C.  C.  Postal*. — Esce ogni mercoledi 9 vtnerdi    —  20 Aprile 1928.
Posamt zna  itevilka  25  stotink
Izhaja vsako sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto 15 L
»       » pol leta    8»
»       » četrt leta 4 »
Za   inozemstvo
celo leto lir 40.
Na   naročila  brez   do
poslane    naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.
mBamtZi
St. 32        V GoricU v petek 20. aprilct 1928        utoxi.
Nefrankirana piama s»
ne sprejemajo. Oglat;
se računajo po dogo«
voru in se plačajo v
napre). — List izdajr
konsorcij »Gor. Stra>
ie*. — Tisk Katoliikt,
tiskarne v Gorid. Ru
va Piazzutta it. 18.
Uprava in  uredniitvo:
ulica  Mameli   itev.   .5
(prej Scuole).
Teles,    int.   itev.   30%.
Kahsno bad!
jezikovna vzgojo?
Zadnjič smo na tern mestu ob*
javili misli itah vseučiliškega prof.
Calö, ki obsoja, da se še nerazviti
otroci, ki še svojega maternega je;
zika ne znajo, mučijo z učenjem
drugega.
Naj v naslednjem podamo na;
dalnje njegove misli.
Otroška doba, in sicer do 10 ali
12 leta, nadaljuje učeni profesor, je
najbolj dragocena za razvoj dušev;
nosti. Sredstvo in zunanji znak dm
sevnega razvoja je jezik. Razume
se, da tisti jezik, ki rase sam od se;
be obenem z otrokom in zmožnosU
mi njegovega razuma. Vsako novo
spoznanje obleče otrok v primerne
nove bcsede in logične sestave, ta;
ko, da se različni pojavi njegovega
mišljenja izrožajo v določenih no;
vih jezikovnih in slovničnih oblU
kah. Jezik in misel tvorita vsled te;
ga dejansko nerazdruz.no enoto.
Dokler otrok ne zna maternega je;
zika dovolj zanesljwo in dovršeno
rsbiti, ni mogoče trditi, da je njegov
duh ze v vsem svojem bistvenem
delovanju in sposobnostih izoblU
kovan.
Šele tedaj, kadar%v otroškem duhu
biva misel, ki jo otrok kolikortoliko
obvlada in spoznava v maternem je?
ziku, s kaferim je hranil in uredil
svojo dušo, takrat šele zamore s ko;
ristjo preiti otrok k učenju iujega
jezika, to je k novim oblikam, v
katere preliva svoje misli. Vsak
prezgodnji poskus je isto, kakor da
bi hoteli veibati v telovadbi clove;
ka, ki ne zna še hoditi in se pre-
mikati.
Ako se mešajo v otroškem duhu
raznojezični izrazi, trpi radi tega
zdrav razvoj njegovega spoznava;
nja, njegove sodbe in njegovega ra;
zuma, tako da ni sposoben se izra;
iati jasno, določno in z gotovostjo
v maternem jeziku.
Kar uče zakoni dušeslovja, se
sklada popolnoma tudi z zdravim
nacionalizmom, ki obsoja tiste oče;
te, kateri v svojem hlapčevskem
misljenju menijo, da je posebno
imenitno, ako njihovi otroci pred
časom klepečejo kakor papige tuj
jezik. Ta razvada je v škodo narod;
nemu jeziku in resni ter tehtni dw
ševni vzgoji, katere more biti dele;
žen otrok. Kdor se bori proti tej ne;
zmiselni bolezni, ki nekako oskru;
nja in kvari otroško dušo, vrši ne le
delo pravega domoljubja, ampak
se poteguje tudi za pravice duše;
stov ja in dobre vzgoje.
Tako piše vseučiliski prof. Calö
iz Firenc. Mi se z njim strinjamo in
zelimo, da bi se tudi drugi po njem
ravnali.
Kaj se godl po svetu?
Kadar sc vršijo v kaki veliki in
odločilni državi volitve v državni
zbor, je vedno pozornost javnosti
obrnjcna v tisto državo. Pozornost
se pa šc stopnjuje, ako gre za važ*
nc zunanjepolitične zadeve. Četudi
sc široke množice volilcev bolj bri*
gajo za notranjo politiko kot za zu*
nanjo, vendar prinaša vsaka, spre*
memba v strankarski sestavi vlade
kako druoaeno naziranje o tern ali
onem vprašanju zunanje politike.
V nedcljo 22. aprila se bodo vr*
šilc volitve v francoski državni
zbor. Glavna volilna gesla so ^°5
spodarskega, notranjcga značaja.
Človek bi pričakoval, da bo zani*
manjc za volitve veliko. Vendar ni
tako, to se pravi, tiste francoske
živahnosti ni, kot je bila pri prej*
šnjih volitvah.
Prejšnja zbornica.
Francoski državni zbor ima 584
poslanskih mest. Prejšnja zbornica
je bila sestavljena iz 103 poslancev
republikanskc demokratskc zveze,
130 radikalno ¦* socialističnih po?
slanccv, 90 socialistov, 135 zastop*
nikov raznih levičarskih strank in
27 komunistov. Ostali mandati so
bili razdeljeni med manjše stranke
in strančice.
Ta zbornica je opravila velikan*
sko gospodarsko delo s tern, da je
rcšila francoski frank pred popol*
nim propadom. Znano je, kako so
do nastopa scdanje vlade padali
razni kabineti. Vse je strmoglavil
obupni finančni položaj. Ko je
pred dvemi leti nastopil sedanji mi*
nistrski predsednik Poincarc, ga je
vse pozdravljalo kot rešitelja Fran*
cije. Poincare ie svojo naloßo do*
bro izvršil. Dvignil je tcčaj franka,
izravnal vclikanski primanjkljaj v
državnem prcračunu in vzpostavil
zaupanje domačinov in inozcmstva
v francosko državno gospodarstvo.
rVc zaslugc so mu pripomogle do
položaja, v katerem je danes. Poin*
care je mož, ki ga Francija skoraj
ne more pogrešati. Zato se ves boj
vrši za njega ali proti njemu in ker
mu, ako sodimo po sedanjih zna<
kih, večina francoskih volilcev za*
upa, zato volilni boj ni tako živa*
hen, kot bi bil sicer.
Poincare govori.
Poincare je dvakrat govoril, od*
kar je bila zbornica razpuščena. Pr*
vie je govoril v Bordeaux, drugič
pa v Carcassone. Obakrat sc je ba?
vil s finančnim položajcm. Dotak«
nil pa sc jc tudi zunanje politike,
posebno razmcrja z Ncmčijo. Gle*
de financne politike je rekel, da se
mora sedan je delo nadaljevati, si*
cer bodo uničeni vsi uspchi, ki jih
je vlada že dosegla na polju finan=
čne obnove. »Finančno ozdravlje«
nje ni stvar enega dncva, encga ted?
na, enega mescca ali encga leta. Naj
bodo sredstva, s katcrimi razpolaga
državna banka, še tako vclika, ven*
dar bi bila uvedba zlate veljave
brezuspesna, ako ne bo zbornica
branila in nadaljcvala pričctcga de?
la.« S temi bescdami je Poincare po?
vedal Francozom, da je ohranitev
sedanje vlade nujno potrebna za
popolno rešitev franka.
