109. številka. Ljubljana, v petek 12. maja XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan iveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po po š t i prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lOJsr. Za pošiljanje na dom računa sc po 10 kr. za leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. za mesce, po 30 kr. za četrt Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani t Frana Kol mana hiši .Gledališka stolba14. D pravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 1 LJubljani 12. maja. V dan 21. aprila t. 1. starega računa dospel, je na Cetinje, stolieo Črnogorcev, prof. Kujundžie kot naročiti poslanik kralja Milana, t kojega imenu je drugi dan črnogorskemu knezu izročil pisma in pri tej priliki govoril tako-le: ^Gospodar! Dragocena mi je čast, da Vašemu Visočanstvu izročam svojega visokega vladarja pisma, katftra kažejo, da stara kraljevska ŽiČa zopet obnavlja svoja znamenita vrata, da je po odloki srbskega narod nega zastopništva v Srbiji obnovljena kraljevina in kralj Milan I. vzprijel dostojanstvo kralja v popolnej zavesti o dolžnostih, katere ima kralj Srbije za srečo in veličino srbskega naroda. Še silneja je radost, da to milo vest donašam Vašemu Visočanstvu, svetlemu predstavljateiju one Zete , koja je bila od davnih davnin zibelka srbske nezavisnosti in koja je v najčrnejših časih v svojej trdej hranilnici varovala „amanet" srbske slobode. A največa mi je sreča, Gospodare, da sem veren tolmač one bratovske ljubezni, katero napram Vašemu Visočanstvu globoko čuti in javno goji vladar bratovske Vam srbske zemlje; da sem veren tolmač njegovih srčnih želja za srečo Njenega Vi-sočanstva gospe knjeginje in svetle kneževske rodbine, da sem veren tolmač tistega redkega a nevgusljivega duha, duha sloge za napredek jednega ter istega nam naroda!" Na to odgovoril je knez Nikita: „Gospodine! Na prvo vest o radostnem dogodku v Srbiji, o proglašenji Srbije kraljevinom in njenega visokega vladarja kraljem, pohitel sem takoj, da nazdravim Srbijo in Njegovo Veličanstvo kralja Milana I. za ta srečni dogadjaj ter da jim toplo izjavim svoj bratovaki čut. Vzpnmnjoč pisma, katera mi izročujete, sem, kakor vsekdar, prevzet istimi čustvi in radostno sprejmem to priliko, da preko Vas, gospodine, kateremu pripala je častna ta misija in katerega od davno uže poznavam in cenim, ponavljam zagotovilo o mojih in naroda črnogorskega najboljših željah za srečo in napredek Nj. Veličanstva kralja Milana I., njegove hiše in Srbije'1. „Glas Črnogorca" smatra ta nazdrava kot nov dokaz bratovske ljubezni mej narodom srbskim in črnogorskim in njijinima vladarjema in pravi: „Nikdar nijsmo dvomili, da obstoji ta ljubav, ker ima svojo krepko korenino v is tej krvi jednega in istega naroda in v istovjetnosti vseh interesov njegovih. Tudi o tem nijsmo nikdar dvomili, da je za napredek jednega in istega naroda treba sloge, kajti le složno delovanje daje nam moč, da premagamo vse ovire, katere so na našem skupnem potu in da dospemo do cilja, kateri nam je skupen. — Vsekdar našli se bodemo na poti, katerega nam kaže izkušnja, pridobljena v proŠlosti in v na novejših dneh, na potu, ki ne pozna nobenega razkrižja in stranskih steza, ki vodi naravnost k zaželjenemu cilju. Tedaj ne bode nikdar ugasnil oni duh sloge, ki je naj trdno je poroštvo za napredek našega naroda v Srbiji in Črnej gori." To zdelo se nam je umestno prijaviti v osvet Ijavo odnošajev mej tema dvema državama, ki dan danes tako rekoč spadati v področje naše Avstrije. V I Jiil»l|anl, 12. maja. —.r.— Mej novimi davki, ki so se vpeljali v teku tega leta, je tudi davek na igralne karte (Spiel-kartensteuer), ki se je pričel 1. aprila t. 1. Ker se nam pošiljajo od raznih stranij pritožbe o drako-ničnih kaznih, katere so se temu ali onemu predpisale, zdi se nam potrebno o tem novem davku izpregovoriti nekoliko besed. Kakor znano, se novi zakoni sploh objavljajo v državnem zakoniku, ter stopijo v moč po preteku določenega obroka. Po preteku tega obroka se nikdo izgovarjati ne sme, da mu je zakon neznan! Ali kdo se po deželi briga za državni zakonik, kdo ve, kdaj je stopila ta ali ona postava v veljavo. Pri večini zakonov ne izvira za ljudstvo mnogo nevarnosti iz okoliščine, da ne izve vpeljave novega zakona. Drugače je pa stvar pri finančnih zakonih, kjer zapade ostre denarne kazni, ako se ne ravna po njih. Ti zakoni segajo z železno svojo pestjo v sredo vsakdanjega življenja, tako da bi bilo pač pravično, če bi se priprostemu narodu z oklicem pred eerkvijo ali na kak drug takov način naznanilo, da se je sedaj vpeljala ta ali ona postava, in da je tako in tako postopati, da se kazen nad človeka ne izlije. Kakor rečeno, stopil jo 1. aprila t. 1. v moč zakon, po katerem se je povišal kolek pri kartah. Kdor pa je imel v svojej zalogi karte, bil je zavezan v gotovem obroku predložiti jih davčnej oblast-niji, da so se brez plačila obvile z zav:tkom, na katerem se je nahajal novi kolek. O Izpeljavi tega zakona dohajajo nam grozovite