Leto LXX Štev.6 a V Ljubljani, v petek, 9. januarja I942-XX Poilnlna plalana v gotovini Prezzo — Cena L 0.7U Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdala celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo SO Lir Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za iiuerata, Podruinioal Novo mesto. Izključna poohlaščenka za oglaSevanJe Halijan«krga in tujega izvora: Unione Puhhlicito Italiaua S. A, Milana. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. g Urednlitvo la apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g I Redazione, Amministrazlone: Kopitarjeva t, Lubiano. | 1 Telefon 4001 -1005. 1 Abbonamenti: Mete 12 Lire; Estcro, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire. Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo< oamentir 10.349 pei le Inserzioni. Filiale! Novo mesta Concessionaria escluslva per la pnbblleffS dl proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana. Vojno poročilo št. 585 flnglešha bojna ladjo poškodovano, hrizopko pred ToMcm potopljena Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V nori na 18. docenihrr so naskakovalna sredstva Kraljeve Mornarico vdrla v pristanišče Aleksandri je in napadla dve angleški bojni ladji. Šolo sedaj pa je bilo potrjeno, da je bila bojna ladja vrsto »V a 1 i a n t« hudo poškodovana in so jo morali spraviti v dok, kjer se še sodaj nahaja. Podatki, ki so jih zbralo našo edinice, so omogočili ugotoviti, da jo bila anghška križarka »P h o o b o« zadeta od troh torpedov od naših torpednih letal prod Tohrukom. (Gloj vojno poročilo št. 548.) Križarka jt; bila potopljena. Vihar, ki silovito razsaja, jo oviral bojo v zahodni C i r o n a j k i. Nadaljeval so jo živahen sovražni pritisk na postojanke S o 11 u ni in II a I f a .v o. Obojestranski letalstvi sta zaradi slabega vremena razvili zelo omejeno delavnost. Našo letnlstvo jo napr.dlo sovražna središča skladiš kjor so izbruhnili požari, sovražno letalstvo pa jo motalo bombo na T r i p o 1 i s, kjor jc nastala nepomembna škoda. Nadaljnjo se napad letalstva Osi proti otoku M a 11 i. •■■■iHMHHHBHMHnBHHBraBaaHMHMBM Italijanski prometni minister v Berlinu Berlin, 8. jan. AS: Prometni minister Eksc. Hostventuri je danes zjutraj prišel v Berlin na vabilo nemškega promelntga ministra. Spremlja ga več višjih uradnikov njegovega ministrstva. Avstralski generali se vračajo domov Rim, 8. januarja. AS. »Times« in drugi listi pišejo brez komentarjev o pozivu, naj se vrnejo v domovino avstralski generali, ki služijo pri AVnvcIlovili četah. Odpoklicani so generali: Robcrson, Plant. Vassey, Cloves, Tur-ray iii Sagace, ker jc to potrebno, da bodo prenovili avstralsko narodno armado in zato, ker je predvidena pomladitev glavnih stebrov v vojski, Židje izločeni iz mestnega sveta v Budimpešti Budimpešta, 8. januarja. AS. Z današnjim odlokom madžarskega notranjega ministra v zvezi z zakonom o obrambi rase so bili razrešeni judovski člani mestnega svela v Budimpešti. Bilo jih jc 2+ in so predstavljali skrajno smer v judovskem gibanju. Snežne nevihte v Španiji Madrid, 8. januarja. AS. Snežne nevihte še naprej divjajo po številnih španskih pokrajinah. Zaradi velikih snežnih žametov je zastal ves promet v Col de Pajares, v Oviedu je divjala velika nevihta s točo in dežjem: okoli mesta so velike poplave. V Gibraltarju ec kljub težavam plovba nadaljuje. Japonci zasedla Kuafa Lumpur Tokio, 8. jan. AS. Uradno je bilo objavljeno, da so japonske čete zasedle Kualo Lumpur na Malajskem polotoku. Carigrad. 8. jan. AS: List Igdam piše o vojaškem položaju na Tihem oceanu in naglaša, da je Amerika v tem odseku zgubila vsa svoja pomorska pristanišča in mogel pomagati? Cc Anglija ne 1h> branila Nizozemske Indije, se bosta morali Avstralija in Nova Zelandija zanesti lc sami nase. Pomorska bitka na Tihem morju Saigon, 8. jan. AS. Kakor poroča radio iz San Frančišku, jc prišlo do pomorske bitke med dvoma ameriškima križurkama in maloštevilnimi japonskimi rusilci liDII km vstran od lilip. otoka Miitdaniiu. Ena ameriška križarka je bila verjetno potopljena, druga pa poškodovana. Bitke >« se udeležila tudi letala. Radio Sun Kranejsko poroča, da gre za ameriški križarki »Ne\v Mexieo« in Mi«si«sipU. ki sta liili prisiljeni borili se. ko in je rasledilo japonsko vojno brodovje v Port l)arwinu t Avstraliji. Japonska ofenziva ob reki Perak Saigon. 8. jan. AS. Poročila iz Singapurja pravijo, da so japonske čete sprožite silovito ofenzivo vzdolž dolnjega teka roke Perak. Ta japonski napad podpira mnogo tankov. Poročila iz. angleškega vira priznavajo, da s« je Japoncem posrečilo prodreti globoko v angleški obrambni sestav, japonsko letalstvo pa razbija angleške postojanke. Letalski napad na Bangkok Bangkok. 8. jan. AS. Prvič v tej vojni je bil Bangkok bombardiran. Zjutraj ob. 4.10 po tokijskem času sta dve angleški letali prišli nad mesto in metali bombe nad stanovanjski del mosta. Ubiti sla bili dvo osebi. Skoda jo bila majhna. Zadeta je bila bolnišnica, francoska cerkev in sedež Indo-kinske banke. Mnogo bomb jo padlo nn kitajski del mosla. Zažigalne bombe so povzročile požare nn treh mestih, vendar pa so jih v eni uri jio-gasili. Japonske zmage spreminjajo svet Tokio, 8. jan. AS. Japan Times and Advertiser razlaga pet japonskih zmag nn Havajskih otokih, Guamu, na oloku Wake, v Hongkongu in na Ma-nilli ter pravi, da so te zmage v enem mesecu spremenile svet. V onem mesecu so je posrečila Japoncem naloga, rešili Vzhodno Azijo angleško-amerikanskega gospodarstva. Uničenje severnoameriške mornarico v Tihem oceanu pomeni konec ameriške oblasti na tem oceanu, oziroma jo J vsaj za dolgo časa oddalji. Uničenje angleške mor- narice v Vzhodni Aziji, ki je ovirala japonske zveze z malajsko fronto, pa onemogoča vsako no-liosredno pomoč Siugapurju ter omogoča japonski uspeh na tem področju. Padec llongkonga |K>meni konec stoletja angleške nadmoči nad Kitajsko, zasedba Mnnille pa pomeni zarjo novega časa, ki se bliža l ilipincem. Zasedba dveh tretjin Malajskega polotoka in bližnji padec Singapurja imajo prav lako velikanski pomen. Ponovni sovražni napadi na vzhodu Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 8. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča* je sovražnik tudi včeraj ob krvavih izgubah ponovil svoje napade. Na nekaterih krajih so hoji še v teku. Letalstvo je uspešno napadlo pristaniške naprave in ladjo v Pcndoziji. Na drugih odsekih bojišča so jc nadaljeval lioj proti napadajočim Sovjetom in letalstvo je bombardiralo sovražne zvezo v zaledju. Pred škotsko obalo so bojna letala podnevi potopila 6000 tonsko trgovsko ladjo. Hudo jc bila z bombo poškodovana še ena ladja. Živahen topniški ogenj v Severni Afriki in sicer na prostoru pri Sollumu. Na drugih odsekih bojišča nobene posebne bojne delavnosti. Letalski napadi na angleška letališča na otoku Malti so se uspešno nadaljevali. Oh zgodnjih jutranjih urah dne 7. januarja so angleška letala ija v en dan metala bombe na kraje v zahodni Nemčiji in v severnem nemškem obrežnem ozemlju, škode ni bilo. Stockholm, 8. januarja. \S. Delo za pomoč finskim otrokom iz krajev, ki jili je vojna naj-I bolj trdo prizadela, <>e nadaljuje po vsej .švedski. Nad 7000 švedskih družin jo prostovoljno izjavilo, da bo sprejela vsaka po enega finskega otroke Upi v Washington so brez podlage Carigrad, 8. jan. AS. Poslanec Yunus Nadi piše v listu »Džumhurijet« o izjavi 20 držav in pravi, da gre v resnici le za zvezo med štirimi državami, dočim je 22 drugih držav nebistvenih in jih predstavljajo lc begunske vlade, ali pa so majhne ameriške države, ki no morejo nudili ni-kake pomoči takoimenovaniin demokracijam, marveč so jim le v breme. Člankar poudarja nato, da velike južnoameriške države niso pristale na izjavo in da vvashingtonska konferenca ni koristila nobenemu problemu, ki je v zvezi s sedanjo vojno. Kopenhagen. 8. jan. as. Danska vlada je izjavila. da ne priznava delovanja bivšega danskega ministra Kaufinanna v \Vashingtonu, ki je bil žo lansko lelo razrešen svojih dolžnosti in skuša biti sedaj voditelj neke organizacije j>o imenu -^Svobodna Danska- in je ustanovljena zato, da bi j>o-večala moč gibanja, ki nima članov. Tokio, 8. januarja. AS. »Niči Niči« piše o sestanku med Churchillom in Rooseveltom in ga iinetiuje »sestanek poraza«, ter piše o brezpo-membnosti enotnega poveljstva, ki je bilo za-upuno generalu \Vavollu, kateremu so podrejene tudi ameriške sile v Vzhodni Aziji, l ist se sprašuje, kje so Amcriknnci in zaključuje, da preostane AVavellu saino poveljstvo nad Angleži in Indijci v Birmi, ker je usoda Singapurja že zapečatena Nezaslišana Rooseveltova domišljavost Megalomanske številke o ameriški oborožitvi Rim, 8. jan. AS. Roosevelt je imel prvi govor v kongresu po udarcu na Pearl liarbour. Veliki lažnjivec je liotel pri tej priložnosti prekositi samega sebe in je to tudi dosegel. Cel govor sc-veroameriškega predsednika jo ena sama laž od prve do zadnje besede. Zaveznik boljševizma jo rekel, da se bori za Boga. Zaveznik Angležev, ki do smrti mučijo Indijce, je izjavil, da se bori za civilizacijo. Hinavščina severoameriškega predsednika se kaže tudi v nesramnosti, s katero je posebno potegnil človeštvo v brezdno vojne med celinami. Sledeč megalomanskemu delovanju svojih možganov je predsednik izstrelil šlevilke 100.000 leta) v enem letu, 75.000 tankov v enem letu, i 35.000 protiletalskih topov v enem letu in 10 mi- Molotov skuša žaliti čast nemškega vojaka Berlin, 8. jan. AS: V sredo zvečer so moskovske radijske postaje objavljale, da je sovjetska tajna policija v Feodoziji takoi nato, ko so so tam izkrcale sovjetske čete, začela zapirali liste osebe, ki so sodelovale z nemškimi zased-beninii oblastmi. Seveda pa je beseda -zapirati-: za sovjetske pojme še prelepa beseda. Ob istem času pa je sovjetski zunanji komisar Mololov, kakor piše Nemška diplomatska korespondenca«, dostavil diplomatskim zastopnikom, ki so akreditirani pri sovjetski vladi, nolo, ki skuša omadeževati čast nemškega vojaka. Glasilo nemškega zunanjega ministrstva piše. da Mo-lotovljeva nota .popolnoma spoštuje zločinske in zverinske načine postopanja sovjetskih oblasti. Med svojim napredovanjem so nemške čete lahko ugotovile na vsak korak, kako strahotno je bilo delovanje zastopnikov rdečih oblasti in sovjetske liolicije, ki je delala na Slalinov ukaz in na ukaz njegovih maršalov. Sedaj pa je Mololov hitro sestavil žalostno poročilo, s katerim skuša sramotiti nemškega vojaka pred vsem svetom. Mololov pa očita se- daj nemškemu vojaku tisto, kar je bil vajen delali, da se je dogajalo v Rusiji po oktobrski revoluciji. Sedaj bi se pa sovjetski demon skušal pokazali pred angleškim in ameriškim narodom kot angel, da bi Churchill in Roosevelt mogla ploskali svojem okrvavljenemu zavezniku. »Zvvolf-uhrblalt« pa piše, da so bo Churchill verjetno spomnil tistega, kar je o boljševizmu pisal v svojih knjigah in govoril v svojem govoru, ko je razkrinkal pravi obraz boljševizma. List Dio Zeit« piše. da rdečim oblastnikom ni bilo težko sestaviti note o krutostih, ki jih je s|>osol)en zagrešiti samo ta režim in jih nato prisoditi nemškemu nasprotniku. Deutsche AUgemeine Zeitungs- piše, da je najbolj nesramno to, če se nemškim vojakom pripisujejo krutosti, ki so jih zagrešili boljševiki na pr. v Lwowu, kar so Nemci ugotovili slikami in s filmskimi posnetki. Sicer pa je Molotov slar puli« roje valeč in se zateka k laži in psovki. Sicer pa ni vredno in dostojno nemške vojske in nemškega tiska, da bi se pečal s podrobnostmi | Molotovljeve note. lijonov Ion ladjevja, ki da jih bo zgradila severo-ameriška industrija. Z vso pravico lahko rečemo predsedniku Roosevcllu, da so njegovo številke le preproste prikazni, s katerimi hoče zmešati Ruse, Kitajce in južne Amerikance, ki jili hočejo Združene države potegniti v vojno. Toda tudi, če bi Roosevelt uspel uresničiti številke, ki jili je izbruhal, bi vendar izgubil vojno, kajti bilke niso dobljene s stroji, temveč z, ljudmi, ki jih uporabljajo. Sicer pa so Amcrikanci pokazali na Filipinih in na Havajskih otokih svojo sposobnost. Rojstni dan vladarice Rim, 8. jan. as. Danes praznujejo po vsej Italiji god Kraljice in Cesarice. Iz. vseh krajev je j)iišlo veliko število brzojavnih čestitk. še en nemški general padel v Rusiji Berlin, 8. jan. AS: General J. Braun. poveljnik neke nemške divizijo iz Brandenburga, ju zadnjo dni decembra padel na ruskem bojišču, ker je pod njim eksplodirala sovjetska mina. General Braun je poveljeval neki nemški pehotni diviziji žo v Franciji ter se je udeleževal trdih in zmagovitih bilk ob reki Meuse. Njegova divizija je bila ena izmed prvih, ki je dosegla vzhodno bojišče in je ob začetku ofenzive strla luske obmejne postojanke severno od Lvova. Zatem je ta general izsilil prehod rez Dnjeper južno od Kijeva ter se udeležil velike uničevalne bitke vzhodno od tega mesta, zatem je njegova divizija |>o zasedbi Poltave dosegla industrijsko ine-slo llarkov. Pred konferenco v Riu de Janeiru Tokio, 8. jan. AS. Agencija Domei je prejela iz Buenos Airesea poročilo, da se zelo mrzlično pripravlja konferenca ameriških zunanjih ministrov, ki se začne 15. januarja v Riu de Janeiru. Zastopnik dominikanske republike je predlagal, da naj konferenca v Riu de Janeiru sprejme skupilo vojno napoved proti državam Osi. Proti temu pa se niso izrekli samo argentinski zunanji mi-nister, ampak tudi zunanji minister f'ileja in Peruja. ki sta na poti v Kio de Janeiro prišla v Buenos Aires. Edina jasna stvar, ki izhaja iz Rooseveltovega govora jo, da bodo severoanieriške čete zasedle Anglijo. To bi mogel preprečili le Churchill, ki pa se s tem strinja in tako bo zasedba Anglije edina zasedba, ki jo bodo ameriške čete izvedle v Evro|>i. Milan, 8. jan. AS: -Gomoro. della Sera- komentira Roosevellovo poslanico in pravi, da se je Roosevelt zlasti trudil, da bi opravičil poraz, ki so ga Amcrikanci doživeli v prvih dneh vojne. Skušal je uveljavili mnenje, da so bili Amerikan-ci žrtev japonskega izdajstva. List poudarja, da je lo laž, kajti japonski napad ic sledil večtcdcii-skim ameriškim grožnjam Italijansko brodovje v Sredozemskem morju. Trpljenje indijskega naroda pod Angleži Ječe in koncentracijska taborišča so polna indijskih rodolj.bov Budimpešta, 8. jan. AS: V Budimpešti ie imela globok vtis izjava, ki jo je dal član vse-indijskega kongresa Taki Ahmed Tapalan <> i>o-ložniu indijskega naroda. Angleške oblasti postopajo z domačimi indijskimi plemeni nečloveško kruto z ranimi vrstami pregananj. V NVeziristanu je prišlo do pol>oia med 1(M).(HKI muslimani in angleškimi četami, ki so prišle sem z namenom pomiriti 'o provinco. V vsej Indiji so ječe in koncentracijska taborišču polna Indijcev, ki so krivi le želje po neodvisnosti svoje dežele. 