Dan odločitve.
V nedcljo bodo torej francoski
volilci izbirali poslance iz med šte?
vilnih kandidatov (menda jih je
3800).    Poznavalci razmer pravijo,
da skoraj ni dvoma, da bo Poinca?
re zmagal na vsej črti. Presenečenja
seveda niso izključena, toda v dr*
žavi s politično zrelim ljudstvom,
kot je Francija, zelo redka.
Ko sc je »Goriška Straža« zadnji*
krat bavilii s koroškimi Slovcnci, je
orisala načrt in pomen kulturnc av*
tonomije, ki jo je koroški deželni
zbor hotel dovoliti slovenski manj*
sini. Slovenska narodna manjšina
na Korožkcm se vidno krepi in na*
rašča. To zclo nazorno kažejo ob*
činske volitve v 1. 1920.—21. in 1.
1924. Letos so občinske volitve na
Koro&kem zopet razpisiinc. Graška
»Tagespost« je v večcrncm listu od
17. aprila priobčila uvodnik, ki se
bavi s tern vprašanjcm. Članek je
zclo poučcn, zato objavljano ncka*
tere odstavke dobesedno. Člankar
izvaja:
»Nckai številk ponazorjuic polo*
žaj. Celovec ne spada v ta opis, kcr
ima kot sumostoino mesto volitvc
ob drugem času. Ostali občinski za*
stopi so bili izvoljeni 1. 1924. Vseh
takrat oddanih glasov ie bilo 123
tisoč 878. Od teh so jih dobili 45.292
socialisti, 3895 narodni socialisti,
8733 koroški Slovcnci in 65.958 me*
ščanske stranke, med katerimi sta
bili najmočnejši gospodarska stran*
ka s 24.495 glasovi in stranka edino«:
sti z 28.388 glasovi. Ako izrazimo
to v mandatih, potem so v približ*
no 260 občinah Koroške dobili so*
cialisti 933, narodni socialisti 55,
koroški Slovcnci 258 in kmcčko*
meščanskc skupine 2407 sedežev.
Ta slika pomeni v primeri z občin*
skimi volitvami 1. 192O.*21. nazado*
vanje socialnih demokratov, ki so
takrat dobili 1012 sedcžev, mcdtem
ko ie takrat na narodnc socialistc
odpadlo 12, na koroškc Slovence
134 in na ostale skupine 2312 se*
dezev.«
Ugibanje o prihodnjih volitvah,
Po prcgledu prejšnjih volilnih izi*
dov prehaja člankar na ugibanje o
bližajočih se volitvah. Članek po*
stanc zanirruv tam» ^icr začne govo*
riti o koroških Slovencih.
»V kmcčkih občinah tvori kmcč*
ka zveza icdro gosnodarske stran*
ke. V tern pogledu so posebno zani*
mive razmcre v iezikovno mešanem
ozcmlju, kier veča stevilo strank
stranka koroških Slovencev. Ta
stranka sc ne boji niti zapelicvanja.
V   Bistrici   sc je n. pr. predstavila
kot »Gospodarska stranka«.    Kadi
tega so Nemci morali izbrati naslov
»Občinska    gospodarska   stranka«.
V  tern ozcmlju ie tudi edina skup*
na lista socialnih demokratov in go*
I spodarske stranke. Poleg tega jc
mnogo dogovorov s socialnimi de*
mokrati, da se v močno slovenskih
občinah prepreči izvolitcv sloven*
skega župana. Slovenska stranka
utegne v ozkem pasu ozemlia juž*
no od Dravc zmerno narasti. So*
cialni demokratje bodo tukaj dobili
radi zgoraj omenjenih dogovorov
nckai županov. V vseh drugih
kmečkih občinah s koroško zvestim
j ali iezikovno enotnim prebival*
I stvom pa ic socialnim demokratom
' sestava skupne liste z meščanskimi
strankami najstrožjc prepovedana.«
Take so torei razmere na Ko*
roskcm po poročilu nemškega lista,
Slovcnci se nridno gibljejo in stalno
napredujejo. Manjka jim seveda tU
sta zlata dobrina. ki se imenuie po*
polna človeška in državlianskasvo*
boda. Ni pa dvoma, da bodo pre*
magali vse ovirc, ki iim leže na po*
ti, in da si bodo priborili boljšo
bodočnost.
Okno v svet.
Bethlen v Milanu.
Zadnjic smo pisali, da ic bil ogr*
rski min. predsednik grof Bethlcn
menda v Milanu, kjer se je sestal z
Mussoliniiem. Ta sestanek ic laško
časopisje odločno zanikavalo. Se?
daj ga pa posredno priznava. —
Bethlen bo namre_č, po poročilih
časopisia. v ogrski zbornici v krat*
kem govoril o zunanii r>olitiki. V
svojem govoru bo menda tudi na*
mignil na vsebino razgovora z Mus*
solinijcm.
Jugoslovansko posojilo
v Angliii ie vendar sreeno urcieno.
Prvi obrok se bo izplačal menda že
v kratkem.
Člani italijanskega parlamenta
so na obisku na Ogrskem. Na meji
in v Rudimpešti so iih sprejcli z ve*
likim navdušenicm. Pri obisku par*
lamcnta iim ic priredila vladna
stranka velikanske ovaciie. sociali*
stična skupina pa — kot poroča
»Piccolo« — ic dcmonstriralt! proti
»diktaturi« v Italiji in vzklikala Ma>
tcotti*ju.
Rcthermere in južnotirolski Nemci.
Pred kratkim smo poročali, da je
tirolski dcžclni glavar dr. Stumps
naprosil anglcškega lor da Rother»
mera. nai se potegne za pravice
nemške narodne manjšine v Italiii.
Dr. Stumps jc poslal v London celo
posebnegn sla, ki nai razloži Ro*
thermeru križe in težave iužnotirol*
skih Nemcev. Rothermerc na tega
sla niti sprejeti ni hotel, kaj šele, da
bi se menil z njim o tej stvari. Iz*
iavil ie, da je treba predvsem ure*
diti ogrsko vprašanje.
Vukičevič ne bo odstopil.
Jugoslovanski ministrski pred*
sednik Vukičcvič je izjavil, da ne
misli na odstop. Rekel je tudi, da ie
sodelovanje z Radičcm in Pribičevi*
čem nemogočc. Zadnje case so se
širile vesti, da misli vlada ustano*
viti novo hrvatsko stranko. Vuki*
čevič je tudi te vesti zanikal.
Proti bodočim vojnam.
I Poleg ameriškega zunanjega mi*
' nistra Kcllogga, ki je prcdlagal po>-
j godbo za večni mir, je tudi Briand
i sklenil, da bo storil isto. Šc pred
! koncem tcdna bo razposlal vladam
v Rimu, Londonu, Berlinu in Tokiu
I predloü za ohranitev miru. Franco*
ski predlog pa se nekaj razlikuje od
ameriškega.
Zaolemba.
