Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica St. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. nre popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napiSejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravni št v o ...VI i r a6’ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVIII. V Celovcu, 25. grudna 1909. Štev. 55. JO ~il2 i 1 p m M sveti noči. Domen Otilijev. avita vsa polja in gozdi gr so v beli pajčolan, in v luninem sijaju niz biserov objema samostan. In k božjemu hramu osvetljenemu gre blažena polnoč, ki nekdaj objemala Betlehem je in strehe pastirskih koč. Odzvonil že v linah veliki je zvon, in potnika ni v daljavi, iz grl se nedolžnih izvil je spev: »Vsa slava na višavi! . « Na tla sem pokleknil pred sveti oltar in dete nebeško: »Popotnik, ki taval je v temi zmot, poklanja Ti srce človeško« . . . Zavita vsa polja in gozdi so v beli pajčolan — Vesela zre duša zdaj moja v nebeški samostan . . . is!» m is!? m é it is!? m m £5? I!? Ž5? Konec obstrukcije — dr. Krekoo predlog. V „Slovanski Jednoti" združeni slovanski poslanci so napovedali sedanji Slovanom, pred vsem Slovencem sovražni vladi neizprosen boj. Krčevito se drži Bienerthova vlada, ker jo drži krona, Nemci so jo podpirali in dosedaj tudi Poljaki. Vsled tega so začeli češki agrarci zopet z obstrukcijo v državnem zboru. Neomahljivo je stal na njihovi strani „Slovenski klub“. Vladaje menila obstrukcioniste utruditi, pa se je zmotila. Že 86 ur so govorili češki agrarci in za njimi je bila še cela četa svežih govornikov. Samo poslanec Vaclav Kotlar je govoril 12 in pol ure in tako nadkrilil nemškega Lecherja, ki je govoril za časa Badenija 12 ur. „ Slovanska Jed-nota“ je dokazala, da je njena obstrukcija nepremagljiva. Nemške stranke so to uvidele, zato so se poslužile novega, pa prav nizkega sredstva. Iz beznic in ulice so poslale na galerije državne zbornice ljudi sumljive eksistence, da so kot — volilci začeli psovati obstrukcioniste, češ, da ne pripustijo rednega dela v državnem zboru in tako jemljejo ljudstvu kruh. Predsednik dr. Pattai je moral predrzne kričače opetovano dati spoditi raz galerije. Nemškim strankam so se pridružili tudi socialni demokratje, ki so se zbali razpusta zbornice in novih volitev. V trenotku, ko so obstruk-cijske stranke dokazale, da so nepremagljive in ko so se Nemci po časnikih in v zbornici najbolj zgražali nad slovanskimi obstrukcionisti, češ, da kradejo ljudstvu kruh, ker državni zbor ne deluje, so potegnili voditelji «Slovanske Jednote“ tem „deloljubnim“ vladnim strankam z obraza hinavsko krinko. Poslanec d r. K r e k, torej obstrukcionist, je vložil v soboto, dne 18. t. m., nujni predlog o spremembi poslovnika, ki daje predsedniku zbornice take pravice in moč, da onemogoči lahko vsako obstrukcijo. Dodaten predlog so na željo dr. Kramafa vložili dr. Kramar, dr. Šušteršič in Udržal. Završalo je v zbornici. Nemci v prvem hipu niso mogli tega verjeti. «Slovanska Jednota“ je odobrila Krekov predlog. Pritrdila je predlogu z glasovi čeških agrarcev, «Češkega kluba“ in «Slovenskega kluba-1 proti glasovom čeških radikalcev in dr. Stranskyjeve stranke;^ zastopnik katoliško-narodnega češkega kluba, Šramek, in zastopnik «Zveze južnih Slavena“, dr. Ploj sta se vzdržala glasovanja. Med Nemci je nastala strašna zmešnjava. Krekov predlog jih je popolnoma poparil. Nujnost dr. Krekovega predloga je bila sprejeta s 315 proti 91 glasovom. Proti so glasovali nemški nacionalci, nemški in češki radikalci, Stranskyjeva skupina in Rusini. Vtis glasovanja je bil velikansk. Dr. Kreku, ki je predlog utemeljeval tako krasno, kakor že dolgo časa zbornica ni slišala govoriti kakega poslanca, so od vseh strani čestitali. Pri meritu predloga je glasovalo za Krek-Kramafev predlog 333 poslancev, proti le 28, ker so nemški nacionalci zapustili dvorano. Nemške krščanske socialce, ki so glasovali za predlog, so nemški nacionalci strahovito grdo napadali, češ, da so izdajalci nemštva. Wolf je govoril tako surovo, kakor že dolgo časa ne. Nemškonacionalni in židovski listi so kar besneli, češ, da pomeni ta predlog konec avstrijskemu nemštvu. Že iz bevskanja nacionalcev spoznamo, da je dr. Krekov predlog velikanskega, naravnost zgodovinskega pomena. Čudno je sicer slišati, da slovenski obstrukcijonist ubije obstrukcijo, torej orožje, s katerim se v skrajni sili brani, a kljub temu pomeni ta predlog podlago za boljšo bodočnost Slovanov v Avstriji. Kakor hitro na pr. je hotela vlada dati nam koroškim Slovencem le kako drobtino pravice, takoj so vložili nemški poslanci pri vladi svoj veto — prepovemo — in vlada se je ustrašila. Ničesar se ni bolj bala, nego nemške obstrukcije, in dokler šo imeli Nemci po poslovniku možnost in pravico obstruirati, tako dolgo je bilo nam Slovencem zaman upati na boljše čase, na večje uspehe, ker bi jih Nemci nikdar ne prepustili in jih v skrajnem času preprečili z obstrukcijo. Kako hitro je izjavil posl. Dobernig, da pomeni imenovanje jugoslovanskega ministra za Nemce vojsko. Vsled tega torej so nemški nacionalci tako besneli. V tem oziru pomeni torej predlog poslanca Kreka zmago za nas. Motil bi se seveda, kdor bi menil, da je zdaj napočil za nas že pravi raj. Ne, zdaj se začne šele prav resno delo, ki pa obeta uspehe. Kljub velikemu ugledu naših poslancev, kljub marljivi njihovi delavnosti dosedaj vsled nemškega «prepovem-1 ni bilo mogoče Slovencem doseči kakih večjih, pomembnejših uspehov, najmanj seveda na Koroškem. Politični otroci so seveda izrabljali to proti našim krščanskim poslancem, kakor da bi bili ti vzrok, da imajo Nemci preveliko moč in da je nas tako malo. Z izborno potezo pa so naši poslanci nadomestili te nedostatke ; vsled tega imajo pred svetom velik ugled. Javkanje nekaterih kratkovidnežev, da nam je zdaj vsled Krekovega predloga odvzeto skrajno samoobrambno orodje — obstrukcija — je za nas brezpomembno. Kaj pa nam pomaga to skrajno samoobrambno sredstvo, če je kljub vsej obstrukciji vsled postopanja Poljakov skoro da nemogoče, spremeniti sedanji vladni sistem, ker se vlada nemške obstrukcije bolj boji nego naše? Ako bi se pa Krekov predlog izkazal za Slovane že res slabo, ostanejo za Slovane še vedno durce odprte, ker ima predlog veljavo samo za eno leto. Vrh tega je predlog zelo prikladen politiki Poljakov, ki hočejo ostati Slovani, hočejo pa iti s Slovani le tedaj, ako bodo imeli Slovani v zbornici s socialnimi demokrati ali krščanskimi socialci večino. Za obstrukcijo se Poljaki nikdar niso ogrevali, ker jo zase ne potrebujejo. Zato se lahko v resnici in odkrito veselimo, da je bil predlog Krek-Kramaf sprejet. Gosposka zbornica ga je nato takoj sprejela in ga je tudi že cesar potrdil kot postavo. —■ Poslanec Dobernig je dal v «Freie Stimmen14 duška svoji jezi nad izborno taktiko «Slovanske Jednote11 s tem, da jo je imenoval «politično nizkost11. Upa za trdno, da črez leto Slovani ne bodo imeli več vzroka, veseliti se. Dobernig piše: «Dogodki zadnjih dni so naredili na nas globok vtis. Od bojev 1. 