OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
B % n A L'E T f NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Prinllng of All Kindš
vol. xxxvi.—leto xxxvi.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK). DECEMBER 1, 1953
številka (number) 235

•nJLiA BREZOVAR
Kakor smo včeraj poročali, je po dolgi bolezni umrla splošno poznana aktivn^ društvena de-lavka Julia Brezovar, rojena ^ojc, stanujoča na 1173 E. 60 St. Bila je zelo priljubljena med društvenicami, kar je značilo dejstvo, da je bila skozi vsa leta ponovno izvoljena v razne društvene urade. Stara je bila 71 let W rojena v Dolenji vasi pri Rib-^ici, odkoder je prišla v Ameriko Pi^d 52 leti. Njen prvi mož Joseph Kalčič je umrl pred 45 leti, Bjen drugi mož Evstahij pa je Umrl pred 25 leti.
Tukaj zapušča otroke: Mrs. Julia Glavan, Joseph Kalsic, ^rs. Mary Kogoj, Mrs. Christine Glavan in Adolph, vnuke in pra-^nuke ter dve sestri Mrs. Mary Vesel in Mrs. Margaret Smole, v stan domovini pa sestro Johano ^ejak. Pogreb se vrši v četrtek Zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary v družinsko grobnico.
*
V zadnje slovo
, članice društva St. Clair ^rove, št. 98 so prošene, da pridejo v sredo zvečer ob sedmih y Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli čla-^ci Julia Brezovar.
Smo v policijski državi? Metode nacistov-komunistov
Protestantovske verske sekte v Ameriki, kakor tudi ameriško židovstvo je zavzelo ostro in jasno stališče zoper metode, kakor tudi pojav sam, ki nosi naslov McCarthy-zem. Smo v začetku ustvarjanja policijske države. Naši domovi ne bodo več naši gradovi. To so metode, ki so se jih posluževali nacisti in katerih se poslužujejo komunisti. Ali bo Amerika to bolezen prebolela?
Cleveland,ski judovski rabin
zdravnik umorjen
po bolniku
Detroit, 30. novembra — pravnik Edward Spalding, ki je %ani specialist za srčne borzni ne samo v Ameriki, marveč ^udi po svetu, je postal smrtna ^rtev blaznega bolnika. Usoda je ^otela, da je bil ustreljen ver-3^tno celo po pomoti. Neki bol-John Sherpack, je bil are-ifan. Pri njemu so našli celo 'sto zdravnikov in bolniških ®trežnic^ med katerimi naj bi se ^herpack znesel. Imena zdravni-. ^ Spalding ni bilo na, listi in po '^javi Sherpacka, je ml strel na-^^Ajen zdravniku McAlonanu,
ki
3e zdravil bolnika pred kakimi
lO.leti.
golles in rusija
Washington, so. novem-
^^•""-Državni tajnik Dulles je ^mignil, da bo prišlo morda v 3 'luar ju 1954 do sestanka veli-'h štirih Isto prepričanje je iz-^zil tudi britanski zunanji mini-Eden v Londonu.
Duiieg je znova zagotovil pre-'
'^alstvo držav izza železne za-
da Amerika ni opustila mi-
j.' njihove osvoboditve. Isto ve-
Za tri baltiške državice, ka-
je Rusija podredila k sebi
jih vključila v Sovjetsko Svezo.
^^^ši governer ubit
^Battle creek, Mich., so.
°Ve%bra—Bivši governer Mich-Kim Sigler, republikanec, j® ubil V lastnem letalu, kate-je sam pilotiral. Sigler je ]j!j letalec tudi v vojni, zgu-Pa je verjetno orientacijo v in zadel v stolp tele-. ijske postaje. Nesreča je za-^®vala, da ni bil sam v letalu, je imel še tri sopotnike. So pri nesreči našli enako
Abba H. Sliver, ki je obče znana ameriška osebnost, je za judov-stvo v zvezi z zadnjo afero Truman-White, zavzel, sklicujoč se na enako gledanje ameriških protestantovskih cerkva, jasno ameriško Stališče, iki je tole:
Tisti, ki se hočejo pooblastiti oblasti, izrabljajoč komunizem, se ne bodo omejili na komunizem. Hočejo se znebiti ljudi, ki jih ne marajo in to po šolah in univerzah, pri cerkvah in pri časopisju. Končno bodo izrabili plemenska in verska nasprot-stva, kar tako jasno priča zgodovina. Čas je, da se spregovori odkrita beseda, ker je za njo že bolj kasno kot pa si to mislimo.
Cerkvene organizacije v Združenih državah naj prevzamejo križarsko vojsko, da branijo tradicijski ameriški način življenja in ameriške svoboščine.
McCarthy upa, da bo prišel v Belo hišo na podlagi parole boja proti komunizmu. Pri njegovem cilju in delu ga ne ovgira program Eisenhowerja, da komunizem ne bo volilni program republikancem y volilnem letu 1954. ' ■;' ■ ■
Metode, kakor se vodijo v raznih kongresnih odborih razne preiskave, bijejo v obraz osebnim in državljanskim svoboščinam, njih ozadje pa ni ameriški patriotizem, inarveč strankarska politika. Pri tem se poslužujejo metod, kakor so bile v navadi v srednjem veku, ko je šlo za cerkveno inkvizicijo na Španskem. Taka postopanja pa so dosedanjemu ameriškemu načinu življenja več kot tuja. • Priče' smo že pojavu, da si uredniki časopisov v njihovih uredniških člankih ne upajo na dan s svobodno oceno ameriškega političnega življenja.
Slučaj Truman-White
Rabin Silver se je bavil s, slučajem Harrya Dexterja Whitea, katerega je leta 1946 postavil Truman na važno mesto direktorja mednarodnega denarnega fonda. Ali je bil White v službi sovjetske špijonaže ali ne, ali komunist ali ne, skratka zanesljiv človek ali ne? Truman je v svojetn zadnjem govoru pojasnil slučaj v dovolj prepričevalni obliki. Tudi na odgovore senatorja McCarthya je Truman dejal, da nima k stvari nobene besede več, ker bi bila potrebna. Harry White je leta 1949 umrl, z njim je legla v grob verjetno skrivnost njegovega življenja, ki ne bo nikdar odkrita. Ali se da zagovarjati postopanje Trumana ali ne?
"Objektivno vzeto gre za to: Truman je bil lahko v zmoti. Truman se lahko obsoja, ker da je osebo Whitea napačno presodil, da je bil z njo z rokavicami na rokah.
Toda mi imamo pravico, da vprašamo justičnega tajnika Brownella:
Zakaj je iznesel slučaj ravno sedaj, zakaj brska po razpadajočih kosteh ravno sedaj? Mnogi Amerikanci so prepričani, da Brownellu ne gre za patriotizem, marveč za politiko."
In vloga špijonov?
"Špijone smo imeli v vseh via-
dah in v vseh časih. Gre za umazan posel, moramo pa smatrati za gotovo, da ima tudi ameriška vlada svoje špijone v tujih vladah. Zakaj bi sicer imeli domačo špijonažno službo?
Toda če se hočemo znebiti špijonov, ni potreba, da miniramo osnove svobodne družbe! Smo v začetku policijske države, ki bo odprla vrata v naše domove v iskanju raznih copr-nic. To pa so metode nacistov in komunistov, ki jih ameriško ljudstvo odklanja."
(Ameriški kardinal katolik Spellman, najvišja katoliška cerkvena avtoriteta v Ameriki, je bil nedavno tega v raznih evropskih državah. Spellman je zagovarjal McCarthya in McCarthy zem.)
Pometaj pred
J
svojim pragom
WASHINGTON, 30. novembra—Cleyton Fritchey, ki je namestnik jjedsednika izvršilnega odbora demokratske stranke, je trdil, da je pravo ozadje zadnjih razkritij justičnega tajnika Brownella—gnoj v lastnem ju-stičnem tajništvu.
Brownell hoče odvrniti pozornost, ki bi' zaslužila pozornost Amerikancev, na manj važno polje. Gre za neki škandal v federalnem sodnem uradu v Colorado, v katerega je, po izjavi Fritcheya, zapleteno tako justič-no tajništvo, kakor tudi zvezna tajna policija FBI.
winston churchill gre v 80. leto
Winston Churchill je včeraj dopolnil 79. leto. Ko stopa v 80. leto, sta se združili dve potovanji. Churchill sam odleti danes na Bermu-do, katero je dva dni pred njim zapustila britanska kraljica in skozi Panamski kanal jadra sedaj po Pacifiku. S kakšnimi občutki gre Winston Churcl^ill v svoje 80. leto. Za slavo in blagostanje svoje domovine!
Churchill ni samo politili, vojaški strateg, rojen minister, katerega lahko postaviš na katerokoli mesto britanske vlade, matveč je tudi slikar, več kot navadni amater, in mojster angleške besede. Dobil je Nobelovo nagrado za leposlovje! tVin-ston Churchill je zaljubljen v vlogo anglosaksonskega sveta in vanj verjame. Javnim vprašanjem je posvečal vedno vso svojo pozornost tako, da se je njegova žena morala pritožiti nad tem, da sta v 40 letih samo enkrat skupaj ^jtrkovala. "Kaj je držalo skupaj najin zakon, sploh ne vem," se je spraševala.
Winston Churchill je iznajdljiv tudi, ko odkriva človeško notranjost. Lepo človeško, je dejal, ko je dopolnil 79 let, "da naloge in dolžnosti, ki jih ima rešiti, naraščajo, telesne moči pa pojenju je jo."
Še nekaj je moriji doživeti Winston Churchill ravno v svojem anglosaksonskem svetu. Angleški pravljični junak Robin Hood, ki je tudi pravljični junak svetovne mladine, je bil od neke ameriške histerije označen—za komunista. '
Kaj prinese sestanek Nixon-Nehru -Nevtralna ali Indija v zapadnem bloku?
IDEJA VSEAZIJSKEGA ANTIKOMUNISTIČNEGA BLOKA
NEW DELHI, 1. decembra—Danes se je vršil prvi sestanek med predsednikom indijske vlade Nehrujem in med ameriškim podpredsednikom Nixonom. Nixon si je zastavil nalogo, da pridobi Nehruja za idejo, da se tudi Indija priključi antikomunističnemu bloku in opusti tolikrat po-vdarjeno "indijsko nevtralnost."