800 tisoč Indijcev je bilo poklicanih pod angleško orožje. '200.000 Indijcev je bilo poslanih v Afriko. Danes je že polovica teh čet pokopanih v pu- ščavskem pesku. Pri obrambi birmanske ceste je padlo 80.000 Indijcev. Pred nedavnim se je uprlo 00.000 indijskih vojakov, ki so pobili angleške častnike in so nato prešli k Japoncem. Danes se ta prva indijska skupina pripravlja v japonski indijski legiji za boj proti Anglosaksoncem. Angleži nikakor nočejo misliti na podvržene narode, marveč le na vojno industrijo. V Indiji vlada lakota in med ljudstvom so razširjene mnogo nevarne bolezni. Vsa Indija se pripravlja za n[>or proti angleški nndoblusti. Zmaga Osišča in Japoncev bo edina lahko dala svobodo indijskemu ljudstvu. Vsi angleški napori. Indijo obdržati, so zato prazni. Z vsega sveta Švica Italijanski veleposlanik Oianini je prišel v Bern. kjer je imel važne razgovore s švicarskimi zveznimi svetniki. Z njimi ie razpravljal zlasti o gospodarskih zvezah med Italijo in Švico. (Jrfija Predsednik ?r;ke vlade general Colakoglu je sprejel zastopstvo občinskega sveta iz Pireja in imel nanj govor, v katerem je poudaril, da se vlada silno trudi, da bi obranila grški narod. Rekel je, da morajo vsi Orki sodelovati z vlado pri tej nalogi, da se ohrani grško ljudstvo, ker vzgledno sodelujejo pri tem delu tudi zasedbene oblasti, ki dajejo grškemu ljudstvu pravo krščansko |>onioč. Usoda vsakega naroda pa je odvisna od junaštva in državljanske zavesti. Za nove ceste v Grčiji je prometni minister določil kredit 60 milijonov drahem. Pri cestnih delih ho zaposlenih mnogo brezposelnih iz tistih pokrajin, kjer bodo zgradili nove ceste. Vatikan Sv. oče Pij XII. je včeraj dopoldne sprejel v avdienco nad 8000 ošeb, med temi 6<>0 parov novoporočencev in nad 1000 vojakov. Filipini Med Japonci in županom v Manilli je bil dosežen sporazum o upravi v Manilli. Za mestno upravo je sporazum z japonskim glavnim stanom podpisal Vargas, župan v Manilli. Sporazum zlasti določa, kako naj se razvija redno življenje v filipinskem glavnem mestu |xxl novim gospodarjem. Japonska 220.00(1 japonskih družin se bo izselilo v Mandžurijo. Japonska vlada ie izdelala namreč velik načrt za kolonizacijo Mandžurije. Tako ho sedaj v Mandžuriji žo 300.000 japonskih družin. Za izvedbo novega japonskega kolonialnega načrta bodo poslali v Mandžurijo 130,000 članov japonskih mladinskih organizacij. Kolonizacija je potrebna zaradi tesnega sodelovanja med Japonsko in Mandžurijo in pa da bi se organizirala obramba Mandžurije na severu. Mehika Obramba mehiške obale zelo skrbi mehiško vlado. Japonske podmornice namreč križarijo ob tej obali Tihega morja. — Bivši predsednik mehiške republike Cardenas in poveljnik mehiških sil ob Tihem morju se bosta podala v San Diego, kjer se bosta posvetovala s poveljnikom tega pomorskega oporišča o tem, kako naj se organizira obramba mehiške obale ob Tihem morju, Francija Francosko Somalijo so Angleži le dni znova napadli. Agencija Havas poroča iz Vichyja, da so angleške sile zopM napadle obalo Francoske Somalije. Iz Džibutija poročajo, da so angleška letala iz strojnic streljala na obmejno postojanko v Loyadl, in sicer 20. in 2."). decembra, 30. decembra pa so letala napadla postojanko v Kokholu. Nemčija Kolumbov spomin je proslavilo nemško gledališče v Mannheimu. Gledališče je predvajalo dramo o »Krištofu Kolumbu". ki jo je napisal mladi pisatelj Stargradt Občinstvo je dramo navdušeno sprejelo. Amerika Mesta oh atlantski obali zapušča ameriško prebivalstvo, kakor poroča dopisnik švedskega lista - Alehander*'. Prebivalstvo se zlasti seli iz Nevvvorka, Bostona, Filadelfije in odhaja v notranjost države, ker meni, da je blizu dan. ko bo Ireba izprazniti mesta ob obali zaradi razvoja vojne. Španija Politično sodišče v Madridu je izreklo sodbe proti raznim osebnostim, ki so vodile bivšo republiko. Bivši minister Giral je bil obsojen na 75 milij. pezet in na 15 let prepovedi bivanja v Španiji. Odvzeto mu je bilo tudi špansko državljanstvo. Bivši minister Funoz je bil obsojen na 5 milij. pezet. za 15 let mu je bila odvzeta pravica bivanja v Španiji in mu je bilo odvzeto špansko državljanstvo. Romu nija Na. vzhodnem bojišču so romunski letalci v štirih mesecih uničili 710 letal. V prvih šlirih mesecih bojev na vzhodu so romunski letalci izvojevali 343 letalskih dvobojev in so lovci sestrelili 345 sovjetskih letal. 392 sovjetskih letal je bilo uničenih na tleh. 203 letala pa jo sestrelilo protiletalsko topništvo. Iz Srbije Navodila srbske vlade za delo okrožnim načelnikom. Po imenovanju okrožnih načelnikov sta vso okrožne načelnike sprejela skupno srbski ministrski predsednik in notranji minister ter sta vsakemu okrožnemu načelniku izročila pisana navodila za delovanje na novih položajih. Notranji minister je nato ta navodila tudi podrobno pojasnjeval. V navodilih so prvi okrožni načelniki dobili nalogo, da morajo z vsemi silami in sredstvi dokončati čiščenje ozemlja pred komunisti ter upostaviti popolno varnost, mir in red. Vso pozornost morajo posvetiti tudi bivšim i>olitičnim strankam ter ne sinejo pod nobenim pogojom dopustiti. da bi stranke poskušale obnoviti svoje delovanje. Glavna skrb okrožnih načelnikov bo tudi obnova krajev, ki so trpeli v vojni in v zadnjem času. Povsod bodo morali preganjati korupcijo in črno borzo. V la namen liodo odstavili vse dosedanje občinske upravo in imenovali nove z mlajšimi, sposobnimi in odločnimi ljudmi. Skrbeti bodo morali tudi za prehrano ljudstva jn omogočiti pravilno in pravično razdeljevanje ži: vil ter upostaviti nemoteno in neovirano izmenjavo blaga med mesti in deželo. Za pobijanje novic raznih tujih radijskih postaj bodo imeli na razpolago sposobne ljudi, ki bodo stalno obveščali ljudstvo o pravem položaju. Končno bodo morali gledati, da bodo ljudje obdelali vsa razpoložljiva zemljišča. Za izvedbo teh načrtov »o okrožni načelniki dobili široka pooblastila ter so nase prevzeli tudi vso odgovornost. Kuhinja za siromašne otroke. V Kraljevu so oni dan odprli I- njo za siromašne otroke in njihove starše. Kuhinjo vzdržuje krajevni odlvor Rdečega križa s podporo osrednje organizacije v Beigradu. V njej lx> dobivalo vsak dan hrano nad 100 otrok. Belgrajski ilustrirani časopis. V Beigradu je te «lni pričel izhajati ilustrirani tednik »Koloc. številko prodajajo po 4 dinarje. Prepoved igranja kart. biljarda in vseli ostalih zabavnih iger po javnih lokalih. Na predlog notranjega ministra je izdala srbska vlada posebno naredbo, s katero je prepovedala igranje kart. domina, biljarda in vse ostale zabavne Igre v vseh javnih lokalih. Kdor se ne bi držal določil te naredbo, bo kaznovan z denarno kaznijo od 10 do 1500 din. Ista kazen zadene tudi lastnika lokala. Obvezna prijava posteljnega perja t Srbiji in Ba na tu. Srbska vlada je predpisala uredl>o o obvezni ponudbi in izvozu vseh vrst posteljnega perja v Srbiji in Banatu. Po tej uredbi morajo vsi ljudje v Srbiji in Banatu prijaviti posteljno perje tvrdkam, ki jih bo za odkup tega perja Borneo čigar angleški del so te dni japonske čete zasedle, so v malajskem jeziku imenuje Kala-niantan in je tretji največji otok na zemlji. Otok pripada Nizozemski Indiji razen sever- , nega dela, ki pripada angleškemu imperiju. V sredini otoka se raztezata dva grebena gorovja, ki presega višino 4000 m (najvišji vrli Kinabalu 4120 m), ob obali pa je 75 km široko močvirno ozemlje. Na otoku je zelo mnogo rek, največje pa so Baksito,. Kapuas in Kutei. Reke so plovne in so edina prometna zveza za notranjost otoka. Velika množina padavin in enako visoka temperatura pospešujejo močno razvito tropsko rastlinstvo. Domače malajsko prebivalstvo živi po vaseh raztreseno po vsem otoku in sicer v visokih iz bambusa zgrajenih hišah. Največ vasi je ob rekah. Pod evropskim vplivom so zlasti v nizozemskem delu otoka nastala »velika pristaniška mesta. V nizozemskem delu so največja mesta Pontianak, Bnndiermazin in Samarinda, v angleškem delu pa Sandakan, Saravak, in Brunoi. V notranjosti otoka živi malajsko prebivalstvo na nizki kulturni stopnji in se bavi večinoma z lovom, ob obali pa z ribolovom in z nasadi riža. Gospodarsko važno je zlasti pridelovanje riža, sladkornega trsa, kave in kavčuka, zlasti pa so na otoku velika ležišča petrolejskih polj. premoga pa je mnogo v jugovzhodnem delu otoka Površina otoka znaša 731.500 kv. km, prebivalcev pa je na otoku 2,7000(X). od tega pripada 535. 638 kv. km z 1.822.000 prebivalci Nizozemcem, ostalo pa je angleško. Od leta 1517 naprej so otok obiskovnli Portugalci, od leta 1006 pa tudi Nizozemci, ki so se leta 1850 polastili juga in zahoda otoka. Na severu je leta 1842 postal Saravak, leta 1846 pa Lubuan zaveznik Anglije. Slednje zavezništvo je sultan v Bruneiu sklenil z An- P3' Jti LVICTOni, Miri ItudaO st/tonj .v JJncfi' ..... Sinfonor' _-- rSvli? ** * ? 44' ...... ..• _ cJf S lUOlA nj*n *SIN V. IU0VT gležem Jamesom Brookom in družina sultana v tem delu Bornea še sedaj vlada. Krščanstvo so misijonarji začeli prinašati na Borneo konec 17. stoletja. Prva cerkvena organizacija je bila ustanovljena leta 1855. Kuala Lumpur je prestolnica malajske pokrajine Selangor in šteje približno 120.000 prebivalcev, večina Kitajcev. Mesto leži ob železnici, ki vodi iz Bang-koka, prestolnice Tajske, v Singapur in are čez ves Malajski polotok. Mesto Kuala Lumpur se je tako hitro razvijalo zaradi proizvodnje kavčuka. V pokrajini Selangor so tudi veliki rudniki cinka, ki se izvaža skozi pristanišče Swettenhain, ki je tudi zvezano z železnico s Kuala Lumpurjem. Kuala Lumpur je tudi važno finančno središče, ker so tam Angleži vložili velika finančna sredstva. določilo ministrstvo za narodno gospodarstvo. Domačo letno uporalio posteljnega perja ho določilo isto ministrstvo. Ostale količine perja IkhIo morali ljudje oddati. Nabava traktorjev za obdelovanje zemlje. Zaradi obdelave vse razpoložljive zemlje v Srbiji je kmetijsko ministrstvo nabavilo več traktorjev, s katerimi IkkIo pričeli spomladi obdelovati zemljo ik> Srbiji kmetijski strokovnjaki. Petdeset udarcev z batino zaradi trgovanja t odborniškim mestom v občini. Zupan kmečke občine Jagnjila v mladenovačkem okraju, Milen-tije Markovič, je imel v občini še eno nezasedeno odliorniško mesto, s katerim je trgoval. Ljudje so ga naznanili ter. je bil zato župan odstavljen in kaznovan z javnim balinanjem. Petdeset udarcev na zadnjo stran telesa so mu odšteli in odmerili na javnem trgu v Mladenovcu pred zbranimi meščani in okoliškimi kmeti. Vso volno v Srbiji je treba oddati nabav-Ijalni zadrugi induslrijcev v Beigradu. Centrala za tekstilno izdelke znova opozarja vse ljudi, ki imajo doma volno, da jo morajo ponuditi v odkup omenjeni zadrugi. V nasprotnem primeru jim bo volna zaplenjena in bodo razen tega še kaznovani. Belgrajska skupina nar-soc. stranke za nemške vojake na vzhodnem bojišču. Belgrajski Nemci, včlanjeni v krajevni skupini nar.-soc. stranke, so zbrali za nemške vojake na vzhodnem bojišču 12.433 kosov volnenih izdelkov. Gospodarstvo slem >bonov za dvig« prepoveduje tak način pre-skrbovunja, ker se l>on more uporabiti le napram Veliki državni zavarovalni zavod INA je že | grosistom ali producentom. Ker pa je potrebno, . . . . >■ . I .. Ii ..!::• 1 :___a ___ I .1.. __________^Alnilioin«, r-wvr»ww*n in rlnlft Ljudsko zavarovanje v Italiji pred leti vpeljal z uspehom v Italiji ljudsko zavarovanje, katerega ugodnosti so z delovanjem tega zavoda razširjene tudi na Ljubljansko pokrajino. Glavne prednosti tega ljudskega zavarovanja so naslednje: zavarovancu se ni treba dati zdravniško preiskati pred nastopom zavarovanja, premije je plačevati v najmanjših mesečnih zneskih že od 5 lir naprej, po 10, 15 lir itd. V primeru smrtne nesreče zavarovanca se ne izplača samo zavarovana vsota, temveč še enkratna višina kapitala. Nadalje dovoljuje zavod v primeru brezposelnosti odlog plačila premij do dobe dveh let. Ugodnosti so tudi za one, ki imajo številne družine. Tako n. pr. je zavarovanec, ki ima 6 živih otrok (po zaključku zavarovalne pogodbe) oproščen nadaljnega plačevanja premij. Nadalje so posebno olajšave za primer popolne invalidnosti zavarovanca; v tem primeru odpade vsako nadaljnje plačevanje premij. Poleg tega pa je treba upoštevati, da so tudi zavarovanci te panoge zavarovanja (ljudskega) deležni čistega dobička zavoda, kajti vsako leto se jim k glavnici pripiše sorazmerna vsota, kar dajo zopet večjo izplačano zavarovalno vsoto. Končno pa so zavarovanci ljudskega zavarovanja deležni tudi vseli številnih in brezplačnih zdravstvenih ustanov, katero morejo uporabljati, da tako od časa do časa nadzirajo svoje zdravje in se lahko tudi pravočasno pobrigajo zanjo, za kar daje zavod sam znatne ugodnosti. Pojasnila glede prodaje oblačilnih predmetov 1. Detnjlisli, prodajalci racioniranih izdelkov, ki imajo več prodajalen, lahko oddajo svoje blago iz ene svoje prodajalne v drugo; pri tem mo-mornjo vršiti predpisana knjiženja obremenitve in razbremenitve, kakor je pri njih običajno ter beležiti odnosne opombe glede namembe ali porekla blaga. — Blago mora spremljali listek, v katerem je blago točno opisano in z navedbo, da so glavni podatki beleženi tudi v knjigi razbremenitve, da se tako omogočijo potrebne kontrole. 2. V mnogih krajih, če že ne v vseh, je navada, da si majhni podeželski detnjlisli nabavljajo svoje zaloge pri večjih detajlislih v mestu. — Si- Italijanska industrija aluminija Nedavno je praznovala aluminijska industrija na svetu važen jubilej, 50 letnico svojega obstoja. Leta 1888. je bila ustanovljena v Švici prva družba za izdelovanje aluminija v Evropi. Toda cene aluminija so bile Izredno visoke in zaradi tega aluminij vkljub svojim prednostim ni mogel tekmovati z drugimi kovinami, oz. jih nadomestiti. Industrija aluminija se je v Italiji zelo razvila, k čemur je zlasti pripomoglo italijansko-nemško sodelovanje ua tem polju. Agencija AGIT prinaša podatke o Ivoniici v Portu Mnrgheri, katere začetna kapaciteta je znašala <>000 ton letno, sedaj pa so bile te naprave zelo povečane. Električni lok dobiva ta industrija iz Benečije. Poleg tega so nastale v Portu Margherl tudi druge Ivor-nlco. ki so v zvezi z aluminijem, inko da io Porto Marghcra veliko Industrijsko središče. Aluminij je zaradi velikega povečanja proizvodnje v Italiji poslal tipičen italijanski proizvod in zavzema Italija odlično mesto v svetovni proizvodnji. da se malim detajllstom pomaga in olajša delo. je sklenjeno, da se jim da. možnost, da si nabavijo od trg.-ind. zbornice mesto >l>onov za dvig«, ki so namenjeni le grosistoni in producentom »nakupne bone« za odgovarjajoče število oddanih točk, tako jih lahko uporabijo tudi pri drugih detajlistih. 3. Z okrožnicami Visokega komisariata so bila izdana navodila o izdaji dovoljenj za prevzem blaga, ki so ga trgovci in obrtniki naročili pred 31. X. 1941. — Z ozlrom na težave v do-bavljanju, ki so se pokazale zaradi prevoznih nedostalkov, je sklenjeno, da se interesiranim tvrdkam dajo možnosti, da si dado pošiljati blago, za katero ime jo navedeno dovol jenje, do, a ne preko 31. januarja 1942; pri tem pa ostane v veljavi določba, da se po 31. dec. 1941 ne bo izdalo nobeno dovoljenje več za prevzem blaga, ki je bilo naročeno pred 31. okt. 1941. 4. Nakupne torbe, ki so pripravljene iz odrez-kov iz kože, so podvržene nakaznicam. Nasprotne odredbe so neveljavne. « 1. V III. odst. čl. 21. naredbe Visokega komisariata z dne 8. nov. 1941-XX, »Si. list-, štev. 512-90-41, je navedeno, da smejo tvrdke, ki prosijo pri trg.