vesti Iz dežele! Če se stvar ostro pregleda, LISTEK. Loža. Satira; iz francoskega preložil D. M. (Konec.) Hišnik je pri volji. Podajo se na pot. Otroci se vesele, kar se da. Gospod Jože je ves nemiren. Zdajci stopijo v gledališče; otroci so uže kar raz sebe. Potem pa planejo v ložo in jamejo po gledališči zijati, kakor da bi hoteli vse pojesti. Prečuditi se ne morejo svetilom, niti orkestru, ko je še glasove ubiral, niti svojim sedežem; prav vse se jim zdi vredno, da kar z rokami pokajo ! Zadnje znamenje se da. Glej jih, kmalu bi se prekucnili na glavo, tako vsi najedenkrat pomolijo vratove na sprednjo stran lože! Sesti nikakor nečejo. Kakor niti v klopčiču, tako se tiščijo drug druzega, s komolci naslonjeni, usta, oči in ušesa široko razteg-nena, z Životom visé na spolovino iz lože, veselo se spogledujejo in, kadar treba zavoljo večje pozornosti, še drug druzega malo na lahko podrega. Ouvertura zdi se jim res malo bolj modra in resna, ali kaj to ? oni so prišli, da se kratkočasijo in kratek čas si v resnici delajo. Na roke vam pokajo, kot da bi jih bil kdo najel. — Zastor se dvigne. Komaj Joada in Abnerja zagledajo, uže za- žene ves svoj smeh! Občinstvo vse začudeno gleda na nje, gospod Jože se stisne v kot na^aj in otroke od daleč opomina, naj bodo mirni in tihi. Ali to je bilo kakor bob ob steno, kakor bi hotel viharju za-povedati, da naj miruje, kadar pred durmi razsaja. Otroci so vsi ob pamet; njim se zdi vse smešno, vsaka jim pride prav. Joada imajo zbog njegove velike brade za čarovnika, Abnerja pa za Škotea, ker je do kolen nag. Polagoma se jim navdušenje vender-le potolaži in, ker ničesar ne razumejo, se konečno umirijo. Gospod Jože sprevidi, da Joad, Abner in Je-zabel vse predolgo govore, a ničesar ne povedi). Loti se ga spanec, tako da se mu več ubraniti ne more. V prvem dejanji se je čvrsto branil in tudi premagal; ali zdaj si ne upa več — in ker ima prav glasno spanje, sklene, da bi bilo boljše iti na ulico in zunaj s pipo tobaka pričakati konca. Prej je pa se ve da mej otroke razdelil potice. Ko ti vidijo, da so v velikej in zadej strašno tamnej loži čisto sami in zapuščeni, polasti se jih žalost. „Kako se kaj vidva zabavata?" vpraša Valentin. „In ti?" vpraša tudi Klement, ki neče še s svojo mislijo na dan. „0! Jaz sem zadosti star, da se lehko zabavam: ali, moj Bog, kako mora biti le vama dolg čas." „Jaz sem žejen." „Jaz tudi! Kuj, ko bi šli ven V Saj pridemo lehko koj nazaj, da ne bode Jože v strahu." lici eno. storjeno. I T/.e so hašejo v množicah, ki silijo proti izhodu. Pri zadnjih durih kar Kle-mentu, ki gre naprej, ponudi nekov gospod majhen listič. „Nie nikar ^a ne vzemi!" pošepne mu nujno Valentin na uho. „Morda bi morali zanj še kaj plačati." Tako stopijo vsi trije iz gledališča, no da bi si bili vsak svoj listič vzeli za mizaj. In zdaj so prvikrat brez varuha, čisto sami sredi ceste. „ Valentin .... ali te je kaj strah V" „Mene nij nikoli strah." j.Meue tudi ne. Kaj češ, da se takoj vrnemo?" „Jaz sem žejni. In konečno človeka spravijo ob pamet s tako predstavo." »Pojdimo, le pojdimo na/aj!'' ,.Zdaj še ne. Saj bo itak le konec kaj vreden in kratkočasen. Kaj vidva nijsta nič žejna?" „Meni se prav tako godi, kakor da bi gobo imel v želodci." „ Ali bi si ti upal, v gostilni kaj popiti, vpričo ljudij, ki jih ne poznaš'"" vpraša Anatol Valentina. „Jaz? ... o tem se lehko prav precej prepričaš. Koliko denarja imata vi dva pri sebi V" „Jaz imam 43 soldov, kolikor mi je od novega leta ostalo." tako tisti, ki nij predložil starih uže kolekovanih kart, da bi se prekolekovah", državi nij prouzročil nikake škode, ker bi se mu bile ravno brezplačno prekolekovati morale. Zapoved prekolekovanja ima samo prohibitiven namen! Ali iz Notranjskega, Dolenjskega in Gorenjskega došla so nam poročila, da so finančni organi, takoj prve dni, ko je bil pretekel obrok za kolekovanje, prepluli vse ,,kramarije' in prodajalnice po deželi, ter pobrali vsako karto, ki nij bila prekolekovana. Malo časa potem pa so se oglasili plačilni nalogi, in trgovcem, ki so imeli pet ali šest neprckolekovanih iger, predpisale BO se v plačilo kazni po 100, 200, .000, 1000 in še celo 1800 goldinarjev! Za karte, ki vse skupaj nijso bile vredne 10 goldinarjev, predpisala se je kazen 1800 goldinarjev. Davek je velikansk, ali Če se pri tacih malenkostih ljudstvu praznijo žepi vsled nepotrebne strogosti, mora narod obupati! I* Notranjskega se nam še celo pripoveduje, da je neki finančnik lazil po prodajalnicah s sladkim obrazom okrog, ter s silno prijaznostjo trgovce povpraševal, Če imajo še kaj starih kart. Delal se je pri tem dobrovovoljčeku, ter pravil ljudem, da je sedaj taka postava, da se morajo karte prekolekovati, da pa naj le njemu izroče igre, da jih pošlje v Gradec in da vredi vse potrebno itd. Lehko verno ljudstvo preme -talo je vse predale, in kjer se je staknila karta, oddala se je prijaznemu gospodu, ki jo je odposlal v Gradec. Ali iz Gradca prišla je kazen, tako da morajo samo klijenti prijaznega tega gospoda plačati glob več kot dva tisoč K-«>l«liiiarJev in to za vmazane karte, ki bi nikdo ne bil dal zanje 15 gld.! Take razmere so gotovo nepravilne in gotovo nij bil namen postavodajalca, niti je to nalog finančnih uradov s tacimi nečuvenimi globami uničiti obstanek raznih rodbin in trgovcev. Zato objavljamo to stvar svojim poslancem, da store potrebne korake, da ljudstvo zaradi opravičene nevednosti ne bode trpelo neznosne in nikakor primerne škode. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. maja. Eksekutivni komite desnice je baje vlado za gotovil, da bode kolikor možno delal na to, da se delo državnega zbora dovrši uže do Binkoštij in da bode potem možno sklicati deželne zbore. Ven-der se vlada še nij odločila, kedaj se skličejo deželni zbori. Kakor smo uže poročali, obrnili so se štajerski in tirolski poslanci do vlade, naj bi se ta dva deželna zboia sklicala v juniji, ker bi večina poslancev pri jesenskem zasedanji ne mogla biti navzočna zaradi trgatve. Gališki deželni zbor pa more imeti le tedaj jesensko zasedanje, če se v po- letji vrše nove volitve, kajti v jeseni je konec peri-jode zdanjega zbora. In tako se v juniji skoro gotovo skličejo vsaj ti trije deželni zbori. Poročali smo uže, da se bode kriza skupnega fiuaiičiieg-a ministra koncem tega tedna rešila in to se bode tudi zgodilo. Stvar ta pa bode prišla denes v Pesti pred ministerski svet, kjer se bode določil tudi delokrog državnega finančnega ministra nasproti bosenskim agendam. Vitanje države. V Parlzn bil je v sredo „glavni zbor katolikov Francije11. Govoril je senator Chesnelong in pridigoval proti šolskim zakonom. Zbor poslal je telegrafično adreso na papeža v katerej mu izraža svojo udanost in javlja trden sklep, da hoče ohraniti svojim otrokom kristijansko odgojo. Francoska zbornica bavila se je v svojej slednjej seji z ločljivostjo zakona, kar pa je poročevalec Marcère zaznamenoval kot zmago na predka. Nekatere specijelne ugovore ovrača s statistiko, katera kaže, da se ločeni možje večkrat oženijo nego vdovci, in da na drugej strani ločene žene laglje dobé može, kakor mlada dekleta. Ama-gat govoril je proti postavi v daljšem govoru. Potem sklenila je zbornica s 333 proti 122 glasovom preiti v specijalno debato. Član L, s katerim se postava od leta 181 G, ki je odpravila ločljivost zakona, odstrani in ločljivost nadomesti, se sprejme brez debate. Iz Carigrada se poroča, da je pogodba g led« vojne odškodnine, katero ima dati Turčija ltu«iji, določena in obseza naslednjih dvanajst članov po glavnej vsebini: .,Turčija zaveže se plačati v berolinskej pogodbi fiksirano vojno odškodnino v anuitetah 350 000 turških livr. Te anuitete, katere so le za to, da se amortizira kapital brez interesov, garantirajo se z ovčjim davkom Vi lajet-Alepa in z desetino Vilajet-Konije, Kostambula, Adana in jednega dela Vimjet Sive. Skupni znesek teh raznih dohodkov je na 437.500 livr proračunjen. Vkasirani /meski se bodo po odbitji stroškov na fili-jale Banque Ottomane izplačevali. Turčija se zaveže, da ne bode izdavala nakaznic na te dohodke. Banque Ottomane bode redno te zneske na rusko banko odpošiljala in prebitek za Turčijo obdržala. Te anuitete bodo le kot dohodki in stroški v budgetu. Če bode prebitek, bode ga banka Turčiji izročila, nasprotno pa bode Turčija zavezan*, pokriti slučajen primanjkljaj. Turčija bode v sporazumljenji Banque Ottomane mestu omenjenih dohodkov druge ekvivalentne dohodke dala. Zaradi denarnih operacij bode Banque Ottomane z rusko banko specijalno pogodbo sklenila. Ratifikacija te pogodbe se izvrši vsaj v treh tednih. V iieiiiMkein državnem zboru pričela se je v sredo debata o monopolu t abaka. Knez Bismark nij bil zaradi trganja po udih navzočem Obravnava nij se začela z ono drastičnostjo, katero so prorokovale uže toliko časa novine. Da si je aiigjeska viada razpisala tako veliko nagrado onemu, ki bi dublinske moriiee prive! pravici v roke, ¡¡11 bi vsaj omogočil njih ujetje, se vender do sedaj nij našel najmanjši sled. /ImerilcaiiMki listi izražajo vsi svoj srd in gnjus o dublmskeni umoru in opominajo Irce, naj jim ne bode noben trud prevelik, da le zasačijo morilce in jih izroče zasluženej kazni. Novine so soglasno mnenja, da bode ta umor imel neprijetne posledice za nesrečno Irsko. Dopisi. Iz Preitranka 11. maja. [Izviren dopis.] Zopet je padla žrtev na železnici. Onkraj postaje proti Št. Petru pri drugi čuvajnici je našel železniški čuvaj včeraj zjutraj po polunoči truplo železniškega pomočnika, ki bi ga imel na 12 ur nadomestiti, strašansko razmesarjeno. Povozila ga je pri-prežna mašiua, katera se je vračala v Št. Peter. Nesrečnež gotovo nij čul samega stroja, kateri ne prouzročuje toliko ropota, kakor navadni vlaki, ali pa nij zapazil običajnega znamenja, ter se je po nedolžnem unesrečil. Umrli je Matej Vadnjal iz Ma-tenje vasi in je zapustil soprogo, pa dva nedorasla otroka. — Pazite pri železnici, kjer se tako gos-tokrat dogajajo nesreče, priporočamo vedno! Kako se skoro celo minolo zimo nij pripeHlo, smo