. Za Morellija so odpori znak pomanjkanja politične volje. »Italijanski sodniki Impo-simato, Mastellone in Priore so nas nič koliko-krat zaslišali zaradi drugih preiskav,« je dodal.
Če tistim, ki so se ogradili od terorizma, ne bodo dovolili z zakonom priznane pravice do zaslišanja v Franciji, potem zahtevajo, da proti jamstvu po drugem odstavku člena 12 evropske konvencije, da se vrnejo v Francijo,
podajo izjavo v Italiji. »Če nam tega jamstva ne dajo, nas bodo aretirali, kakor hitro bomo prestopili mejo,« je izjavil Negri.
Na procesu »7. april« v sodni dvorani bunkerju v Foro Italico v Rimu je včeraj pričal v Franciji živeči skesanec Carlo Fioroni, ki je bil na prvem procesu zaradi ugrabitve in umora industrijca Carla Saronia obsojen na 16 let zapora. Fioronija je francoska policija na podlagi člena 12 evropske konvencije »posodila« italijanskim oblastem.
Fioroni obtožuje voditelje padovanske avtonomije, zlasti Negrija, ugrabitve in umora industrijca Saronia. Med zasliševanjem je Fioroni večkrat zašel v huda protislovja. V Francijo pobegli avtonomisti ga obtožujejo, da »ni prvi skesanec, ampak prvi agent policije«.
Na Finskem bodo kmalu parlamentarne volitve
HELSINKI — Čez en teden bodo na Finskem parlamentarne volitve. Opazovalci napovedujejo padec levice in Podeželske stranke, vzpon desnice in »triumf« zelenih (ekolo- j gistov), ki pa ne bi bistveno pogojeval sestave nove vlade. Zdajšnjo vlado socialdemokrata Sorse sestavljajo centristi, ; Podeželska in Švedska stranka ter socialdemokrati. Konser- 1 vativci naj bi napredovali, tako tudi centristi, demokristjani in socialdemokrati, nazadovali pa komunisti, ki so bili leta i 1958 s 50 mandati druga najmočnejša partija v Zahodni Evropi za KPI in so še leta 1975 imeli 40 sedežev.
Za sestavo vlade je potrebna dvetretjinska večina: konservativci, centristi in socialdemokrati skupaj bi jo dosegli, toda ti zadnji ne marajo takih zaveznikov, zeleni pa, kot rečeno, ne pridejo v velik poštev. Kaj potlej? Premier Sorsa predlaga levosredinsko vlado, zelo verjetno pa bodo Finsko še naprej vodili socialdemokrati in centristi ob zaslombi manjših zmernih strank in morda tudi komunistov, če ne ! bodo ti na volitvah utrpeli prehudega poraza.
Strauss krepko prekosil samega sebe v rahločutnosti do sosednje Avstrije
Sneg in mraz zajela Grčijo
DUNAJ — Franz Josef Strauss je zadnje čase Avstrijcem na veliko delil klofute. Zdaj, ko je dobil eno nazaj, pa je - kot je to pri takšnih ljudeh običaj - reagiral skrajno užaljeno. Svojega namestnika je zadolžil, da je prijel za pero in napisal kanclerju v donavsko metropolo pismo z zahtevo, da se opraviči, oziroma distancira od pisanja v dunajskem časopisju. Krono pri takšnem obravnavanju bavarskega ministrskega predsednika vsekakor nosi, saj ni mogoče drugače, visokonakladna Kronen Zeitung.
Niti F. J. Strauss niti Kronen Zeitung pa ne slovita ravno po kakšni pretirani vkljudnosti v občevanju z okoliškim svetom. Bavarski vladar, ki mu Avstrijci očitajo med drugim tudi »atomsko blaznost« (ki izvira iz nepoznavanja lizike ali kemije), se je lani odločil v Wackersdorfu postaviti tovarno za predelavo jedrskih odpadkov. In bolj ko so se Avstrijci temu upirali (Wackersdorf je od Salzburga komaj slabo uro avtomobilske vožnje), z večjim veseljem je Strauss na svojem projektu vztrajal. Ko so se Salburžani nekajkrat odpravili čez mejo na miroljubne protiatomske demonstracije, je bavarska vlada delovala nenavadno. Nekaterim protestnikom ni bilo dovoljeno prestopiti njihove meje. Da bi se dovolj zavarovali, so enkrat zaprli vrata pred nosom celo čisto nič hudega mislečemu hribolazcu. Potem so si izmislili zavarovati svoje prebivalstvo pred grozečo nevarnostjo aidsa in izdali ukrep, po katerem naj bi, med drugimi narodi, ki ne sodijo v Evropsko gospodar-
sko skupnost, obvezno testirali za to bolezen tudi avstrijske ljudi, ki hodijo k njim na delo. Zadnji udarec že tako in tako nejevoljni Avstriji pa je Franz Jose! Strauss zadal 26. februarja, ko je prišel - kot vedno - »ofrkan« in z odlikovanji okrašen na dunajski Opernball, okoli katerega se je potem, zaradi njegove prisotnosti in zaradi prisotnosti nekaterih skrajnežev, sicer mirna demonstracija sprevrgla v prelivanje krvi.
Da pa so se avstrijski novinarji spravili na šefa bavarske vlade s tolikšno ostrino in gnevom, je seveda povzročil tudi cinizem F. J. Straussa, ki so ga dogodki okoli opere pustili - edinega v Avstriji - popolnoma hladnega in njegove besede, da je takšnih in drugačnih norcev v življenju vajen. Tega »bavarskega vtisa« v Avstriji niso popravile niti Straussove besede, ki jih je na pepelnično sredo v Passauu ponovil, da mu »nikakršni časopisni umazanci« ne morejo vzeti prijateljstva do Avstrije, ter da bo potrebno tisto o aidsu še enkrat premisliti, kajti Avstrijci da sodijo v nekakšen »evropski higienski krog«, s čimer vidijo tukajšnji novinarji še bolj rdeče.
Kakorkoli že, kancler pisma, odposlanega iz Munchna -katerega vsebino so veselo objavili že vnaprej - še ni prejel. Nanj da bo vsekakor odgovoril. In kot vedo povedati ljudje iz njegove bližine: s kančkom ironije.
BARBARA GORIČAR
P
Prodor hladnega polarnega zraku je včeraj zajel tudi najjužnejše dele Balkanskega polotoka, da je 10 centimetrov snega pokrilo tudi Atene, kar je prava redkost	(Telefoto AP)
Pri Obalnem izvršnem svetu
Ustanovili komisijo za nadzor ribiškega sporazuma v Tržaškem zalivu
Izolski ribiči že začeli s sistematično analizo morja v ribiškem pravokotniku
KOPER — Pri Obalnem izvršnem svetu so v sredo oblikovali komisijo, ki bo spremljala in nadzirala morebitno ratifikacijo sporazuma o ribištvu v Tržaškem zalivu. Ugotovili so namreč, da brez natančnih določil o izvajanju tega sporazuma, brez pravih možnosti za nadzor tega sporazuma, brez ukrepov, ki bi sankcionirali morebitne kršitve sporazuma ter brez ustrezne analize sedanjega »ničelnega« stanja v ribiškem pravokotniku, ratifikacija ne bi bila smiselna.
»Stvari bi morali tako postaviti, da bi bila italijanska stran zainteresirana za strogo izvajanje sporazuma, oziroma za to, da ne bi prihajalo do kršitev pri vdorih čez državno mejo. Ne pa, da bi morala Jugoslavija tudi po uveljavitvi sporazuma mejo še bolj nadzirati, kot jo zdaj,« je menil Leopold Gorjup, predsednik Obalnega izvršnega sveta. Direktor Droginega Tozda Riba Boris Debeljak je na seji Obalnega izvršnega sveta jasno in glasno povedal, da so pri Drogi proti ratifikaciji in da so bili proti že prej, vendar tega njihovega stališča pred leti ni hotel nihče slišati in ga tudi nihče ni obešal na veliki zvon. Proti pa so zdaj še posebej zato, ker je v osmih letih, odkar se je pripravljal sporazum, nekaj stvari bistveno spremenilo. Takrat pri Drogi še niso imeli zasebnih ribičev - kooperantov (ki bodo zdaj najbolj prizadeti), še niso gojili školjk, predvsem pa italijanski ribiči niso v taki meri in na tak način kršili mejo, kot jo zdaj: »Gre za več kot zgolj izzivanje z njihove strani.
Našim ribičem, zasebnikom (lahko povem imena, če je to treba) se je že zgodilo, da so v jugoslovanskih vodah morali bežati pred italijanskimi ribiči, ker bi jih sicer prepolovili z večjimi in trdnejšimi barka--
Drevi v Tolminu pričetek Revije pihalnih orkestrov Primorske
mi. Kdo lahko zagotovi, da bo po ratifikaciji sporazuma drugače? Kako bodo na italijanski strani razdelili 40 dovolilnic med 600 zasebnimi ribiči? Smo proti ratifikaciji takega sporazuma, ki omogoča le preprost izplen bogastva z morskega dna. Predlagamo pa veliko bolj konstruktivno, tvorno sodelovanje. Severni Jadran je tako bogat s hrano, da se tu res izplača razvijati marikulturo - torej gojiti, ne pa pleniti. Če bi ribe in školjke gojili skupaj, bi bili tudi računi lahko ve-iko bolj čisti...«
Gino Gobbo iz Izole je menil, da bo tak ribiški sporazum, ki omogoča 80 ladjam lov v pravokotniku prej ali slej pripeljal do incidentov med ribiči. Ti incidenti pa bi samo kalili odnose med državama.
Zdaj so izolski ribiči že začeli s sistematično analizo morja v ribiškem pravokotniku - večkrat na mesec (to pa bodo počeli vse leto) z različnimi oblikami koč in »grabelj« prečešejo v določeni smeri omenjeno ribolovnoobmočje in na podlagi ulova ugotavljajo, kakšne so zdaj razmere.
BORIS ŠULIGOJ
TOLMIN — Drevi ob 20. uri se bo pričela v Tolminu, v srednješolskem centru. Revija pihalnih orkestrov Primorske, na kateri bodo sodelovali orkestri s Proseka, pihalni orkester Goriška Brda iz Dobrega, iz Divače in Goriški pihalni orkester iz Nove Gorice. Otvoritveni govor bo imel predsednik Kulturne skupnosti Tolmin, obenem pa bo tudi govoril strokovni sodelavec za glasbeno dejavnost Marko Studen iz ZKO Slovenije in pa predsednik Združenja pihalnih orkestrov Primorske Alojz Mohorčič.
Naslednjega dne se bo revija preselila v Koper; pričela se bo ob 20. uri v mestnem gledališču. Na tej reviji bodo sodelovali naslednji orkestri: pihalni orkester Breg iz Doline, Eta iz Cerkno, Svoboda iz Anhovo in pihalni orkester iz Postojne. V nedeljo, 8. marca, bo ob 17. uri revija v Divači in sicer v telovadnici osnovne šole: tu se bo predstavilo kar 5 orkestrov: pihalni orkestri iz Pridvora, iz Ricmanj, z Vogrskega, KUD Karol Pahor iz Pirana in iz Idrije.
Zaključek letošnje prve revije pihalnih orkestrov Primorske pa bo 15. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Braniku, kjer bodo nastopali štiri pihalni orkrestri in sicer: pihalni orkester KUD Ivan Cankar iz Marezig ter orkestri iz Nabrežine, Tolmina in iz Kopra.
Vse revije bo spremljal znani glasbenik na tem področju prol. Miha Gunzek.
Združenje je bilo ustanovljeno pred tremi meseci; letošnja revija pihalnih orkestrov je zato prva; čeprav je bilo malo časa na razpolago, so prireditelji poskrbeli, da bodo orkestri lahko igrali v zadovoljivih prostorih.
Revija pihalnih orkestrov Primorske je vsekakor važen člen v
okviru sodelovanja in razvijanja prijateljstva na kulturnem področju ob meji. Kot smo videli bodo letos na njej sodelovali štirje zbori s Tržaškega, na naslednji reviji pa jih bo šest. Program prireditve je na zadovoljivi ravni: udeleženci bodo poslušali skladbe od narodnih motivov in koračnic do simlo-ničnih in jazza.
Pihalni orkester Breg iz Doline, ki bo nastopil jutri v Kopru
Pomembnejše usmeritve še neizpeljane
Za celovito uresničitev osimskih sporazumov
Sestala se je komisija za mednarodno sodelovanje pri Skupščini skupnosti obalnih občin
KOPER — Pri Skupščini skupnosti obalnih občin se je v sredo sestala (prvič) komisija za mednarodno sodelovanje, kar pomeni, da so tudi na tem območju naredili pomemben korak pri podružbljanju mednarodne politike. Že na prvi seji so se člani obalne komisije za mednarodno sodelovanje spopadli s problematiko, ki ji bodo tudi v prihodnje posvečali po vsej verjetnosti največ pozornosti - to je politiki uresničevanja osimskih sporazumov, saj so ti za tukajšnje območje še posebej pomembni.
Na sestanku je sodeloval tudi Tone Poljšak, predsednik republiškega koordinacijskega odbora za uresničevanje osimskih sporazumov, ki je na kratko predstavil analizo desetletnih prizadevanj na tem področju mednarodnega dela, analizo pa bodo konec meseca obravnavali tudi delegati slovenske skupščine.
Ugotovil je, da so osimski sporazumi v marsičem spremenili (predvsem izboljšali) razmere med sosednjima državama, vendar je kljub vrsti že opravljenih in zastavljenih nalog iz osimskih sporazumov še daljša vrsta nalog, ki še niso uresničene. Pravzaprav ostajajo vse pomembnejše usmeritve še neizpeljane, oziroma le delno uresničene. Naj jih naštejemo le nekaj - zaščita in položaj slovenske manjšine v Italiji, odškodninsko-premoženjske zahteve tistih, ki so se po «ojni izselili s tržaškega ozemlja. Priznavanje visokošolskih diplom, varstvo morja, gospodarsko sodelovanje (na področju luškega prometa in ribištva, na primer), prosta industrijska cona na Krasu, ceste itd. Večino teh nalog na obeh straneh še rešujejo, oziroma se na to pripravljajo. Tone Poljšak je povedal tudi stališče Slovenije, da bi morali spoštovati in uresničiti določila osimskih sporazumov v celoti, vsa druga vprašanja in probleme med Italijo in Jugoslavijo, ki v teh sporazumih niso zajeti, pa naj bi razreševali v drugih oblikah.
Povejmo še, da so za predsednika Obalne komisije za mednarodno sodelovanje izvolili Milana Vatovca, sicer predsednika Skupščine skupnosti obalnih občin.
B. Š.
»Čuvali bomo tradicije protifašističnega boja«
CELOVEC — V znamenju zvestobe tradicijam protifašističnega narodnoosvobodilnega boja je potekal pred dnevi občni zbor Zveze koroških partizanov.^ V celovškem Mladinskem domu SŠD so se zbrali številni bivši borci in aktivisti, ki pa niso le obujali spominov na čase druge svetovne vojne, ko so se z orožjem v roki uprli nacističnemu nasilju, temveč so z ve-Uko prizadevnostjo spregovorili tudi 0 aktualnih vprašanjih. Pri tem so izrazili svojo zaskrbljenost predvsem zaradi dogodkov okoli dvojezičnega šolstva, ko doživljamo, kako se na Koroškem spet uveljavljajo sile nemškega nacionalizma in se njihovemu Pritisku v skrbi za glasove vdajajo merodajni politični dejavniki. Zato je tudi danes potreben odločen boj proti tistim, ki razpihujejo 'narodnostno mr-žnjo ter vnašajo nemir, boj za enakopravno in mirno sožitje med narodoma na Koroškem.
Občnega zbora so se udeležili tudi mnogi častni gostje, med njimi jugoslovansko generalni konzul v Celovcu Borut Miklavčič, podpredsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Jože Božič ter zastopniki borčevskih organizacij iz gorenjske in koroške regije. V svojih pozdravih občnemu zboru so izpostavili, da v Sloveniji prizadeto spremljajo napade in pritiske na koroške Slovence, kakor tudi žaljive izpade proti bivšim borcem proti fašizmu in sploh proti tradicijam protifa-
šističnega boja. Poudarili so pomembno vlogo manjšine pri razvijanju dobrososedskih odnosov ter zagotovili koroškim Slovencem tudi v prihodnje vso podporo v boju za uresničitev pravic, ki so zajamčene v členu 7 državne pogodbe.
V delovnem poročilu, ki ga je prebrala Milena Grbblacher, je bila prikazana pestra in razvejana dejavnost ZKP v.zadnjem obdobju. Bilo je govora o najrazličnejših akcijah - od spominskih svečanosti in odkrivanja spominskih obeležij preko tradicionalnih pohodov na Komelj, na Arihovo peč, na Svinško planino ter po poteh Lenarta in Gašperja v Lobniku, pa do podeljevanja zahvalnih diplom domovom, ki so med vojno nudili zavetje in pomoč partizanom in odlikovanj bivšim borcem proti fašizmu.
Ta dejavnost je našla odmev tudi v živahni diskusiji. Priznanje in zahvalo je izrekel predvsem tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, ki je posebej izluščil skrb za dokumentacijo protifašističnega boja. Poudaril je, da je to delo pomembno ne le za koroške Slovence, ampak za vso Koroško in Avstrijo, saj dokumentira naš boj proti fašizmu in naš prispevek za osvoboditev Avstrije. »Ta boj je bistven del našega narodnega življenja in mladi bomo nadaljevali tradicije tega boja, kajti brez korenin ni življenja,« je naglasil tov. Sturm. Ko je govoril o trenutni
razpravi o šolstvu, je tajnik ZSO menil, da se na eni strani veča krog tistih, ki nas podpirajo v boju za naše pravice, na drugi strani pa hočejo strankarski vrhovi svoje položaje in glasove še naprej reševati z nacionalistično politiko. Zato bomo morali v bližnji bodočnosti ponovno opozoriti, kaj pomeni popuščanje tistim silam, ki so že enkrat zašle v nacizem; uspeh našega prizadevanja pa bo predvsem odvisen od naše odločnosti in naše enotnosti.
Občni zbor se je spomnil umrlih članov, med katerimi sta bila tudi tajnik ZKP Joško Kežar in koroški prvoborec inž. Pavle Žaucer-Matjaž. Pri volitvah novega vodstva pa so bili predsednik Janez Wutte-Luc in podpredsednika Lipej Kolenik in inž. Peter Kuhar ponovno izvoljeni, tajnik je postal Feliks Wieser st. in blagajnik Kristl Schellander, medtem ko je bil širši odbor pomlajen in so v njem zastopniki s celotenga ozemlja južne Koroške.
Predsednik Luc je v zaključnem nagovoru kratko orisal bodoče naloge ZKP. Kakor je bilo opozorjeno že prej v diskusiji, je posebej zavrnil množeče se napade na bivše borce proti fašizmu in blatenje protifašističnega boja. Sicer pa bodo bivši borci tudi v prihodnje v prvih vrstah boja za naše narodne pravice, za obstoj in enakopraven razvoj naše narodne skupnosti, je dejal predsednik ZKP ter naglasil:
»Če hočemo koroški Slovenci ohraniti svojo identiteto in narodno zavest, če hočemo kljubovati našim sovražnikom, ki se pojavljajo na vseh področij in v vseh oblikah, moramo združiti naše sile kot nekdaj v borbi proti na-cifašizmu. Uspeh naše nadaljnje borbe bo odvisen od naše enotnosti, od naše frontovske miselnosti in naše dejavnosti, ki jo moramo razvijati s požrtvovalnostjo in z zavestjo, da gre za našo skupno bodočnost.«
Preko 1000 Romov vsako leto nazaj v SFRJ
TRST, KOPER — Italijanske oblasti so v teku leta 1985 izročile jugoslovanskim preko italijansko-jugoslovanskih mejnih prehodov 1.196 Romov; v glavnem je šlo za mladoletne in otroke, ki so tajno prešli italijansko državno mejo. Podrobneje gledano je bilo med temi 32 romov, ki so imeli manj kot sedem let, 568 Romov med sedmimi in štirinajstimi leti, 596 Romov med štirinajstim in osemnajstim letom. Največ Romov (893) so italijanske oblasti izročile jugoslovanskim na mejnem prehodu pri Škofijah.
Te podatke navaja dnevnik italijanske manjšine v Jugoslaviji »Voce del Popolo« v včerajšnji številki; med drugim tudi navaja, da italijanske in avstrijske oblasti vrnejo Jugoslaviji vsako leto okrog 1.000 Romov, ki prihajajo predvsem iz Hrvat-ske, iz Srbije, s Kosova in Makedonije.
Razsežnost problema, ki je povezan z vračanjem Romov je tako velika — ugotavlja še »Voce del Popolo« — da je centri za socialno delo iz Slovenije ne morejo rešiti. O tem vprašanju je v sredo razpravljal izvršni svet koprske občinske skupščine: med drugim je bil mnenja, da bi reševanje tega problema moral prevzeti zvezni odbor za delo ter za zdravstveno in socialno zaščito; izvršni svet koprske občinske skupščine se je obrnil na zvezni organ, da bi leta sklenil sporazum z republikami in avtomnimi pokrajinami , v katerm bi bilo določeno, kateri bodo centri, ki bodo sprejeli Rome, ki jih italijanske in avstrijske oblasti vračajo Sloveniji.
Uživajte pravi dopust med koroškimi Slovenci v sončni ROŽNI DOLINI na južnem Koroškem (ki ima največ sončnih dni na leto)
v hotelu Antonič ROSENTALER HOF
A - 9184 Reka - Miihlbach
Od 21. marca dalje vam nudimo nepozabne dopustniške dneve in prijeten oddih. Konfortni hotel A kategorije, udobne sobe (WC, tuš, balkon, loža), priznana odlična kuhinja, lastni pokriti plavalni bazen, savna, hidromasaža, solarij, otroška igralnica, kopališče na prostem s čudovitim vrtom za sončenje, namizni tenis na vrtu in v hali; lastno lovišče, možnost ribolova v lastnem gorskem potoku in še druge ugodnosti za šport in prosti čas.
KORISTITE NAŠO OSEBNO VIGREDNO PONUDBO:
od 21. marca do 11. maja 1987 polni penzion od 35 DM dalje po 11. maju 1987 pa od 40 DM dalje.
PO ŽELJI LAHKO NAROČITE NAŠ PROSPEKT - TEL.: (0043) 4253 - 2241
Javna razprava na Novi univerzi na pobudo združenja ARCI
Deželni zakon v prid »kulturi miru« važno sredstvo za utrjevanje sožitja
V nedeljo v nabrežinski telovadnici
Mavrica glasbe, glasov in barv z mladimi pevci k vsega sveta
Pred dobrim mesecem, in sicer 3. februarja, je deželni svet Furlanije-Julijske krajine izglasoval zakon o »deželnih posegih za pospeševanje kulture miru in sodelovanja med narodi«. Dogodek ni vzbudil večjih odmevov v javnosti in
resnici na ljubo — niti v tisku, vključno našem, čeprav predstavlja pomembno novost. Da bi priklicalo ustreznejšo pozornost nanj, je združenje ARCI iz Trsta v sredo zvečer priredilo v učilnici Venezian na Novi univerzi javno razpravo, na kateri so z uvodnimi poročili sodelovali deželni svetovalci Krščanske demokracije Silvano Pagura, Komunistične partije Italije Augusta De Piero Barbina in Proletarske demokracije Giorgio Cavallo ter načelnik Centra za mir in razvoj tržaškega odseka ACLI Franco Codega. Srečanje je bilo predvsem informativne narave, saj je vsebina zakona le malokaterim podrobneje znana.