-ind. zbornici za bone za dvig, izročiti odrezke in bone pristojnemu okrajnemu glavarstvu (mestnemu poglavarstvu), ki jim izda potrdilo. Za ta potrdila naj se uporablja poseben obrazec. 2. Oblačilna nakaznica se ne smo izdati osebam, ki bi v času njene veljavnosti prestopile iz enega starostnega razreda v drugega. Otrokom, ki dovršijo prvo leto starosti, je treba izdati nakaznico C. Glede rojstnega dne pa se je treba držati sledečih navodil: Pred izdajo se odreže 6 odrezkov z arabskimi številkami za vsak cel mesec, računajoč od 1. nov. 1941 do rojstnega dne, 5 odrezikov z rimskimi številkami in 1 odrezek s črkami za vsako dvomeseeje. Tako bo na pr. za tiste, ki so rojeni v decembru 1910. izdana nakaznica, od katere se bo odrezalo le 6 odrezkov z arabskimi In noben odrezek z rimskimi številkami in črkami. Odrezani odrezki se bodo shranili pri občini, ki izdaja nakaznice. 3. Zveze, tvrdke in družbe raznih slrok se obračajo na trg.-ind. zbornico s prošnjo, naj bi se jim izdali skupni nakupni boni za obleke, kombineže, delovne čevlje za njihove nameščenre na podlagi čl. 10 naredbe Vis. komisariata z dne 8. nov. 1911-XX, SI. lisi št. 512-90-41. V svrho pravilne uporabe omenjenih navodil po zbornici, je potrebno sporočili kriterije, po katerih se je ravnati. S takimi navodili se jo nameravalo dati delodajalcem nekaterih maloštevilnih kategorij industrije možnost, nadaljevati, kakor v preteklem, dobavo lastnini delavcem, dodeljenim delu, ki zahteva izredno izrabo oblačil, ali pa uporabo težkih delovnih obutev, izdelanih popolnoma iz usnja ali pa posebne zaščitne vrste (tako na pr. škornji Iz gume) oblačil in obulev. < Te koncesije torej ne bi bilo mogoče brez ne- prijetnih posledic izdati vsem delavcem (omenjena navodila dajo itak možnost, a ne obveznost, zbornici ugoditi prošnjam delodajalcev, in nikakor ne poljedelskim delavcem. Omenjena navodila je torej izvajati najrestriktnejše in ni dopuščena širokogrudna razlaga, kakor tudi ne za vsako drugo ugodnost v nasprotju s sistemom nakuzuic. Iz hrvatskega gospodarstva Italijansko-hrvatski potniški promet. Te dni se začno v Benetkah pogajanja med Italijo in Hrvatsko zaradi ureditve potniškega prometa. Pri teh pogajanjih se bo zlasti govorilo o ureditvi potniških tarif v prometu med obema državama. Po teh načelnih razgovorih se bodo začela podrobna pogajanja za popolno upostavitev potniškega prometa med Italijo in Hrvatsko. Pričakovati je, ad se bodo tozadevna pogajanja nadaljevala v Zagrebu. Pridelki na Hrvatskem. Hrvatski listi objavljajo zanimive primerjalne številke o povprečnem pridelku na Hrvatskem in v drugih državah. Tako n. pr. jo znašal v povprečju let 1937—1939 pridelek penice na 1 ha Hrvatskem 11.2 met. stota, v Nemčiji pa 23.7, v Italiji 15, v Bolgariji 14.9, na Madžarskem 15.4 in v Romuniji 11.4 met. stota. Pridelek koruze je znašal v omenjenem razdobju na Hrvatskem na ha 15.7, v Nemčiji 29.5, v Italiji 21.0 in na Madžarskem 21.4 met. stota. Nadalje je znašal pridelek rži na Hrvatskem 9.2, v Nemčiji 17.7, ovsa 9.7, v Nemčiji 21.5, sladkorne pese 180.2 v Nemčiji 321.9, krompirja 62.6, v Nemčiji 177.8 met. stota. Zadnja leta pa niso prinesla povečanja pridelka na Hrvatskem, temveč zaradi neugodnih vremenskih razmerah tudi zmanjšanje. Ukinitev imovinskih občin je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom. Imovinskih občin je bilo na Hrvatskem okoli 25 in so štele 150.000 kmečkih domov z okoli 1.2 milij. ljudi. Imovina teh občin je bila ocenjena na 3 milijarde kun. * Razdelitev železne žice za kmetijske potrebe. Ministrstvo za korporacije je izdalo navodila za nakazovanje in razdelitev pocinkane železne žice za kmetijske obrate. Zlasti bodo krite potrebe vinogradnikov in sadjarjev. Nakup bo omogočen na osnovi bonov, katere bo izdajala nacionalna zveza konzorrijev kmetijskih proizvajalcev podrejenim pokrajinskim konzorcijem. Trgovci bodo morali sporočati vse nabave in prodaje pokrajinskim kor-porativnim svetom. Veljavnost že omenjenih bonov zapade dne 31. maja 1942. Doklada za pokrajinsko korporncijskc svete. Kr. dekret z dno 31. oktobra je določil za 1942 odstotek doklade za vzdrževanje pokrajinskih kor-poracljskih svetov. Ta doklada so pobira kot znano na vse davke, ki izvirajo iz kakršnekoli industrijske ali trgovske delavnosti, vključno kmetijska podjetja, ki so podvržena pridobnlni. Odstotek doklade znaša v goriški pokrajini 2 odst., v tržaški 1.5 odst., v vldemski lodst. in v kvarnerski pokrajini 2 odstotka. Nove starostne meje za delavsko pokojninsko zavarovanje v Italiji. V letu 1942 je starostna meja za delavstvo, ki hoče iti v pokoj, znižana na 62 let za moške in na 57 let za ženske. S tem je dosežen nov korak pri zmanjšanju starostne dobe, ki bo dosežen v letu 1944. Tedaj bo znašala starostna doba za delavce 60 let, za žensko za 55 let. Tako je pričakovati upokojitve večjega števila delavcev, okoli 20.000, kar pomeni, da bo leta 1942 prejemalo pokojnine okoli 120.000 delavcev in da liodo tekoče pokojnine doseglo na koncu 1, 1942 okoli 900.000. Italijansko-švedska trgovina. Poročali smo že na kratko, da je bil te dni v Rimu podpisan zapisnik o seji mešane italijansko-švedske komisije. S tem sporazumom je Italiji zagotovljen dovoz celuloze Za umetno svilo in papir. Znatni kontingenti so določeni tudi za razne vrste železa in jekla, med njimi tudi razne, specialne vrste in razne stroje. Italija pa bo predvsem izvažala kmetijske proizvode (južno sadje, orehi, vino itd.) ter tekstillje (fioceo, umetna svila, razne tkanine itd.) in žveplo. Sodelovanje med nemškim in bolgarskim bnn-karstvom. Med berlinsko Dresdner banko in Bolgarsko trgovsko banko v Sofiji je prišlo do prijateljskega sporazuma, ki predvideva ozko sodelovanje obeh zavodov, zlasti na polju povečanja bolgarskonemškega blagovnega prometa. Amerikanci zasedejo irski Ulster Bern, 8. jan. AS: Prva pokrajina, ki jo bodo zasedli Amerikanci v Evropi, ie Ulster. Ta pokrajina bo zalo očiščena angleških čet. da bodo imele prostor Rooseveltove čete. Sicer pa to nI nič drugega, kakor prvi korak za zasedbo Anglije, ker bo po poročilih londonskega dopisnika •Neue Zlircher Zeitung« za Ul9trom zasedena Škotska. Dopolavoro v Ljubljani prireja dve umetniško-kulturni tekmovanji Iz Goriške pokrajine Lipa na Krasu. V naši vasi imamo že nekaj let električno nupeljavo. Hiše so si jo vse takoj nabavile. Cerkev s farovžpm. ki je prazen že čez dvajset let, je nista še imela. Novi g. upravitelj, ki prihaja k nam iz Temnice in ki je za vse skrben in vnet. nam je obljubil dve tedenski zorillški maši, ako poskrbimo za električno razsvetljavo v cerkvi. Ker ni bilo pri nas zorilic že dolga, dolga leta, smo bili takoj pripravljeni in s prispevki posameznih hiš imamo cerkev že vso razsvetljeno. Cerkev kar plava v luči, ki poživlja ves božji hram! Ljudje so veseli in zelo radi prihajajo k vsem poboinostim, ki so seda j številnejše, (i. upravitelju smo hvaležni za vso požrtvovalno skrb za versko prerojenje v naši vasi! Tatinska nadloga. I'o mestu in deželi se je močno začela širiti tatinska nadloga. Zlasti kur-niki in druge življenjske potrebščine so v veliki nevarnosti. Ljudje popravljajo ključavnice, ojaču-jejo zapirala, pritrjujejo alarmne zvonce, bedijo in stražijo, pa vse nič ne pomaga. Ko zjutraj pregledajo svoje kurnike. je perutnina v noči odfrča-la, iz kleti pa so izginile razne težko pogrešljive dobrine. Pred dnevi so se neznani uzmoviči v nočnih urah utihotapili v župnišče v Vipolžah v Rrdih in odnesli okrog 20 putk in piščancev ter 3 gosi. Iz hiše Alojzijo Klinec. tudi v Vipolžah, so v prav tisti noči odnesli perila za okrog ,r>00 lir Tega naštevanja bi ne Itilo zlepa konec, če bi hoteli navesti vse tatvine. Največ je pa takih, ka terih nihče ne javi, ker se spretnim tatovom navadno posreči izginiti v temi. Iz Reške pokrajine Nova maša na Premu. Ze 27 let je minulo, odkar je imel novo mašo na Premu sedanji košanski župnik g. Kovačič. Preteklo nedeljo pa je Prem doživel spet lep praznik, ko je zapel novo mašo domačin g. Pavel Mršnik. Ogromno število ljudi je prišlo k tej slovesnosti, da je bila lepa premska cerkev nabito polna. Prihitelo je tudi mnogo duhovnikov iz reške in tržaške škofije, tako kanonik msgr. Salvadori, trnovski dekan Jamašk, radovljiški dekan Fatur in drugi. Župnik Kalan iz Knežaka je kot novomašni govornik v krasnih besedah orisal lik duhovnika — pridigarja v besedi in dejanju. Vrlim Premcem čestitamo k lepemu slavju ki jim bo še dolgo ostal v svetlem spominu, novomašniku g. Pavletu pa želimo obilo blagoslova božjega v vinogradu Gospodovem. Gozdovi gore. Na Silvestrovo popoldne se je vnel cel kompleks borovih gozdov nad Šembijami. Po velikem naporu se je le posrečilo ogenj malo omejiti, a kljub temu je škoda ogromna. Življenje in smrt. V trnovski fari ie preteklo leto bilo 161 rojstev, 95 smrti, v zakonski 6tan pa je stopilo 56 parov. Z Gorenjskegr (fauleiter dr. Rainer je v torek obiskal Gorenjsko in se je ustavil na Bledu, v Kranju in Radovljici. V sredo je obiskal še druge kraje na Gorenjskem. Začetek pouka na kranjski gimnaziji preložen. Vodstvo zavoda poroča, da so mora začetek rednega pouka na zavodu ponovno odgoditi in da bo začetek pouka pravočasno javljen. Notariat za ves radovljiški okraj je v Radovljici. Novi notar in pravni zastopnik pa ne posluje le v Radovljici, ampak v določenih dnevih med tednom tudi v Tržiču, na Jesenicah in v Bohinjski Bistrici. Kinopredstave v Mežiški dolini. V Mežiški dolini je konec leta gostoval potujoči kinematograf. V Mežici si je film ogledalo 163, na Žerjavu pa 346 obiskovalcev. S Spodnjega štajerskega Nahirke volnenih izdelkov v spodnještajerskih okrajih. V celjskem okraju so v ponedeljek oddali drugi vagon nabranih volnenih in krznenih izdelkov ter 621 parov smučk. Tudi za tretji vagon so nabrana darila že urejena in v glavnem zavila. V slednjem vagonu je tudi zbirka, nabrana v trboveljskem in krškem okrožju, ki je kljub temu, da je po večini kmečko, mnogo doprineslo k nabirki. V ponedeljek so izročili tudi v Ptuju nabrana darila iz ljutomerskega in ptujskega okraja. Vsega skupaj je bilo nabranih za tri vagone darov. Vsega skupaj je Spodnja Štajerska odposlala doslej 8 vagonskih pošiljk volnene robe, kožuhovi-nastih izdelkov in zimskošportnih potrebščin za nemško vojsko. Lepe zbirke pa še čakajo, da bodo urejene in primerno zavite. V vsej Spodnji Štajerski so zbirali darove na 178 zbirališčih, ki so pošiljala darove na tri osrednja zbirališča na Spodnjem Štajerskem. Darovano blago so šivale • in urejevale ženske iz Spodnjega Štajerskega v 181 : krojačnicah. Vsega skupaj je na Spodnjem Šta-j jerskem sodelovalo pri nabiranju 14.000 prosto-I voljnih [jomočnikov in pomočnic, članov štajerske domovinske zveze, 110 krojačev in krznarjev je I v svojih delavnicah omogočilo z delom brez pre-stanka hitrejši prevzem darov. Prva civilna poroka v Novi Cerkvi pri Celju. Pred kratkim sta se v Novi Cerkvi pri Celju civilno poročila prva domačina, Martin Lešnik in Angela Stegel. Poročil jih je župan Kompoš. V duševni zmedenosti je pustila v Mariboru stanujoča vdova uradnika Okrožnega urada Kiudra odprto pipo plinske peči. Čez noč se je stanovanje napolnilo s plinom in ko so sosedje zjutraj Kristusova zgodovina Giovanni Papini i • 13. Predvečer (Nadaljevanj« ' V Jezusu se taka dozdevna preteklost izpro-obrnjencu ne pojavlja nikdar in v nobeni obliki. Ne pojavlja so v nobeni aluziji in prispodobi, ni je opaziti v najmanjšem njegovem dejanju, v najbolj nejasni njegovi besedi. Njegova ljubezen uo grešnikov ne kaze nobencira sledil trdoglavo vročice spnkornika. ki hoče sprenhračatl. To je ljubezen iz narave, ne iz dolžnosti, bratska nežnost brez zapletenega očitka, prostovoljno bratstvo prijatelja brez renčečega odpora. Privlačnost čisteča nasproti nečistemu, čistega, ki se ne boji. da sc umažo. iu ve. da more očistiti nesebična ljubezen, ljubezen svetnikov v trenutkih največje svetosti. Ljubezen, ki dela vse drugo ljubezni majhne, ljubezni, kakršne niso videli pred njim. Ljubezen, ki jo redkokdaj najdemo v posnetku to ljubezni. Ljubezen, kj se ho Imenovala krščanska ljubezen iii nikoli drugače. Božja ljubezen, Jezusova ljubezen. Ljubezen. .lezus jo hodil med grešnike. a ni bil grešnik. Prišel je. da sc »koplje v tekoči vodi pred Janezovimi očmi. a ni imel madeža na sebi. Jezusova duša je bila otroška duša. tako otroška. da je nadkriljevala modrijane v modrosti in svetnike v svetosti. Brez trohico puritanske strogosti. brez strahu lirodolomca. ki se jo komaj rešil na obalo. Skrupulozni dlakoeepci morejo smatrati za greh tudi najmanjšo prekrške popolno dovršenosti in nehotenega neizpolnjevanja katoro koli šeststotih zapovedi zakona. Ali .loziis ni bil niti farizej niti puritanec. Vedel ic. kaj je greh in kaj je dobro in ni izgubljal duha v labirintu črk. Poznal jo življenje. Ni zavračal življenja, ki ni dobrina, a pogoj vsoh dobrin. Jed in pijača nista zlo. Zlo tudi ni. čo gledaš svet. tudi ne. fo s pogledom želiš dobro roparju, ki so skriva v sonci, in zoni, ki si jo namazala listnico, da zakrije slod poljubov, in katoro ni prosila. In vendar pride Jezus v sredo grešno množico. da so kopijo v Jordanu. Ta skrivnost ni ta-jinstvona za onega, ki no najdo v Janezovem obnovljenem obredu najobičajnejšega pomena. Jezusov primer jo edinstven. Jezusov krst jo enak drugim na videz, toda presojati ca jo troba drugače. Krst ni samo čiščenje telesa kot simbol volje, da očisti dušo, ni ostanek primitivno analogijo o vodi, ki milijo materialne madež« in za-moro očistiti tudi duševno madeže. Pri Jozusu ni prišla v postov ta fizična metafora, koristna v preprosti simboliki, obred, potreben telesnim očoni množice, ki rabi materialno podlago, da veruje v nematerialno resnico. Jozus jo pa prišol k Janezu, da se izpolni prerokovanje o predhodniku. Pokloni se prod prerokom ognja in s tem prizna, da jo pravi poslanec, ki jo storil svoj« dolžnost in more torej reči, da jo izvršil svojo nalogo. Ko so Jezus podvrže simbolični invoslituri. dajo dejansko Janezu zakonito invostituro predhodnika. Ako bi kdo hotel videti v Jezusovem krstu drugo simboliko, bi so morda spomnil, da jo kopanje v vodi simbolični preostanek ljudskega žrtvovanja. Stari narodi so skozi stoletja Imeli navado. da so ubijali sovražnike ali celo katerega svojih rojakov za žrtev razsrjonim božanstvom, da operejo kakšen težak ljudski prestopek ali da zadobe izredno dobrohotnost, rešitev, ki so je zdela brezupna. Izraelci so darovali Johovj življenje prvorojencev. V Abrahamovem času io bil ta običaj odpravljen po božji narcilbi, toda ne brez poznejših prekrškov. Določeno žrtvo so pokončava]! na različno načino. tudi z utopljonjom. V Ciporskom Kuriju, v Tcracini. v Marsojlu so motali šo v zgodovinskih časih vsako loto enega človeka v morje. In someščani so smatrali žrtov kot svojega rešitelja. Krst jo ostanek obrednega potapljanja. In kor so je to žrtvovanje v vodi smatralo za dobrodelno za