včeraj doživeli. Bil je namreč Javornik pobeljen s snegom. To smo se bali, da nam bode slana, katera nam je doslej prizanišala, posmodila zemeljske pridelke, ki se iz-venredno krasno in bujno razvijajo. Obvaroval nas je dobrotljivi Bog iste nadloge, ter naša Brčna prošnja je, naj bi Vsemogoči še nadalje čuval pri-rodo vsake uime, kajti potem bi pridelali živeža na obilo ter si nekoliko opomogli. X Dunaja 11. maja. [Izv. dop.] (Iz državnega zbora. Interpelacija proti in za Žide. Pravda Tribun e-Vesteneck.) Poslanec žid Neuwirth govoril je v torek z naskokom. Pričakovalo se je, da bodo Neuwirthovci svojo prošnjo v razpravi o carini na železo izpeljali. Pa se nij zgodilo ničesa. Kakšni otroci so torej uže ti levičarji. Ne vedo, kako bi obračali nase pozornost. Ali pa je menda Neuwirth čez noč premislil, da bi s svojim naskokom zopet se lehko blamiralV Je tudi mogoče. Če ga je čez noč pamet srečala, mu je celo čestitati. Naskoka torej včeraj nij bilo. Da, Neuwirth je celo iz seje izostal; vitez Chlumetzky bil je krotak in molčeč, le dr. Krona wetter se je zopet jezil za — manjino. Govoril je mnogo s prav malo temeljitimi dokazi. Videlo se je, da je ta poslanec prav polen slutenj. Levičar Zschock in Čeh Krejči govorila sta za vladno predlogo temeljito. Prvi seje celo norca delal iz Neuwirtha in njegovega tako ošabnega napovedanega nasprotovanja. Govor Čeha dr. Krejčija razjasnjeval je položaj železne industrije v Avstriji, o njenej konkurenci in njenih žalostnih posledicah. Kako potrebna je carina na železo, uvidelo je mnogo levičarjev. Večina za to stranko je bila ogromna. Tudi „Jaz 37." „Jaz pa 52. Koliko je to vsega vkup." Po dolgem računanji pridejo do sklepa, da imajo vsi trije vkup 132 soldov. Zdajci stoje pred gostilno. Zadej je še nekaj prostora." nPojdimo noter!" pravi odločno najstarši. „Saj nas nihče ne bo pojedel." Natakar stopi pred nje. „S čem zamerem gospodom postreči?" „Dajte nam za 132 soldov kaj pijače V" odgovori Valentin, podpiraje se s pestjo. „Za 132 soldov V Za 132 soldov, pa kaj V" „Kaj se morda za 132 soldov več reči dobi V" vpraša sla brihtno Anatol. „Se ve da." „Nu, tedaj nam prinesite vsacega nekaj." Osupnen poišče natakar svojega gospodarja Pove mu, kaj se mu je naročilo. Se ve da se smeje Vse oči so obrnene v otročaje. Jedini Valentin se nič ne zmeni za to. Gostilničar privleče iz kota steklenico v nenavadnej obliki, prozoren doprsnik na polnjen z zlatorumeno tekočino, s smolo zakapan in zapečaten: sok od repe s česnom primešan, sladko žganje, angleški hren pa janež. Vsemu temu pa se pravi: „Liquer du bon patriote". Doprsnik, ki nebeško to pijačo obdaja, predstavlja pa Thiersa. nTu je najboljše, kar premoremo," reče na- takar in postavi pred začudene otročaje steklenico in tri majhene kozarce. ,,To smete brez skrbi piti." „Ali je to za 132 soldov V" vpraša modri Anatol. „Prav natančno za 132 soldov.u V desetih minutah se črepina gospoda Thiersa izprazni; koncem prve četrti ure jame se skozi njegov nos svetiti; Čez pol ure nijma „bon patriote" nič več rudečkastega na sebi razen ovratnika. Otro-čaji so se ga nalezli kot berač mraza. Drugi gostje se jim pridružijo, začne se izpraševanje. Valentin pleše krog mize. Klement, kateremu se je srce ome-čilo, pretaka vroče solze in povprašuje vsakaterega, kje da je njegova teta Ilemuset, Anatol pa skuša popevati pesen, ki jo je slučajno na ulici ujel. Steklenica je prazna. Vsa stvar je sila kratkočasna in ob jednem poučna, kar se da. Ko so se gostje z otročaji nakratkočasili, po sadi jih krčmar — ki ima tudi svojo družino in svoje otroke — ven pred vrata. Klement, ki je ujel pošteno muho, spomni se prvi Jožeta in „Ata lije". Opotekaje se, kakor da bi po suhem plavali, vsi ob sapo in zasmehovani pritapajo te tri nesrečne žrtve gospoda Thiersa pred stebrišče dotičnega gle dališča. Kontrolor jim zastavi pot; Anatol in Kle-: ment se bridko jokata, Valentin pa hoče s silo priti | v gledališče. Ob sedmih zvečer najde jih Jože na policiji, kjer smrčijo, kakor da bi Šlo za stavo. Jože se nič kaj ne ponaša s tem, da je otroke zopet družini vrnil. Svet dru„' druzega dolži in vsakdo je nedolžen iot sneg. Konečno je vsega tega le Racine kriv. „To je vse jedno!" mrmra mile. Ilemuset na-pravljaje svojim sestričem čaj iz kamilic. „To bodo trije živi fantje, da jih ne bo moči uganjati! V tej starosti v treh urah prenesti „Atalijo" in „bon patriote", to je znamenje, da precej kaj znajo in morejo !a Ti ubogi Racine! 