Tudi ameriški senator Know-*
ujetniki se vračajo
TOKIO, 30. novembra — Po osmih letih vojnega ujetništva v Sovjetski zvezi, se je vrnilo danes domov na Japonsko 811 japonskih vojnih ujetnikov. Povrnitev je izposlbval japonski Rdeči križ. To so prvi japonski vojni ujetniki, ki so se osvobodili od aprila leta 1950. Med njimi je tudi japonski general Hitomi, kateri se vrača domov napol pa-raliziran. Med ujetniki je 462 "vojnih zločincev," 349 civilistov, med temi devet žensk in dva otroka.
tudj znamenje časa
WARREN, O., 30. novembra —Tukajšnji poštni upravnik je izdal sledeče poročilo:«Za božične praznike bo pošta rabila kakih 75 do 80 nadomestnih poštarjev, da se bodo poštne pošiljke dostavile redno in pravočasno. Za teh 75 do 80 mest pa se je priglasilo kar 40 prosilcev!
Ogled kegljišča
V	kegljišču E. 185th Bowling Center na 770 E. 185 St., katerega lastujeta poznana Mr. John E. Lokar in Mr. Anton Skufca se je vzpostavilo popolnoma avtomatičnega mehaničnega po-stavljača kegljev. To je novost, ki je menda edina v tem kegljišču v vsem Clevelandu. Uradna otvoritev se vrši na 4., 5. in 6. decembra in javnost je prijazno vabljena, da obišče kegljišča. Medtem pa gre kegljanje nemoteno naprej.
V vojaški službi
V	vojaško službo je bil vpoklican pred nedavnim William Je lenic, sin Mr. in Mrs. Frank Je-lenic iz Kewanee Ave. Dodeljen je sanitetnemu oddelku in se nahaja v Virginiji, odkoder pa bo kmalu premeščen drugam. Želimo mu srečen povratek!
land, ki je vodja republikanskih senatorjev v Washingtonu, je nedavno tega obiskal Nehruja. Ob povratku v Ameriko je Knowland hotel odreči tisto vlogo Nehruju, katero da si sam predpisuje, da je on glavni pr^-stavnik azijskih držav in naro-v dov. Po mnenju Knowlanda mo^ re Nehru govoriti samo za Indijo in nič več in nič manj.
Senator Knowland je bolj za podporo Pakistanu, kakor pa Indiji. Z eno besedo—Združene države se lahko bolj zanesejo na Pakistan, kjer ni vplivnih komunistov, kakor pa na Indijo Nehruja, kjer so komunisti v indijskem parlamentu druga najmočnejša in dobro organizirana opozicionalna stranka.
Tudi repiiblikans'ki senator' Alexander Smith se nahaja na Indijskem polotoku, trenotno v dominijonu Pakistan. Po njegovem mnenju gre v Aziji za splošno osvobodilno gibahje in za politično neodvisnost azijsikih judstev in držav, vsa ta gibanja Da imajo na svoji strani simpatije Amerike. Senator Smith je čla,n senatnega odbora za zunanje politične zadeve.
Ideje podpredsednika Nixona
Za časa bivanja Nixona v raznih državah v vzhodni Aziji so se v tem kotu sveta dogodili važni politični dogodki. Na Formozi, ki je pod upravo kitajskega nacionalista Čiang Kajšeka, se je nahajal predsednik južne Koreje nacionalist Rhee. Razgovarjalo se je o skupnem vzhodno azijskem nekomunističnem bloku, o tem bloku pa se je popreje Nixon posvetoval z japonsko vlado v Tokiju in z novim predsednikom Filipinov Magsayem. Zadnjemu je Nixon pripisal važno vlogo, da
Vile rojenice
Letna seja preložena
Radi smrti dolgoletne bolniške tajnice Mrs. Julije Brezovar, se letna seja društva Car-niola Hive, št. 493 TM ne bo vršila v sredo zvečer, kakor je bilo včeraj poročano, pač pa bo to le redna seja. Po seji se bodo članice podale skupno v Zakraj-škov pogrebni zavod, da ji izkažejo zadnjo čast. Letna seja in volitve uradnic se vrši januarja meseca.

prevzamejo Filipini, ko se novi režim usidra doma, veliko iniciativo, da organizirajo antiko-munistični blok v južno vzhodni Aziji.
Nixon je mnenja, da se morajo ljudstva in države vzhodne Azije točno opredeliti ali za komunizem ali proti njemu. Države, ki zagovarjajo nevtralno stališče, bodo morale po sili razmer prej ali slej zapasti komunizmu. To idejo je Nixon zagovarjal, ko se je nahajal na polotokih južno vzhodne Azije in to idejo zagovarja, ko se nahaja v Indiji pri Nehruju.
Nixon slišal kritiko na račun Amerike
Še nekaj značilnega je Nixon doživel v Aziji. Naletel je na skupine izobražencev, ki obvladajo perfektno angleški jezik. Dokaz, da so se šolali ali v Veliki Britaniji ali v Ameriki. Kljub temu, da so srkali angleško oziroma ameriško izobrazbo, so Nixona opozorili na to, da ameriško zanimanje v Aziji diši po ameriškem imperializmu, četudi bo ta imperializem bolj gospodarski, kakor pa politični. Ce se azijska ljudstva otresajo politične kolonijalne oblasti, torej koloni jalnega imperializma, ne morejo postati navdušena za drugi dolarski imperializem.
Nixon je moral poslušati očitke, da so razne gospodarske in vojaške pomoči od ^trani Amerike samo krinka, pod katero se skrivajo pravi nameni, ti pa obstojajo v tem, da se kontrola Zapada nad Azijo spremeni samo v zunanji obliki ne pa dejansko.
*
debata o indiji
V prihodnjem zasedanju ameriškega kongresa se pričakuje
velika debata o ameriških odno-šajih do Indije Nehruja. Amerika je podpirala in še podpira tako Pakistan, kakor Indijo, v gospodarskem pogledu z žitom in s hrano, pa tudi s tehničnimi strokovnjaki in z udeležbo, vsaj pa s soudeležbo ameriškega dolarja pri investicijah v Indiji. V koliko naj v bodoče ta pomoč Se obstoja in ali naj odpade? Mnogo je republikancev, ki ne morejo razumeti socialnih reform Nehruja.
Dobil je $100,000
WASHINGTON, 30. novembra—Severno korejski poročnik No Kmn Sok, ki je dne 28. novembra letošnjega leta predal sebe in kommiistično letalo zaveznikom na Koreji, je dobil izplačano nagrado $100,000.
Taka nagrada je bila obljubljena po ameriškem vrhovnem poveljniku generalu Clarku in v smislu obljube poročniku tudi izplačana. Kaj bo napravil poročnik Sok 9 tem denarjem?
V Združenih državah se bo posvetil študiju iz tehnične stroke na kaki ameriški univerzi, deloma pa bo podpiral svojo mater, ki je ostala v Severni Koreji.
NI VSE ZLATO KAR SE SVETI
SMBT V PLAMENIH
JOHNSTOWN, Pa., 30. no* vembra—V hiši družine Berg, ki se je nahajala na podnožju Bens-hoff Hills, je nastal požar. Družina Berg je obstojala poleg staršev tudi od troje otrok. Mati in hčerki, 13-letna Diana in šestletna Sharon, so bile v plamenih. Oče Frank Berg in letni sin Jack sta jih poskušala rešiti iz plamenov. Borba je bila zastonj. Reševalca sta bila opečena, mati in hčerki pa mrtve.
I
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Richard Laušin in jima pustile v spomin zalo hčer-ko-prvorojenko. Mlada mamica je hči poznanih Mr. in Mrs. Frank Skufca iz Fuller Ave., ki sta postala prvič stari oče in stara mama. Mati in dete, ki je ob rojstvu tehtalo ^est funtov in 13 unč, se dobro počutita v Euclid-Glenville bolnišnici. Ponosni oče je v službi Častne straže v Washingtonu. Čestitamo!
Federalna statistika o ameriškem gospodarstvu redoma objavlja same sončne strani in napoveduje nezmanjšano gospodarsko produkcijo, pa tudi izmenjavo dobrin. Obratno pa ljudje iz praktičnega življenja, ki so na odgovornih gospodarskih mestih, odkrito priznavajo, da vlada neka zaskrbljenost. Podjetja manjšajo zaloge. Povpraševanje po delnicah velikih gospodarskih družb upada. Mladina, ki je komaj nastopila svojo službo, je mučena s skrbjo, da bo odpuščena, ker nima pomembne "seniority."
V	dokaz, da ni vse tako rožnato, kakor slikajo republikanci, se navajajo uradni podatki o ameriški produkciji, pa tudi gospodarskih polomih. Če računamo s točkami produkcije kot sredstvom za primerjavo, je bilo še prejšnjega marca 243 točk, meseca oktobra 232, trenotno le 230. Torej na vsak način padec.
V	poslovnem svetu so važn. gospodarski polomi, ki jih imenujemo z drugimi besedami tudi konkurze. Na mesec jih je okrog 800. Ta številka ni ravno previ-
soka, če jo primerjamo s številkami polomov začetkoma depresije leta 1929, ko jih je bilo kar 1900 na mesec. Vendar je najvišja od leta 1949 dalje.
Drug^ znak je zaposlenost. Vedno večje je število podjetij, ki so že skrčila normalni delavni čas v tednu od 40 na 35 ur.
Nadaljnji znak je število prosilcev, ki so se prijavili za brez-poselnostno podporo. V Cleve-andu samem se to število približuje—10,000.
Nakupovanje za Zahvalni dan je presenetilo trgovski svet. Skupil je letos za sedem odstotkov manj, kot je pa bil to slučaj lanskega leta.
Pri vsem tem gre za neko psihološko nerazpoloženje, katerega ustvarja republikanska fede-ralna vlada sama, ko si ali ne upa, ali pa ne more na dan s pravim gospodarskim programom, kaj je z inflacijo.in z deflacijo, torej kakšna naj bo notranja vrednost dolarja,. z gospodar skim programom na splošno, ali se misli obdržati zaposlenost in skrajšati delavni čas in kaj je s farmarsko politiko?
Mar pride Peron?
WASHINGTON, 30. novembra—Republikanski senator Bourke Hickenlooper je bil na potovanju po Južni Ameriki.
Članom zunanjega odbora v senatu je zatrdil, da si argentinski diktator Peron želi napraviti uradni obisk v Združene države. Diktator Peron si želi boljših odnosa jev med obema državama, k tem boljšim odnošajem pa bi pripomogel njegov osebni obisk Washingtona.
Senator Hickenlooper zagovarja to idejo.
NEW YORK BREZ ČASOPISOV.