Zakon v svojih prvih členih določa, da Dežela Furlanija-Julijska krajina v mejah svojih pristojnosti podpira in neposredno sprejema pobude študijske, vzgojno-izobraževalne in informacijske narave v prid miru in sodelovanju med narodi. Gre za pobude, ki naj bi pospeševale poznavanje vzrokov in posledic vojn, odnosov med vojaškimi in civilnimi ustanovami, možnosti sodelovanja med državami Vzhoda in Zahoda ter Severa in Juga, pa tudi narodnostne resničnosti naše in sosednjih dežel, pri čemer so s posebnim poudarkom omenjene narodnostne manjšine. V ta namen bo deželna uprava po eni strani sama prirejala študijske posvete, izdajala diplomske naloge, zbirala in širila študijsko in didaktično gradivo, za kar bo ustanovila poseben arhiv. Po drugi strani pa bo deželna uprava finančno in drugjače podpirala javne in zasebne ustanove ter združenja, ki bodo delovali v prid miru, še zlasti na območju Alpe-Jadran. Med drugim bo vsako leto zagotovila nekaj štipendij gojencem Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu.
Za izvajanje zakonskih določil bo skrbela služba za kulturne dejavnosti, ki deluje pri Deželnem ravnateljstvu za
šolstvo, poklicno izobraževanje ter za kulturne dejavnosti in dobrine. Ta služba ima tudi nalogo, da seznani vse zainteresirane s pogoji za financiranje pobud v prid miru. Deželni svet je za izvajanje zakona v prvem triletju nakazal 1,6 milijarde lir; 300 milijonov od te vsote bo šlo v blagajne Jadranskega zavoda združenega sveta.
Na sredinem večeru je deželni svetovalec Pagura spomnil, da je zakon nastal po večletnem razpravljanju na osnovi štirih zakonskih osnutkov, in sicer komunističnega, demoproletarskega in dveh demokrščanskih. Razpravo so zavirali in otežkočali nekateri krogi politične desnice in sredine, ki so v zakonski pobudi videvali — po njegovem zgrešeno — popuščanje »nevtralističnim« stališčem, kakršna naj bi v mednarodni politiki zavzemala KPI. Pagura pa je tudi podčrtal, da je Furlanija-Julijska krajina prva dežela v Italiji, ki je odobrila takšen zakon.
Svetovalec Cavallo je ugotovil, da je zakon kompromis med različnimi stališči in da je bil zasnovan na začetku osemdesetih let, ko so bile razmere v državi in na mednarodni ravni dokaj drugačne od sedanjih. Kljub temu pa zakon po njegovem predstavlja pomembno politično dejanje, saj odraža neko hotenje in nakazuje neko smer, ki bi morali postati merili za presojanje dogajanja v deželnem in širšem okviru.
Podobno misel je izrazila svetovalka Barbino, ki je poudarila, da zakon pomeni začetek neke poti in odprto možnost. Koliko bo dejansko pomenil, pa bo odvisno predvsem od ljudi, tako od posameznikov kot od združenj. V tem smislu je predlagala, naj bi se osnoval odbor, ki bi nadziral izvajanje zakonskih določil. Ta predlog je sprejel in razširil zadnji govornik Codega. Po njegovem bi kazalo ustanoviti konzulto, ki bi ne samo nadzirala izvajanje zakona, marveč tudi delovaje parlamentarcev iz Furlanije-Julijske krajine, tako da bi sploh postala žarišče prizadevanj za mir v Furlaniji-Julijski krajini.
Iztekajo se zadnje priprave za manifestacijo z naslovom »Mavrica solidarnosti«, ki bo v nedeljo, 8. marca, ob 16. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. Na manifestaciji, ki jo prireja Občina Devin-Nabrežina, bodo nastopili mladi, ki želijo opozoriti prebivalstvo na pereč problem lakote v svetu. Pri manifestaciji bo sodeloval tudi izredni gost in sicer pevski zbor Jadranskega
zavoda Združenega sveta in južnega VVelesa, ki v teh mesecih nastopa po celi Italiji. Zbor je sestavljen iz 50 pevcev iz vsega sveta, ki se ukvarjajo z zborovskim petjem kot izvenšolsko dejavnostjo v weleškem zavodu Združenega sveta.
Koncert bo le del prireditve, saj bodo nastopili tudi dijaki nižjih srednjih šol iz devinsko-nabrežinske občine ter dijaki iz pobratenih občin Buj in Ilirske Bistrice.
Mavrica glasbe, glasov in barv, ki spominja na lansko manifestacijo za mir, bo gotovo pritegnila v nabrežin-sko telovadnico veliko število gledalcev.
Tečaj o slovenski kulturi v Trstu
Tretje predavanje izpopolnjevalnega tečaja »Prisotnost in prispevek slovenske kulture v Trstu«, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z zavodom IRRSAE dežele FJK, bo danes ob 16.30 v predavalnici Ferrero v Ul. Univerze 7. Dr. Pavle Merku bo govoril na temo »Večjezična stvarnost v Trstu od poznega srednjega veka do konca 17. stoletja: zgodovinski dokumenti v pozitivu in negativu«.
Pred odstopom je vladi uspelo odobriti zakonski odlok
Podaljšan rok (do 31. decembra) za prilagoditev javnih prostorov požarnovarnostnim predpisom
Tiskovna konferenca ženskega odbora CGIL, CISL, UIL
•w
Zenske: zahteva po enakopravnosti z moškimi zlasti na delovnem mestu
Vladi je pred odstopom vendarle uspelo podaljšati rok za prilagoditev javnih prostorov požarnovarnostnim predpisom. Z zakonskim odlokom je bil le-ta preložen na 31. december letos, medtem ko je bil rok za pridobitev začasnih dovoljenj, ki jih gasilci izdajajo hotelskim dejavnostim (na osnovi zakona 406/80), podaljšan do 30. junija 1991. Odlok tudi predvideva, da bo minister za kulturne dobrine, sporazumno z notranjim ministrom, izdelal tehnični predpis za izdajo požarnovarnostnih potrdil, ki bodo v skladu z zakonodajo o zaščiti zgodovinsko in umetniško pomembnih stavb ter poslopij, v katerih se nahajajo knjižnice, arhivi, muzeji, galerije, zbirke ali prostori za kulturne prireditve. Ministrstvo za kulturne dobrine bo moralo predpis, v obliki zakonskega odloka, izdelati do konca letošnjega leta.
Naj dodamo, da sodijo požarnovarnostna potrdila za šolska poslopja v pristojnost ustanov, ki so zadolžene za njihovo vzdrževanje.
Trgovinska zbornica pripravila tečaj za novozaposlene mlade diplomirance
Tržaška Trgovinska zbornica je za konec meseca pripravila tečaj teoretičnega usposabljanja za mlade diplomirance višjih šol in fakultet, ki so dobili zaposlitev v tržaških terciarnih podjetjih na osnovi tako imenovane pogodbe o usposabljanju in delu. Tečaj, ki ga bo finančno v celoti krila Trgovinska zbornica, bo trajal dve leti, lekcije pa bodo enkrat tedensko, ob torkih, med 14.30 in 18.30. Potekal bo v prostorih zbornice, predavatelji pa bodo kvalificirani operaterji, ki so jih predlagala stanovska združenja in ustanove.
Pobuda ima namen koristiti — na konkreten in specializiran način - podjetjem, ki delujejo na področju terciarnega sektorja ter hkrati spodbujati mladinsko zaposlovanje. Deležne je bodo vsa podjetja, ki so ali bodo v prihodnje zaposlile mlado kvalificirano delovno silo s pogodbo o usposabljanju in delu, za informacije in prijave pa se lahko obrnejo na Urad za poklicno usposabljanje pri Trgovinski zbornici. Naj dodamo, da so kot podjetja terciarnega sektorja mišljena tista, ki poslujejo na področju pomorskih prevozov (plovne družbe), špedicije, pomorske agencije in zunanjetrgovinska podjetja.
Ob priložnosti 8. marca je ženski odbor sindikatov CGIL, CISL in UIL v sodelovanju z deželnimi tajništvi teh sindikalnih organizacij sklical tiskovno konferenco, na kateri so govornice - Laura Sardella, Bruna Melchior in Lea Castellani — orisale pobude, ki naj bi privedle do upoštevanja enakosti med spoloma zlasti v svetu delavstva. Gre v bistvu za ustanovitev posebnih uradnih teles, ki bi v sklopu politike dela in zaposlovanja preprečevala razne diskriminacije med ženskami in moškimi pri dodeljevanju odgovornejših delovnih mest, kot tudi pri možnosti izbiranja službe, izobrazbe in profesionalnega izobraževanja.
Take komisije že obstajajo na vladni ravni, življenjske razmere pa sedaj zahtevajo, da pride do imenovanja teh komisij tudi v okviru krajevnih uprav. Ženske omenjenih sindikatov zahtevajo pravičnejše kriterijp pri zaposlovanju in nediskriminirano možnost dela za vse kategorije. Tako so že pred časom predlagale ustanovitev pristojne komisije pri deželnem odboru in deželnem svetu. Od predloga, ki so ga predočile pristojnim predstavnikom te krajevne uprave, je poteklo že več mesecev, ni pa še prišlo do konkretnega soočanja z le-temi. (Do prvega pozitivnega odziva pa je prišlo ravno včeraj v teku tiskovne konference, saj je podpredsednik deželnega odbora Renzulli, ki je bil sicer zaseden drugje, sporočil, da bo prvo srečanje z žen-
skami CGIL, CISL in UIL že prihodnji ponedeljek.) Ženske, vključene v sindikalne organizacije med drugim tudi predlagajo, da bi te komisije, ko bodo ustanovljene, tesno sodelovale s tistimi, ki že delujejo v sklopu ministrstva za delo in ministrske zbornice. Prav tako je, po njihovem mnenju, nujno potrebno imenovanje »svetnika enakosti«, ki bi na podlagi zakonov skrbel za enakopravno ravnanje z delavkami na delovnem mestu.
Skratka, položaj žensk v delovnem svetu ni ravno najboljši, oziroma, sploh ne tak, da bi ga lahko ocenili za sprejemljivega. Diskriminacij je še vedno preveč, možnosti izobrazbe, vsaj z ozirom na specifičnost potreb žensk, so pičlo odmerjene, prihaja pa tudi do nesprejemljivega izključevanja žensk iz produktivnega procesa. Žensko gibanje torej vse manj posega po tako rekoč nedosegljivih ciljih, temveč danes zahteva to, kar mu po vseh pravilih pripada. Delavstvo je že itak med najbolj diskriminiranimi sloji, tudi možnosti primerne zaposlitve so vedno manjše, ob vsem tem pa občutijo prav ženske največje krivice.
Po poročilih govornic na včerajšnji tiskovni konferenci se je razpletla živahna razprava z zanimivimi posegi, ki pričajo, da je zahteva po nediskri-miniranem delu občutena med ženskami, ne samo ob njihovem prazniku, temveč v slehernem vsakodnevnem dogajanju.
___________pismi uredništvu - pismi uredništvu_
Skrbstvo za mladoletnike na psu
Nastop 19 mladih gojencev GM
V Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna se nadaljujejo interni nastopi gojencev glasbene šole GM v Trstu. Teh je bilo v letošnjem šolskem letu že kar precej; namen le-teh pa je nuditi možnost vsem gojencem, tudi najmlajšim, da pokažejo svoje znanje, da se vsaj s kratko skladbico predstavijo zadovoljnim staršem in ostalemu občinstvu.
Na internem nastopu v sredo zvečer smo tako poslušali v glavnem gojence pripravnice ter prvih razredov, ki jih poučujejo profesorji Fedpra Fer-luga, Marko Bitežnik, Mojca Šiškovič, Jagoda Kjuder, Tea Košuta in Erika Slama. Predstavili so se s skladbami za klavir, violino, ena gojenka pa je nastopila tudi s flavto.
Skupno je nastopilo kar 19 gojencev in sicer: Varna Pečenik, Corinna Candian, Lara Gibi, Marija Krapež, Marjetica Možina, Maja Mezgec, Enri-co Lapel, Martina Hrovatin, Monika Hrovatin, Bernard Hrovatin, Irene Candian, Peter Nadlišek, Martina Krapež, Nataša Cibi, Sara Micalessi, Sara Mosetti, Alenka Hrovatin in Marjana Debeljuh.
Začetnike so pri klavirju spremljale prof. Tea Košuta, Alenka Bullo in Anastazija Purič, medtem ko so gojenci prvega in drugega razreda nastopili samostojno.
Nastop je bil prisrčen, saj so se mladi glasbeniki, kljub nekoliko začetne treme, kar dobro odrezali.
Spoštovano uredništvo, potem ko je stopil v veljavo zakon o splavu, je bilo v tržaški pokrajini zabeležiti manjše število otrok, potrebnih socialne pomoči, ker se je v zadnjih letih rodilo 10 odstotkov manj nezakonskih otrok kot v obdobju preden je stopil v veljavo omenjeni zakon.
Pokrajinska uprava je s preureditvijo svojih storitev ojačila tudi skrbstvo za mladoletnike, ki med drugim znatno teži na pokrajinsko bilanco, zato da bi storitve res odgovarjale potrebam prebivalstva.
Kdor sledi delovanju skrbstva za mladoletnike lahko izrazi le negativne kritike o storitvah pokrajine: skrbstvo deluje slabo in stroški so pretirani, medtem ko pokrajina nudi res malo »tistim ubogim otrokom, ki potrebujejo pomoč«.
Pretirana birokratizacija storitev je povzročila zagrenjenost pri socialnih delavcih za otroke. Otroke bi namreč morali premestiti z bivšega sedeža IPAMI, ki je bil zgrajen v ta namen in kjer so imeli na razpolago primerne strukture, v stanovanje v Ul. Valussi, ki so ga do pred kratkim zasedali bivši pacienti umobolnice. Ker je to stanovanje za otroke izredno neprimerno, so morale otroške negovalke najti iz-
redne -rešitve in vzele na svoj dom vsaka po enega otroka. St&novanje v Ul. Valussi ne bi bilo primerno niti za prašiče, saj ni nihče poskrbel, da bi zadostil niti najosnovnejšim higienskim predpisom, da ne govorimo o drugih potrebnih pripomočkih. In v takšno stanovanje naj bi namestili najbolj nebogljena bitja, otroke, ki niso dopolnili niti tretje leto starosti.
Rad bi po vašem časopisu seznanil javno mnenje z zgrešeno izbiro tržaške pokrajinske uprave, zaradi katere je sram celo pokrajinske uslužbenke, otroške negovalke, ki so se zoperstavile izbiram svojih predstojnikov. Slednji so tako drago plačani očitno le zato, da zagrešijo tako grobe napake.
K. E.
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika!
V sredo, 4. marca, je Primorski objavil članek o devinsko-nabrežinski občini, ki so ga napisali učenci osnovne šole Josip Ribičič iz Trsta z ozirom na sprejem pri županu, g. Bojanu Brezigarju. Navajajo mnogo zanimivih podatkov, ki jim jih je posredoval tamkajšnji župan. Med temi, omenjajo dva kamnita leva iz nabrežinskega marmorja ob Sueškem prekopu. Zdi se
mi, da bi bilo prav, če bi omenili na primer tudi, da na nabrežinskem trgu stoji velik kamnit spomenik padlim v NOB. Spomenik je postavila občina v čast sto dveh svojih padlih borcev. Važno bi bilo tudi napisati, da od štirinajstih vasi so nacifašisti požgali kar štiri: Mavhinje, Medjo vas, Cerovlje in Vižovlje. Prav tako bi ne smeli učenci prezreti, da v Nabrežini, rojstni vasi našega velikega pesnika Iga Grudna, stoji tudi njemu postavljen spomenik. In še pri naštevanju bivših povojnih županov sta bila izpuščena Oto Kralj in Dušan Furlan (velik partizanski invalid!) ter pomotoma namesto Terčona imenovan Tavčar. To sem smatral, da je treba dodati, ker menim, da berejo Primorski tudi naši rojaki daleč v tujini in je prav, da imajo točnejšo sliko o zgodovini nabrežinske občine.
Alojz Markovič Predsednik VZPI-ANPI za Devin-Nabrežino
■ Tržaška KZE je razpisala natečaj za dodelitev štipendije za tehnika fizi-opatologije srca in dihal. Rok za predstavitev prošenj zapade 18. marca 1987 ob 12. uri. Informacije nudi oddelek za zdravstvene aparature, Ul. Farneto 3, četrto nadstropje, vsak dan od 9.30 do 12. ure, razen ob sobotah.
Številne proslave Dneva žena
Koledarska pravila niso letos najbolj naklonjena prazniku žensk, 8. marcu, saj pade ravno v času, ko si marsikdo še ni opomogel od najbolj norega tedna leta - pustnega tedna. Kljub temu se bodo po vaseh in v mestu redno odvijale vsakoletne proslave, morda pa bodo le nekoliko mirnejše kot sicer.
Kakorkoli že, zaenkrat so proslavljanje mednarodnega* praznika žensk napovedala le nekatera slovenska društva. Med temi naj omenimo KD Ivan Grbec iz Skednja in ženski pevski zbor Prosek-Kontovel. Slednji bo v prostorih Kulturnega doma na Proseku priredil modno revijo, loterijo in kulturni program, seveda pa ne bo manjkalo glasbe, ob kateri se bodo udeleženke zavrtele.
Slovesnejše bo praznovanje v Zgoniku. Tu bo namreč doživel svoj krstni koncert ženski pevski zbor Rdeča zvezda, nastopil bo tudi narečni pesnik Atilij Kralj, poskrbljeno pa bo tudi za ples.
Letos bodo ženske počastili tudi upravitelji kina Ariston, kjer bodo predvajali film nemške režiserke Marga-rethe von Trotta »Rosa L.«. Film je posvečen liku Rose Luxemburg, v glavni vlogi pa igra Barbara Sukowa, ki je prav za to vlogo dobila nagrado na lanskem filmskem festivalu v Cannesu. Filmske predstave bodo zjutraj in popoldne, na razpolago pa bodo vstopnice po znižani ceni.
Praznovanja, ki smo jih pravkar omenili, bodo v soboto zvečer.
V	nedeljo, 8. marca, bo zaenkrat proslava v Prebenegu, pričela pa se bo ob 18. uri.
Toliko je doslej »uradnega«. Prepričani pa smo, da bodo ženske tudi drugje bolj ali manj veselo in zavedno praznovale. Seveda bomo o vseh praznikih žensk, ki bodo v naših krajih, še poročali.
Rajonski sveti
V	prihodnjih dneh se bodo sestali nekateri rajonski sveti in obravnavali probleme krajevnega- značaja. Danes se bo sestal rajonski svet za Skedenj in Čarbolo in sicer v prostorih v Ul. Ronchetto 77 ob 20. uri. Prav tako bo danes seja rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje v sejni dvorani v Ul. Ermacora 3 ob 18. uri.
Seja rajonskega sveta za Naselje sv. Sergija in Valmauro bo 10. t. m. na sedežu v Istrski ulici 43. Dan pozneje, 11. marca, pa se bo sestal rajonski svet za Sv. Ivan. Ob prisotnosti občinskega odbornika Jagodica bo obravnaval krajevne urbanistične probleme.
V roku dveh tednov naj bi izoblikovali novo lastništvo
Novo poglavje v prigodah Aquile po zadnjem sestanku na ministrstvu
Zaskrbljenost delavcev žaveljske rafinerije se stopnjuje
V zapleteni prigodi žaveljske rafinerije Aguila se odpira novo poglavje: že čez dva tedna pa bi morali vedeti, ali bo to zaključno poglavje pred končno rešitvijo vprašanja, ali pa le uvod v dokončno zaprtje obrata, ki bi spravilo na cesto okrog 500 delavcev in zadalo tržaškemu gospodarstvu nov katastrofalen udarec.
Prejšnje poglavje v romanu o Aguili, ki je čedalje bolj podoben kriminalki, se je dokončno zaključilo v sredo na novem srečanju na ministrstvu za industrijo, kjer so se pri podtajniku Crescu še enkrat zbrali Predstavniki Dežele (predsednik Bi-asutti in odbornik Francescutto), deželne finančne družbe Friulia, sindikatov, tovarniškega sveta žaveljske-ga obrata in krajevnih ustanov. Novost s tega srečanja, ki še enkrat ni prineslo konkretnih zaključkov, je bilo v bistvu spoznanje, da so bile dosedanje hipoteze o sestavi novega lastništva neosnovane. Avstrijski Podjetniki, ki naj bi "kazali zanimanje" za odkup rafinerije, se sploh niso odzvali številnim pozivom na Pogovore, tako da tako ministrstvu kot Deželi ni preostajalo drugega, da so to nezanimanje vzeli na znanje in se lotili novih hipotez.
Toda katere so nove hipoteze? O tem se za zdaj ne govori javno, saj so tovrstne gospodarske operacije po mnenju nekaterih uspešne le, če potekajo za zaprtimi vrati. Toda prav na rimskem srečanju so tudi sklenili, da se morajo ta "vrata" vsaj pripreti najkasneje čez dva tedna. Takrat bo namreč družba CEI—Sud -edina, ki je potrdila svoje zanimanje za odkup rafinerije - morala objaviti nov predlog sestave lastništva, v kateri bi bili seveda sama CEI-Sud, poleg nje deželna finančna družba Friulia, pa še tretji partner, po vsej verjetnosti iz tujine, katerega ime pa je za sedaj še zavito v meglo. Jasno je le, da to ne bo nobeden od štirih avstrijskih podjetnikov, ki očitno ne dajejo nobene garancije. Vendar naj bi tu ne šlo za neko povsem novo ime, pač pa za enega od poslovnežev, ki so svoj čas na ministrstvu za industrijo izrazili pripravljenost se angažirati v odkupu Aguile.
Kaj pa francoska družba Total, dosedanji lastnik rafinerije? Pozivi Dežele in ministrstva, naj se izogiba enostranskih pobud, so bili doslej kolikor toliko uspešni, - rok 28. februarja, ki ga je Laporte prvotno po-
stavil morebitnim novim kupcem, je vendarle šel mimo brez pretresov -vendar so tudi iz Francije tokrat dali vedeti, da so pripravljeni počakati samo še dva tedna. Če se v tem času položaj ne bo premaknil z mrtvega tira, bo Total začela tako imenovano "bonifikacijo" obrata, ki ni nič drugega kot prva faza dokončnega zaprtja žaveljske rafinerije.
Da so delavci Aguile karseda zaskrbljeni, ni potrebno posebej poudarjati. Včeraj so imeli v Žavljah novo skupščino, na kateri so jim sindikalisti povedali, kaj so se dogovarjali v Rimu in kakšne so perspektive, da ne ostanejo na cesti. Po tolikih razočaranjih je razumljivo, da so ne samo zaskrbljeni, ampak tudi skeptični. Prav zato zahtevajo - soglasno s sindikalisti - da bi vsaka nova hipoteza rešitve bila predhodno skupno analizirana. V upanju seveda, da se bo končno izoblikovala rešitev, ki naj bi v takšni ali drugačni obliki omogočila ohranitev ža-veljskega obrata in vseh delovnih mest, ki jih je doslej zagotavljal.