3ST © V. (Spisal I. T ur g en je v, preložil M. Malovrh; Druga Um, i^-.i. XIII. (Dalje.) Sipjagin je umolknil, ko da ga je kdo udaril po ustih .... tudi nij odgovoriti hotel, ker nij vedel kaj in ker je previsok človek! . .. „Čujte,w ščebetal je Paklin dalje in Be od strahu po celem životu tresel ter jedva solze zadržal, „čujte me: rekel sera vam, da sta ona dva poročenca — to nij res — to je laž. Poroka bode še le za nekoliko dnij; ako ste pa vi krivi, da je ne bode — omadeževana bode vaša vest — in vi.. .u Chlumetzky glasoval je z večino. Sprejetih je bilo še pet razredov carinskega cenilnika, kakor so bili predlagani od carinskega odseka. Pred par dnevi oddal je vitez Schönerer peticijo zoper naseljevanje ruskih zidov v Avstrijo. Poslanci Ed. Suess, Tomaszuk in kakšnih sto levičarjev pa so denes miuisterstvo in-terpelovali, je li se bode Avstrija potegnila za ruske žide. Avstrija pa menda za gotovo za ruske žide ne bode šla v ogenj. Protise-mitje delajo na Dunaji, odkar je Holubku prepovedano bilo sklicati antisemitski shod, proti Židom prav na tihem. Antisemiti agitujejo po ka varnah in krčmah. Celo ute za male in velike potrebe agitujejo proti zidom. Včeraj videl sem na njih mnogo listkov prilepljenih s sledečimi vrstami: „Was der Judo glaubt, ist Einerlei — In der Race liegt die Schweinerei! Was für die Blume der giftige Thau, Was für den Juden das Fleisch von der Sau Und was der Vampyr dem Ulut: Das ist für Christen der Jud' . . V kavarnah in krčmah nahajajoči se židovski listi „Tagblattu, „Neue Freie Presse", „Presse", „Extrablatt'4, „Morgenpost" itd. pa nosijo napise: „Juden bi a 11". Ta časten naziv pišejo antisemiti na dotične liste. Kakor znano, je dr. Porzer, zagovornik g. H am a na, bivšega urednika „Tribüne", pravdi zloglasnega g. viteza Franzi -V estenecka bivšega okrajnega glavarja v Litiji, pri najvišjem in kasacijsfcem sodišču prijavil ničevost zoper razsodbo porotnega sodišča od 13. januvarja t. 1 O tej ničevosti bode javna obravnava 9. junija 1882 ob 10. uri dopoludne. O izidu bodem o svojem času poročal. Domače stvari. — ( ^Ljubljanski p o baj kov a 1 e c" ) nam piše: Prišel sem zopet na sled nekej nepriliki. Uči telj tukaišnjih turnerjev g. Schmidt je skoro popolnem slej«, vsled tega se cesto pripeti, da pri pouku temu ali onemu dijaku prav po nedolžnem založi zaušnico, ker ne vidi, kateri je pravi. Ne vem, ali spada mej telovadne vaje tudi klofutanje to pa se mi dozdeva, da nedolžnemu in nekrivemu nij treba zaušnic. Ker sem uže omenil turnerjev, naj dodam še to, da ima to društvo lepo telovadnico v realki zastonj, akoravno se nemški telovadci rekr utiraj o 1« iz tistih krogov, kjer je baje kapital doma. Ne zavidal bi jim brezplačne telovadnice, ko bi ti gospodje pozno v noč ne kričali in motili ponočnega miru prebivalcem v realki in okrog realke, in ko bi se svoje dni, ko je prosil ^Sokol" za telovadnico v realki, ta prošnja ne bila odbila kar brevi manu. Narodne mestne odbornike opozorjara, da jim bode tudi to vprašanje na skrbi, moja informacija je dobro podprta in istinita. — (Kmetijsko predavanje) bode v Smledniku 14., v Borovnici 21. t. m. — (Premembe v ljubljanskej ško-iji.) Gosp. Anton Man dele, župnik v Banjiloki, odpuščen je v red kapucinov. — G. Mat ja Grzin pride iz Starega trga pri Poljanah za administratorja v Banjoloko. — G. Jurij König iz Vinice pride kot administrator v Stari trg pri Poljanah. — G.Ivan Tavčar iz Radovljice, kot administrator Belopeč in g. Gašper Vil man iz Mirne peči, kot administrator v Selo pri Šumberku. — Prestavljeni so naslednji gg. Fran Kregar od sv. Jakoba v Ljubljani v Radovljico; — Josip Resni k iz Št. Ruperta k sv. Jakobu v Ljubljano; — Ignacij Koren iz Semiča v Stari trg pri Poljanah; — Andrej Zaman kot prvi kaplan v Semič; — Josip Samide iz Lašč kot drugi kaplan v Semič; — Ivan Bevciz Podvelba v Lašče; — Ivan Mazgon iz Spodnje Idrije v Mirno peč in Ivan Pekovec v Spodnjo Idrijo. — V pokoj stopiti dovolilo se je gg. Mateju S ute ju, župniku v Vinici; — Ivanu Pfeif er ju bivšemu benetiei-jatu v Hrastji in Antonu Lamj>eju, kuratu v Go-čah. — Razpisana je: Nemška fara Vinica v dekaniji Semiškej in kuracija Goče v dekaniji Vi pavskej. — (Gg. bogosiovci) iz tretjega leta, ki bodo letos posvečeni, so naslednji: Hünigman Fr. iz Ribnice, Jaklič Anton iz Dobropolja, Kalan Andrej iz Stare Loke, Krek Fr. iz Selc, Lavrenčič Matej iz Vrhpolja pri Vipavi, Nemanič Janez iz Metlike. — (Iz o d borove sejec. k. kmetijske družbe 7. t. m.) C. kr. ministerstvo kmetijstva dovolilo je 400 do 500 gold, za nadaljevalni kmetijski pouk. — Deželna vlada poslala je 23 slovenskih in 6 nemških poučnih knjižic o „tilokseri". — Gospod odbornik Kastelic poroča o skušnjah podkovske šole. Kmetijska podružnica v Tiebnem naznanja, da je trtni „lubadar* tudi tam u*e mnogo škode napravil Družbi pristopilo je 11 novih udov. — (Trtni bel in ar,) kakor poročajo „No vice", po dolenjsk'h vinogradih hudo razsaja in trte uničuje; od vseh strani prihajajo na c. k. deželno vlado in kmetijsko družbo pritožbe o tem škodljivem merčesu. C. kr. deželna vlada pozvala je gosp. deželnega učitelja poljedelstva E. Kramarja, da se poda drugo polovico tega meseca na Dolenjsko pre-iskavat vinograde. — (Preskusilje na podkovskej šoli) vršile so se 28. aprila. Predsedoval je gospod dr. Karol Bleiweis-Trsteniski, c. kr. kmetijjko družbo zastopal je odbornik g. Rajmund Kastelic, c. kr. računski revident, izpraševal je učitelj te šole gosp. E. Schlegel in c. kr. okrajni živinozdravnik F. Gaspari. Teoretična skušnja začela se je ob 0. uri dopoludne, ob pol jednajstej uri pa praktična. Iz-prašanih bilo je pet učencev te šole in trije zunanji kovači. Na vsa vprašanja odgovarjali so vsi učenci prav dobro in razumno. Tudi pri praktičnem izpitu pokazali so, da so si v teh šestih mesecih pridobili mnogo vaje. Po skušnji razdelila so se »pričevala; Štirje napravili so izpit „prav dobro", drugi štirje pa „dobro". „Nov." — (Štajerska reklamacij ska komisija) imela je 20. aprila t. 1. svojo prvo sejo, v katerej se je obravnavalo: 1. Ozemlje mesta Gradec. Ugovarjalo se je glede 6 parcel. Sklenilo se je deloma zvišanje, deloma znižanje. 