NEW YORK, 30. novembra— Danes so newyorška časopisni podjetja napela vse sile, da lahko izidejo, če se konča stavka 11-tografov, to je nameščencev T tiskarni, ki se bavijo s fott^fraf-skim delom. Ti delavci litografi, kakih 60 po številu, so na stavki že tri dni. Znani list "New York Times" ni mogel izhajati, z njim vred pa tudi vsi drugi listi, razen "Herald Tribune." Toda tudi ta list je izšel za ameriške razmere v zelo majhnem obsegu—na osmih straneh. Na srečo je imel pripra'^ljeno sliko britanskega ministrsl^ega predsednika Winston Churchilla, da jo je lahko objavil na prvi strani.
Edini list, ki je včeraj Se izšel, in to Herald Tribune, je danes svoj^ izdaje ustavil za nedoločen čas.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
If
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndarion 1-5311 — HEndenon 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
for One Year—(Za eno leto)---
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)_
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a'> Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VIKTORIJA IN ELIZABETH
(1)
Winston Churchill pozna Angleže in Angleži poznajo njega. Včasih je potrebno, da je človek pripravljen na solze, trpljenje, tudi smrt, kakor je Churchill pripravil Angleže, ko je uvodoma v zadnji svetovni vojni prevzel posle predsednika vlade. Včasih je treba množic, pompa in sijaja. Zakaj množice in pomp in sijaj? Evropski narodi ga poznanj o in ga rabijo. Take prireditve vzbujajo zavest pripadništva k skupni ideji, pa tudi zavest skupne usode. Obenem vlivajo pogum za dela, ki so mogoča v skupnosti.
Za kronanje kraljice Elizabete letošnjega junija je priredil Churchill v Londonu svečanosti, pomp in sijaj, ki nima para v zgodovini. Churchill je hotel, da se trese svet, vsaj pa britanski imperij z domačim in prekomorskim posestvom. Ali namenoma, ali je bil prst usode—dejstvo je, da je za kronanje Elizabete prišla iz Azije iz najvišjega hriba vest, da je britanska ekspedicija osvojila vrh najvišje gore sveta Mount Everesta. Dosegla je nekaj kar je bilo svetu do sedaj nedosegljivega. Mogočna vest, ki je razgibala Angleže do dna notranjosti. Že takrat se je v Londonu šušljalo od ust do ust, da Elizabeta ponavlja slavno dobo njene velike prednice Viktorije.
Churchill je po odlično pripravljenih slavnostih kronanja poslal kraljico Elizabeto na dolgo šestmesečno potovanje po britanskih prekomorskih posestvih. Za angleški imperij, ki je v bistvu kolonijalen, prekomorski, so značilne tri osebe na britanskem prestolu. Bile so ženske. Prva velika in državniška Elizabeta, začetnica britanskega pre-komorskega posestva. Druga Viktorija, ki je privedla britanski kolonijalni imperij v prejšnjem stoletju do viška. Tretja, recimo sedanja Elizabeta II., ki hoče dati nazaj sijaj zvezdi britanske slave, kateri sijaj je začel z obema velikima svetovnima vojnama bledeti. Ali se ji bo zgodovinsko britanska naloga posrečila?
V parlamentarni Veliki Britaniji so formalne pravice vladarja zelo omejene. Mesto možganav krone mislijo in delajo možgani predsednika vlade, od njega doli vlada, od nje doli večina v spodnji zbornici, od te doli večina britanskega volilstva. Kljub temu pa je jasno in razumljivo, da britanska krona poleg simbola britanske skupnosti s človeške strani vzeto v državnem življenju tudi nekaj pomeni. Vladar je končno človek. Ima svoje zamisli, svoje politične predloge preko katerih, če so pametni, ne bo šla ne britanska vlada, ne britanski parlament in britansko ljudstvo. Britanski vladar ali vladarica ima svoje skušnje, svojo politično in družabno razgledanost. Britanski vladar misli in se razgovarja ter daje nasvete. Gre skratka za močno ali slabotno osebnost. Iz zgodovine pred prvo, svetovno vojno vemo, da je takratni britanski kralj Jurij silno aktivno posegal v mednarodno politiko.
Kraljico Elizabeto je zanesla pot na Bermudo. Bermuda je lepi biser v kroni britanskega kolonijalnega imperija. Značilna je za današnje čase in za Angleže sploh. Kolonijalni imperij se ne krpji in ne vlada po enem kopitu. Bermudai ma že stoletja nazaj močno lastno samoupravo, Anglijo pa predstavlja governer! Angleži, so in to je neizpodbitno, državniški narod, ki daje samouprave tam, kjer so ljudstva za nje zrela. Toda Bermuda je značilna za čase od danes. Kraljica Elizabeta je našla tam, kakor celo doma v materi domovini Veliki Britaniji na angleških tleh—velike ameriške zračne in pomorske baze!
Kraljico Elizabeto vodi pot tudi v dva poftiembna do-ininjona Novo Zelandijo in Avstralijo. Predstavljajmo si Kanado. Večina od nas je že bila v Kanadi in si najlažje predstavlja vsebino pojma britanskega dominjona. Gre za državo, ki sama zase živi lastno življenje, vendar pa je na zunaj polno znakov, da obstoja neka skupnost z Londonom in Veliko Britanijo. Na izraz "royal"—to je kraljevski, naletiš pri vsakehi koraku. Če bi gospodarsko vzeto prišla Elizabeta tudi v Kanado, bi tam videla isto, kar bo v ostalem videla v Novi Zelandiji in v Avstraliji; Da je namreč ameriški dolar v gospodarstvu tako močno za-s'dran, da je zasenčil angleški funt sterling. In za gospodarstvo gre! Naj zaključimo s pripombo, da je Elizabeto iz Velike Britanije v kolonije neslo letalo, ki je bilo zgrajeno—v Ameriki.	L.Č.
Koncert zbora Slovan
EUCLID, Ohio—Zimski dnevi se nam približujejo, mi smo pa pripravljeni, da se jim umaknemo v gorke prostore, da si poiščemo razvedrilo. Saj je tudi v notranjosti prijazno, če so prostori za to primerni in topli. To je še posebno tedaj, ko John Grabnar potegne svoj meh in mu njegovi godci pomagajo.
Pričakujemo, da se bomo tako dobro zabavali tudi ob priliki koncerta zbora Slovan, ki se vrši v nedeljo, 6. decembra v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Zato se prav vljudno vabi vse naše prijatelje, ki ste nam bili vedno naklonjeni, kar upam, da ostanete še v bodoče. Prepričan sem, da vam bo zbor Slovan zopet ugajal s svojim programom prihodnjo nedeljo.
Pred kratkim so pevci Slovana nastopili na televiziji. Kot je bilo slišati, so pevci ugajali vsem, ki so jih videli- in slišali. Upam, da se torej vidimo tudi na koncertu v Ameriško jugoslovanskem centru.
Vstopnice so v predprodaji pri članih, kateri vam bodo radevo-Ije postregli ž njimi. Naš pevo-vodja Tone Šubelj ge trudi, da bo koncert čim bolj uspešen. Po koncertu se razvije lepa domača zabava, na kateri bo vse zidane volje in postrežba z vsakovrstnimi okrepčili bo najboljša.
Na veselo svidenje na koncertu zbora Slovan, vas vabi
Frank Rupert.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
ODMEVI IZ DOMOVINE
"Kekec" pride v avditorij 3.N.D. na St. Clair Ave.
CLEVELAND, Ohio—Že v jeseni lanskega leta se je pisalo, da podjetje Triglav v Ljubljani posnema film po mladiftski pripovedki "Kekec." Film je dovršeno izdelan in je dobil prvo nagrado v Benetkah. Posnet je bil pod Triglavom, torej v slikovitih gorenjskih planinah.
V filmu se prikazuje dobroto starčka Kosobrina in hudobnost vraževernega Bedahca. Glavno vlogo seveda igra bistroumni in pogumni Kekec.
Po obisku lepe domovine
HEMPSTEAD, N. Y. — Že od meseca avgusta me je doma čakalo pismo od Mrs. Julke Pire, sotrudnice Enakopravnosti, kdaj da nameravam poročati kaj zanimivega iz Jugoslavije. Ker pa sem se tisti mesec še tam potikal in skušal pronajti, kaj imajo dobrega in slabega, nisem mogel prej odgovoriti. Prosim oprošče-nja.
Zgodi se, da kakšna kuharica pripravi kosilo in povabi goste na pojedino ter se tri^di, da jim dobro postreže, pa namesto pohvale za dobro postrežbo dobi molk in puščene jestvine na krožnikih. Nekoč sem bil na neki taki gostiji in sem sedel poleg debelega gosta, ki med kosilom ni črhnil besede. Ko pa je bilo kosilo končano, je začel zabavljati čez jed in pijačo, dasi je prej pridijo čistil čaše in krožnike. Kuharica pa je v kuhinji jokala.
Moj namen ni na dolgo in široko opisovati, kod smo se vozili, po katerih potih in stezah smo hodili ter kje in kaj smo jedli. Takih opisovanj so čitatelji že siti. Poročal bom po domače, kaj se je meni zdelo zanimivo, in upam, da mi čitatelji ne bodo pustili godrnjanja na krožnikih.
Namenil sem se pisati le resnico, čeprav komu ne bo po volji. Tudi meni ni bilo po volji vse, kar sem slišal in videl. Od časa do časa bom v kratkih dopisih poročal o tem. Razgovarjal sem se z najbolj različnimi ljudmi; s pastirčki, kmeti, hlapci, advokati, zdravniki, inženirji, peki, svečeniki in celo z državnim prav-dnikom. Zanimivo je; kako sva se pozdravila s samim Titom. ~
Začel bom malo okrog šentru-perta, ki mi je najbolj pri srcu. Tam mi je tekla zibelka. Potok Bistrica teče prav pod mojo rojstvo hišo. Tam smo otroci lovili ribe na igle in iskali ptičja gnezda. Vsega tega se še dobro spominjam, dasi sem odšel od doma, ko mi je bilo komaj enajst let. Nekdanjih sosedov ni več. Tudi nekdanjih otrok, ki so da-neš stari ljudje, je malo. Veliko jih je padlo v hladni grob tekom velike vojne.
Kar pa jih je ostalo, so delavni
pod avspicijo dramskega zbora Ivan Cankar v nedeljo, 6. decembra, točno ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clair Ave. Poleg filma "Kekec," ki traja uro in pol, se bo kazalo še dva kratka filma.
Sezite po vstopnicah, ki so že sedaj v predprodaji po 75 centov.