Car Nikolai I. je 1. 1848. zaplcnil
kuhinjsko kniigo, ki ie izšla v Mo*
skvi, in sicer zato, kcr ;e bila v knji*
gi tudi opisana omaka z imenom
»svobodni duh«. Kakšni časi!
Pater Innerhofier.
»Piccolo« poroča, da sc ie na Du*
naju vršila spominska slavnost v
cast padlim voiakom tirolske deže*
le. Pred 20.000 zborovalci je govoril
pater Innerhofier in je zaprisegel
množice, da ne bodo pozabile iuž*
nih Tirolcev.
Str&n 2.
»GORISKA STRATA«
DNEVNE VE5TI.
Zlatomašnikova zahvala.
Ncdavno je princsla draga mi
»Gor. Straža« sporočilo o moji zlati
maši z lepo čestitko uredništva ter
mojih prijateljev in znancev. —
Iskreno se vsem zahvaljujem in že*
lim obilo blagoslova in pomoči iz
nebes. pri tako skrbnem delova*
nju za blagor sv. Cerkve in našega
naroda in mile domovine, na katcro
pogosto mislim in jo dobremu Bo*
gu priporočam.
Brezic 17. 4. 1928.
P. Marijan Širca
frančiškan * zlatomašnik.
Verski pouk na južnem Tirolskem.
»La vcdetta dell'Isonzo« od 19. t.
m. poroča: »Solski skrbnik v Tri*
dcntu je meseca januarja sporočil
škofijskima ordinär jatoma v Tri*
dentu in v Briksnu, da se mora od
sedaj naprej vršiti verski pouk v
vseh ljudskih šolah ob Zgornji Adi*
ži (južno Tirolsko) izključno v ita*
lijanskem jeziku. V krajih, kjer so
otroški vrtci, se mora uvesti ta od*
reba že v prihodnjem sols'kem letu,
v drugih krajih tekom dveh let.«
Nemška duhovšcina pa tega od?
loka noče sprejeti na znanje. Skle*
nila je, da se mora verski pouk vr*
šiti v materinem jeziku.
Po poročilu iste »Vedette« je
nemška duhovščina napravila sle*
deči sklep:
»Duhovščina dekanata Malles
(nemška duhovščina, ki spada pod
tridentinsko škofijo) in celokupna
duhovščina briksenške škofije,. je
ene misli z ljudstvom in je sprejela
sledeči sklep: z nobeno in tudi še
tako težko prepovedjo, z nobeno
grožnjo in nobeno odredbo, ki bi
prepovedala verski pouk v mat er*
nem jeziku, se duhovščina ne bo
dala premakniti od svojega sklepa.«
Praznik dela.
V soboto 21. t. m. bomo prazno*
vali »praznik dcla«. Kakor razglaša
fašistovsko glasilo, bo imelo praz*
novanje tega praznika letos v naši
pokraiini bolj krajevni značaj. V
Gorici in v raznih večjih krajih de*
žele bodo fašistovski prvaki za so?
boto zjutraj sklicali skupaj fašiste
in Clane delavskega in delodajalske*
ga sindakata in jim bodo govorili
o pomenu dneva.
Kralj v Tripolisu.
Kral] in kraljica sta se na jahti
»Savoia« odpeljala v Tripolis.
Spremlja ju precej številno vojno
brodovje. V Tripolisu, kjer ostane?
ta več dni, sta bila zelo sveeano
sprejeta. Ogledala si bosta vse več*
je kraje kolonije. To je prvi uradni
obisk italijanskega kralja v afriški
koloniji. — Malo pred njunim od*
hodom pa se je vrriil z dolgega po?
tovanja po Afriki in Palestini prc*-
stolonaslednik Umberto.
Urnik trgovin.
Radi državnega praznika v sobo?
to je določen slcdeči urnik za trgo*
vine in delavnice:V petek 20. t. m. so
vse trgovine eno uro več odprte. V
soboto 21. t. m. smejo biti odprte
samo prodajalne mleka do 10 ure
predp. V nedeljo 22. t. m. bodo od*
prte trgovine z jestvinami in zele*
njavo, mlekarne, pekarije, mesnice,
drogerije in prodajalne kuriva do
12 ure opoldne. — Brivnice bodo v
soboto ves dan zaprte. V nedeljo
bodo odprte po navadnem urniku
do dveh popoldne.
Vseučiliški slamnik.
Da se povzdigne slamniška indu*
strija, je tajnik fašistovske stranke
Turati odredil posebno vrsto slam*
nikov, ki jih bodo nosili visokošol*
ei. Vsi politični tajniki visokošol*
skih fašistovskih krožkov so dolžni
med člani podrejenih organizacij
kolikor mogoče razširiti novo po*
krivalo.
Nobile odpotoval.
Letalski general Nobile je v ne*1
deljo 15. aprila odpotoval z zrako*
plovom »Italia« proti severnemu te*
eaju. Zrakoplov je plaval preko
Trsta. Videli so i>a tudi nekateri
budni Goričani nckaj minut po
sedmi uri zjutraj. Zrakoplov ie ta>
ko velik, da ga je bilo lahko opaziti
s prostim očesom. Prvo postajo je
naredil v nemškcm mestu Stolp bli*
zu Baltiškega morja. Vožnja je tra*
jala trideset ur. Sli so preko Jugo*
slavije, zapadne Ogrske, Avstrije,
Čehoslpvaške in PoLiske. Pristali so
pa v Nemčiji. V Krkonoših je le*
talce zalotil silen veter in jih za*
nesel daleč tja v Male Karpatc. Ne?
sreče pa ni bilo nobene. V Stolpu
bodo ostali kakih deset dni. Med*
tem bo ladja »Cittä di Milano« do?
spela na Spitzberge. Potem se bo
polet nadaljeval.
Naznanilo.
Uprava stolne cerkve v Gorici
iToda na prostovoljni javni dražbi
v Batujah dne 23. t. m. ob 10. uri v
župnišču v Batujah zemliišče stolne
cerkve v Gorici, ležeče v kat. občini
Batuje, in sicer v posameznih tele*
sih (7) kakor leže in stoje, ne da bi
jamčila za mero in mejnike in mo*
rebitno odškodnino. Najvišji po?
nudnik mora biti ital. državljan con
pieno diritto. 10% kaveijo treba po*
ložiti na podlai'i cenitve, ki je
vzkliena cena za dražbo. Polovico
kupne cene treba takoj plačati,
drugo polovico pa ob podpisu po*
godbe. 7% kupne cene treba še po*
sebej vplaeati takoj za pristojbine.
Najvišji ponudnik — hkrati dose*
danü najemnik — stopi takoj v po*
sest zdraženega zemljišča — sicer
na z 11. nov. 1928, vendar je začas*
nemu najemniku strogo prepoveda*
no sekati drevesa na cerkv. zemlji*
šču. Davščine za 1. 1928. treba po*
vrniti cerkvi prodajalki.
Mons. Ign. Valentinčič, žup. upra*
vitelj stolne cerkve v Gorici.
Pregljevi »Izbrani spisi«
bodo začeli izhajati. Pisatelj bo iz*
bral najlepša in najvažnejša svoja
dela v osem zvezkpv. Prva dva
zvezka izda Jugoslovanska kniigar*
na. »Izbrane spise« našega rojaka
tudi našc ljudstvo težko pričakuje.