žrtvovalco in zaslužno za žrtov. sc jo lahko smatralo za začetek novega življenja, za vstajenj«. Kdor se v vodi potopi, umre za rošonjo vsoh in je vreden, da oživi. Tudi potom, ko jo 1»i I pozabljen ta divji začetek, je ostal krst simbol preporoda. Jozus jo moral pravkar začeti novo dobo svojega življenja, svoje resnično življenje. Potapljanje v vodo jo pričalo njegovo voljo, da umre, istočasno pa zagotovitev, da vstane. Jozus no stopi v roko. da s« okopljc. temveč da označi, da začenja svojo drugo življenje in du bo njegova smrt samo navidezna, kakor jo navidezno tudi njegovo čiščenje v Jordauovi vodi. vdrli v stanovanje, so našli vdovo, njeno Uletno hčerko Armando in 13Ietnega sina Karla že v nezavesti. Že na prevozu v bolnišnico, sla umrla oba otroka, vdova pa se bori za življenje. Smrt dvornega svetnika Verderberja. V Gradcu je pred dnevi umrl Kočevar, dvorni svetnik Viktor Verderber, ki je pred vojno služboval več let tudi v Mariboru in se je močno udejstvoval v vseh nemških organizacijah. Po zadnji svetovni vojni se je z ostalimi N®mri nre^elil v Gradcc. kjer ie živel v pokoju Ljubljanski pokrajinski Dopolavoro bo priredil v nedeljo, 25. januarja 1942-XX »Dilctantski dan«. Tega se lahko udeležijo vsi državljani slovenske narodnosti, ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini in so dobrega moralnega vedenja. »Diletantski dan« je razdeljen v tri oddelke: a) glasba, b) petje, c) posnemanje. V odseku a) bodo lahko nastopali oni, kateri igrajo na glasbila raznih vret; v odseku b) oni, ki imajo izredne pevske sposobnosti, v odseku c) pa oni, ki imajo izredne sposobnosti v posnemanju, izvzemši takih, ki bi utegnili aaliti vero, dostojnost, ustanove. Udeležba je dovoljena obojemu spolu vštevši tudi otroke Udeleženci morajo predložiti prošnje za vpi6 do 18. januarja 1942. Formular za prošnjo dobijo na sedežu pokrajinskega Dopolavora (Tabor 13, telefon 26-21). Pokrajinski Dopolavoro si pridržuje pravico zahtevati, da na sedežu izvedejo vsi tekmovalci skušnje ter lahko izključi one. ki bi se pokazali nezadostno pripravljeni. Posebna komisija treh umetnikov bo izrekla razsodbo. Prireditev se bo vršila pred občinstvom in tozadevni program bo vseboval imena vseh onih, ki se bodo udeležili. Začetek bo ob 14 dne 25. januarja 1942-XX. Tekma harmonikarjev 22. februarja pa bo priredil ljubljanski pokrajinski Dopolavoro jx>krajin6ki natečaj za harmonikarje. Natečaja se lahko udeležijo vsi državljani slovenske narodnosti, ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini in ki so dobrega moralnega vedenja. Tekmovalec mora podpisati posebno prošnjo za vpis v natečaj, katero lahko dobi v pisarni Pokrajinskega Dopolavora (Tabor 13. telefon št. 26-21). Natečaj je razdeljen v dva razreda: 1. kroma-tično harmoniko za otroke a), za odrasle b); 2. klavirsko harmoniko za otroke a), za odrasle b). Kandidat mora izvesti tri muzikalne komade, od katerih je eden obvezen, dva pa lahko izbere sam. Obvezni komad je določen za kromatične harmonike, za klavirske harmonike za otroke in odrasle. Posebna komisija, katere se udeležijo tehnični ravnatelj za glasbo in zbore ter ravnatelj ljubljanskega EIAR-ja bo dokončno odločila kandidatov sprejem ali pa nasprotno ter zahtevala od istega, da nadomesti prostovoljno izbrana komada z drugima, ako bi ne imela umetniške vrednosti. Komisija bo Stoletja prej, preden so začeli z obnovo olimpijskih iger, so gojili Japonci svoje stare ljudske športe. Znano je na primer, da so prirejali težko-atletske tekme že v prvem stoletju jx> Kristusu. Od raznih izvirnih športov, katere so gojili stari Japonoi, sta prodrli v svet le dve panogi: jiu-jitsu in namizni tenis. Na drugi strani pa so Japonci sprejeli od evropskih narodov lahko atletiko, boks, igre z žogo, smučanje itd. Zanimivo pa bo zvedeti, kdaj so začeli Japonci smučati. Znano je namreč, da so dosegli na olimpijskih igrah v Garmiscbu že prav dobre rezultate. Približno takrat, ko je prinesel Kunaver v Ljubljano prve moderne smuči in ko se je Badjura udeležil prvih vojaških smuških vaj v Bohinju, so se tudi Japonci začeli učiti smučanja. Leta 1904 se je zgodila neki vojaški posadki, ki se je v snegu vzpenjala na Hakkodason. prva večja zimska nesreča. Snežni plaz je zasul 208 vojakov. Ko je švedska vlada zvedela za nesrečo, je poslala japonski vojski dva para smuči z namenom, da bi se tudi Japonci seznanili s koristnim orodjem za hojo in vožnjo po snegu. Za te smuči pa se nikdo ni zmenil in lepa gesta je ostala brez koristnih posledic. Nekaj let jiozneje je poslala avstrijska vojska majorja Lercha na Japonsko, kjer naj bi proučeval metode vojaške izobrazbe. Majorju Ler-chu so naročili, naj vzame s seboj par smuči kot vzorec, na Japonskem pa naj da izdelati 10 parov, katere naj podari oddelku, ki ga bo sprejel v goste. Ko je general Nagaoka zvedel za dar, ki ga prinaša avstrijski častnik, in za njegov namen, da misli pokazati Japoncem umetnost smučanja, je bil užaljen, češ, tega smešnega športa nas vendar ne bodo učili tujci. Izdal je svojemu častniku nalog, da se mora taikoj naučiti smučanja tako dobro, da bo za zgled novemu gostu. V ta namen so tudi morali v naglici prevesti nek francoski smuški učbenik. Prvi japonski smučar pa ni imel sreče. Učil se je bele opojnosti, bH pa je več na tleh kot na nogah in vsak smuk je končal z obvezno piko. Ko je prišel avstrijski major in pokazal svojo izurjenost na smučeh, so se prepričali, da so smuči tudi za vojsko uporabna priprava. Prepričali pa so se tudi, da je smučanje spretnost, ki zahteva veliko vaje. Major Lerch. prvi smuški učitelj na Japonskem, je postal čez noč popularen in je dobil veliko število podjetnih učencev. Januarja leta 1911 so ga na- KULTURNI OBZORNIK Pregled knjižnega trga leta 1941 Znanstvena in poljudno znanstvena bilanca Izredne cene pa so asketična dela, ki jih je priredil dr. Eajdiga Vilko, bodisi da jih je napisal sam (Pisma o trpljenju) ali pa prevedel iz največjih sodobnih asketskih pisateljev (Plus: lzžarcvajmo Kristusa, Schrijves! Jezus duhovnik). Tudi Pire A. je napisal razmišljanja o skrivnosti in smislu trpljenja. — Zanimiva molitvenika sta Šmarnice Scigerschmida Kraljica miru ter zgodovinski opis Nove Štifte, ki sta ga spisala pokojna Skubic in dr. Trdan v obliki molitvenika z najnujnejšimi molitvami. Janko Sušnik je spisal Knjižico za krščansko družino, jjosebno navodilo pa je izšlo za vodstvo Marijinih družb (Voditeljem Marijinih družb). Imenujemo naj tu še Apostolsko konstitucijo za ljubljansko škofijo. — Versko pedagoškega značaja pa je pouk spolnega vprašanja z verskega staiišča, kakor ga je podala Bregarjeva v knjižici Odkod sem. mati? Poseben znak knjižnemu trgu v letu 1941 pa je dalo izhajanje številnih slovnic in slovarjev italijanskega jezika. Toliko volje morda še noben narod ni pokazal, da bi se naučil jezika svojih go-spodarjev, kakor naš v tem razdobju. Prav v tem času je izšel veliki Bajc-Kalanov italijansko slovenski slovar, ki pa se je pripravljal že nekaj let prej ter predstavlja sedaj gotovo najboljši slovar. Na novo sla tudi dr. A. Uebcljak in dr. V, Stcrnad odločala po sledečih vidikih: 1. Splošni muzikalno-sti; 2. Harmonični natančnosti, ritmu, dinamiki, izrazu in tolmačenju; 3. Tehnični stopnji (virtuoznost) Kandidat sme zaigrati še četrti komad, seveda, ako navzoča komisija smatra, da je to potrebno. Komisija more na podlagi števila tekmovalcev in njihove sposobnosti predlagati izvedbo skupnega koncerta in določiti glasbene komade, ki naj se igrajo. Ta koncert se izvaja mesec dni po natečaju. Komisije — ki bo sestavljena iz šestih oseb. vštevši predsednika se bodo udeležile osebe nedvomne sposobnosti, izbrane med profesorji akademije in iz članov stalne komisije za natečaje igralcev na harmoniko ljubljanskega sejma. Komisiji bo priključena se sedma oseba, izbrana med občinstvom, ki prisostvuje skušnjam. Službo tajnika ba vršil tehnični ravatelj za glasbo in zbore. Za vsakega tekmovalca se bo izjiolnil zapisnik razsodbe. Komisija bo določila v zboru najvišjo mero tridesetih točk za vsako sestavino ocene. Zmagovalec natečaja bo kandidat ki bo dosegel najvišje število točk. Vsi tekmovalci bodo razvrščeni po dobljenih ocenah. Natečaj bo v prostorih pokrajinskega Dopolavora dne 22. februarja 1942-\X in se bo začel ob 9. Občinstvo ima prost vstop. Tekmovalcem, ki bivajo izven Ljubljane, bodo povrnjeni 6troški za prehrano in pot, [x> predložitvi tozadevnih listin. Nagrade za harmonikarje: 1. nagrada koristen predmet v vrednosti 350 lir — diploma; 2. nagrada koristen predmet v vrednosti 250 lir — diploma; 3. nagrada koristen predmet v vrednosti 175 lir — diploma. Delile se bodo tudi druge nagrade. Vsi tekmovalci pa dobe diplomo o udeležbi. Prošnje za sprejem v natečaj se morajo predložiti pokrajinskemu Dopolavoru (Tabor 13) najpozneje do 15. februarja 1942. Najboljši iz obeh tekmovanj bodo prijavljeni ljubljanskemu EIAR-ju za eventualno sodelovanje in 6prejem. Prva dva po oceni bosta poslana na stroške generalnega tajništva N. U. D. v Rim na radio oddajo rimske fiostaje EIAR-ja ob priliki »30 minut v 6vetu«. Po skrbi pokrajinskega Dopolavora bodo vsi udeleženci zavarovani na i6ti način, ki velja za prireditve organizacije od N. U. D., dočim odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala stvarem. smuškega učitelja prosili, da je priredil prvi smuški tečaj. Istega meseca je guverner tiste pokrajine zajiovedal, da se mora udeležiti posebnega smuškega tečaja tudi trideset učiteljev. Med temi so bile tri ženske. (V Ljubljani je bil prvi smuški tečaj januarja leta 1914.) Lerch je postajal vedno bolj popularen. Časnikarji so prihajali, da bi ga fotografirali; z neokretno kamero 60 mu sledili po snegu, ujeli pa ni§o ničesar. Pravijo, da so se fotografski strokovnjaki nadvse trudili, da bi izboljšali aparate, ki bi naj ujeli letečega smučarja in da velja smuškemu športu pripisati tudi zasluge za napredek v fotografiji. V propagandne namene so fotografirali nekaj najlepših gejš na smučeh in pošiljali razglednice kot novoletno voščilo. Ko se je pojavil prvi smučar na podnožju gore Fuji (3376.30 m), so pridrveli vaščani gledat zagonetnega spretneža, otroci pa so pripovedovali, da so videli čudovito žival, ki plava po snegu na nogah. Kako hitro se je razvil smuški šport na Japonskem, priča dejstvo, da se je povzpel major Tsu-rumi že leta 1913 pozimi na vrh gor3kega velikana Fuji. Že pred svetovno vojsko so začeli ustanavljati smuške klube in prirejati smuške tekme. Prvi smuški časopis »Gore in smučk so ustanovili v Sapporu, ki se je razvil pozneje v največjo zimskošportno postojanko na Japonskem. V okolici Sappora bi se morale vršiti leta 1940 prve svetovne zimske olimpijske igre na Japonskem. Smučarji, pripravite smuči I Dolgo smo čakali letos v Ljubljani na ujioraben sneg za smučanje. Pred božičem nas je večkrat pozdravila bela odeja, ki pa je bila prezgodnja in pretenka. Danes sneži že drugi dan. Najprej se je sneg na mokri podlagi topil, sedaj pa ga je že 10 cm in še vedno sneži. Prišel je čas, ko bodo prišli tudi smučarji in sankači na svoj račun. Klanci okrog Ljubljane bodo spet oživeli. Mladina, ki ima podaljšane božične počitnice, bo imela dovolj priložnosti za zdravo razvedrilo na smučeh. Za prijatelje zimskega športa je sedaj zadnji čas, da privlečejo s podstrešja smuči in gojzerice in |ih pripravijo za prvi start v belo opojnost. Če ne bo prenehalo snežiti, bomo imeli jutri prvi smuški dan v letošnji zimski sezoni. sestavila Italijansko slovenski slovar, ki je prav tako zelo uporaben ter obširen. Manjšega obsega je dr. Tavzesov Slovensko italijanski slovar. Isti je izdal Slovensko italijanski slovar ter tudi Trgovski slovar. Slovensko italijanski slovar je izdal tudi dr. Grad. Posebni slovarček je izšel v založbi Turk, ki pa je samo jronatis starejšega in tudi že zastarelega slovarčka. Med slovnicami je prvo mesto zavzela nova predelava dr. Lobnovc Italijanske vadnice I. in II. dela. Zanimiv je Gradov Italijanski tečaj za Slovenec, ki je izhajal v sešitkih ter predstavlja ves kurz v pedagoško zelo sodobni metodi. Zelo sprejemljiva in praktična je tudi slovnica dr. Nemija (dr. Nemca!) iz Gorice (Italijanska slovnica) ali pa ponatis Mare Grc-goričeve v Ljubljani. Praktičnega značaja so bili pogovori Parlate 1'italiano prof. Kureta. Poleg teh slovnic, pa je tudi vsak pomembnejši slovenski dnevnik ali tednik prinašal osnovne pojme italijanske slovnice, ki se je poučevala tudi po radiu. Poleg italijanščine je bilo veliko zanimanje tudi za nemški jezik, kar spričuje tudi ponatis Piskcrnikovega Nemško slovenskega slovarčka. — Kurot je izdal II. del Francoščine brez učitelja. Isačcnko pa Berimo ruski!, posebno čitanko, ki naj dopolnjuje njegovo rusko slovnico iz prejšnjega leta. Isti je izdal tudi svoje staroruske študije v ruščini v Ljubljani (drevnie ruskie etjudi), kar je gotovo svojevrstna zanimivost. Z izpreinemho vsega življenja pri nas so sc izpremenile tudi šolsko knjige, ki so nekatere sedaj izšle na novo, druge v predelanih izdajah, tretje zopet samo z nekaterimi majhnimi stvarnimi popravki. Vseh ne moremo tu imenovati, ker nam manjka celoten pregled, toda podčrtati moramo predvsem nove slovenske atlante (večjega, manj- šega in zgodovinskega), ki so ga oskrbeli slovenski profesorji z dr. Bohincem na čelu pri tvrdki Ago-stino v Milanu ter predstavljajo velik napredek z dosedanjo prakso. — Lepe slovenske čitanke so izšle v pomanjšani izdaji itd. Tu moramo imenovati ponatis Liturgikc, ki jo je spisal dr. Vrečar, dalje Erjavčev Pouk kmetijstva v ljudski šoli ter knjigo dr. Trdinove za pouk italijanščine po slovenskih šolah II libro i ta liano. Gotovo je na tem polju mnogo važnih sprememb, ki jih ne moremo registrirati, temveč samo opozarjamo nanje. Med disertacijami bi morali imenovati tudi zanimivo razpravo dr. A. Vratuše o Levcu kot uredniku »Ljubljanskega Zvona« ki je bila v tem letu edina disertacija iz literarne zgodovine. S tem pa tudi zaključujemo knjižni pregled za leto 1941. Morali bi imenovati sicer še izhajanje posameznih dnevnikov, tednikov in revij (kar smo mimogrede omenjali, pa bi še lahko dopolnili, kakor Planinski vestnik, Zadrugar, Slovenski učitelj, Slov. Čebelar, Orač), razne koledarje (kakor na pr. Gospodinjskega, Gledališkega, Misijonskega, Trgovskega itd.), kar vse ima svojo ceno, toda to bi nas zavedlo v prevelike podrobnosti. Sicer si tudi sedaj ne lastimo popolnosti, čeprav smo, upam, v splošnem dali pregled, ki nudi približno sliko našega knjižnega trga, kakor smo storili vsako leto. Primerjava med tem letom in drugim, zlasti po notranje vsebinski strani, bi pa dala gotovo zanimive rezultate, ki pa spadajo v delo poznejših generacij. td. Popravek. V članku je več tiskovnih napak, med katerimi omenjamo samo dve, ki močno kvarita smisel, namreč pripomba h Kljukčevim prigodam ki niso »6icer popačen prevod* temveč »ponašen prevod«, ter dr, Mišič ni izdal Vodnikovih pesmi, temveč Vodovnikove, ki je bil znan pohorski ljudski pesnik. Ostale napake 6i bo lahko vsak 6am popravil. Naša Opera Vsako leto v zimskih mesecih zajame bolezen veliko število ljudi s prehladom, influenco, obolenjem grla in drugimi nevšečnostmi. Zaradi toga trpi v tem času redni potek gledališkega sporeda. Iudispozicije, ki se jili v marsikaterem poklicu lahko preboli brez težav in bolezenskih dopustov, imajo lahko za pevce najtežje posledice, če jih ne pričnejo čimprej smotrno zdraviti. Zaradi takih obolelosti je bilo gledališko vodstvo v zadnjem času večkrat prisiljeno izpremeniti napovedano predstavo in jo nadoknadili z drugo, ali pa jo odpovedati. Reperloarne težkoče no zavisijo samo od bolezenskih primerov, temveč tudi od drugih okoliščin. Če zaradi obolenja enega ali več pevcev izpade trenutno kaka opera iz tekočega repertoarja, pomeni to močnejšo obremenitev tistih pevcev, ki nastopajo v drugih operah. Nekatere partije so naporne, da jih ne more peti pevec več večerov zapovrstjo in tako nastanejo zaradi potrebnega mu odmora nove težkoče v razvoju sporeda. Tako n. pr. je izpadla trenutno zaradi ponovne obolelosti sopranistke »Madame Butter-flv< iz repertoarja; zaradi bolezni ene izmed nosilk glavnih partij pa je, morala biti preložena premiera operete >P!es v Operi*. Ker je tekoči repertoar za abonente deloma močno izčrpan, novo naštudirane predstave pa zaradi bolezenskih primerov no morejo priti oa Spori Prve smuči na Japonskem Kako so sprejeli Japonci prvega 2}>IO£LK& novica Koledar Petek, 9. januarja: Julijan, mučenec; Bazilisa, devica in mučenica; Peter, škol; Marcijana, devica in mučenica; Revokat, mučenec. Sobota, 10. januarja: Agaton, papež; Viljem, škol; Gregor X., papež; Peter Orseolo, spoznava-lec; Nikanor, spoznavalec. Lunina sprememba: Zadnji krajec: 10. januarja ( ob 7.05 zjutraj, ilerschel na|>oveduje spremenljivo I vreme, sneg. Novi erobovl + Koniarjeva mama je za vedno zapustila svojo ljubljeno družino. Pokopali jo bodo dne 9. januarja ob pol 4 popoldne iz kapelice svetega Andreja na Žalah. Nuj ji sveti večna luč, preostalim naše sožalje! * _ Nov sneg. Po več dni trajajočem toplem valu je zavel v naših krajih od Karpatov prihajajoči snežni val, ki je spet pobelil plan in ravan. 