Glasilo jugoslov. soc, demokr&cije.
Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2 72 K, za četrt leta 1 '36 K. — Za Nemčijo za celo lefo 5'9G K, za pol leta 2'98 K, za četrt leta 1 49 K. — Za Ameriko za celo leio 7‘28 K. — Posamezne številko stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 7.
V Ljubljani, dne 16. f
1906.
Leto IX.
Naslovi :
Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se lista:	Uredništvo	»Rdečega Prapora11,
Ljubljana.
Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, *nserate i. t. d.:
Cpravništvo,,Bdečega Prapora11, Ljubljana.
Zidovske alice štev. 5/1.
Delavci! Pozor!
Približuje se dan, ko predloži vlada svoj Sačrt volilne preosnove. Najbrže se zgodi to v torek, 20. t. m.
To bode zgodovinski dan za našo državo. 2e ta dogodek je velik uspeh impozantnega delavskega gibanja, ki je vladi pokajo, da je volilna reforma neizogibna in da r'e zaustavi nobt na sila tega gibanja.
Gigantičen je bil -doslej naš boj, a dolgo Sl&o morali čakati na prvi- vidni uspeh. A vtada, ki se je zavezala, da predloži osnovo neizogibne reforme, izpolnjuje sedaj svojo obljubo.	\
Toda useda splošne in enake volilne Pavice še ni končno odločena s tem. Sovražniki enakosti so na delu. V tem-^»h skroviščih se še vedno spletkari in ruje
•	Proti volilni pravici ljudstva. Vkljub temu, se je tudi krona jasno izrekla za splošno ,n enako volilno pravico, intrigirajo za Jtuli-**«ni Dajbolj »lojalni* elementi v zvezi z ^ajhigšimi demagogi ter iščejo sredstva, da Preprečijo zakon, ki vstvari nov in boljši J®melj državi.
V	parlamentu se morajo kmalu pokazati *sa nasprotstva. Kmalu se bode lahko predlo sovražnike ljudske pravice. Ni dvoma,
da je med njimi takih, ki bodo obupno branili privilegije. Koliko jih bode, izvemo v bližnjih dnevih.
Delavci!
Za Vas je splošna in enaka volilna pravica tako potrebna, da si ne morete misliti nobenega napredka, nobenega izboljšanja svojega položaja brez nje. Neštetokrat ste pokazali, da je vaša nevpcgljiva volja i priboriti splošno in enako volilno pravico za vsako ceno.
Odločilna ura se bliža.
Ako pride v držainem zboru do veljave modrost, ki jo zahteva važni in resni čas, se mora najti brez težav ogromno večino za pravično volilno reformo.
Upajmo, da bode v parlamentu, kjer se je že toliko grešilo proti interesom ljudstva, vsaj v tem zgodovinskem Irenotku dosti potrebne modrosti. Tedaj je ”se dobro.
Toda bodoči dnovi so še nejasni. Samoljubje privilegiranih klik je velikansko in marsikomu bode pretežko, ločiti se od mandata, ki ga je doslej dobival brez truda in borbe. Še se ne more vedeti, koliko bode takih egoistov. Ako bi se zgodilo, da ne glasuje potrebna večina za splošno in enako volilno pravico, tedaj vendar ne bode in ne sme biti pokopana, kajti, ako ljudstvo sedaj ne doseže svoje najvažnejše pravice, tedaj izgine za dolga leta upanje na vsako zboljšanje gospodarskih razmer.
Splošna in enaka volilna pravica mora postati zakon v Avstriji!
Sedaj, delavci, mislite na svoje besede!
Neštetokrat ste zatrjevali, da pojdete za splošno in enako volilno pravico v boj, če treba do skrajposti. Sklenili ste, da razglasite
•	Listek.
***ns Kirchsteiger:
*o<i spovednim pečatom.
^ avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje.
Sedaj, ko je izvedela vsaj od dveh ljudeh *iekaj zanimivega, je bila kuharica zopet *v«3ta duša. K nočni omarici je postavila nanj pa veliko skledo za žrtev, ki jo £ imel pričakovati sveti Urh. Seveda je '1° tukaj tudi nekaj samoljubja vmes, kajti **elej je bilo neprijetno, akp je morala drugi ***** brisati sledove, ki jih je zapustil ta jetnik; Miciki pa tudi ni smela prepuščati j*Ba dela. Tako posvetno mislečim poslom [|! bilo treba vedeti ničesar o obisku sv. rha pri prečastitem gospodu.
Njena skrb za bolnega gospoda bi bila a potrajala še nekaj ur, toda zaslišala
je krepke korake, ki so se približevali župnišču. Ta korak je že poznala. Bil je kaplan. No, ta naj danes le čaka zunaj; zakaj pa ne pride o pravem času domov? Saj ne more zapuščati bolnega gospoda župnika, da bi odpirala vrata kaplanu. Ali tedaj bode gotovo zvonil ter zbudil gospoda župnika. To se pa tudi ne sme zgoditi. Vzela je torej svečo ter. je hitela, kolikor jele objem njenega telesa dopuščal. A kaj je morala videti. Micika. je ravno stopicala po prstih skozi vežo; predpasan je imela svoj lepi predpasnik, na glavi pa koketni klobuček. Takoj je vedela kuharica, da hoče Micika kljub strogi prepovedi na ples in preden se je, uhoga dekla le ozrla, je imela že dve krepki zaušnici. Ej, kuharica je znala zagosti za ples! Sreča za župnika, da počiva hišna vlada v tako čvrstih rokah! Ker se Miciki ni tožilo po nadaljevanju tega takta, je tuleča ižginila v svoji izbici.
politično stavko, ako ne bi dosegli splošue in enake volilne pravice brez tega sredstva.
Vedeli ste, kuj obljubujete.
Krščansko socialni manevri, ki pomenijo izdajstvo, vas ne morejo ustrašiti i» precepiti.
Odločilna ura se približuje. Bodite pripravljeni!
Bodite čvrsti in složni — zmaga mora biti naša!
Socialni bo{.
Predpustni čas navadno ni najbolj primeren za proučevanje socialnih razmer. Kdor bi sodil stopnjo splošne zadovoljnosti po množini veselic, po udeležbi na plesih in po porednosti in razuzdanosti, ki vlada tam. bi lahko prišel do zaključka, da se ljudem vobče prav dobro godi in da nimajo razloga za nezadovoljnost. Sklep bi bil pač zelo napačen. Predpustne zabave so jako slab barometer. Želja po razvedrilu je v človeški naravi tako močna, da premaga včasi vsak obzir na slab položaj in pogostoma gre zadnja krona za maškarado, ne da bi družina drugi dan natančno vedela, kako si kupi moke in soli. In kjer so množice skupaj, deluje posebna sugestija. Kakor postane človek, ki je drugače prava ovčica, lahko fanatiziran revolucionar, ako pride med revolucionirano množico, tako je na dobro obiskani, veselici veselje in razuzdanost nalezljiva in najdolgočasnejši ljudje zaplešejo in zaukajo, kjer pleše in kjer uka vse.
Ali ako se pokazujejo v takem, skrbi sovražnem času znamenja nenavadne nezadovoljnosti, ako taka že prej se pokazavša znamenja ne izginejo, tedaj je stvar resna. In v Avstriji je tako. Brez pretiravanja se
Sedaj je še kaplan pozvonil; bila sta samo dva slaba zvoka, ki ne bi bila mogla zbuditi župnika. Ali sprejem je bil zelo nemilosten. Ko so se odprla vrata, je dejal »hvala lepa"; kuharica pa se je takoj razvnela : »Kako morete tako močno potegovati za zvonec, kadar milostljivi gospod že spi! Mladi gospodje nimajo dandanes prav nobene izobrazbe. Tako dolgo izostanete! Ali mislite, da ostanem lahko cele noči pokonci pa pazim, kdaj pride kaplan domov? Da, tak kaplan se lahko izprehaja cel dan, jaz pa se moram celi dan mučiti in dreti, pa bi imela ponoči rada počitek."
»Ali prosim, odpustite, saj je vendar šele devet," se je osmelil ustrašeni kaplan.
»Naj bo kolikor hoče; 'gospod župnik se je povrnil že pred eno uro iz gostilne, pa tudi Vam ni treba dalje pijančevati."
»Saj niti nisem bil v gostilni,* je rekel kaplan ter je odšel proti obedovalnici.
lahko pravi, da je v tej državi vse nezadovoljno, kajti malo številce tistih, ki so še zadovoljni in ki nimajo povoda za nezadovoljnost, sploh ne pride v poštev.
Nezadovoljnost je bila nekdaj takorekoč delavski greh. Prav močno se je zamerilo delavstvu, da se noče molče vdati v svojo usodo, temveč da nastopa kar kot razred z raznovrstnimi zahtevami, vtemeljevaje jih z neznosnimi razmerami, porajajočimi nezadovoljnost med delavstvom v splošnem. Zamerilo se je to ip z vsemi mogočimi sredstvi se jim je hotelo izbiti nezadovoljnost iz glav. Državna moč jim je prepovedovala, pokazati svojo nezadovoljnost; konfiscirala jim je časopise, razpuščala jim je shode, ovirala jih je v snovanju društev, vozila jih je v zelenih vozovih semintja — kakor bi nezadovoljnost izginila, ako je ni videti. Meščansko časopisje je imenovalo delavce trebuharjč, ki nimajo smisla za nobene «ideale», temveč samo za želodec. Popi so hodili okrog, pa so pridigali, kako nevarna je nezadovoljnost,
( ker je vir vseh grehov in ker je nezadovo-
V	'ivemu človeku še težje nositi breme, ki mu
je naložil bog. Policija in žandarmerija, soa’išča in ječe so omejevale in pollačevale neza dovoljnost . . .
, <n prišli smo srečno tako daleč, da je nekdaj ' delavska nezadovoljnost postala splošna in ni g a več razreda, ne sloja, ne poklica, kjer se ne bi pokazala z vso močjo. Marksov nauk dt.1 se beda v kapitalistični družbi nujno raz. širja, se sijajno potrjuje; to resnico izpričujejo ne 'e socialisti, temveč tudi tisoč in tisoč & rastnih nasprotnikov socialistične
teorije.	.	1	,	..
Velezanin.live pojave smo opazili zadnji čas- v Avstriji. K° s0 koncem pretečenega leta železničarji ^ačeli svoj boj za zboljšanje položaja s lakozvik'no pasivno rezistenco, je bila velika večina železničarjev na njih strani in je pospeševala nju^i gibanje, tako da je dunajsko društvo Železnikih uradnikov, ki je hotelo varovati nekako ^nevtralnost., izgubilo pri svojih udih ves kredit.
Finančna straža, uniformiran, vojaško organiziran in pod strogo disciplino stoječ zbor se organizira, stavlja zahteve, prireja shode in vabi vanje socialnodeniokratične poslance.
Med uradniki poštne hranilnice narašča razburjenost; oni žugajo s pasivno rezistenco, odpovedo. krščanskosocialnim poslancem zaupanje, izroče zastopanje svojih interesov »parkljem » kakor poslanec Schuhmeier i. dr.
„Niste bili v gostilni? Torej pa niste večerjali? Jaz pa tudi nisem kuhala večerje, ker sem mislila, da si privoščite v gostilni košček svatovske pečenke.“ In dobrodušno je dostavila: »Lačen pa vendar tudi ne .morete iti spat; veste kaj, pojdite v gostilno, pa si kupite pečenko, tedaj prinesete lahko tudi klobuk milostljivega gospoda domov."