Novo zvezdo
so odkrili na nebu. Dr. Dcskndres
je opazil na pariškem znanstvenem
zavodu 12. marca z daljnogledom
na nebu svetlobo. 28. marca so tarn
fotografirali dozdaj še neznan
komet.
Nove stalne cene.
Medsindikalni odbor je doloeil sie*
deče nove cene za prodajo na drob*
no: blesteč riž 2.40 Lit.; slabši riž
2.20 L.; navadni 2 L.; navadno se?
mensko olje 5.60 L.; surova kava
portoriko 33 L.; slanina domača v
velikih kosih 9.40 L.; amerikanska
8 L.; surovo maslo 14.50 L.; koruz*
na moka 1.40 L.
Nov jugoslovanski parnik.
Jugoslovanska trgovska mornari?
ca hitro narašča. Sedaj je dobila
npv prekooceanski parnik, ki se
imenuje »Carica Milica« in ima 10
tisoč ton.
De Rivera se ženi.
Španski diktator De Rivera se bo
jeseni oženil. Vzel bo neko gospo?
dično Castellanos.
Nesreča v vojašnici milice.
Pretekli petek se je v vojašnici
fašistovskc milice v Milanu zgodila
huda nesreča. Nekemu milieniku se
je sprožila puška. Krogla je ubila
dva miličnika, tri je pa težko rani*
la. Od teh treh je eden kmalu po*
tem umrl.
Mobilizacija v Albaniji.
Neki sarajevski list je prinesel
vest, da je albanska vlada pozvala
več letnikov vojaštva pod orožje.
To da se je zgodilo radi orožnih
vaj. Orožne vaje da vodijo italijans
ski častniki. Albanska vlada je pa
izjavila, da vse to ni nie res.
Potres v Bolßariji.
Prejšnji teden je divjal, kakor
smo p_oroeali, v Bolgariji v bližini
Plovdiva (Philipopel) velikanski
potres, ki se je ponovil tudi 18. t. m.
Okoli 20 vasi je bilo popolnoma uni*
čenih, v celoti pa je bilo razrušenih
nad 3000 hiš. Tudi število mrtvih je
\eliko in že pri potresu prejšnjega
tedna jih je bilo 21.
Četaši v Macedoniji.
Trijc bolgarski četaši so skušali
prekoraeiti mejo blizu Štipa. Orož*
niki so jih opazili. Začclo se je stre*
Ijanje. En četaš je padel, dva sta
pa ušla nazaj črez mejo.
Plavajoči otoki.
Amerikanci bodo v Atlantskem
oceanu zgradili sedem velikih pla<*
vajoeih otokov, ki bodo služili za
postaje potniškim letalom. Vsak
otok bo imel radiobrzojavno posta?
jo in velike zaloge bencina. Prvi tak
otok bo dovršen 1. 1929.
Dobre in cene
so testenine PEKATETE (makaro*
ni, spageti in dr.) Dobre vsled tega,
ker sc izdelujejo iz prvovrstnega
zdroba, cene pa zato, ker se jako
nakuhajo in se jih potrebuje manj
od drugih. Zanesljivo prave so le v
/i> kg originalnih zavojih.
Valuta.
Dne 19. aprila si dobil:
za 100 franc, frankov      74.45 do   74.75 Lir
za 100 belg. frankov      262.50 do 266.50
za 100 švlc. frankov      364.— do 366.—
za 100 češ.-slov. krön     56. — do   56.30
za 100 dinarjev                33.21 do   33 51
za     1 sterling                 92.42 do   92.62
za     1 dolar                     18.89 do    18.95
Novci po 20 frankov        72.50 do   74.50
za 100 avst. šilingov      263.60 do 269.60
Benečijske obveznice
dne 19. aprila 1928: 77.95.
SIROMAKOVA BAJTA.
Zgodba. Spisal Ivo Cesnik.
Tako je pričakoval zime. Nane*
sel si je drv, preskrbel živeža, vr*
bovja in viter, da je mogel plesti
koše in cajne.
Nekega veeera pa je zopet potr*
kal na hrastove duri godec Flue.
Pijan je bil in je debelo kiel, ker
mu Ivan Košir ni takoj odprl.
»No, hudiča, ali si se vendar zga*
nil? Klada lena, doma čepiš celc
dneve.«
»Zadnjič si se bal, da te izpodri*
nem. Zdaj ti pa ni prav, ker ti da*
jem priliko, da zaslužiš kolikor ho?
češ.«
»Včasih sem več zaslužil. O(lkar
si si postavil to kolibo, je reva.
Tarn jeseni bi te bil najrajsi pre*
klestil.«
Zunaj je tulila burja in škripala
z drevesnimi vejami.
Flue je sedel na klop in začel hri*
pavo pcti:
»Povsod me poznajo,
da vinski sem brat.«
Prav prijetna toplota je bila v
kuhinji in Flucu se je rodila lepa
mi sel:
»Dobro bi bilo, če bi imel takole
bajto, posebno pozimi, ko me zebe
spredaj in zadaj.«
»Kaj ne Flue, po moji bajti te
skomina?!«
»Pasja duša, ali misliš, da ne mo*
rem... Če ne boš lepo ponižen, te
spodim. Veš, jezen sem nate od
nekdai, ker si prava tutka. Pravil
sem ti to žc enkrat.«
»Flue, imej pamet, drugače poj*
di!«
»Jaz da bi šel! Čakaj, zdaj boš
videl vraga.«
»Miruj, Flue, pi jan si.«
Flue je stegnil svoje lopataste ro?
ke proti Koširju, odprl duri in ga
pahnil na piano.
»Na, zdaj imaš zadosti. Ne pri*
kaži se več!«
Legel je na klop in zaspal. Ivan
Košir se je težko pobral, ker je bil
ves pobit in krvav. Lezel je počasi
k županu in mu povedal vso
zgodbo.
»To je lump! Po orožnike po-
šljem!«
»Ni treba, gospod župan!«
»Pokličem pa Blažcvega Štefana
in Matijčkovega Toneta, ki sta naj*
močnejša v vasi. Ta dva ga nabri*
šeta in vržeta iz bajte kot mlado
mačko.«
»Tako, da, tako. Hvaležen vam
born.«
Prišla sta dva fanta, zgrabila Flu?
ca za roke in ga postavila v sneg,
dasi se je na vse kriplje branil.
»Iz vasi. pa brž! Kaj, ljudi boš
pobijal, lump!«
Blažev Stefan mu je pripeljal dve
preko gtave, da se je prekucnil.
»Pustita me. vraga! Ali ne vesta,
kaj sem lani storil na Štajerskem?
Oklofutal sem nekega golobradea.
Postavljal se je in izzival, da me vrže
na tla. Udaril me je po hrbtu, kot bi
mc ujedla podrepna muha. Jaz,
Fluc. sem mu pa pripeljal tri po
glavi, da me bo pomnil. Štiri mese*
ce s postom sem dobil. To je bila
krivica, primojduši, da je bila. Ivan
Košir, ti tutka, rečem ti to: Priprav*
ljen bodi! Z Bogom! Vrnem se, pa
ne boš vedel kdaj.«
Odkuril jo je iz vasi; zapletale so
se mu noge in od dalee so se čuli
glasovi:
»Naj pride žandar,
hudič in birič,
Fluc se ne boji nič!«
III.