2e v sredo so začele dopoldne naletavati drobne isnežinke na mokra tla. Popoldne pa je začelo pošteno snežiti in je do četrtka zjutraj v ljubljanski okolici padlo do 6.2 cm snega na mokra tla. Po mnogih kraiili Dolenjske in Notranjske so se pojavili močni snežni metež.i. tako da je po Kočevskem in Cabranskem snega spet nad I m visoko. Sneg je suh in primeren 7n smučanje. Vesele se ga zimski športniki, toda mnogi revni ljudje s skrbjo zro v bodočnost, ko niso preskrbljeni s kurivom. Zadnji čas je nastopilo delno pomanjkanje kurjave, v prvi vrsti ni v Ljubljani nn rnzpologo večjih množin trdega, posebno bukovega l°sa. Zadnji čns je bil zanimiv vremenski pojav. Na praznik smo imeli najvišjo toploto +R stopinj, ko smo imeli v sredo popoldne /e —4.2 stopin je mraza. V četrtek zjutraj pa je toplomer spet pokazal nad ničlo +5.8 stopinj. Barometer je padel na 758.7 mm. Novi sneg še ni oviral niti železniškega niti ccstnega prometa. Veliki zameti so se pojavili na Blokah. Pečnikarjev avtobus je s težavo premagal vse snežne ovire in znmete, ki so ponekod visoki nad I m. Kljub hudim zametom je Pečnikarjev avtobus v četrtek popoldne odpeljal iz Ljubljane čez Bloke v Stari trg pri Ložu. — Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani sporoča svojim učencem in učenkam, da sp pri-čne po božičnih počitnicah redni šolski pouk na vseh od-ckih in oddelkih v |xinedeljek, dne 19. januarja t. 1., ob 8 zjutraj. Ljubljana Cenik za zelenjavo In sadje št. 8 veljaven od 6. januarja 1942-XX Prva številka r>omcni cono v lirah na drobno, druga pa na debelo. Česen j 8.10, i). 10; korenje (rdeči korenček) 2.80, 3.20; karfijola 2.85, 3.45; Čebula 2.20, 2.80; solata (endivija, zobčasta in navadna) 3, 3.50: radič B.60, 7.40; zelena 2.85, 3.25; špinača 4.30, 4.80; pomaranče i. skupine (Moro-Tarocco) 1. vrste 6.05, 7.05; 2. vrste 5.30, 6.15; pomaranče II. skupine (Sangui-no-Sanguine.lla) 1. vrste 5.20, 6.10; 2. vrste 4.70, 5.50; pomaranče III. skupine (Biondo) 1. vrste 4.80, 5.70; 2. vrste 4.45, 5.15; fige suhe v celofanu 9.90, 10.05; fige suhe v košaricah 9.10, 10.50; limone za komad 1. vrste 0.50,0.56; limone za komad 11. vrste 0.45, 0.50; jabolka I. vrste 5.95, 6.85; jabolka II. vrste 5.35, 6.15; mandarine I. vrste 4.85, 5.65; mandarine II. vrste 4.45, 5.10; maroni I. vrste 6.20, 7.75; orehi Sorrento 13.45, 15.45; orehi italijanski navadni 11.50, 12.20; krompir domač, pri kmetu 1, na trgu 1.30; krompir zn seme »Binlje« 1.50; krompir za seme ostalih vrst 1.30. Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: parmene, re-netke, mošanjčki. champagne, Grafensteiner, Deli-ziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star, Impera-tore, Abbondanza, Sergente, Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrsto in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941 M. a. št. 358. Ljubljana dne 6. januarja 1942-XX. Visoki komisar: EM1LIO GKAZIOLI * I Stolna Vincencijeva konferenca se zahvaljuje gospe 1' ran j i Martine za KM) lir, ki jih je poklonila namesto cvetja na grob kanonika-prelata g. Ivana Sušnika. Bog povrni! I (it) letnico je obhajal T. januarja v Spodnji Šiški rojeni krojaški mojster Karel Vrtač-n i k. Kot pod jeten šiskar se je potem, ko so je izučil v obrti pri Preskerju na Sv. Petra cesti, lakoj nnjiotil v tujino, du se izjiopolni v svoji stroki. S člansko knjižico Društva rokodelskih pomočnikov je odšel v Nemčijo in je v raznih mestih delal 7 polnili let kot pomočnik. Leta 1912 se je vrnil v Ljubljano in se v Šiški osamosvojil. Leta 1910 se je poročil z gosjio Marijo, s katero ima štiri zdaj že odrasle otroke, katere je le|>o vzgojil in jiin tudi omogočil izobrazbo. Kmalu bo 50 let, odkar v s|>lošno zadovoljstvo in priznanje svojih strank krepko vihti šivanko za Ljubljančane. Ko mu vsi čestitamo. mu kličemo- Na mnoga leta! I V počastitev spomina umrle gospe Trošt Ivane je neimenovana darovala Učiteljskemu odboru za soc. pomoč 100 lir. Odbor se ji toplo zahvaljuje. | V počaščenje spomina blagopokojne gospe Ivane Troštove daruje rodbina A. Bukovec 50 lir za vdovo s 6 otroki. 1 Namesto cvetja na grob svojega dobrotnika l>ok. g. kanonika Sušnika Ivana je tiarovai g. Avgust Martinčič Vajenskemu domu 200 lir. I Koncert Ljubljanskega komornega dua, pianista rektorja Aniona Trosta in violinista prof. Jana Slaisa bo drevi točno ob pol 7 zvečer v veliki Filharmoničnl dvorani. Z umetniško dovršenostjo. ki je lastna obema odličnima izvnjalcema, bosta izvajala na svojem drugem večeru Beethovnovo Sonato v es-duru op. 12 št. 3, Cesar Fran-ckovo Sonato v a-duru in Resplghijevo Sonato v h-molu. Troje sijajnih del tovrstne literature, ki pa so mod seboj |>o svoji gradnji in čustvovanju /elo različna, zalo pa tem Interesantnejša. Izvedba bo prvovrstna, zalo opozarjamo vse prijatelje komorne glasbe na nocojšnji večer v veliki Filhar-monični dvorani. Poudarjamo, da bo začetek točno ob pol 7. Konec pred 8. uro. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 1 Pianist Anton Trost. rektor Glasbene akademije v Ljubljani, je nedvomno naša najbolj izrazila osebnost na področju reproduktivne solistične umetnosti ter so njegovi nastopi praznik vseh ljubiteljev klavirske igre. Na koncertu Glasbene Matico v juniju 1. 1. je izvajal prvič L, M. škerjan-čev koncert za klavir in orkester ter delu s svojo vzorno inter|>retacijo ter virtuozniin obvladanjem vseh številnih tehničnih težkoč pri|>omogel do prodornega uspeha. Prav ta uspeh je naj>otil Glas-heno Matiro. da je za koncert L. M. Škerjančevih sinfoničnih skladb f>onovno vstavila v sj>ored skladateljev »Klavirski koncert«, ki ga bo oh drugi izvedbi prav tako interpretiral pianist Anton Trost. Zelja mnogoterih poslušalcev prve izvedbe ho s tem izjiolnjona, saj jo jmnovna izvedba sodobnih, modernih skladb za njihovo razumevanje neobhodno potrebna in vsakemu rednemu koncert- nemu obiskovalcu dobrodošla. Poleg te skladbe bo izvajano dvojo novih del, »Tretja simfonija« v c-duru in »Dramatična uvertura«. Na ta koncert oj»ozarjamo, ker predstavlja novost v naši koncertni jiraksi že s tem, da je ves večer posvečen simfoničnemu delu enega samega domačega skladatelja. Koncert po v ponedeljek, 12. t. m., ob pol 7 zvečer v veliki Unionski dvorani. Predprodaja vstojmic je v Matični knjigarni f>o običajnih cenah. 1 Za poskusen vlom 1 leto robije. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rn.jko Lederhas, je obsodil Toneta Severja, metlarskega poločnikn, doma iz Posavja, zaradi zločina poskušenega vloma na 1 leto robije. Sever je bil zaradi vlomov že večkrat kaznovan. Lani 18. novembra je vlomil v stanovanje Antona Medveda. Bil je zasačen. Pred sodniki je vse priznal in izjavil da si je skušal v Medvedovem stanovanju dobiti kako toplo zimsko suknjo. I Odlično je uspela prisrčna in ljubka komedija; »Cvrček za pofjo«. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so bili nad vse zadovoljni. Občinstvu toplo priporočamo, da si ogleda to skrbno pripravljeno delo. Na splošno željo bo ponovitev na »Rokodelskem odru« v nedeljo 11. t. m. oh 5 popoldne. Vljudno opozarjamo. naj si občinstvo preskrbi vstopnice. Opozarjamo na točen začetek. Med odmori godba! Predprodaja vstopnic je v društveni pisarni v Petrarkovi ulici 12. I. nad. EIAR — Radio Ljubljana Leziono venteMina quarta 9. I. ore 19. II-tempo d'inverno. — Vogliamo fare una passeggiatina? — Oggi? Con questo tempo? Guardate un po' il tempo che fa! — Si, e vero. brutto tempo. — Fa freddo? — Ahhastanza. Oggi alfaperto abbianio cin-que gradi sotlo zero; stanotle ha gelato. — Allora restiamo piuttosto a časa, a goderci il caldo. K il baromelro coui e? — Al brutto. — F il cielo? — K' uniformomentp erigio, molto roperto. — Ma non novica aneora. spero? — Non aneora; le montagne perč da un pezzo sono tutte coperte di neve. — Tira venlo? — Si che tira; un vento freddo, un ventac-oio di tramontana. — E allora, decisamente, preferisco restar a časa. Esercizio. Traducete: Ali si videl moja brata? Videl . sem ju in jima rekel, naj (di z nedoločnikom) I naju počakala. — Ali mi hočeš kupiti šopek (mazzolino) teh lepih vijolic (violetta)? Zelo rad. Hvala ti (z glagolom ringraziare). — Prosi te, da (di z nedoločnikom) mu vrneš (rendere) cepin (piccozza), ki ti sa je posodil pred enim mesecem. — Ali potrebuješ (aver bisocno di) novo obleko? Zelo jo potrebujem. — Brat piše, naj (di z nedoločnikom) mu pošljemo nekaj (un po') perila (bianeheria). — Kaj Vam je povedal lepega? Nič zanimivega. — Napravi mi limonado (limo-nata)! Ali jo hočeš toplo ali mrzlo? Napravi jo mlačno! — Ali si jim vse povedal? Sem. In kaj so rekli? Da jim je žal (biti žal = dispiacere). — Tvoj načrt (proeetto) mi ugaja; odobravam (approvare) ga. —. Kaj ste mu hoteli kupiti? Se sam ne vem. — Ta kava je izvrstna; ali jo hočeš tudi ti skodelico? — Te cigarete so zelo lahke; jx>kadim jih pet ali šest na dan. — Jaz pa sem nehal (smettere di) kaditi. Italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji; Filmski operater zasleduje akcijo italijanske pa- trole po zamrznjeni reki ^ vrsto, gledališče ni moglo obdržati predvidenega reda v poteku abonentskih predstav. Zaradi preurejenega izhajan ja časopisov je včasih nemogoče pravočasno objaviti spremembe sporeda, kar predstavlja za gledališko občinstvo kakor z.a vodstvo gledališča novo nevšečnost. V prejšnjih sezonah je gledališče lahko nadomestilo naše obolele pevce z gosti iz Belgrada in Zagreba, letos pa je to nemogoče. Uprava Narodnega gledališča se nadeja, da bo našla pri p. n. abonentih in drugih gledaliških obiskovalcih razumevanje za navedene težkoče. Kramolc-Tomc: Pesmarica Pravkar je izšla Kramolc-Tomčeva Pesmarica za uporabo v vseh vrstah šol. Kot t6ko jo je odobril Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino; založila jo je Pokrajinska založba v Ljubljani. Cena 14 lir. Zaradi novo nastalih razmer je ftostala prejšnja Kramolc-Tomčeva Pevska vaduica, vsaj kar se pesemskega dela tiče, praktično nerabna. Učenci so dobili v novem šolskem letu v roke samo njen teoretični del; praktični del, pesmi, ki je neobhodna j>otrebna podlaga vsemu pevskemu jiouku, sta pa avtorja preuredila in na novo izdala. Vsebinsko je ta del zelo bogat. Čeprav je odpadlo veliko število prejšnjih pesmi, je v tej izdaji še vedno 93 izključno slovenskih pesmi, Med njimi so narodne, umetne in nekaj ponarode-lih nabožnih pesmi. Vse so pa take, ki se j>ojejo na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Pesmarica se prične z najpreprostejšimi pesmimi, ki imnio to svrlio, da učence seznanijo z intervali, z ritmom, s taktom. Za enoglasnimi pridejo kaj kmalu dvoglasne in še pozneje tro in štiriglasae pesmi. Razporejene so po tonovih na- činih; večina so seveda v duru, nekaj je tudi molovskih. Pesmim, ki služijo v prvi vrsti učnemu namenu, sledi lepa vrsta pesmi, ki se morejo j>o-rabiti tudi za koncertno nastope mladinskih zborov. Tri pesmi imajo že v tej izdaji tudi klavirsko spremljavo. Da pa ne bi zbirka preveč narasla, l>osta iz.dala avtorja predvsem učitelju namenjeno klavirsko spremljavo k večjemu številu pesmi; marsikaka enostavna in znana pesmica dobi jx>tem čisto drugo lice. Avtorja sta se pri izbiri pesmi ozirala tudi na to, da so v zbirki zastopani jx> možnosti vsi slovenski avtorji, ki jih je bilo mogoče v ta okvir pritegniti; med njimi je na primer tudi Gallus z dvoglasnim kanonom Eripe me Domine. Tako spoznavajo učenci no samo različne pesmi, ampak tudi različne skladatelje, s Čimer si svoje obzorje znatno razširijo. Pesmi je. s pisavo, ki skoraj tekmuje s tiskom, napisal Roman Pahor; izviren načrt za platnice je napravil Božidar Kramolc. Tako so dobili učenci v roke okusno prirejeno zbirko, ki jih bo še preko šole spremljala v življenje. Pesmarica bo pa seveda dobrodošla ne samo učencem, ampak tudi vsem drugim, ki se izven šole zanimajo za razvoj in napredek slovenske mladin. _glasbc. * Lojze M a v, »12 v zakramentu« za mešani zbor in orgle zložil — —. Odobril šk. ordinariat v Ljubljani 2.8, marca 1911 št. 1430. Ljubljana, 1941-XX. Založil L. Mav, opalografiral Roman Pahor, Ljubljana. Cena: part. 1« lir, glasovi po 4 L. Najboljši dokaz, da so skladbe na vso moč porabile, je to, da so glasovi prve izdaje že pošli, še preden je bila zbirka v časnikih oglašena in ocenjena. In res so v njej zbrane skladbe zelo različnega značaja: od preproste, na videz mo£uo skromne recitacije do mogočno razgibanih del; od mirne, tihe, vase zamišljene meditacije do slovesnega slavospeva; od ljubke, božajoče pastorale do skoraj asketsko strogih oblik; od mest običajnega, recimo objektivnega pojmovanja do milejših, kar lirično navdahnjenih, ki bi se jim najbolj I>odala oznaka: »pesmi brez besedi«. — Poudariti pa moramo, da so skladbe navzlic tej bogati raznovrstnosti vse zapovrstjo prav cerkvene in skrivnostno besedilo lepo in jmmerno odevajo, da bo še bolj učinkovito. — Tisk je lep in razločen, cena primerna, saj je papir videti zelo trpežen. — Pri 7. številki naj bi ritem bil označen preprosteje: 5/(, petčetrtinski namesto kakor je sedaj označen bolj zapleteno: a/\ + s/«> tri in dvočetrtinski. Res da se pri nas nekateri petčetrtinskega ritma uporno branijo, drugi celo dokazovati skušajo, da ga sploh ni: pa vendarle je; če ga nekateri zahodnjaški narodi nimajo ali ne rabijo, je nam Slovanom kar v krvi; naša narodna pesem ga neštetokrat kaže; rabijo ga in so ga rabili največji in najslavnejši slovanski skladatelji. Med nami to slovansko ritmično jiosebnost nadvse učinkovito rabi Arnič v svojih novejših velikih delih. Petčetrtinski ritem ima namreč v sebi neko prvobitno silo, ki sktedbo ritmično in melodično mogočno poganja. Tudi za dirigiranje je preprostejša oznaka, kakor so jo rabili veliki mojstri in jo še rabijo, edino priporočljiva, ker je skoraj kar edino mogoča. — Izvrstne skladbe priporočamo. — Ki. Pred razstavo slikarja Zorana Mušiča pri Obersnelu. V galeriji Obersnel na G0sp9svctski cesti v gornjih prostorih bo odprta v nedeljo 11. t. m. razstava del akad. slikarja Zorana Mušiča. Razstavljal bo olja in gvaše, pokrajinske motive, domače in tuje (španske) ter študije in tihožitja. Razstava obeta biti zanimiva. Vsakemu je nujno potrebna knjižica' Kako uporabimo oblačilne nakasntce V njoj so pregledno in natačno dana vsa navodila kupcu za vse vrste oblačilnih predmetov; označeno koliko točk sire odrezali trjiovec za lo ali ono vrsto t>la«a kateri predmetiso • v svobodni prodaji itd. Ta pre- ^^ koristna knjiž'ca slane 1'50 L LJUDSKA KNJIGARNA. PRED ŠKOFIJO ST. 5 Gledališče Drama. Petek. 