„Ne, nocoj ne maram v gostilno; pre-nemirno mi je tam,“ je odvrnil Herzog ter je' stopil v kuhinjo, vedoč, da je tam njegov prosti lestenec z lojevo svečo. Tam so bile na mizi tudi še jedi, ki jih je bil prinesel župnik s svatbe. Ali ni se drznil reči: Dajte mi kos tega, akoravno je imel pošten glad. Kuhariči pa tudi ni prišlo na misel, da bi mu bila dala kaj namesto večerje, do katere je imel pravico; saj je to gospod župnik prinesel njej in s svojimi rečmi ji ni bilo treba krmiti kaplana. Prižgal je svojo lojevo svečo in s kratkim ,lahko noč“ je odšel s krulečim želodcem v svojo sobo.
„No, tak skopuh, ki si ne privošči niti ženitvanjske pečenke, in prav za nič ni rabiti takega kaplana; niti po župnikov' klobuk ne gre. Vse mora človek storiti sam. Rada
Državni uradniki, nekdaj udje društev, ki so imeli gojiti samo lojalnost, prirejajo vse pogosteje shode; govori se od dne do dne radikalnejši; resolucije ostrejše; najpri-ljutfnejši govorniki so Seitz, Elienbogeh, Schuhmeier i. t. d. t
Občinski zdravniki na Nižjem Avstrijskem stopijo v pasivno rezistenco in razširjajo letake, pojasnjujoče njih položaj, ki bi se jih bilo pred par leti imenovalo naravnost re-vulucijske.
Kamor se ozremo, enake prikazni. Učitelji, odvetniški uslužbenci, trgovsko osobje, privatni uradniki so že d?vno nezadovoljni in pokazujejo to javno.
To so vsi sloji, ki bi jih bilo, strogo jemaje, prištevati delavcem; živeti morajo od svojega dela, odvisni so ne od svoje prihodnosti, od svojih zmožnosti, od konjunkture, temveč le od svojih delodajalcev. V zunanjih oblikah je njih socialni položaj drugačen, kakor industrialno delavski, v bistvu mu je enak.
Toda s temi sloji ni omejena nezadovoljnost. Industrialci, obrtniki, trgovci, kmetje so ravno tako nezadovoljni. Avstrijska industrija se slabo razvija, obrtnija hira, trgovina je nesigurna, kmetije propadajo. V državnem zboru, v ministrskih salonih, na zborovanjih, v dnevnem življenju se sliši lake tožbe dan na dan. Vtemeljene tožbe, glede katerih se samo vpraša, kaj jih provzrokuje. Gotovo je res, da so naši industrialci premalo samo-stalni, da imajo ozko obzorje in da jim ne-dostaje podjetniškega duha. Ali posamezni uzroki stoje v drugi vrsti, mogočno pa se pokazuje slika splošne nezadovoljnosti, ki priča, da mora biti v splošnih razmerah nekaj nezdravega.
Dolga leta se je poskušalo, zdraviti posamezne rane s Stupicami, z mazili, z obliži. A bilo je vse zaman. Celo 'socialno in državno telo hira bolj in bolj in jasno je, da brez radikalnega sredstva ni pomoči. Kapitalistične družbe sicer ni mogoče ohraniti za večnost in v tej družbi ni mogoče urediti razmere tako, da se lahko sloji razvijajo in da dihajo. A tudi za tako preureditev je treba radikalnega sredstva. Socialni boji se izražajo v državi v političnih borbah. Kakor poči kotel, ako je premajhen za množino jare in ako nima ventilpv, tako so neizogibne socialne eksplozije, ako za socialne boje ni zadostnega prostora. Dosedanji preozki prostor pa razširi splošna in enaka volilna pravica, ci je vsled tega danes najvažnejši problem za državo in za družbo.
bi pač vedela, čemu se hrani takega kap-
ana.“
Vzela je robec ter je šla satna po dobuk v gostilno. Tam je poklicala gostilničarja ter mu je naložila, naj ji prinese klobuk milostljivega gospoda.
Bilo je ravno polnoč, ko se Je vrnila. V postranski sobici je opazila ravno nekoliko znanih kmetic, ki so smatrale za posebno čast, da smejo preklepetati tri ure z župnikovo kuharico. Vino, torta in kos race — to je šlo vse na svatovske stroške ; kar pa je izvedela pri tej priložnosti novic, s tem zabava gospoda župnika lahko cel teden.
Iz hvaležnosti za novice je vsaj lahko povedala, seveda popolnoma zaupno isto-rijo o Cenki in o žagarjevem Mihcu. Ni čuda, da je pretekal čas tako hitro. Seda se je v duhu izmirila celo s kaplanom, ki ni hotel iti po klobuk in rada je soglašala, ko so splošno hvalili dobrega mladega gospoda.
Kaplan sc ni togotil, da ni celi dan zavžil ničesar. Jutri bode zopet drugače," si je mislil, pa si je prižgal pipo, ki mu je imela nadomestiti večerjo. Saj ni postal duhovnik radi jedi in kot duhovnik je imel
Politični odsevi.
0 načrta volilne preosnove pripovedujejo dunajski listi že različne posameznosti, ki pa so deloma kombinacije, deloma pa poizkusi, da se potipa javno mnenje. V krogih poslancev se pripoveduje o načrtu sledeče:
Z ikonska osnova bode izdelana na temelju načela splošne in enake, direktne in tajne volilne pravice za vse dežele. Volilno pravico ima vsaki državljan, ki je 24 let star in ni izgubil državljanskih pravic. Analfabeti niso izključeni. Doba bivanja v volilnem okraju za dosego volilne pravice bode določena z enim letorrv Pasivno volilno pravico ima vsaki vo-lilec. ako je 30 let star. Število mandatov bode povišano na 450. Na posamezne dežele J bodo mandati razdeljeni takole: Češko 118,1 Dalmacija 8. Gališko 90, Nižje Avstrijsko 55, Gornje Avstrijsko 20. Solnograško 6. Štajersko 28, Koroško 10, Kranjsko 12, Bukovina 11, Moravsko 43, Šiezija 12, Tirolsko 21, Predarlberžko 4, Istra 4, Goriško 4, Trst ;
4.	Tako bi Kranjsko pridobilo 1 mandat, Štajersko 1, izgubila pa bi Istra 1, Goriško
1,	Trst 1. Vsa ta poročila so nezanesljiva in mogoče je, da se jih razširja tudi zato, da se ložje ščuva proti volilni preosnovi sploh.
Proti nameravani reformi zakona rogovilijo klerikalci z vso močjo. Naravno je, j da prikazujejo nevednemu ljudstvu stvaf tako, kakor da se hoče že uničiti cerkev in j vero. Laž j * staro sredstvo klerikalcev v političnem boju. Agitacija proti reformi zakona označuje klerikalce; to je nov slučaj, ki po- j cazuje, da se jim gre samo za neomejeno < vlado. Z nameravano reformo bode tisočerim judem olajšano življenje, ki so danes obsojeni, da se ne smejo nikoli oženiti, ker so se enkrat v življenju zmotili. Ako bi hoteli derikalci biti odkritosrčni, bi morali priznati« da ne izgube katoličani prav nič pri celi stvari. Ločeni mož ali žena se poslej lahko vnovič poroči; ne sili ga pa vendar nihč® na to. Kako pa pride tisoč in tisoč takih, ki ji se radi zopet oženili, do tega. da morajo .rpeti do groba radi klerikalne trmoglavosti? Govoričenje, da se hoče vpeljati v Avstriji francoske razmere, je prebedasto. Sicer pa bi lilo le koristno za Avstrijo, ako bi posnemala francosko cerkveno politiko.
Na Oflrskem se bližajo nedvomno resni dogodki. Ko so se razbili zadnji spravni poskusi, se je že govorilo o razpustu državneg* zbora. Toda nejasno so se pojavljali še nevi spravni načrti, imenovalo se je nekatera po*
danes zelo siečen dan. V molitvi je poslal svojo zahvalo tja v tiho cerkev. Priej kakor po navadi je šel v posteljo. Bil je trudei* in enolična plesna godba, ki je prihajala 'li gostilne skozi odprto okno, ga je zazibal* v spanje kakor pesem uspavanka.
Ko je stopila kuharica z vročo glavo in s težkimi nogami iz gostilne v temno, hladno noč, bi bila kmalu zgrešila pot ^ župnišču in ko se je končno vendar sreči^ prigugala do vrat, ji je zopet huda predli ker ni mogla najti ključavnice. Z občudo* . vatija vredno potrpežljivostjo, katere sic^| ni bila vajena, je pretipala z nesigurniw,,j prsti velika vrata, ki so bila danes tako h«1'J dobna, da so se pod njenimi rokami sko^J četrt ure neprenehoma zibala semintja. Satfl* je občudovala svoje potrpljenje in zdelo s* J ji je* da je prava svetnica, ker ni klela in ^ tolkla s pestmi po vratih, kakor je bila dr?' gače njena navada, kadar jo je pograb*11| jeza. Seveda je morala danes ostati lcp*3| potrpežljiva, kajti v župnišču ni smel ni&*jl vedeti, da je bila še tako pozno zunaj, ^ig nečno je bilo njeno potrpljenje naplačafl J in našla je začarano ključavnico. Počasi rt
\
pularna imena, ne da bi bil kdo verjel, da se izcimi kaj stvarnega iz vseh tistih naklepov m kombinacij. Danes pa naznanjajo brzojavi popolnoma odločno, da bode državni zbor v bližnjih dneh — menda 19. t. m. — razpuščen. nove volitve pa da bodo razpisane, Kadar se pomirijo duhovi. To je na v$ak način čuden konetitucionalizem. Zakon določa ?elo natančno, kdaj morajo biti nove volitve, ako se razpusti parlament. «Kadar se pomirijo duhovi* — to je termin, ki se 8a ne najde v nobenem zakonu. Pa — kateri duhovi naj se pomirijo? Kako se hoče konstatirati. da so se že pomirili, ali pa da se še niso? Ako se lazpusti državni zbor ta način, tecfaj je ustava suspendirana in Koli absolutizem vlada. Tedaj se pa tudi ni čuditi, ako postane opozicija neustmna. Tako se duhovi sploh ne pomirijo, temveč se le še bolj razburijo. Vse to je le veda na mlin koalicije, katero se hoče zadeli s takimi nasilnimi sredstvi, a se ji le daje priložnost, da se postavi v teatralno pozituro kakor da farani pravico. Mogotci pa se sedaj lahko kesajo , da niso že davno storili v Avstriji in Ba Ogrskem tistega, kar je prvi pogoj vsake 'resnične konstitucionalnosti: da niso vpeljali tostran in onstran Litve splošne in enake volilne pravice. Ako bi se bilo zgodilo to, ko je ljudstvo zahtevalo^ pa ne bi danes mogle privilegirane klike stavljali na kocko usode celih narodov. In take krize, kakor jih gledamo sedaj, bi bile tedaj nemogoče.
Za militarizem mora biti vedno denar ra razpolago. Na Ogrskem je državni zbor že celo leto na neprostovoljnih počitnicah.