Čez dva tedna naj bi torej stvari bile jasnejše. Za takrat je predviden tudi nov sestanek s podtajnikom Crescom na ministrstvu za industrijo.
Ob pismu Amedea Savojskega istrskim beguncem
Knezove solze
Če je že šel kralj Henrik IV. v Ca-nosso, tudi knezu ni pod čast, če se občasno posuje s pepelom. Tako je najbrž razmišljal knez Amedeo Savojski, ko so se na njegovi delovni mizi začela grmaditi protestna pisma istrskih beguncev in njihovih organizacij. Kaj je zagrešil tako hudega knez, ki se z bratrancem Viktorjem Emanuelom puli za nasledstvo na prestolu sicer razpuščene italijanske kraljevine, da je užalostil istrske begunce? V knjigi intervjuju, ki jo je izdal pred nedavnim, je omenjal Zadar, Split in Dubrovnik z njihovim hrvaškim imenom in ne z italijansko verzijo.
Za nehoteno napako, kot jo sam imenuje, se je knez oprostil beguncem s pismom, ki ga je krajevni italijanski list objavil s poudarkom na prvi strani. Hrvaška imena, pravi knez, je hotel citirati kot sarkastični izziv, očitno pa so pri prepisovanju krtačnih odtisov slabo razumeli duha stavka. Ali so krivi drugi? Nikakor ne, velikodušno pravi knez, saj ve, da je kapitan odgovoren, če je ladja zaplula na čeri, pa čeprav je ob nesreči počival v svoji kabini.
In kot dokaz svoje ljubezni do Trsta in sploh do krajev, ki so pred desetletji spadali pod kraljevino Italijo, pravi, da je v Trstu dojel v vsej polnosti, kaj pomenita italijanstvo in domovinska ljubezen, predvsem pa je dojel, kaj pomeni meja, ki je po nje-
SSk hoče svojega predstavnika v odboru Raziskovalnega območja
V sredo se je pod predsedtvom tajnika Zorka Hareja sestal na redni seji pokrajinski izvršni svet SSk. Kot je rečeno v njegovem tiskovnem sporočilu, je svet razpravljal o sedanjem političnem trenutku na Tržaškem in še posebej o imenovanjih političnih predstavnikov v razne krajevne gospodarske, znanstvene in druge ustanove. Pri tem je vzel na znanje dokument, ki ga je Koordinacijsko združenje kraških vasi sprejelo glede volitev upravnega sveta Raziskovalnega območja in poslalo prof. Carlu Rubbii v Ženevo. _
Krajevno prebivalstvo meni, je rečeno v tiskovnem sporočilu, da bi v upravnem svetu Raziskovalnega območja moral biti tudi predstavnik, ki bi ga predlagala SSk. S tem bi vodstvo Raziskovalnega območja lažje vzpostavilo dialog s krajevnim prebivalstvom, korist pa bi imela tudi tukajšnja večinska narodnostna skupnost, čeprav danes večinske stranke drugače gledajo. SSk odločno podpira stališče Koordinacijskega združenja kraških vasi ter vabi stranke in celotno javnost, naj sprejmejo te zahteve.
Nov odbor za stik mesta z znanostjo
Včeraj zjutraj so v novinarskem krožku predstavili novoustanovljeni odbor za stik mesta z znanostjo. Odbor so ustanovile žene znanih mož, osebnosti z znanstvenega in kulturnega področja, z namenom, da vzpostavijo boljše stike z znastveniki in raziskovalci, ki delujejo v znanstvenih ustanovah tržaške pokrajine, in da seznanijo javno mnenje z delovanjem omenjenih ustanov. V ta namen bodo v kratkem priredile kulturna srečanja, večere o glasbi, folklori in gastronomiji različnih dežel, iz katerih prihajajo tuji znanstveniki. Tiskali bodo vodič mesta in mesečni bilten v angleščini. »Glavni namen tega odbora,« je dejala predsednica Fulvia Costantinides, »je pomagati posameznim znanstvenikom in njihovim družinam, da se boljše vključijo v našo družbeno in kulturno življenje tako, da bo prvi stik s tujim jezikom, drugačnimi vrednotami in običaji manj travmatičen, in zato da ohranijo lep spomin na kozmopolitsko in gostoljubno mesto.« V kakšni meri je naše mesto res kozmopolitsko in gostoljubno, se pravi večjezično in odprto do vseh kulturnih stvarnosti, pa je res hamletovsko vprašanje.
Vsekakor je Paolo Budinich, predsednik Mednarodne visoke šole za višje študije, napovedal, da bo razstava »Znastvena imaginarnost«, ki je med drugimi zastopala Trst na lanski pariški manifestaciji Trouver Trieste, ponovno potovala v Pariz, kjer bo na ogled od avgusta do novembra.
Burja in kamni v Tržaški knjigarni
V okviru tradicionalnega srečanja s knjigo v Tržaški knjigarni in praznovanj ob dnevu žena so sinoči v knjigarni predstavili literarno novost »Burja in kamni« treh zamejskih avtoric Irene Žerjal, Marije Mislej in Nadje Švare. Vabilu knjigarne se je odzvalo številno občinstvo.
Kot je med predstavitvijo povedala profesorica Marija Cenda, gre za nenavadno in presenetljivo zbirko z elementarnim učinkovitim naslovom. Skupna prvina treh avtoric, ki pripadajo različnim generacijam (za mlado Nadjo Švaro je ta prvi pomembnejši nastop) je v izpovednosti in liričnosti,
ki sta razvidni tako v pesmih Nadje Švare kot v prozi Marije Mislej in Irene Žerjal. Čeprav se prispevki tako razlikujejo, najdemo rdečo nit v neposrednosti in ženskosti, ki označuje to zbirko. Sličnost ženskih usod, ki jih avtorice doživijo do kraja, so še najbolj izrazite v Ženskem dnevniku Irene Žerjal. Vendar so motivi in tematike številne: od zamejskega vsakdana do splošnih bivanjskih vprašanj.
Avtorice so po predstavitvi prebrale nekaj odlomkov iz knjige. Sodelovala pa sta tudi Edvard Žerjal s kitaro in Tatjana Rojc pri branju, (bg)
Odvetnik Sampietro: »Andrea je nedolžen«
Preiskovalni sodnik Lugnani je včeraj uradno poveril sodnima zdravnikoma Nicoliniju in Altamuri ter kemijskemu izvedencu Giudiciju tri strokovne izvide, s pomočjo katerih se bo sodni položaj Andrea Pittane, ki je obtožen, da je 5. februarja ubil svojo nona Wilmo laksettich, morda obogatil z novimi elementi. Strokovnjaki bodo morali v roku dveh mesecev ugotoviti, kdaj je nastopila smrt, čigavi so lasje, ki jih je žrtev imela pod nohti in končno, ali so na Andreovih oblekah sledovi krvi, ki niso vidni s povečevalno lečo.
Odvetnik Sampietro je glede izvidov precej skeptičen. Prepričan je, da pripadajo lasje žrtvi, ki se je po udarcih prijela za glavo, glede drugih dveh pa je mnenja, da so po tolikem času možne le zelo približne ugotovitve in da bi jih bilo treba opraviti takoj po umoru. Odvetnik je stoodstotno prepričan, da je Andrea nedolžen. Preiskovalni sodnik je že zaslišal vse bra-nilčeve priče, ki so enoglasno potrdile okoliščine, po katerih Andrea sploh ni mogel biti tistega jutra na Pončani. V zvezi z začetnim priznanjem pa si odvetnik veliko pričakuje od psihiatričnega izvedenca Tuva, ki preučuje An-dreovo osebnost. On bi lahko pojasnil psihološkeznačilnosti, ki so fanta pripravile do neresničnega priznanja. »Upam, da bo kolegij izvedencev čim-prej opravil izvide, tako da bo Andrea kmalu na svobodi. Njegovi družini sem obljubil, da bo to lahko še v teku marca,« pravi Sampietro. Kaj pa policija? »Nadaljujemo s preiskavo,« je odgovor načelnika leteča oddelka Padu-lana.
Hudo ranjena tudi njegova sopotnika
Mladenič s Proseka ob življenje v prometni nesreči pri Šempolaju
Smrtna kosa je ponovno razredčila vrste slovenskih fantov. V prometni nesreči, ki se je pripetila v sredo zvečer med Šempolajem in Nabrežino, je izgubil življenje 23-letni Kristjan Metelko s Proseka 7, v oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice pa se bori s smrtjo 20-letni Korado Polh iz Križa 306. Tretji potnik, 24-letni Egon Hrovatič iz Repna 94, je bil lažje ranjen.
Dinamika nesreče ni posebno zapletena, po oceni karabinjerjev pa naj bi ji botrovala prevelika hitrost. Ura je bila nekaj minut čez 23., ko je Polh s svojo alfetto, v kateri sta se peljala še
Hrovatič (na prednjem sedežu) in Metelko (na zadnjem), peljal iz Šempolaja proti Nabrežini. Na dvojnem ovinku ga je začelo zanašati na desno, fant je verjetno močno pritisnil na zavore in sunkovito blokiral avto, ki pa se je po zakonu vztrajnosti dvignil na bližnji, 70 centimetrov visok zidek, na katerem je nato obstal z levim bokom. V teh bežnih sekundah se je odigrala tragedija.
Udarci in ropot prevrnjenega avta so zbudili gospo Legišo, ki stanuje v bližnji hiši na št. 5. Takoj je poklicala gasilce in sprožila alarm. Prvi so prihi-
teli na kraj nesreče openski gasilci, ki so s hidravličnimi kleščami presekali pločevino, v kateri so bili ujeti trije fantje. Toda za Metelka je zdravnik tržiškega Rdečega križa takoj ugotovil, da je vsaka pomoč odveč. Bil je pri priči mrtev. Polha in Hrovatiča pa so tržaški reševalci RK prepeljali v ka-tinarsko bolnišnico. Polh je dobil močne udarce v prsni koš in glaivo, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Včeraj zjutraj so ga podvrgli operaciji, vendar popoldne je bilo njegovo zdravstveno stanje še vedno brez izboljšanja. Hrovatiča so sprejeli na oddelek za torakalno kirurgijo: zaradi udarca v levi del prsnega koša in številnih ran, ki so mu jih povzročili po obrazu drobci razbitega stekla, se bo moral zdraviti 20 dni.
Sredin večer so fantje verjetno slavili v znamenju Polhove "pridobljene svobode". Fant je namreč le dan prej odslužil vojaški rok, ki ga je kot zaporniški čuvaj odslužil najprej v Rimu, zadnje mesece pa v Trstu. Na Proseku je vest o smrti Kristjana Metelka žalostno odjeknila. Kristjan je sedaj delal kot zidar, posebno izkušnjo pa je doživel med vojaškim rokom, ko je bil v okviru mednarodnega mirovnega kontingenta odposlan v Libanon. Se kot deček je igral v ekipi Primorja, pozneje pa je bil aktiven v okviru pro-seško-kontovelskega Mladinskega krožka.
Na slikah: prevrnjena alfetta in nesrečni Metelko.
govem mnenju posledica zanj nesprejemljive politične in subjektivne opor-tunosti, ne pa jasnega dejstva. Vendar to bi lahko bile le besede. Da bi dokazal svojo zvestobo tudi z dejstvi, knez poudarja, da se z otroki vsako leto udeležuje v Redipuglii svečanosti ob 4. novembru, istega dne pa se vselej s prijatelji poda na fojbo, da bi se s cvetom poklonil spominu žrtev. In škodoželjno dodaja, da mu ni znano, da bi kaj takega kdaj uradno storil tudi predstavnik italijanske vlade.
Ni čudno zato, da se je knez namrdnil, ko je neki italijanski predsednik (Pertinijevega imena ne navaja) prijateljsko in toplo objel predsednika Tita.
Ali so te besede dovolj, da bi potešile užaljenost istrskih beguncev? Knez očitno meni, da ne. Zato citira anekdoto iz svoje mladosti, ki, resnici na ljubo, ni v čast njegovi kulturi kot tudi ne vzgojiteljem nekdanje kraljevske družine. »Že kot otrok sem vedel -pravi Amedeo Savojski — da je nasproti Bariju, na drugi strani Jadrana pristanišče z imenom Ragusa. Šele ko sem začel vojaško službo v vojni mornarici, sem na zemljevidu bral ime Dubrovnik in ugotovil, da pristanišče, za katero sem mislil, da bi lahko bilo na Baltiku, ni nič drugega kot Ragusa.«
Knez tega izrecno ne pravi, očitno pa bi želel, da bi bile italijanske meje veliko bolj na vzhodu. V tem je v sozvočju s tržaškimi misovci, ki so se pred nekaj dnevi preimenovali v federacijo Trsta, Istre in Dalmacije. Ali je kaj hudega, če tudi knez, kot misovci, vpisuje v sanjsko knjigo željo po Istri in Dalmaciji, podobno kot preprost človek željo, da bi kdaj obogatel? Ali naj kriminaliziramo sanje?
Vsako tele ima svoje vesele, pravi pregovor, zakaj ne bi tudi misovci in knezi lahko imeli svoje iluzije. V tem ne bi bilo nič hudega. Hudo je, da s takimi in podobnimi stališči tolmačijo vzdušje dela tržaške javnosti, da odvračajo pozornost ljudi od konkretnih problemov in jih usmerjajo v neko preteklost, ki se ne more več vrniti. In prav ta miselnost, ta obrnjenost v preteklost, to objokovanje samega sebe je eden od vzrokov, in ne nepomembnih, da se mesto ni znalo še osvoboditi svojih spon, se zazreti v sedanjost in prihodnost, postaviti temelje svojega razvoja. In hudo-je, da časopis, ki se sicer prikazuje kot glasnik interesov Trsta, daje tolikšno pozornost in poudarek takim stališčem.
VOJMIR TAVČAR
Prepoznali moškega ki je zmrznil pri Proseku
Moškega, ki so ga karabinjerji našli predvčerajšnjim mrtvega v škarpi blizu proseškega nogometnega igrišča, so včeraj identificirali. Gre za 73-let-nega Francesca Jermana, ki se je rodil v Trstu in je že dolgo let bil na zdravljenju v tržaški umobolnici. Po Basag-lievi reformi je Jerman ostal v oskrbi psihiatričnih operaterjev kot gost in je živel v paviljonu H. Kako je prišel do proseške škarpe, po kateri je po vsej verjetnosti zdrsnil, tako da ni mogel več vstati in je zaradi hudega mraza zmrnil, bo ostala nerazrešena uganka. Jermana je včeraj zjutraj spoznal Francesco Petronio, ki je zaposlen kot bolničar v mrtvašnici glavne bolnišnice.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša draga
Ana Racman
roj. Marc
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 7. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev.
Žalujoči: hči Mara z možem Žarkom, vnuka Erika in VValter, brat Ivan in nečaki z družinami
Bazovica, 6. marca 1987
Ob smrti ANE MARC vd. RACMAN izrekajo prizadeti družini globoko sožalje učiteljica, učenci in starši V. razreda ter učno in neučno osebje in združenje staršev OŠ P. Trubar iz Bazovice.
Ob prerani smrti dragega KRISTJANA
izreka hudo prizadeti družini občuteno sožalje podjetje Pangerc.
Zanimiva glasbena prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah
Klavir za dva (Tarabocchia-Squadrito) drevi na openskem glasbenem večeru
Klavir za dva: igra, ali pa ne — to je naslov nocojšnjega openskega glasbenega večera, ki bo v Prosvetnem domu s pričetkom ob 20.30 in na katerem bo nastopil, kot že napovedano, klavirski duo Tarabocchia - Sgu-adrito.
Pianistka Silvia Tarabocchia je dokončala študij klavirja na tržaškem konservatoriju Tartini, kjer sedaj tudi poučuje, pod vodstvom priznanega glasbenika in pedagoga Daria de Rose (znan je predvsem kot član slavnega komornega ansambla Trio di Trieste). Še kot študentka se je Silvia Tarabocchia s posebnim veseljem posvetila komorni glasbi in v tej. zvrsti se je tudi izpopolnjevala po diplomi pri priznanih glasbenikih (Maureen Jones). V okviru koncertov, ki jih prireja SKD Tabor, je Silvia Tarabocchia že nastopila pred leti v duu z violončelom in že takrat smo posebno cenili njeno nenavadno senzibilnost in mu-zikalnost pri spremljanju, oziroma pri komornem muziciranju.
Maria Concetta Sguadrito je prav tako dokončala študij klavirja na Tartiniju in se nato izpopolnjevala pod vodstvom raznih glasbenikov (Bruno Mezzena, Gyorgy Sandor, Rodolfo Ca-
porali). Nastopala je po Italiji kot solistka in v raznih komornih sestavah.
Duo je nastal pred nedavnim s prvenstvenim namenom, da poglobi tako v tehničnem kot tudi v interpre-tacijskem smislu bogato problematiko, ki zadeva štiriročno klavirsko literaturo.
Nocojšnji koncertni spored vključuje nekaj primerov različnih glasbenih »svetov«, ki so prisotni v štiriročnem klavirskem repertoarju. Najprej bodo na vrsti tri Schubertove koračnice, ki so primer lahkotne Haus-Musik in kjer se vojaški značaj smotrno prepleta s salonskim stilom. Sledile bodo Brahmsove Variacije na Schumannovo temo opus 23. Variacije sestavljajo krajši odlomki, ki so zelo različni po vzdušju, preveva pa jih notranja globoka napetost in sugestivna zvočnost.
V drugem delu bomo najprej prisluhnili drugi Brahmsovi skladbi, ki se pa bistveno razlikuje od prejšnje. VJalzer opus 39 pripada namreč sklopu 16 valčkov, ki spominjajo na lahkotnost in vedrino dunajske salonske glasbe,-čeprav so v določenih trenutkih opazni tudi melanholični toni.
Čisto drugačnemu svetu pa pripada delo z naslovom Dolly skladatelja Fa-
ureja. Gre za skladbo, v kateri se romantični utripi in optimizem odsevata v nostalgičnem iskanju izgubljene nedolžnosti otroštva. Vse to v tonih, ki so zdaj intimni in nežni, včasih ironični, kdaj pa kdaj tudi živi in nestrpni.
Nives Košuta
»Un’ora d’amore« do nedelje v Cristallu
V gledališču Cristallo se bodo do nedelje, 8. marca, nadaljevale reprize igre »Un'ora d'amore« Josefa Topola v režiji Francesca Macedonia. V delu nastopajo Orazio Bobbio, Federica Ta-tulli in Lidia Lagonegro. Igra se vrača v Trst po uspešni večmesečni turneji po Italiji.
■ Pokrajinska uprava razpisuje javni natečaj za mesto ravnatelja oddelka četrtega sektorja (splošne tehnične dejavnosti). Rok za predložitev prošenj zapade 31. marca letos. Vse informacije nudi Urad za osebje, Ul. Geppa 21, od ponedeljka do sobote.
Jutri bodo odprli razstavo Deželnega odbora za zaščito kraških pojavov
Projekt za novo podobo Glinščice: obnovitev mlinov in kanalizacije (a Občina Dolina o tem nič ne ve!)
Pisani viri nam pričajo, da je že v 13. stoletju delovalo nekaj mlinov na Glinščici. V naslednjih stoletjih se je njihovo število povečalo in ob koncu 19. stoletja je bilo od Botača do izliva Glinščice kar 31 vodnih mlinov. V tem stoletju pa je pomen njihove dejavnosti upadel, mlini so bili zapuščeni in so v nekaj desetletjih razpadli. Danes so v Dolini Glinščice opazne le še ruševine mlinov, dovodnih kanalov in jezov.
Zakaj ne bi poskusili preprečiti, da se dokončno izbriše spomin na to dejavnost tukajšnjih prebivalcev, ki je skozi več stoletij imela važno vlogo v krajevnem gospodarstvu? To je eden od ciljev, ki si jih je zadal Deželni odbor za zaščito kraških pojavov: njegov sodelavec Maurizio Radacich je skupaj z arhitektom Carlom Nicotro izdelal predlog za delno obnovitev mlinov in kanalizacije ob Glinščici. Zbran material in možne sanacijske načrte bodo predstavili na razstavi, ki jo bodo odprli jutri v dvorani tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Venelo in bo odprta do 13. marca.
Projekt, ki sta ga pripravila Radacich in Nicota, predvideva očiščenje ruševin mlinov od Benacota in od Jožeta s Klinšče, popravilo jeza ob izviru Glinščice, in kanala, ki vodi od mlina do Kluna ter preureditev tega mlina in mostu ob njem.
Vsi ti posegi morajo sloneti na podrobnih raziskavah v arhivih in na mestu samem ter upoštevati tradicionalne sisteme gradnje, zato da lahko vrnejo pravo nekdanjo podobo zgradb.
Zaenkrat pa je vse to le želja. Ne smemo namreč pozabiti, da je Dolina Glinščice zaščiteno področje, ki ga upravlja dolinska občina. Le-ta ni doslej dobila nobenega uradnega obvestila o poteku in namenih raziskave, zaradi česar je vrednost te pobude vsaj kar se tiče stikov z neposredno najbolj prizadetimi dejavniki, dvomljiva in vprašljiva.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Teatro Slabile iz Bočna ponovil delo D. Wassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 11. do 22. t. m. bo stalno gledališče Teatro Biondo iz Palermauprizorilo Shakespearovo delo IL RACCONTO D'IN-VERNO, ki ga je prevedel Agostino Lombardo. Režija Pietro Carriglio. V abonmaju odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red B/H) druga predstava Respighijeve opere LA FIAMMA. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Maestrini.
Jutri ob 17. uri (izven abonmaja) predstava Puccinijevih del LE VILLI in Gl-ANNI SCHICCHI. Dirigent T. Severini, režiser F. Crivelli. Ponovitev v nedeljo, 8.. t. m., ob 16. uri (red D).
koncerti
Glasbena matica - Sezona 1986/87
priredi 7. abonmajski koncert, ki bo v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ZLATOMIRA NIKOLOVA - mezzosopran, IVAN SANCIN - bas, LOVRENC ARNIČ in ALEKSANDER ROJC - klavir. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti od ponedeljka, 9. t. m., dalje.
Societa del Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. t. m., ob
20.30	bo v gledališču Rossetti nastopila skupina OUARTETTO ALLEGRI.
SKD Tabor - Prosvetni dom - OPENSKI GLASBENI VEČERI. Danes, 6. marca, ob 20.30 KONCERT DUA TARABOCCHIA - SOUADRITO (klavir štiriročno). Na sporedu: Schubert, Brahms in Faure. Vabljeni!
Teatro Cristallo - Nedeljski koncerti. V nedeljo ob 11. uri bo v sklopu cil-kusa nedeljskih koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi v sodelovanju s tržaško pokrajino, nastopil komorni orkester pod vodstvom Severina Zannerinija. Izvajal bo Schubertove skladbe. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi od danes dalje.
Šolsko skrbništvo je razpisalo redna natečaja po naslovih za dopolnitev pokrajinske lestvice za sta-lež:
—	za pomožno osebje (3. službena stopnja)
—	za tehnične sodelavce (4. službena stopnja)
Natečaja se lahko udeleži neučno osebje 3. oz. 4. stopnje in tudi začasni suplenti, ki v roku natečaja dosežejo dve leti (24 mesecev) odgovarjajoče službe. Rok za predložitev prošnje zapade 16. t. m. Informacije dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8 (1. nadstropje), tel. 61193. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure, torek, četrtek od 16. do 17. ure.