9„ ob 17: »Hamlet«. Bed B. Sobota, 10.,^ ob 17.50: »Boter Andraž«. Izven. Znižane cene Nedelja. 11.. ob 14: »Petrčkove jToslednje sanje«. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.50: »Rokovnjači«. Izv. Opera. Petek. 9., ob 17: »Ples v operi«. Opereta. Premiera Red Premierski. Sobota, 10., ob 17: »Prodana nevesta«. Red A. Nedelja, II., ob 15: »Ples v operi«. Opereta. Izven. Radio Ljubljana Petek, 9. januarja: 7.30 Radijska jx>ročiia v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8 napoved ča6a. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Vokalni kvartet Lumbar. — 12.35 Orkester Cetra f>od vodstvom Angelinija. — 13 Napoved časa. — Radijska |ioročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. šijanca- Slovenska glasba. — 14 Radijska |->oročila — 14.15 Godalni orkester jx>d vodstvom Mannoja. — 14.45 Radijska f>oročila v slovenščini. — 17 15 Koncert mez-zosopranistke Mile Kogejeve ir basista Toneta Pe-trovčiča — 19. -Parliamo Pitaliano«. prof. dr Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. 20 Napoved časa: radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Pisana glasba. — 20.45 Simfonična sezona EIAR-ja: Simfonični koncert jx>d vodstvom Fernanda s sodelovanjem sopranistke Albe Anze'lotti in pianista Nikite Magalova. Mozartova glasba — V odmoru jiofjovor v slovenščini. — 22.45 Radijska poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Prosim gospoda, ki je 24. decembra pobral na stopnišču Sv. Petra cesta 55 zlati križec in uhan, naj ju odda proti nagradi Meti Voušin, gostilna, Sv. Petra cesta 55. Zberite knjige »Slovenčeve knjižnice«. - Vsaka knjiga broširana le 5 lir, vezane po 11 lir in 20 lir. Zapoznela novoletna voščila Iz Aleksandrovca želijo srečno novo leto vsem prijateljem in znancem naslednji: Skofjeločani: šink Stevo z družino, Zahrastnik Vinko, Vodeb Leojx>ld z družino, Fojkar Maks z družino, Aman Tone z družino, Eržen Pavlina, Je-senovec Jože z družino, Porenta Janez z družino, Zirovci: Oblak Janez z družino, Berčič Karel z družino, Bizjak Anton z družino, Demšar Vinko z družino, Maček Marjan z družino, Tušek Franc z družino, Erznožnik Janko z družino, Hribernik Edvard z družino, Podobnik Alojz z družino, Breznik Marija; Poljanci: Klobove6 Franc z družino, Kloboves Maks z družino, Vari Evgen z družino; Zmtnec: Sovine Jože z družino; Gorenja vas: Kovač Janez z družino; Brdo: Kersnik Anton z družino; Železniki: Lotrič Anton z družino; Špitalič: Robič Anton z družino; Peče: Merčun Ciril z družino; Motnik: Bajde Janko z družino; Kamnik: Tramte Marija; Litija: Keber Drago z družino; Sava pri Litiji: Zakotnik Angelina; Dob pri Domžalah: Alatičič Iv. odrijančka DNEVNIK PALČKA Okrenil sem se in sem skozi svojo šipiro zagledal velike, široke sani. »Bratje palčki,« sem dejal, »poglejte lepo priliko, da vsi prisedemo! Sani so velikanske, vsi bomo na njih in bo še ostalo dosti prostora.« »Da nas le ljudje ne bi zapazili,« je prijx>m-nil Bcloglavček, ki se boji ljudi. »Počakali bomo, dokler ljudje ne bodo odšli, pa bomo kar sedli in se odpeljali,« je izjavil Bradač. »Tako je!« so vsi pritrdili in se veselo odpravili proti hiši onkraj gozda. V Možje z zakritimi obrazi Med najbolj značilne prebivalce Afrike spadajo brez dvoma v gorovju alžirske Sahare prebivajoči Tuaregi, k| so prav za prav del Berbe-rov. Ta rod je morda potomec nekdanjh Libijcev ali Getulijcev. Sami s« sicer imenujejo Imoliar, Arabci pu jim prnvio Tuaregi. Tako jih imenujejo tudi Evropejci, ki so prevzeli io ime od Arabcev. liazmere, ki vladajo med Tuaregi, nas spominjajo nekdanjih naših srednjeveških razmer ln sicer prav iz časov križarskih voska. Zaradi tega so nekateri mislili, da so Tuaregi potomci nekdanjih križarjev, morda spremljevalcev francoskega kralja Ludvika Svetega. Je v njihovem življenju marsikaj, kar spominja na križ. Obliko križa opazimo na ročajih njihovih mečev in bodal, na gumbih njihovih sedel, na njihovih okraskih, celo na njihovih posodah in v njihovi pisavi je križ. Poleg tega najdemo v njihovem jeziku spomine na judovstvo kot n. pr. imena Savel, Elija, Jona, angel; Bogu pa pravijo Mesi. Pri Tuaregih vidimo neko posebnost, ki je drugod ne opazimo; možje majo namreč obraz od nosu doli zakrit. Tako zakriti so celo pri jedi in spanju. Za veliko predrznost bi smatrali Tuaregi, če bi kdo pokakal usta vpričo žena. Dočim so možje zakriti, so Tuareginje odkrite. Od kod ta navada in kakšen pomen ima, je neznano. Tuaregi sami pravijo, »da je nedovoljeno kazati vrata, skozi katera vstopa hrana v telo.« Sicer pa je Življenje Tuaregov tudi v drugih ozirih polno značilnosti in posebnosti. Tako nimajo Tuaregi hiš, marveč prebijejo vse svoje življenje na potovanju. Vsak rod ima določen okraj za potovanje. Tod hodi s svojimi kamelami, čredami koza in ovac ter išče paše. Pot ga zapelje česlo globoko v francoski Sudan. Vsi Tuaregi smatrajo delo za sramotno. Za vodnike karavan pa se zde kot rojeni in res je v njihovih rokah in pod njihovim vodstvom ves promet med alžirsko Srharo in francoskim Sudanom. Tuaregi se morajo pečati že zaradi tega s trgovanjem, ker je njihova zemlja skopa in jim ne nudi dovolj hrane. Tako n. pr. ne raste v Hogarju, ki je njihova domovina, dati jeva palma; tam tudi ni ni-kake industrije. Tuaregi ne poznajo tkanja, saj imajo njihove kamele in ovce kratko dlako in ne dajo volne. Datlje, sladkor in volneno blago dobivajo Tuaregi iz Tidikelta, to je iz neke skupine sosednjih onz v Sahari, kamor dovažajo ovce in živino v zameno za imenovane stvari. V Sudan izvažajo sol. ki jo je v Hogarju dovolj, pa tudi zdravilne rastline. Na potovanju so skoraj vse leto, le za žetev se vrnejo domov. Pri Tuaregih sta dve strogo ločeni kasti in sicer plemstvo (ihagarji) in podložniki ali tlačani (lmr'ad). Lastniki zemlje so plemiči, tlačani, ki so včasih z ozirom na zasebno premoženje bogatejši, pa jim morajo plačevati določen davek ali kakor pravijo, t dati plemenitim gospodom, okušati od vsega«. Plemič mora varovati in braniti svoje pod- ložne pred sovražnikom in jih podpirati po svojih močeh. Podložnik ali tlačan spremlja gospodarja tudi v boj in na lov; zato pa je deležen tudi plena. Da. celo volitev se smo udeleževati. Vsak rod ima svojega poglavarja; vsi poglavarji pa »o podložni kralju, ki mu pravijo anie-nokal. Kralja volijo vedno iz plemenitega rodu kel-ela. Teh volitev se udeležujejo tudi tlačani. Čeprav je kraljevska oblast dedna, vendar ne prehaja z očota na sina, marveč gre po materi (matriarhat) in sicer najprej na najstarejšega brata umrle, če tega ni, na najstarejšega sina materine sestre ali tete. Tuaregi so veliki, krepko razviti, žilavi, obenem pa lepe, nekako plemiške rasli. Človek ima občutek, da je pred rojenimi plemiči, četudi bi bilo glede čistoče in obleke marsikaj pripomniti. Oblečeni so navadno v temnomodre plašče (modra barva je zelo priljubljena pri Tuaregih). Ker pa je barva obleke taka, da rada pušča sledi na koži, so Tuaregi na to silno ponosni. Čim l>olj modra je koža, tem imenltnejše se jim zdi. Predpisi zahtevajo, da obleče Tuareg pri slovesnostih vse, kar ima. Zato je videti oh praznikih Tuarege, zlasti plemiče, ki gredo silno debelo oblečeni in Imajo na glavi šo visok humus, četudi pripeka sonce z vso svojo silo (celo do 70"). Mnogo Tuaregov nosi še takubo, to je dolg meč, ki ima ročaj, narejen v obliki križa. Tak meč so smeli nositi nekdaj le plemiči; toda, odkar je v rabi strelno orožje, nima lakuba več prvotne veljave. Kdor ima strelno orožje, je najbolj ponosen in ga vsi spoštujejo. Dandanes namreč najdemo med Tuaregi v rabi še sulice in iz antilopje kože napravljene ščite. Ruta, ki zakriva spodnji del obraza, je modre barve. Videti je le oči, ki jih pa pri velikih slovesnostih zakrijejo, tako, da stojiš vpričo maske. Ker morajo pri jedi in pijači privzdigniti zakri-vajočo ruto, moreš tedaj videti obraz teh ljudi in takrat jim daš prav, da si ga zakrivajo. Kakor je namreč lep zgornji del obraza, temne oči, visoko. plemenito čelo, tako brezizrazen, da, naravnost grd je spodnji del obraza. Da, do ust 6o aristokrati, od ust dalje pa banditi. Naravna barva kože ie svetla, nekako tako kot barva od sonca ožganega belokožca. Vendar je to barvo težko določiti, ker so zaradi barve obleke modro pobarvani in se nikdar ne umivajo. Pravijo, da bi po umivanju poslala koža preveč občutljiva za sonce, pesek in vihar (morda bo to držalo). Vse umivanje, celo obredno, opravijo s peskom. Po svojem vedenju so zelo veseli, odkriti; videti je, 'da se čutijo Evropejru enakovredni; polni so samozavesti. Imajo pa grdo napako, namreč beračenje. Držijo se gesla: »Ker imaš več kot jaz, zato mi daj!« Kar jim ugaja, jim moraš dati, sicer nimaš miru. Posebno na Evropejce imajo piko, o katerih so prepričani, da so zelo bogati. V primeri z njimi so res Seznam ljubljanskih optantov za preselitev (V oklepaju: dan in kraj rojstva; in = poročena.) Pifman ln .legel Ana (1900, Primskov), Ljubljano, Ilirska 15; Kuttl Franc (1931, Beograd), Ljubljana, Ilirska 15; Kremenšck Erna (1906, Logatec), Ljubljana, Slomškova 5; Kramer Jakob (1886, Bad Neuhaus), Ljubljana, Kolezijska 7; Jezernik in Kramer Jožefa (1891, Celje), Ljubljana, Kolezijska 7; Koschier Ljudmila (1875, Kamnik), Ljubljana), Frankopanska 23; Klemenčič Tea (1888, Idrija), Ljubljana, rodlimbarskega ul. 29; Nahllk Leopold (1882, Dunaj), Ljubljana, Ljubljana XIX/16, Vldic in Nahlik Alojzij (1881, Ljubljana), Ljubljana, Ljubljana XIX/16. Harschlag Felice (1901, Dunaj), Ljubljana, Brankova 3; Gliha in Harschlag Jožefa (1906, Trbovlje), Ljubljana, Brankova 3; Gartner Viktor (1880, Potok), Ljubljana, Kolezijska 4; Weinzierl in Gartner Dora (1889, Graz), Ljubljana, Kolezijska 4; Ebner Roza (1894, Radgona), Ljubljana, Tyrševa 71; Šošter Jakob (1892, Dežno), Ljubljana, Jegličeva 12; Kralj in šošter Marija (1895, Čuber), Ljubljana, Jegličeva št. 12; šošter Kristina (1926, Ljubljana), Ljubljana, Jegličeva 12; ŠoSter Bronislava (1933, Ljubljana), Ljubljana, Jegličeva 12; šošter Amalija (1935, Ljubljana), Ljubljana, Jegličeva 12; ŠoSter Jakob (1937, Ljubljana), Ljubljana, Jegličeva 12; Zupane Marija (1923, Ljubljana), Ljubljana, Jegličeva 12; Zins Ju-lijana (1881, Thomaschlag), Ljubljana, Jesenkova 6; Dctter Eckhard (1917, Ljubljana), Ljubljana, Križev-niška 7; Ditz Jakob (1875, Podstenica), Ljubljana, Javornikova 17; Starkel in Glatz Marija (1902, Salzburg), Ljubljana, Posavskega 7; Lukas Oto (1897, Ljubljana), Ljubljana, Hranilniška 4; Žbona in Lukas Jožefa (1899, Gorica), Ljubljana, Hranilniška 4; Lukas Oto (1924, Ljubljana), Ljubljana, Hranilniška 4; Lukas Lco (1892, Ljubljana), Ljubljana, Hranilniška 4; Lukas Pavla (1893, Ljubljana), Ljubljana, Hranilniška 4; Majcen Anton (1884, Ptuj), Ljubljana, Bezenškova 32; Holl in Majcen Eleonora (1887, Sudetengau), Ljubljana, Bezenškova 32; Schmidt in Hribar Justina (1870, Merklingen), Ljubljana, Bezenškova 19; Hribar Emil (1915, Ljubljana), Ljubljana, Bezenškova 19; Wiedmer in Hribar Jožefa (1919, Vitebsk), Ljubljana, Bezenškova 19; Hribar Helma (1905, Ztirich), Ljubljana, Bezenškova št. 19; Hribar Olga (1907, Bludenz), Ljubljana, Bezenškova 19; Huinagel Avgusta (1906, Dunaj), Ljubljana, Cesta v Mestni log 9; Huinagel Mirko (1931, Dev. Mar. v Polju), Ljubljana, Cesta v Mestni log 9; Lukas Emil (1896, Ljubljana), Ljubljana, Hranilniška 4; Tony Anton (1893, Vojsko), Ljubljana, Metelkova 7; Kalčič in Tony Marija (1899, Sv. Marjeta), Ljubljana, Metelkova 7; Tony Henrik (1931, Ljubljana), Ljubljana, Metelkova 7; Zupin Ernestina (1903, Dunaj), Ljubljana, Stari trg 4; Matausch in Žižkovsky Pavla (1866, Arad), Ljubljana, Trnovski pristan 168; Raunacher Ravel (1880, Goricah Ljubljana, Baragova 9; Ruda in Raunacher Avgusta (1898, Ljubljana), Ljubljana, Baragova 9; Roth Jožefa (1871, Kranj), Ljubljana, Resljeva 9; Ruda Adolf (1859, Ljubljana), Ljubljana, Baragova 9; Schiiier Viktor (1886, Ljubljana), Ljubljana, Mestni trg 19; Peteln in Schiifer Helena (1891, Maribor), Ljubljana, Mestni trg 19; Schiiier Ervin (1930, Ljubljana), Ljubljana, Mestni trg 19; Strauss Rudolf (1895, Otoče), Ljubljana, Kotnikova 21; Kosel in Strauss Cecilija (1893, Koroško), Ljubljana, Kotnikova 21; Strauss Rudolf (1922, Ljubljana), Ljubljana, Kotnikova 21; Starkel Hedvika (1912, Ptuj), Ljubljana, Posavskega 7; Sepin Franc (1904, Ljubljana), Ljubljana, Lavričeva 3; Novosel in Sepin Hedvika (1904, Ljubljana), Ljubljana, Lavričeva 3; Sepin Bruno (1929, Ljubljana), Ljubljana, Lavričeva 3; Sepin Pavel (1936, Ljubljana), Ljubljane, Lavričeva 3; Sepin Neža (1940, Ljubljana), Ljubljana, Lavričeva 3; Sckouschek Ferdinand (1873, T.inH), Ljubljana, Poljanska c. 41; Fink Jožef (1859, Novi log), Stari log, Novi log 10; Rankel Albert (1926, Črni potok), Stari log, Novi log 10; Koman Janez (1912, Tirol-tko), Ljubljana, Mivka 27; Koman Albina (1906, Ljubljana), Ljubljana, Ljubljana; Tuma Viljem (1901, Wiirttemberg), Dev. Mar, v Polju, Nemčija; Pilbach in Tuma Ana (1897, Sp. Logatec), D. M. v Polju, D. M. v Polju; Tuma Marija (1930, Gerčak), D. M. v Polju, Vevče 110; Tuma Viljem (1932, Gerčak), D M. v Polju, Vevče 110; Tuma Magdalena (1938, Vevče), D. M. v Polju, Vevče 110; Sepin Jožef (1867, Št, Jurij), Ljubljana, Podmilščakova 29; Sepin Hcrbert (1923, Ljubljana), Ljubljana, Ptuj; Vatovac Adolf (1884, Ljubljana), Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 71; Hauer in Vatovac Kšithe (1888, Nova cerkev), Ljubljana, Nemčija; Vatovac Adolf (1927, Polje), Ljubljana, Celje; Hrnčir Ana (1900, Knittelfeld), Ljubljana, Staničeva 4; Hrnčir Henrik (1921, Dunaj), Ljubljana, Nemčija; Hammcrschmidt Ernest (1903, Ljubljana), Ljubljana, Gregorčičeva 17a; Schmutzer in Hammerschmidt Marija (1905, Kozerac), Ljubljana, Gregorčičeva 17a; Rossberg Helga (1928, Banja Luka), Ljubljana, Gregorčičeva 17a; Franzl Henrik (1885, Dokko), Ljubljana, Gradišče 1; Weber in Franzl Frida (1900, Ljubljana), Ljubljana, Gradišče 1; Franzl Alice (1922, Ljubljana), Ljubljana, Kranj. Samida in Huttor Marija (3. 