2. Okraj Brežice, in sicer prvi razred s 112 in drugi razred s 21, vkupe s 133 davkarskimi občinami. Dotični odsek (Lipoid in Perko) ugovarjal je glede 33 občin. Izmej teh dogotovljenih je 25 občin in se je olajšalo 148 parcel, obtežilo pa 13 parcel po sklepu okrajne ce-nilne komisije. Družili 8 občin ostalo je in suspenso, ker so zaradi vcenitve gozdov potrebne preiskave na licu mesta. Proti sklepom večine vložila sta odbornika Lipoid in Perko v štirih slučajih (»oseben votum. Cisti donesek v tem okraji utegnil bi se zmanjšati za 7 °/0- — (Književnost.) V kratkem izide knjižica „Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski", spisal Ivan Lavrenčič. Knjižica ta bode ponatis spisa iz „Novic". Cena jej Se nij določena. Čistega dohodka namenjena je polovica „Narodnemu doom", polovica pa spomeniku dr. J. Bleiweisa. Knjižica bode jako lična. — („1*°! ni sc he Correspond en z") v nemškem jeziku v Poznanji izhajajoči tednik prinaša v zadniej številki t>. t. m. tudi dopis iz Ljubljane, v katerem pripoveduje o zadnjem jezikovnem ukazu našega pravosodnega ministra, se izraža jako simpatično o našem prizadevanji, dokazuje opravičenost naših teženj in nam naposled skoro zavida našo srečo rekoč „Nicht — wie bei uns!" Dasi Slovenci v istini ne ležimo na cvetlicah, vender radi verujemo, da je na Poznanjskem še gorje in da je boj s pravimi l'rusi ozbiljneji in nuji nego z našimi imitira-nimi, s tako imenovanimi Talini-Nemci. — (Mej narod na razstava ribarije) Odprla se bode v Londonu 1. maja 1883. Obsegala bode 7 glavnih razredov in '20 razdelkov. V 1. razredu se bode razstavilo ribarstvo po morji In v te-kočej vodi, orodja za lov rib, čolni itd.; v 2. vse stvari, katere se tičejo socijalnega položaja ribiških rodovni; 3. razred zadeval bode vsa ribarstvo zadevajoča trgovinska in gospodarska vprašanja; 4. razred obsegal bo riborejo in vsa z umetno riborejo „Kar ste mi tu rekli," dejal je še glasneje Sipjagin, „bi me le — jaz vam tega tudi ne verujem — primoralo, da gledam, da se vse to, kar aem dejal, še prej zgodi; — kar se pa tiče moje vesti čistosti, vas moram prositi, da skrb za to meni prepustite!" „Polirana, svak, je tvoja vest," rekel je zopet Markelov, „polirana in s petrogradskim firnisom lakirana; mokrota ne pride do nje nobena! Ti pa, prijatelj Paklin, brbljaj, kolikor hočeš, svojih storjenih brezpametnostij ne bodeš popravil. Tega si nikar ne domišljuj." Generalu se je videlo, da je čas ta prizor za- Tršiti. „Mislim, gospoda, da ste se izgovorili in pro-Bim vas, gospod baron, gospoda Markelova spremiti. — N1 est ce pas, Boris, imaš mu li še kaj reči? . . Sipjagin je odkimal. „Jaz sem mu vse rekel, kar sem le mogel!. . „Lepo, lepo!. . . . Torej gospod baron." Adjutant stopil je k Markelovu in s petami, na katerih so bile ostroge, vkup vdaril ter z roko pokazal proti vratom. Markelov obrnil se je hitro in odšel. V mislih spremil ga je Paklin in mu stisnil roko. „V tovarnico poslal bodem svoje dečke," rekel je general. „Samo to mi še reci Boris: ta monsieur (tu pokazai je na Paklina) povedal je prej nekaj, kar se tiče tvoje netjakinje .... je-li tudi ona v tovarni ci .... kaj bode pa z njo?" .... „Vsakako ne sme se zapreti," odgovoril je Sip jagin; morda se spameti .... Ako dovoliš, napišem jej jaz nekoliko besedic V" „Prosim, izvoli samo. Bodi uverjen .... Nous coffrerons, le quidam .... mais nous sommes galants avec les dames .... et avec celle tà doue !" „Ali kaj bode s Solominom," vzkliknil je Ko-lomejcev in se od jeze skoro jokal. ,,Zagotovljam vas, da je on jeden prvih rudečeev. Za te ljudi imam jaz fiu nos .... o in kako fin nos!" „Pas trop de zčle, dragi Simeon Petrovič," zavrnil ga je general. — „Spomnite se Talleyranda. — Ako je res kaj z njim, ta nam ne uteče. — Vi pa mislite na lastne svoje stvari, na tistega, ki se je ... . kkk . . kk!" General prijel se je pri teh besedah za vrat.... „Da, à propos," obrnil se je zopet k Sipjaginu; „et ce gaillard là — (pokazal je z glavo proti Paklinu). Qu'eu ferons nous? — Meni se ne vidi, da bi bil opesen." „Pusti ga," svetoval je potihoma Sipjagin in še nemški dostavil: „Lass den Lumpen laufen!" Mislil je, Bog vé zakaj, da so te besede citat iz Goethejevega „Geca Berlichinskega". »Vas, gospodine ne potrebujemo več," velel je general. — „ Pri poročam se!" Paklin pripognil se je vsem trem jedenkrat in brzo odšel. — PrišedAi na ulico, bil je