1897. sem niso živci tako trpeli, ni bil čut odgovornosti tako mučen! V očigled sovražniku, ki smo ga hoteli izstradati, so odpadli zavezniki na levi in desni in ostali smo sami — na izgubljenih tleh.11 Dobernig upa rešitev za nemškonacionalce od nemškega ljudstva, na katerega apelira. Stara pot! Če si ne bodo mogli drugače pomagati, bodo začeli klicati ulico k demonstracijam. Dvomimo pa, da jim bodo razhujskane mase mogle pomagati kakor pred leti. Vsakega nasilja je enkrat konec, tudi nemškonacionalnega napuha, tudi za nemškonacionalni terorizem bo prišel sodni dan. Slovenci, stojmo na straži! Rož Slouencem. Iz Ljubljane smo prejeli sledeči dopis: Zadnji članek v «Miru11, Rož v nevarnosti, me je kot ondotnega domačina jako zanimal. Vprašati se moramo, zakaj da v Rožu ne moremo doseči pravih uspehov in da je ljudstvo tako zaspano, ali bolje rečeno, brezbrižno. Če hočemo biti pravični, moramo priznati, da je ljudstvo v Rožu dovolj zavedno, saj so to pokazale zadnje državnozborske volitve. In ravno te volitve so presenetile nasprotnike, M so se sali vrgli z vso močjo na naš Rož. Žalibog da imajo nasprotniki v tem oziru le prelahko delo; v rokah imajo vse najboljše postojanke, občine, zlasti pa vso industrijo. In ravno zadnje je, kar spravlja naše ljudi v največjo odvisnost od nemških nacionalcev. Ne le delavstvo, ampak tudi kmetje so skoro ^popolnoma odvisni od teh ljudi. Le poglejmo. Če hoče kmet kaj spraviti v denar, je že odvisen od nemškega mesarja, trgovca, gostilničarja in drugih prekupcev. Koliko pa imamo zavednih trgovcev, gostilničarjev in tako dalje? Šentjanž in Podsinjovas izvzemši moraš iti celo uro ali pa še več, da naletiš na kako slovensko trgovino ali gostilno. Naprej. Naš kmet po večini nima toliko posestva, da bi mogel s tem preživljati družino. Tu mora zopet gledati, da dobi kak postranski zaslužek, ali neposredno v tovarni ali pa z vožnjo lesa iz gozdov. V tem oziru je popolnoma v rokah tovarniških uradnikov in gozdarskih logarjev. «Če boš z nami držal, boš dobil vožnjo ali delo11; pa še tega ni treba reči. «Mi imamo svojih ljudi dovolj11, in dotični ve, koliko je ura bila. In delavstvo. Moramo reči, tudi delavstvo je po veliki večini dobro. Ali to so reveži, ki ne smejo imeti ni trohice lastnega prepričanja. Če se kdo izda kot Slovenca, to se pravi zavednega Slovenca, potem je lahko že naprej prepričan, da bo najmanj v štirinajstih dnevih hodil že po tujini s trebuhom za kruhom. Če bo pa kateri tako predrzen, da bo sodeloval pri slovenskih prireditvah in morebiti kakemu nemčurju pri tem stopil na kurje oko, potem gorje mu, takega «hecarja11 je treba preganjati, dokler se ga le more. Vsak tak delavec je lahko prepričan, da ne dobi več dela po celem Rožu in daleč izven njega. Torej, če vse to premislimo, potem je lahko pojmovati zaspanost in nezavednost, ki je v resnici le strah pred mogočnim nasprotnikom za ubogi vsakdanji kruh. Kako pomagati ? Zato bi moralo biti radikalno sredstvo, ki naj bi z največjo silo poseglo tu vmes. In to je Podlistek. Božični pozdrav. Franjo Nenbaner. Kaj delate, bratje, mi tam v Korotanu? Kako mi živite? Krivice trpite? Borite se proti Germanu? Bojujte se! Trum se sovražnih ne bojte! A danes vse baklje zažgite, nocoj do cerkva, pohitite, in pesmi božične zapojte! Nocojšno noč knez se mirti je narodih Kjer polnočni zvon nam pozvanja, povsodi On mir nam oznanja, nemirne krivičneže ostro bo sodil. Nas sodil bo milo, — mi mir bi ljubili in meče vtaknili v nožnice! Ne delamo drugim krivice, _ ' le proti krivični borimo se sili. Sam Bog nam življenje je dal dragoceno! V jeziku življenje se to razodeva, ohraniti jezik sam Bog nam veleva, ne dati za druge ga dare v zameno. Branimo se! Danes zapojmo pa v slavo nebeškemu Kralju božičnice mirne! Naj danes vsaj narodi zemlje si širne podajo roké in praznujejo spravo! S§|U- Pekarski vajenec Branko. (Franjo Neubauer.) Nič prijetna zima ni bila po ravnem Sremu. Skoro nič snega, nobenega zvončkljanja kragulj-čkov, s katerimi okoli vratu ovitimi dirjajo iskri konjiči po strjenem sanencu in ponosno spuščajo dah skozi nozdrve, da se vse kadi pred njimi. Otroci niso mogli postavljati sneženega moža, niso se mogli kepati niti drsati. Otožno so postajali pred šolo, ko jih je med odmorom izpustil učitelj iz prenapolnjene učilnice, in kmalu so se drago volj no vrnili v razred. Po šoli so hodili celo lepo v redu domov, kar ni bilo nikoli, kadar je ležal sneg in so se mogli kepati in porivati drug drugega v sneg. Prve tedne meseca grudna se je belila po strehah prav tanka plast snega, ki je bil padel že v listopadu, pa zopet skopnel po poljih in potih in se obdržal le na strehah kot spomin na prvi sneg. Nekaj časa je bil zrak suh in oster in le za par ur je dobilo solnce nekaj svoje prejšnje moči, naskoro pa je obledelo in ohladnelo. Potem pa so se začele vlačiti goste megle skoro po tleh in so zakrivale solnce ves dan od jutra do večera. Tisto noč pred svetim večerom pa so megle padle in porosile pota in tlak po mestnih ulicah. Nato se je zjasnilo, pritisnil je mraz in zjutraj je bil ves tlak ena velika drsalnica. Oprezno, z majhnimi koraki smo stopali, da ne pademo vznak. Na prisojnih straneh se je črez dan led raztopil in tlak posušil, na odsojnih pa je ostalo zmrznjeno in koder je odnehalo podnevi, se je na večer zopet strdilo, da je bilo treba zopet paziti na vsak korak. Zapustim samotno sobico in odidem po ulici, v kateri stanujem. Malo koga sem srečal. In prav mi je bilo. Prišle so bile tiste otožne, sladko-grenke misli, ki se prikradejo najrajše ob takih svetih večerih v tujini. Najrajši so same in ne ljubijo in ne iščejo družbe. Vzprejel sem jih v srčni hram te vedne tovarišice na potu življenja, pogovarjal se ž njimi o marsikaterem lepšem in veselejšem božičnem večeru. Ko pridem do vogla, zaslišim iz stranske ulice vzdihovanje in plakanje, in vidim, kako nekdo zažiga žigice in nečesa išče. Hoteč videti, kaj se je zgodilo, zavijem v stransko ulico. Prišedši do neznanca, ki je vedno stokal in javkal, kakor da se mu je dogodila velikanska nesreča, poprašam: «No, kaj se je pa pripetilo?11 «Krono sem izgubil,11 odgovori s plakajočim glasom, zapali zopet žigico in jaz spoznam pekarskega vajenca Branka, starega znanca iz šole. «Kakšno krono?11 ga vprašam. «Gospodar me je poslal, da nesem v hišo, kamor nosim navadno žemlje, božičnega peciva. Tam so mi plačali in jaz stisnem denar v roko ter odhitim proti domu. Kar izpodrsnem, padem in krone se zakotalijo po tleh. j^šel^ sem jih do ene, ki je ne morem zapaziti nikjer. «No, počakaj, poiščeva skupaj." Puliva in puliva žigice, gledava, brskava, iščeva, — vse zastonj. Krone od nikoder ni! «Se bojiš mojstra, Branko?11 industrija, tovarna, ki bi bila v slovenskih ali slovanskih rokah. Dokler nimamo slovanske industrije, je vse narodno in socialno delo med ljudstvom polovičarsko. To je edino izdatno sredstvo, rešiti naše slovenske mase izpod jarma nemških tovarn in vpliva nemških uradnikov. Zidajo se velike tovarne v Ljubljani in po drugih mestih z dragim obratom, a na naše kraje, ki imajo še celo neizrabljene vodne sile, nihče ne misli. Naj bi se vendar zbral slovenski kapital in se naložil v velikem obratu ob periferiji naše domovine, kateri bo gotovo nosil dvojne obresti. To želi posebno Rožanom Rožan. Daroui. Za podljulbeljski »Delavski dom": 214—218. Gg. bogoslovci................ K 25'— 219. 0. g. dr. Cukala namesto novoletnih voščil „ 5'— 220. Q. g. J. Zeichen, slov. pridigar . . . „ 5'— C. g. župnik Ateneder na Polzeli. . . „ 4'— 221—222. Mohorjani v Škooijanu........