Vas vljudno vabi
Odbor.
Film "Kekec" se bo predvajal in pridni; istotako doraščajoča
mladina. Tisti rojaki, ki so bili tam na obisku, so se lahko sami prepričali, da ljudje skupno delajo; popravljajo domove in ceste in stranska pota in javna poslopja, in vse to brezplačno.
Ko sva se z Albinom Videti-čem pripeljala v Šentrupert, sva opazila skupinp mladih deklet, med 15 in 19 leti, ki so težko kamenje nakladale na voz, v katerega sta bila vprežena ena krava in eno kljuse. Delo je bilo težko in vse so bile premočene od potu. Najbolj agilna med njimi je bila lepa blondinka, hčerka bivšega župana, ki je bil ubit, Andreja Praha. Nagovorila sva jih in dejala, da je tisto delo pretežko zanje. "Nič ni pretežko," so odgovorile. "Saj smo mlade in rade delamo. Vidita, gospoda, tukaj je stala prej šola, ki so jo bombe
Letna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk
EUCLID, Ohio —V sredo, 3. decembra se vrši letna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., in sicer v navadnih prostorih.
Ker bo po seji malo zabave in izmenjava daril, se prične seja že ob 6. uri. Volilo sc bo odbor za leto 1954. To je jako važno, pridite vse!
Prosi se vas, da prinesete seboj malo darilce, kot običajno v znesku enega dolarja.
Na svidenje!
Tajnica.
NA VRSTI ZAVEZNIŠKI jaJETNIKI
PANMUNJOM, 1. decembra— Danes, po ameriškem času, sc začne zasliševanje zavezniških vojakov, bivših ujetnikov, ki naj bi ne marali nazaj v domovino. Gre za nekaj čez 300 teh vojakov. Večino tvorijo južni Korejci, dalje je med njimi, kakor znano, 22 ameriških vojakov.
podrlo. Te razvaline morajo proč, da napravimo prostor za lep park, kjer bo stal spomenik vsem padlim Šentruperčanom. Iz Amerike dobimo rešilni voz, ki ga najbolj potrebujemo v naši in sosednih občinah."
Z Albinom sva se spogledala in odšla in začela ugibati: Rešilni voz? Iz Amerike? Kdo ga bo poslal? Ali stric Janez ali teta Neža? Ali ti ali jaz? Kje je denar? Tako sva se z Albinom spraševala. "Za obupati ni," sem rekel. Albin je samo prikimal.
Odkod denar? To vprašanje jo zdaj pred nami. Pred nami Slovenci v Zedinjenih državah in Canadi. Žalostno bi bilo, če ne bi mogli skupaj zbrati tistih par (Daljo iia 3. strani)
Mi, ki smo - prišli iz starega kraja, govorimo navadno o Ameriki kakor o naši novi domovini. Vendar bi pa bilo bolj prav, ko bi jo imenovali to našo domovino samo ozemlje, koder živi in umira naš narod. Domovina ne pomen j a samo ene hiše ali enega kraja ali enega človeka, pač pa vse skupaj t je do točke, koder gre jezikovna meja. Ne politična, ampak jezikovna, ker je malo krajev na svetu, da bi se narodi začeli ali končavali na političnih mejah.
Četudi bo drugo leto že petdeseto leto mojega bivanja v Ameriki, sem- nekako duševno vezan s svetom, ki živi tam—saj veste, kje je to. Z zanimanjem spremljam vse, dobro in slabo, grdo ali lepo, tako in tako—zakaj za dobro in pravično sliko je treba vsem mogočih barv. Tako me domovina spremlja, koder sem in kamor grem.
Na misel mi pride večkrat vprašanje, če bi ti bila dana prilika, da greš tje in ostaneš tudi tam? Na tako vprašanje je treba dati premišljen odgovor. Marsikaj je vabljivega tukaj, kar ni tam. Na drugi strani pa je zopet resnica, daje marsikaj tam, česar ni tukaj. Danes se, recimo odločiš tako—a zgodi se nekaj takorekoč čez, pa zmečeš v pozabljivost vse, kar je bilo sklenjeno. A eno je gotovo. Če je domovina v dobrih rokah, ti kar nekako vzbudi vse tiste čute, ki so se rodili davno—davno, ko si z culo ali kovčkom zapuščal svoj rojstni kraj.
Ko se sprehajam v jesenski naravi, spotoma zmiraj kaj premišljam, si pojem polglasno ali pa delam verze, ki se včasih končuje tako, da nehote pogledam okoli sebe, če me mogoče kdo ne sliši. Izkusil sem to, da dobra hoja v svežem zraku deluje, kakor voda na gorko telo— kar vse oživi v tebi. Vse do nazaj, prav do prvega prizora v tvojem življenju, ti pride pred oči, potem se pa vrsti, dokler se nekje ne ustavi. In to se vselej ■zgodi, kadar pride v slikah na vrsto domovina.
Saj res — domovina. Toliko smo si obetali od nje in tako jo peleli, da nas je nanovo ust&iov-Ijena Jugoslavija po prvi svetovni vojni kar očarala. Slednji človek si jo je zamišljal po svo je, vsi skupaj smo si obetali nebesa na tem svetu. Pa nekako kar ni hotelo iti tako, kakor smo mi želeli. Iz toliko opevanega bratstva treh ali štirih jugoslovanskih narodov so se začela navzkrižja, nesporazumnosti in nazadnje napadi, ki so nam zmi raj obračali oči na vse strani, samo da smo zakrili svojo žalost.
Človek se je tolažil, enčeš, saj bo. Začetne porodne težave. Bo starejša generacija pomrla in nastopili bodo novi ljudje. A šlo je leto za letom, stvari so bile vedno slabše. Ko se je za čela druga svetovna vojna, je bil razpad skoro že zagotovljen.
Ko je kasneje po zmagah zavezniškega orožja vstala nova Jugoslavija, je bilo zopet vprašanje: Kako poj de, kako bo? Spet smo bili v bojih sami s seboj, kaj bi bilo dobro in kaj he, da se zgodi. Našo domovino so vzeli v roke novi ljudje z novimi idejami in jih začeli izpeljevati. Vsi smo to spremljali tukaj na tujem in doma in skoro slednji je delal zaključke; kako je? Težko je bilo odgovarjati vsem, ker je bila cela Jugoslavija še v delu. Človek nikdar ne ve, kako se konča to ali ono. Včasih misliš najboljše—pa pride tako na dan, da je z vsem skupaj nič. Pa so zopet trenutki, ko človek najbolj črno gleda, pa se kar od nekod posveti. In misliš si pri sebi: mogoče pa le bo kaj.
Mene je marsikdo vprašal, zakaj ne pišem nič o stari domovini. Toliko se je zgodilo dan za dnem, da je bilo materiala
kar na kupe. Kazalo je večkrat bolj na slabo, kakor na dobro. Pa je minil dan ali dva, oblaki nad tabo so se umaknili nekam v gore in vse je bilo drugače. Popravici povem, da me je najbolj skrbelo to, da so prišli na vodstvo čisto novi ljudje, ki niso sploh imeli nobene izkušnje o tem, kako se vlada. Noben izmed njih ni bil član tistih skupin,ki so bile običajno na vladi.
Učiti se sproti in popravljati zmote, ki so neizogibne z vsakim delom, ni bilo mogoče. To bi se reklo ustavljati čas, kateri nikdar in nikjer ne počaka niti en sam trenutek. Pride—če si pri pravljen, ga izrabiš in porabiš— če nisi, obstaneš na mestu in gledaš, kako ti nekdanja prilika odhaja. Morate misliti, da so bili na vladi sami do tedaj nepoznani ljudje in je bilo najtežje razumeti jih in tolmačiti njihova dela.
Mi v Ameriki imamo dve stranki, ki sta na svetu recimo od leta 1776, ko so se rodile naše države. To so demokrat je in republikanci. Vselej je bilo tako, daje zmagala ali ena ali druga stranka. Tretje ni bilo. Res so se prijavljali recimo: napredni, socialisti, suhači in podobni. A ni bilo nikdar pravega uspeha. Kar se je v politiki pri nas rodilo, to je tudi umrlo in bilo pokopano po vsakih volitvah. Torej dokaz enako, kakor v prvi Jugoslaviji za časa, ko se je razvijala druga svetovna vojna.'
Tam je imela ljudska—to je katoliška stranka vse v rokah. Na zadnje je bilo napredni stranki vzeto še mesto Ljublja na, ki je od nekdaj volilo liberalno. Eni se čudijo danes Mc-Chartyju, češ, da je malo preoster in preveč sovražno nastopa proti vsem, pri katerih čuti nekaj liberalnega. Pa se ni treba čuditi. Z veliko večjo nestrpnostjo so bili preganjeni naši vsenčiliški dijaki naprednega prepričanja, ča omenim samo eno fazo tega boja.
Meni so se smilili ljudje na vladi v Jugoslaviji, ker je bile njihovo delo tako težko in tako obsovraženo in zraven tega tako mdlo razumljeno od večine vsega ljudstva. Čudil sem se ne vstrašenosti teh voditeljev naše Jugoslavije, ker so bili neusmiljeno dosledni, da jih je moral nehote občudovati celo njihov največji sovražnik.
Tako so minevala, leta—do danes že osem in Jugoslavija je še vedno tista. To se pravi, »da so novi ljudje zmagovali na celi črti. In ne samo' to. Kakor so bili nepoznani, ko so začeli, so si vendar vtirali pota od dne do dne. Vladali so—vztrajali so—in zmagali so. Težko je bilo dobiti priznanje od zunaj, toda oni so si ga dobili. Čital sem o njih marsikateri članek v angleških listih—imena Tito, Kardelj, Bebler, Kidrič in drugi so postali kar čez noč osebe svetovnega poznanja.
Iz razmajane in oslabljene Jugoslavije prve dobe je postala nova, trdna in smotrena Jugoslavija, katero pozna danes ves svet. In ne samo pozna — tudi vpošteva. To se je najbolj pokazalo pri tržaškem vprašanju. Celo take državne skupine, kakor je Anglija- in Združene države niso si upale nasprotovati volji jugoslovanskega ljudstva, katero je reklo njim in Lahom odločni: NE!
Če nisem torej v preteklosti pisal dosti o naši domovini po drugi svetovni vojni, pa danes pišem lahko ne samo odkrito, ampak tudi resnično. Ne samo pred svojim narodom, pač pa pred tujimi, ki pridejo z vprašanji: kako je Jugoslavija, kako Tito in drugi. Človek ne išče več okoli sebe z očmi, kam bi pogledal, kam se zazrl, da bi skril svoj neprijetni čut. Danes se mi zdi, da postanem malo večji in
ponosnejši, ko odgovarjam tujcem in pojasnjujem njihova vprašanja.