Spomladi je kupil Ivan Košir
kozo.
»Kdo bo živel bTez mleka?« si je
mislil.
Rad je imel rogato žival in ji do?
nasal pice ali jo gonil v grmovje ob
poti, kjer mu je občina dovolila
pašo.
Na Fluca je popolnoma   pozabil.
»Hudega mu nisem storil. Svojo
pravico sem iskal.  Kaj mi more?«
Nekega jutra je vstal in pogrešil
klarinet. Zabolelo ga je sree, kot bi
ga bila pičila kača.
»Fluc mi ga je ukradel. Skozi
okno je moral zlezti v kočo. Ali
preozko je. Toda lump je lump. Bog
mu odpusti! Jaz imam vendar svoj
dom, on ga pa nima. — A morda
pa ni bil on.«
In res se je motil Ivan Košir,
bogve kje jc blodil tedaj Fluc.
Živel je bolj otožno življenje
brez klarineta, ki mu je krajšal mar*
sikatero uro, dokler ni kupil dru*
gega.
Spoprijateljil se je docela z va*
šeani in popestoval tej in oni ma*
tcri otroka.
Če se je prepiral čevljar Jež s
svojo ženo, ju je miril.
»Fej te bodi, lenoba! Še skuhaš
mi ne. Človek trpi in vleee, ti pa le*
žiš in se debeliš.«
»Suša suha, jezik za zobe! Zakaj
si me pa vzel?«
»Saj si se mi ponujala. Mislil
sem, da si angel, pa si----------«
Prišel je Ivan Kosir okrog vogla
in ju potolažil in spravil.
»Jež, ne tepi žene! Ali ne veš, da
jc dar božji?«
»Pojditc, pojdite vi in dar božji!
Lahko tako govorite. ker se niste
nikdar križali z babjim jezikom!«
Ivan Košir je zaigral, da   so    se
i vzdignile Jcžu pete in je prijcl ženo
okrog pasu in zaplcsal,    kot bi bil
star dva.fset let.
(Konec prih.)
»GORISKA STRA2A«
Strati 3,
GOSPODARSTVO.
Cvetoča pomlad.
Nikdar ni naša dežela lepša, kot
v cvetoči pomladi. Kamor pogle*
daš, vidiš drevesa v najprazničnejši
opravi, odeta z belim cvetjem. Pred*
vsem zato je lepa naša solnčna Go*
riška.
Cvetoča pomlad vzbuja cvetoče
nade tudi v srcu našega kmetovalca.
Marsikdo upa, da bo prejel lepe de*
narce za sadje, posebno letos, ko
cvetoče drevje tako obilno obeta in
ko so žepi tako suhi, kot še niso bill
nikoli.
Inozemstvo se že zanima za naš
letošnji sadni pridelek, posebno za
črešnje in hruške — vrtoljanke.
Neki goriški izvozničar sadja je že
prejel na račun letošnjih črešenj
nad 50.000 lir samo od ene tvrdke
iz Prage.
Od cvetja do zrelega sadja pa je
zelo daleč. Cvet in mladi plod imata
obilico sovražnikov in zalezoval*
cev. Poleg od vremena, ki je lahko
ugodno ali neugodno, zavisi pride*
lek od milosti ali nemilosti raz*
ličnih glivičnih (plesni) in živalskih
zajedalcev.
Milosti ali nemilosti slednjih pa
je podvržen samo oni kmetovalec
oziroma sadjar, ki ni v zimskem
času drevja poškropil z antiparasi«
torn, modro galico ali drugimi ke*
mičnimi sredstvi, ki bi morala biti
že znana vsakemu našemu sad*
jarju.
Vendar pa lahko vplivamo koli*
kor toliko še veidno na iztek pri*
hodnje sadne letine. Predvsem mi*
slimo tu na boj proti listnim ušem
in pa na razredčenje plodov.
Listne uši.
Listne uši srkajo sokove iz vejic
in če nima mladi plod na razpolago
redilnega soka, mora postati dro*
ben in krmižljav, navadno niti n€
pride do zorenja in odpade. Listne
uši so sicer maihne, zato pa nasto*
pajo v velikanskih množinah. Tudi
trtna us je zelo majhna, še manjša
od iistne, a je kljub temu uničila
vse vinograde doinače trte po cell
Evropi.
Nauspešnejše sredstvo proti list*
nim ušem je škropljenje dreves z
3% izvlečkom iz kvasijevih trščic
(legno quassia), katere lahko ku*
pimo v vsaki drogeriji.
Izvleček pripravimo,  če močimo
3  kg imenovanih trščic skozi 48 ur
v škafu mrzle vode. Po> preteku 48
ur odlijemo   tekočino iz   škafa   v
večjo posodo in   prilijcmo   toliko
vode, da dobimo 100 1 in vse dobro
premešamo. Tekočino razškropimo
z navadno trtno škropilnico.
Če pa imamo samo par dreves in
se ta mlada in majhna, se nam ne
izplača uporaba trtne škropilnice in
tudi tekočine rabimo manj. Za pri*
pravo 5 litrov tekočine vzamemo
samo 15 dkg kvasijevih trščic. Raz*
topino pa nanesemo na napadena
drevesa (lahko tudi na rože vrtnice)
z gobo, s katero namažemo napa*
dena mesta.
V slučaju sile lahko pripravimo
izvleeek iz kvasijevega lesu v dobi
4  ur, in sicer na ta način, da ku*
hamo    zgoraj    navedeno    količino
trščic skozi 3—4 urc v nekoliko vo*
de, katero potem   namnožimo    na
zaželjeno količino.
Drevesa pa poškropimo s kvasi*
jevo raztopino le takrat, ko so že
napadena od uši. Prejšnje škrop*
ljenje ne koristi.
Kdor noče imeti oslabelih dreves
in malo ter pičlega sadu, naj se bori
proti listnim ušem.
Razredčenje plodov.
2e leta in leta se Dridiga, da se
mora razredčiti plodove Qa dreve*
su, posebno pa na mladem. Razred*
čenje je povsem važno za breskve,
marelice, hruske, jabolke, pa tudi
za druge vrste. Gotpvo je že vsakdo
opazil, da je ostalo drevo za vedno
šibko, nekako ostarelo, če ie bilo
posebno v prvih letih preobloženo
s plodovi.
Plodove moramo razredčiti. kljub
temu, da iih precej razredči že pri*
roda sama (tudi škodljivci). Raz*
redčiti pa moramo tako, da ostane»
jo plodovi na vejici v enakomerni
razdalji in le v takem številu, ki
odgovarja jakosti vejice. Od raz*
redčenja imamo naslednje koristi:
1.  Vsi plodi, ki ostaneio na dre*
vesu, se enakomcrno razvijajo, ne*
razvitih, krmižljavih plodov je ma*
lo. Zato dosežemo za tako    sadje
višje cene.