„ 10'— Koroške novice. Dr. Brejc — Slovenskemu klubu“. G. dr. Brejc je poslal po drž. in dež. poslancu gospodu Fr. Grafenauerju »Slovenskemu klubu11 na Dunaj sledeče pismo: »Častiti gospod poslanec! Vsa javnost stoji pod vtisom včerajšnjega dne. Naš nemško-nacionalni radikalizem stoka, kakor da bi ga že držala za vrat — bodočnost, ki jo dr. Krekov ženijalni predlog odpira slovanski misli v naši državi. Žarek upanja je padel včeraj tudi na koroške Slovence, ki zadnje čase v prvi vrsti plačujejo stroške sedanjega vladnega zistema na jugu države. Ni dvoma, da je strahovit naval nemštva, ki ga je nekaj časa sem pri nas opazovati, slovenstvo na Koroškem spravil v tako kritičen položaj, da se je brez vsakega pretiravanja bati najusodnejših posledic, ako ne pride v najkrajšem času temeljita remedura. Raditega vem, da se bo naše ljudstvo globoko oddahnilo, ko bo izvedelo o velikanski parlamentarni zmagi, ki jo je izvojevalo sicer po številu malo, toda po politični potenci in razsodnosti druge daleč nad-kriljujoče zastopstvo našega naroda. Imenom naše politične organizacije Vas torej prosim, da »Slovenskemu klubu11, zlasti pa njegovim voditeljem, posebno gg. dr. Šušteršiču in dr. Kreku sporočite iskreno zahvalo in zaupnico koroških Slovencev! Takemu vodstvu sme naš narod z mirnim srcem prepustiti svojo usodo.11 — Načelnik naše stranke je govoril vsem politično zavednim koroškim Slovencem iz dna srca. Resolucije velikovškega shoda. Na političnem shodu v Velikovcu, dne 15. t. m., je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta zaupnica slovenski državnozborski delegaciji in sledeča resolucija: 1. Slovenskemu deželnozborskemu poslancu, g. Florijanu Ellersdorferju, izrekamo za njegov odločen in možat nastop v svrho otvoritve »Narodnega doma11 v Grebinju najiskrenejšo zahvalo in zaupanje. 2. Celovški župan in deželnozborski poslanec pl. Metnitz je obljubil povodom zadnjih deželnozborskih volitev, da se bo železniška proga Celovec-Velikovec-Grebinj takoj trasirala, kakor hitro bo skopnel sneg, a proga Še ni trasirana. Zato mu izrekamo najstrožjo nezaupnico. To je že četrta nezaupnica, ki so jo izrekli Metnitzovi volilci svojemu poslancu. Mnoge slovenske občine, slovenski krajni šolski sveti se poslužujejo, kakor se moramo žal malodane dan na dan prepričati, še vedno samo-nemških uradnih tiskovin. To je naravnost naroden škandal! Pritožujemo se, da nam »od zgoraj11 na nečuvene načine vsiljujejo nemščino, a edini naši avtonomni zastopi, o katerih se pravi, da so v slovenskih rokah, dostikrat nič niso boljši, žalibog mnogokrat samo radi nezmožnosti ali malomarnosti svojih tajnikov! In tega še ne dovolj! S slovenskim denarjem se naročujejo take tiskovine pri najhujših naših narodnih in verskih nasprotnikih, kakor na pr. pri znanem Plotzu v Volšpergu! Iz teh tiskarn se izliva toliko gnojnice na naše rodoljube, na ves narod naš, — a podpirajo se z našim denarjem! Zadnji čas je, da se v tem oziru korenito napravi red! Saj so nam na razpolago slovenske, oziroma dvojezične tiskovine, in zato prav noben izgovor ne velja! Ravno ob novem letu je primeren čas, da se te nezdrave razmere prenarede. Odločnost in samozavest na dan! Umrl je dne .19. t. m., ob 8. uri zjutraj, pri usmiljenih bratih v Št. Vidu ob Glini, v 34. letu, upokojeni župnik v Kellerbergu, č. g. Jožef Ebert, na vodenici. Umrl je tudi župnik v Forstu v Labudski dolini, č. g. Janez Joham, v 50. letu na raku v grlu. Razpisana je župnija Št. Uj ob Dravi, kjer je nastavljen za^provizorja č. g. Anton Bene tek, prej kaplan v Železni Kapli. V Železno Kaplo je prestavljen č. g. Ivan Žel, prej kaplan v Št. Jakobu v Rožu; v Št Jakob pa č. g. Fr. Mi kul a, prej kaplan v Tinjah. Štirinajsta božičnica „Narodne šole“ v Št. Rupertu pri Velikovcu. Nad vse sijajno se je tudi letošnja štirinajsta božičnica naše šole izvršila. Predstavljalo se je trikrat, in sicer v torek, dne 14. t. m., na kvatrno sredo je bila glavna slavnost, tretja predstava pa je bila na kvatrno nedeljo. Glede udeležbe in sijajne izvršitve prekaša letošnja božičnica vse prejšnje, še nikdar se ni toliko udeležencev zbralo kakor letos. Pri prvi predstavi je bilo že nad 400 udeležencev, pri glavni slavnosti je bila udeležba ogromna, gotovo nad 700 ljudi, pri zadnji predstavi je bilo tudi nad 400 udeležencev, vseh skupaj je tedaj nad 1500 ljudi obiskalo našo šolsko slavnost. Prvo predstavo je posetila tudi preblagorodna gospa Erna pl. Mayrhofer-Grunbuhl, soproga g. eksc. vladnega svetnika z otroki in več odlične gospode, glavne slavnosti se je udeležilo dvajset duhovnov, njim na čelu mil. gg. prošta Randl in Einspieler, obilo odličnih rodoljubov iz cele Koroške, sosebno iz Podjunske doline, velika telovadna dvorana je bila ta dan vsa napolnjena. G. župnik Treiber najprisrčnejše pozdravlja vse navzoče in poroča, da se je tudi letos slovenska darežljivost pokazala v najsijajnejši luči, zakaj prejeli smo letos v denarju ogromno svoto 1430 K 51 vin., poleg tega še mnogo darov v blagu. Tako je nam velika dobrotnica naše šole, visokorodna gospa ekscelenca Ivana baronica Pino, c. kr. mi- nistra vdova na Dunaju, poslala 18 metrov lepega barhenta in šest šalov za na glavo, preblag. g. Oskar vitez Heifi je daroval 30 m barhenta, g. A Novak, trgovec v Sinčivasi, je podaril 54 m blaga v vrednosti 41 K, g. krojaški mojstèr Mitterberger v Velikovcu 5 zgornjih in 5 spodnjih hlač, g. svečar J. Cehner v Velikovcu vse sladčice in svečice za božično drevo, g. pekovski mojster Pfliigl v Velikovcu 250 kosov žemelj za otroke, rodoljubni kmet Vrank pa lepo božično drevo. Vsled te velike darežljivosti smo mogli tudi letos naših 220 otrok zelo bogato obdarovati, kupili smo 624 m blaga, 20 m zanosnic, 39 kosov spodnje zimske obleke, 12 parov nogavic, dobilo je 114 otrok celo obleko, 95 otrok je dobilo nove črevlje, ostali pa posamezne kose obleke. Gosp. župnik se na to vsem preblagim dobrotnikom najprisrčnejše zahvaljuje za njihovo neusahljivo darežljivost in prosi tudi v prihodnje, naše šole ne pozabiti. Potem pa nadaljuje: Vkljub vsem napadom in obrekovanju naših narodnih nasprotnikov moremo z veseljem poudarjati, da naša šola stalno napreduje. Velik korak naprej je storila naša šola letos, ker se je otvoril peti razred in so se tako pogoji ustvarili za njen nadaljni razvoj. Zelo vesel napredek, ki mora posebno naše velikovške nasprotnike osramotiti, je dejstvo, da letos samo iz velikovškega šolskega okoliša, za katerega je naša šola v prvi vrsti ustanovljena, obiskuje našo šolo jako veliko, namreč 153 otrok. Končno je velik napredek, katerega je posebno naša šola povzročila, ustanovljenje številnih slovenskih izobraževalnih društev, katerih samo v našem velikovškem sodnem okraju že pet izborno deluje in ki razširjajo pravo omiko in narodno zavednost. Naši narodni nasprotniki še nikdar poprej niso nam koroškim Slovencem toliko krivic prizadjali, kakor v zadnjem času, ali taka velikanska nasprotna sila je rodila tudi mnogo dokazov narodne zavesti in ljubezni do svojega rodu. Ravno to ljubezen do materinega jezika in narodno zavest pa goji naša šola. Ona stoji trdno kakor svetilnik v sredi nasprotnih valov. Naj jo tudi z vsemi močmi podpira vsak zaveden Slovenec! Nato se je izvršil obširni slavnostni spored, katerega izvršitev je trajala nad tri ure, v odmorih pa so neutrudljivo udarjali vrli naši velikovški tamburaši, ki so večinoma bivši učenci naše šole. Hvala jim! Prav ljubko so mali otročiči deklamovali. Glavno