OBČINA DOLINA Župan
obvešča, da je sklep občinskega sveta št. 26/c z dne 26. 2. 1987 v predmetu: »Sprejem delne variante št. 10 splošnega regulacijskega načrta«, potem ko je bil že objavljen na občinski oglasni deski, na prost vpogled v občinskem tajništvu (soba št. 43) za dvajset zaporednih dni, vključno prazniki, od 6. 3. 1987 dalje, s sledečim urnikom:
—	ob delavnikih od 8.00 do 14.00 ure;
—	ob praznikih od 9.00 do 12.00 ure.
K navedenemu sklepu spadajo vsi tehnični izdelki omenjene variante.	*
Ustanove in privatniki lahko predložijo pismene pripombe na kolkovanem papirju v roku 20 dni od zapadlosti vpogleda variante, v smislu čl. 9 UZ 17. 8. 1942 št. 1150 in poznejših sprememb.
ŽUPAN Edvin Švab
razna obvestila
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
V Društvu slovenskih izobražencev -Peterlinova dvorana - bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 predaval dr. Bernard ŠPACAPAN o aktualni temi AIDS - PRETIRAN STRAH IN POTREBNA PREVIDNOST.
Domska skupnost Dijaškega doma v Trstu sporoča in obvešča vse, ki so izgubili razne predmete (ključe, denarnice itd.) ob pustovanju naj se zglasijo v Domu, kjer so nekateri najdeni predmeti na razpolago. Prosimo vse , ki so pomotoma zamenjali oblačila, naj jih prinesejo, da jih vrnemo lastnikom.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	Krožku za trgovino in turizem -
UL S. Nicolo 7 - bodo danes, 6. t. m., ob 19. uri odprli razstavo slikarja Lucia COVRE.
V	galeriji AL BASTIONE - Ul. F. Ve-
nezian 15 - bo do 13. marca na ogled razstava treh umetnikov: F. BERNINIJA, C. FUCHSA IN C. GALLA.
V	galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE.
KD Rdeča zvezda
vabi ob dnevu žena na
KRSTNI KONCERT
ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda, ki bo jutri, 7. t. m., ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sledil bo zabavni večer z ansamblom Furlan in narečnim pesnikom Atilijem Kraljem. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 6. marca
STANA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.57 — Dolžina dneva 11.22 — Luna vzide ob 9.18 in zatone ob 0.36.
Jutri, SOBOTA, 7. marca
FELIČKA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.01 najvišja 34 cm, ob 7.15 najnižja -23 cm, ob 12.51 naj višja -3 cm, ob 16.52 najnižja -10 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,2 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, veter vzhodnik-severovzhodnik, burja, 16 km na uro, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Karen Marassich, Alex Bevilacgua, Chiara Cociani.
UMRLI SO: 91-letna Anna Maggi, 70-letna Agnese Perazzolo, 77-letna Dome-nica Dorliguzzo, 74-letni Abigail Babos, 76-letni Ferdinando Codan, 86-letna Maria Macorigh, 90-letni Fernando Degano, 74-letni Daniele Kariž, 84-letna Rosa Bressan, 64-letni Antonio Bonafede.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2. marca, do sobote, 7. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, UL Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura H, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ZAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje naš dragi LOJZKO PAŠ-KULIN svoj rojstni dan. Iskrene čestitke in še na mnoga leta mu.kličejo vsi domači, posebno mala Izabel, ki svojemu nonetu pošilja koš poljubčkov.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Rosa L., dram., ZRN 1986; r. Margarethe Von Trotta; i. Barbara Sukowa, Daniel 01brychsky.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Capriccio, er., It. 1987, r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 La famiglia, dram., It. 1986, 135'; r. Ettore Scola, i. Vittorio Gassman, Fanny Ardant.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986; r. Peter Fa-irman; i. Paul Newman, Tom Cruise.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Adolescenti voglise, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 II collegio delle su-persexy, porn., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Vuppies IL, kom., It. 1986, 100’; r. Enrico Oldaini; i. Massimo Boldi, Jerry Cala.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 Fenomeni paranormali incontrollabilijant.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronenberg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis.
RADIO - 15.30, 21.30 II sesso sulle lab-bra, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD L Grbec priredi jutri, 7. t. m., ob 18. uri DRUŽABNI VEČER OB 8. MARCU. Ob 20.30 govor Brede Pahor in nastop pevske skupine SOVODENJSKA DEKLETA. Vljudno vabljeni!
Ženski pevski' zbor Prosek-Kontovel priredi jutri, 7. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku PRAZNIK ŽENA. Na sporedu: modna revija, loterije, kulturni program in ples z ansamblom Lords.
Zveza žena iz Prebenega priredi proslavo ob praznovanju dneva žena v nedeljo, 8. t. m., ob 18. uri s sledečim programom: govor sen. J. Grbec, nastop igralske skupine F. Prešeren iz Boljunca ter vaških recitatorjev.
prispevki
Namesto cvetja na grob Alojza Kosmača darujeta Marija in Bruno Zahar 20.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Alojza Kosmača daruje družina Kosmač-Nusdorfer 50.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na pok. Ančko in Justo Bogateč darujeta Savina in Anna iz Gabrovca 40.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na pok. Marijo Dolenc darujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000-lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Marijo Jelerčič por. Prez-zi darujeta hči Rosana in sin Uči 100.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu in
100.000	lir za Cerkveni zbor M. Kogoj.
V	spomin na babico Marijo Jelerčič por. Prezzi daruje Katja Pasarit 50.000 lit za MZ Glasbene matice.
V	spomin na Marijo Jelerčič por. Prezzi daruje mož Pino 100.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu, 100.000 lir za Cerkveni pevski zbor M. Kogoj ter 100.000 lir za cerkev pri Sv. Ivanu.
Namesto cvetja na grob daruje Zora Kariž 10.000 lir za boljunsko cerkev,
10.000	lir za ricmanjsko cerkev ter 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 5. obletnici smrti dragega Milana Kosmine darujeta družini Kosmina in Trampuž 30.000 lir za Sklad M. Čuk ter
20.000	lir TPK Sirena.
V	spomin na Srečka Štoko daruje Ida Bukavec 10.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan darujeta Miranda in Zofka Kapun 10.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Ob plačanju članarine sta darovala za Društvo slovenskih upokojencev: Amalija Pertot 7.000 lir in Vilko Batič 7.000 lir.
V	spomin na Marijo Trobec vd. Purič daruje družina Trampuš 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob smrti matere Maije Trobec daruje hči Renata Škabar z družino 50.000 lir za repentabrsko cerkev ter 50.000 lir za MPZ Zvonček.
V	spomin na nono Marijo Trobec daruje Laura Deste z družino 50.000 lir za MPZ Zvonček.
V	spomin na pok. teto Marijo Trobec daruje družina Moser 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Marije Trobec daruje družina Gomizelj 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Marije Trobec darujejo družine Doljak 15.000 lir, Berto-lino 10.000 lir ter Hmeljak 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na pok. Kristino Lavrenčič darujeta družini Žerjal in Žerjul 30.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
Člani pustne blagajne darujejo 343.600 lir za Kulturni center - Lonjer.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
mali oglasi
TRGOVSKO podjetje zaposli osebo, veščo uradniškega dela. Pismene ponudbe oslati na upravo Primorskega dnevni-a, Drevored 24 maggio, 34170 Gorica, pod šifro »Izkušen uradnik«.
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajce za rejo in za zakol. Tel. 229285
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajčji hlevski gnoj. Tel. 229285.
IMPORT-EXPORT sprejme v službo dinamično osebo, ki obvlada tehniko zunanje trgovine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Import-export«.
DAJEM v najem opremljeno stanovanje v dvonadstropni hiši nebivajočim v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno tri mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. (0481) 30890.
PROTI IZPADANJU las preparati D ER-BE - VITANOVA. Parfumerija KOZMETIKA 90 - Opčine.
NA PUSTNI TOREK v Dijaškem domu je nekdo pomotoma vzel dolgo, žensko, temnomodro jopo. Najditelj naj kliče tel. 225079.
menjalnica
5. 3. 1987
Ameriški dolar............ 1293.—
Nemška marka ............... 708.50
Francoski frank............. 211.50
Holandski florint........... 626.50
Belgijski frank.............. 33.30
Funt šterling............. 2020.—
Irski šterling............ 1876.—
Danska krona................ 185.50
Grška drahma ................. 9.10
Kanadski dolar ........... 945.—
Japonski jen................... 7.90
Švicarski frank ........... 840.—
Avstrijski šiling............ 100.40
Norveška krona ............ 184.—
Švedska krona.............. 199.—
Portugalski eskudo............. 8.60
Španska peseta................. 9.60
Avstralski dolar ............ 835.--
Debeli dinar................... 1.85
Drobni dinar................... 1.80
Dfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DL.II\D tržaška kreditna banka
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
CORAGGIO... FATTI AMMAZZARE — ZDA 1983. Režija: Clint Eastwood. Igrajo: Clint Eastwood, Sandra Locke.
Nocoj, 6. marca, ob 20.30, na Italia 1. -
Clint Eastwood je grob, odločen, v srži pošten in le zaradi sile razmer nasilen junak neštetih akcijskih in pustolovskih filmov. Eastvvood se je najprej uveljavil kot samotarski junak Leonejevih vesternskih balad. Pravkar smo ga gledali v prvih špageti-vesternih italijanskega režiserja Per un pugno di dollari in Per gualche dollaro in piii, v okviru ciklusa, ki ga RAI posveča Sergiu Leoneju. Ta teden, v nedeljo 8. in v ponedeljek 9. marca, pa bo na sporedu na RAI 1 ob 20.30 II buono, il brutto e il cattivo. Eastwood je zelo učinkovito nastopil tudi v »črnih« in nasilnih zgodbah Donalda Siegla, kot »vojak Jonathan« in cinični policaj Cal-laghan...
Prav ta jekleni in brezkompromisni lik ameriškega policaja je prinesel Eastwoodu največ popularnosti, tako da ga je filmsko podoživel kar štirikrat! Pričujočo inačico, zadnjo Po vrsti, je Eastwood celo režiral: v njej mora Callaghan odkriti krivce dolge verige okrutnih umorov, ki se prične s posilstvom mladega dekleta...
mu uspehu tega filma (pet oskarjev) italoameričana Franka Capre pa botrujeta tudi realistična mizanscena in čisto vsakdanje izrisana zgodba. Zaradi teh kakovosti je bilo Caprovo delo prototip neštetih drugih komedij (preko 100) na isto ali podobno temo, ki so nastale v Hollywoodu med leti 1934 in 1944 (Sadoul).
UNA DONNA NEL LAGO — Lady in the Lake — Gospa v jezeru. ZDA 1946.
Režija: Robert Montgomery. Igrajo: Robert Montgo-mery, Audrey Totter, Lloyd Nolan.
V sredo, 11. marca, ob 21. uri, na RAI 3.
Film spada med najbolj izvirna dela Ghezzijevega ciklusa Čudovita obsedenost, ki se začne v nedeljo in bo trajal ves teden na RAI 3 v veliko veselje ljubiteljev filma. Zgodovine filma navajajo to delo ameriškega igralca in režiserja Roberta Montgomeryja, ker je prvi film, ki je v celoti posnet s tako imenovano »subjektivno fotografijo«: filmska kamera snema in kaže vse dogajanje takorekoč »v prvi osebi«, tako da gledalec vidi v kadru to, kar naj bi videl z lastnimi očmi sam protagonist filma. Zaradi tega »čudnega« efekta ne vidimo v filmu niti protagonista...
LUDVVIG — It.-Fr.-ZRN 1972.
Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Helmut Berger, Romy Schneider, Trevor Howrd, Silvana Mangano.
Nocoj, 6. marca, ob 20.30, na RAI 3.
SENSO — Italija 1953.
Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Alida Valli, Farley Granger, Massimo Girotti.
Jutri, 7. marca, ob 16.50, na RAI 3.
S pričujočoma naslovoma se zaključuje lep ciklus, ki ga je RAI 3 posvetila velikemu italijanskemu filmskemu, gledališkemu in opernemu režiserju Luchinu Viscontiju (1906-1976). Ludwig je štiriuren razkošen, rafiniran in koreografski filmski maraton o zatonu stare Evrope. S čudovitim - a morda jalovim - znanjem in kultiviranim aristokratskim pristopom izrisuje Visconti tragično usodo neke dobe in neke osebnosti. Hladnoočarljivi Helmut Berger pooseblja Ludvika II., bavarskega kralja, ki v nerealiziranih ambicioznih sanjah in neuresničenih človeških afektih propada ob prijateljstvu z Wagnerjem (Trevor Howard) in neuresničeni ljubezni s sestrično Elizabeto Avstrijsko (Romy Schneider).
Senso je prav tako (a mnogo bolj prepričljiva) zgodovinska melodrama. Leta 1866 se poročena italijanska aristokratinja zaplete v strastno in nedovoljeno ljubezensko razmerje z avstrijskim oficirjem. To je prav gotovo eden najlepših filmov na temo italijanskega risorgimenta. Med zasebno dramo, ki jo boleče poda Alida Valli, in družbeno-zgodo-vinsko dimenzijo, ujame Visconti pravi duh in ritem časa, ki preveva tudi literarno predlogo - Boitovo novelo.
ACCADDE UNA NOTTE — It happened one Night — Zgodilo se je neke noči. ZDA 1934.
Režija: Frank Capra. Igrajo: Clark Gable, Claudette Colbert, Ward Bond.
V nedeljo, 8. marca, ob 10.25, na RAI 2.
Ljubka hčerka miljonarja zbeži oblastnemu očetu z avtobusom, ki pelje iz New Yorka v Miami. Na poti sreča šarmantnega novinarja. Junaka se seveda, po številnih prepirih in nesporazumih, zaljubita in...poročita. Barvita, duhovita in inteligentna komedija doseže svoj učinek predvsem zaradi odlične igralske zasedbe (par Gable-Colbert), velike-
LA FINESTRA SUL CORTILE — Rear Window, ZDA 1954.
Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: James Stewart, Gra-ce Kelly, VVendell Corey, Raymond Burr.
V	četrtek, 12. marca, ob 20.30, na RAI 2.
Vsi Hitchcockovi ljubitelji si bodo radi še enkrat ogledali, tokrat prvič na televizijskem ekranu, to klasično, spektakularno in zelo napeto zgodbo, ki se skoraj v celoti odvija v stanovanju nekega fotografa... James Stewart mora ležati dalj časa, ker si je zlomil nogo, pri tem se kratkočasi z voyeurističnim ogledovanjem, domačih (tudi intimnih!) prizorov, ki se dogajajo v stanovanju bližnje palače. Tako je slučajno priča zagonetnemu umoru, pri težavnem razkrin-kovanju morilca pa mu zvesto pomaga sijajna in zaljubljena Grace Kelly.
Ob tej glavni pripovedni niti razvije Hitchcock še subtilno psihološko analizo človeškega značaja in vedenja.
RDEČE KLASJE — Slovenija 1970.
Režija: Živojin Pavlovič. Igrajo: Rade Šerbedžija, Majda Potokarjeva, Irena Glonarjeva, Jože Zupan.
V	četrtek, 12. marca, ob 22.25, na RTV-Lj.
»Pavlovič je daleč največji sodobni jugoslovanski režiser, najbolj eklektičen in kultiviran, najzanimivejši, hkrati pa neprodoren in težko sprejemljiv.« (Sandro Scandolara) Zika Pavlovič je skupaj z drugimi režiserji svoje generacije (Makavejev, Petrovič, Cengič, Djordjevič) bistveno opredelil razvoj jugoslovanskega filma iz .začetnega povojnega socrealističnega dogmatizma in vznesenosti v bolj kritično spremljanje sodobnih problemov in problematiziranje protislovij sodobne socialistične družbe. Hkrati pa je srbski režiser, rojen 1933 v Šabcu, tudi avtor »slovenskih« filmov. Filmi, ki jih je realiziral v Sloveniji (pričujoči, Let mrtve ptice in Nasvidenje v naslednji vojni), so po mnenju marsikoga bolj »slovenski« (po pristnosti in svojskosti seveda!), kot dela nekaterih slovenskih avtorjev.
Rdeče klasje prikazuje po Potrču (Na kmetih) prisilno zemeljsko kolektivizacijo in ustanavljanje kmečkih delovnih zadrug v Jugoslaviji v prvem povojnem obdobju. Film so v Jugoslaviji zlasti družbeno-politični krogi sprejeli precej polemično.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
D0LLIE DE LUXE - ROCK C0NTRE OPERA EP
Europe in A-Ha sta doslej najuspešnejši skupini, ki prihajata iz Skandinavije, zdi pa se, da posrečenega »nordijskega« ciklusa dobrih ansamblov še ni konec. Vedno iz severnih krajev prihajata nadvse prikupni deklici, ki sestavljata skupino Dollie De Luxe. Prvič sta se predstavili širšemu občinstvu prav v Italiji in sicer med televizijsko oddajo Proffimamente... non stop, katere režiser je priznani Enzo Tra-pani. (Mimogrede naj omenimo, da sodeluje pri oddaji tudi tržaška Wiz Orchestra).
Toda povrnimo se k našim gospodičnam. Njun prvi album nosi naslov Rock Contre Opera in prav tako je album tudi posnet. To so v bistvu zmesi raznih klasičnih skladb in starega rocka, ki bodo v kratkem verjetno dvignile val polemik, mogoče zaradi neoriginalnosti, ali pa zaradi zlorabljanja klasične glasbe. Povedati pa moram, da se Bizetova Carmen zelo lepo sliši ob Gimme Some Lovin' Steveja Win-wooda. In še in še bi lahko našteval primere.
LP ploščo sta Dollie De Luxe snemali v Oslu in vsebuje pet pes-
K---------------------------------
mi v prvem delu in zelo dolgo suito v drugem delu. Rock Contre Opera priporočam vsem ljubiteljem dobre glasbe, saj je plošča med drugim zelo dobro posneta in za vsakogar lahko zanimiva.
Pesmi albuma so naslednje: Carmen - Gimme Some Lovin', Vilja -VJhatever You VJant, The Waltz Arias, Caro Nom - Sex Drugs & Rock n Roli, Oueen Of The Night -Satisfaction, in še zadnja suita The Magic Plute - Lennon McCartney Songs.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
nt; ram_____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo! - K.O. tecnico
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
12.05	Variete: Prdnto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Pr.imissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Tutto accadde un venerdi (kom., ZDA 1977, r. Gary Nelson,
i.	Jodie Poster, Barbara Harris, John Astin, nato risanka Walta Disneya - Il condor testardo)
22.15	Nanizanka: A.Hitchcock predstavlja - Una corda per due
22.40	Dnevnik
22.50	Dnevnik. Posebna oddaja
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Izobraževalna oddaja: Etruščani
# RAI 2	j
11.15	Informativna oddaja: Didaktični material
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik - Iz parlamenta
17.00	Dnevnik
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -LJnfermiera di Manuel
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja.: Mixer -kultura
23.30	Aktualnosti: Studio aperto
23.45' Film: Gli ottimisti (kom., ZDA
1973, r. Anthony Simmons, i. Peter Sellers, Marjorie Yates, Don-na Mullane, John Chaffey)
11.30	Informativna oddaja: Conoscere Alpe-Adria
12.00	Informativna oddaja: Alicina knjižnica (5. del)
12.30	Inf. odd.: Zemljepis danes
12.55 Informativna oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: Due lettere anonime (kom., It. 1945, r. Mario Camerini, i. Clara Calamai, Andrea Checchi, Otello Toso)
17.10	Zabavna odd.: Tutto di ... noi
18.05	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Na preturi
20.05	Izobraževalna odddaja
20.30	Film: Ludwig (dram., It. 1973, r. Luchino Visconti, i. Helmut Berger, Trevor Howard, Silvana Mangano, Romy Schneider, Um-berto Orsini, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35	Film: Ludwig, 2. del 0.35 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Uubljana
10.05	TV mozaik: Tednik
11.05	Nadaljevanka: Sonce in Sence (G. Torrente Ballester, pon.)
16.25	Tv mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Miške mačke vrtitačke (Prod. TV Zagreb)
17.50	Lutkovna nanizanka: Fračji dol (4. del)
18.15	Dok. oddaja: Izkušnje in preizkušnje - Primorska saga (8. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Peter Veliki (E. Anhalt, S.del)
20.50	Dokumentarec: Po sledovih Slovencev v svetu - Za kruhom (Dorica Makuc-Mija Janžekovič)
21.45	Rezerviran čas
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Zgrešene ambicije (dram., It. 1983, r. Fabio Carpi, i. Veroni-que Genest, Maria Laborit, Gio-vanni Visentin)
lp*) TV Koper__________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.45	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Popravki k zakonu o razpo-roki
TRST — Članice CGIL-CISL-UIL za deželno komisijo o enakih pogojih na delovnem mestu TRST — Knjižni teden v TK TRST — Posvet o Maksimilijanu LONJER — Predstavitev letošnje kolesarske dirke krožka Adria
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV novice
20.30	Opera: Lanello del Nibelungo (R. Wagner, orkester Opere iz Bayreutha, dir. Pierre Boulez)
22.00	TV Vsedanes
22.10	Opera, 2. del
23.20	Dok.: NOB v Sloveniji - Ko se korenin zavemo - Upor (4. del)
LH CANALE 5
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: E il vento disper-se la nebbia (dram., ZDA 1962, r. John Frankenheimer, i. WarrenBeatty)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.301 Colby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
DS? RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Il giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi girail mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie’s Angels
20.30	Film: Nudo di donna (kom., It. 1981, r. Nino Manfredi, i. Nino Manfredi, Eleonora Giorgj)
22.30	Film: La frusta e la for-ca (pust. Austr. 1969, r. P. Leacock, i. Beau Bridges)
0.40 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
^|> ITALIA 1
8.35 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Jennifer - storia di una donna (kom., ZDA 1979, i. Elisabeth Montgomery, Brad-ford Diliman)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanka: La časa nella prateria
19.00	Nanizanka: Arnold
19.30	Nanizanka: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Coraggio... fatti ammazzare (akcij., ZDA 1983, r. Clint Eastvvood, i. Clint Eastvvood, Sandra Loke)
22.30	Športna oddaja: A tut-to campo
23.30	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.10	Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Vite ruba-te
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Voltron
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Diego al cento per cento
20.30	Film: Pigs today (kom., ZDA 1983, r. Robert Freeman, i. Dan Wald-man, Deborah Van Rhym)
22.20 Športna oddaja: Euro-calcio
23.25 Filmska rubrika: Tut-tocinema
0.30 Rubrika: Week-end
Tf.	TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45 Nadaljevanka: Cime
tempestose
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Anna Ka-renina
0.30 Glas. odd.: Nevvs dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.);
8.40	Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Spoznavajmo naš mali, nevidni svet, Ščedensko narečje, Glasbeni mozaik; 13.20 Zbori; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Naš jezik, 14.20 Ne prezrimo!;
15.00	V svetu filma; 16.00 Osebno;
17.10	Mi in glasba: Ignacij Ota, zborovodja, skladatelj in organizator; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene ski-
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki; 9.05 Glasbena pravljica; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Fantazija in valčki; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val radia Koper;
14.30	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Glasba; 11.30 Na prvi strani;
11.35	In tako dalje...; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeni spored; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba;
16.00	Country mušic; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Scarano in Bašin včeraj na uradni predstavitvi
Festival gledališč Alpe Jadran višek sodelovanja med Goricama
Na županstvu v Gorici so včeraj uradno predstavili tretji gledališki festival Alpe Jadran, ki se bo odvijal v Gorici in Novi Gorici od 13. do 21. marca. Na srečanju z novinarji so bili prisotni župana obeh mest Antonio Scarano in Danilo Bašin, odgovorna za kulturne dejavnosti pri obeh občinskih upravah Franco Obizzi in Stojan Fakin, gledališki izvedenci Primorskega dramskega gledališča in Deželne gledališke ustanove, ki skrbijo za tehnično in umetniško organizacijo festivala, predstavniki Kulturnega doma v Gorici, ki tudi sodeluje pri organizaciji.