V	Avstriji že dolga leta vsled' obstrukcije ni bil dovoljm proračun v parlamentu. To je *a vlado prijeten izgovor, ako se zahteva denarja za kakršnekoli ljudske potrebe. »Nimamo; ne smemo,* s6 pravi tedaj. Ali kadar pride vedno lačni molo, je denar vedno na razpolago, tako ali pa tako. Z ozirom na Jo, da svote, ki so jih delegacije dovolile za *2venredne vojne zahteve, niso mogle biti iz-Plačene, sta obe vladi naznanili skupnemu vojuemu ministerstvu in mornarskemu oddelku, da jima bodo dane svote za nabavo novih topov in torpedov k od novega leta začenši v mesečnih obrokih na razpolago. Tako je torej mogoče hitreje nabaviti brzostrelne topove; pet torpedovih raz-diralk in trinajst torpedovk za debelo morje Pa se bode lahko še letos izgotovilo. — Pa tožijo ljudje, da ni denarja!
Novo italijansko ministerstvo je sestav-
vtaknila ključ in prav p(?tihoma ga je obrnila. Ali vendar je bilo slišati škripajpč Topot kljub njeni paznosti in pri odpiranju >n zapiranju je stokal zarjaveli tečaj. Končno Je bila na varnem v temni veži. Ako bi jo bil sedaj kdo srečal, bi bila rekla kot dobra gospodinja, da je morala še enkrat pogledati, ali so pač vrata dobro zaprta.
Da, ta vrata in škripajoča ključavnica je vzbudila v njej stare, blažene spomine.
*Fa ključavnica je imela srečne čase, ko jo je kuharica vsaki teden dvakrat namazala z lastnimi rokami. Bilo je takrat med njima tojno, tesno prijateljstvo. Ali davno, davno je že, ko je prišel kramar Ljudevit domov od dragoncev.
Kot dragonec v mestu, je imel kuharico dvornega svetnika za ljubico in tako |; dobro se mu je godilo, da ves čas, kar je bil v vojaški službi, ni jedel komisnega kruha. Zakaj ne bi poskusil tudi doma s ^uharico, pa naj si "bode tudi župnikova f kuharica? Tudi njej je fant bržčas ugajal; saj je bila prej preveč ponosna, da bi hodila sama h kramarju po sol in poper. Odkar pa je bil Ljudevit v trgovini, je po-bebovdla vsak hip kaj drugega in tako je
|
Ijeno pod predsedništvom So n ni na. Politično je precej mešano. Sonnino ima raz-ven predsfdništva tudi notranje zadeve, Gu-icciardini zunanje, Car ni ne javna dela, G a 11 o pouk, S a 1 a n d r A pošto in brzojave, Sacchi pravosodje.
Rusija. V i 11 e, ki ga je liberalna buržoazna vsega sveta vedno kovala v zvezde kot ženialnega državnika in svobodomisleca, stoji že danes nag pred sodiščem zgodovine. Najbolj počasni možgani morajo danes razumeti, zakaj mu revolucionarji niso zaupali in zakaj carjev manifest z dne 30. oktobra ni mogel pcmiriti duhov. Še vedno prihajajo poročila iz Rusije, a novega ne pripovedujejo nič. Dan na dan enake vesti. 1 In če so se tankočutne duše zgražale, ko je vsaki dan poročal o revolucijskih dogodkih in o krvavih bojih, se zgraža človek še veliko bolj sedaj, ko govore vse brzojavke samo o delovanju rablja. Cela ogromna država je v izjemnem stanju; v enem kraju »nujno stanje«, v drugem «iz-venredno varstvo*, v tretjem »povečano varstvo* — a to je vse enako; povsod vladajo vojna sodišča, povsod se strelja in obeša; cela država je daries prostor za rabljeve eksekucije. Reakcionarna bestija je spuščena z veiige in liberalec Vitte jo pušča, da besni po mili volji. Skoraj človek že ne pazi na druge brutalnosti, na zapiranje, bičanje, na zatiranje časopisov — vse \ kljub določbam carjevega manifesta, ki je razglasil nedotakljivost osebe in svobodo tiskopisja! Vlada se pripravlja na volitve za, gossudarstvennajo dumo in z brezprimernim terorizmom bi si rada zagotovila večino. Reakcija torej tri-umfira. Pa vendar se tresejo tla pod njenimi nogami in kakor je Goi kij dejal: Vlada se kruto moti, ako misli, da je revolucija premagana. Veliki francoski revoluciji je sledil Napoleonov imperium, pa burbonska restavracija in beli strah. A danes je Francija vendar republika in se osvoboduje od klerikalne nadvlade. Pariška komuna je bila krvavo zatrta, in, vendar prodira danes socializem na Francozkem močneje in močneje. Ruska revolucija je pred vsem ideja, in te ni moči ne ustreliti, ne obesiti. Ruska revolucija je pokazala toliko junaštva, da bi bila utopija, pričakovati njen pogin. Oddahniti si mora; ali kadar zopet vstane, bode kras-nejša in močnejša, kakor je bila. Ali slutijo nekaj podobnega tudi v Peterburgu? Ali se morda zato razširja carjev namen, proglasiti konstitucijo in odreči se samovlade? Moskovski krvavi boji torej vendar niso bili po-
začelo mnogoznačilno mežikanje in posmehovanje, ki je takorekoč vabilo hrabrega dragonca, naj enkrat potrka na njeno okno, „toda tiho, da ne sliši župnik," so rekla njena usta; njene plamteče oči pa so dejale še več.
Tako se je porodilo takrat posebno prijateljstvo med kuharico in med hišnimi vrati; ključavnico se je skrbno mazililo z oljem, da ne bi predrzno škripanje izdalo, kdaj je odprla svojemu najmilejšemu vrata svoje izbice in kdaj je ob tihi polnoči razširila svoje roke.
Sedaj beračijo vrata in ključavnica že dolga leta za mazilo, kajti tudi za kuharico so prišli dnevi stokanja, ki ga je morala skrivaj pogoltniti. Takrat, ko je pripeljal nezvesti Ljudevit s planine bogato kmetsko hčer — ..devico*, je dejal kuharici v obraz — kot kramarico v svojo hišo.
Kako je moledovala, naj vendar vzame njo! On pa jo je le čudno gledal, kakor (ja je hotel reči: »Le ostani ti pri tvojem župniku; mojo ženo hočem imeti sam.“
In ko ga je hotela zamamiti še s priznanjem, da si je prihranila šest tisoč fo-
polnoma brezuspešni, čeravno so bili carjev, topovi močnejši, kakor revolverji revolucijo1 narjev. Menda sluti tudi reakcija, da se ne opravi vsega s kanoni.
V	Algecirasn na Španskem zboruje že dlje časa takozvana maročanska konferenca, na kateri je 21 zastopnikov raznih držav in ki nqj bi uredile razmere med posameznimi državami, v prvi vrsti med Francijo in med Nemčijo z ozirom na interese v Maroku. Pri vprašanju, policajske organizacije so se pojavila razna nesporazumljenja in sedaj se širijo glasovi, da bode konferenca brez uspeha pretrgana in menda zopet sklicana. Videti je, kakor bi igrale tukaj spletkarije Nemčije posebno ulogo. Menda je res nekoliko glav na Nemškem, ki se ne bi ustrašile grozovitosti nemško-francoske vojne. Ravnanje Nemčije naredi včasi prav tak vtisk, kakor bi hotela gnati razvoj tako daleč, da postane vojna «neizogibna». Toda če imajo v Berlinu res take zločinske namene, se bodo najbržje hudo opekli.
Domače stvari.
Sovražniki delavcev. Stavka v Trbovljah je zopet lahko poučila delavce o lepih lastnostih klerikalcev. Vsaki dan je imel pobožni list kako notico ali kak brzojav o stavki, a vsaka besedica, ki jo je napisal, je imela namen, škodovati stavkujočim delavcem, pri tem pa je katoliški lisjak delal lice, kakor da bi se topil same ljubezni do delavcev. Popovsko glasilo sploh lovi med delavstvom že dlje časa. pisari o strokovni organizaciji in o delavskem gibanju,- čeravno pri »Slovencu* vsi skupaj, kar jih je tam, ne razumejo ničesar o delavskih vprašanjih. Seveda bi jih veselilo, ako bi mogli za prihodnje volitve naloviti prav mnogo delavskih giasov. Ali s takim počenjanjem ne bode imel mnogo sreče. Ko je začela stavka v Trbovljah, je »Slovenec* že pisaril, da se ne bode doseglo ničesar, da je stavka nepremišljena in podobne reči. Ako piše tako kapitalistično glasilo, je stvar naravna. Ali kdor hoče koristili delavcem, ne sme pisati tako, pa če bi tudi bilo res, da so težave. Kajti s tem se daje nasprotnikom poguma, delavcem pa — seveda :če se ima kaj upliva pri njih — se ga jemlje. Na srečo se Trbovljah med delavci nihče ne zmeni za »Slovenca*. Ali dobro je, da se ga 'pozna. Popovski list je tudi takoj pripovedoval, da bodo udje pazniškega
rintov, je rekel čisto nesramno: „Qni več ima župnikova kuharica, tem slabša je.“
Da, njegova nesramnost je segala tako da/eč, da je celo prosil gospoda župnika, naj dovoli, da prida gospica kuharica kot družica na njegovo svatbo, češ, da je to zanj posebna čast, ker v celi fari ni tako krepostne device, kakor je kuharica. Župnik je to rad dovolil svojemu sosedu. In vse to je moralej/ preti^eti brez tožbe in brez ugovora. Kaj naj bi bila tudi storila dru-zega, — ona, načelnica deviške družbe! Ali od tistega časa ni kupila pri kramarju niti za novčič užigalk.	v
Na te pretečene čase' so jo spomnila nocoj zopet škripajoča vrata in stokajoča ključavnica. Ali sedaj se je že navadila, vdati se v svojo usodo, kar sicer ni slabo. Mislila je na dobrega gospoda župnika, ki ji je prepuščal vlado v hiši; od župnika so odplavale njene misli k njegovemu klobuku, ki ga je hotela prinesti iz gostilne in ki je srečno ostal tam. In kmalu je spala v svoji izbi pod župnikovo spalnico ravno tako sladko, kakor župnik v svoji.
Kuharica je spala tako trdno, da ni niti slišala, ko je začel po priliki ob dveh po-
»podpornega* društva stavkali samo tri dni. To je vendar ravno tako, kakor bi hotel reči družbi: Nič ne popuščaj! Naši ljudje bodo že skrbeli za stavkokaze! Katoliško trobilo je tudi neprenehoma pisarilo o razporib med delavci, o »govoricah® itd., češ: «Glejte, židovska gospoda od trboveljske premogokopne družbe; saj se ni treba bati teli delavcev, ki nimajo nobene sloge! Le trda bodi!*
To seveda niso nove reči. Klerikalci so bili vedno sovražniki delavcev in ostanejo taki. Ali treba je, da delavci to ne le izpo-znajo, temveč da izvedejo iz tega tudi potrebne posledice. Kakor je »krščanski* list sedaj napadel trboveljske delavce, tako bode prihodnjič napadal zagorske, idrijske, jeseniške, nabrežinske in vse, ki bodo branili svoje pravice in ne bodo hoteli padati na kolena pred popi. Boj proti tej družbi je torej neizogibno potreben in postati mora vse bolj odločen in energičen, kakor je bil doslej. »Slovenec* pokazuje, da se morajo slovenski delavci z največjo močjo polotiti dvojne naloge: Povečati in okrepčati svojo politično in strokovno organizacijo, pa razširiti svoje časopisje Dan na dan je »Slovenec* pii stavki razširjal svoje laži, delavstvo pa ni imelo toliko časopisja, da bi bilo moglo takoj zavrniti vsako laž. In kakor je to bilo sedaj, tako bode vedno, dokler ne bode delavski tisk tako razvit, kakor bi moral biti. Naj bi naši delavci to enkrat izpoznali, pa naj bi z večjo vnemo kakor doslej delovali, da se razširi vsaj to časopisje, kar ga imamo, po vseh krajih, v zadnjo delavsko kočo. Samo iz delavskega časopisja izpozna svet življenje, nazore in boj delavskega ljudstva. In kadar bode močan naš tisk, bode močno tudi delavstvo.
