pospešilo uporabo znanstvenih knjig tudi v odročnih krajih, kjer  
STROKOVNE KNJIŽNICE V OKRAJU KRANJ
Na področju ljudskega knjižničarstva smo v kranjskem okraju že precej napredovali in lahko pričakujemo, da bomo kmalu imeli urejene ljudsike knjižnice tako, kot to predvideva zakon o knjižnicah.
V	strokovnih in tehniških ter šolskih knjižnicah pa nais čaka še mnogo dela, ali bolje, z urejanjem teh knjižnic in njihovim vključevanjem v enotno knjižnično mrežo v občini in s tem v Sloveniji moramo šele pričeti. Res je, da do lanske jeseni nismo' imeli nobenih zakonitih predpisov, ki bi določali organizacijo strokovnih knjižnic, vendar tudi po izidu zakona nismo tem knjižnicam posvetili dovolj pozornosti. Zato je bifla tembolj nujna in koristna pobuda združenja inženirjev in tehnikov, na podlagi katere je bilo sklicano posvetovanje, ki je prav gotovo pripomoglo, da se bodo pričele urejati tudi tehniške knjižnice.
Zlasti bo potrebno v naših podjetjih in ustanovah prelomiti z miselnostjo, da so strokovne knjižnice samo stvar podjetja oziroma ustanove, namenjene samo za potrebe lastnega podjetja ali ustanove in izolirane od vseh drugih knjižnic. Knjižnica ni in ne more biti sama sebi namen, tudi v podjetju ne. Danes nabavlja vsako podjetje zase drago tehniško literaturo, za katero so potrebna cesto velika devizna sredsitva, in ta literatura slu-
ži nato le redkim posameznikom; če pa isto literaturo potrebuje drugo podjetje, jo pač samo nabavi. Danes še prav nič ne vemo, kje se kaka literatura nahaija, tla bi si jo lahko izposodili, zlasti če jo rabimo le izjemoma.
Prav tako niso osamljeni primeri, da posamezniki literaturo ne le sami uporabljajo, ampak si jo tudi prillaiščajo, kor knjižnice pač še niso urejene tako, da bi omogočale urejeno, organiziramo poslovanje.
Ko ibomo uredili knjižnice v smislu določil zakona, bomo- vse dosedanje pomanjkljivosti tudi v tehniških in strokovnih knjižnicah odpravili. S tem, da bodo knjižnice imele svoja pravila in poslovnike, da bodo vključene v knjižnično mrežo občine, kjer se bo urejal tudi lokalni centralni katalog, ki bo podlaga za centralni katalog Slovenije, bo vsem knjižnicam omogočeno sodelovanje v tem smislu, da bodo druga drugo dopolnjevale. Saj bomo lahko s sredstvi, ki jih bodo dajala podjetja za nabavo knjižnega fonda, močno obogatili naše knjižnice, ker se bo s smotrno' nabavno politiko možno izogniti dupliranju dragih knjjig in s tem povečati knjižni sklad v občini. Zato je torej naša osnovna naloga, pričeti takoj z urejanjem tudi strokovnih in tehničnih knjižnic v podjetjih in ustanovah. To seveda ni ne lahko in ne hitro izvedljiva
naloga. Mobilizirali bo treba vse družbene čini tel je, sindikate, organe upravljanja, strokovna združenja in vodstva podjetij, da bodo upoštevali določili a zakona o knjižnicah in v tem smislu čim p rej pričeli urejati svoje knjižnice.
O pripravnih na že omenjeno Posvetovanje smo se znašli v precej težavnem položaju, ker smo o strokovnih knjižnicah v našem okraju vedeli zelo malo aili sikoraj nič. Zato smo morali najprej ugotoviti, kaj v okraju sploh imamo in kako so strokovne knjižnice «rejene Izvedli smo anketo in na podilagi ugotovitev ankete dobili vsaj bežen pogled naid stanjem in problemi v strokovnih knjižnicah. Slika, ki Simo jo dobili z anketo, si'ved a ni popolna, vendair pa nam dovolj jasno pokaže, .koliko dela nas čaka, če hočemo tudi na tem področju napraviti red.