Uvodoma sta spregovorila najvišja predstavnika obeh mest in poudarila pomen sodelovanja, ki prihaja do izraza s skupnim prirejanjem festivala gledaliških skupin iz prostora Alpe Jadran.
Scarano je tako izjavil, da je festival vrtnica v gumbnici sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. To sodelovanje teče že vrsto let tako na kulturnem kot drugih področjih in prav pred enim tednom sta se občinski upravi sestali, da bi oblikovali še širši program skupnih pobud med obema mestoma na vseh ravneh.
Bašin je omenil moto letošnjega festivala »Spoznajmo se v svojih izvirnih ustvarjalnih hotenjih in si med seboj odprimo vrata«. V njem se izraža pomemben del vsebine sodelovanja, ki ga mesti gojita že 25 let in sta ga pred
nekaj dnevi utrdili s podpisom pomembne listine. V našem širšem prostoru se srečujejo in prepletajo tri velike evropske kulture: prav iz tega črpajo svojo življenjsko moč gledališka srečanja Alpe Jadran, za katera si vsi skupaj želimo, da bi pridobila še večjo kvaliteto in odzivnost.
Obizzi in Fakin sta spregovorila o prizadevanjih, da bi ta manifestacija, ki že sodi med najpomembnejše kulturne prireditve v prostoru Alpe Jadran in je kot taka tudi uvrščena v uradne programe delovne skupnosti, postala še pomembnejša in privlačnejša. Že letos so z izborom kvalitetnih predstav in utrditvijo organizacijske strukture postavili pogoje za večji odziv občinstva, ki je bil, po priznanju goriškega odbornika za kulturo, lani z italijanske strani preskromen.
Odmevnost festivala pa želijo povečati tudi v širšem prostoru, tako da bi zadobil s časom res evropsko razsežnost. V ta namen so pripravili video spot, ki ga bodo predvajale ljubljanska, koprska in zagrebška televizija in ki so ga prikazali tudi na predstavitvi. RTV Ljubljana bo festivalu posvetila tri polurne oddaje, še daljšo oddajo pa bodo skupno pripravile slovenska, avstrijska in italijanska televizija.
Organizatorji so predstavili še umetniški del festivala, ki bo letos obsegal 15 gledaliških predstav. Na pro-
gram, so povedali, lahko gledamo celovito, saj so vsebinski elementi predstav, ki nam jih ponujajo skupine iz različnih kulturnih prostorov, zelo sorodni. Tako lahko zasledimo dvoje skupnih imenovalcev: prvi je v uresničevanju omenjenega mota o spoznavanju in medsebojnem odpiranju, drugi pa v raziskovanju problematičnega odnosa med posameznikom in družbo. Ta vsebinski motiv se prepleta iz predstave v predstavo in je danes najbolj vznemirljiva tema gledališkega ustvarjanja v srednjevropskem prostoru, kljub razlikam v sistemih.
Bogat je letos tudi spored spremnih prireditev. V Kulturnem domu v Gorici bodo prihodnji petek odprli razstavo akademskega slikarja Klavdija Tutte, kar bo pravzaprav otvoritvena manifestacija letošnjega festivala. Sledili bosta v nalednjih dneh predstavitvi knjig Zgodovina slovenskega gledališča in Skrivnostne poti Benetk, slovenskega umetnika Marka Pogačnika, pa še koncert v baročni cerkvici v Brdih in predstavitev publikacije goriških in novogoriških sindikatov o Osimskih sporazumih. 17. in 18. marca bo v centru Iskra Delta v Novi Gorici simpozij o slovenskem in hrvaškem gledališču ter medsebojnih vplivih znotraj prostora Alpe Jadran, na katerem bodo pričeli s sektorialnim poglabljanjem že lani načetega raziskovanja o gledališčih v srednji Evropi.
Jutri v Kulturnem domu
Srečanje o ženskih vprašanjih in razstava ob 8. marcu
Ob številnih družabnih srečanjih in praznovanjih žensk nudi 8. marec tudi priložnost za razgovor o sodobni ženski problematiki. Srečanje prireja jutri ob 17. uri ženska komisja KPI v Kulturnem domu. Govor bo o miru, okolju, zaposlovanju, spolnosti in drugih vprašanjih, ki pobliže zanimajo ženske. Uvodne posege bodo imele Anna Di Gianantonio, odgovorna za ženska vprašanja pri goriški KPI, Aleksandra Devetak, članica centralnega nadzornega komiteja in Mojca Jogan, docent sociologije na Ljubljanski univerzi.
Pred tem bo ravnateljica Pokrajinskih muzejev dr. Maria Masau v fo-yerju Doma odprla razstavo keramičnih izdelkov, ki jih izdelujejo članice zadruge Aurora, ter slikark Grazie Ai-ello, Grazielle Del Nero, Patrizie De-vide in Grazie Zatte.
Jazz in video vaje v živo
»Če si za stvar... Vaje v živo«. Tako piše na barvnih kartončkih, ki jih je menda že precej v obtoku med slovensko in italijansko mladino, tako v Gorici, kot izven nje. Kartončki vabijo nocoj ob 20.30 v Kulturni dom, kjer napovedujejo svojevrstno glasbeno kulturno prireditev. Vabi SMReKK -
Slovenski mladinski rekretivni kulturni klub, ki je pred nedavnim presenetil z nadvse uspelo predstavitvijo knjige Soba 150.
Prav ob tisti priložnosti je bil med drugim govor o »prijateljih, ki radi uganjajo bluz« in podobno. Med temi je Peter Rener skupaj z glasbeno skupino »Jazz Bana Free Band S.n.c.«. Čeprav prireditelji opozarjajo, da ne gre za kak uradni koncertni nastop, pač pa za srečanje mladih ob glasbi (odtod naslov vaje v živo), vedo vsi, ki že poznajo nastopajoče, da bodo lahko poslušali dobro jazz in blues glasbo. V Gorici, ki je glede ustvarjalnosti na mladinskem glasbenem področju precej revna, to ni malo.
Pojem glasbe je v zadnjem času vedno bolj vezan na pojem video. Ob jazz vajah bodo zato predstavili v živo tudi video vaje. Za ta del prireditve bo skrbel Princ & Company, ali-as Igor Prinčič z ekipo Kinoateljeja.
Užitek je zagotovljen, vstopnine ni (hvaležni pa bodo za prostovoljne prispevke), tako da se mladim obeta res zanimiv in prijeten večer.
kulturni dom
Vaje v živo. Od 20.30 dalje jazz vaje -Peter Rener & Jazz Bana Free Band, video vaje - Princ & Company. Prireja SMReKK.
Odobren načrt za podvoz med Romjanom in Ronkami
Gradnikove in Simonitijeve pesmi na umetniškem večeru na Dobrovem
Prebivalci Pomjana bodo v prihodnje vendarle imeli bolj neposredno povezavo z Ronkami, to je s središčem občine. Ne bo jim treba več prečkati železniških prehodov, oziroma čakati pred spuščenimi zapornicami. Občinski svet v Ronkah je na zadnji seji namreč odobril izvršilni načrt podvoza, ki bo povezoval ulici Manzoni in Gra-natieri in ki ga bodo zgradili pod železnico. Podvoz bo dolg 42 metrov, širok pa 9. Uredili bodo tudi kolesarsko stezo in pločnik za pešce. Za izvedbo del bodo porabili nekaj nad eno milijardo lir.
V občinskem svetu je bilo glede tehnične rešitve precej razprave, zelo različna pa so bila stališča tudi ob glasovanju. Za načrt so glasovali le komunisti in republikanci, vzdržali so se socialisti, medtem ko so predstavniki KD glasovali proti.
Omeniti velja, da so v preteklosti bile glede tesnejše povezave med središčem Ronk in Romjanom, nakazane tudi nekatere druge možnosti. Tako npr. gradnja nadvoza, oziroma gradnja podvoza, vendar na drugem mestu.
Predavanje o aidsu
Kaj je treba vedeti, da zmanjšamo izpostavljenost nevarnosti okužbe z aidsom? Na to osnovno vprašanje bo skušal odgovoriti dr. Raffaele Cattapa-no na srečanju, ki bo v Ločniku drevi ob 20.30 v prostorih rajonskega centra na Trgu San Giorgio 37. Predavanje je odprto vsem in sodi v pobude za informiranje prebivalstva o načinu širje-
nja bolezni ter o zdravstvenih normah in pravilih obnašanja, ki lahko koristijo pred nevarnostjo okužbe. Večer prirejajo ločniški Rajonski svet, društvo La Salute in sekcija krvodajalcev v Ločniku.
Kmalu začetek del v Bohinjskem predoru
Ena najbolj zahtevnih nalog v načrtu obnavljanja in posodabljanja Bohinjske železnice je sanacija predora med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico. Zaradi sestave tal in ker je tudi obstoječi sistem odvoda zastarel, je proga ob obilnejšem deževju večkrat poplavljena. Posebno težavne so razmere na bohinjski strani, kjer so ugotovili prisotnost sive gline, ki ne prepušča vode, ima pa tudi lastnost nabrekanja, kar seveda zmanjšuje nosilnost tirov.
Železniško gospodarstvo je skupaj s sodelavci Instituta za promet sarajevske gradbene fakultete izdelalo posebno študijo za sanacijo. Načrt bo pripravljen že v kratkem, predvidoma do konca meseca.
Koristne
telefonske številke
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
V okviru večletnega vsestranskega sodelovanja med Občino Krmin in Krajevnimi skupnostimi Dobrovo, Medana in Kojsko gre omeniti Večer Simonitijevih in Gradnikovih pesmi, ki so ga prejšnji teden na Dobrovem. Pobuda, s katero so krajani v slovenskih Brdih počastili slovenski kulturni praznik, je v prostore osnovne šole privabila veliko ljudi z obeh strani meje.
Zbrane je v imenu domačinov nagovorila Milena Beguš, ki je podčrtala pomen kulturnega sodelovanja v tem delu Brd, kjer se slovenska kultura prepleta s furlansko oziroma italijansko. Beguševa je nato povedala, da so se s tem večerom hoteli oddolžiti dve-
ma pomembnima ■ kulturnima ustvarjalcema, Alojzu Gradniku in Radu Simonitiju. Nagovor je zaključila z željo, da bi take in podobne kulturne manifestacije prispevale k odpravljanju še zadnjih nesporazumov med sosedi na obmejnem prostoru.
V imenu krminske občine je spregovoril odbornik za kulturo Giovanni Panzera, ki je, podobno kot njegova predgovornica, poudaril pomembnost takih pobud pri utrjevanju prijateljstva in sodelovanja med Slovenci in Italijani. V Brdih, tako je ugotovil, so to pravilno razumeli in v tem smislu je treba gledati že desetletno pobratenje med Krminom in briškimi krajevnimi skupnostimi.
Kulturni spored na Dobrovem so izvedle članice domačega ženskega pevskega zbora, ki so se za to priložnost prvič predstavile pod imenom ŽPZ Rado Simoniti. Med samim koncertom pa se je slišala Gradnikova in Simonitijeva beseda v slovenščini, italijanščini in furlanščini. Zanjo so poskrbele domače recitatorke, italijanske in furlanske prevode pa sta prebrala Mariolina De Feo in Bruno Tofful.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se bo v nedeljo, 8. marca, zaključil tečaj smučanja. Ob tej priložnosti bo manjša družabnost. Smučarska sezona pa se bo še nadaljevala. Tako naj bi že naslednjo nedeljo pripravili smučarski izlet, namenjen predvsem tečajnikom, ki bo obenem priprava na načrtovano društveno tekmovanje.
Družabno srečanje članov slovenskih sekcij VZPI-ANPI bo 28. marca letos v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prijave: za Doberdob v semenarni Pri Mili, za Peč, Rupo in Gabrje pri Ludviku Preglju, v Sovodnjah v pekarni Cotič, na Vrhu pri Virgilu Černiču, v Štandrežu pri Stanku Marušiču in Aldu Tabaju, za Dol in Jamlje pri Mariu Semoliču in Ettoreju Moru, v Podgori pri_ Ivanu Bregantu in Ediju Maligoju in v Števerjanu pri Francu Komicu.
kino
Gorica
Škoda v kmetijstvu zaradi suše Do 27. marca vložiti prošnje
Pokrajinsko, kmetijsko nadzorništvo obvešča, da je bil v Uradnem vestniku Dežele Furlanije-Julijske krajine 25. februarja objavljen dekret predsednika deželnega odbora št. 0584/pres., s katerim je bilo določeno območje, ki ga je prizadela suša v lanskem letu.
Na Goriškem obsega to območje celotno ozemlje občin Sovodnje in Doberdob, območje Martinščine v občini Zagraj, v občini Gorica pa območje Štandreža, Pevme ter področje na severovzhodu, oziroma Solkansko polje.
Kmetovalci, ki so zaradi suše utrpeli najmanj 35 odsotkov škode na pridelkih, lahko zaprosijo za ugodnosti, ki jih predvideva državni zakon št. 590/81 in kasnejša dopolnila, zapopa-dena v deželnem zakonu št. 45 iz leta 1985.
Prošnje je treba nasloviti na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Gorici v roku 30 dni, računajoč od 25. februarja. Priložiti je treba tudi običajno dokumentacijo. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad kmetijskega nadzorništva.
Interpelacija KPI v občinskem svetu
Komunistična svetovalska skupina v goriškem občinskem svetu je županu naslovila pisno vprašanje v zvezi z izjavami, ki naj bi jih dal 2. t. m. med neko razpravo v Trstu in ki naj bi bile v nasprotju s stališčem, ki ga zavze-
majo drugi predstavniki petstrankar-ske koalicije glede deželne enotnosti in programiranja. Menda se je goriški prvi občan na omenjenem posvetovanju zavzel za direktno povezavo Goriške z Rimom.
Komunisti vprašujejo za takojšnje pojasnilo in zahtevajo, da župan pojasni, če vesti, ki so se pojavile v tisku, odgovarjajo resnici. V tem primeru pa bi bilo nujno takojšnje politično preverjanje.
Ni imel potnega lista
V sredo popoldne se je na mednarodni mejni prehod pri Štandrežu, v avtomobilu tržaške registracije pripeljal mlajši moški. Nameraval je v Jugoslavijo, vendar je imel pri sebi le vozniško dovoljenje. Precej časa je bilo treba, preden so mladeniču dopovedali, da ne more preko meje in da se pač mora vrniti. To je končno tudi naredil, vendar tako hitro, da je pozabil na vozniško dovoljenje, ki je ostalo v rokah službujočega policista.
Na podlagi dokumenta so kaj kmalu ugotovili, da gre za mladeniča iz Toskane, starega 22 let, ki je menda
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
»FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenzo 15 Tel. 0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOČI IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
pred nekaj dnevi izginil z doma in ga svojci iščejo. Včeraj so starši zaprosili za sodelovanje in pomoč tudi tržaško radijsko postajo.
Mladenič je pred nekaj leti menda doživel težko prometno nesrečo, ki mu je pustila trajne posledice.
Včerajšnja poizvedovalna akcija, ki so jo sprožili obmejni organi, od Trbiža do Trsta, do poznih popoldanskih ur še ni obrodila uspeha.
Ni znano, ali se je mladenič medtem že vrnil domov v Prato.
Nesreča na delu Pridržana prognoza
Težka nesreča na delovnem mestu se je pripetila v sredo popoldne v podjetju Officine Adria v predmestju Tržiča. Žrtev je 23-letni Denis Borean, ki so ga zaradi težkih poškodb prsnega koša in pljuč prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice na Katinari, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
V teku je preiskava o vzrokih in poteku nesreče.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Doberdoba prireja izlet na Češkoslovaško. Vpisovanje in pojasnila v trgovini Pri Mili do 25.
VERDI 20.30 Gledališka predstava »L'an-gelo azzurro«, namenjena vojakom. CORSO 18.00-22.00 »Uomini duri«. E.
Montesano in R. Pozzetto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Tensione eroti-ca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Tartaruga ti amero«.
EXCELSIOR 17.00-21.00 »La mosca«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00-21.15 »The Blues Brothers«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Pekoča paprika«. KULTURNI DOM 18.15 in 20.15 »Kage-musha«. Filmsko gledališče.
DESKLE 19.30 »Specialisti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. Primo Maggio 94, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Agostino Petri iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče.
Nova telefonska številka
PROMETNE POLICIJE V GORICI
22-333
Kazalci na uri se niso ustavili
V knjigi Molčanja avtor popisuje zamračene usode
Grozne sanje Rudija Šeliga
Splet enajstih naslovov, črtic in legend, ubran pod okvirni smerokaz po imenu »Molčanja«, zaporedje apokrifov, »pozabljenih ih pokopanih« zgodb, pravzaprav nadaljuje izrazit opus enega osrednjih sodobnih slovenskih pripovednikov - Rudija Šeliga. Knjiga je v bistvu nenavadna, na videz težka in v resnici polna in globoka, zahteva zbranega in močnega bralca, bralca, ki se po eni strani brez večjih problemov zna vživeti v zapis brez zgodbe v prvem planu kakor tudi zmore prenesti soočenje s težkimi in zagonetnimi, zamračenimi usodami, ki jih pisatelj popisuje. Bolje bi bilo sicer reči, da pisatelj ne popisuje usod, stoji sredi njih ali ob njih, v tistem in tistih prostorih, ki izbrance zamejujejo, določajo, obsojajo, uničujejo in počasi brišejo s tega sveta.
Gre namreč za resnico, da listamo po zapisih nenavadne vrste, zapisih, ki si vsi po vrsti izbirajo posebne situacije človeka, slehernika, brezimneža, ki pa vendar prenaša - ne bomo rekli skupno usodo -ampak je vržen v možnost usode, usodo, ki je mejna in nemara ne povsem splošna, ki pa je, obstaja, obstaja nekje daleč, skrita za zidovi ječ, za žicami taborišč, za preperelimi listi žive stare zgodovine. »Vsa svoja zrela leta sem preživel v ječi,« pripoveduje prva črtica z naslovom »Abba«, Anno Domini 1479 se odvija oskurna zgodba »O jerihonski roži«, »Hleb« pa je pripoved, črtkanje taborišča onstran Evrope, onstran Urala, taborišča, kjer je naša zavest ali podzavest, naše sleherništvo vrženo po pravici ali krivici, po zmoti ali preračunani potezi, v brezno in pekel tistih bivališč, bivanjskih prostorov, od koder navadno ni (bilo) več vrnitve. Pa spet legenda o zapor-
nici, ki bo zaprta štiri leta, pa zgodba o Žeraki v avtomobilu ob pokopališču, dan po pogrebu, pa »Razdejanje« ali srhljivi in brezumni obračun z žensko, ki noče več ljubiti znorelega moškega itd. itd.
Šeligo ves čas, z enako mero zanesljivosti in nekakšne ritualne zadržanosti in discipliniranosti, stiska iz sebe težke in pomenljive stavke, ki uspejo pričarati molk, gluhost situacije, v kateri se nahaja Nekdo, gluhost, ki je statična, ustavljena, medtem ko po vsej verjetnosti nekje daleč, predaleč na obzorju utripa tisto običajno življenje, ki se ga običajni smrtniki sploh ne zavedajo v vsej njegovi svetlobi in veselosti; niti pojma namreč nimajo tisti v obodu srečnega življenjskega pasu, kaj je groza, kaj je ujetost, kaj je ustavljeni čas, kaj je sodba brez sodbe, kaj je mrak sveta, kaj je slepo črevo zgodovine in sodobnosti, v katero so po nekem čudnem pa vendar logičnem naključju vrženi nekateri, maloštevilni. Zdi se, kot da moramo ljudje plačevati svojo običajno srečo, ki je seveda ne znamo ceniti, z žrtvami teh maloštevilnih, ki jih dajemo v plen neznani, višji, kruti, neizprosni sili, kot nekakšnemu srednjeveškemu zmaju, ki ga je mogoče potolažiti le s krvjo, po možnosti z nedolžno dekliško.
Situacije, kjer se vrši omenjeno razpadanje, nenavadno podobne vse bolj gnilemu močvirju, na moč spominjajo na grozne sanje, ko ne veš, ali je res, kar sanjaš, ali pa sanjaš tisto, kar je res. V teh poročilih iz zavrženih predelov sveta je nekakšna sla natančnega pričevanja, zapisovalec si bo zabeležil prav vsako in vsakršno podrobnost, in čeprav bo težko
prepričal s svojim grozljivim potopisom - malokdo mu bo verjel, da je res videl, kar je zapisal - bo vendar vztrajal na edini možnosti svoje verodostojnosti in tudi posredovanja resnice, ta možnost pa je strnjenost, sklenjenost, da se kljub vsemu glas ne strese, da se roka s peresom ne zgane v prehiter impulz - samo tako bo pričevanje dalo slutiti, da prihaja iz čiste zavesti in prisebnosti, kot da bi odprtih oči opazoval operacijo na samem sebi. In kaj naj bi bilo tisto »nad«, kar nam jemlje žrtve, kar ustvarja zavržene in vendar resnične prostore groze, mejnosti in kataklizme, ki se ji ne mudi nikamor? O tem zapisi neposredno ne govorijo, naloga tistih, ki jih berejo, je, da si odgovorijo na ta strašna vprašanja, ki jih je očividec-avtor postavil pred nas. Kot rečeno, je možna razlaga nekakšen dualizem, sredi katerega živimo, oziroma ki sestavlja stvarstvo v celoti. Vsi živimo v svetlobi, izsilili in zgradili smo si naselja optimizma in prepričanja, stisnili smo se na zunaj in na znotraj v osvobojeni svet svoje sedanjosti in prihodnosti: toda na drugi strani, nemara v mnogo manjšem obsegu, kraljuje slepa in topa močvirnost, neobdelan svet, poln mraku in ustavljenega časa, klokota v svojih globinah in čaka na poziv usodnega trenutka. Lahko pa je ta usodni trenutek že za nami, toda močvirnost še vedno obstaja kot leglo okužbe, bolezni, kuge, ki se lahko vsak hip razširi čez svetlobo? Z drugimi besedami: vedno živim sredi prepadnega sveta, naše življenje je drama, naša usoda plašč Usode, na eni strani svetel in na drugi brezprizivno črnkast.
JANEZ POVŠE
Pevski zbor Tone Tomšič
«
s Fauvelom 86 v Portorožu
V številnih italijanskih kinodvoranah od včeraj spet vrtijo Bertoluc-cijev film Zadnji tango (Ultimo tango a Parigi). Film se vrača v kinodvorane dobrih deset let po razsodbi kasacijskega sodišča, ki je leta 1976 Potrdilo razsodbe nižjestopenjskih sodišč in odredilo, da je treba vse kopije filma uničiti. Ostale so le tri, ki so jih v državni kinoteki ohranili kot corpus delicti. In ob njih še nekatere ilegalne, ki so jih vrteli skrivaj, dokler niso videokasete povsem (ali skoraj) izpodrinile celuloidnega traku s trga erotičnih in pornografskih filmov.