4. 1860, Pod-stenica), Stari log, Sp. Topla gora 24; Tomaschck Friderik (16. 11. 1899, Glažuta) Kočevje-mesto, Kočevje; Jnkomini Anton (2. 8. 189o. Kočevje) Kočevje-mesto. Kočevje; Jonke in Jakomlni Aure-lija (11. 6. 1912, Kočevje) Kočevje-mesto. Kočevje; Kastelic Oskar (9. 10. 1902. Ljubljana) Ljubljana, Tovarniška 37; Bork in Kastelic Ivana (30. 12. 1902, tllomberg) Ljubljana. Tovarniška 37; Unger Olga (29. 5. 1871, Gallenberg) Ljubljana, Zaloška 24; Naehtigal Janez (12. 6. 1902. Graz) Ljubljana, Zaloška 24; Polko in Nachtigai Ljudmila (17. 9. 1901, Maribor) LJubljana, Zaloška 24; Nachtigai Lotte (20. 9. 1922, Maribor) Ljubljana, Zaloška 24; Ju« Jožef (30. 3. 1876, Ljubljana), Židovska 5; Lundar in Jug Gabrijela (16. 3. 1882, Velike Lašče) Ljubljana, Židovska 5; Kirschc Pavla (30. 1. 1903, Zagorje). Ljubljana, Ilirska 21; Marschner Ana (30. 7. 1864, Laze) Ljubljana. Ljubljana; Polanz Ela (9. 12. 1906, Loški potok), Ljubljana. Poljanski nasip 40; Lackncr Alfred (30. 6. 1919, Trava, Ljubljana. Predjamska 12; Lackncr Janez (30. 9. 1871, Gor. Mozolj) Ljubljana, Predjamska 72; Jonko in Lackner Julija (23. 12. 1875, Gor. Mozolj) Ljubljana. Predjamska 72; Lackncr Frida (13. 9. 1905. Trava) Ljubljana, Predjamska 72; Ehrenreich Cecilija (3. 11. 1892, Dunaj) Ljubljana, Beethovnova 14; Spinar Ludo-vik (22. 3. 1871, Olmiitz) Ljubljana. Pri četah italijanskega ckspcdicijskega zbora v Rusiji: Boj za industrijski dol v nekem mestu Dončevega bazena Borba za Indijski Ocean Popisuje jo ena zadnjih številk praškega nemškega dnevnika »Der Neue Tag«, ki med drugim tudi poudarja izredno važnost tega morja. Tega se je Anglija vedno tudi zavedala in je poti do njega dobro zavarovala z utrjenimi oporišči. Indijski Ocean je posebno važtn kot prehodno morje, ker vodijo po njem vse važnejše svetovne poti. S tein je dobilo to morje tudi važen političen jxjmen, kar so jrodčrtali tudi Angleži z že omenjenimi oporišči, ki jih imajo na vsej poti do njega, od Rta dobre nade, pa vse do vzhodnega obrežja tega ~torja. Varuh |x>ti pred Adenom je otok So-kotra. Vmesna jiostaja med Rtom dobre nade na poti v Vzh. Indijo loži otok Mavriclj. Mod Sokotro in Mavricijem so Seycheli. ki so bili prej francoski. od 17'.M so pa v angleških rokah. Mod Mavricijem in pristaniščem Colombo na Ceylonu so Ma- | ledivski otoki in južno od njih otočje Cago. Na severovzhodu je razjiostavljeno Andamansko, zatem pa Nikobarsko otočje. Vsi ti otoki so utrjeni in so važne predstraže in branilci Singapurja. Najvažnejše pristanišče na teh otokih ie Sewart6ound, ki je tudi sedež guvernerja Port Blaisa. Vojna se je sedaj približala tudi temu oceanu, ki ga je dosedaj Anglija smatrala za čisto svoje morje. Zadnji dogodki v tem delu sveta kažejo, da bodo morali Angleži krepko prijeti, če bodo hoteli še nadalje obdržati vse svoje tamošnje posesti, ki so najbogatejši deli njihovega svetovnega imperija. Oklic predsednika dr. Čehom Hache Predsednik dr. Harha je izdal, kakor pišejo nemški listi, Čehom naslednji proglas: »Češkemu prebivalstvu! Vladi Češkega in Moravskoga pro-tektorata sem naročil, naj odredi v zvezi z Narodnim sotiručenstvom mod Češkim prebivalstvom zbirko zimskih predmetov za fronto. S tem se češko prebivalstvo priključuje volikojiolozni akciji, ki je izvedena v celi Veliki Nemčiji za olajšanje zimskih nalog na bojišču. Z ozirom na spoštovanje in občudovanje, ki ga uživa ravno hrabri nemški vojak med najširšimi sloji češkega prebivalstva, smatram za zapoved češke narodne dolžnosti, da vsakdo prispeva k tej pomembni zbirki. Pričakujem od vas, da ne bo vsakdo oddal le slabo ohranjenih ali morda že odloženih volnenih, krznenih in zimskih potrebščin; kakor pripadniki nemškega naroda, piorate biti prežeti z mislijo požrtvovalnosti in odpovedi in darovati tudi take zimske predmete, od katerih bi so sirer težko ločili, ki pa vendar za izvrševanje poklica niso neobhodno potrebni. To velja zlasti za zimsko športno obleko, za volneno in krzneno obleko imovitojših slojev, obratov, družb in ustanov. Češko ljudstvo, misli na to, da milijoni nemških vojakov dnevno tvegajo svoje življenje tudi za našo domovino. Če lahko sedimo v toplih sobah in jx> varnih kmetijah in lahko opravljamo svoje delo pri toplem ognjišču, se moramo zahvaliti za to neprimerljivi nemški vojski, ki jo l>ol j-SevIŠko nevarnost tisoče kilometrov od naše domovine oddaljila in uničevalno zavrnila.« Angleška Malaja Kompleks angleških posesti, imenovanih s skupnim imenom Angleška Malaja, gre od južnega dela jKilotoka MaTaka proti Singapurju in še naprej proti jugu po verigi otočja, ki se vije med Indijo in Avstralijo. Politično, vojaško in gospodarsko središče Angleško Malaje pa jo Singapur. K Angleški Malaji prištevamo tudi veliko področje angleškega dela oloka Borneo ter nekaj manjših otokov v Indijskem oceanu. K Angleški Malaji jih prištevamo zato, ker so navzlic veliki oddaljenosti od Singapurja temu mestu še vendar najbližji. Angleška Malaja, kolikor je je na jugu Malajskega polotoka, razpade, oziroma se deli v tri različne državno-uptavne skupine. Neposredno angleško področje in torej pod največjim angleškim vplivom so štirje Straits Settlements, kar bi Japonska odlikovanja Kakor vse ostale države, ima svoja 6voja odlikovanja tudi Japonska. Podeljuje jih japonski crear za domovino zaslužnim Japoncem. Ja|xmska odlikovanja so razmeroma še zelo mlada. Prvi jih je uvedel cesar Mitsu-Hito ob koncu 19. stoletja ko je ob nastopu svoje vladarske službe preosnoval celokupno japonsko državno življenje po evroj»kem vzoru. lako je Japonska dobila tudi sedanja odlikovanja, ki so takoj izfiodnnila dotedanji način odlikovanja s pavovimi peresi ali pa 6 koralnimi gumbi. Japonska odlikovaja so izdelana v najlepši sklenini z uj>orabo domačih dragih kamnov. Izdelava je zelo okusna in je vsako odlikovanje zase majhna umetnina. Šest viteških japonskih odlikovanj dele v štiri kategorije. Najvišji odlikovanji sta odlikovanje krizantem in odlikovanje Paulevnia. Prvo smatra cesar za svoje odličje in ga dobe samo člani vladarske hiše. 7.a odlikovanje visokih državnih funkcionarjev ie ustanovil cesar drugo, že omejeno odlikovanje Paulevnia Poleg Japoncev ga lahko dobe tudi za Japonpsko zaslužni tuji držav- niki. To odlikovanje je med drugimi dobil Bismark. lina ga tudi sedanji nemški zunanji minister von Ribbentrop. Druga kategorija viteškega odlikovanja obsega odlikovanje »vzhajajočega sonca« in »svetega zaklada«. Prvo odlikovanje ima 8 razredov. Dobe ga lahko vsi, ki so si na kakršen koli način pridobili zaslug za japonsko državo. Odlikovanje »svetega zaklada' je ponazoritev treh zakladov in svetinj, ki jih nosijo jaftonski cesarji že od ustanovitve cesarstva kot znak zakonite moči, t. j. ogledalo, verižica in meč. V tretjo kategorijo viteških odlikovanj spada leta 1891. ustanovljeno vojaško odlikovanje, »odlikovanje zlate viličaste kanje". Dobe ga lahko samo bojevniki na bojišču. Legenda pripoveduje, da je ptič pomagal prvemu japonskemu cesarju do zmage, ki je prinesla državi mir. Zadnja kategorija viteškega odlikovanja je odlikovanje svete krone, ki ga pa cesar podeljuje samo ženskam. rekli po naše naselbine ob morski ožini, namre? ob Malajski cesti. K tem sorazmeroma majhnim področjem spadajo otok Singapur, kot najvažnejši in kot središče Angleške Malaje in daloč od severne obale otoka Borneo ležek olok Lahuan, nadalje mesto Malakka z zaledjem, majhna pokrajina na zahodni obali polotoka z imenom Din-iling in končno pred kratkim od Japoncev zasedeni otok Ponang, ki mu na celini služi kot zaledje provinca Wallesley. Straits Seltloments obsegajo torej v glavnem vojaško važne otoka v Malajski cesti s potrebnimi zaledji ter mesto in področje Malaka. Malajska', državna zveza, »Federated Malay Slatesc, obsega štiri države: Perak, Selangor, Ne-gre Semhllan in Pa.hang. Zveza je bila ustanovljena leta 1909. Načeljuje ji Hiph Cominissioner s tajnikom in zveznim svetom in je torej popolnoma angleško oblastvo. Tretjo skupino tvorijo nozavisne malajske države Joliore, Kodah, Porlis, Kalentan in Treng-ganu, ki so le pod angleškim nadzorstvom. Zgodovina tihomorskih otokov Z oživitvijo bojev na Tihem morju je oživel tudi spomin na zgodovino tihomorskih olokov. Na po španskem kralju Filipu II. imenovanih, Filipinih so se prvi izkrcali Španci; otok Guam leži med Karolinškimi in Marijangkimi otoki, imenovanimi po španskem kralju Karlu V. in njegovi hčerki Mariji. 1564. so začeli španri kolonizirati Filipine. L. 1011. je bila tam že univerza. Borneo, Moluki, Avstralija in Nova Gvineja so bili pridobljeni za zahodnoevropsko omiko s španskimi posegi na jug. L. 1898. so zasedli Filipine Ameri-kanci. Povod za vojno je hila vstaja Kubancev zoper špansko krono. V pariškem miru so morali premngani Španci otočje odstopili Amerikancem. Zasega smuči v Ceško-moravskem protektoratu »Der Neue Tag«, nemško glasilo v Pragi, poroča. da je vojaški ojiolnomočenoc pri visokem protektorju izdal odlok o zasegi vseh smuči v protektoratu, dolgih 180 centimetrov in več, kakor tudi vseh k smučem pripadajočih dolov (palic, vozi itd.). Poleg tega je že prej odredil trgovinski minister zaporo nad vsemi smučmi pri tvrd-kah za izdelovanje smučI, kakor tudi pri trgovcih s smučmi. Vse zaloge je treba prijaviti, kakoršno-koli razpolaganje s tem blagom pod zaporo pa je nično. Uf>ornba smuči ni projTOvedanft, vendar pa je odrejono, da morajo biti vse smuči, za katere veljajo gornje odredbe, oddane na najbližjo mesto v roku 24 ur. Črnogorec in Bošnjak Črnogorec in Bošnjak se peljeta z vlakom. Bošnjak zagleda zasilno zavoro in pravi v šali: »Zavora! V primeri nevarnosti! Toda kateri živ krst bo ustavil tako velik vlak v diru?« Nato prime z obema rokama za zavoro in se dela, kakor da na vso moč vleče, v resnici pa niti malo ni vlekel, ker je vedel, da mora plačati kazen, kdor brez polrebe ustavi vlak. Tudi Črnogorec bi rad preizkusil svojo moč, vslane, in reče Bošnjaku: »Pojdi vstran, da še jaz poskusim!« Zgrabil je zavoro z levico in potegnil. Nekaj je zahreščalo, kolesa so zaškripala in vlak se jo ustavil. Sprevodnik drvi skozi vagone in sprašuje, kdo je ustavil voz. »Ta tu,« reče Črnogorec in ponosno pokaže nase. >In to samo z levico! ...« Novoletni nakupi Končala sem z nakupovanjem. In kaj bi rad ti kupil, Milko?« gospa — vsaj ročni voziček.« * šo smeje se na tuj račun. »Pravijo, da je tvoj brat velik skopuh.« »Pa še kakšen! Še kadar se smeje, dela to na tuj račun.« Francusco Perri: 29 Neznani ufenec Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Jožu Lovrenč.iS Marcus je pretrgano in zmedeno pripovedoval, se ie zgodilo v Loliiinem vrtu, kako je po obredu uvajanja, ko je bii sam v opo|u združitve z bogom, vdii Valerius s čete stražnikov, oskrunil misterij in kako se je razvila potem prava bilka, v kateri je, braneč sebe in zlasti Varilijo, ranil svojega sorodnika v stegno. »Nekdo nas je izdal. Megakles. Mogoče sužnja Amala,« je obupano končal Adouij. »O ne. sin moj! Ko se je snoei uboga Amala vračala iz Lolijinih vrtov, sta jo zalotila na poti v gospejine prostore Valerius Messala in Manoa — odtod vse gorje. Nihče ni vedel, da se je vrnila, dokler ni potem odšla gospodarica Varili ja. Jaz sem prebil vso noč v skrbeli in nisem dal. da bi mi spanec zatisnil oči. Da bi odvrnil od vaju sleherno nesrečo, sem dolgo zažigal kadilo pred božansko Blaznostjo, Pa ni nič pomagalo, sin moj, nesreča se je spravila tudi nad to hišo.« In ga je prijel za roko, ga peljal pred svoje ležišče in odgrnil debelo odejo, ki je pokrivala slamnjačo. »Poglej!« mu je pokazal nekaj, kar je ležalo zvilo in negibno na slamnjači kakor kak človek. »Manoa?« je prestrašeno vprašal Marcus. »Da. sin moj, Manoa. Lupus ga je nocoj s pestjo ubil. Bil je kača in |e zaslužil, da ga kdo ubije. A zdaj smo vsi izgubljeni. Vidiš, zakaj sem plesal pred svojim bogom!« Manoa je ležal na slamnjači z glavo pod laktom in z koleni pod brado, zvit v klobčič kakor črv. Megakles je pripovedoval, kako se je vse zgodilo. Ponoči je šel zahrbtni Manoa v ječo, da bi obiskal Aitialo. Gos|xxlarjevi obljubi ni nič verjel, ker mu je že od vsega početka, ko ga je vzel v službo, piejiovedal sleherno občevanje z ženskami. Mislil je, da "bi jiostavil gospodarja pred dovršeno dejstvo. Ker je imel v svoji vohunski službi vedno ključe vse hiše, je vzel tiste od vrat v podzemske prostore in prišel pred celico, v kateri je bila zaprta sikambrska sužnja. Pa mu ni uspelo, da bi vstopil Amala se je branila kakor tigra. Nenadoma se je pojavila za Egipčanovimi ple-či orjaška jiostava Lupova. Z Judom Simonom je bil Lupus zaprt v drugi ječi nedaleč od Amaline in je slišal njen krik in ruvanje |>ri spopadu. Tedaj je zgrabil za vrata, jih vrgel iz tečajev in hitel s Simonom na f>omoč. Odpasana in skuštrana je stala Amala na pragu in bila kakor kaka Valkira v boju. Manoa je bil za korak od nje in je škripal z zobmi kakor hijena. V trenutku se je vse zgodilo. Sikatnber je zarjovel, 6e vrgel od zada nad Egij>čana in ga s prvim udarcem v sence |>obil na tla. Ko se je to zgodilo so vsi trije sužnji osupli obstali in se gledali. Vedeli so, da bo Valerius dal za svojega mrtvega astrologa križati |x)lovico sužnjev. Pa se je tedaj Simon nečesa domislil. Pojdimo k Megaklesu« je rekel in zadel Manoa na hrbet. Pojdimo po svet k staremu modrijanu, ki ljubi sužnje, ker je tudi 6am suženj.« Amala je ostala v ječi. Oba sužnja sta odšla k starcu, noseč s seboj mrtveca. Megakles je bdel in bral. Bil je vznemir- jen. Pred njim je gorela svetilka, obešena na bronasto ročico. Megaklesa je novi dogodek, ki bi spravil v zmedo vso hiso, silno vznemiril. Ko je dal odložiti Manoa na svojo slamnjačo, je že mislil prevzeti nase odgovornost za zločin. Bi! je že tako star in utrujen, meč bi ga rešil more življenja. Prav tedaj pa je prišel Marcus Adonij in njegov načrt se ie prevrgel. Zdaj je bil tudi njegov mladi učenec, ki ga je ljubil, v nevarnosti. Ob novem položaju je ostal stari modrijan nekaj časa z upognjeno glavo. Kaj naj napravi? kaj naj napravi? Vzhajajoči dan bi bi! viharen za vso družino, zlasti za Marka. Pustiti ga v hiši na Celiju, bi |ximenilo izj>ostaviti ga takojšnji in brezobzirni Valerijevi kazni, preden bi se mogel kdo zanj zavzeli. 2ato mora takoj iz hiše. Cez nekaj trenutkov se je Megakles odločil. ■ Gospod,« je rekel Marku, »pojdi v 6Voje jiro-store in obleci se kakor običajno. Gotovo ga nisi ubil, a kljub temu moraš odtod, preden se oglasi petelin. Jaz te odpeljem na varno.« »Kam, Megakles?« • Sjx>toina ti j>ovem. Prosim te, ubogaj me.