zanimanje je zavzela krasna ali zelo težavna spevoigra »Dušica v gozdu11. Priprave za to igro so stale čč. sestre silno truda, treba je bilo pripraviti za 25 igralk celo novo obleko, ena sestra je celo jesen na stroju šivala obleko za igralke. Pevske in plesne vaje so se pričele že meseca rožnika 1.1. Vež-banje igre je trajalo dober mesec dni. Splošno so igralke zelo izvrstno uprizorile igro. Plesni nastopi in petje vil in škratov je bilo dovršeno krasno. Nad vse izvrstno je igrala nositeljica glavne uloge dušice šele enajstletna učenka Koh Katica. Njen nastop je bil siguren, njeno kre-tanje naravno in čuvstveno. Ta deklica ima poseben dar za to. Na udeležence je napravila igra, ki je trajala poldrugo uro, največji vtis. Saj so se pred njihovimi očmi izvrševali boji človeške duše, padec in zopetno pomiloščenje. Ko so se „0 Bog,11 zaihti nesrečni dečko, »ubije me, če mu ne prinesem vsega plačila.11 »E, tako hudo ni!11 »Je, je! Vi, gospod, ne veste, kakšne nagle jeze je! in kako je lakomen in skop! Za vinar me ubije. In domov me ne pusti! Jutri sem hotel iti na dva dni k starišem. Danes me še ni pustil, dasi sem ga prosil, hoteč preživeti sveti večer med domačimi.11 Dasi me je s svojim zatrjevanjem, da ga mojster ubije, skoro na smeh silil, mi je vendar prav živo pred oči stopil ves žalostni položaj dečkov. Poznam dobro te zapuščene, zanemarjene dečke. Umazani, blatni, raztrgani pridejo v šolo, kriče, se tepó pred podukom, med podukom sede nepazljivo, brezbrižno v klopeh, nekateri, zlasti pekarji in mesarji, spavajo, da jih moram vsak čas buditi. Zbudi se siromak, ali črez par hipov že se mu zopet zapre oko, in trudna glava omahne na klop. Kako ne bi? Brezobzirni, da, naravnost brezsrčni mojstri jih gonijo le na delo, za počitek se ne brigajo. Ubogi vajenec mora delati. držati mojstrove otroke, se dati od njih lasati, letati mora po hišah, — a vrh vsega tega dobi še udarcev od mojstra ali od pomočnika. Pekovski vajenec bdi vso noč, zjutraj mora raznašati pecivo in šele popoldne legne na kakšno klop ali na peč, da malo zaspi. Kaj čuda, da sedeč v topli šolski sobi zaspi. Branko je bil sin siromašnega črevljarja, ki je imel mnogo otrok. Dečko je bil dosti bister, ali nemiren do skrajnosti. Tepeža brez njega ni bilo. Kolikokrat sem mu pridigoval, ga svaril in zopet izpodbujal! Poslušal me je skesan. Ko sem pa začel predavati, mu je glava zlezla na prsi in zaspal je. Parkrat sem ga prebudil, potem sem ga pustil spavati. Smilil se nn je dečko. Na sveti večer dobi udarcev, na božič ne sme domov. Žalostna usoda! Zamislim se. Nikomur ne morem otreti solze na ta sveti večer. Ne morem položiti na oltar domovine tisočakov, da pomagam ž njimi zidati šole za deco, ki jo bo sicer tujec odnarodil. Ne morem postaviti siromašnim otrokom božičnega drevesca. Ne morem razveseliti svojih dragih z božičnimi darovi. »Daj Branku izgubljeno krono,11 mi prigovarja notranji glas. »Branko, če hočeš biti dober in pameten, dam ti jaz krono.11 »Bog vam plačaj, gospod. Ubogati vas hočem.11 Nekam zadovoljnejši sem praznoval ta božični večer. * * * Po božičnih praznikih, prav za prav po novem letu, smo imeli šolsko sednico. Na dnevnem redu je bil med drugim predlog, da dobi pekarski vajenec Branko kazen za novi čin razposajenosti. V zvezi s tovarišem je nekemu vajencu, slabotnemu dečku, šiloma sezul črevlje in jih vrgel skozi okno na dvorišče. Sezuti ubožec se je tresel od mraza in je plakaje naznanil hudodelstvo razredniku. »Branko, tebi ni pomoči, zate ni zdravila,11 sem mu očital, prišedši v šolsko sobo. Pobesil je glavo in molčal. Med predavanjem je pa zopet spal spanje — pravičnega. Lepa vrtnarica. (Francoski spisal J. Lavergne.) (Konec.) Nekega večera je bila spravila Marion svoje male brate v postelj; pripravljala je za očeta večerjo in menila, da pride še le za eno ali dve uri, ko je v svoje veliko začudenje slišala njegov glas. Pel je, spremljan od drugega glasu, ki ga Marion nikdar ni mogla poslušati brez nevolje. »Mariom11 jo je pozdravil oče, »gosta sem ti pripeljal, meščan Brutus hoče z nami večerjati. Daj, prinesi nama vina, pa najboljšega.11 Oba moža sta imela na glavi rdečo kapo, bila sta razposajena in že nista mogla več stati na nogah, ko sta začela peti. Brutus je govoril z vrtnarjem tihoma in ga je navajal k nečemu, o čemur ta ni hotel nič slišati. Ko je vrtnar izpil četrto kupico vina, je zakašljal, zamrmral par besed, poklical hčer in ji rekel: »Marion, tebe so danes proglasili v Versaillesu za naj lepše dekle, in jutri, pri mladinski slavnosti, moraš prevzeti ulogo boginje razuma.11 Marion samega strahu ni izpregovorila besede; njen pogled je pohajal od očeta na Bruta, in skušala je brati raz njiju obraz, je li resnica. Zblojene oči očetove in satansk nasmeh Brutov so ji to potrdili. »Meščan Brutus,11 vpraša odločno, »kaj moram storiti?11 »Samo nekaj prav prijetnega, krasna go-spica,11 odgovori Brutus. »Jutri zarana pridem Vzemite, ako ima,te nahod,^ hripavost, zasliženje ali težko sapo, Kellerjev fluid z znamko ,,Elsa-fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8'60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). ob konca vse igralke še enkrat na odru prikazale, so jim poslušalci z navdušenim pritrjevanjem izrazili svojo pohvalo. Končno so še dečki četrtega razreda pod vodstvom gosp. učitelja Peska prav dobro in med občno veselostjo izvajali šaloigro „Zdaj gre sem, zdaj pa tje“ in dodali še spevoigro „Kovač“, ki se jim je prav dobro posrečila. Presrčno hvalo izrekamo g. učitelju Pesku za ves njegov trud, ki ga je imel s pripravo dečkov, posebno pa še čč. šolskim sestram, ki so z največjo požrtvovalnostjo priredile tako obsežno slavnost. Vsem udeležencem pa kličemo: Na veselo svidenje pri prihodnji petnajsti božičnici! Glasilo kmetijske družbe v službi nemških nacionalcev. „Landwirtschaftliche Mit-teilungen“ se v zadnjem času vedejo tako, kakor bi sploh ne bile več glasilo ,,c. kr.“ kmetijske družbe za Koroško, temveč glasilo koroških nemških nacionalcev. Listov odgovorni urednik, g. Alfred Kohlert, porabi vsako priliko — bržkone po višjem ukazu — da poje slavo temu in onemu zavednemu nemškemu na-cionalcu v glasilu — „c. kr.“ kmetijske družbe radi tega, ker je bil — zaveden nemški nacionalec. Urednik sicer ve, da njegovo počenjanje ni popolnoma prav, toda svoj namen, hvaliti nemškonacionalno zavednost nemškega nacionalna v glasilu „c. kr.“ kmetijske družbe bi pa vkljub temu rad dosegel. On hvali radi tega po ovinkih ter priobčuje članke o nemškonacionalnih velikaših iz neraškonacionalnih listov koj v celoti brez potrebnih uredniških popravkov. In ravno ti bi bili potrebni, ako je urednik že tako len, oziroma nezmožen, napisati članek iz strogo agrarnega stališča o tem in onem delavcu na političnem, oziroma gospodarskem polju na Koroškem. Članki iz nemškonacionalnih listov so seveda pisani za nemškonacionalnega bralca ter morajo biti radi tega — strankarski. O grofu Zenu Goefi-u so prinesle „Landwirtschaftliche Mitteilungen“, glasilo „c. kr.“ kmetijske družbe, članek iz — nemškonacionalne „Allgemeine Bauern-Zeitunge“, iz katerega povzamemo sledeče zasluge prejšnjega deželnega glavarja za— „kmetijstvo“: „ki se je zmiraj kazal kot „nemški kavalir1', „slika o značaju odhajajočega deželnega glavarja bi ne bila popolna, ako bi posebno ne poudarjali njegovega skalnotrdnega zvesto nemškega mišljenja", „besede zahvale, katere moramo povedati temu redkemu možu kot nemški Korošci, kot zvesti nemški mož!" Tako torej piše glasilo „c. kr.