Zadnji tango je v začetku sedemdesetih let vzbudil v Italiji veliko razpravo. S svojimi erotičnimi scenami, z odnosom do spolnosti, z razkazovanjem pohotnih oblin Marie Schneider, je bil nedvomno izziv tedanji italijanski družbi (ki še ni prebolela in osvojila osvobajajočega Prepiha 1968. leta do spolnosti v odnosih med spoloma), predvsem pa iz-ziv moralističnim pogledom dela družbene stvarnosti. To izhaja tudi lz odlomkov prijave, s katero se je skupina državljanov obrnila na sodstvo in mu zatožila »pretiran panse-sualizem, ki je sam sebi namen..., težnjo k vzburjanju najnižjih pohotnih čustev z verističnim in odbijajočim prikazovanjem spolnih odnosov..., masturbacije, pohotne scene opolzke golote ob vzdihih in krikih naslade...«.
Prav tolikšno razburjenje kot film Pa je izzvala tudi razsodba sodnikov, ki so menili, da mora film na grmado. V tistih dneh ostrih in tudi žolčnih polemik se je marsikdo spo-ninil svete inkvizicije pa tudi nacističnega odnosa do kulture in knjige, prepovedi totalitarnih družb...
Potlej, kot velja za vse stvari v sodobnem svetu in njegovem pospešenem ritmu življenja, je tudi Berto-tuccijev Tango šel počasi v pozabo. Vse do leta 1982, ko so ga znova vrteli v Rimu med manifestacijo Tatovi kinematografije. Vrli možje postave so prireditelje takoj prijavili sodišču, sodniki pa so jih pred nedavnim oprostili. In ta razsodba je dejansko omogočila, da se sporni Tango spet vrača v kinodvorane.
Bo imel tolikšen odmev kot pred 15 leti? Kako bo nanj reagirala Itali-lar v kateri se postopoma praznijo tudi pornodvorane? Kako bo Tango sprejela družba, ki ji aids krni in za-megljuje veselje do spolnosti?
Prihodnji tedni bodo na to nedvomno odgovorili. Vendar že dej-stvo, da se film vrača v kinodvorane dokazuje, da se tudi za italijansko družbo in uradno moralo kazalci na nri niso ustavili. Morda si postopno Je utira pot spoznanje, da filma, gledališča, knjige itd. ne predpisuje zdravnik in da ima odrasel človek vendarle pravico do svobodne izbire.
VT
Koprsko Društvo prijateljev glasbe je letos že štiriindvajsetič razveselilo svojo publiko z visoko kakovostno vrsto komornih koncertov, sedmih abonmajskih in štirih izvenabonmajskih. Še zlasti z abonmajskimi koncerti se je organizator potrudil ohraniti zaupanje dovolj zahtevne koprske publike, ki ve, kaj je dobra glasba in kaj vrhunska izvedba. Ob komaj zadovoljivih finančnih sredstvih si je moralo društvo veliko prizadevati, da je v koprski Pokrajinski muzej in v dvorano koprske Glasbene šole pripeljalo imena kot so: Stefan Milenkovič, Zagrebški solisti s Ksenijo Jankovič, Tomaž Lorenz, pa Eliso Vifsaladze, Ivan Mo-nighetti in Lebičev Fauvel, ki bo na odru portoroškega Avditorija zaživel v soboto, 7. marca.
Zborovsko-scenski prizori Fauvel 86 skladatelja Lojzeta Lebiča so nastali na pobudo Akademskega zbora Tone Tomšič oziroma njihovega dirigenta Jerneja Habjaniča. Lebič jih je napisal za slavnostni koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani, s katerim so APZ-jevci proslavili štirideseto oziroma šestdeseto obletnico delovanja.
Odziv občinstva in strokovne kritike je bil izreden, visoko umetniško vrednost tega dela pa je pozneje potr-
dila tudi nagrada Prešernovega sklada. Prejeli so jo trije sooblikovalci dela, v prvi vrsti seveda skladatelj Lojze Lebič, ki je spet dokazal, da je trenutno eden največjih v Sloveniji in celo Jugoslaviji, pa režiserka in koreografinja Ksenija Hribar, ki je dala temu zapletenemu delu enkratno vizualno podobo, in zborovodja Jernej Habjanič, ki je poskrbel, da je kompozicija zaživela na visoki umetniški ravni. Tu pa je še cela vrsta imen, ki je skorajda enakovredno prispevala k vrednosti tega projekta, predvsem libretist Peter Kušar in pa sami izvajalci, pevci Akademskega zbora Tone Tomšič.
Za kaj pravzaprav gre... Naslov skladbe je povzet po spevoigri o prevarantskem oslu, ki je kot nasprotje junaškemu pesnjenju nastala na francoskem dvoru v začetku 14. stoletja in se je v več rokopisih ohranila pod naslovom Roman de Fauvel. Vsebina izvirnika satirično riše podobo gotskega srednjega veka in je pravzaprav prikrita kritika oblasti željnosti. Ime Fauvel je pravzaprav akrostih, ki ga tvorijo (seveda v francoščini) začetnica sedmih glavnih človeških nečednosti. Ta prikupna srednjeveška zgod-
ba o mojstrskem prevarantu je oddaljeno oblikovno in vsebinsko ozadje Lebičeve kompozicije Fauvel 86. Na vprašanje, zakaj ga je pritegnila prav ta tematika, je skladatelj odgovoril takole: »Fauvel mi pomeni ironično posmehljivo postavo iz davnih dni, zapleteno v večni turnir dobrega in zla ali z besedami Milana Jesiha iz osrednjega prizora dela: Iz temne smo in svetle polovice, zgneteni iz laži in iz resnice... Pritegnila me je ta zgodba o osličku, ki se skozi zgodovino kar naprej reproducira od srednjega veka pa do danes. Prepričan sem, da je danes čas tako čuden, da je mogoče nekatere skrajno resne reči povedati samo na ta način.«
Lebičev Fauvel 86 je po krstni izvedbi v Cankarjevem domu v Ljubljani doživel le še dve reprizi, saj se z osemdesetimi nastopajočimi, pevci in instrumentalisti, pa z vsemi scenskimi rekviziti, zahtevno razsvetljavo in najrazličnejšimi tehničnimi pripomočki težko seli na različne odre.
V soboto, 7. marca, bo torej Fauvel 86 na odru portoroškega Avditorija, v drugem delu nastopa pa bo Akademski pevski zbor Tone Tomšič zapel še devet pesmi iz svojega repertoarja.
BRANKA KLJUN
revije
Pastirček štev. 5
Februarska številka otroške revije Pastirček, ki jo izdaja Katoliško tiskovno društvo iz Gorice, je precej pestra, in tudi tokrat lahko otroci in njihovi starši najdejo v reviji marsikatero zanimivo misel, ki mimogrede vzgaja k plemenitemu vedenju. Da je kletev znak kulturne nizkosti dokazuje npr. sestavek Ali se strinjate s tem?, ki ga je podpisal Branko.
Za vse Slovence, še posebno za vse šolarje, je 8. februar dan slovenske kulture, zato je uvodni članek posvečen Francetu Prešernu. Avtorica Anamarija Zlobec želi podčrtati predvsem pesnikovo ljubezen do slovenskega naroda in materine besede in h koncu pripiše še znamenite verze iz Zdravljice. V letošnjem februarju pa poteka tudi 50. obletnica smrti skladatelja in glasbenika Lojzeta Bratuža, ki je podlegel posledicam fašističnega nasilja. Otrokom ga predstavi Mariza Perat, vendar pa se ne ustavlja ob skladateljevi življenjski poti, pač pa želi poudariti, kako važno je, da tudi mladi osvojijo Bratužev - in Prešernov - ideal o narodni strpnosti in obenem ljubijo in gojijo naš materni jezik, kar je pravica in dolžnost vsakogar.
Peta številka Pastirčka predstavlja otroški in mladinski zbor Zvonček z Re-pentabra, ki ju vodi Tone Bedenčič. V skavtskem kotičku Ogla Tavčar posreduje, kako je skavt Miha pripovedoval zgodbo o junaku Mowgliju iz Kiplingove Knjige o džungli. S svojega sprehoda po Krasu poroča Evelina Pahor, (bc)
Prva Slovenka doktor znanosti
ii.
Dr. Angela Piskernik je zavzeto delovala tudi na svojem strokovnem področju. Napisala je vrsto botaničnih ln bioloških razprav, poljudnih člankov, črtic, življenjepisov, referatov in znanstvenih ocen. Med vsemi njenimi beli je nedvomno najpomembnejši Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Prva izdaja je izšla ob začetku vojne 1941, druga, predelana in pomnožena, pa deset let pozneje pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Po zapisih dr. Viktorja Petkovška, znane-ga slovenskega naravoslovca ter dolgoletnega stanovskega tovariša in sodelavca dr. Piskernikove, je avtorica v Prvi izdaji svojega Ključa po vzgledu nemškega Schwaighoferjevega Ključa razdelila gradivo na lesnate in zelnate rastline. Vse to je terjalo velike napore, saj je morala določiti vsako rastlino prav od začetka knjige. »S tem so bile mnoge rastlinske družine razbite in njihovi rodovi so bili razmetani po različnih straneh.« (Dr. V. Petkovšek). Zato je po nasvetu najuglednejših slovenskih botanikov, pripravila drugo rzdajo po vzoru Fritscheve Exkursion-sflora. Iz nje j.e s potrebnimi spremembami in dopolnitvami posnela Ključ za določanje rastlinskih družin z vsemi njihovimi značilnostmi.
Ker je bil njen Ključ prvo tovrstno domače botanično delo, je bilo spričo pomanjkljive slovenske botanične nomenklature in terminologije, zelo zahtevno in težavno. Zato v uvodu k drugi izdaji Ključa, dr. Piskernikova upravičeno ugotavlja, da slovensko botanično imenoslovje ni končno veljavno in da ga bo treba z leti še dopolniti, skratka, poskrbeti za strokovno zapolnitev vseh vrzeli. Vedeti na-
mreč moramo, da se je dr. Piskernikova zavedala teh pomanjkljivosti naše botanične znanosti vse svoje življenje. Zato je do smrti sodelovala v terminološki komisiji Slovenske akademije znanosti in umetnosti; v strokovnih krogih je z osebno zavzetostjo in z vso znanstveno doslednjostjo ves čas izboljševala slovensko botanično imenoslovje. V prvi izdaji Ključa je avtorica zajela 2222 rastlinskih vrst in podvrst, v drugi izpopolnjeni pa kar 2618. Za vsako od teh vrst je bilo treba ugotoviti zunanje morfološke znake, po katerih vsako rastlino ločimo od drugih vrst in rodov, njeno razširjenost, čas cvetenja, posebnosti rastišč, kjer uspeva, ter vrste in rodove imenovati s sodobnimi latinskimi in slovenskimi imeni. To odgovorno in dolgotrajno delo, ki predstavlja za enega strokovnjaka kar pretežko breme, je dr. Piskernikova opravila v kratkem času v splošno zadovoljstvo. Obe izdaji njenega Ključa za določanje cvetnic in praprotnic, sta doživeli pri botanikih in ljubiteljih cvetja lep sprejem in bili kmalu po izidu tudi razprodani.
Dr. Angela Piskernik je bila v slovenski kulturni javnosti znana po svojem mnogostranskem delovanju, ki je zajemalo kulturno-prosvetno, naravoslovno, pedagoško in literarno področje. Zadnja leta življenja je posvetila varstvu narave ter dosegla prav na tem področju svoj življenjski uspeh. Kakor se je s svojim bistrim umom in nezlomljivo voljo, kot zavedna koroška Slovenka, uveljavila na dunajski univerzi z doktoratom naravoslovnih ved in kot prva Slovenka z doktoratom znanosti, tako je bila na večer svojega življenja deležna visokega mednarodnega priznanja. Na posebni
slovesnosti na Friedrich-Wilhelmovi univerzi v Bonnu, ji je junija 1967, rektor prof. dr. Gassner, izročil Van Tien-hovenovo nagrado kot priznanje za izredne zasluge na področju varstva narave v domovini in tujini.
Kljub visoki starosti in bolezni, je dr. Piskernikova odpotovala v Bonn, kjer se je udeležila slovesnosti ob podelitvi visokega priznanja. Pred nabito polno dvorano bonske univerze, je njen rektor v navzočnosti dekanov vseh fakultet in uglednih gostov, predstavil našo slovito rojakinjo. V svojem pozdravnem nagovoru je poudaril predvsem njena prizadevanja in zasluge za ustanovitev Triglavskega narodnega parka ter za oblikovanje meddržavnega jugoslovansko-avstrij-skega naravnega rezervata v Savinjskih Alpah, ne nazadnje pa tudi njeno sodelovanje v mednarodnih komisijah za varstvo alpskega sveta in njeno bogato publicistično dejavnost v prid ogroženi naravi. Žal je dr. Piskernikova to edinstveno počastitev, ki so jo v zadnjih desetletjih doživeli le redki slovenski znanstveniki, preživela le za nekaj mesecev.
Posebno zahvalo ji Slovenci dolgujemo za vneto in nepopustljivo prizadevanje na področju varstva narave, kjer je orala ledino v organizacijskem, strokovnem in vzgojnem pogledu ter postavila temelje slovenski naravovarstveni službi. Njen glas je odmeval tudi v tujini, saj se je uspešno uveljavila v mednarodni družbi za varstvo narave. Dolga leta je bila aktivna in cenjena sodelavka v Mednarodni alpski komisiji (CIPRA). Doživela je še čast, da je bila na zasedanju te ugledne mednarodne organizacije leta 1967 v Garmisch-Partenkirchnu, imenovana za častno članico.
V nepozabnem spominu nam ostajajo kremenit značaj, iskriv in šegav duh, široka naravoslovna in kulturna razgledanost dr. Angele Piskernikove. S svojim prikupnim nastopom je osvajala ljudi in jih znala pridobiti za stvari, ki so ji bile pri srcu. Brez težav in razočaranj seveda ni šlo, toda njena
vedra narava, prekipevajoča od vedrine in odločnosti, ni nikdar kazala slabe volje ali obupa. Prav to ji je v življenju zagotavljalo uspeh v poklicu in med ljudmi.
Bila je ponosna, ko ji je bilo ob osemdesetletnici podeljeno visoko državno odlikovanje, red zaslug za na-
rod z zlato zvezdo. Ponosni smo tudi mi. Imeli smo dr. Angelo Piskerniko-vo, plemenito, ponosno in zavedno Slovenko, ki je naša kulturna zgodovina prav gotovo ne bo prezrla.
IVAN VIRNIK
(konec)
v sodelovanju z Založbo Lipa

Franc Zadravec
SREČKO KOSOVEL
1904 - 1926
Monografija
str. 486, lir 29.000
Franc Zadravec, profesor za slovensko literarno zgodovino, v tej knjigi sistematično analizira literarno-zgodovinske, estetske in miselne prvine pesnikovega opusa. Monografija je dognano pretehtana, zajema tipične pojave slovenskega ekspresionizma ter celostno prikazuje Kosovela pesnika, misleca in človeka.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina, KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Po sinočnjih tekmah v košarkarskem pokalu prvakov
Odločalo bo zadnje kolo
Real Madrid - Tracer 99:96 (63:35)
REAL MADRID: Mateo 2, Del Cor-ral 18, Romay 7, Branson 31, Corbalan 11, Spriggs 30.
TRACER: Bargna, Boselli 8, D' Antoni 16, Premier 30, Meneghin 2, Galli-nari, Barlow 22. McAdoo 18.
SODNIKA: Jahoda (ČSSR) in Ric-hardson (VB). PM: Real 27:31, Tracer 8:13.
TRI TOČKE: Real 0:3, tracer 10:29 (D1 Antoni in Premier 4, Boselli 2).
MADRID — Milančani so si nadejali, da bodo že sinoči v Madridu dosegli uvrstitev v superfinale košarkarskega pokala prvakov, a so se krepko ušteli. Proti »ostankom« Reala (dosti igralcev je namreč poškodovanih, nazadnje še veteran Rullan, da je imel trener na razpolago le pet članov, ostali pa so bili mladinci) so v prvem polčasu igrali pod vsako kritiko in so po odmoru morali nadoknaditi skoraj trideset točk zaostanka.
Milančani so se zelo pritoževali tudi nad sojenjem, ne toliko zaradi različnega kriterija pri dosejavanju prostih metov, temveč predvsem zato, ker naj bi sodnika spregledala dve očitni troj-
ki. Dvoboj Američanov se je za nameček odločno končal v korist španskih tujcev, ki sta nadigrala Barlowa in McAdooja. Zmago Špancev pa gre pripisati tudi njihovemu dobremu skoku in slbai režiji medlega D'Antonija.
Naj omenimo še, da sta se v osmi minuti prvega polčasa brez hujših posledic rahlo poškodovala Američan Spriggs in sodnik Richardson.
Orthez - Zadar 73:69 (43:26)
ORTHEZ: Ortega 7 (1:3), Carter 25 (1:3), Hufagel 9, Gador 6, Kaba 11 (1:3), Haguet 4, Scheffler 11 (1:2)
ZADAR: Pahlič 10 (4:4J, Popovič 13 (0:1), Matulovič 3 (1:3), Sarlija, Blaže-vič, Vrankovič 14 (2:2), Petranovič 23 (7:10), Komazec, Obad 6, Skorče.
LESTVICA
Tracer
Makabi
Orthez
Zadar
Real Madrid Žaljgirisi
9	6	3	774:728	12
9	6	3	772:747	12
9	6	3	727:728	12
9	4	5	734:725	8
9	3	6	780:804	6
9	2	7	707:778	4
ZADNJE KOLO
Žaljgiris - Orthez, Tracer - Zadar, Real - Makabi
ORTHEZ — Tekma je bila zelo ostra, posebno pod košema, sodnika pa sta v prvem polčasu bolj malo žvižgala. Zadar je do 12. min. vodil z majhno razliko, takoj nato pa je Orthez pritisnil in povedel za deset točk. To prednost so domačini do konca polčasa še povrečali ter zaključili prvi del igre s prednostjo celih 17 točk, vendar pa se morajo pri tem zahvaliti »radodarni« in površni obrambi Zadarčanov.
V drugem polčasu je Zadar stalno zasledoval nasprotnike. V 28. min je zaostajali za šest, v 32. min. pa le za tri točke. Takrat pa sta stopila »na oder« sodnika, ki sta začela svoj nastop. Zadru sta dosodila dve namerni osebni napaki, takoj nato pa za nameček še tehnično napako trenerju Djerdji. S tem je bila v bistvu tekma končana. Zadar je skušal v zadnjih minutah s presingom opraviti čudež, vendar pa do tega ni prišlo zaradi netočnosti njegovih igralcev, pa tudi zaradi sodnikov, ki sta budno pazila, da bi se zmaga ne izmuznila domačinom.
Pri domačinih sta se izkazala predvsem Carter in Scheffler, pri Zadru pa Popovič, Vrankovič, Matulovič in Pahlič.
Atletsko dvoransko SP v Indianapolisu
Zasedba jamstvo za kakovost
Kolesarska dirka okoli Etne
Sprint za Baffija
ACIREALE — Kolesarska dirka okoli Etne je bila prvenstveno namenjena mlajšim kolesarjem oziroma takim, ki v glavnini sezone ne bodo mogli ali iz klubskih razlogov ne bodo smeli posegati bo boljših mestih. Trije "veliki" italijanskega kolesarstva Ar-gentin, Moser in Saronni so na včerajšnji dirki vozili bolj za razvedrilo in za končni nalet se je prijavila skupina dirkačev, med katerimi sta se strateško najbolje odrezala Chioccioli in Baf-fi. Prvi je nalet začel in omogočil klubskemu tovarišu Baffiju, da je dirko zmagovito končal.
Za Baffija je bila včerajšnja zmaga prva med poklicnimi vozači. Adriano Baffi je zmago posvetil spominu na očeta, ki je bil pred kakimi 20 leti odličen šprinter. Sin Adriano je pred dvema letoma neposredno pred startom dirke okoli Etne zvedel za očetovo smrt.
Z lažjo varianto od prvotne zamisli je bila dirka dolga 202 km. Baffi je progo prevozil v 5 urah in 9 minutah s poprečno brzino nekaj nad 39 km na uro.
INDIANAPOLIS — Od danes do nedelje bo kakih 500 atletov in atletinj tekmovalo v ogromnem Hoosier domu za dvoranske svetovne naslove. Prisotnost Bubke, Drechslerjeve, Sjoeberga, Johnsona, Guenthora, Emmijana in mnogih asov svetovne atletike bi moralo biti jamstvo za odlične rezultate. Morda se bo iz dosežkov že nekaj razbralo za pravo SP, ki bo poleti v Rimu.
Ob razmeroma skromnih možnostih, ki jih imajo Italijani, je prvo zmago že osvojil "made in Italy". Umetno prevleko tekališč in zaletišč je namreč izdelalo italijansko podjetje in si s tem verjetno utrlo pot na zanimivo tržišče ZDA. Tekališče Hoosier doma je 200 m dolg krog. Podlaga je lesena in tekališče dokaj elastično. Ovinki niso posebno nagnjeni. Podlaga zaletišč in proge za sprint na sredini dvorane je cementna in se na njej lahko razvije največja hitrost. Krog ima 6 prog, za šprint pa je na razpolago 8 prog.
V prvem dnevu tekmovanj (pri nas bo že sobota) bodo padle odločitve v hoji na 3 km in metu krogle za ženske ter v moški daljini.
Tenis: VVilander izpadel
KEY BISCAVNE — Zmaga Francoza Noaha nad Švedom Wilanderjem po skoraj 4 urah igre je bil osrednji dogodek dneva na mednarodnem tu-rirju. V polfinalih^ se bodo srečali Noah in Mecir (ČSSR) ter Lendl (ČSSR) in Connors (ZDA).
Švedski igralci bodo čez nekaj dni dopotovali v Italijo. V Pratu bo od 13. do 15. marca srečanje za Davisov pokal med Italijo in Švedsko. Slednja je najavila nastop Wilanderja, Pernforsa, Nystroma in Jarryda.
Hokejsko SP v Italiji
CANAZEI — Od 26. marca do 5. aprila bo v Canazeiju hokejsko SP druge kakovostne skupine. Poleg Italije bodo igrale še Avstrija, Francija, Norveška, Nizozemska, obe Nemčiji in Kitajska.
Prve štiri uvrščene si bodo priborile pravico nastopa na OI, prva celo v A skupini.
Evropski nogometni pokali v ledenem objemu
ZUERICH — Nogometna vest dneva je sprememba v programu finalne tekme za evropski pokal državnih prvakov. UEFA je zaradi številnih primerov huliganstva na Nizozemskem izločila Amsterdam in organizacijo finalne tekme (13. maja) poverila Atenam.
Dan po prvem krogu prvih četrtfinalnih tekem je slika še nepopolna. V Istanbulu so morali že drugi dan odpovedati tekmo med domačim Besik-tasom in kijevskim Dinamom zaradi močnega sneženja. Morda se bo igralo danes, ni pa za tako možnost preveč optimizma. Turška nogometna zveza je sobotne in nedeljske tekme domačega prvenstva že odpovedala.