Anketne pole smo poslali 64 knjižnicam, in sicer: 41 v gospodarskih organizacijah, 13 v zavodih in ustanovah in 10 pri združenjih in strokovnih organizacijah. Odgovore smo dobili od 33 knjižnic, in to iz 1'9 podjetij in tovarn (46 odstotkov!), iz S zavodov in ustanov (61 %) in iz 6 združenj in strokovnih organizacij (60 %). 5 podjetij nam je odgovorih), da nimajo knjižnice, v 2 podjetjih knjižnico sedaj urejajot, zaito niso mogli dati podatkov, 2 tovarni pa sta se združili in sta poročali o obeh knjižnicah skupaj. Tako se naše ugotovitve nanašajo na 26 strolkovnih knjižnic, od tega na 14 v podjetjih in tovarnah, 7 v ustanovah in zavodih ter 5 v drugih organizacijah. Ker so na vprašalne pole odgovorila vsa večja podjetja, ustanove in zavodi, sodimo, da iz teh ugotovitev laluko potegnemo zaključke, ki vetljajo za vse strokovne knjižnice. v okraju, čeprav 5 podjetij ni odgovorilo na vsa postavljena vprašanja.
Nismo pričakovali, da nam bo anketa dala natančne podatke, šlo
nam je predvsem za to, da ocenimo stanje v naših strolkovnih knjižnicah. Anketirane knjižnice razpolagajo (razen porodnišnice v Kranju in bolnice na Jesenicah) s %.131 knjižnimi enotami, od tega tehniške knjižnice s 24.090 in strokovne z 12.041 enotami. Skupna ocenjena vrednost knjižnega fonda v 22 knjižnicah je 42,559.912 din. od toga pri gospodarskih organizacijah 30,930.023 din in v drugih knjižnicah 11,629.889 din. Samo- v letih I960 in 196t so gospodarske organizacije vložile v knjižni fond 30.240.671 din, zavodi, ustanove in organizacije pa 2,654.241 diin.
Menim, da je že samo ta podatek dovolj, da se zavemo, pred kalkšno družbeno odgovornostjo stojimo, ki nam nalaga, da tako drag knjižni fond uredimo tako. da bo v čim večji meri korristil razvijanju proizvodnje in usposabljanju proizvajalcev in upravljavcev. S tem v zvezi bi morali zavzeti stališče tudi do funkcije, ki naj jo strokovne knjižnice opravljajo. V sistemu strokovnega izobraževanja, ko vedno’ bolj usposabljamo proizvaja vce na delovnem mestu in jih v tem sistemu razvijamo itudi kot upravljavce, se morajo v ta prizadevanja vključiti tudi strokovne knjižnice. V njih bi morali neposredni proizvaja vci najti vso tisto tehnično, strokovno in družbenopolitično literaturo, ki jih usposablja za dobre strokovnjake; proizvajav-ce in upravljavce. Proizvodnjo in produktivnost moramo namreč pospeševati ne le na podlagi znanosti in tehnike, marveč tudi preko sistema delavskega upravljanja.
Iz sedanjega stanja v strokovnih in tehniških knjižnicah je namreč jasno razvidno, da orientacija v podjetjih ni povsem usmerjena v to smer. V vseh knjižnicah namreč izrazito prevladuje sitrokovna literatura, povezana neposredno s stroko podjetja (71,65 %■), medtem ko je v znatno manjši meri najti strokovno1 literaturo drugih strok
(20,85 %) in le 7,5 % je ostaJe literature. Knjižno gradivo je zbrano tako, tla omogoča predvsem specializacijo na višjem nivojiu (62,81 %). znatno manj pa nudi možnosti za usposabljanje na delovnem mestu (20,93 %) oziroma za splošno družbeno razglednost (16.26 %). Zato je tudi iz ankete razvidno, da si knjižni fond izposojajo predvsem člani kolektivov z visoko strokovno izobrazbo, mnogo manj tisti s srednjo izobrazbo in zelo malo oni z nižjo izobrazbo.