“ kmetijske družbe v štev. 14. z dne 15. velikega srpana 1.1. „Mir“ je tedaj protestiral proti takemu izrabljanju glasila „c. kr." kmetijske družbe v — nemškonacionalne svrhe. Toda predsednik „c. kr." kmetijske družbe in z njim vred naš dični deželni predsednik nemškonacionalne stranke Hein se za take „malenkosti“ ne zmenita, oziroma se nočeta ali pa ne — smeta zmeniti, kajti na Koroškem vlada baje že „c. kr." nemški Volksrat. Umrl je pred kratkim dr. Josip Erwein, bivši deželni glavar, deželni odbornik itd. „Landwirtschaftliche Mitteilungen" so morale seveda prinesti članek ter so ga povzele iz graške — „Tagespošte“, v katero ga je spisala sama glava koroških nemških nacionalcev — J. W, Dobernig. In glasilo „c. kr." kmetijske družbe slavi rajnkega kot polnovrednega nemškega in svobodomiselnega moža". „Landwirtschaftliche Mitteilungen" hočejo postati, oziroma so postale torej glasilo nemškonacionalne stranke. Poživljamo družbino predsedstvo kakor tudi c. kr. deželno vlado, da v bodoče preprečita to nepostavno izrabljanje glasila c. kr. kmetijske družbe v nemškonacionalne namene. Nekaj za Selane. Selani potrebujejo nujno poti, ki vodi črez Bajtišče v Borovlje. Ta pot pa gre črez Capčovo drčo. Tam se pa zemlja udira v jarek ter se cesta skoraj po vsakem močnem deževju useda, da ni mogoče voziti. Fu-žinstvo je že veliko tisočakov zabilo v ta pot, pa vse zaman, ker se nikoli ni korenito popravljalo. Če se tukaj hoče stalno pomagati, se mora poprava začeti spodaj pri jarku. Tam je treba jarek obokati, da voda plasti, ki se udira, ne odnaša. Če bode jarek obokan, bo zemlja tam ostala, se zagozdila in konec bo usedanja. Ako se pa vedno koj koplje pri sredi v rob, in voda ob vznožju gramoz spira in odnaša, ne bo usedanja konec, ampak vedno se bo plast udirala v jarek in cesta se bo usedala. Na drug način tukaj ni pomoči. Seveda, da bo to delo sedaj, ko je že toliko zemlje šlo po jarku v Dravo, precej stalo, gotovo več kakor bi bilo s prva; a če se tukaj hoče pot_ obdržati, bo težko na drug način pomagati. Če se pa za gričem naredi pot, to tudi ne bo brez stroškov, zraven pa bo tam strma pot, kar pa za vožnjo, posebno za težko, ni prijetno. Seveda bo tukaj potrebno prositi vlado za podporo, in tudi gospod Vojgt, ki tudi potrebuje ta pot, če hoče svoj les spraviti iz Sel, bo moral prispevati. Toliko v preudarek! Tabilo na ustanovni shod podružnice „Slovenskega šolskega društva" za Št. Jakob v Rožu, ki bode v nedeljo, dne 26. decembra ^t. L, ob 3. uri popoldne v „Narodnem domu" v Šentjakobu v Rožu. Matej Razun, sklicatelj. Oddih Št. Iljčanov. Suspendirani župnik Česky v Št. liju ob Dravi, ki se ni hotel -ukloniti svojemu lastnemu škofu, je od vlade penzioniran. Hkrati je bil prisiljen zapustiti župnijo Št lij in seje začasno nastanil v Lipi pri Vrbi. Župnik Česky ostane v suspenziji in torej ne sme maševati. Št. Iljčani, ki dolgo časa vsled nepokorščine Češkega niso imeli pravega dušnega pastirja, si bodo zdaj veselo oddahnili. Veseli nas, da bodo imeli o Božiču božjo službo, ki ji bodo smeli prisostvovati. Saj pa je tudi že zadnji čas, da pride v Št. Ilj zopet stari red. Verski in narodni nasprotniki so čudni, žalostni položaj v Št. liju zadnje čase hudo izrabljali. Zato so poslali 8. t. m. v Št. Ilj znanega Linharta iz Ptuja in žihpoljskega župana g. Lučovnika, znanega bauernbundlerja, ki sta v objemu s Českyjem oznanjala ljudem evangelij, kakor ga nahajamo v lutrovski „Bauernzeitungi“. Uspeh tega zborovanja je, da so se mnogim, ki so se prej po Českyju zapeljati dali, sedaj popolnoma oči odprle, da so spregledali, kam jih je ta čudni dušni pastir speljal. Občinske volitve v Žrelcu, ki so se vršile dne 20. t. m., so delale našim nasprotnikom strahovite preglavice. Nasprotnikom se niti oddaleč ni sanjalo, da se bodo kdaj slovenski kmetje tik pred nosom Celovca zavedli in začeli pometati v svoji kmečki občini s kandidati, ki plešejo po taktu nemškonacionalnih uradnikov. Župana Oremusa je postajalo strah, zato je poklical na pomoč od katoliške vere odpadlega „Hauptschriftleiterja“ pri „Freie Stimmen", Lacknerja, da bi rešil potapljajočo se občinsko ladjo. Dvakrat so zborovali, prvič v Žrelcu pri Lamplnu, drugič pri Sibitzu v Podkrnosu. Obekrat je eno in isto reč pre-žvekal Lackner, ki mu sploh odrekamo pravico, govoriti o razmerju Slovencev do Nemcev, ker v „Freie Stimmen" samo slepo udriha po vsem, kar je slovenskega. Na obeh shodih je tudi govoril kot volilec od katoliške vere odpadli bivši mesar Achatz, ki plačuje 6 vinarjev občinskega davka v Žrelcu. Vkljub najsilnejši agitaciji nasprotnikov so dobili naši v III. razredu, za katerega se je šlo, lepo število glasov: Rebernik 74, Kramar 73, Mačnik p. d. Urabl 72 in Klam-pferer p. d. Žaver 71, namestnik Janez Kau in A. Čare po 73 glasov. Nasprotniki so dobili: Oremus 90, žrelski mežnar Krajner 89, Sibitz 90, Novin 89, namestnika po 87. Vso pohvalo zaslužijo vrli Radišani in Medgorjani, ki so skoro vsi do zadnjega šli za kmečko stranko. V Deljni-vasi so se posebno slabo izkazale ženske, ki so razven ene vse dale pooblastila nasprotnikom; tudi je več volilcev iz te vasi ostalo doma. V zahvalo zato Deljnovaščani niso dobili nobenega odbornika niti ne namestnika. Domačemu gosp. župniku bi posebno priporočali njegovega Cerkvenika Krajnerja, ki služi v cerkvi Bogu, zunaj pa stranki, ki sta jo reševala dva od katoliške vere odpadla protestanta. Kmečka stranka v Žrelcu sme biti s svojim prvim korakom popolnoma zadovoljna. Saj je pri prejšnjih občinskih volitvah sploh še ni bilo, na en mahljej pa ne pade nobeno drevo. Občinske volitve so nas tudi poučile, da je za Žrelc skrajno potrebno kmečko društvo, v katerem bi se naj slovenski kmetje žrelske občine organizirali in tako postavili trden jez proti Metnitzovcem v Žrelcu. Šaljiv prizor. Na celovškem kolodvoru je zahteval neki Lah iz Milana vozni listek do Žih-polj v slovenskem jeziku. Ker pa mož ni znal slovenski, je izgovoril besedo „Žihpolje“: „Žipolj". Frajlica ga je nahrulila: „Warum nicht gar auf den Nordpol" (na severno točko)? Mož pa je napisal na listek „Žihpolje“, se parkrat po laški pošteno pridušil, in frajlica mu je — dala vozni listek do Žihpolj. To je dokaz, kako malo so znana po svetu nemška imena v slovenskih krajih in pa da frajlice dobro znajo za slovenska postajna imena, pa občinstvo le izzivajo. Zoper občinske volitve v Grebinju se je vložil od slovenske strani protest. Socialni tečaj. V Pliberku se vrši od 27. do 29. grudna 1.1. socialno-izobraževalni tečaj. — Priredi ga slovenska krščansko-socialna Zveza. Povprečno bodo štiri predavanja na dan. Tečaj je namenjen za kmečke fante pliberškega okraja. Silvestrov večer priredi I. koroško tambu-raško društvo „Bisernica“ v Celovcu v gostilni pri Benediktinski kleti (Kušar). po tebe z nekaterimi dobrimi domoljubi, in šli bomo s tabo v Versailles. Tam si boš nadela znake boginje, frigiško kapo in prozorno tuniko. Sedla boš na pozlačen voz, in ob zvokih godbe te bodo peljali v prejšnjo cerkev Notre-Dame. Usedla se boš na oltar, in ljudstvo se ti bo klanjalo; nato boš načelovala domoljubnemu banketu in potem se boš z menoj kot prvi par zasukala na plesni veselici." „Ste li