2.  Mnogi poskusi so dokazali, da
dosežemo tudi višjo težo, četudi iz*
gleda, da je to nemogoče.
3.  Z razredčenjem dosežemo tudi
len razvoi vsega vejevja in si tako
zagotovimo obilen pridelek v    pri*
hodnjih letih.
KdQr hoče imeti lepo razvito
sadno drevje, ki bo donašalo lepe
dohodke, naj razredcuje plodove.
Komur pa je vseeno^ in je zadovo?
ljen s starikavimi drevesi» ki hitro
izhirajo, pa naj to delo opusti.
Kravja vprega.
V zadnjih letih se je začela naša
reja goveje živine razvijati pred*
vsem v smeri mlečnosti. Živinorej*
ci streme povsod za tem, da imajo
v hlevu v prvi vrsti dobre mlečne
krave, zato izločajo slabe mlekari*
ce in jih nadomeščajo z dobrimi.
To je tudi pravilno, .posebno če si
hočemp zagotoviti redni denarni
dohodek, katerega je tudi kmeto»
valec potreben in ga od drugod ne
more pričakovati. kot ravno od
mleka.
Vendar pa se dobe še mnogi hie*
vi, kjer drže vole in junce in še le
v drugi vrsti krave. Če se nahajajo
taki hlevi v bližini gozdov ali tudi
kje drugod, kjer je mnogo zaslužka
pri prevozu, je držanje volov in
iuncev pametno. Za naše navadne
kmetske razmere pa držanje volov
v splošnem ne odgvarja, ker bi Iah*
ko rabili v ta namen krave. Je mno«
go dežel v Evropi, kjer rabijo za
vprego krave in kjer so voli zelo
redki. Tirolci rabiio za vprego ve*
činoma le krave in tudi naši Furla*
ni imajo zelo mnogo vprežnih krav,
s katerimi tudi orjejo.
Če je to drugod jnogoče, zakaj
ne bi bilo mogoee splošno. Ne reče*
mo, da je za gotova dela le boljši
vol, a današnje naše gospodarske
razmere nam ne dovoljujejo reje
volov, ki večji del leta preleže v
hlevu in se rede in debele. Rediti
danes živino za zakol se ne izplača
pri teh cenah.
Zato pa vzredite si dobro vprež*
no kravo, ki bo pametna in krotka
kot vsak vol. Vsaka krava se kmalu
privadi vpregi; če ne veruješ, pa
poskusi.
Košnja detelje.
Detelje ne smemo kositi, ko je
vsa v cvetju, še manj pa, ko je že
odcvela. Poskusi so dokazali, da se
z zapoznjenjem košnje ogromno
zmanjša prebavljivost krme, ki lah=>
ko pade od 75% na 50%, torej za
eno tretjino. Prej pokošcna detelja
povzroča tudi večjo proizvodnjo
mieka pri mlečni živini. Z zgodnjo
košnjo sicer res dobimo nekoliko
manjšo količino krme, zato pa je
krma mnogo boljša. Najprimernej*
ši čas za košnjo detelje je, ko je
približno četrtjna detelje v cvetju.
Razlika par dni zelo mnogo upliva.
Kaj je oovega na deželi?
Štandrež.
V torek 17. t. m. zjutraj jc bela
žena pokosila našega znanega sova*
ščana Ignacija Nanuta, starega 34
let. Bil je izvrsten mizar, skrben oče
in skoz in skoz značajen mož; v
mladeniški dobi je bil mnogo let
clan »Orla«. Kljub telcsni krepko*
sti se ga je lotila sušica, proti kate*
ri se je boril več kot leto dni, a ji
je nazadnje vendarle podlegcl. Po*
greb se je vršil v sredo ob petih po*
pcjldne ob veliki udeležbi. Žalost
obupajoče žene in štirih nedoraslih
otrok je ganila srea in marsikomu
izvabila solze. Ljubi Bog naj jih to*
laži.
Solkan.
Za veliko noč smo imeli tridnev*
nico. Pridigoval nam je g. prof. F.
Terčelj. Zahvaljujemo se mu iskre*
no za njegove bodrilne besede, ki
so nam segale v dno duše. Škoda,
da je tako hitro minulo. — Letos
ima bcla žena pri nas bogato žetev.
Do sedaj smo izročili materi zemlji
že okrog 20 mrličev. Kljub temu so
nekateri, ki skrunijo Gospodove
dneve s hlapčevskim delom. »Cujte
in molite, da v skušnjavo ne pade*
te«, je rekel trpeči Kjistus svojim
učencem.
Čepovan.
Ne poroča se dosti iz naše obči*
ne, pa včasih je le potrebno, kaj ma*
lega zapisati. Kakšne so razmere
pri nas, natanko ne bom poročal,
so pač take. Glavno cesto bomo se*
daj popravljali. V roboto, to se ra*
zume. Pred nekaj časom so bili ne*
kateri možje iz občine poklicani na
tukajšnje županstvo, da bi se skle*
nilo, na kak način naj se cesta po*
pravi. Kaj in kakšni so bili ti možje
nc vem, svetovalci gotovo ne. Skle*
nilo se je približno takole: Ako je
eden sam pri hiši star nad 16 let,
4 dni; ako je pri hiši več moških,
n. pr. trije, napravijo 3 krat po 4
dni ne gledc na premoženje. Ako
ni nobenega pri hiši, reeimo, da so
pomrli ali da so radi starosti za
delo nezmožni, pa nič. Ubog ali
bogat, to je vse eno. Ne vemo, ali
je res tak zakon ali so samo taki
računi? Ljudje so rekli: ne branimo
se in tudi ne bojimo se dela, samo
razdeli naj se pravično. Kdor ima
vee, naj dela več, kdor manj pa
manj. In res so zbrali nekaj pro*
testnih podpisov in jih nesli na žu*
panstvo. In prejšnjo nedeljo nam
je Ješčev Frence, saj ga poznate,
pod cerkvijo prebral ali povedal:
»Jutre se začne cesta, ta prvo dol*
nji komun, potem pa gorni, vsak
napravi na 40, mislim da lir, eno
roboto, tisti, ki ima še kakšno tr*
govino zraven, pa še ekstra.« Pa je
konec.
Ljudje pa si morajo potem sami
tolmačiti, da pridejo na cisto. Fren*
ce je, kakor se vidi, nekak podob*
hodnik. Imamo obhodnika, govori
tudi hrvatsko, toda ne potrudi se,
da bi se naučil r.aše govorice, saj
razlika je pač mala, da bi vsaj žu^
panske sklepe jasno razumeli.
Izpod Čavna.
Na belo nedeljo popoldne sem jo
mahnil pcš po naši lepi Vipavski.