Na vprašanje, po kakšni literaturi čutijo' člani kolektiva največ potreb, je 95,8 % podjetij oziroma ustanov odgovorilo, da si Slani kolektiva žele predvsem strokovne literature, iki naj jimi pomaga pri strokovnem usposabljanju, samo 1 podjetje ugotavlja, da si delavci žele tudi literature, ki bi jim pomagala pri urejanju medsebojnih odnosov. Vsekakor zanimiva ugotovitev ob tako zapletenem procesu notranjih odnosov, ;ki se danes odvijajo na osnovi delitve dohodka po delu.
Iz nobenega odgovora ni zasle-diti potrebe po ekonomski literaturi, ki bi -upravljavce usposabljala za gospodarjenje v podjetjih. Ta ugotovitev je razumljiva, če vemo; da je le Mi knjižnic vključenih v program izobraževanja v podjetju. Knjižnice bi morale biti sestavni del prizadevanj podjetja za usposabljanje! proizvajavcev. Njen knjižni fond bi se morali skladati z izobraževalnimi akcijami podjetja. Tam, kjer podjetja sama izobražujejo za potrebe delovnega mesta in za potrebe proizvajavcev-uiprav-ljavcev, bi morala tudi knjižnica imeti poleg strokovne tehniške literature tudi ustrezno psihološko, ekonomsko in 'družbenopolitično literaturo. Kjer pa se podjetje povezuje za usposabljanje upravljavcev z delavsko univerzo, tam je treba tovrstno literaturo zagotoviti v oddelkih splošnih knijižnic. Tudi iz tega sledi, da je treba knjižničarstvo v občini gledati kot celoto
in tako voditi tudi nabavno politiko.
Težko bi dali oceno o tem, koliko se kolektivi zavedajo, kaj lahko pomeni knjižnica za raizvoj gospodarske organizacije ali ustanove. Vemo namreč, da v 19 podjetjih oziroma ustanovah sploh še niso razpravljali o problemih in stanju knjižnice; samo v 7 primerih so obravnavafli vtlogo in delo knjižnice, in to v 3 primerih upravni odbor, v 4 primerih strokovni kolegij in v 1 primeru organ izven ustanove.
Vzroki in posledice za talko stanje imajo svoj odraz v kadrih. Kadrovska zasedba v strokovnih knjižnicah je trenutno zelo slaba.
V	10 anketiranih knjižnicah nimajo uiti priložnostnih knjižničarjev, v 4 knjižnicah v večjih tovarnah imamo 7 stalnih knjižničarjev in 1 dokumentalista (Sava, Iskra, Železarna in LTHi), v ostalih knjižnicah so 14 knjižničarjev in 1 dokumentalist zaposleni priložnostno. Izmed 23 knjižničarjev in dokumentalistov jih ima 5 visoko izobrazbo (21,7 %i), 12 srednjo (52 odstotkov) in 6 nižjo (26,3 %).
Knjižničarji doslej niso zahtevali od organov upravljanja, da bi le-ti razpravljali o knjižnici, prav tako pa tudi organi upravljanja in vodstva podjetij niso skrbela, da bi knjižnice vodili strokovno usposobljeni knjižničarji. Zakon o knjižnicah nuni zdaj nalaga, da posvetimo problemu kadra v knjižnicah vso pozornost. Zakon namreč predvideva, da morajo imeti vse knjižnice strokovno usposobljene kadre, če teh ni, pa vsaj uslužbence z ustrezno izobrazbo (vsaj »red n j«) in knjižničarsko prakso. Naša dolžnost je, da v smislu določil zakona čimprej pridobimo ustrezne kadre, ki bi jih pozneje lahko strokovno izpopolnjevali kot knjižničarje. Brez ustreznih kadrov bomo zaman pričakovali, da se ibo stanje v strokovnih knjižnicah uredilo.