slišali, oče?" je zaklicala Marion vsa bleda in tresoča se. „Ali so vam te grdobije po volji? Mi res hočete naložiti to muko, da omadežujem cerkev, v kateri ste bili poročeni z mojo materjo, cerkev, v kateri sem bila krščena in sem prejela prvo sveto obhajilo?" „Gre za mojo glavo," je odgovoril nesrečnež, ne da bi se je upal pogledati. Vrgla se mu je k nogam in ga prosila: „V imenu rajne moje matere, v imenu božjem, rešite me, oče!" V odgovor je oče zahudičal. „Pomislite vendar," je nadaljevala v solzah, „pomislite vendar, da me s tem obsodite v sramoto, v onečaščenje. Kako bi mogla biti tako drzna, da bi se potem še upala stopiti pred svoje brate. Kje je poštenjak, ki bi bil volje, dati mi svoje ime?" „Za vraga, jaz!" zavpije Brutus. „Jutri zvečer se oženim z boginjo na oltarju domovine, in pobijem vsakega, ki bi se drznil, psovati jo." „Oče,“ zakliče Marijon, „ali slišite, odgovorite mi!" Toda pijanec je ihtel in naslanjal glavo ob mizo, kakor bi ničesar ne razumel. Marion je ustala in se naglo zaprla v svojo sobo. Črez nekaj minut je slišala odhajati Bruta, in težko stopati vrtnarja po stopnicah. Počakala je nekoliko, potem pa je vstopila v njegovo sobo, da poizkusi še enkrat. Oče je pozabil ugasniti luč in se je vlegel v postelj oblečen, v isto postelj, v kateri je videla Marion umirati svojo mater. Spal je že trdo spanje pijanca. Klicala gaje in tresla, pa zaman. Šla je v sobo svojih bratov. Spali so v svoji nedolžnosti mirno, obrazke na pol skrite pod plavimi kodrci. „Ljubi otroci," je vzdihnila Marion, „če bi bi bili odrasli, bi me branili!" Nalahno so se dotaknile njene ustne njihovih rok. „Ne bom vas več poljubovala, če bom one-čaščena." Šla je doli in izkusila^ odpreti duri. Bile so zaprte, in ključ je imel oče. Vsa okna v pritličju so bila močno omrežena. Nesrečno dekle je bilo ujeto. Padla je na kolena. „Sveta Bogorodica," je začela moliti, „prosila sem te, da postaneš moja mati, ko mi je ljubi Bog vzel mojo. Povej mi, kaj naj počnem." Hipoma se domisli nečesa. Zbrzela je gori v svojo sobo, pritrdila rjuhe na okno, spustila se na zemljo in šla naravnost k cedri. Ko je šla mimo ribnika, je opazovala globoko, temno vodo. Za hip je obstala. Borila se je s skušnjavo. „Tukaj doli bi bila obvarovana grdobij." Premislila si je. Prekrižala se je in hitela dalje. Bled mesečen svit ji je kazal pot. Do- spela je do plota, natrgala hitro nekaj vejic tistega zelišča ubožcev, vzela izpod kozolca lestev in zlezla skoz okno v svojo sobo. „Če se mi ne posreči, mi ostane še vedno na razpolago bodalo." Vrtnar je vstal drugo jutro s težko glavo. Počasi se je spomnil na vse dogodke prejšnjega večera, in ko so se mu ti spomini popolnoma razjasnili, mu je stopil mrzel pot na čelo. „Morda sem samo sanjal," je tolažil sam sebe. Nekdo je potrkal na duri. Prišel je Brutus, spremljan od cele trume popačenih žensk. Vrtnar jim je odprl. „Kje je naša lepa boginja?" vpraša Brutus. „Gori je," pokaže brezsrčni oče in odide. Brutus gre po stopnicah gori. Marion ga že pričakuje, vzravnana in odločna, vrh stopnic. Ne spozna je. „Kje je Marion?" vpraša. „Tukaj sem. Pripravljena sem, če še hočete kaj vedeti o meni." Njen obraz je bil otekel in spačen, pokrit z eno samo veliko rano. „Nesrečnica!“ vzklikne Brutus, „kaj si naredila?" „Oh, bolna sem," odgovori Marion; „menim. da imam osepnice." Odskočil je nazaj; ženske vzadi so zakričale. Marion je stopila v ospredje in vprašala: „No, kaj še čakate? Poiščite si drugo boginjo. Če pa kdo ostane tukaj, ga poljubim." Vsi so jo takoj odkurili, in Marion je ostala sama z jokajočimi bratci. Dobrlavas. (Kako bomo pisali.) Če človek gleda poštne pošiljatve, ki se stekajo na naši dobrolski pošti, opazi z žalostjo, da imajo skoro vsa pisma in razglednice nemški naslov. Poboljšajmo se vendar tudi v tem oziru in izprašajmo o tem svojo vest vsaj sedaj na koncu leta! Proč z nemškimi naslovi! Samo slovenski naj bo naslov (atres) brez vsake nemške primesi. Saj pošta jih mora sprejemati in jih tudi res sprejema. Saj popolnoma dobro najde pravo pot pismo iz Celovca ali celo iz Laškega v Dobrlovas, in sicer s samo-slovenskim naslovom. Pokažimo torej tudi na zunaj, kaj smo! Priložnost za to je posebno sedaj o praznikih, ko se piše več nego sicer v letu. (Iz Amerike dobivamo v Celovec pisma s samo-slovenskimi naslovi. Ured.) Dobrlavas. (O deželni zavarovalnici.) V naši župniji nas je zavarovanih več kmetov pri koroški zavarovalnici proti ognju. Ta zavarovalnica je deželna, in znano je tudi, da dežela jamči za varnost. Pričakovati bi torej smeli, da je pravična tudi proti Slovencem. A motiš se, prijatelj, če pričakuješ kaj takega! Zgled: Par kmetov nas je prosilo zavarovalnico, naj nam pošlje slovenskih tablic, ako pa nima samoslovenskih, pa vsaj dvojezične! Mar mislite, da smo jih dobili? Kaj še — samonemške so nam poslali; pa smo jih seveda hvaležno odklonili, ker nočemo, da bi onečaščali samonemški napisi naše hiše. Utemeljujejo pa svoje ravnanje z izgovorom, da nihče ne zahteva slovenskih tablic. Res pa je le to, da jih nočejo dati, četudi zahtevamo izrecno slovenske. Tako naj govore naši kmetje povsod! Hodiše. (Občinske volitve.) Dne 8. decembra sta žihpoljski župan Lučounik in urednik Linhart prišla sem naše ljudstvo menda poučevat. Preimenitni pouk je rodil mnogo sadu, pa ne za nemčurje, kakor so zanesljivo pričakovali, ampak za nas, ker pri volitvi občinskega odbora dne 20. decembra smo v dveh volilnih razredih zmagali s toliko večino, kakor še nikoli poprej. Prav lepa zahvala Vama, gospod Lučounik in Linhart! Razmerje glasov je sledeče: I. razred naših 4, nasprotnih 10 (še nikoli ni bil naš); II. razred naših 22, nasprotnih 7; III. razred naših 65, nasprotnih 16. Živeli zavedni volilci! Marija na Žili. Pri občinskih volitvah so, Lakor vedno dozdaj, tudi sedaj zmagali pristaši nemčurske, oziroma nemškonacionalne stranke. Ker je občina tik pred Beljakom, se temu ni čuditi. Vkljub temu pa so se naši kmetje, ki pristaše nemškonacionalnih uradnikov duševno daleč nadkriljujejo, držali krepko. Ruda. (Kako laže „Štajercii.) K dopisu „Nehvaležni zvon“ iz Lipice v „Štajercu“ št. 48. se to le poroča: Umrla je v Lipici 15. li-stopada 1.1. penzijonistinja Elizabeta Leber in je bila 17. listopada na Rudi pokopana. Zvonilo se je za rajno ravno tako in brez vsega ugovora, kakor je njena hčerka gospodična Marija Leber, postrežnica pri učitelju gospodu A. Kochu, bila naročila, namreč 16. listopada s tremi zvonovi, 17. listopada pa dopoldan in popoldan pri pogrebu z vsemi štirimi zvonovi. Ni tedaj res, kakor poroča lažnivi „Štajerc“, da se je v Rudi le s tremi zvonovi zvonilo. Ruški zvon ni nehvaležen, ker je dosti glasno pel, da ga je vsak „Marion bo umrla," so rekali. ,,Ne, moji dragi," jih je tešila. „Marion je rešena. Pokleknimo in zahvalimo se vsi blaženi Devici." Na Marioninem obrazu so zapustile rane za vedno brazgotine. Kolikorkrat jo je pogledal oče, ga je grizla vest, ki jo je skušal udušiti s pijačo. Neki zimski večer se je vračal domov iz Versaillesa; ponudil je Brutu, ki je bil še bolj vinjen, nego on, roko. Oba sta padla v rov, kjer sta zaspala. Drugo jutro so ju našli mrtva. Pobral ju je mraz. Jean de 1’ Eau je bil hraber vojak. V bitki pri Marengo je bil ranjen; odrezati so mu morali levo roko. Odpustili so ga iz vojaške službe. Vrnil se je v Versailles, in Napoleon, prvi konzul, ga