Spomini, ki jih je 28. november 1905.
vzbudil z manifestacijo za splošno in enako volilno pravico v Ljubljani, se še niso izgubili. Manifestirala je cela Ljubljana, manifestirali so vsi stanovi — tako da ga ni bilo glasu, ki bi se bil osmelil nastopiti proti zahtevi, v kateri se zrcali najaktualnejša kulturna težnja brezpravnega ljudstva. Kulturna težnja — ponavljamo! Saj dne 28. novembra 1905. ni šlo za politično demonstracijo! Manifestacija in demonstracija — je razloček. Dne 28. novem bra je šlo za to, da se manifestira očitno pred celim svetom, da je ljudstvo brez političnih pravic — torej polnjeno na nižjo kulturno stopinjo nego buržoazija, in da je to ljudstvo vsaj tako zrelo za primitivne politične pravice in njih porabo, kakor buržoazija. Ljudstvo je 28. novembra zahtevalo na dostojen način, naj se mu ne zabranjuje, če bi se rado kulturno povspelo višje. In tega dne
je vsa javnost pritrjevala ljudstvu, če ne na glas, pa vsaj molče, da so njegove težnje in želje opravičene in poštene. Klerikalci so se navduševali na javnem shodu pred «Mestnim domom* za splošno in enako volilno pravico. Zn liberalce je dr. Triller pozdrave prinašal delavstvu in simpatije izražal njegovemu stremljenju po volilni reformi. Župan Hribar, predsednik kluba liberalnih deželnih poslancev, je bil tačas nazvoč na shodu — in ni dal ukora dr. Trillerju. Da, celo slavna vlada je bila tega dne tako liberalna, da ni nobenega izmed delavskih deputatov zapreti dala, ko so zahtevali splošno in enako volilno pravico, — Par tednov pozneje pa je na ne posebno lep in časten način uvedel slavni deželni odbor kranjski, da se je te manifestacije udeležil tudi človek, nad katerim je lahko iztegnil svojo močno loko,
V	deželnem odboru tvorijo poslanci strank, katere so se izjavile slovesno v deželnem zboru za volilno reformo, večino. In isti 1 j u d j c s o šli inv disciplinarno preiskavo spravili človeka, ki se je drznil imeti toliko svojega prepričanja in toliko poguma, da se je v Ljubljani očitno udeležil manifestacije za volilno reformo dne 28. novembra 19 05! Vsi deželni odborniki so se zgrozili, da imajo v službi Človeka, kateri ima svoje prepričanje, ki ga ne skriva le v svojeirt srcu in v svoji duši, ampnk kateri si lasli celo pravico, da se mora njegovo prepričanje respektirati, kakor on respektira prepričanje drugih ljpdi! Deželni odborniki pa so menili, da smejo in morajo rabiti nasilje, če tak človek ni «le v srcu to, kar hoče biti* in so ga začeli disciplinirati. NB. Vsi odborniki — klerikalni in liberalni, slovenski in nemški! Ukoru se tisti človek ne izogne na noben način; oster ukor pa dobi, ako preiskava dožene, da je šel v manifestacijskem sprevodu deset korakov za rdečo zastavo, oziroma za Gtbinom Kristanom . . . Menite, da je to šala? Povejte to deželnemu odboru; — poreče Vam, da je kruta resnica, dasi je — predpust!
0	reviziji liberalnega programa je napisal »Gorenjec* nekaj člankov. To je bil edini liberalni list, ki se je sploh pečal s tem vprašanjem. Njegovi nagovori so pač zgrešeni. Ljubi »Gorenjec* živi še vedno v «starem, dobrem* času, ko se je lahko spravljalo največja nasprotstva pod en klobuk; v Evropi pa se živi danes v znamenju razredne zavednosti, torej tudi razrednega boja in stranka, ki bi obsegala vse sloje naroda, je dandanes nemogoča, ter bi morala kmalu razpasti prav tako, kakor sedaj razpada liberalna stranka. »Gorenjec* je prespal dolgo
noči hišni zvonec neprenehoma zvoniti. Glasni klici so doneli kvišku skozi okna: „Hitro naj pride duhovnik! Obhajati je treba. Zadnja pomoč. Že umira. Odprite vendar!“ Celo gospod župnik je slišal klice. Toda potegnil je pernico čez težko glavo, misleč:1 „To mi nič ni mar. To je kaplanova stvar/ In mimo je zopet zaspal.
Vse upitje, zvonenje in trkanje je bilo zaman. Tedaj je prišlo gostilničarki nekaj boljšega na misel. Pohitela je po pokopališču na drugo stran župnišča, kjer je bilo kaplanovo okno odprto, pa je zaklicala: »Duhovni gospod! Duhovni gospod!*
Z obema nogama je poskočil iz postelje, ko je zaslišal prestrašeni klic. Pohitel je k oknu. V temi ni mogel ničesar razločiti. Vprašal je: *Kaj pa je? Kdo pa je doli?"
„Jaz sem. Pridite hitro. Pri nas so se stepli, pa so enega zaklali. Pridite takoj!"
..Pridem, pridem,“ je odgovoril. Dasi* ravno ni razločil glasu, je vendar takoj vedel, kje se je zgodila nesreča. Ženitovanje brez
tepeža ne bi bilo popolno. Hitro je obul škornje, oblekel je samo talar, pa je pohitel po stopnjicah dol. V hišnih vratih ni bilo ključa. Kje naj ga išče sedaj? Skočil je do zadnjih vrat, ki vodijo na dvorišče. Posrečilo se mu je, da jih je odprl. Zid je preskočil. Hladni nočni zrak je stresal njegovo, tako nagloma iz tople postelje iztrgano, le slabo odeto telo. Ali kmalu je v gostilni, kjer se med vrati stiskajo pijani fantje in drgetajoča dekleta.
Brez glasu mu dajo prostora. Nataka rica ga odvede v malo, postransko sobo, kjer se je pred dvema urama kuharica tako dobro zabavala. Na pol prazni kozarci in krožniki leže okrog, kakor da se jih je hitro pospravilo, da se je moglo položiti ranjenca na mizo. Zaduhel, zadušljiv sopar je na polnjeval nizko sobo. Sem so prinesli ponesrečenega, ker je tako zapovedal gostil ničar. V plesni dvorani iy mogel ostati, drugače bi bili pobegnili vsi gostje in gostilničar bi bil imel škodo. Sedaj pa, ko je bilo odstranjeno krvavo truplo, je naročil
dobo razvoja in zato jemlje za moderno življenje programe iz stare preteklosti. Ali o« je vendar edini liberalni list, ki se je sploh pečal z važnim, naravnost temeljnim vprašanjem svoje stranke. »Slovenski Narod* pa se ni zmenil niti o tem, kaj se piše v njegovem lastnem taboru, še manj pa, da bi «am pospešil debato o tako pomembni stvari. Sedaj sploh ne piše ničesar več, ne o reviziji, ne o shodu zaupnikov, temveč molči kakor grob. Ali je vendar le res, da tistega najprvo za mesec januar naznanjenega zaupnega shoda sploh ne bode? Ako je to resnica, tedaj je liberalna stranka samo zapečatila drugo resnico, namreč da je sploh nezmožna za vsako plodovito delo.
Demonstracija v Trsta, v nedeljo teden je bil v Trstu velik ljudski shod, na katerem se je razpravljalo o volilni pravici. Po shodu,
o	katerem poročamo na drugem mestu, so zborovalci priredili demonstrativen obhod po mestu, pojoči delavsko pesem, marzeljezo id »rdeči prapor*. Pred uredništvi »Piccola* in »Indipendentoja* so demonstranje žvižgali; potem so odkorakali na veliki trg. Tukaj so nekateri nacionalisti, med njimi dr. Jel le r sit z, provocirali ljudstvo ter so žalili demonstrante. Vilic prigovarjanju hladnokrvnih sodrugov je Jellersitz ponovil svoje psovke. Tedaj so se zapodili nekateri demonstrantje proti njemu. Junak je retiriral v kavarno »Municipio*, kjer je sedelo še več nacionalistov, ki so sprva žugali demonstrantom z rokami, potem pa začeli celo metati posodo nanje. To je ljudstvo tako razkačilo, da je namočilo kavarno, ter je s stoli razbilo okna. Nacionalisti pa so hrabro pobegnili. Prigovarjanju hladnejših sodrugov se je posrečilo pomiriti množico, ki ‘se je tedaj povrnila po korzu do delavskega doma, kjer se je po krepkem nagovoru sodruga Pittonija razšla. Meščansko časopisje bi seveda rado prikazalo dogodek v laki luči, da bi padala svetloba na šoviniste, senca pa na socialne demokrate, pa laže. ds je bila demonstracija namerjena proti občini. Modrijani se delajo, kakor bi ne vedeli, da je razlika med občino in pa med kliko, ki komandira v občini župana, Veneziana in Pi-tacca na Dunaj, naj pri vladi posredujeta, da se falzificira volilno pravico za Trst, a ko so se povrnili, niso imeli poguma, javno povedati, po kaj so šli na Dunaj in kaj so tam opravili. Tej kamori povedati, kar ji gre, je vsekakor zdravo.
Tudi celjska „Domoyina“ je med tistimi' listi, ki ščujejo proti socialnim demokratom, kjer je in kjer n» priložnosti. Odpuščamo ji to, ker meščansko časopisje pač ne more drugače. Ali da je »Domovina* tudi ob času trboveljske stavke blatila stavkujoče
godcem, naj zopet zagodejo in gori so veselo plesali, med tem ko je doli smrtno ranjen človek na umazani gostilniški mizi izdihoval svoje življenje.
Ne vrzimo kamna na te enostavne ljudi, ki jih je omotila megla vina in piva. Jutri, ko bodo zopet trezni, pojdejo po najvišjib planinah, v največji nevarnosti, za izgubljeni kozo in prinesejo s skalnatih sten travko, ki je ne doseže niti divja koza.
Ali so morda boljši tisti, ki tudi plešejo in se smejejo, v tem ko hira pod njim* cel razred človeške družbe v lakoti in v" bedi . , .
Ne bi bilo treba, da je natakarica pokazala pot kaplanu. Tudi sam bi jo bif našel, kajti dolga krvava proga je tekla od stopnjic v vežo — strašen kažipot. Nekoliko kmetov je stalo v zadregi okoli mize? na kateri je ležalo negibčno truplo, ter so govorili s pritajenim glasoni.
Kaplan je poznal še malo ljudi v ter® kraju. Ali kljub popačenemu krvavemu obrazu je izpoznal nesrečnika.