Veste, je tako v življenju. Ce vidite, da nekdo nekaj dela, nekaj velikega, nekaj našega, potem bodite vsaj toliko usmiljeni naprav svoji domovini, da jene boste motili. Jaz sem na to večkrat opozarjal tiste, ki nosijo do svojega naroda sovraštva po širnem svetu.
Druga Jugoslavija ni samo trdna in reorganizirana, ampak nepremagljiva. To pa zato, ker stoji narod za vodstvom, ki vlada zadnjih osem let. Vine veste, kako to blagodejno vpliva na nas vse, ki smo izven domovini-Naš položaj ni bil nikdar tak, da bi ga kdo zavidal. Če smo imel' zraven tega še predstavnike, kakor so bili po prvi svetovni vojni vse do leta 1945, potem res ne morem drugega reči kakor-uboga naša domovina!
Da, druga in drugačna slavij a je danes, tako različni od druge, kakor sta noč in dan Žal mi je le za eno: da je iz nekdanjega jugoslovanskega bratstva nastalo sovraštvo, katero bo vzelo več rodov, da se pozab' ali zabriše. .Veste, sovraštvo J® nekaj strašnega na svetu. se lahko popravi, krivica se zabriše z resnico, kar je bilo n®' pačnega, se more spraviti na pravo pot. Vsega tega ni mogoče pri sovraštvu. Kdor sovražni je podoben gobavcu, ki mora biti sam, da ne okuži še drugih-
Prvo in glavno, to je trdna n®' ša stara domovina, je dospžepo-Kdop naših ni bil še do daneS uverjen, je samo prav, da popr®' vi zdaj svojo napako. Rečem mo eno, da smo lahko srečni hvaležni, ne vem kateri osudi, d) je vendar enkrat odgrnila tis" oder, koder teče življenje nas®" ga naroda. Glejte, toliko stoti® našega naroda je odšlo to leto ^ svojo domovino, kakor nikd^^ poprej. Vsi mogoči sloji in prepričanja—a nova Jugoslaviji jih je vzprejela, pozdravila pokazala pota, po katerih liod'-
Karkoli je bilo zapeljanih zgrešenih potnikov, so se delo ma vrnili. Nekaj jih je pa P^^ stopilo v vrste sovraštva i" nje ni več rešitve. Gibali so
naši izletniki, kakor je kdo del in znal. Vračali so se ves^^ in zadovoljni, zaeno pa bolj ni, ker so videli, da so njih"^' ljudje v rokah poštenih in stih državnikov.
To je najlepši in največji iz naše nekdanje domovi"^®^ Vzprejemamo ga s tiho sreco naših srcih, vselej pripravlja'''' da pridemo na pomoč svoje'' narodu, ker to zaslužk Le šajmo zveste odmeve iz do^°^ vine in držimo zveze s tisti'"''' ki so naši. Res zaslužijo!
MNOGOŽENSTVO PRED SODIŠČEM
KINGMAN, Ariz., 30. novei^ bra—Na meji med država""^ Arizona in Utah leži kraj Creek. Prebivalstvo je prip^^^ štvo k verski sekti Mormoni- ^
lasti so odkrile mnogoženstV
neki naselbini, ki je obstoja^® 34 moških, 62 žena in 162 otro
Na razpravi je bilo 62 oproščenih vsega in poslanih ^ mov k otrokom, 27 moških pričakuje sodbo, ki bo prihodnji ponedeljek, 7. dcce
o ^
bra. Gre za mnogožcnstvo,
.nj'"
terem Mormorii trdijo, da za ni nemoralno in tudi ne pf zakonito.	^


ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953
"Ameriško jugoslovanski cenler" na Recher Ave.
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., 1-1107; blagajnik Theodore Karcher ml,, zapisnikarica Gusti Zupančič; nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo Bostjančič in John Barkovich; gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik. Frank Tegel in Louis Godec; publicijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič in Andrew Ogrin; ostali direktorji; Frank Derdich, Frank Segu-Frances Gorjanc in Josephine Henikman; poslovodja John žig-IJian, KE 1-9309 -in oskrbnica Mary Medvešek, IV 1-3822.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 uri.
"Carniola Hive" št. 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, du-Dovna voditeljica Mary Tekaučič, spremljevalka Mary Mahne, vra-tarica Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka Julia Brezo-Var, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, fi-^nčna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzornice: Frances Tavčar, Ursula Unetič ^ Pauline Stampfel; zastopnici za Klub društev SND Josephine Stwan "1 Julia Brezovar.
Seje se vrše vsako prvo sredo v lAesecu v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave., ob 7.30 uri.
"Carniola Tent" št. 1288 T. M.
Častni predsednik Thomas Mli-oar, predsednik Joseph ^ Babnik, podpredsednik Josepli Sušnik, taj-J}ik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik, nadzorni odbor: Joseph Skuk, Anton Zupan in Paul Praust, bolniški odbor: Thomas Mlinar, John Grbec in Joseph Sušnik, odborniki za otvoritev seje: Paul Praust, Anton Smith, Joseph Drobnich, Frank Smole, Anton Debelak, vratarja: Jack Subel in Frank Meserko, zastopnika za Klub društev SND, John Tavčar in Joseph Babnik.
. Seje se vršijo Vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. nar. domii na St. Clair Ave., dvorana št. 1, ob 9. uri dopoldne.
*
"Cleveland" št. 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Louis Virant, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave., Re 1-6268, blagajnik Frank Yako-Vac ml., zapisnikar Blaž Noyak, Reditelj John Pire, nadzorniki:~^An-thony Yqretich, Victor Grifden, Louis Virant st; mladinski reditelj Andrew Gurry (Korenčič), nil., zdravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Zastopniki Za Federacijo: Blaž Novak in Joseph Gabrovšek; za farmo SNPJ: Blaž Novak in Frank Yakovac ml.; Za SANS: Anton Smith in Louis Peter lin; za Klub društev S.N.D.; John Pire in Anton Smith.
Sprejema se članstvo od 16. do pO", leta in otroke od rojstva do 16. [eta. Prosta zdravniška preiskava m nagrade za novo članstvo v oba
oddelka.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo dopoldne ob 9. uri v SND na St. Clair.
*
"Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ
Predsednica Fannie Brezovar, podpredsednica Stefi Koncilja, taj-nica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, blagajni-earka Frances Tomsich, 693 E. loO St., zapisnikarica Rose Sinienc, (Nadzornice: Filomena Sedaj, pred-^dnica, M#ry Cernigoj. in Alice Grosel.
Seje se vršijo vsako drugo sredo V mesecu v Slov. domu na Holmes
^Ve. ob 7.30 uri zvečer.
*
"Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
^ Predsednik Joseph Mačarol, pod-predsednik Matt Klemen, tajnica ^,ary DodiC, 977 E. 239 St., Euclid, yhio, tel, RE 1-4099, blagajnik Justin Martinčič, zapisnikar John ^upančič, nadzorni odbor: Frank ^ihelič, Fred Martin, Andrew Yer-I^an; zastopniki: za Clevelandsko %deracijo SNPJ Frank Habič, za ^lub društev AJC Fred Martin. ^Iga Matyažič in Frank Tegel.
Seje se vršijo vsako drugo node-*Jo v mesecu v Ameriško jugoslo-
anskem centru na Recher Ave.
+
federacija Clev. društev S.N.P.J."
Predsednik Camilus Zarnick, pod-^edsednik John Krebcl, drugi pod-Prpdsednik Anthony Gerchmjm, l^inica Josephine Tratnik, 6o05 «onna Ave., EN 1-0991, blagajni-j^rka Agnes Stefanic, zapisnikar Samanič, nadzorniki: Blaž No-John Kikol in Eddy Mramor, ^ geje se vršijo vsako četrto soboto
nar. domu na St. Clair Ave. *
■n "Glasbena Malica" ,
iR^nS^scdnik Frank Bradach, j,"-U9 Arcade Ave., podpredsednik award Kenik, korespondenCna
r,^/»ca Molile Frank, 5919 Prosser blagajničarka Carolyn Budan, orii. St. Clair Ave,, posredovalni ^ oor: Edward Kenik, Josephine Ann Safred, Carolyn Bu-zar?'	Bradach, Emil Safred;
'""ikarica Josephine Misič, nad-i 11 V«"',','. Alice Somrak, June Price
2^ • \runk Bradach, bniil bairca, >f,^'®pikarica Josephine Misič, nad-in M ,'. A.lice Somrak, June Pricc Frank; publicijski odbor: Misič, Emil Safred, Jo-Mersol iu Valentine Mcrsol evovodja Tone aubelj.
8	vršijo vsak četrtek ob
flom.	v sobi št. 2 Slov. nar.
na bt, Clair Ave,
"Klub društev AJC" na Recher Ave.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andrew Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E, 270 St., Euclid, O,, tel. RE 1-4488, blagajnik Louis Zgonik, zapisnikarica Mary medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, predsednik, Mary Segulin in Frances Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Kras" št. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j ničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo neGe-Ijo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na* St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
-K
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društeV AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.
Seje se vršijo ysak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Lunder-Adamič" 5t. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odboc Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovsek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma ua Holmes Ave. Frank Znidarsič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clait Ave.
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar ih dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
-K
"Napredne Slovenke" st. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josic Zakrajsek, t>ia-% j ničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk m Josic Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atlehčno ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in .čitalnico Jcnnie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje sc vršijo vsak prvi Ce^tek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
*
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebcl, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-X
"Napredni Slovenci" št. S SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Sleio, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Soje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi ft. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-ioughby 2-4359, blagajniCarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Sesek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave) Asesment se pobira 25. na nedeljo, se pobira na 26.
■K
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blaga j ničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, preasea-vsakega 25. v mesecu, če pa pade niča; Rose Paulin in Rose Sanabor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.	^
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blaga j ničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Arma Belle, nadzornice; Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blaga j ničarka Elizabeth Matko, .330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, ■ tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor; Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federa-oijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Virant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7^30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petriclj, nadzorni odbor; John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton WavpOtich in Frank llersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stan-►ley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
-K
"Sv. Ane" šr. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blaga j ničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapism-karica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste m Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov. ,
Seje se vrsijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu,na St. Clair Ave.