je imenoval za nadvrtnarja v Trianonu. Prosil je Marion za roko, ki mu je ni odbila in je služila sebi in bratom kruh z delom. Seveda ni bila več lepa vrtnarica; toda nihče še ni kake od pesnikov opevane lepotice, nihče kake od čestilcev obdane kraljice bolj ljubil in spoštoval, nego so ljubili Madon njen mož in njeni otroci. Priporočujemo našim družinam M o cikorijo. Kdor pospešuje dela za narod! mggel slišati, nehvaležen je le lažnivi jezik, ki ga tako grdo obrekuje. Ravno, tako tudi ni res, da bi se nekemu ubogemu hlapcu, ki je dal baje 10 kron k zvonovom, sploh ne bilo zvonilo. Tukaj se je še vsakemu ubožcu, ki je tukaj umrl in cerkveno bil pokopan, primerno in brezplačno zvonilo. Če je kdo kaj daroval za napravo zvonov, je to gotovo lepo in hvalevredno, ali s tem pa cerkovnik ni prevzel nobene dolžnosti, za rajnim zastonj zvoniti, kajti cela župnija je za zvonove darovala, od česa bo potem pa živel? Ni težko uganiti, kdo dopisuje take reči „Štajercu". Nazadnje pravi: „Ravno tako izgleda, kakor da bi gotovi duhovniki naše cerkve delali razliko med ubogimi in bogatini in to še po smrti." Ta modrijan bo morebiti še razliko med ubogimi in bogatini odpravil, potem seveda bo moral tudi svojo dobro plačo z ubogimi deliti. Cerkev bistvene razlike pri pogrebih ne dela, ona ima ravno tiste obrede in molitve kakor za revne tako tudi za bogate, kar je pa nebistvene razlike pri pogrebih, jo napravljajo ljudje sami, ne pa duhovniki, ker se premožni bolj slovesno dajo pokopati kakor pa ubožci. To je že nekdaj bilo in bo tudi tako ostalo. Vsak pameten človek ve, da zvonovi sami od sebe ne pojo, ampak jih je treba zvoniti. Pri vsakem večjem zvonjenju mora Cerkvenik ljudi najeti, ki mu pomagajo zvoniti in jih mora zato tudi plačati. Če bi moral Cerkvenik pri pogrebu ubožcev tudi z vsemi zvonovi zvoniti, kdo ga bo za to delo in stroške odškodoval, ali morebiti dopisnik v Lipici ? Stalna plača Cerkvenika na Rudi znaša za celo leto komaj 44 kron, na mesec tedaj malo črez tri krone; vzemimo mu še skromne in negotove dohodke pri pogrebih, zlasti za zvonjenje, potem pa bo dopisnik v Lipici, ki mu cerkev smrdi, opravljal cerkvenikovo službo! Dopisnik pravi: ,,Kristus je vendar čisto drugače govoril." Kje in kdaj pa kaj? Če se dopisnik toliko zanima za Kristusov nauk, naj ne pozabi, da je bil Kristus resnicoljuben in nasprotnik vsake laži in zmote. Učil je tudi duhovnike spoštovati, ne pa jih obrekovati in krivo soditi. Borovlje. (Nemški bratci med seboj.) Tukaj je bila vsled smrti gospe Fani Gregorič razpisana oddaja glavne zaloge tobaka. Ker pa je zdaj to hišo kupil neki Ovčar (kako jo je kupil, smo pred kratkim poročali), je bila želja tukajšnjega „Volksrata“, da bi zalogo tobaka dobil Ovčar, zlasti ker je tudi svak gosp. Streina. Ker so pa ponudbe poslali tudi drugi, med njimi trgovci Wernik, Renko, Spock in Kometer, se jih je skušalo na vse načine pregovoriti, in celo pretilo z bojkotom, da bi ponudbe v korist Ovčarja preklicali, kar pa ti vendar niso storili. Zdaj, ko je dobil zalogo tobaka g. Kometer, nehalo je vse prejšnje prijateljstvo; „Volksrat“ ga je sklenil res bojkotirati in izključiti iz vseh javnih mest, to je iz odbora „Unterrosentaler Sparkasse", iz občinskega zastopa itd. Nalog, da mu to sporoči, je baje dobil predsednik nemškega otroškega vrtca; kakor čujemo, je mislil g. Kometer že prej sam ta častna mesta odložiti, ker se v tej družbi ni čutil srečnega. Kako se bo bojkot obnesel, g. Kometerja menda ne skrbi, ker njegovi odjemalci so itak večinoma -— Slovenci. Če bo pa tem pošteno postregel in dejal nemški rog proč, se ga bodo še tesneje oklenili. Iz vsega se pa vidi, kako se hoče podati „den Brudern im be-drohten Land hilfreiche Hand!" Glinje. (Iz občine.) Pri zadnji seji občinskega odbora naše občine se je sklenilo, občinske doklade znižati za 20 odstotkov. Kotlje. (Utopljenec v Meži.) Pri Blatnikovem jezu so našli dne 15. grudna utopljenega starega Lužnika iz Kotelj. Šel je dne 9. grudna od doma, dne 10. so ga še videli na postaji v Guštanju, 15. t. m. pa so ga potegnili iz Meže mrtvega. Bil je že star kakih 70 let in je stanoval zadnja leta na vasi pri „Toneju“, da je imel bližje v cerkev, kamor je zahajal vsak dan. — Posestvo je prepustil že pred leti rodbini Kuharjevi, ker sam ni imel otrok. Rad je vedno zahajal še na stara leta na svoje nekdanje posestvo, posebno v gozd je rad šel, da bi si tam ogledal naj lepše smreke v celi koteljski okolici. — N. p. v m.! Kotlje. (Občinske volitve.) Dne 3.prosinca 1910 bodo v Kotljah občinske volitve. Do-sedaj sta bila 3. in 2. razred v slovenskih rokah, prvi pa v nemških. Ker sta dva občinska odbornika trda Nemca, protestanta, ostali pa slovenski kmetje, se pri občinskih sejah kaj težko razumejo.— Župan pa je odločen Slovenec, ki je zadnja tri leta neumorno delal za prospeh občine. Da bodo slovenski kmetje tudi sedaj pokazali, da se ne dajo od narodnih in verskih nasprotnikov zapovedovati, je pričakovati. Mnogo jih povprašuje, kaj li dela izobraževalno društvo v Kotljah? Kam pa so prešle vrle igralke sv. Neže ali „Mlinar in njegova hči"? Fantje so se tudi najbrž že zbali zime in jo popihali Bog ve kam? Na dan, slovenski prebivalci Kotelj! Spanja je že dovolj! Velikovec. (Naše poštne gospodične) nočejo znati slovenski. Od ljudi, ki popolnoma nič ne znajo nemški, zahtevajo, da bi govorili na pošti nemški. Kaj smo morebiti na celovškem kolodvoru? Čudno, da so večjidel le „frajlice“ povsod tako predrzne! Našim poštnim gospodičnam prav vljudno povemo, da je poštni urad za Slovence ravno tako kakor za Nemce. Če ne bodo tega hotele razumeti, jih bo moralo poučiti poštno ravnateljstvo kakor pred petimi leti. Slovenci, govorite in pišite na svoji zemlji edino le slovenski! Prevalje. (Mesečno zborovanje.) Dne 19. t. m. je imelo naše slovensko delavsko društvo svoje redno mesečno zborovanje. Govornik, č. g. Ogris, je duhovito in stvarno razpravljal o vplivu in težnjah slabega časopisja, ki skuša s pomočjo judovskih framazonov polagoma otrovati vso človeško družbo od kralja pa do najbolj skritega seljaka v zagorski koči. Zato pljuva Slovenec, ki podpira nemškutarsko-liberalno časopisje, v lastno skledo, ker podpira sramotilce svojega ka-toliško-slovenskega imena. Naša sveta dolžnost je torej, da podpiramo in naročujemo pošteno časopisje, v prvi vrsti naš „Mir“. — Nato je poročal društveni tajnik o sedanjem političnem in narodnem položaju s posebnim ozirom na vzroke slovanske obstrukcije v državnem zboru. Prevalje. (Božičnica.) Naše slovensko katoliško delavsko društvo priredi v nedeljo po novem letu v prostorih g. Kristana, ob 3. uri popoldne, božičnico. Na sporedu so deklamacije šolarjev, slavnostni govor č. g. Rozmana, razdelitev božičnih daril, petje domačega mešanega zbora, šaljivi srečolov, licitacija božičnega drevesa. Prijatelje, ki so nam še vsako leto pokazali svoje darežljivo srce z lepimi dobitki, prosimo tudi letos, da nam pripomorejo k lepšemu uspehu. Vsak dar, bodisi v denarju ali blagu, se hvaležno sprejme. Spodnji Dravberg. (Razno.) Občinski lov, ki so ga doslej imeli v najemu bratje Hiršlerji, bodo od novega leta naprej opravljali občani sami. — Božična drevesa so izvažali na Ogrsko iz gozdov bratov Hiršlerjev na Ojstrici. Odpeljali so jih okrog 1500. Mudilo se jim je tako, da so jih nekateri morali voziti celo na kvatrno nedeljo. Drugi vozniki pa so tako nedeljsko vožnjo odklonili. Borovlje. (Konzum in Neutzler.) Neutz-ler se je zadnjič nekaj pohvalil pred nerazsodno maso zavoljo „svojega delovanja" v konzumu. Tega pa seveda ni pomislil, da drugi tudi kaj znajo in njegovo prazno besedičenje vsak dan lahko denejo pod mikroskop. Kaj pa porečete na ta-le naša izvajanja ? — Leta 1900 je naš konzum, kar se tiče denarja stal na precej slabih nogah. Res, da je društvo že posedovalo tako-zvano Borod-kajžo, a kaj pomaga, ko je imelo še okoli 4400 K dolga na njej ! Rezervni zaklad je bil še majhen, povečini smo za njega nakupili potrebnega blaga. Stanje društva je pa bilo še sitnejše, ko je 1. 