Nogometne izvedence zanima seveda to, kar so videli med odigranimi tekmami. Skoraj v vseh primerih se je igralo v nenavadnih okoliščinah suhega, vendar zelo mrzlega vremena. Kljub nizki temperaturi pa je športni tisk po vsej Evropi pozdravil izredno igro beograjske Črvene zvezde, ki je predvsem v prvem polčasu prikazala prvorazredno igro. Španci so polni pohval, ne skrivajo pa tudi zadovoljstva ob dveh danih golih svojih nogometašev. Real z zaupanjem pričakuje povratno tekmo. V Madridu je nadoknadil včasih še veliko hujše razlike.
Senzacijo je povzročila visoka zmaga Bayerna nad belgijskim Anderlec-htom, ki je igral brez slovitega Scifa. Pri Nemcih se je odlikoval mlajši Rummenigge.
Bulvarsko zanimivost so zabeležili v Bordeauxu na tekmi proti moskovske-
mu Torpedu. Za Bordeaux sta igrala dvojčka Vujovič, za Torpedo pa dvojčka Savičev.
Od dveh preostalih italijanskih ekip se kola veseli le Inter, medtem ko je Torino presenetil innsbruški Tirol, ki namerava na domači tekmi drago prodati svojo kožo.
Na sliki AP: prekršek Elsnerja nad Sanchezom je botroval 11-metrovki, s katero je Real Madrid bistveno popravil ne preveč cvetoč položaj na pokalni tekmi proti Crveni zvezdi.
»Ginseng« ni bil bistven
BONN — Nemški časopisi so objavili senzacionalno vest v zvezi z zgodovinsko zmago Severne Koreje nad Italijo na nogometnem SP iz leta 1966. Vest naj bi posredoval jugoslovanski zdravnik Mihajlo Andrejevič, ki ji bil tedaj član medicinske komisije. Andrejevič je pri preko 80 letih starosti in po 20 letih "odkril", da so bili Korejci razdraženi s čajem iz "ginsenga".
Edmondo Fabbri, ki je tedaj vodil nesrečno odpravo v Anglijo, je izrazil resne dvome o tej trditvi in dodal, da je bila ekipa tedaj v dejanskem razsulu, ki ni omogočalo boljših uspehov.
Cabrini kmalu pri kirurgu
TURIN — Branilec Juventusa Cabrini ima vse večje težave s kolenom in bo moral verjetno v kratkem času na operacijsko mizo. Cabrini se je prvič poškodoval ob začetku prvenstva, nato pa še med tekmo proti Realu.
Superlahka kategorija ima novega prvaka
Sinoči v prijateljski mednarodni odbojkarski tekmi
Časten nastop Mebla proti Palomi
Meblo — Paloma Branik	0:3 (2:15, 12:15, 7:15)
MEBLO: Maver, Klemše, Nacinovi, Mira in Neva Grgič, Garbini, Žerjal, Malalan, Vidali in Pertot.
PALOMA: Voh, Czurda, Merhar, Bezjak-Lobnik, Pejovič-Vujačič, Kislin-ger, Žnidaršič, Pihler, Lešnik, Peljušič.
TOČKE: Meblo 12:21 (Maver 4, Garbini 3, M. Grgič, Klemše, Nacinovi 1); Paloma 32:45 (Czurda 10, Voh 5, Bezjak in Merhar 4, Lešnik 3, Kislinger, Pejovič in Žnidaršič). ZGREŠENI SERVISI: Meblo 11, Paloma 8. SODNIK: Caputo. GLEDALCEV: 70.
Prestižni nastop združene odbojkarske ekipe Meblo proti jugoslovanskim državnim prvakinjam Palome Branik iz Maribora ni bil sinoči v Briščkih deležen velikega odziva gledalcev in je bil morda nekoliko pod pričakovanji, čeprav so poznavalci ob igri mariborskih prvoligašic gotovo prišli na svoj račun, privrženci Mebla pa so lahko našim igralkam »zmerili pulz« pred jutrišnjim odločilnim prvenstvenim gostovanjem v Coneglianu. To, da varovanke trenerja Drasiča sinoči podzavestno morda niso dale vsega od sebe, je treba jemati kot pozitiven pokazatelj velike motiviranosti, s katero
pričakujejo jutrišnji nastop, ki je lahko zanje mejnik v tem zadnjem delu B lige.
»V Conegliano gremo s trdno voljo, da se ne vrnemo premagani,« nam je po tekmi zaupal trener Drasič, ki je bil s srečanjem zadovoljen, saj je šlo za odličen test, med katerim so si igralke Mebla predvsem prizadevale omejiti premoč napada Mariborčank s pravilno postavitvjo bloka. Tudi Conegliano, sicer v primerno manjšem obsegu, igra dokaj kombinatorno, zato je sinočnja mednarodna tgkma nadvse ustrezala naši ekipi. »Še največ težav smo imeli z nasprotnikovim servisom,« je še dodal Meblov trener.
In res, v prvem nizu je bila združena ekipa lahek plen Mariborčank, saj ji ni uspelo zgraditi nobene nevarnejše akcije. Paloma je tako povedla 14:0, častno točko pa je nato dosegla Ma-verjeva, ki je bila tudi za visoke mariborske igralke večkrat dokaj trd oreh.
Boljše se je Meblo odrezal v nadaljevanju (naj za kroniko povemo, da so poleg uradnih, odigrali še dva dodatna niza, ki sta se končala v prid Mariborčank s 15:4 in 15:11). Z nekoliko bolj dinamično igro so naše igralke od časa do časa povsem uspešno držale ritem gostujoče ekipe. Treba je povedati, da je Meblo več točk dosegel predvsem zaradi napak Palome (nekaj jih je prispeval tudi prizanesljivi nekdanji mednarodni sodnik Caputo), ki je pred končnico prvenstva, v katerem bo skušala že tretjič osvojiti naslov državnega prvaka, preizkusila razne variante za napad. Čeprav torej tekma ni presegla okvira prijateljske trening tekme, je bila za oba tabora precej bogata z indikacijami, (ak)
LONDON — Boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka v superlah-ki kategoriji je imel dramatičen epilog. Izzivalec Terry Marsh (VB) je prvaka Joeja Louisa Manleya (ZDA) zbil na tla v desetem krogu (predvidenih jih je bilo 15) in sodnik je »match« takoj prekinil. Kot je razvidno iz gornjega posnetka, je moral sodnik Neumann pomagati Manleyu, da se je sploh spet spravil na noge.
Svetovni boksarski svet (WBC) je medtem pozval Portoričana Hectorja Camacha, naj se odpove svoji kroni v lahki kategoriji. Očitajo mu, da noče več stopiti na tekmovalni oder. Ca-macho je menda izrazil željo, da bi se spopadel z Italijanom Olivo za naslov svetovnega prvaka (WBA) v velterski kategoriji.
Veča se medtem pričakovanje za jutrišnji dvoboj težke kategorije v Las Vegasu med Američanoma Smithom in Tysonom, na katerem bo naposled le prišlo do skupnega imenovanja svetovnega prvaka. Smitha zdaj podpira WBA, Tysona pa WBC. Še pred kratkim je bil prvak po verziji IBF Američan Spinks, ki pa so ga zdaj strmoglavili.
Na sliki: strmoglavljeni šampion Manley je klavrno padel na tla v desetem krogu.
Kolesarstvo: sinoči na sedežu KK Adria v Lonjerju
Predstavili nedeljsko dirko ZSSDI
Med predstavitvijo 11. trofeje ZSŠDI na sedežu KK Adria v Lonjerju
Sinoči so v Lonjerju, ob prisotnosti številnih predstavnikov krajevne športne in politične stvarnosti, predstavili tradicionalno amatersko kolesarsko dirko za 11. trofejo ZSŠDI. Letošnjo dirko prireja Kolesarski klub Adria pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, na. sporedu pa bo to nedeljo, 8. marca, z neuradnim startom ob 13. uri v Lonjerju ter z uradnim startom ob 13.30 v Barkovljah.
Kot je poudaril pobudnik in glavni organizator dirke Radi Pečar, bo dirka dolga 115 km, tokrat pa bo zaorala tudi na Goriško. Cilj bo, kot vedno, v Lonjerju. Na letošnjo dirko se je do sedaj vpisalo že rekordno število nastopajočih: skoraj 150, organizatorji pa pričakujejo še mnoge druge. To bo prva od šestih kolesarskih dirk za amaterje na področju Alpe - Jadrana. Dve sta programirani v naši deželi, dve v Sloveniji, dve pa v avstrijski Koroški.
Atletika: moške državne lestvice
Tudi brata Rudi in Fabio Ruzzier
Te dni je italijanska atletska zveza objavila uradne državne absolutne lestvice za vse panoge v moških kategorijah.
Na lestvicah sicer ne zasledimo nobenega člana slovenskih društev, so pa vseeno prisotni trije slovenski atleti, ki sicer nastopajo v italijanskem društvu.
Najprej naj omenimo brata Rucli iz Benečije, ki nastopata za ekipo Fiam-me Oro Padova. Na 400 m ovire je Giorgio s časom 50”51 na drugem mestu, brat Franco pa je s časom 52"31 dvanajsti. Obenem je Giorgio še osmi v deseteroboju s 6.795 točkami.
Poleg njiju je na lestvicah še hitro-hodec Fabio Ruzzier, ki je na razdalji 50 km na enajstem, na razdalji 20 km na 13. mestu s časom 1.32'36"1, na razdalji 10 km pa na 46. mestu s časom 45T4"6.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Važna tekma Brežanov za obstanek
Že spet poročamo o na splošno neuspešnem kolu za naše predstavnike, iz ozadja pa se je na 5. mesto prebil Santos, ki je z zmago proti Poletu dohitel Kontovelove košarkarje. Sreča kriva se je v zadnjih dveh tednih nemara kar preveč neprizanesljivo znesla nad poletovce, ki so sicer predaleč od izpada, a se bodo verjetno morali odpovedati vstopu v play-off, seveda če bodo ekipe pred njimi do konca lige igrale z vsaj približnim učinkom kot doslej.
Črna bodočnost se obeta Bregu Ad-riatherm, ki ga pestijo številne poškodbe in je zato še toliko bolj izpostavljen porazom kot sicer. Vodja Bregove igre play-maker Robi Žerjal je namreč utrpel hujši zvin gležnja, tako da bo njegova prisotnost na igrišču v tem kolu še v dvomu. Sploh pa bo Žerjalov doprinos zelo omejen. Proti miljskemu CGI bodo Brežani odigrali nadvse pomembno tekmo, saj sta obe postavi na predzadnjem mestu z desetimi točkami. Ob negotovi prisotnosti Žerjala bo gotovo odsoten Koren, ki mu preti huda kazen zaradi spora s sodnikom.
Bor Radenska se bo na tujem spopadel z zadnjeuvrščenim Green Star in upati je, da ne bo prišlo do nepredvidenih razpletov.
SPDT
vabi člane in prijatelje na predsmučar-sko in rekreacijsko telovadbo, ki je vsak petek ob 20.30 na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2). Telovadbo vodi Davor Zupančič.
TPK SIRENA
vabi člane in prijatelje na družabnost ob Dnevu žena v nedeljo, 8. t. m., od 18. ure dalje na pomorskem sedežu (Miramarski drevored). Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pijačo, posebno pa za dobro voljo.
OK VAL
iz Štandreža sklicuje 2. redni občni zbor, ki bo danes, 6. marca, ob 21. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu.
SK DEVIN
Priredi v nedeljo, 8. t. m., ob priliki prehodnega pokala prijateljstva treh dežel avtobusni izlet v Sello Neveo. Vpisovanje in informacije po tel. 200236.
Meblo
sporoča, da bo odhod avtobusa v Co-negliano ob priliki prvenstvene tekme Conegliano - Meblo jutri ob 16.00 z glavnega trga v Nabrežini.
Polet bo igral na domačem terenu s Ferroviariom. Tavčarjevi varovanci so proti Tržačanom favoriti, novi točki pa bi Opencem prišli kot nalašč za prebroditev krize. -
Kontovel Electronic Shop bo preveril jakost miljskega Interja, ki je v povratnem delu lige precej izboljšal svoj položaj. (Cancia)
Domovci tokrat doma
Domovci bodo v tretjem povratnem kolu gostili ekipo Libertasa iz Gorice, ki je s 17 točkami na šestem mestu. V prvem srečanju so Semoličevi varovanci zmagali z veliko prednostjo 92:69. Za Libertas vsekakor igrajone-kateri dobri košarkarji, ki ob ugodnem razpletu na igrišču znajo biti še kako trd oreh. Domovci so favoriti, čeprav je v dvomu nastop poškodovanega Kristjančiča. Domovci so se po zmagi v prejšnjem kolu zopet povzpeli na drugo mesto lestvice, ki ga delijo z Ardito in Edero. Srečanje med Domom in Libertasom bo jutri v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 20. uri. (M. Čubej)
1. MOŠKA DIVIZIJA
CICIBONA - FIAMMA 78:75 (32:29)
CICIBONA: Sancin, Fonda, Jogan 13 (3:5), Parovel 17, Smotlak 25 (6:9),
Kovačič 13 (3:4), Pupulin 10 (2:6), Ciuffi 2 (2:2).
PON: Kovačič v 38. min.; TRI TOČKE: Parovel 5, Jogan 2, Smotlak 1.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so »cicibonaši« dosegli četrto zmago. Še v 36. minuti je bil rezultat 73:67 v korist gostov, igralci Cicibone pa so z dobro obrambo in tudi s pomočjo sodnika nadoknadili zaostanek in zmagali. V napadu sta dobro igrala Sergio Parovel in David Pupulin, v obrambi pa se je izkazal Enzo Ciuffi. (Vanja Jogan)
DEČKI
FERROVIARIO -
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 61:69 (24:21)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Budin 8, Kralj 10, Rebula 28, Emili 1, Gulič 10, Pečar 6, Gregori 6.
Tokrat Kontovelovi košarkarji na začetku tekme niso igrali zanesljivo, saj so potrebovali cel prvi polčas, da so se prilagodili na nenormalne razmere na igrišču. Šele v drugem polčasu so igralci Kontovela prikazali svojo pravo vrednost. S kolektivno igro v napadu in agresivno igro v obrambi so zasluženo prevzeli vodstvo in na koncu zmagali. Z dobro igro so se izkazali vsi igralci, v napadu pa je blestel Kristjan Rebula. (Igor Meden)
Na Tržaškem
1. MOŠKA DIVIZIJA ________
Borovci so si zdaj opomogli, Brežani pa še ne.
IZIDI 7. KOLA: Breg-Volley Club 1:3, CUS TS-DLFAC 3:1, Inter-Le Vol-pi 1:3, La Marmotta-Bor 0:3, Rozzol-Pallavolo TS neod., ASSDI-Prevenire 1:3.
LESTVICA: Inter in Prevenire 12, Le Volpi in Volley Club 10, CUS, AS-SDI in Bor 8, DLFAC 6, Rozzol, Palla-volo TS in Breg 2, La Marmotta 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
BREG AGRAR - BOR FRIULEKPORT 0:3 (3:15, 8:15, 2:15)
BREG AGRAR: Giorgi, Kralj, Mauri, Gaburro, Pertot, Seganti, Rossetti, Sos-si, Canziani, Zerial.
BOR FRIULEKPORT: Superina, Vesel, Mauri^ Viler, Legiša, Del Piero, Pernarčič, Žerjal.
Anticipirani derbi 7. kola ni bil zadovoljiv, saj sta se ekipi premalo trudili. Morda se je občutilo pustno razpoloženje. Bor Friulexport je z lahkoto premagal statične Brežanke z dobrimi servisi in z bolj organizirano igro, medtem ko so Brežanke popolnoma odpovedale.fT.S.)
ŽIDI 6. KOLA: Vivai Busa-Prevenire 1:3, Montasio-Breg neod., Bor Friulex-port-OMA Armes 0:3, NPT-Sokol In-dules 3:0.
LESTVICA: OMA Armes in Sloga Koimpex 10, NPT, Prevenire in Bor Friulexport 6, Breg 4, Montasio, Vivai Busa in Sokol Indules 2.
UNDER 16 ŽENSKE Skupina A
Zaplet na vrhu je navidezen. Če bodo borovke jutri premagale OMA Armes, bodo v polfinale napredovale skupaj s slogašicami.
IZIDI 13. KOLA: DLFAC-Ricreatori 3:1, OMA Armes-Volley Club 3:2, Vir-tus-Bor Friulexport 3:2.
LESTVICA: Bor Friulexport in OMA Armes 18, Sloga B 16, Volley Club in Virtus 8, DLFAC 6, Ricreatori 2.
Skupina B
V tej skupini pa je kolo pred koncem že vse jasno.
IZIDI 13. KOLA: Breg Agrar-Monta-sio 3:0, CUS TS-Sloga koimpex 0:3, Ju-lia-Kontovel Electronic Shop 1:3.
LESTVICA: Sloga koimpex 22, Inter 18, Breg Agrar 14, CUS TŠ 10, Montasio 6, Kontovel Electronic Shop 4, Juha 2.
Na Goriškem
1. MOŠKA DIVIZIJA
Za vrh lestvice se borita le nepremagani Arredo 1 fz Ločnika in VVF Caldini. Neposredni obračun bo že v prihodnjem kolu. 01ympia se je po petih nizih predala Intrepidi, sredi tedna pa je Naš prapor izgubil proti Corri-
donijui medtem ko je v zaostalem srečanju dosegel zlata vredni točki proti Libertasu Cormons.
IZIDI 7. KOLA: 01ympia-Intrepida 2:3; Lib. Capriva-Pall. 86 Fossalon 3:1; Corridoni-Naš prapor 3:1; Fincantieri-Arredo 1 0:3; VVF Caldini-Futura Tor-riana 3:1. Počivala je ekipa Lib.Cormons.
LESTVICA: Arredo 1, VVF Caldini 12, Intrepida, Fincantieri 8, Torriana, Corridoni, Lib. Capriva 6, 01ympia, Naš prapor 4, Pall. 86 Fossalon in Lib. Cormons 0 točk.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V tej konkurenci si delita pravo mesto Intrepida in SIS Lucinico. Ogroža ju le 01ympia. Zadovoljivo nastopajo Sovodnje Agorest, ki so zdaj tretje.
IZIDI 7. KOLA:Soteco-Sovodnje Agorest 2:3, Lib. Capriva-Cormons 0:3, Intrepida-Azzurra 3:1, Farra-OLympia 2:3, Mossa-Lucinico 1:3, Fossalon-AČLI Ronchi 0:3. Počival je Fincantieri.
LESTVICA: Intrepida, Sis Lucinico 12, 01ympia 10, Sovodnje Agorest, Lib. Cormons, Pall. Mossa 8, Lib. Capriva, Azzurra 6, Farra, Soteco Torriana 4, Fincantieri 2, Alci Ronchi 2, Pall. Fossalon 0 točk.
UNDER 16 MOŠKI
Premoč Našega Prapora Vala je v tej konkurenci več kot očitna. Združeni ekipi je dovolj še ena zmaga in bo osvojila naslov pokrajinskega prvaka. V derbiju je 01ympia premagala Sočo.
IZIDI 15. KOLA: 01ympia-Soča So-bema 3:1; Futura Torriana-S. Luigi 0:3; Naš prapor Val-Lib. turriaco 3:0; fin-cantieri-Lib. Cormins 3:2.
LESTVICA: Naš prapor Val 26, S. Luigi 24, 01ympia, Futura, Torriana 16, Soča Sobema 15, Acli Ronchi 12, Fincantieri 6, Lib. Cormons 4, Lib. Turriaco 0 točk.
UNDER 16 ŽENSKE
Pred končnico prvenstva so v tem tednu odigrali še nekatere zaostale tekme.
IZIDI: Cormons-Sovodnje Agorest 2:3, S. Luigi-Morarese 3:0.
UNDER 14 ŽENSKE
Začelo se je tudi to prvenstvo, v katerem bodo sodelovale tri slovenske ekipe in sicer Dom Agorest, Soča Sobema in Sovodnje Agorest.
Po treh kolih je ekipa Doma Agorest na prvem mestu s polnim številom točk.
IZIDI: Soča-Fincantieri 2:1, Sis Luci-nico-Dom Agorest 0:3, Morarese-So-vodnje Agorest 0:3, Mossa-Soča Sobema 1:2, Sovodnje Agorest-Azzurra 2:1, Dom Agorest-Morarese 3:0 in Azzurra-Dom Agorest 0:3!
LESTVICA: po tretjem kolu: Dom Agorest 6, Soča Sobema, Sovodnje Agorest, Fincantieri B in Intrepida 3, Lib. Cormons 2, Mossa, Sis Lucinico, Azzurra 1 in Morarese 0 točk. (mj)
V Novi Gorici pozornost kegljašem
Jutri bo v Novi Gorici ženski kegljaški turnir za Pokal bratstva in enotnosti, za Pokalom republik in pokrajin doslej največja kegljaška prireditev v tem mestu. Zbrale se bodo namreč najboljše jugoslovanske kegljavke, na čelu s svetovno prvakinjo Mariko Nagy. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30.
Konec prejšnjega tedna so se nadaljevala odbojkarska in košarkarska tekmovanja. Od primorskih odbojkarskih ekip je zmagala le Nova Gorica. Dekleta so dobila tekmo 2. zvezne lige v Ljubljani proti Partizanu Tabor s 3:0 in popravila bled vtis s prejšnjjh nastopov. Koprčanke pa so doma po pričakovanju izgubile proti vodilnemu Zeljezničarju, vendar jim je uspelo mu odvzeti niz. Ponovno je razočarala moška ekipa Izole v slovenski ligi. Doma je klonila pred Šempetrom z 1:3. Odbojkarji kanalskega Salonita so bili v prejšnjem kolu prosti.
V slovenski košarkarski ligi ža moške je dve novi točki osvojila Postojna z zmago nad Heliosom. Koper je doživel poraz v Kranju, Kraški zidar pa pravo katastrofo v Celju (Libela - Kraški zidar 148:79). Košarkarice Cimosa so zanesljivo odpravile Metko.
Nov uspeh so dosegli strelci novogoriškega Panovca, ki so brez poraza zasedli 1. mesto v slovenski ligi v streljanju s serijsko zračno puško. Pred finalom v Postojni so prvi favoriti za osvojitev republiškega naslova. Najboljši strelec v ligi je bil član Panovca Danilo Hrobat.
Nogometaši se pripravljajo na nadaljevanje prvenstva. Odigranih je bilo mnogo prijateljskih tekem, med katerimi je treba posebej omeniti srečanje v Kopru. Domače moštvo je z 2:1 premagalo prvoligaša Plastiko iz Češkoslovaške in se mu tako oddolžilo za poraz na nedavnem turnirju. (DK)
Franko Korošec
V	Rimu (galop) se nam obeta zelo zanimiva konjska dirka. V sk. 1 ima Gas gas zelo dobro izhodiščno mesto, kar mu lahko tudi pomaga pri končnemu naletu. V sk. 2 verjamemo v Green Mist, medtem ko je v sk. 2 res kvaliteten konj Patris, ki ima mnogo možnosti tudi za končno zmago.
V	drugem rimskem galopu bo dirka verjetno izenačena, saj nima pra-vega favorita. V sk. 1 je dober Prince Barb , v sk. X pa lahko preseneti Irish Cream. V sk. 2 je več kvalitetnih konjev, mi pa bi stavili na Grat-tamacca.