■delavce in hvalila izdajalce, o katerih je celo pisala, da žrtvujejo svoje življenje (komu?!), jo karakterizira kot ljudstvu sovražno glasilo istega kalibra, kakor n. pr. ljubljanski »Slovenec*. Urednik »Domovine* je gospod Vekoslav Špindler. Nekdaj je imel socialna ■čustva. Da jih je žrtvoval in da je prišel do drugega »prepričanja*, mu ne zamerimo. A vprašamo ga: Ali je iskrica, ki je nekdaj tlela v njegovih prsih, tako docela ugasnila, da |fa ni niti sram, kadar čita v svojem lastnem 3l»tu tako podle notice, kakor je tista o trboveljski stavki v zadnji številki?
Volilna reforma. Cim bolj se približuje dan, ko predloži vlada svoj načrt volilne 3>reosnove, tim bolj postaja politično polje v 'Avstriji podobno sejmišču. Mešetarenje na vseh koncih in krajih. Meščanske stranke bi rade zagotovile kolikor mogoče več profita. »Enaka* bodi volilna pravicu, a vsakdo raz-“Ume to enakost tako, da mora biti njemu koristna. Nemško posestno stanje mora ostati /Nedotaknjeno — kriče nemške buržoazijske stranke. «Kar kdo ima, tega ne sme izgubiti*, godejo slovenski liberalci. »Gališke razmere •so posebne*, piska poljska žlahta «in reforma ?e mora ozirati na nje*. Za kulisami se pa •ntrigira, da še na nobenem gledališkem odru *ii bilo toliko intrigantskih komedij. Fevdalni ;aristokratje demonstrirajo proti kroni. Klerikalci snujejo volilno geometrijo, ki bi spravila same kute v bodoči parlament. Kadar bode načrt na razpravi, bode prvi hip taka ^r-abuka, da bode dobro, zamašiti si ušesa, <kakor je storil Odisej. Ali to se menda poleže. Kajti to bodi povedano: Volilna reforma, 'ki ima namen, odpraviti privilegije, ne more =služiti vstvarjenju novih privilegij. Enakosti ■se ne more tolmačiti na sto različnih načinov in če bi se tudi sedaj skrpalo nekaj umetnega, kar bi popačilo dejanske razmere, bi se to kmalu maščevalo. Volilna reforma je 8tvar, ki jo je treba rešiti z razumom, a ne s strastjo. Kar se tiče narodnega vprašanja, ki ga vlačijo prav napačno v volilno vprašanje. je pa stvar taka, da bode pravična v«Hlna reforma šele izgladila pot za nje-£?vo rešitev. Ako bi imeli v Avstriji zanes-
lo	ljudsko štetje, bi bila stvar drugačna. Tedaj bi se na podlagi oficielnih številk lahko razdelilo mandate med narodnosti po razmerju njih števila. Ali to razmerje morajo volitve šele pokazati. Za sedaj more priti samo načelo splošnosti in enakosti v poštev. -Ako se to izvrši, bodo dale volitve držav-nemu zboru lice, ki odgovarja dejanskim razmeram v državi. Tedaj šele bode rao-?goče govoriti dalje; tedaj šele bode vstvar-jena podlaga za tisto, kar je v narodnostnem •oziru v Avstriji potrebno: Za narodno avto-
Često, kadar je romal v svoj raj, je srečal zalega fanta, ki je gledal tako ponosno v svet. Ako je prišel, obiskujoč svoje 'bolnike, mimo mlina, ga je vselej slišal peti ^Pri delu. Bil je Žagarjev Mihec, ki je ležal J>red njim. Šele danes dopoldan ga je bil Opazil krepkega in zdravega, ko je skozi 'Okno gledal svatovski sprevod. In s kakš' iJiimi očmi ga je pogledovala tudi nevesta. Ako opazi celo kaplan tako zalega fanta, Pač ni čudo. da ugaja tudi mlinarjevi Cenki. ®>1 je dosti lep in mlad za ljubezen, ali preveč siromašen je bil za poroko s Certko. 'Ona je bila seveda zadovoljna z ljubeznijo, "On pa je upal, da mu pomaga ljubezen tudi do mlina, kajti praktične misli je imel. Ali še bolj praktična je bila pač Cenka. Ko Je izpoznala, da je nosila vrč ljubezni toliko časa k studencu, da je počil, ko je občutila, da je mati, je bila njena prva skrb, da 'najde svojemu otroku očeta, ki je kaj in ki ‘tna l^aj. Njen ponos je bil večji kakor *njena ljubezen. Nezakonskega otroka je ne 'bi bilo sram. Moj bog! Kaj takega se zgodi
nomijo. Kdor nasprotuje splošni in enaki volilni pravici, je tudi sovražnik narodne avtonomije.
Učiteljsko pasivno rezistenco napoveduje v predzadnji številki «Učiteljski Tovariš*. Vsaka pogumna ideja je simpatična, in kdor pozna dolgoletno klicanje učiteljev po ureditvi plače, njih čakanje in razočaranje, se ne more čuditi, da se pripravljajo končno na energičen boj. Kako se more izvršiti pasivno resistenco v šoli in kak uspeh je upati od nje. morajo vedeti učitelji sami. Njih gladilo razpravlja obširno o tem vprašanju. Opozoriti pa je vendar treba, da so tiste razprave zelo enostranske, kakor da jih je pisal, človek, ki je v prvi vrsti pristaš liberalne stranke, potem pa šele učitelj. Gotovo je umevno in tudi popolnoma prav, da kaže «Učitelj=ki Tovariš* s prstom na grehe, ki jih imajo klerikalci glede učiteljstva na duši. Ali te nedvomno in absolutno utemeljene kritike ne le da pripuščajo, temveč naravnost obujajo mnenje, da je liberalna stranka boljša v tem oziru. To mnenje pa je napačno, kajti naši liberalci si belijo glavo, kakor naši klerikalci. Šola in učiteljstvo sta sicer združena, a vendar ne identična pojma; ako bi tudi liberalci imeli kaj živejšega zanimanja za šolo.Ns tem vendar še ne bi bilo dokazano, da se zanimajo v enaki meri tudi >.a učitelje. A liberalna ljubezen do šole našim liberalcem sploh ni tako važna in visoka, kakor se delajo. Liberalna buržoazija zahteva pač toliko šol, kolikor jih je treba za njene sinčke, hrepeneče po lepih »karierah*. Ali kar je več, za to jim ni nič mar. In prišel je tudi izgovor liberalcev na klerikalno obstrukcijo. Seveda je bila ta potencirana opozicija za učitelje škodljiva; toda učiteljska beda je vendar starejša, kakor obstrukcija na Kranjskem in liberalci so v prejšnjih časih že ravno tako malo storili za učiteljstvo, kakor klerikalci. Platonična ljubezen do učiteljstva je pač le malo vredna in še te ni mnogo najti v krogih pravih liberalcev, bogatih in ošabnih naših veljakov. Vsaka številka učiteljskega lista pripoveduje o bedi in o stradanju učiteljstva. To pa ni nič za liberalce, katerim sta beda in malovrednost skoraj sinonimna pojma. Za izpoznanje liberalne ljubezni do šole je treba le pogledati, koliko je resnične inteligence v tej stranki. Bahajo se že radi, inteligenco od-odrekajo radi vsakomur, ali sami je imajo najmanj v svojem taboru. Imajo pač nekaj ljudi, ki so se nekdaj naučili nekaj, kar pa so že davno pozabili, a še to je neznatna večina. Novega se pa niso naučili ničesar, kar se lahko razume v stranki, katere vodja pravi, da je prestar, da bi se naučil kaj novega. Omeniti je treba to, ker nimajo učitelji
često in lahko. Primerilo se je že mnogo mlajšim dekletom. Ali da je bil to otrok siromašnega delavca iz mlina, to je čutila kakor britko sramoto. Sina beračice ni mogla narediti za gospodarja v mlinu. Drugače seveda je mislil Miha, ki je zidal še ponos-nejše gradove po zraku, ko mu je Cenka povedala, da je mati. Ali l^akor se žene gorska voda zunaj na mlinska kolesa, tako mu je zadel mrzel curek srce, ko mu je Cenka povedala, da vzame v štirinajstih dnevih bogatega kmetovega Pepeta. Objela ga je in poljubila tako nežno, kakor prej. Rekla mu je, da mora vedno ostati v mlinu, da je njeno srce vedno in večno njegovo in da bode imela vedno kako uro prosto zanj. Dasiravno Miha ni bil svetnik, vendar se je iztrgal iz njenega objema in se je čvrsto namenil, da zapusti mlin, čim le dobi kje drugje dela. Odslej se je izogibal njene izbe in slab je bil le še, ako mu je Cenka sama prinesla mošt za južino. Dalje prih.
od liberalne stranke pričakovati nič ve?* kakor od klerikalne in ker je v politiki težko, težko popravljiva napaka, obešati se na frak propadajoči kliki. Učitelji naj bi vendar odprli uči, pa pogledali v bodočnost, da bi iz-poznali, čegava je. In v stranki bodočnosti bi motali poiskati tudi zase prostora, tako bi si zagotovili bodočnost.
III. velika mednarodna maškarada, ki jo letos priredi ljubljanska krajna skupina strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev avstrijskih, se vrši jutri v soboto, dne 17. februarja v prostorih starega strelišča. Razne šaljive predmete se bode dobilo na večer veselice na starem strelišču po nizkib cenah. Vstopnice se dobi tudi v upravništvu »Rdečega Prapora* v Židovskih ulicah št. 5,
I	nadstropje.
Socialni pregled.
Trboveljska stavka.	Konec.
Pred vsem konstatiramo, da so trboveljsko-hrastniški rudarji pri tej priložnosti pokazali disciplino, ki je vredna občudovanj a.
Šestnajst dni so stali delavci v boju in ko so ga začeli, je bilo opravičeno upanje, da dosežejo uspeh, ki bode vreden boja. Kajti solidarnost je bila prvi dan čudovita. Ne le socialni demokratje, temveč tudi udje »podpornega društva* v Trbovljah in v Hrastniku so sklenili stavko. Ali kmalu se je pokazalo, izdajstvo. Vodstvo trboveljskega podpornega društva je organiziralo kazenje stavke; Leb je začel nabirati podpise rudarjev, ki so pripravljeni delati in ko je minil teden, so začeli marširati stavkokazi pod varstvom bajonetov v jame. Razume se, da je to poslabšalo situacijo. Družba je dobila pogum, vrgla je 38 delavcev na cesto, odpovedala jim je stanovanje, da ustraši druge in v torek se je moralo konstatirati, da so koncesije, ki jih daje družba. malenkostne, da generalni pardon ne velja za tistih 38, ki so že odpuščeni, a ko se je delavcem predlagalo, da se vendar povrnejo na delo, pa da se pripravijo za bodočnost, je delavstvo mirno, dostojno, brez hrupa, brez očitanj, glasovalo za predloženo resolucijo.
Morda so bili rudaiji v zmoti tisto nedeljo, ko so glasovali za štrajk, akoravno so jim zaupniki predlagali, naj poskusijo najprvO svojo srečo .pri poravnalnem uradu. Ali danes so pokazali, da so res treznomisleči, zavedni delavci, katerih sploh ni mogoče premagati. Na današnjem shodu so pokazali, da-so vedeli, kaj je boj, ko so ga zabeli. Ne kadar začne štrajk, temveč kadar konča, se pokaže prava vrednost delavčev. In danes, pravimo: Klobuk z glave pred trboveljskimi rudarji! . . .