Polja zelenijo, drevje posuto s eve*
tjem, žgolenje drobnih ptičic, vse
to me jc navdajalo z nepojmljivim
prazničnim veseljcm. Vsepovsod
sem videl vesele obraze, kakor da
bi bile vsem vse lepe želje izpolnje*
ne. Ko sem tako zadovoljen nada*
ljeval svojo pot, sem naletel na zelo
prijetno družbico, s katero smo
krenili na neko osmico na V. Rujno
dobro vince jc spravilo slehernega
v židano voljo. S prijaznega grička
so odmevale naše lepe pesmi in njih
glasovi so se nalahno zgubljali med
pobocjem in preko travnikov. Pri*
lično sem opazil, da so nekateri že
nregloboko pogledali v kozarec,
kajti slišal sem ncke grozeče izrazc
in sumljiva namigavanja, ki so lete^
la na mojega miroljubnega prijate*
lja. Ker mi je nekdo povedal vzrok,
sem opozoril prijatelja na morebit*
ne neprilike, zato se je srecnö
umaknil. Moram povedati onim
grozilcem, da tiste starodavne bu*
dalosti niso vee za današnjega omi*
kanega človeka, posebno še za fan*
te ne. Jaz sem se pa v tihih večcrnih
urah, poln vesclja, vrnil počasnih
korakov proti domu. — Popotnik.
Col.
Iz raznih krajev naše dežele či*
tamo poročila o novih zvonovih.
Tudi nri nas smo gojili upanje, da
jih dobimo za letošnjo veliko noč.
Toda zaenkrat nam je ostalo še sa?
mo upanje. Vendar pa z gotovostjo
računamo, da nas bodo v tekočem
lctu pozdravili z domačega zvonika.
Predpreteklo leto je bila, na po*
budo č. g. Janca in darežljivih žup*
ljanov, na novo preslikana notranj*
ščina domače župne cerkve, kamor
so bile kmalu potem postavljene
tudi nove postaje križevega pota.
Tako imamo sedaj prav okusno
urejeno hišo božjo. Manjka nam le
gori omenjenili klicarjev k molitvi.
Da ne pozabimo mimogrede tudi
naših cerkvenih pevcev, ki so, kakor
vedno, tako tudi minule praznike
pohvalno vršili svojo nalogo pod
snretno roko pevovodja A. Bajca.
Opaža se pa zadnji čas, da se je
vrinila v zbor napaka, ki daje po*
vod posameznikom za razne dovti*
pe. Prosimo, da se jo odpravi. Pika.
Spodnja Idrija.
Kakor prošla leta tako smo tudi
letos imeli priliko občudovati kras*
no razsvetljavo vasi in bližnje oko*
lice pri procesiji v zgodnjem veli.*
konočnem jutru. Ni je skoraj bila
hiše v vasi, ki bi ne imela vseh oken
na gosto posejanih z lučicami. Po
nekaterih krajih so se kar kosali,
kdo bo lepše razsvetlil svojo hišo,
posebno tarn, koder jc šla proccsija
mimo. Visoko v hribih smo opazili
kakih osem do deset kresov, ki so
veličastno in mogočno plapolali; vse
v cast vstalemu Odrešeniku.
Godba cerkvencga zbora iz Idrije
je prostovoljno prihitela povzdignit
slovesnost vstajenja z izvajanjem
koračnic pri procesiji. Domači pev*
ski zbor pod vodstvom pevovodje
in org. Franceljna Podobnika pa je
krepko in ubrano prepeval vesele in
ljubke velikonočne pesmi.
Najsvetejše so spremljali kot
časrna straža kr. karabinjerji v pa.*
radni uniformi. Lepo vreme in kras
svetega jutra sta privabila nešteto
množico ljudstva, da se je po vasi
kar trio ljudi. Tudi cerkev je bila
nabito polna vernikov. Vso sloves*
nost pa je še povišalo blagoslovlje*
nje nove velike cerkvene zastave,
katero so med procesijo prvič nosili
fantje. Takoj po procesiji pa jo je
blagoslovil domači g. žtipni upra*
vitelj Likar Ludvik. Kumovala sta
ji občespoštovana Franc Čadež, po*
sestnik in Marija Močnik, posestnis
ca iz Kanomlje. Gospod upravitelj
je imel kratek in primeren nagovor,
nato je pozval kuma in kumico na)
položita roko na zastavo, ter je iz?
vršil sveti obred. Skrajno potrebno
je bilo, da smo1 si omislili novo cer<*
kveno zastavo. To je kmalu uvidel
naš skrbni g. župni upravitelj. Na
njegovo pobudo je začelo ljudstvo
donašati svoje prispevke za novo
zastavo. Čeprav še ni dovolj nabra*
nega, upamo, da bomo tudi to te»
žavo v kratkem premagali.
Stara zastava je imela letnico
1865. Nova ima sledcče napise: na
prvi strani: Assumpta est. Gaudent
angeli. 1928; na drugi: Marija kra*
ljica miru, prosi za nas!
Vse delo razen napisa, ki ga je
napravil slikar Delneri v Gorici, je
krasno izvršila učiteljica ročnih del
gdč. Marija Gostiša v Idriji. Za
ves trud in požrtvovalnost ji izre*
kamo na tern mestu svojo iskreno
zahvalo.
Nova zastava stane približno 2000
lir. Slika je stara, samo nekoliko
prenovljena.
Udeleženec.
Stran 4.______________________________________________»GORISKA STRA2A«
Koledarček.
23.  apr. ponedeljck, Vojteh, šk.
24.  apr. torek, Jurij, m.
25.  apr. srcda, Marko, ev.
26.  apr. četrtek, Marcelin, p.
27.  anr. petek. Peter Kan.
28.  apr. sobota, Pavel, sp.
29.  apr. ned., varstvo sv. Jožefa.
Bilje.
V  nedeljo je biljenska duhovnija
•doživela prav izreden dan. Domači
cerkveni pevski zbor je namree po
popoldanskih litanijah priredil cer*
kven koncert. Imajo namree, kot je
že znano, nove or.<*le in s to pevsko
slovesnostjo so jih hoteli prvie po-
kazati faranom in sosedom.    O or?
^lah so že strokovnjaki rekli svo.jo,
zato jih ni treba hvaliti. Reči je pa
Ie treba, da se da z raznimi kombi*
nacijami, po načrtu gospoda Korne?
la, izvabiti iz   n.jih pravi orkester.
Posebno dosti  je re^istrov za visje
glasove. Kako vse to lepo poje, sta
pokazala pri koncertu #L. Komel in
naš stari znanec Lojze Bratuž.
Pevski zbor se ie pa tudi za euda
dobro postavil. Izvežbal La je prav
posebe j za to priliko č. g.< kurat, ki
ie tudi nosil Ljlavno breme pri tej
pevski cerkveni slovesnosti. Pri pr*
vi polovici koncerta so zlasti alti
nekam šibko prijemali. Pri druLi
polovici pa, ko so se raz kor raz*
legle v goriško sree seßajoee melo-
due našega Vinkota, so pa kar vsi
poslušavci jeli vratove stc-govati;
male, je manjkalo, da niso zaeeli
ploskati. Tihemu navdušcnju ni ho*
telo biti kraja zlasti pri »Veselo po*
jejo zvonovi«. To vam je bilo res
velikonočno zvonenje! Skoda, da jo
niso ponovili. Prav tako je ljudem
dopadel tisti alclu.ja pri »Zapoj ve*
sclo .. .« Pa šc nekaj smo opazili, da
ima zbor v %. Areonu imenitnega
baritonista. Ko se bo ta močni glas
lepo opilil, bo ta pevec kos marsi*
komu. Joškota Bratuža in njesiov
tenor pa naša dežela že tako dobro
pozna, da hi bilo skoro odvee še
kaj pristaviti. Ljudje. in bila jih je
natrpana cerkcv od blizu in dalec,
so se razhajali prav hvaležni, da so
po dolsiem času imeli priliko slišati
lepo našo pesem, ki je Bogu in nam
v cast. Res, lepo je bilo!