♦
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica»Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blaga j ničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gor-ianc Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
¥
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 "E. 225 St., RE 1-6316, blaga j ničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Bolaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajniCarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geroml, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, M Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor; Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor; Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St.. KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blaga j ničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
S^e se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajniCarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Eeskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. \ *
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O.', tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikiel, nadzorniki; John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
OBISK AMERIŠKIH SLOVENCEV V TRSTU
Piše: MIHAEL I. LAH
NAPRODAJ
(Nadaljevanje)
Kmalu po odhodu nas je dohitela noč. Noč v domovini je res noč. Imajo sicer po nekod električno razsvetljavo, toda to še daleč ne zadostuje nam, razvajenim Amerikancem. Luči od avta so močno žarele v temino po cesti in mnoge živali, kot zajci, lisice, so oslepeli obstali na potu. Vse to je naš šofer opazil in smo se čudili izredni prikazni. Mogoče je bil vzrok Teran, ali pa dobro razpoloženje, da je med nami zadonela naša pesem, ki nas je zibala prav do doma v najlepšem razpoloženju. Bila mi je to krasna, nepozabna noč.
V	Borovnici smo se poslovili od živahne Mrs. Mikuš, nato pa krenili preko Tomislja čez Škofljico v Šmarje pod Ljubljano, prav na moj dom. Še danes sem hvaležen za usluge in prijaznost vsem v družbi in zdi se mi, da smo z obiskom napravili dober vtis med Slovenci v Trstu.
V	moji rojstni vasi Šmarje pod Ljubljano so vgasovale zadnje luči. Prijazna družba je odšla z avtom proti Ljubljani. Ostal sem sam v posebni sobi, v skoraj novi hiši mojega ranj-kega brata dr. Ivan Lah-a, katero si je postavil na domageni vrtu, predno je umrl. Imel sem butelko Terana iz Sežane. Oh! Kakšni počutki—spomini! Izmučen sem legel in zaspal, predno sem želel spati. Spomini in misli o Trstu pa niso prenehali s tem obiskom, pač pa se pomnoževali v meni, kajti človek vse to primerja k Ameriki in obsežnosti naše nove domovine.
Praktičnemu razpoloženju naše transportacije in trgovine tu, v primeri majhne razdalje Trsta od Ljubljane, ki je' menda 50 milj. Kako nelogično je na primer, da Italija, ki ima morska pristanišča okrog in okrog svojega polotoka, zahteva Trst, ki je obdan popolnoma od samih slovenskih trgov in vasi. Tragedija ena za drugo je spremljala naš trdni in prepošten narod. Poniževali so nas in končno so nas mislili kriminalno uničiti.
Narod je zbežal v gozdove in mrlič je vstal iz groba. In da smo zopet tragično osamljeni Slovenci odnosno Jugoslovani, snjo navzlic temu lahko ponosni, da se borimo za pravično stvar. Po slovenskih vaseh, hišah, pokopališčih, gozdovih, se poznajo sledovi krogel j, ki pričajo p grozodejstvih dvatisočletnih kulturnih ljudi, ki niso streljali samo vojake, ampak vse ljudi. Požigi in škode, vse to bo vzelo še leta, da se popravi. Bilijone škode so povzročili ter obljubili to le delno plačati, česar niso storili, ampak hočejo sedaj še Trst.
Ko s?m hodil po Sloveniji, sem gledal ljudi mojih let in tudi mlajše, vse izmozgane, da komaj
hodijo in vsak ti pove svoje doživljaje. Predolge bi bile povesti teh grozot. Največ se jih je končalo tako le: "Nikdar več ne maram preživeti takih let in če še kdaj pride do vojne, bom vzel puško in naredil ta svoje. Pa ne samo jaz vsi."
Naravnost začuden in razočaran sem pa poslušal mladino, ki lepo slovensko govori, brez nekdanjih dialektov. Lepa, močna in prijazno živahna je ta mladina, ki se zaveda svojega poslanstva, v nji leži nada Jugoslavije, saj ravno sedaj stopa in zavzema mesta svojih dedov. Zato si lahko v ponos štejemo vsi, ki smo v teh groznih časih po najboljši možnosti lajšali gorje in pomanjkanje z darili.
Neizmerne važnosti pa je akcija ameriških Slovencev za pomoč Kulturnemu domu tržaških Slovencev. Oglejmo si našo rojstno domovino od katere koli strani, kolikor pomena ima jadranska obala za druge, ima toliko več za nas!
Prav od dobe, ko so se slovanske rase preseljevale preko Evrope in postale podvržene ali sužnji vladajoči gospodi, nismo še nikdar tako odločno odvrgli jarem tujega vpliva na naš živelj, kakor po drugi svetovni vojni. Jugoslavija, gospodarsko in fizično uničena, izčrpana do obup-nosti, si postavljajo novo državo z nepojmljivo odločnostjo, poleg tega pa ustvarjajo novi ljudski sistem vlade, ki se orientira v nov kooperativen ali socialistični način življenja.
Dežela je preživela dobo preizkušenj in izprememb in stopa v obliko novega državnopravne-ga sistema, ki bi prednjačil vsem v Evropi. Zato z zavestjo gledamo na odločno stališče, ki so ga zavzeli za pravice na jadranski obali. Nič več cincanja! Ampak:
Mi našega ne damo,
in tujega pa niti ne maramo!
To naj bo tudi parola nas ameriških Slovencev oziroma; Jugoslovanov! Pomagajmo^jim!
(Konec)
V NAJEM
Gostilna naprodaj
VINO in PIVO
blizu E. 55 ceste in St. Clair Ave. Dobro upeljana, popolna oprema za bar in restavracijo. — D 1 in D 2 dovoljenje. Cena $8,000.00.
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
na E. 71 St. južno od St. Clair Ave. se proda.
6 lepih sob. .Za podrobnosti pokličite po 6.30 uri zvečer.
EX 1-2559
"HIŠA ŽADVEDRUŽINr
"duplex," vsako stanovanje po 6 sob, eno poleg drugo, 4 garaže zadaj. Dva forneza in klet vsaka zase. Nahaja se na Norwood Rd. Za pojasnila pokličite £X
ENODRUŽINSKA H ISA NAPRODAJ
na Lucknow Ave., blizu E. 156 ceste; 6 sob, kopalnica na 1, nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, dvojna garaža. Cena $10,900.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
2 PENZIONISTIMA
se odda v najem 3 sobe v Willoughby, O. Ima električno peč, tekočo vodo in je opremljeno stanovanje. Za vse podatke se obrnite 1164 East Gist Street, ali pokličite UT 1-2794
Štiri opremljene sobe
vsemi udobnostmi, se odda najem odrasli družini ali novoporočencem.
Vpraša se na 955 East 76tb Street ali pokličite po 7. uri zvečer UT 1-6888
PO OBISKU LEPE DOMOVINE
(Nadaljevanje s 2. strani)
sto dolarjev, ki še manjkajo bla--gajniku za dober rabljen "station wagon." Apeliram na vse rojake iz Mokronoga in Mirne, posebno pa še na Šentruperčane, da prispevajo vsak po svoji moči. Ne prosim zase, ampak prosim za tiste, ki so bolj potrebni kot mi vsi. Prispevke pošljite na John Siter, 254 Ridgewood Ave., Brooklyn, N. Y., ali listu "Enakopravnost" v Clevelandu, ali pa Albinu Videtiču, 828 E. 140th St., Cleveland, Ohio.
Poznam naše slovenske ljudi in vem, da so radodarni; posebno Dolenjci. Vsak bi rad nekaj pomagal, če ne več, vsaj z desetico ali dolarjem. Samo nagovoriti ga je treba in povedati, za kaj. se gre.
Tukaj na Long Islandu ni Slovencev, ampak so največ Židje in stari Amerikanci. Med njimi je dosti trgovcev in obrtnikov, kot groceristi, peki, mesarji, salu-narji itd. Pa vsakemu, ki mi kaj proda, povem, kako nujno potrebujejo v Šentrupertu rešilni avto, in ga poprosim, če bi hotel kaj prispevati. Navadno ne brez uspeha. Pred nekaj dnevi mi je pripeljal olje premožni pa bolj skopuški Italijan. Rekel sem mu, da mi dolguje pet dolarjev za rešilni voz, pa ni hotel nič slišati. Nato sem mu rekel, da prihodnji mesec ni treba več olja pripeljati. To je pomagalo in takoj je položil pet dolarjev na mizo. Mesto venca za pokojnega Lapajnerja smo zložili skupaj $15 za rešilni voz.
Na društvenih sejah ali pri kaki domači zabavi se vedno lahko nekaj nabere, čeprav po nikljih. Treba je samo človeka, da pove, za kaj se gre. Rešilni avtomobil ni nikaka strankarska zadeva, V pomoč bo v potrebi vsakemu v svojem okrožju, ki ga bo zadela nesreča, brez ozira na Ttakršno koli mišljenje ali prepričanje. Nisem v odboru in sploh nisem ni kak funkcionar. Vem le toliko, da so v odboru odgovorni ljudje. Vsak prispevan nikelj bo vpisan in naložen v banko in se bo porabil edino za rešilni avto v Šentrupertu.
Drugič bom poročal o Miren-čanu, ki je pri Stični rešil gotove smrti nad 70 ljudi, ki so že stali pred jamo in čakali krogel italijanskih vojakov Do takrat pa se spominjajte blagajnika za nabavo rešilnega voza, ki je: John Sitar, 254 Ridgewood Ave., Brooklyn, N. Y.—Pozdrav!
Leo Strukel.
STAREJŠA ZAKONSKA DVOJICA
ali vdova, ki bi hotela živeti na farmi, dobi prosto stanovanje. Sporočite vaš naslov v urad tega lista.
DR. IVO CERNE
AVsG. HOLLANDER
DOPISNA ŠOLA DRŽAVLJANSTVA
Tretji dopis izide dne 4. dec. z vsebino: Angleški odgovori z izgovarjavo na vprašanja drugega dopisa.—Izvršilni organi Narodne vlade—Prezident—Njegov namestnik—Njihova izvolitev— Doba službe—Prezidentova oblast in dolžnosti—Prezidentov kabinet (ministri)—Angleška vprašanja z izgovarjavo.
Nova prijava še mogoča—4 dopisi en dolar—vsa pisma naslovite
na
Dr. Ivo Čeme, HŽI E. 53 St., Cleveland 3, O., Tel. UT 1-4913

.OUR »vof


Nimate denarja za Božič?