ves uničen. Bože, bože! To preziranje ga je skoro ubilo. ^Izdajalec in bojazljivec torej" .... tako me bodo odslej zvali! . . . „Ali ne . . . in še jedenkrat ne! jaz sem pošten človek, gospoda moja in tudi ne čisto brez poguma!" Kdo je pa tista znana osoba, stoječa na stopnicah gubernatorjeve hiše? Čemu ga gleda tako žalostno? — Stari sluga Markelovljev je to . . . Prišel je k svojemu gosj>odarju v mesto in se ne makne od vrat, za katerimi tisti sedi.....A zakaj gleda tako Paklina. Saj nij ta izdal Markelova! ,,Čemu sem šel tja, kjer nijsem čisto nič opraviti imel?" mislil je zopet v svojej obupanosti. — „Nijsem li doma sedeti mogel? Zdaj bodo pa pisali: „Neki gospod Paklin je vse izdal . . . prijatelje — sovražnikom!" — Prišle so mu na pamet besede Markelovljeve: nnobeno blebetanje ne popravi tvojih brezpametnostij" in ta pogled!! — Kakor je zapisano v svetem pismu: šel je domov in britko jokal, tako je šel tudi Paklin v svojo oazo, k Fomuški in Fimuški in k svojej Snunduliji. (Dalje prihodnjič.) zvezana vprašanja; 5. razred kazal bode prirodopisje, akvarije in znanstvena dela o riboznanstvu; 6. zgodovino in književstvo ribarije, postave in statistični materi j al o trgovini z ribami in ribjimi izdelki; v 7. razredu se bodo skupno razstavile zbirke stvari v prejšnjih 6 razredih zaznamenovane. Trajala bode ta razstava najmenj f> mesecev in delile se bodo zlate, sreberne in bronaste medalje in pa častne diplome. Trgovinska in obrtna zbornica daje natančnejša razjasnila. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 12. maja. Carinski tarif sprejel se je v tretjem branji. Dunaj 12. maja. Poročilo šolskega odseka o slovenskem učnem jeziku na srednjih šolah in na učiteljiščih predložilo se je denes. London 12. maja. Ne daleč od Baline bil je včeraj smrtno obstreljen najemnik, ki je prevzel najeto zemljišče, čegar prejšnji najemnik bil je odpoden. Parnell izprosil si je zaradi mnozih mu došlih pretilnih pisem posebno policijsko stražo v Londonu. London 12. maja. Spodnja zbornica sprejela je v prvem branji po Harcourtu predloženi predlog postave (bili), da se za tri leta uvedo ostrejša sredstva za udušenje zločinov v Irskej, Northcote obljubil je od strani opozicije popolno podporo. Parnell in Dillon obžalujeta strogi predlog postave, ki bode imel še menj uspeha nego sedanji prisilni zakon. Razne vesti. * (Razpisana nagrada.) Najbogatejši mož v Rusiji knez Jusupov odloČil je 0000 rubljev za najboljše zgodovinsko delo o caru Aleksandru II. Ta znesek vložil se je pri državnej banki in se bode z naraslimi obresti leta 1900 izročil pisatelju, čegar delo se bode spoznalo za najboljše. O tem odločevala bode carska akademija znanostij. Ozir jemal se bode le na spise v ruskem jeziku spisane po ruskih podanikih. * (Avstrijsko ladijevje.) Leta 1880 je bilo v vseh 105 avstrijskih lukah 80.277 avstrijskih in skoro 17000 druzih ladij, izmej teh največ, namreč nad GOOO laških. Od tujih trgovinskih ladij je še omeniti 275 angleških, 223 grških, G4 turških, 48 švedskih, 36 nemških, po 15 holandskih in francoskih, 7 danskih, 7 amerikanskih, 8 iz grških otokov, po 2 belgijski in ruski. Od vsep,a ladijevja je bilo torej avstrijsko po številu z 81*64%, po tezi pa s 8689°/0 zastopano. Največ, namreč 7.208 ladij je prišlo se ve da v tržaško luko, 1687 v Polo, 1624 v Spalato, 1504 v Pirano, 15*30 v Ro-vigno, 1100 v Zader, 1028 v Šebenik, 911 v Gra-vozo, 676 v uurzolo, 639 v Lussin, 488 v Cattaro, v vseh druzih 94 luk skupa? pa še 18.875 ladij. * (Francozi v Algieru) sklinili so postavo, po katerej se mora vsucemu Arabcu razen krstnega dati še drugo ime ali priimek. Do sedaj imenovali so se po svojih očetih n. pr. Mohamed ben Mohamed, to pa je bilo povod mnogej zmešnjavi. Po tej novej postavi ima oče, strijc ali pa Btarejši brat pravico, za člane rodbine izvoliti ime, katero je po tem za nje veljavno. Pri rodbinah brez mož ima to pravico mati, teta ali pa starejša sestra. Posamezniki, ki nij maj o rodbine, ne smejo sami izbrati si ime, sicer to stori poverjenik vlade. Vsak Arabec dobi list istosti in odslej se uvedo zapisniki o porodih, smrtih, porokah i. t. d. * (Človeške glave na telegrafnih drogi h.) Prebivalstvo v Beludžistanu spada mej najbolj zagrizene Mohamedane in je tedaj silno ne-voljno, da Angleži po njih deželi napeljavajo telegraf, katerega bi radi preprečili z vsemi sredstvi. Vlada v Kanatu je uže pred tremi leti ukazala, da se odseka desna roka vsakemu, kdor poškoduje te-legraf. A ta stroga postava še nij dosti preplašila ljudij, kajti pred tednom so prebivalci jednega sela ves skozi svoje ozemlje napeljaui telegraf uničili. Ko je čul „Emir" o tem Činu, sklenil je pokazati moč postave in dal je povelje, da se vseh petdeset zločincev da ob glavo in potem njih glave nataknejo na mej tem zopet postavljene telegrame droge. To drastično sredstvo je neki prebivalce precej preplašilo. __ Tujci: 11. maja. Pri Slonu: pl. Myrbach iz Gradca. — Dr. Linhardt iz Črnomlja. — Pivinger iz lirna. — Ilromadka iz Niirn-berga. — Stern iz Opava. — Steiner, Fitschmann, Viseli bach z Dunaja. Pri ■ »11411 Kupert pl. Nfrtsolog iz Pressburga. — Rengelrod iz Kremža. — Steinharter iz Monakova. — Ilahn Oeaterreicher z Dunaja. _Pri »VHtriJHkeui i-enarjl: Koželj iz Št. Gotharda Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Oaa opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 'S? a oo Ob 7. ari ijatraj •b ?. uri |n.