Na 1660 m dolgi dirki v Bologni je v sk. 1 kvaliteten konj: Bejart Om. V sk. X verjamemo v Entierra, v sk. 2 Pa je verjetno najbolj kvalitetna Da-hla Ba, ki je že zmagala na podobnih tekmovanjih.
V	Padovi je v sk. 1 dober Dilino, ki je v izredni formi, v sk. X pa ima dobro izhodišče Ecologia. V sk. 2 je morda najbolj pripravljen Elisir, ki ima dober končni šprint.
Tudi v Trstu bo dirka razburljiva. Aforisma (sk. 1) lahko tudi računa na končno zmago, v sk. X pa je morda
Atalanta - Napoli	2
Avellino - Verona	X	2
Fiorentina - Como	1
Juventus - Ascoli	1
Milan - Empoli	1
Roma - Torino	1X2
Sampdoria - Inter	X	2
Udinese - Brescia	1	X
Arezzo - Genoa	1
Bologna - Lazio	X	2
Samb - Campobasso	1X2
Spal - Padova	2
Matera - Ternana	1
najboljši Edredone RL, medtem ko je v sk. 2 dober Darko.
Na dirki v Tarantu ima možnost za zmago Cameraman, dobra pa sta tudi v sk. X Dario Ve in Brabante, v sk. 2 pa verjamemo v konja Simeto.
Dirka Iris
Naši favoriti v dirki tris so: Ante-lami Om (13), Eterno MB (16) in Dembro Mo (8). Dodatek za sistemis-te: Balmon (3), Durk Hanover (17) in Avize (5).
fot in 1 2 3 4 5 6
1.	—	prvi	X
drugi	2	1
2.	—	prvi	1	X
drugi	2
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	2
drugi	X	1
5.	—	prvi	X
drugi	2	1
6.	—-	prvi	X	1
drugi	1	2
»Pustni ponedeljek« SPDT odlično uspel
Letošnji tradicionalni in priljubljeni »Pustni ponedeljek« SPDT, ki je bil pač na pustni ponedeljek v Dijaškem domu, je tudi letos odlično uspel. Na sporedu je bil ples za »mlade in manj mlade«, tombola, srečolov in tekmovanje v plesu. Slednje je bilo na »visoki kakovostni ravni«, prvo mesto pa je osvojil par Klavdija Marušič - Edo Starc pred Anko Zapušek - Dragom Gherlanijem. Na tretje mesto sta se prebila lanskoletna zmagovalca zakonca Žezlina. Plesa se je udeležilo prav mnogo parov (kakih 30), mladi so bili boljši v hitrih, starejši pa v počasnejših ritmih. Sploh je značilno, da so najboljši »rock'n'rollarji« izpadli pri počasnih valzerjih. Nagrajeni sta bili tudi najbolj originalni maski. To sta bila zakonca Oskar (Khomeini) in Nataša Volpi (iranska (?) gverilka). Skratka, prijeten, in posrečen večer!
V TK predstavitev Grošljeve knjige o Karakorumu
Pred kratkim je v Ljubljani izšla knjiga o lanskoletni odpravi v karakorum, ki jo je napisal vodja odprave Viki Grošelj. Zamejska predstavitev tega izredno zanimivega dnevnika odprave bo v četrtek, 12. marca, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. Knjigo »V prostranstvih črnega granita« bo predstavil udeleženec odprave Dušan Jelinčič, predstavitev pa prirejata TK (v okviru tradicionalnega knjižnega sejma) skupno s SPDT.
Predavateljska sezona SPDT
Takoj po predstavitvi bo Viki Grošelj v Gregorčičevi dvorani (torej le dve nadstropji nad Tržaško knjigarno) ob barvnih diapozitivih predaval na temo »Gore sveta«, na kateri bo nazorno obrazložil svojo bogato alpinistično pot. Začela se bo nekje v Julijcih in v Dolomitih ter se preko Centralnih Alp podala v Himalajo, na prostranstva Makaluja (ki je prvi od štirih osemtisočakov, ki jih je do sedaj osvojil Grošelj), Everesta, Manasluja in končno v Karakorum.
Ob robu 21. ZŠI
Zimske športne igre so mimo, pri odlični organizaciji pa moramo omeniti le eno: časomerilsko napravo SPDT, ki je po mnogih letih »poskusne vožnje« sedaj brezhibna. Vse je kompjuterizirano, naprava pa_ je pripravna za dve progi istočasno. Časomerilska skupina SPDT pod vodstvom Pavla Fachina »prodaja« svoje usluge na raznih tekmovanjih in prvenstvih, ki imajo tako vse rezultate' takoj in natančne do stotinke sekunde.
Avtor knjige o lanskoletni odpravi v Karakorum Viki Grošelj
Glede na to, da niti uradna smučarska federacija nima boljše čdsomerilse naprave, je prav, da se slednje poslužujejo vsa zamejska društva in skupine. Zainteresirani se lahko obrnejo na Pavla Fachina (tel. 742488).
Na Proseku sestanek ljubiteljev gora
Ljubitelji gora s Proseka in iz bližnjih vasi se bodo drevi srečali na svojem vsakomesečnem sestanku v gostilni Pri konjičku na Proseku. Med družabnim večerom se bodo domenili za prihodnje ture, spregovorili pa bodotudi o izletih v gore, ki so jih bili opravili v preteklem mesecu. Ob načrtovanju novih izletov vsekakor upajo, da jim bo vreme bolj naklonjeno kot doslej. Na prvem sestanku so se namreč planinci domenili za izlet h Krnskim jezerom, zaradi slabega vremena pa je izlet splaval po vodi.
»Primorska zlata naveza« na Norveškem
»Primorska zlata naveza«, saj jo menda lahko že tako imenujemo, se je pravkar vrnila z Norveške, kjer se je poskusila s tamkajšnjimi ledenimi slapovi. Bogdan Biščak, Matevž Lenarčič in Rado Fabjan so namreč preplezali slapova Grotenutfossen in Grbtesygenne pri zimskem smučarskem središču Hemse-dalu, žal pa niso mogli plezati na zelo hvaležnem področju fjordov, ker je pač bilo pretoplo. Sicer pa je ta bila manj posrečena odprava, saj alpinisti niso uresničili vsega svojega programa. Ponagajal jim je mraz (ter jim izpraznil akumulator Matevževega avtomobila) in pa...toplota v fjordih. Biščak in Fabjan se sedaj skupno s Svetičičem podajajo v Cantralne Alpe, kjer bodo med drugim, če bo šlo vse po sreči, naskakovali Eiger in Grandes Jorasses.
Messnerjev poglobljen simpozij o alpinizmu
Reinhold Messner je spet dokazal, da ni samo »alpinistična žival«, temveč tudi inteligenten plezalski ideolog, mislec in organizator. Pred dnevi je namreč v svojem gradu v Lacesu v Val Venosti priredil pravo alpinistično srečanje »na vrhu« z naslovom »Corsa alla vetta« (Tekma za vrh), katerega so se udeležili vsi najbolj znani svetovni alpinisti. Povabilu so se namreč odzvali Poljak Jer-zy Kukuczka, ki ima za sabo 13 osemtisočakov, 36 - letni vsestranski alpinist Jean Marc Boivin, Kanadčan Pat Mor-row, ki se je prvi povzpel na vse najvišje gore posameznih kontinentov, znani italijanski alpinist, sedaj pisatelj in založnik, Alessandro Gogna in 27 - letni Francoz Erič Escoffier, alpinist, ki je popeljal prosto plezanje tudi v Himalajo. Poleg teh pa so bili še prisotni mentor svetovnih alpinistov 78-letni Riccardo Cassin, prosti plezalci Glowacz, Mariac-her in Manolo, Messnerjeva soplezalca Mutschlechner in Kammerlander, Franco Perlotto in še mnogo drugi.
Razprava je bila na visoki ravni in poglobljena, zaključki pa so lahko sledeči: ne obstaja en sam alpinizem, temveč najmanj trije: klasični alpinizem Alpskih in drugih sten, prosto plezanje in himalajizem, vsak od teh treh pa ima svoje značilnosti in »mite«. Sicer pa je sedaj tendenca, da se te tri smeri vse bolj oddaljujejo, pa tudi približujejo. Drugič: čeprav se skuša alpinizem vse bolj spraviti v konsumistične kalupe, bo na koncu vedno zmagal le...alpinizem, ali, kot je imenoval svoj poseg Glowacz: »Kreativnosti in fantazije ni mogoče umoriti«.
V Tibet po sledovih jetija
Kaže, da je iskanje jetija postal prav modni šport. Prvi, ki je najavil, da ga bo pač izsledil, je bil Messner, ki je pri takih in podobnih stvareh vsekakor in vedno prvi, prad tednoim dni pa se je odpravila v Tibet angleška alpinistična odprava, ki jo vodi slavni Chris Boning-ton in ki ima dva cilja: osvojitev še ne-preplezane 7150 m visoke kitajske gore Menlungtse in pa iskanje sledi jetija. S tem v zvezi je Bonington dejal: »Če bomo res dobili dokaze, da jeti obstaja, bo to tudi konec njegovega miru. Tja se bodo namreč podali časnikarji, znanstveniki in vseh vrst avanturisti, ki mu bodo zagrenili življenje. Zato je morda boljše, da ostane še nekaj skrivnosti na tem planetu.« Nekoliko protislovna izjava, kajne?
Franko Korošec (1963) je zamejski športni javnosti prav dobro znan. Kot športni urednik Radia Opčine je eden od komentatorjev Jadranovih tekem. Sicer pa je Korošec igral pri Bregu tako košarko kot nogomet. V obeh športih je bil tudi trener v mladinskih kategorijah, poleg tega pa še odbor-nik v tem športnem društvu. Trenutno je organizator v Slovenskem stalnem gledališču, amatersko pa je tudi gledališki igralec. Prejšnji teden je Sonja Barei pravilno napovedala sedem izidov.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
6. marca 1987
Po Sindonovi smrti na obtožni klopi samo še Venetucci
Tudi prizivno sodišče je potrdilo kazen zaradi Ambrosolijevega uboja
MILAN - Milansko prizivno sodišče je potrdilo prvostopenjsko obsodbo ža Roberta Venetuccija, ki ga dolžijo, da je skupaj z Michelejem Sindono organiziral uboj odvetnika Giorgia Am-brosolija. Materialno je na Ambrosoli-ja streljal Američan italijanskega porekla V/illiam Joseph Arico, ki je kasneje umrl v poskusu pobega Iz ameriškega zapora, kjer je bil zaprt v pričakovanju na izročitev Italiji.
Naj omenimo, da je Venetucci vedno zavračal svojo krivdo in še zdaj trdi, da s smrtjo odvetnika Ambrosoli-ja ni imel nič opraviti.
Sodišče je le delno sprejelo prizive nekaterih obtožencev in malenkostno zmanjšalo kazni nekaterim manjšim obtožencem. Med drugim so potrdili obsodbo na 3 leta za nekdanjega Sin-donovega odvetnika Guzzija in dve teti za Sindonovo hčer Mario Eliso.
Ambrosolija, ki je bil štiri leta stečajni kurator Sindonove Bance private italiane, so ustrelili julija 1977, ko je bil na tem, da izroči vso dokumentaci-
jo o stečaju tega denarnega zavora preiskovalnemu sodniku.
Preiskava, ki jo je vodil najprej sodnik Viola, za njim pa še Turone, se je zaključila z obtožbo Venetuccija in Sindone, Arico, ki je streljal na Ambrosolija pa je bil že mrtev in ga torej niso mogli obtožiti. Na prvostopenjskem procesu so Sindono in Venetuccija obsodili na dosmrtno ječo, štiri dni kasneje pa je Sindona umrl, potem ko je v svoji celici v enem najvarnejših italijanskih zaporov spil skodelico kave s cianidom. Njegova smrt je sprožila val polemik, ki se niso utišale niti potem ko se je uradna preiskava zaključila z ugotovitvijo, da se je sicilski finančnik sam zastrupil. Niti uradna preiskava pa ni mogla odkriti, kako je Sindona pravzaprav prišel do strupa, tako da še sedaj ostaja dvom o tem, ali si je Sindona sam vzel življenje ali pa so ga zastrupili tisti, ki so se bali, da bi povedal vse tisto, kar je v svoji dolgi finančni karieri zvedel.
Letalska nesreča v Michiganu
Pristajalna steza letališča Metro pri Detroitu je bila predsinočnjim prizorišče letalske nesreče, ki je terjala smrt 9 potnikov, ranjenih pa je bilo kakih dvajset ljudi. Od teh jih je bilo na letalu 10, ostali pa so v letališču čakali na pristanek letala. Dvomotorno letalo bi moralo pristati na stezi 21, zaradi okvare pa je strmoglavilo ob začetku steze, se prevrnilo na levi bok in se zadrlo v tovornjake, ki so bili parkirani pod terminalom. Vnel se je močan požar, ki je popolnoma uničil letalo.	(Telefoto AP)
Vojaško vozilo s ceste: dva vojaka mrtva eden pa ranjen
L'AQUILA — V prometni nesreči sta izgubila življenje dva pripadnika vojaškega letalstva, tretji pa je hudo ranjen v bolnišnici. Nesreča se je pripetila predvčerajšnjim na pokrajinski cesti Rim—Centocelle, na meji med Abruci in Molisejem. Terensko vozilo, s katerim so se peljali, je zdrsnilo na poledeneli cesti, podrlo varnostno ograjo in padlo s 25 metrov visokega mosta. Vzroki hude prometne nesreče niso še znani, a po vsem sodeč je treba pripisati poledenelemu cestišču. V zadnjih dneh je namreč vzhodna območja Apeninskega polotoka zajel val slabega vremena z nizkimi temperaturami in sneženjem, da je bila večina cest poledenelih.
Nesreča se je pripetila že v sredo, vendar je patrulja vozilo našla šele včeraj dopoldne. Morda bi pravočasna pomoč lahko rešila življenje dveh vojakov. Točne vzroke nesreče bo seveda ugotovila obdukcija, že sedaj pa obstaja upravičen sum, da je mraz igral glavno vlogo. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj ni nihče iskal pogrešanega vozila.
Ubila sta se 33-letni podoficir Andrea Pengue iz Caserte in 64-let-ni vojaški tehnik Vittorio Restucci iz Neaplja, ranil pa 52-letni civilni uradnik pri vojaški upravi uradnik Aldo Galerra.
Po podatkih Združenja družin, katerih svojci so izgubili otroke pri vojakih (ANAVAFAF), je v desetletju 1976-85 pri vojakih izgubilo življenje 5.239 oseb, od tega 3.114 rekrutov, 1.522 podoficirjev in 603 oficirji, toliko, kot jih pade v majhni vojni.
Kot izhaja iz sporočila Združenja, niso znani podatki za leto 1986, ko je bilo za 91 odstotkov več samomorov kot leta 1985. Lani je bilo po njegovih podatkih 32 samomorov, 28 smrti pa ni točneje opredeljenih.
Prav tako niso znani podatki o nesrečah, v katerih so vojaki postali invalidi. Po podatkih ANAVAFAF jih je 4.000 na leto in 40.000 v zadnjem desetletju. Vse to odpira seveda celo kopico vprašanj. Služenje vojaškega roka je v Italiji obvezno, država pa vse premalo skrbi za varnost vojakov. Dokler pride do nesreč med manevri in v službi svojci .dobijo odškodnino, če pa se kaj zgodi med ^normalnim življenjem v vojašnici, država ne da nobene odškodnine. To velja predvsem za samomore, težave pa so tudi v primeru smrtnih bolezni. V takih primerih skušajo vso zadevo prikriti. Nihče seveda ne kliče na odgovornost vojaškega zdravnika, ki je ob naboru rekruta proglasil za vojaško sposobnega.
Britanci se selijo na Falklande
LONDON — Velika Britanija je sprejela nove predpise, s katerimi spodbuja izseljevanje Britancev na Malvinske (Falklandske) otoke. Vsem Britancem, ki jih ta ponudba zanima, plača vlada potne stroške; dejansko jim nudi brezplačno vozovnico, seveda v eno samo smer, do novega bivališča. Pomoč pa dobijo tudi v drugi obliki: vlada jim omogoča, da po ugodni ceni prodajo svojo hišo in druge nepremičnine v stari domovini, prav tako pa so deležni ugodnosti pri nakupu novega stanovanja ali hiše na Falklandih.
Ti privilegiji so seveda razburili 2.000 starih stanovalcev Falklandov. V glavnem mestu Port Stanly od nekdaj primanjkujejo stanovanja. V za-
dnjem času se je stanovanjska stiska povečala predvsem zaradi velikega števila začasno priseljenih delavcev, zaposlenih pri gradnji ogromnega letališča. Na otočju je tudi 3.000 britanskih vojakov, za katere so prav tako morali poskrbeti streho nad glavo. V takšnih razmerah je celokupen stanovanjski fond v lastništvu britanske vlade.
Stari prebivalci Falklandskih otokov se ne strinjajo s sedanjo politiko privilegijev za priseljence, ker mlade pare pesti huda stanovanjska stiska.
V Veliki Britaniji morajo prisluhniti tudi Argentincem, ki očitajo Britancem, da hočejo spremeniti sestavo starega prebivalstva, ki je manj nave-
zano na London z novimi bolj britansko nastrojenimi silami. V Veliki Britaniji vidijo v tem nadaljevanje argentinskih teritorialnih zahtev po tem otočju.
Argentina in V. Britanija sta se leta 1982 zaradi tega otočja vojskovali 74 dni in so Britanci nad tem otočjem, osvojenim pred poldrugim stoletjem, vzpostavili suverenost predvsem zaradi premoči svojega vojnega ladjevja.
Da bi vsaj do neke mere ublažila politični prizvok priseljevanja, je britanska vlada sporočila, da ga pospešuje zato, ker želi »kadrovsko okrepiti gospodarsko dejavnost na tem otočju«.
Londonski škandali: tokrat na vrsti gate
LONDON — Angleški konsrvativci so si ponovno utrli pot do prvih strani bulvarskih listov Sun in Daily Mirror. Tokrat so bolestno radovednost krdela bralcev pritegnile življenjsko-spolne dogodivščine 39-letnega poslanca Harve-ya Prodora, zagovornika »trde desnice« konsevativne stranke.
Proctorova slika se je že prejšnji mesec prikradla v angleški tisk, saj so v njegovem londonskem stanovanju odkrili, škandal vseh škandalov, moškega brez... hlač. Tiskovne agencije niso sicer posredovale vesti, ali je bil 34-letni antikvar Terry Woods v gatah ali brez njih, škandal pa je kljub temu vzbudil nič koliko zanimanja. Terry VVoods je Prodoru tako zameril, da je stresel iz rokava opis pikantnega zakulisja romantičnih počitnic, ki sta ju VVoods in Proc-ton preživela v Maroku. Angleški novinarji so se vkrcali na prvo letalo, ki je letelo v Agadir in vdrli v hotel Ali Baba. Tam so odkrili, da so v Proctorovi spalnici staknili celo... Arabca brez hlač. (V tem primeru so vesti popolnejše in Arabec naj bi bil celo brez spodnjih hlač). Škandal pa tak!
Burda Moden v Moskvi
Moskovska dekleta z vnemo listajo prvi izvod sovjetske izdaje znane zahodnonemške modne revije Burda. Mednarodna moda bo zdaj na voljo tudi domačim šiviljam.	(AP)
Dosmrtna ječa vohunu Pollardu Prve uradne reakcije v Izraelu
JERUZALEM — Vest, da je was-hingtonsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo Jonathana Jaya Pollarda, ker so ga prizanali za krivega, da je Izraelu prodal na stotine tajnih dokumentov ameriške vojske, je močno odjeknila v izraelski državi.
Izraelski predsednik Herzog je izrazil upanje, da bo Izrael znal izkoristiti poučni nauk afere Pollard, kjer pravzaprav gre za primer vojaške špijona-že v zavezniški državi. Premier Samir pa je izjavil, da je izraelska vlada sodelovala z ameriškim sodstvom ter da je že dala zapreti urad Lekem, sekcijo obrambnega ministrstva, ki je »vzela v službo«Američana Pollarda.
Vodja urada Lekem Rafi Eitan je bil bivši oficir izraelske tajne službe, na ministrstvo pa sta ga poklicala Moše Arens in njegov predhodnik Ariel Ša-ron, ki sta trenutno v dokaj neljubi poziciji. V Izraelu so se med drugim že dvignili glasovi, ki od Eitana zahtevajo ostavko, oz. da zapusti vodstvo družbe Israel Chemicals.
Izraelski parlamentarec Ben Elisar je objasnil, da ne kaže minimizirati afere Pollard, še posebno zaradi posledic, ki jih bo imela v ZDA. Družini Pollard pa zaenkrat ne bodo mogli pomagati, je pridal Elisar.
Jonathan Jaya Pollard med sodno razpravo	(Telefoto AP)
Umor blizu Pordenona
PORDENON — Na dvorišču zapuščene hišice med krajema Tiezzo dl Azzano Decimo in Prala so odkrili truplo 25-letnega delavca Flavia Tesolina, ki je bil uslužben v tovarni ampul za zdravila v Villotti. Mladeniča, ki je bil ločen in je imel triletno hčerkico, je nekdo zabodel z izvijačem ali dletom, kar pričajo globoke rane na prsih, vratu in glavi. V Tesolinovem jopiču so našli 4 milijone lir v bankovcih. Preiskavo o uboju vodijo policija in karabinjerji pod vodstvom namestnika državnega pravdnika iz Pordenona Mattea Stuccillija. Pokojnikovi znanci trdijo, da je Flavio živel vzorno.
Streljanje v moskovski šoli
MOSKVA — Šola številka 91 velja v Moskvi za vzoren izobraževalni zavod, saj je pod pokroviteljstvom Akademije za pedagoške vede. Nič kaj vzoren šolnik pa ni Leonid Tokar, 28 let: poučevat je prihajal pijan, z dijaki se je kar bratil, v dijakinje pa naravnost silil. Kljub protestom staršev ga ni bilo moč odstraniti, ker je imel angela va-
ruha ravnateljico, naposled pa je le ustrelil prevelikega kozla: po zakuski je povabil štiri dijake v svojo pisarno, kjer je najprej tekla vodka, potem pa pokala puška, s katero je Tokar hudo ranil mladega Sergeja P. Že štirikrat so ga operirali, a je še vedno v kritičnem stanju! Profesorja so aretirali, ravnateljico pa odslovili.
Peking: Ali sina ali partijo!
PEKING — VJang Enfu je bil sodnik v Yanzhouju, pokrajina Šandong, in svoje delo tudi dobro opravljal, pa so ga postavili na cesto in celo izključili iz partije. Kako to? Vedeti je treba, da ima Wang dve hčerki in da s tem ni zadovoljen, saj hoče še sina. No, ženka je res zanosila, in zdravniki so pojasnili, da bo rodila dete moškega spola. Wang je bil seveda presrečen, oblasti pa jezne: »Tvoja žena naj lepo splavi, drugače boš ob službo pa še ob položaj v partiji!« Zakaj? Ker je pekinška vlada že leta 1979 odredila, da ne smejo družine imeti več kot po enega otroka, drugače bo Kitajčkov mnogo preveč — načrt je ta, da jih bo konec stoletja lahko največ 1,2 milijarde. Wang pa se je na to požvižgal: »Mar mi službeno mesto in partija, da le pridem do sina.«