O	zadnjih dnevih stavke je poročati sledeče:
V	petek so se zaupniki odpeljali na Dunaj. Družba je izjavila, da je pripravljena, sprejeti jih, da pa odklanja vsako nadajjno koncesijo. Zaupniki se niso dali ustrašiti, temveč so vendar začeli pogajanja d centralnim ravnateljem, ki je bil začetkoma jako trd, a je vendar v soboto še izjavil, da M družba popustila delavcem, ki so v rudniških stanovanjih, stanarino, ki iznaša 3—4 krone na mesec, drugim pa bi dala isti znesek v gotovini. Sodrug C o b a 1 je odgovoril v imenu zaupnikov, da je važnejši od vseh drugih koncesij generalni pardon. Po dolgem pogajanju je centralni direktor obljubil, da ne bode nihče več odpuščen, da pa družba tistim 38 delavcem, ki jim ježč odpovedano delo, ne sprejme na noben način nazaj. Utemeljeval je to tako, da tisti delavci niso odpuščeni radi stavke, temveč da jim je pravilno odpovedano irt da je ravnateljstvo že davno nameravalo, storiti to. Delegatje so dokazovali, da so med odpuščenimi večinoma taki delavci, ki nimajo ničesar opraviti z vod-
sivem stavke; nekateri med njimi so celo delovali, da ne bi bilo prišlo dostavke; tudi štirje delegati rudarske zadruge so med njimi. ,A centralni direktor je odgovarjal, da je to dokazovanje nepotrebno, ker niso odpuščeni radi stavke; temveč zato, ker so psfzniki in uradniki izjavili, da ne delajo z njimi. Intriga je torej postala jasna. Da. na Dunaju so tudi trdili, da jo oblasti svetovale, naj se izpodi nekoliko delavcev iz dela. Nen^ogoče nam je kontrolirati, ali je ta trditev resnična. Ali če- je, tedaj je do-tična oblast na nadopusten način poteptala objektivnost, ki jo je dolžna varovati v takem boju in v državnem zboru bode treba, odločno govoriti o tem.
V soboto toiej ni bilo mogoče, doseči sporazum. V nedeljo je dobil trboveljski ravnatelj Tentscber nalc g, da pride na Du-raj, a v ponedeljek se je nadaljevalo obravnavanje. Gospod Tentscher ni bil navzoč pri razpravi; to je vstkaker značilno, kajti lojalnost bi bila zahtevala, da se da zaupnikom priložnost, da gledajo iavno njemu v obličje. Ali ni imel g. Teutscher toliko pc gum a?
V ponedeljek je odšlo v Trbovljah nekaj več delavcev na dilo, kakor v nedeljo. Toliko uspeha so imele stavkokazne intrige iz Lebove tovarne. To pa je bilo odločilno. Kajti, ko so na Dunaju izvedeli, da se je število stavkokazov nekoliko povečalo — če-Tavnb ne znatno — jim je narasel pogum. Centralni direktor je znižal svojo sobotno obljubo in je koncediral samo še eno krono pri stanovanju ter tiste koncesije, kj jih je družba naredila že ob začetku stavke, pa jih je pozneje deloma preklicala. O vsprejetju odpuščenih 38 delavcev ni hotel slišati ničesar. Ravnatelj Teutscher je celo zahteval, naj se odpusti še 50 drugih delavcev in je prinesel že njih imenik seboj. A centralni ravnatelj je obljubil, da tega ne stori, ker se je v soboto zavezal, da ne bode odpovedano -nikomur več.
Zaupniki so še enkrat ponudili kompromis; zavezali so se. uplivati na delavce, da se odpovedo tudi tisti kroni, ako sprejme družba rudarje, katerim je odpovedala. A ravno tega ni hotelo centralno ravnateljstvo na noben način.
1	Jasno je torej to: 1. Da je 38 delavrem odpovedano delo, tega so po izjavah centralnega ravnateljstva krivi pazniki in uradniki.
2, Da se ni doseglo več, so krivi tisti, ki so fabricirali stavkokaze. Kajti od sobote do pondeljka je znižala družba svoje koncesije od 3—4 kron na eno krono.
Delegatje so se odpeljali z Dunaja z izjavo, da prepuste odločitev rudarjem samim.
Danes dopoludne je bila seja zastopnikov. Najprvo so poročali delegatje. -Zaup-niki so se tedaj posvetovali, kaj naj se priporoči delavstvu. Konstatiralo se je, da položaj pač ni obupen; kajti v celem revirju ni bilo več kakor 10 odstotkov stavkokazov, kar ni mnogo. Unija rudarjev je naznanila, da pHzna stavko; za orgartiziraue rudarje bi bilk torej zagotovljena podpora. Ali konsta-tirati je bilo treba tudi, da bi bil boj jako dolgotrajen, ako bi se hotelo nadaljevati stavko. Po poročilu zagorskih rudarjev, bi bili ondotni delavci pripravljeni, stopiti v, stavko; ali v Labiniju, kjer je bila dispozicija enakrt med delavci, so razmere sedaj take, da družba ne bi čutila hudih bolečin od on-dotne stavke. Razprave na Dupaju so pokazale, da bi bile neizogibne daljrlje žrtve, ako bi se nadaljevalo stavko. Navzočnost velike množice orožnikov in vojašlVa je breme za Trbovlje. Uvaževaje vse te razmere, so zaupniki sklenili, priporočiti delavcem, naj sprejmejo malenkostne koncesije pa naj se povrnejo na delo. obenem pa naj se organizacija obrne do socialnodemokratičnih poslancev, da posredujejo primernim potom pri poljedelskem ministrstvu, da se ovrže odpoved 38 delavcem.
Popoldan ob 3. uri je bil na Leljakovem vrtu shod. Udeležba je fiila ogromna. Tudi Hrastničani so prikorakal^ na shod.
Sodr. Linhart je poročal o obravnavah na Dunaju. Potem je sodrug E. Kristan pojasnil situacijo, ter je predložil sledečo resolucijo:
Dne 6. svečana 1906 v Trbovljah zborujoči rudarski shod sklene po poročilu svojih zastopnikov, ki so obravnavali s trboveljsko premogokopno družbo na Dunaju, sledeče:
Rudarji v Trbovljah, Hrastniku in na Ojstrem skenejo sprejeti delo dne 7. svečana na podlagi koncesij, ki jih je obljubila družba zastopnikom rudarjev, namreč:
1.- Koncesije, ki jih je družba dovolila v svojtm odgovoru z dne 20. januarja 1.1.
2. Znižanje stanarine za 1 krono na mesec, odnosno izplačanje tega zneska tistim rudarjem, ki nimajo rudniškega stanovanja.
Shod izjavlja, da smatra pač te koncesije za nezadostno, da pa v sedanjih razmerah ne smatra za primerno, nadaljevati stavko, temveč izjavljajo rudarji, da si pridrže obnovitev svojih opravičenih zahtev za poznejši čas. Obenem poziva shod trboveljske rudarje, da se pripravijo za bodočnost z okrepčanjem organizacije, ki je edino sredstvo delavcev v neizogibnem boju za zboljšanje svoiih razmer. Obenem sklene shod, obrniti se do socialno-demokratične frakcije v državnem zboru, naj posreduje primernim potom, da poklicane instance intervenirajo pri trboveljski premogo-kopni družbi, da prekliče odpust tistih rudarjev, ki jim je bilo odpovedano delo ob Času stavke. Shod poziva tudi družbo, naj se v tem oziru ne da zapeljevati do skrajnosti od elementov, ki jih vodi samo osebno in politično sovraštvo proti prizadetim delavcem.
Končno izjavlja shod, da je v interesu družbe same, zboljšati položaj trboveljskih rudarjev in odstraniti kričeče nedostatke, ker je to edina pot, da izgine nezadovoljnost delavstva. Rudarji pa naglašajo, da se bodo borili za svoje pravice slej ko prej nevstrašno ter nalagajo vsakemu posameznku za dolžnost, z vso odločnostjo delovati za učvrstitev organizacije. Z ogorčenjem pa obsoja shod ravnanje"stavkokaznega pazniškega društva, ki je pokazalo, da niu je namen in smoter, delovati prbti interesom delavstva v korist kapitalizma.	1
To resolucijo je shod sprejel z vsemi proti enemu glasu.
Shod se je izvršil tako mirno, tako dostojno, kakor da se vrši z najnavadnejšim dnevnim redom v času popolnega miru. Danes so trboveljsko - hrastniški rudarji naredili izpit zrelosti z odliko.
■ * * *
Ruržoazno časopisje je poročalo potem o koncu stavke. Seveda po svoje. »Delavci niso dosegli ničesar; poraženi so» — v tem tonu se piše. Ali če se ne oziramo na zares malenkostne materialne pridobitve, moramo vendar reči resnici na ljubo: Rudarji so dosegli nekaj velikega. Njih disciplina se je pokazala v najsvetejši luči; to je prvo in ti-ga tudi ravnateljstvo ne more prezreti. Pokazala se je ta disciplina ob času stavke, ko je sto (Teči provociralo' rudarje, pa so vendar ostali ves čas mirni in niso dali oboroženi sili nobene priložnosti, da rabi puške in bajonete. Na kakšnem glasu je bilo nekdaj to Trbovlje!
•	Sami pijanci! Razgrajači! Vsak hip pretep in poboj!* — tako se je govorilo. In kaj je naredilo nekaj let socialnodemokratična organizacija iz teh Trbovelj! Kaj se je vse storilo protr delavcem v tem štrajku, pa vendar je vladal ves čas tako vzoren re’d, da ga je občudovati. Ali verjame kdo, da se bode moglo s takim delavstvom poslej tako grdo ravnati, kakor se je ravnalo doslej?
In kaj so trboveljski rudarji še pridobili? Izpoznali so* svoje sovražnike. Sedaj vedo, koga se morajo varovati in kje morajo najprej narediti red.
t »Slovenec* je pa tudi pisal: «Pazniško društvo je zmagalo.* To je beseda, ki jo je treba pribiti. Lažnjiva je seveda v tem smislu;
kajti trboveljski rudarji niso premagani. Pretrgali so boj. ali to ni poraz. Z bojišča niso šli, kakor tepena truma; na delo niso lezlt posamezno, proseči milosti; niso se plazili v jame. kakor sive podgane. Ponosno so se vrnili na delo in s povzdignjenimi glavami hodijo lahko po mestu — b«z varstva bajonetov.
Ali »Slovenčeve* besede se vendar ne-sme pozabiti. Katoliško glasilo jih imenuje premagane in pravi, da je pazniško društvo zmagalo. Dobro: Ako je to zmaga, tedaj? vprašamo, .komu koristi in komu škoduje^ Ako so rudarji premagani, je to njim na škodo, izkoriščevalni družbi na korisl. Po lastnem priznanju krščanskega glasila je torej izvrševalo trboveljsko pazniško društvo služba: kapitalistične družbe proti svojim Jastr im delavskim tevarišem. Efialtovo službo to--rej! Rudarji so to vedeli, že k6 je g. Leb začel nabirati podpise stavkokazov. Vedeli so to, ko so lezle prve podgane v jamo. Ali sedaj priznava to »Sloveni c» in to si bodo rudarji zapomnili.
Saj še ni vseh dni konec. Saj je de- : lavcem dobro znano, da bode treba še mnogo* boja do končne zmage. In še z večjo vnemo 5 kakor do?lej bodo včvrščevali svojo organizacijo, da se pripravijo za bodoče boje, ka- f terim se delavstvo ne izogne. In v svoji or-ganizaciji imajo jamstvo bodoče zmage. Ali tisti, ki so jih v sedanjem boju iidajali, ki pa bodo vendar radi vzeli borno krono, ka—J ter o so priborili zavedni rudarji, se boda z žalostjo spominjali tistega dneva, ko je katoliški «Slovenec» dejal, da so oni zmagali nad tovariši, bojujočimi se za pravico. In morda pride tisti dan prej, kakor mislijo izdajalci.