Pričnite z božično hranilno vlogo sedaj
Naj bo vaše kupovanje prihodnje leto lažje . . . bolj veselo. Prihranite $1 ali več vsak teden.

Savins^s-Tjoan Co*
813 E. I85ih ST. 6235 ST. CLAIR
IV 1 7800 HE 1-5610
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
L. N. TOLSTOJ
RODBINSKA SREČA
ROMAN
(nadaljevanje)
To stanje je začelo vplivati celo na moje zdravje in začeli so mi pešati živci. Nekega jutra mi je bilo nenavadno hudo; mož se je vrnil slabe volje iz pisarne, kar se je z njim redko zgodilo. Takoj sem opazila njegovo stanje in sem ga vprašala, kaj mu je. On pa mi ni hotel povedati, čaš, da ni vredno govora. Kakor sem pozneje zvedela, je poklical okrožni sodnik naše kmete k sebi in je vsled sovraštva do mojega moža zahteval nekaj krivičnega od njih in jim grozil. Mož še ni mogel toliko prebaviti vsega tega, da bi bilo samo še smešno in pomilovanja vredno, ter je bil razdražen. Zato ni hotel govoriti z menoj. Meni pa se zazdelo, da noče govoriti z menoj, ker me ima za otroka, ki ne more razumeti njegovih skrbi in brig. Pokazala sem mu hrbet ter utihnila in sem velela pozvati k čaju Marjo Minič-no, kije bila tedaj pri nas v go-steh. Po čaju, ki sem ga to pot zelo naglo odpravila, sem odvedla Marjo Minično v salon in sem začela zelo glasno z njo govoriti o neki neumnosti, ki me ni prav nič zanimala. Mož je hodil po sobi in se je včasi ozrl na naju. Ti njegovi pogledi so zdaj sam Bog ve zakaj tako vplivali name, da se mi je hotelo kar naprej in naprej govoriti in celo smejati; vse, kar sem sama govorila in kar je govorila Mar j a Minična, se mi je Zdelo smešno. Mož pa je odšel v svoj kabinet, ne da bi mi dejal besedico, in je zaprl vrata za seboj. Kakor hitro ga nisem več videla, je vsa moja veselost mahoma izginila, tako da se je Mar j a Minična kar začudila in me je jela spraševati, kaj mi je. Ne da bi ji odgovorila, sem sedla na divan in zahotelo se mi je jokati. "Le kaj si izmišljuje?" sem premišljevala. "Kaka neumnost, ki se zdi njemu važna, pa naj bi jo meni povedal, takoj bi mu pokaza-
V blag spomin
ob 10. obletnici odkar je ostavil svoje mlado, nadebudno življenje na bojnem polju naš nepozabni sin in brat
j

"' ':A - •;■'• "5 ■;■; :'' :'wT	^-7
PFC. ALVIN ZADELI
ki je v cvetu svoje mladosti umrl dne 1. decembra 1943.
Deset dolgih let je poteklo, odkar je prenehalo biti Tvoje zlato srce.
Kdo opisal bi vso tugo,
kdo vse solze bi preštel,
toda misel nas tolaži,
da nekoč se snidemo na vekomaj.
žalujoči ostali:
HELEN BRANISEL,
mati v Masontown, Pa. FRANK in TONY,
brata v Clevelandu MRS. STELLA MOČILNIKAR,
sestra v Clevelandu
Cleveland, Ohio, dne 1. dec. 1953.
la, da ni vse skupaj nič. Ne, on mora misliti, da ga ne bom razumela, mora me poniževati s svojim vzvišenim ravnodušjem. Vedno mora imeti on prav. Zato imam pa tudi jaz prav, če mi je dolgčas, če mi je pusto in če si želim živeti in gibati,"—sem premišljevala,—"in če nočem stati na enem in istem mestu in poslušati, kako teče čas preko mene. Jaz' hočem naprej, jaz hočem vsak dan, vsako uro kaj novega, on bi se pa rad ustavil in bi rad ustavil tudi mene. In kako bi mu bilo to lahko! Saj me ni treba voziti v mesto, zato ni treba drugega kot tak naj bo kakršna sem jaz, naj se ne dela drugačnega in naj se ne zdržuje, marveč naj živi preprosto. Meni vedno svetuje, naj bom preprosta, mar je sam preprost? Kje neki!
Čutila sem, da mi solze stopajo k srcu in da sem nejevoljna nanj. Prestrašila sem se te nejevolje in sem šla k njemu. Sedel je v kabinetu in pisal. Ko je zaslišal moje korake, se je za trenutek ravnodušno in mirno ozrl in je pisal dalje. Ta pogled se mi ni zdel lep; mesto da bi stopila k njemu, sem se ustavila pri mizi, za katero je pisal; odprla sem knjigo in sem se zagledala vanjo. Še enkrat se je odtrgal od pisanja in seje ozrl name.
—Maša, ali si slabe volje? — je rekel.
Odvrnila sem mu s hladnim pogledom, kije govoril: "kaj bi spraševal! mar mi je za tvojo ljubeznivost!" On je zmajal z glavo in se je plaho in nežno nasmehnil, toda zdaj še nisem s smehljajem odgovorila na njegov smehljaj.
—"Kaj pa si imel davi?—sem ga vprašala,—zakaj mi nisi hotel povedati?
—Malenkost! Neznatna neprijetnost, — je odgovoril. — Toda zdaj ti že lahko povem. Dva kmeta sta šla v mesto. . . .
Toda nisem mu dala, da bi končal.
—Zakaj mi nisi hotel tega povedati prej, pri čaju, ko sem te vprašala?
—Ker bi ti povedal kaj nespametnega, bil sem jezen.
—Jaz sem pa takrat hotela vedeti.
—Zakaj?
—Zakaj pa misliš, da ti ne morem nikdar v nobeni stvari pomagati?
—Kdo pa pravi, da to mislim! —je rekel in je položil pero iz rok.—Jaz mislim, da brez tebe ne morem živeti. Pri vsem, prav pri vsem mi ne samo pomagaš, temveč vse mi ti delaš. Kaj si ne izmisli!—se je zasmejal. — Samo v tebi živim. Vse se mi zdi dobro samo zato, ker si ti pri meni, ker te moram . . .
—Da, to mi je znano; jaz sem srčkan otročiček, ki ga je treba potolažiti,—sem rekla s takim izrazom, da me je tako začudeno pogledal, kakor da ga je prvič opazil pri meni.—Jaz nočem miru, saj gaje zadosti v tebi, popolnoma zadosti,—sem pristavila.
—Poslušaj, kako je s to stvarjo,—mi je naglp segel v besedo, ker mi očitno ni hotel dati vsega povedati,—kako bi ti sodila o tem človeku.
—Zdaj ne maram,—sem odgovorila. Čeprav bi ga rada poslušala, vendar mi je bilo nekako prijetno razdirati njegovo mirnost.—Jaz se ne maram igrati življenje, jaz hočem živeti,—sem rekla,—prav tako kakor ti.
Na njegovem obrazu, na katerem se je vse tako hitro in ži-
vo odražalo, se je izrazila bolečina in stopnjevana pozoi"host.
—Jaz hočem živeti na enaki stopnji kot ti, s teboj . . .
Toda končati nisem mogla: taka žalost, tako globoka žalost se je izrazila na njegovem obrazu. Pomolčal je^e za trenutek.
—V čem pa ne živiš na isti stopnji kot jaz?—je dejal, —v tem, da se jaz prepiram s sodnikom in s pijanimi kmeti, ne pa ti? . . .
—O, ne samo v tem,—sem rekla.
—Za božjo voljo, draga moja, razumi rne,—je nadaljeval—jaz vem, daje človeku od vznemir-jevanja vedno težko, življenje mi je to pokazalo. Tebe ljubim in zavoljo tega ne morem drugače, kot da bi te rad obvaroval vsakega vznemirjevanja. V tem je moje življenje, v ljubezni do tebe—torej, tudi ti meni pusti živeti.
—Ti moraš imeti vselej prav! —sem rekla, ne da bi ga pogledala.
Bilo mi je neprijetno, da mu je spet čisto jasno in pokojno pri srcu, med tem ko sem jaz čutila nejevoljno in čuvstvo, ki je bilo podobno kesanju.
—Maša, kaj je s teboj?—je rekel.—Tu ne gre za to, ali imam jaz prav ali ti, temveč za nekaj čisto drugega: k^j imaš zoper mene? Ne odgovarjaj takoj, pomisli in mi povej vse, kar misliš. Nejevoljna si name in gotovo imaš prav,. toda daj mi razumeti, kaj sem zakrivil.
Toda, kako naj bi mu razode-la svojo dušo? To, da me je tako hitro izpregledal, da sem bila spet otrok pred njim, da nisem mogla storiti nobene stvari, ki bi je on ne razumel in ki bi je že ne pričakoval, me je še bolj razburilo.
—Nič nimam zoper tebe,— sem rekla. — Enostavno dolgočasno mi je, pa bi rada, da bi mi ne bilo. Toda ti praviš, da je tako potrebno in spet imaš ti prav!
Izrekla serii to in sem pogledala nanj. Dosegla sem, kar sem hotela: njegova mirnost je izginila, strah in bolečina sta se mu brala na obrazu.
—Maša, — je povzel s tihim razburjenim glasom. — to, kar zdajle govoriva, niso šale. Zdaj se odločuje najina usoda. Prosim te, nikar mi nič ne odgovarjaj, temveč me poslušaj do konča. Zakaj me hočeš mučiti?
Toda segla sem mu v besedo:
—Saj kar vem, da boš imel ti prav. Raje ne govori, saj imaš prav,—sem dejala hladno, kakor da nisem govorila jaz, temveč kakor dji je govoril iz mene neki zli duh.
,—če bi vedela, kaj počenjaš! —je rekel z drgetajočim glasom.
Tedaj sem se zjokala in postalo mi je laže. On je sedel molče poleg mene. Bilo mi ga je žal in sram me je bilo tega, kar sem storila. Nisem mu pogledala v obraz. Zdelo se mi je, da me mora gledati ali strogo ali pa začudeno ta trenutek. Ozrla sem se nanj: krotak, nežen pogled je bil uprt vame in kakor da me prosi odpuščanja. Prijela sem ga za roko in sem mu rekla:
—Oprosti mi! Saj sama ne vem, kaj sem govorila.
Da, toda jaz vem, kaj si govorila. In govorila si resnico.
—Kakšno?—sem vprašala.
—Da morava v Peterburg,— je odgovoril.—Zdaj nimava tukaj kaj delati.