Prav tako predvideva zakon, naj strokovno knjižnico vodi kolektivni organ. To priporočilo bo lahko bistveno vplivalo na delovanje knjižnic in je v interesu njihovega nadaljnjega razvoja, da ga upoštevamo. Dosedanja praksa kaže, da je bila doslej sikrb za knjižnice zelo stihijsko prepuščena posameznikom, za kar imamo potrdilo tudi v prejšnji ugotovitvi, da so le v redkih primerih (razpravljali o knjižnicah kolektivni organi podjetja ali ustanove. To se je odražalo 'tudi v nabavni politiki knjižnega fonda, ki je bila dosilej zelo nesmotrna. V 14 knjižnicah so o nabavi knjig odločali posamezniki, od teiga je v 4 primerih sklepe posameznikov potrjeval upravni odbor, v 5 primerih odloča o nabavi strokovni kolegij, v 2 primerih upravni odbor in v 1 kolektiv in le 2 knjižnici (Železarna in LTH) imata že sedaj knjižnični odbor, ki odloča tudi o nabavi knjig.
Zakon o knjižnicah predpisuje, da morajo knjižnice izpolnjevati dol ocene pogoje, da se lahko regi-striirajo' pri matični knjižnici kot knjižnice in se vključijo v enotno knjižnično mrežo. Ti pogoji so po naknadnih pojasnilih republiškega sekretariata za kulturo in prosveto naslednji: za strokovne knjižnice vsaj 500 knjižnih zvezkov in 10 tekočih periodik, urejenost po strokovnih načelih, zadostna finančna sredstva za izvajanje osnovnih nalog, knjižničarski kader, kolektivno vodstvo, primerni prostori in oprema. Ti pogoji so obvezni za vse ustanovitelje, ko izdajajo ustanovitvene akte. Mnogo strokovnih knjižnic v našem okraju seveda ne bo izpolnjevalo teh pogojev; med anketiranimi knjižnicami je le 15 takih, ki pogoje že danes delno imajo, za druge pa bodo ti pogoji vzpodbuda, da se bodo čimprej iz-
popolnile in dobile pravico do registracije. S tem si namreč pridobe poleg dolžnosti tudi razne pravice (npr. sodelovanje pri medbi-bliotečni izposoji knjig itd.). Urejena mreža tehničnih in strokovnih knjižnic pa bo dala tudi koristno osnovo za organiziranje dokumentacijske in informacijske službe.
V	kranjskem okraju imamo vse pogoje, da začnemo takoij z urejanjem strokovnih knjižnic v smislu zakona. To trdim zato, ker se je v anketi 2i2 knjižnic izjavilo, da žele urediti knjižnico, in 20 knjižnic, da nameravajo uvesti dokumentacijo. Seveda to ne bo šlo brez težav. Toda pirve izkušnje, ki jih ima inštruktorska grupa pri osrednji občinski knjižnici v Kranju, kažejo, da ta naloga ni neizvedljiva. Ta grupa je že uredila 7 strokovnih knjižnic v okraju in bi lahko tudi v prihodnje nudila strokovne usluge vsem podjetjem in ustanovam na Gorenjskem, vsaj dokler se tudi v drugih občinah matične knjižnice popolnoma ne razvijejo. Poleg tega pa sta tu tudi Centralna tehniška knjižnica in Narodna in univerzitetna knjižnica. na kateri so se nekatera podjetja in ustanove tudi že obrnila po pomoč. Menim, da smo v kranjskem okraju dolžni, takoj in z vso resnostjo pričeti z izvajanjem zakona o knjižnicah tudi v strokovnih knjižnicah, zlasti če upoštevamo industrijsko razvitost Gorenjske, potrebe sodobne industrije in bogat knjižni sklad, ki se že danes nahaja v teh knjižnicah. Prepričana sem, da bomo za izvedbo te akcije našli vso pomoč pri družbenopolitičnih organizacijah, pri organih upravljanja v podjetjih kot tudi strokovno pomoč pri matičnih knjižničarskih institucijah v republiki.
Smilja Gostiša