Shodi.
Trbovlje, v nedeljo, dne 11. t. m. je bil na Lesjakovem vrtu dobro obiskan javen shod. Izpregovoril je nekoliko besed Linhart, potem je govoril E. Kristan obširno o organizaciji. Tisti, ki so mislili, da bode prazno govoričenje o zmagi podpornikov ustrašilo trboveljske socialiste, so se grdo zmotili- | Nihče v Trbovljah ne misli, da bi bili poraženi, a v rejnici bi bili šele tedaj premagani, ako bi izgubili pogum. Tega pa klepetavi nasprotniki ne bodo doživeli. Se z večjo vnemo bodo trboveljski rudarji izpopolnil« svojo organizacijo, da povečajo svojo moč- |
Hrastnik. V nedeljo, ob 4. uri popoldiui je bil tukaj javen shod, na katerem sta go- ; vorila sodruga Kristan in Šol n. Govorilo' 1 se je o strokovni in o politični organizaciji- 1 Kar je bilo v tem oziru odslej zamujeno,-1 bode kmalu storjeno. Hrastniški rudarji šene vdajo.
V St. Petni na Krasu je bil dne 29,
januarja prav dobro obiskan železničarski' shod, na katerem je govoril sodrug Kopač. Tukajšni železničarji so v zadnjem času dobro učvrstili svojo organizacijo, posebno delavci iz kurilnice in tudi na reški železnici se organizirajo. Le, kar je višjih, korakajo na Krasu bolj počasi in pa tisti, ki bi rad* avanzirali, pa se boje.
Gospodarski pregled.
Nabreiinske delavske zadruge so imele i dne 28. januarja občni zbor. Iz poročila razvidno, da zadruga lepo napreduje, a da so ravno v Nabrežini tla, kjer bi lahko zadružništvo še vse bolj vzcvetelo na korist J delavcev, od katerih je pričakovati, da se j bodo bolj živahno oprijeli dela za svoje za' druge. Od 20. novembra 1904 do 30. de' j cembra 1906 je bil skupni promet zadruff 73.461-56 K; dohodki so iznašali 37.083‘67 K» j izdatki pa 36.367‘98 K. Prvi sklepi zadružni!* j računov bodo po dovršenem občnem zbor’* J 30. junija 1906, ’
Dopisi.
Velika Pristava pri Sv. Petru. Čuden 2akon bode v kratkem na Krasu: Sv. Jožef vzame Marijo za ženo. Dvakrat sta že oklicana in tretjič bode veselo. Naredil pa je to fentmihelski kaplan — slava mu! Tudi tukaj Je namreč neka Marijina družba, ki prireja tudi veselice na katoliški podlagi. Tako je bilo v nedeljo popoldan.. Na takih veselicah preoblečejo ljudi kakor na maškaradi, morda zatn, ker je predpust. In tako je naredil kaplan fanta iz Velike Pristave za sv. Jožefa, dekle iz Nadanjega Sela pa za Mater božjo. To pa sta ženin in nevesta in tako bodemo imeli pri nas poroko sv. Jožefa z Marijo. Veselo bode, kakor po navadi na svatbah; le ■da ne bi bilo preveselo. Kaj menite, g. kaplan?
Iz stranke.
Proti uredništva »Slovenca," je sodrug Miha C o bal vložil tožbo. Kakor je pri pobožnem listu že stara navada, je tudi ob priliki zadnje stavke v Trbovljah skušal oblatiti fazne sodruge, izpodkopati zaupanje delavcev do njih, na ta način povzročiti prepire, napade, neslogo in tako omajati moč delavstva, ki je v času boja najbolj potrebna. Na sovraga G obal a imajo klerikalci že davno piko; vsled njegovega neutrudljivega dela je Zagorje popolnoma izgubljena za klerikalizem. Najsrditejši popovski agitatorji niso mogli zatreti socializma v Zagorju in rešiti rimskega mračnjaštva. Vsi misjoni, vsi škofovi •obiski so bili zaman; delavstvo v Zagorju je socialno demokratično in stranka je tam utrjena, ker so delavci zavedni. Ako bi pri <Slovencu* razumeli take reči, bi si prihranili trud, ki ga rabijo, da bi zasejali svoj strup med zagorske rudarje. Ali ker jim je Zavednost tuj pojem, mislijo, da bi dosegli svoj namen, ako bi mogli omajati tla pod posameznimi osebami. «Ce bi le mogli nakak način podkopati zaupanje do tega Čobala!* si mislijo; «tedaj bi bilo zopet ložje delo v "Zagorju*. Zato porabijo zlasti vsak čas, ko Je ljudstvo nekoliko bolj razburjeno, da zanesejo svojo nečisto politiko. Ko je izbruhnila stavka v Trbovljah, se jim je zdela priložnost posebno krasna, »Slovenec* jo je takoj porabil pa je pisaril take infamije o sodrugu Čobalu, da bi res lahko oglodal zaupanje, ki ga imajo delavci do njega. Kajti •Slovenec* je »krščanski* list; njegov odgovorni urednik je duhovnik tiste cerkve, ki trdi, da jo je ustanovil Jezus Kristus. Sin nazarenskega mizarja sicer ni učil, ogovarjati »n obrekovati ljudi; laž je sicer greh tudi po katoliških naukih. Ali kadar je treba napasti socialnega demokrata, tedaj je tem modernim »rščanom vse krščanstvo Hekuba in vsako sredstvo je dobro, ako se more škodovati političnemu naspi otniku. Odgovorni urednik ■•Slovenca* g. Žitnik je poslanec in imuni. Ali izmuznil se vendar ne bode. Praksa državnega zbora pokazuje. da pri žalitvah tudi poslanec ne uide lahko roki pravice. In «Slo-"venec* ima že toliko na svoji krščanski duši. da je čas, prijeti ga enkrat in potegniti ga 'na odgovornost. Morda se tako s časom vendar nauči, da je treba premisliti, preden 8e km napiše za javnost.
Sodruga Karla Linharta so oni teden a regali orožniki v Trbovljah ter so ga izročili ■deželnemu sodišču v Ljubljani. Nasprotniki 30 slastno pograbili ta slučaj, ki bi po njih Umenju lahko škodoval socialni demokraciji. •Slovenec* je že ob Času stavke škodoželjno^ Pisal, da preti Linhartu zapor; «Slov. Narod* ®enčari po liberalni šegi o «osrečevalcih» \judstva. Mi pa smo popolnoma mirni. Kajti pred vsem nima aretacija Linharta prav nič opraviti ne s stranko, ne s strokovno organizacijo. Nadalje pa tudi mislimo, kolikor smo poučeni o stvari, da zapor ne bode dolgotrajen. Dolži se baje Linharta, da je zanetil požai1 v prodajalnici ljubljanskega konzumnega društva. Kakor nam je znano, ni
0,1 Linhart pri usodi tega društva nič anga-
žiran; neumevno bi bilo torej, kakšen interes naj bi ga bil vodil, da zažge prodajalnico. Takrat, ko je bil — sicer neznaten požar — v konsumnem društvu, je bila pač kakor v vsakem takem slučaju oblastna komisija na licu mesta, a ničesar nismo čali, da bi bila imela kak sum, da je kdo nalašč povzročil ogenj. Dandanes pač izvedenci kmalu konsta-tirajo, ali je zakrivil požar slučaj, ali pa zlobna roka. Človek, ki čita časopise in je količkaj zasledoval sodnijske obravnave, mora biti blazen, ako poskuša zanetiti požar, misleč, da se ne bode zasledilo uzroka. Obdolžitev torej pač nima močne podlage. Zdi se nam, da je ijjen vir iskati, bodisi v kakem nesporazumu, ali pa v želji za maščevanjem. Pa bodi tako ali tako; slučaj ni tako kompliciran, da ne bi bilo upati pojasnila od sod-nijske preiskave, ki je menda pač že uvedena Stranke pa sploh ne tangira ta stvar. — V soboto je bila preiskava proti Linhartu ustavljena ter so ga takoj izpustili iz , preiskovalnega zapora. Vredno je omeniti, da ga je gnalo v zapor ;osem orožnikov in policajev! Pač mora biti strah pred socialisti sila velik.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. V soboto je bil zopet novitet: «Mali lord», isrrokaz v treh dejanjih; spisal Godgson Burnett, poslovenila M. G. — Kaj pa je tebe treba bilo? Novela na odru. Ena tistih sladkih novel, v katerih postane idealen otrok vkljub intrigam podlih hudolcev grof in bogataš. Nerealistična in — nedramatična reč. »Hosenrolle* malega lorda, ki j^ mislil, da postane nekoč predsednik Amerike, a niti v sanjah ni pričakoval take nesreče, da postane lord, menda ni zadosten razlog za uprizoritev takih brez-pomembno3ti. Škoda zn čaš, škoda za trud. Tukaj se je namreč res opazilo, da so se igralci, ki so imeli zadnji čas dosti študirati, pošteno trudili. Morda tudi to nekoliko pojasnjuje, da nekatere druge predstave, ki so se nam zdele pa bolj važne, niso bile tako dobre. Sestava repertoarja je pri nas pač čudna. Dolge tedne nič, pdtem pa kar novitet za novitetom. Ni čuda, ako tedaj ravno take stvari niso gladke, ki bi želeli, da se jim posveti največ zanimanja. »Mali lord>, ki ga prav nič ne bi pogrešali, ako ne bi bil prišel nikoli na naš oder, je bil prav dobro insceniran in igralce bi to pot lahko hvalili kar po vrsti. Zal, da tudi z najboljšo vprizoritvijo in igro ni mogoče iz izmišljene pripovesti za višjo dekliško šolo narediti drame. Je že res, da so igrali Burnettovo plitko gracioznost tudi na Dunaju; ali Dunaj danes ni več vzor za gledališča. Tudi tam je treba izbirati. Reči se pa tudi ne more, da ni boljših modernih dramatičnih stvari,'kakor so male Dorrit, pa mali lordi. — Igralce bi lahko kar prepisali z gledališkega listka. Gospodična Spurma je bil$ jako dobra ljubeča, na eni strani jokavo nežna, na drugi nesebično hrabra mati; gosp. K rej so v a pa jako simpatičen njujorški poba in posili-lord. Gospa Danilova je imela ulogo zoprne pustolovke, na kateri ni nič intresanthega; naredila je iz svoje vloge, kar se je pač dalo. Tudi gospodična Kočevarjeva je bila prav simpatična v svojih hlačicah; morda bi bilo dobro, da si ji posveti nekaj več pozornosti, kakor opažamo. Gospod Dobrovolny je igral starega bolnega in trdosrčnega lorda — jako znana figura*! — ki je proti svoji volji naenkrat dobrodelen. Tudi on je storil, kolikor je le avtor dovolil. Elegantno je nastopil g. Dragutinovie kot odvetnik. Gospoda Danilo in Verovšek sta imela pre* bedasti ulogi; beda lahko zelo potlači človeka, ali v take prikazni, kakor je ta najemnik na grofovi pristavi, ne verujemo; in ameriški trgovci tudi niso tako neumni, ka-kbr jih slika B u r n e t tj. Pisateljevim zahtevam sta oba igralca zadostila, za njegove grehe pa nista odgovorna. — Vsebino »igrokaza* pripovedovati ni vredno.	—an.