« Marcus je ubogal. Megakles je zasnoval res moder načrt. Takoj je pomislil, da bi bilo najbolje, ako bi spravil v teh okoliščinah Marka v varstvo Urgulanije, najvplivnejše žene Rima. Sam Tiberij se je je bal nekoliko zaradi spomina na prijateljstvo, ki jo je vezalo z njegovo materjo Livijo, nekoliko pa zaradi tega, ker je bil prepričan, da ima magično moč in je vdana vedeževanju. Ko je stara Livija umirala, je zapustila v ojx>-roki svoji potratni ljubljenki ob Flaminijevi cesti v okolici Rima vilo, ki ji je bila posebno ljuba, ker 60 ji tani poslali bogovi dobro znamenje. Ko se je nekega dne ondod sprehajala ie prhutaje letel nad nje orel in ji spustil v krilo belo kokoš, ki je imela v kljunu lovorovo vejico. Zato >e je imenovala vila »Ad gallinas«. V tein, od sveta ločenem kraju ir. v varstvu najvplivnejše in tako spletkarske žene. kot je bila Urgulanija, bi mogel Marcus mirno čakati, kako se konča proces, ki t-e gotovo začne zojjer skupino Lolijinega krožka. Istočasno je mislil, kako bi odstranil truplo sužnja Manoa. Valerius bi rohnel, ko bi raziskoval, a razen Simona ne ve nihče, kaj se je zgodilo. Lahko bi razširil tudi govorico, da je Mano* na čuden način izginil, ko je sam pripravil neko čarovnijo. Marcus je medtem v svojem stanovanju odložil kožo, oblekel tuniko, vtaknil za pas bodalo, si ogrnil okoli pleč težak volnen plašč in se nato vrnil v Megaklesovo celico, kamor je prišel prav tedaj tudi starec z Lujx>ni. »Zavij mrtveca v rjuho z moje f>ostelje,« je rekel Sikambru in |>okazal M?noa, »zadeni ga na rame in pojdi za menoj!« 16. Vsi trije so odšli, prečkali vrt in prispeli do majhnih zasilnih vrat. skozi katera so prišli v temno ulico in krenili proti Velabru. Še je bilo temno in ulica je bila prazna, čeprav se je slišal že kak glas in tu in tam odpiranje trgovin jxhJ oboki velikih palač V ozračju je pihal tisti ostri in mrzli veter, ki oznanja prhod dneva. Ko so prišli na vrh Velabra. so se ustavili. »Ti pojdi doli k reki,« je ukazal Megakles Lu-pu, »in vrzi vanjo svoje breme Potem se vrni v "alerijevo hišo... Okoli poldne se tudi jaz vrnem.« £ Iz Hrvatske ITrvatska trgovinska delegacija v Buka-rešli. Pud vodstvom državnega tajnika dr. Lainer-ja se je mudila v Bukarešti hrvatska trgovinska delegacija, ki je z romunskimi merodnjnimi krogi pretresala vsa vprašanja, ki se nanašajo na redno funkcioniranje blagovnega prometa med obema državama. Nova kalorična električna centrala v Bosni. V bosanski rudniški kotlini namerava hrvatska vlada zgraditi veliko električno kalorično centralo, ki l>o oddajala električni tok Bosni, Slavoniji in Sreinti. Centrala za železo na Hrvatskem. Izšla je zakonska naredba o ustanovitvi centrale za železo, s katero je vsa proizvodnja železa prišla pod državno upravo in nadzorstvo. Volnene izdelke nabirajo tudi nit Hrvatskem. Po vzoru nemške nabiralne akcije je odredilo ministrstvo za doinobranstvo tudi po Hrvatski nabiralno akcijo za hrvatske |trostovol jce na vzhodnem bojišču. Nabiralna akcija obsega prav iste predmete, kakor v Nemčiji: volneno spodnje perilo. rokavice, nogavice, kučme in ostale volnene izdelke. Vsi darovalci volnenih predmetov dobe posebno potrdilo, s katerim imajo prednost in razne olajšave pri nakupu tekstilnega blaga. Gospodarski minister tir. Toth govori hrvatskim delavcem. Oni dan je bilo v zagrebški Delavski zbornici zborovanje zagrebškega delavstva. Na zborovanje je prišel poleg glavnega tajnika predsedništva vlade dr. Seitza, zagrebškega župana Vemerja tudj minister za obrt, veleobrt in trgovino dr. Tolli, ki je imel na zbrano delavstvo tudi daljši nagovor. V njem je poudarjal, da je osnovno načelo sedanje hrvatske države delo in po njem se sodi tudi vrednost države in vsega. Napovedal je tudi ureditev vprašanja delavskih plač in revizijo vseh cen. Plače bodo takšne, da bodo z njimi ljudje lahko živeli. Za njim je govoril zagrebški župan ter je omenjal skrb sedanje občinske uprave za zboljšanje delavskega stanja. Poudarjal je tudi, da bo občina vsako leto pošiljala najmanj pet tisoč delavcev v Stubiške toplice, katere je pred kratkim prevzela. Poudarjal je tudi socialno akcijo zagrebške občine, katero je izdatno podpirala Poglavnikova družina, ki je sa- LJUBLJANSKI Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah in pra-znihlti pa ob 10.30, 14.30. 16.30 in 18.30 Film dramatična '*seblne in napetih pustolovščin Vražii glas Ricardo Cortez Sallv Eilera, Iia«il Sidncy KIN I SlOtU IEL. /7-3« Večna iluzija Zadnji in na|boljši filtn slovitega režiserja FRANCA CAPRE Jean Arthnr, James Stewart, L. Uarrjmore itd. KINO UNION TEL. 22.2) Danes o o s 1 e d n .1 i č ! Koohalno lilmsko vetedelo! Natvečji film zadnjega časa Železna krona Gino Cervi, Lmisa Ferida. Mnssimo Ciirotti, Elisa feiiani in tisoči d mirili igralcev. Radi ko icer a nredstava samo ob 16 KINO MATICA TEL. 22-4» ma darovala za otroke siromašnejših delavcev okoli 2500 parov čevljev, perila in oblek. Krediti za posamezna hrvatska ministrstva v novem proračunu. V svojem zadnjem govoru, ki ga je imel na radiju hrvatski finančni minister o prvem proračunu sedanje hrvatske države, je resorni minister pojasnjeval tudi posamezne postavke /.a poedina ministrstva. I/, njegovega govora posnemamo, da znašajo krediti za vrhovno državno upravo 143,545.250 kun. Iz teh kreditov se vzdržujejo tudi vso Poglavnikovi uradi in tudi njegova telesna straža. Proračun predsedništva vlade znaša 113,613.000 kun. Krediti so določeni za predsedništvo vlade, podpredsedništvo vlade, državni informativni in propagandni urad, državno statistiko in glavno kontrolo. Proračun zunanjega ministrstva predvideva 112,397.000 kun izdatkov, proračun vojnega ministrstva pa 2 milijardi 874,015.900 kun. Izdatki za pravosodno ministrstvo so v proračunu predvideni v znesku 418,981.680 kun. za notranje ministrstvo pa v znesku 1.332,315.460 kun. Proračun finančnega ministrstva predvideva 1.591,925.020 kun, prometnega 1.019,152.500 kun, prosvetnega 1.0(il,000.190 kun, za narodno zdravstvo 595,189.600 kun. za kmečko gospodarstvo 495,000.000 kun, za obrt, veleobrt in trgovino 877,314.200 kun, za gozdarstvo in rudarstvo 90,743.000 kun, za korporacijo 365.946.000 kun. Proračunske rezerve za nepredvidene izdatke znašajo 300 milijonov kun. Nove cene hrvatskim monopolsklm izdelkom. Z novim letom so na Hrvatskem stopile v veljavo nove ceno za vse monopolske izdelke. Posamezne, vrste cigaret stanejo sedaj: tisoč kosov: Velebil (Sumadija) 1600 kun (prej 1000), Dubrava 1400 (850). Drina 1100 (700), Neretva 900 (650). Lju-buški (Morava) 900 (850), Grič (Bled) 850 (550), Trebevič (Mirjana) SOO (550), Huin (Zela) 750 (5'V), Hercegovina 750 (500), Rama (Ibar) 650 (125), Bregava (Drava) 500 (350). Zelo se je podražil tudi tobak za pipe in vse vrste cigar. Društvo Zagrebčanov želi. da zagrebška občina ostane na dosedanjem mestu. Poročali smo že, da namerava zagrebška občina zidati novo poslopje za vse mestne urade, ker so dosedanji pretesni in ne morejo vrv odgovarjati svojim namenom. V ta namen občina že tudi išče primerne |>rostore. V zvezi s tem je poslalo društvo Zagrebčanov županu Vernerju posebno vlogo, v kateri ca naproša, naj ostane mestna posvetovalnica, kakor tudi vsi uradi županovi in predsedništva zagrebške občine na Markovem trgu. ki se, kakor znano, zadnja leta imenuje Trg Stjepana Radiča. Društvo utemeljuje svojo prošnjo s tem, da je na tem trgu tudi Poglavnikov dvor, večina ministrstev in ostalih uradov sedanje hrvatske države ter so vsi ti uradi z uradom zagrebškega župana tesno povezani. Razen I etra pa govore za sedanje prostore tudi zgodovinski razlogi. Za vso ostale mestne urade pa naj občina zgradi potrebne pro-slore ali na oglu Savske ceste in Iiršnjavijeve ulioe ali pa na Varaždinski cesti. Zeinun ima novega župana. Dosedanji zemun-ski župan Štefan Seifert je dal ostavko, ker prevzema važno mesto v vodstvu nemške narodnostne skupine. Za novega župana je s Poglavniko-vo naredbo imenovan dr. Hans Moser, veletrgo-vec z vinom. Tudi Osijek ima novega župana. V Osijcjku so oni dan vniestili novega župana, ker ie bil dosedanji župan Galovac odstavljen. Za novega župana je postavljen Ivan Movrin. B Službe B Dobe: Služkinjo mlado, za vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. IGO, b Pisarniško moč b perfekt. znanjem knjigovodstva, stenografije, slovenščine in Italijanščine takoj sprejmemo. -Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod št. 137. b jKupimcj Rabljeno pohištvo vseh vrst kavče, otoma-ne, spalnice, kuhinje, kakor tudi posamezne komade pohištva, šivalne stroje in druge uporabne predmete stalno kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. k Oddalo: Enosobno stanovanje sončno, z verando, in lokal, oddam takoj, Stant-čeva ulica 8. č Črno-bel pes se je zatekel. Nahaja se pri Avg. Pečniku, Sto-žice 47 pri Ljubljani, o Kiiciim PREMOG D lt V A I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva B. Tel št. 20-95. Pre^so I pid importanti uffici postali del Regno potete consultare grutuita menie il catalogo delle carte valori postali vendibili per collez.one daH'Ulli-cio Filate ico deli'Ammtnistrazione delle Posle e Telegrafi. Gli uffici suddetti accettano le richieste di acquisto di francobolli e del catalogo. II prezzo del catalogo 6 di L. 4.— se acquistato direttainente nell'Uff'cto Filatelico di Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per l'interno del Regno e Colonie e L. 2.75 per 1'Estero. MEČ ZAREŽE V ZGODOVINO ZNAMK15 ZAZNAMUJEJO NJENE STRANI Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vreduotnic. ki jih za kolekcije prodaja f.latelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa Omenieni uradi spreiemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena kata'ogu je L. 4.—, če ga naročite neposredno pri filateli-stičnem uradu v Riitiu. Za pošlijatev priložite L. 1.1U za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo. Umrla nam je naša predobra mama Pogreb bo v petek, dne 9. januarja ob pol 4 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. — Sveta maša zadušnica bo brana v soboto ob 7 zjutraj v Trnovski župni cerkvi. * Ljubljana, dne 7. januarja 1942 Žalujoči rodbini: Komar, Seme nič -mam i ff' sp jili ]6 z^d?!?««« Oni seveda tega niso opazili, kajti preveč so so še ukvarjali sami s seboj. Potem si je zadovoljno mel roke. Zaradi varnosti je potem porinil še dve dleti med vlata in tla. Potem je šel odvezavat oba zločinca s strojev. »Gospodari« zašepeta brusač, »Tega vam ne bom nikoli pozabil!'? »Drži gobec!« To so bile grozne ure!« je potrdil tiskar. Umolknil je, ker ga je zadela pest skrivnostnega moža. »Surovi pes!« si je mislil tiskar. A na glas si ni upal lega potrditi. Na gospodarjev migljaj sta oba zapustila kletno tiskarno. Skrivnostnež je potoni stopil k neki skrinji, ki jo je odprl z zelo kompliciranim ključem. V skrinji je bilo ročno kolo, ki ga je vrtil navpično v tleh izginjajoči valj. Kovaško delo kolesa je moralo bili zelo staro. Vali niti ni bil izdelan na stružnici, temveč samo ročno kovan. Skrivnostnež je zasukal kolo, ki se je hrešče premaknilo. Po kakih šestdesetih obratih so je ustavilo. Glasno šumenje je napolnilo dolenjo klet. Reže se se je umaknila skrivnostna postava k izhodu. Tam sta ga že čakala oba zločinca. Bila sta se sporazumela. Saj sta vedela, da ima gospodar zmeraj dosti denarja. Zato sta ga sedaj napadla. Navadno so vsi veliki zločinci strahopetni. Tako se je tudi skrivnostnež umaknil preplašeno na drugo stran. Udarec je zadel v prazno. Pri begu po dolgih hodnikih je celo zgubil svojo pištolo. In brusač se je spotaknil ob njo. Zaradi tega ju je pustil gospodar zada]. Sopihajoč se je rešil v stopnišče malega stolpa. Za njim so se glasno zaprla vrata. Zapah je zaškripal. Zločinec se je škodoželjno zarezal. »1'oginita z njimi, prekleta psa!« 26. Človek božji, to luora biti zunaj vihar, če pronica voda celo skozi kamenje!« reče Bobby tiho in sune v Chappella. Ta je ravnokar masiral z B.vslrockom telo spečega Atnbroseja, ki je pri brodolomu odnesel največ poškodb. Presenečeno je prenehal komisar s svojim delom. Voda v kletni sobi je že narasla za dobrih pet centimetrov. »Oh!« zašepeta Chappell, »tukaj pa ni nekaj v redu! Poglej malce ven...« Obe ženi sla sedeli in se greli v žarkih električnega gorskega sonca, da bi se spočili po tako naporni in pustolovski vožnji s čolnom. Ko! je izgledalo, sta se najbolje razumeli, kajti ždeli sla tesno objeti na zofi. Ob govorici svojega moža je postala gospa Chappellova pozorna. »Oh!« je vzkliknila tudi ona. Toda potem je molčala, kajti ni hotela razburjati Tessy Cassertonove. liol)by je stresal vrata. »Zasedeno!« reče suhoparno. »Gospod Bystrock, imate morda v žepu telovnika kako močno dleto? Angleški nadzornik je spustil Ambrosejevo roko, pokril toplo njegovo telo in vprašal z mirno prostodušnostjo: »Zakaj pa ravno jaz?« »Zato, ker je bil Sherlock Holmes vaš krajan in je imel zmeraj vse potrebno pri roki! Da niti ne govorim o junakih VVallaceovih romanov ...« Bystrock prikima. »Vesel sem in zmeraj bolj mi je všeč. da sem se spoznal z amerikanskimi kolegi, kajti nič me ne veseli bolj, kot če sem skupaj z tnožmi, ki ne zgube takoj glave, če nekaj ni v redu...« »Iz Česar sledi,« zaključuje Bobby, »da nimaš pri sebi nobenega dleta! — Človek božji, to bi bil lahko rekel tudi bolj na kratko...« »VVashinglon, vi ste pa posrečen ...« Bobby se ga otresa. »To so mi že rekli pri 01'Troyu v Wasliing-tonu več kot sed.emenajstostosedemdesetkrat...« Amerikanci se glasno zasmejejo. Chappell si oddahne. Vedej je preveč dobro, v kaki nevarnosti so njihova življenja. Toda v takih trenutkih ne bi mogel prepla-čati Bobbyjevega robatega humorja in popolne ravnodušnosli do vseh težkoč. Mali detektiv je meril vrata s pogledom veščaka. Chappell je že tehtal na roki svoj revolver. »Razstreliti ključavnico?« je vprašal. »Ne bi imelo nobenega smisla!« »Zakaj ne?« »Najbrž jo je naš .dragi prijatelj' z nečem zataknil, da se ne vdajo na nobenem mestu ...« »Ti mali, imaš prav!« je zadonel izpod stropa neki glas. Vsi so presenečeno pogledali kvišku. Zgoraj se je odprla lina. In skozi njo je govoril neki moški, čigar lice je bilo v senci, tako da ga naši jetniki niso mogli spoznati. Z globokim glasom jim je razlagal: »Ta prostor, v katerem ste sedaj zaprti, je bila nekoč ječa heatherstonskega gradu. In oni škotski plemiči so bili izredno varčni — gotovo ste že o tem slišali, da so Škotje posebno varčni ljudje — in zato niso hoteli dolgo pitati svoiih jetnikov po nepotrebnem. Zato je zgradil Barby, peti grof heatherstonski. tole malo šalo. Trajalo bo nekako dve uri, preden ne zalije morska voda vsega prostora. — In potem boste, vi butci, potonili kot mladi psički!« Bobby se je močno pognal proti Chappellu. Mali detektiv je tako rekoč capljal od nestrpnosti. »Pošlji mu že vendar kroglo v glavo!« je divje zasikal. Chappell jo napravil zanikovalno kretnio. Človek pri lini je uganil pomen njegove kretnje. Zasmejal so je porogljivo. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Me KramariČ Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centil \