—Kakor hočeš, —sem rekla jaz.
Objel me je in poljubil.
—Ti oprosti meni,—je dejal. —Jaz sem kriv pred teboj.
Tisti večer sem mu dolgo igrala, on pa je hodil po sobi in je nekaj šepetal. Imel je navado šepetati sam s seboj in večkrat sem ga spraševala, kaj šepeče; in vselej je nekoliko pomislil in mi je res povedal tisto, kar je šepetal; večinoma so bili kaki stihi, včasi pa neverjetna kolobo-cija, toda taka, da sem po nji spoznala nastroj njegove duše. —Kaj pa šepetaš danes? — sem ga vprašala.
Ustavil se je, pomislil in je s
smehljajem povedal dva stiha Lermontova:
... Brezumnica pa prosi vihre,
kot da bi v vihri bil pokoj!
—Ne, on je več kot človek; on ve vse!—sem pomislila. —Kako naj bi ga ne ljubila!
Vstala sem, sem ga prijela za roko in sem pričela hoditi z njim ter sem skušala hoditi z njim v stop.
—Da?—je vprašal gledajoč mi smehljaje se v oči.
—Da,—sem odvrnila šepetaje; in neko veselo razpoloženje naju je zgrabilo oba; najine oči so se smejale, delala sva vedno večje in večje korake in sva bolj in bolj začela stopati na prste. In z istim korakom sva se v Grigo-rijevo veliko ogorčenje in mami-mo začudenje — mama je razkladala karte v sprejemnici—odpravila po vseh sobah v obedni-co; tam pa sva se ustavila, se spogledala in sva se glasno zas-mejala.
Čez dvh tedna, pred prazniki, sva bila v Peterburgu.
II.
Potovanje v Peterburg, teden dni v Moskvi, njegovi, moji sorodniki, urejevanje v novem stanovanju, pot, nova mesta, novi ljudje,—vse to je minilo kakor sen. Vse to je bilo tako različno, novo in veselo, vse to je bilo tako toplo in jarko obsijano z njegovo navzočnostjo, z njegovo ljubeznijo, da se mi je zazdelo tiho vaško življenje kakor nekaj malenkostnega, kar je že davno minilo. V svoje veliko začudenje sem videla mesto družabne hladnosti in ponosa, ki sem se ju nadejala od ljudi, da me vsi tako nehlinjeno laskavo in radostno pozdravljajo (ne samo sorodniki, marveč tudi neznani ljudje), da se mi je videlo, kakor da bi bili samo name mislili, kakor da bi bili samo name še čakali^ zdaj je pa tudi njim dobro. Drugo, kar me je iznena-dilo, je bilo to, daje imel mož znanstva v svetski družbi, ki se mi je zdela celo najboljše vrste družba, o kateri mi ni nikdar nič govoril. In često mi je bilo neprijetno slišati od njega stroge sodbe o nekaterih izmecJ teh ljudi, ki so se mi zdeli tako dobri. Nisem mogla razumeti, zakaj tako hladno občuje z njimi in zakaj se izogiblje marsikateremu poznanstvu, ki se je meni zdelo častno. Menila sem: čim več dobrih ljudi poznaš, tem bolje, dobri so bili pa vsi.
(Dalje prihodnjih)
Posebnosti za razne praznike
Za gostije ob raznih praznikih so določene posebne jestvine. Pravzaprav je na vsaki gostiji serviranih več vrst jestvin, toda za posebne prilike je določeno častno mesto eni ali več delika-tes. Na primer, za ameriški Zahvalni dan, ki ga obhajamo četrti četrtek v novembru, je določeno častno mesto pečenim puranom, s primernimi dodatki. Pomen raznih pražnikov poudarjajo pri raznih narodih različne de-likatese.	'
Mi, ki smo se iz starega kraja priselili v to deželo, se spominja-nto, da je bil v Sloveniji ob velikonočnem času poudarek na kolačih in pirhih, v božični sezoni na pogačah, ki jih ponekod imenujejo poprtnike, v pustni sezoni na krofih, in tako dalje.
Zahvalne dneve so na en ali drugi način obhajali že davni narodi in nekaj 'tega se je pri mnogih narodih ohranilo še do današnjega dne. Taki dnevi so se obhajali in se obhajajo še danes v jeseni, ko so pridelki polj in sadovnjakov in vinogradov pospravljeni. Dober zaključek tega dela se spodobi proslaviti z večjo ali manjšo svečanostjo. Na primer, v Sloveniji so bila v navadi Martinovanja. God svetega Martina je označen v pratikah za dan 11. novembra ,in nedelja, ki je bila temu dnevu najbližja, je bila po navadi označena za Martinovo nedeljo. To je bil nekak Zahvalni dan za za srečno pospravljeno letino.
Martinovanje je bilo združeno z večjo ali manjšo gostijo. Na vsak način je prišlo kaj boljšega na mizo kot navadne nedelje. V vinorodnih krajih Slovenije so na Martinovih gostijah tudi "krstili" poganski vinski mošt, ki se je po teh ceremonijah spremenil v pošteno vino.
Ameriški Zahvalni dan je od? ločno ameriški praznik, ki ima svoj začetek med zgodnjimi belimi priseljenci na tem kontinen tu, kateri so pospravili prvo dobro letino. Iz zgodovinskih podatkov o tem prvem ameriškem Zahvalnem dnevu moremo povzeti, da so se priseljenci skupno z domačimi Indijanci gostili s pečenimi divjimi purani in drugo divjačino in za poslastico z jagodicami prusnic ali cranber ries. Točnega jedilnega lista do-
tične gostije nimamo, toda lahko si prestavljamo, da je bil na programu tudi kostanj, ki ga je bilo takrat v ameriških gozdih dovolj, in najbrž tudi buče ene ali druge vrste, ki so jih kultivi-rali že Indijanci pred prihodom belih priseljencev.
Vsled tega gostije sodobnega Zahvalnega dne do neke mere kopirajo delikatese prvega Zahvalnega dne. Prvo mesto ima seveda puranova pečenka, za katero so žrtvovani domači purani, ki so udomačeni potomci ameriških divjih puranov. Nekaj njihovih divjih prednikov še živi v Mehiki ter v nekaterih naših jugozahodnih državah, posebno v Arizoni in Texasu.
Vkuhane jagode prusnic ali cranberries, ki predstavljajo neizogiben dodatek puranovi pečenki ,so tudi ameriški pridelek. V mnogih krajih še rasto divje, toda večina prusnic, ki so dandanes v prodaji, pridejo iz kul-tiviranih nasadov. *
Purane včasih nadevajo s ko stanjem. V ameriških gozdih je bilo do nedavnega mnogo kostanjevega drevja, ki je rodilo dro-ban, toda zelo okusen sad. Neka bolezen je v zadnjih desetletjih skoro vse domače kostanjevo drevje uničila. Kostanjevi sadeži, ki so dandanes na prodaj v grocerijskih in sadnih trgovinah so večnima importirani iz Evrope, posebno iz Italije in Španije.
Na programu gostije Zahvalnega dne so po navadi tudi ene ali druge vrste buče, v pajih ali drugače pripravljene. Tudi buče so ameriškega izvora. Dalje pride v poštev sladki krompir (sweet potato) > ki je tudi doma na ameriški strani Atlantika in ki zahteva prilično gorko podnebje. V naši deželi ga gojijo v južnih državah. Od tu se je razširil tudi v mnoge druge dežele sveta s tropskim ali poltrop-skim podnebjem. Značilno je, da sladki krompir ni niti malo v sorodu z navadnim krompirjem, ampak je bližnji sorodnik slaka, ki ga tu poznamo pod imenom morning glory.
—NEW ERA. glasilo ABZ
ČE VERJAMETE AL PA NE!
PREPRIČAJTE SE SAMI!
Prvič' v severovzhodnem Clevelandu boste videli popolnoma avtomatične-// ga postavljača kegljev.
Stroj, ki popolnoma mehanično pobere keglje, po-. stavlja keglje in vrne nazaj žogo.
Na ogled javnosti bo v
petek, soboto in
nedeljo, 4., S. in 6. dec.
EAST 185th BOWLING CENTER
784 EAST 185th STREET

ANTON SKUFCA ■ JOHN E. LOKAR, lastnika
Za rezervacije pokličite IV 1-4664
Društveni koledar
DECEMBER
6. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško ju-, goslovanskem centru, Recher Ave.
19. decembra, sobota—Božičnica mladinskega oddelka društva Kras št. 8 SDZ in društva Col-linwoodske Slovenke št. 22 SDZ v Slov. domu na Holmes Ave.
APRIL
4. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se iz* selilo,. doCim se dr. Župnik Še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z v$šim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoU 1-5013 vogal Easl 62nd Street; vbod samo na East 62nd Street* Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
CHICAGO, ILL. FOR BEST , RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 7 year old boy, need 4 room, 2 bedroom, furnished apartment. Good loCB" tion North or Northwest. Catholic school. Moderate renta'' Call ROdney 3-2357
FEMALE HELP WANTED
IMMEDIATE OPENING FOR
GENERAL CLERK TYPIST
Good opportunity for capable , young woman who can be traine** in general office procedure. Permanent position.
Apply Mr. Cooper
CLARK & BARLOW , HARDWARE CO.
123 W. LAKE ST. — 2nd floo'
REAL ESTATE FOR SALE
Good Incomo Property —
taxes — 2 FLAT BUILDING 4 rooms above and 4 beloW, smWl room in attic. Good lo<^?' tion near transportation, schooi and shopping. See to appreciai^ Selling, due to retiring.
offer.	.
LAwndale
OAK PARK — Brick bungalow 6 rooms r 1st floor; 2 rooms ' 2n^ floor. Gas heat. Garage. B®® offer.
EUclid 6-4275
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance tb buy GRILL RESTAURANT. Excellent tion. Well established busines ■ Come out, see to appreciate. , HESS GRILL, 3157 W. 95th St -
GArdcn 2-8053 "30
Wonderful Buy — BAKERY — ^ years established business. Pr® owner 3 years. Good location^ Halsted (right on car line). neighborhood trade and transit; Only selling due to domestic terest.	,«,3
Call REliance 5-1^
East Chicago, Ind. — GROCB^X STORE". Fixtures and stock. ^ jj
ess
sacrifice due to health, established, excellent busin and location. Near churches, transportation.
lease. Low rent. A real ^ef-nity for the active interested P ,j son. Steady trade. Carry ~ meats, also some fresh
Call East Chicago 7^*-'
Oglašajte v Enakc^ravoc