Največja zaloga mrtvaških pred«
metov. Kompletni po^rebi III. raz?
reda, vštevši venec od 140 lir na-
prej. Ne pustite se pregovarjati od
nikogar. Konkurenca izključena. —
Terezija Pavsič, Via Monache 10 —
Gorica.
V  Solkanu, na glavnem trgu pri*
poroča slav. občinstvu svojo trgo
vino    manufakture,    steklenic, sip,
posode ter žarnic; za delavce zelo
trpcžne obleke. Cene jako znižane.
Fr. Prencis.
Kdor rabi po ceni stolice, naj se
obrne na tvrdko Bajt Fani v Idriji.
Dobi jih od 12 lir naprej kos.
Na orodaj je hiša z gostilno in
malo trjLjovino na prometnem kraju,
eno uro oddaljena od Cerkna; pri
hiši so njive, hlev za 3 glave in go?
zda za lastno potrebo dovolj. Pri
hiši je tnajhen užitek, kateri se lah?
ko odkupi. Natančnejša pojasnila
daje Lucija Hadalin, (Vrh) Ccrkno.
Zavod Dr. BONCINil-FlNETT! I
TRST, Via Pablo Filzl 2fr, V. n. Tel. 48-M
Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje
„ŠIJ ATIKE«
(Trganje v kolku)
Zdravljenje živčnega trganja v Iaktih in
V  bokih. -  Sprejema od 10—12 in od 15-17.
Širite Jioriško Stražo/
LEPA PRILIKA! Na prodaj je
strešna opeka na polovično ceno
dne 1. maja t. 1. radi preselitve. Na*
slov: Via Leoni St. 82, Gorica.
K ÜR J A~O Č E S A
(KALI)
izginefo brezpo-l
gojno   z  uporabo
mazila
iz založbe lekarne
SPONZA, Trst.ViaTorS.PieroN.10
Varujte se pred ponaredbami.
V vseh lekarnah po znižani ceni L. 3
Lloyd Sabaudo
Prihodnje vožnje:
v Severno Amerü
»Conte Biancamano« 25. 4. 1928.
»Conte Grande« 8. 5. 1928.
Iz Genove v Njujork v 9. dneh.
v Južno Amerikoi
»Conte Rosso« 19. 4. 1928.
»Principessa Giovanna« 4. 5. 1928.
»Conte Verde« 10. 5. 1928.
Iz Genove v Buenos Ayres v
I31/2 dneh.
v Avstralijo:
»Maria Cristina« 17. 4. 1928.
Informacije daje in sprejema
prednaročila "na vozne listke za<
stopnik
F. Rosich,  Gorica,
Via Contavnlle ?,t. 4.
Oott. Eius. Cornel I
specialist za bolczni v
nSesili, nosu In grin,
bivši operator na univ. klinikah prof.
Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in
assistent prof. Brunetti v oddelku za
nosne in ušesne bolezni v mestni bol-
nišnici v Bcnetkah.                     (
Sprejema od 9-11 prodp. in od 3-4 pop.
Gorica, ViaGaribaldi 11 (prej Teatro)
GROŽHJA
za vsG otroke od 2 do 12 let
so gliste, ki so nevarnc zajc-
davke čreves.
Ta bolezen se ozdravi popol-
noma s čokoladnlmi bonboni
ÄRRIBA   PROT1   GLISTAM
V zelenih zavilklh po L. 1.-
Prodaja se v vseh lekarnah.
CARRIBA
ČOKOLADNI BONBON PROTI GLISTslM
Zastopnik: ERNEST KUHN
TRST, Via Udine štev. 2
i
Zdravnik
za zobe in usta
Dr. LOJZ KRAIGHEE
sprejema V   G O R I C I
Piazza della Vittoria štev. 20
in v svoji podružnici
pri SV. LUCIjI  štev. 3S      I
Neprekosljiv
^ramofon,
ki je prenosljiv.
sä DECCA
WOKULAT          g^ af^
Gorizia « Corso      ^-^ ^9
Tel.   347
PLJUCNE BOLEZNI
Dott. Cerretti
Radiologični kabinet je odprt
v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni)
v Gorici: Via Barzellim 3 (ob sic*
dah in petkih ob pop. urah).
Dott. Gilberto Delneri
ie odprl svo.i ambulatorij za no?
tranje in očesne bolezni na Corso
Verdi št. 28, Gorica. Sprejema vsak
dan od Ul/2 do 12Vl> in od 15 do 16.
proti izpadan.vj la».
Vsebuje kinin in je vsled tega po<»
sebno priporočljiva proti prehladu
in za ojačenje korenin. Steklenica
po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca«*
stellanovich, lastnik F. Bolaffio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
Via Carducci 9 Dri Fießel.
ZITZMANN    &   1EŽEK
Tovarna orgelj, harmonljev In ltlavirjev,
ustanovljena 1. 1925. — Dflo prvovrstno,
po vsakem načrtu. - - Cene zmerne. - -
Qlasbenl svelovalec: Emil Komel, uCItelJ
glasbe. -------   Odlične reference.
GORICA - Corso Verdi štev. 30 - - STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17
Tudi za NAJMAN|ŠEGA KMETOVALCA
se izplača v najkrajšem času nakup
posnemalnika „DSABOLO"
Je prvovrsten svetovni izdelek,
priprost,
močan
in vztrajen.
FlačujB SB laliho v obrokih.
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop-
niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez-
plačno na razpolago.
KNUT JONSON, BOLZANO
Pojasnila prebivalcem goriške
pokrajine daje zastopnik tvrdke
Vittorlo Jonson, Gorica
Via Contavalle 4*11.
Teod. Hribar (nasio - Gorica
CORSO VERDI 32  - -  (hiša Centr. Posoj.)
ViIIIsb zaloga fie^BQB platna iz znaoi tovarm Regmchapt S Raymann, nafco-
irstno blago ze poročenci hahop tudi iBlika Izblra tnoilKDB in zinshiga buhdl
Blago •olidno!                     Cene zmerne I
PO DRUŽNICA
LjubUnnsHB kreditne banke v Borici
Corso Verdi „Tr^ovslcl Dom"
Telefon številka 50                              Brzojavni naslov: Ljubljanska bank»
ITk^Ž CBBtPBlaliOBLJBHB DIn.R^.oco
Podružnice in agenclje: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec,
Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto,   Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo,
SlovenJRradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina.
Vloge na knjiJcice po 4 %.
Vloge v tekočem računu  lir  ali dinarjev, (najugodnejse
obrestne mere).
Nakup walut, čekov, deyiz in obligacij vojne odškod-
I             nine (bonov) po najugodnejših cenah.
I       Nakazila    v tu- in inozemstvo.
I       Borzni in ostali bančni posli.