Najnovejše vesti.
Dnnaj, 14. svečana. Včerajšnja seja državnega zbora je bila popolnoma izpolnjena z dvemi nujnimi predlogi. Poslanec P i t a c c o (Italijan) je podal prvega glede znane vladne naredbe, s katero so tržaški občini odvzeti posli prenešenega delokroga. Vodja ministrstva za notranje zadeve je kratko odgovarjal, da je bila naredba z avstrijskega stališča potrebna. Potem je govorilo še n?kaj govornikov. Predlog je bil oiklonjen z vsemi proti 22 glasovom. Poslanec S tein (Vsenemec) je tedaj utemeljeval svoj nujni predlog glede razrešenja vojaške skupno Ui avstro - ogrske. Debata je bila bmma. S tein je utemeljeval svoj predlog s tem, da je zmerjel vse strank e. Berger je provociral popolnoma neutemeljen konflikt s podpredsednikom Ž a č k o m ; grof Sternberg je psoval ši bolj robato, kakor ponavadi: napadal,je cesarja osebno na tak način, jda bi moral razburiti najradikalnejšega republikanca. Zašel je celo tako daleč, da je očital cesarju njegovo starost in je skoro neprikrito izrazil željo, da bi se vladar kmalu umaknil iz sveta. Predsednik ga je klical na red. Ministrski predsednik je ogorčeno protestiral proti Stern-bergovemu tonu in je potem dejal, da so Vsenemci podali svoj nujni predlog le zato, da bi naredili nove zapreke volilni reformi. Sedaj so zopet Vsenemci burno protestirali in so celo trdili, da so pristaši splošne volilne pravice. Grof Gautsch je izjavil, da se ne da ustrašiti z nobenim sredstvom, temveč predloži na vsak način osnovo volilne reforme. — Steinov predlog je bil s 117 proli 25 glasovom odklonjen.
Danes se je zopet razpravljalo o nujnem predlogu Vsenemcev. S tein je zahteval, naj ministrski predsednik predloži zakon, ki dovoli vladi sredstva za doneske k avstro-ogrskim skupnim izdatkom, ali pa naj demi-sionira. — Baron Gautsch je odgovarjal, da poda tak zakonski načrt, kakor je obljubil že 28. novembra, da pa sedaj noče za-vlačiti volilne reforme. Vsenemci, zlasti Berger in S te in so zopet silno bučali; S tein je zmerjal G autscha s šuftom. Steinov predlog je bil odklonjen.
Dnnaj. Vlada predloži načrt volili)e reforme v pondeljek, dne 19. t. m. v parlamentu. Osnovo bodeta obširno utemeljevala, ministrski predsednik baron Gautsch in minister za notranje zadeve grof Bylandt-R h e i d t.	'
Budimpešta, 14. svečana. Ministrski predsednik baron Fejervary je bil včeraj popoldan poldrugo uro pri vladarju na avdienci in ostane na Dunaju.
V	dobro poučeuih krogih se zatrjuje, da bode ogrski državni zbor razpuščen tisti dan, ko predloži avstrijska vlada parlamentu volilno reformo, tor^j v pondeljek 19. t. m.
Atene, 14. svečana. Predvčerajšnja seja zbornice je trajala do 2. ure zjutraj. Na dnevnem redu je bilo tretje čitanje zakona, ki izključuje vojaške osebe iz parlamenta. (Sedaj se na'Grškem lahko voli tudi vojake v zbornico; nekateri aktivni časniki so poslanci.) Vojaki so energično obstruirali, da bi preprečili ta zakon. Končno je vstal ministrski predsednik Theotokis in je zahteval z ozirom na sredstva', ki jih rablja vojaki, hoteči preprečiti večino o izvedbi njenega programa, naj se zaključi sejo. Večina je glasno odobravqja in je zahtevala, naj se razpusti zbornico. Ministrski predsednik bode od vladaija zahteval dovoljenje za razpustitev parlamenta, ker mu ni mogoče vladati s sedanjo zbornico. Ako bi vladar odklonil to zahtevo, hoče Teo to kis demi-sionirati.
Paril, 14. svečana. Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o zakonu glede starostnega zavarovanja delavcev in je sprejela določbo, da velja zakon tudi za poljedelske delavce.
Raznoterosti.
Velika nesreča v cerkvi. V peti k. 2. t. m., se je zgodila v cerkvi v starem Lerchen-feldu na Dunaju giozna nesreča. Popoldan od 4. uri je bila tam pridiga za otroke. Duhovniki so razdali tiskana vabila in kateheti ter nune so pripeljale veliko množico otrok. Pridiga je bila taka. da je silno delovala na živce poslušalcev in mnogo otrok je že želelo, da bi kmalu prišli iz mračne cerkve na prosto. Ravno, ko so ljudje poklekovali za blago lov. se je zgrudilo devetnajstletno dekle, ki je kltčalo blizu oltarja, na tla in začel jo je lomiti krč. Ljudstvo se Je ustrašilo. Nastala je silna razburjenost. Pomirjevalne besede niso nič zalegle Slišalo se je vse mogoče kliče: »Besen pes!» «Ogenj!» »Pomoč!* Nekateri so bili kakor v religiozni blaznosti, pa kričali: »Hudič! Satan! Gospod, vrnili se! Ven! Ven!* Vse je začelo tiščali ven. Odprta so bila samo ena vrata, dasiravno ima cerkev pet izhodov. Nastala je grozna stiska, boj za pot, mnogo ljudi je padlo na tla, drugi so jih pohodili. Morali so poklicati reševalno diužbo 'n kmalu se je izvedelo, da je bil en otrok mrtev, štirje otroci so bili na smrt poškodovani, 36 otrok pa je dobilo dosti težke poškodbe. Tako grozno je končala ta pridiga za otroke. Zdi se nam, da bi bil res že čas, da se enkrat pokaže zobe tudi cerkvi. Misijoni za otroke — to je sploh iznajdba, ki je pameten človek ne razume. Da bi otroci razumeli fanatične besede, ki se jih sliši pri takih priložnostih, je nemogoče. Pač pa tisti fanatizem razburja otroške živce in draži njib fantazijo. Kakor *e ne pošilja otrok v množicah na druge kraje, kjer je nevarnost, tako jih pametni starši tudi ne bi smeli pošiljati k nevarnim pridigam v nevarne cerkve.
Llitnioa uredništva
L. L. Trb.: 1. Kdor hoče izstopiti iz cerkve, mora to u.tmeno ali pa pismeno naznaniti politični oblasti prve instance. Župniku ni treba naznanjati tega. To je naloga politične oblasti. Ako je to Vaša lastna volja, Vam duhovnik ne more in ne sme braniti. V naznanilu je treba povedati ime. kje m kdaj ste rojeni, ter kje ste krščeni. Ako nočete vstopiti v dru o cerkev, Vas tudi na to ne more siliti nihče. Preganjati Vas ne sme nihče zaradi izstopa. 2. Seveda; ako hoče tudi tona izstopiti, je treba tudi to naznaniti ravno tako.
— Učitelj na Goriškem: »Freie Schule* je dru.Hvo, stoječe izven strank. Imate prav, da bi bilo kaj takega tudi' pri nas potrebno. AH pa upate, da bi imeli naši liberalci dosti poguma in dosti delavnosti za to‘? Da služi družba sv. Cirila in Metoda klerikalizmu, »mo t« sami večkrat naglašali. Za take reči so liberalci gluhi,
— Gorenjec: Radi Vam verujemo V«e, kar pišete,
. toda anonimni.dopi i gredo brez usmiljenja v koš in
brez izjeme. — Epikbet: Zak-j se jezite ? Da lažejo in obrekujejo, kjer morejo, je stara stvar. Ako bi a« lahko zanašali na svojo notranjo moč, jim ne bi bil-* treba takih sredstev. — Ant. B.: Okrajnemu glavarstvu. Tri dni. —, A. B. C. Trbovlje: Ce je re«, da podgane prenašajo kugo? To je res. Tudi ako podgana ugriznei postane lahko hevarnor Da podgana lahko pokvari človeku tek? I, kajpida. Da to jih prav lahko dresira, se je PR pokazalo,
Nagrliakovaao hitro se je vubče priljubil »Ivana Hofia kandol kakao*. ki se j* pričel razpečavati pred nekaj meseci zaradi svojih velikih prednost, ki so v tem, da ima najHnejši ukiu in nejfinejšo aromo ter ae lahko prebavlja. Od vseh vrst kakao ima kandol kakao najmanj tolšče in je zaradi tegi najbolj. prebaven. Pivci čokolade in kave se ne pod^ kesali, ako poizkusijo kandol kaki-o.
Skrb vsake gospo* dinje je posvečena družinski blaginji!
Kathrefnerjeva Kneippova sladna kava
Je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsako gospodinjstvo!
Poudarjajte pri nakupovanju izrečno Ime Kathreiner in zahtevajte le Izvirne zavoje z varstvene znamko inpnik Kneipp.
Vabilo
k
občnega konsumnega društva v Zagorju
ki se vrši
dne 25. svečana 1.1. ob 2. nri popoldne ▼ gostilni g. Antona Jana.
#
Dnevni red:
1. Gitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Poročilo zveznega preglednika.
6. Pristop k velenakupni družbi.
7. Predlogi in interpelacije.
Za nadzorništvo:
Jakob Strajner.	Jakob	Zajko.
Trs
Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21. januarja t. 1. zgoraj omenjene prostore.
Poslovanje je popolnoma reorganizirano.
Dvigalo, kopelji, električna razsvetljava,, najtočnejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana vina.
Za mnogobrojni obisk se priporočata
Počkaj & Kofll.
i
™ berite in širite svoj list
l	„Rd. prapor** E,
Rdeči prapor" naj ne manjka v nobeni delavski hiši.
„Rdeči prapor" naj ne manjka v nobene gostilni, kavarni in brivnici, kamor delavci zahajajo.
Naročnina znaša: Za avstro-ogr. krajec za celo leto K 5 44, za pol leta K 272. za četrt leta K 1‘36. — Za Nemčijo: za: celo leto K 5 96, za pol leta K 2*98, za* četrt leta K 1*49. — Za Ameriko: za celo* leto K 7-28.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
,j je v sledečih tobakarnah «Rdeč»
II	prapor* naprodaj:
Blaž, Dunajska cesta.
Franzot, državni kolodvor, Sp. Šiška. Kanc, Sv. Petra cesta.
Kušer, Sv. Petra cesta.
Pichler, Kongresni trg 3.
S vat e k, Glavni trg.
Šešark, Šelenburgove ulice. Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
W e i s e r, Jurčičev trg.
Gostilna Traun, Glince pri Viču.
Lavrenčič, Piazza Caserma.
haloga in tovarna
.	•	pohištva	vsake vrste
AUkianini Lovi Mimaija
Trst — Piazza Rosarlo 2 -
v (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapeterijab, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo.
preje „Tedesco“
se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na raz-o so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače‘poceni. Napitnina je izključena.
Krebelj Peter. Kapucinske ulice 1.
Na Reki:
Ricardo Camera, Corso 16.
Prva kooperativistično urejena
gostilna
v ulici S. GM v Trstu. Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodhigov v Dalmaciji. Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor*, »Arbeiter- Zeitung* in «La-voratore*.
Kavarna
ione
lsdajatel) In odgovorni urednik Ignaci) Sitter.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.