|i illl'IlK •b J. ni i VtitT 729 0-2 mm, 729-8S mm. 731-19 mm. + 16-8° C +16-8° C + 140° C slaboten jugozahod JMl'-ciwIlii-l slaboten jii narodno banko....... Kreditne akcije......... London ............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke ...... 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 2f»0 gld. Državne srečke i/, 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ „ papirna renta 5%..... 5°/«, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke Ti0/,, . . 100 gld. Zemlj. ohč. avstr. 41/1°/.> zlati zast. listi . Prior. oblig. Elizabetine zapad. železnico Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditno srečke.....100 gld. RudolfoVO srečke..... It) n Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trantm\vay-drnšt. velj. 170 gld. a. v. . . 76 gld. 65 kr 77 n 50 rt 94 .i 30 rt 130 » — 828 n — 346 n 25 » 120 71 — 9 rt 52'/, » 5 n 64 n 58 rt 65 rt 119 n 75 rt 174 rt 25 rt 94 n 55 rt 119 rt 85 n 89 rt 05 n 86 n 90 » 104 n — n 114 n — 71 119 n 40 rt 99 n — rt 106 n 50 n 176 n 75 v 20 n 50 n 128 n 40 rt 226 m 50 Za gotovo plačo bi rad kupil trgovino z mešanim blagom ali pa bi rad pristopil kot kompaiijon s -1000 gld. Neoženjen sem in 30 let star. Ponudbe naj se pošiljajo pod: A. Porenta, Trst, poste restante. _ (305—2) Kava — Čaj, naravnost iz Hamburga po pošti, poštnine prosto incl. z a vitje, kakor znano v reolnej fino dišeoej robi v vrečicah ud k3 5 kilo HB po poštnem povzetji. Rio, lino močan............. 3.45 SantOS, močan............. 3.60 Kuba, ff., zelen močan.......... 4.10 Nikaragua, zelo tin, mehak........ 4.90 Ceylon, modro-zelen, močan........ 5.— Golti-Java, zelo lin. mehak......... 5.20 PortoriCO, delikaten, fino vkuscn...... 5.40 Perl-Kava, zelo lin, zelen......... 5.95 Angostura, velika zrna, delikaten...... 5.95 Menado, rniav, zelo fin.......... 6.35 Java, T\, zelo plemenit, briljanten...... 7.20 Afrik. Perl-Mocca, prava......... 4.95 Arab. Mocca, prava, pleni, ognena...... 7.20 Stambnl-Kava-zmes, Mocca in Campinas, jako priljubljena.............. 4.95 Ca j pr. kilo. Congo iT........... 2.30 Souchong, IT.............. 3.50 Tonkay, tin, zelen............ 3.50 Družinski čaj, zelo lin.......... 4.— Riž, zelo tin, pr. 6 kilo.......... 1.40 Obširne cenilniko gratis in franko. (243-4) A. B. Ettlinger, Hamburg. L zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj nmetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—27) Dva kamen i Iii hangarja (312) prodasta so pri gospe Tereziji Schreyerjevej, v Špitalskej ulici ät. 9, v II. nadstropji i .asi nil.r lepih hrastovih tramov (313—1) prosi njihove adrese in cene S. Wels v Žižkov pri Pragi. Hiša v najem so da na Vrhniki, v sredi trga št. 30, v katerej je bila, ko Se nij bilo železnice, velika in stara krema. Hiša ima pritlično dve sobi, kuhinjo, drvarnico in dve izvrstni kleti; v prvem nadstropji 4 lepo sobe s kuhinjo, poleg hiše pa hlev z izvrstnim prostorom. Hiša je za kako kupčijo jako pripravna. — Adreso pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (297—3) 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklenica 35 Ur., še kedaj čuti zobno bolečine ima iz ust duh. — „ •I. C*. Kotilo, umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—11) pri Dunaj i, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jut. pl. Trn-litnv.jji in v vseh lekarnah, droguerijah, parfomerijah, pro-dajalnicah galanterijskih reči j itd. na Kranjskem. Naj se poskusi sreča pri velikem od države garaiitirancm Ilaiiibur-Nkeua ueiiitmeiii sreekaiiji, pri katerem se 8 milijonov 634.275 mark dobiti mora. To najnovejše denarno srečkanje obstoji iz 7 razredov in ima 98L50O originalnih sreč.k, od katerih 47.00O — torej nad polovico — dobiti mora. Največji dobitek znaša ev. 400.000 marfe. Specijelno so dobitki razvrsteni naslednje: 1 1 1 1 1 2 3 4 2 2 1 24 premija dobitek 11. 250.000 3 dobitki a ni. 8000 , 150.000 3 „ „ „ 6000 , 100.000 54 „ „ 5000 , 60.000 5 „ „ 4000 , 50.000 108 „ „ „ 3000 , 40.000 264 „ „ „ 2000 , 30.000 10 „ „ „ 1500 , 25.000 3 „ „ 1200 „ 20.000 530 „ „ „ 1000 „ 15.000 1073 n „ „ 500 , 12.000 101 „ „ „ 300 , 10.000 i 27069 „ „ „ 145 itd. itd. Žrebanje dobitkov je načrtno uradno napravljeno. K prvemu velikemu žrebanju tega denarnega sreč-kanja velja cela originalna srečka samo 6 mark aligl.a. v. 3.50 pol originalno srečke », 3 marke „ „ „ 175 Četrt „ n „lVjn n n v n —-90 in te od države gnraiilirane originalne Nreeke pošiljamo proti vpošiijatvi /iirsKa v bankovcih ali s poštno vplačitvijo v naj oddaljenejši; kraje tranko. Mali zneski se morejo tudi v poštnih markah poslati. Hiša Wehliiig *Y