1902 potekla najemnina z g. Justom in se ta ni mogel odločiti, če bo hišo dal še v najem ali ne. Vodstvo društva je zavoljo tega pravočasno moralo skrbeti, da si postavi svojo hišo. V tej dobi se je slučajno zopet volilo novo predsedstvo in nadzorstvo. Ker v resnici ni bilo zmožnega človeka, ki bi dobro in uspešno opravljal posel zapisnikarja v konzumu, so delavci to, takrat ravno prazno mesto, ponudili svojemu voditelju gospodu Neutzlerju. Neutzler pa je „možato“ odbil to ponudbo in z ozirom na slabo denarno stanje konzuma previdno od daleč gledal na boj, ki ga požrtvovalni in nesebični možje bijejo za obstoj prepotrebnega društva. S pomočjo glinjske posojilnice se je postavila v najlepšem delu kraja nova hiša, in premoženje konzuma se je oči vidno množilo od leta do leta. L. 1907 na pr. je imelo društvo že nad 30.000 K rezervnega zaklada in to navzlic velikemu odpisu za posestvo in inventar. Zdaj je prišel tudi pravi čas za Neutzlerja. Začel je pridno agitirati, prirejal je zborovanja za konzum po vseh vaseh okrog Borovelj in poživljal svoje zveste k pristopu bogatega konzuma, da pri volitvah pride s svojimi kandidati v odbor. Večinoma so pristopali k društvu mladi ljudje, ki sicer ničesar ne kupujejo, pač pa volijo po volji ate Neutzlerja. In izvoljen je bil v cvetoči konzum! Prvo delo, ki ga je izvršil, je bilo, da je odstopilo društvo iz splošne zveze in vstopilo v novoustanovljeno socialdemokratično zvezo. Nato je vpeljal od socijev v Nemčiji že davno med staro šaro vržen „Rollmarkensystem" pri plačevanju. Uslužbenci so se mu muzali v obraz in le skozinskoz poštenemu osobju, ne pa „Rollmarkam“ se je zahvaliti, da niso nastale nerodnosti pri plačevanju v konzumu. V kontrolo „Rollmark“ so morali zopet poseči po prej zavrženih blokih. Tudi o večjem prometu, ki ga je na polna usta hvalil ata Neutz-ler, imamo drugačno sodbo. Res je, da je višji, a višji ni, ker se je morebiti več prodalo kakor prej, ampak ker so se blagu zvišale cene. Še celo Neutzler bo morebiti razumel, da je promet tem večji, čim dražje se prodaja blago, da ima torej cena blaga neki vpliv na visokost prometa. Če na pr. konzum zdaj kg moke po 46 vin. prodaja, namesto po 32 vin. kakor poprej, je samo pri enem vagonu = 10.000 kg že 1400 K več prometa. Pet vagonov se je porabi, kar po našem znaša 5 X 1400 K = 7000 K več prometa samo pri moki. Ravno isto je s slanino (Špeh), Žmavcem, špiritom, oljem itd., ki so v tekočem letu za 50 °/o poskočili v ceni. In če še pomislimo, da je šel konzum pri vsaki reči skoraj za 10 % kvišku, potem ni težko izprevideti, da povišan konzumov promet ni zasluga ate Neutz-lerja, ampak le posledica veliko dražjega blaga. Kar se tiče edinosti v vodstvu, naj povemo širšemu občinstvu, da sta si Neutzler in konzumov predsednik g. Franc Oblasser (prej zvesti Neutz-lerjev pristaš) že večkrat jako hudo skočila v lase, in da zdaj nič več ne občujeta med seboj. Ata, zdaj pa imate Vi besedo. Obenem tudi lahko razložite Vašo ljubezen do Streina, ki stanuje v prvem nadstropju konzuma. To Vam moramo priznati, pot si znate pripravljati! Podljubelj. (Tombola) na Štefanovo se prične ob 4. uri popoldne. Po tomboli se bo s privoljenjem gosp. Jak. Štoke še enkrat uprizorila njegova zares krasna igra „Moč uniforme11. Za igro vstopnina 50 vinarjev. Drugih vabil tokrat ne izdajamo. Žrelec. V štev. 149. „Fr. St.“ so prav po rovtarsko napadle našega gospoda župnika dr. Arnejca, ki ga imenujejo »zloglasnega hecerja“, gotovo zaraditega, ker se je tako požrtvovalno potegoval za naše tlačene kmete, da bi jih zedinil enkrat v odločno oporo proti znanim žrelskim komandantom. Menda se je na nemškutarskem zborovanju v Podkrnosu g. Oremus drznil očitati nepričujočemu g. dr. Arnejcu laži pri agitaciji. Naš g. župnik se sploh ne laže, najmanj pa pri agitaciji, ker mu je samo treba povedati resnične dogodbice o naših nasprotnikih, da odvrne od njih vsakega pravega moža. Tudi Kajžer, g. celovški Ahac, je prinesel svojo okroglo postavo in dvignil svojo gosposko pest nad našim gosp. župnikom, in mu baje očital »zahrbtno, skoz in skoz nedostojno hujskanje4', tako da so župnikovo »neduhovniško postopanje“ baje vsestransko obsojali, kakor poročajo »Freie Stimmen44. Oj ti sveti Ahac! Ravno drugi dan so pri volitvi odločni nasprotniki javno pred voliščem izjavili, da imajo vse spoštovanje pred našim gosp. župnikom kot duhovnikom. Kar pa politično dela, je pa seveda vam neprijeten poper pod nos, zaradi tega tako vpijete. Joj, joj, ta hujskač, vse nemškutarske štrene nam bo zmedel. Prav posebno pa nam ugaja, da so nemškutarji na svojem shodu izrekli obžalovanje, da se g. dr. Arnejc »ni upal44 priti na njihovo zborovanje, ko je vendar po celi občini znano, kakšen strah da imajo vsi naši nemškutarji pred njim ; vsak šolar pri nas vé, kakšno korajžo imajo žrelski gospod in da se upajo vsakega kar javno prijeti. G. dr. Arnejcu se ni bilo treba opravičevati pred vašim sodiščem, kjer sta sedela dva pročodrimovca z gosp. Oremusom, in sta obsodila župnika na politično smrt, ko je isti med tem delal za našo kmečko stranko in ji pripomogel do tako častnega prvega nastopa pri občinskih volitvah drugi dan. Svarimo povsod naše ljudi, da zadnji večer pred volitvami ne zahajajo k nasprotnim zborovanjem, kjer jim natvezejo vse mogoče laži, ki jih ni več mogoče ovreči pred volitvijo. Znano pa je, da naši ljudje kaj radi verjamejo in še premalo premislijo, kdo da jim govori. Brdo ob Žili. (Hrošči in druge zanimive občinske zadeve.) Občina Brdo se je pri pokončavanju rjavih hroščev ali majnikovih kebrov letos prav posebno odlikovala. Pri občinski seji meseca sušca se je sklenilo, da morajo posestniki za vsako krono zemljiškega davka nabrati dva litra hroščev ter iste poparjene, tedaj že mrtve, prinesti k po vseh večjih vaseh določenim občinskim zaupnikom, ozir. da morajo za vsak liter, ki ga manj naberejo, plačati 12 vin. Določilo se je nadalje tudi še, da bo občina plačevala vsakemu, ki bo nabiral hrošče, po ravnokar omenjeni ceni. Ker iznese direktni občinski davek nekaj čez 6000 kron, morali so tedaj posestniki nabrati okrog 12.000 litrov hroščev. Razen tega se je pa od šolarjev in drugih ljudi nabralo še okroglo 27.400 litrov hroščev. Vsled tega je nastalo občini 3412 K 38 vin. stroškov. Nekako polovico te svote, namreč 1635 K, je dobila občina za to podpore, ostala svota v znesku 1777 K 38 vin. ali 29 % direktnega davka se mora pa kot stroški za pobiranje hroščev naložiti na občinske doklade. Kakor že ime naše občine »Brdo44 pove, tukaj ni ravnine, ampak je povsod breg; tudi leži sredi med vasmi »Dobrava44, sicer lep, a ne naš, ampak eraričen gozd v obsegu nad 600 ha. Iz teh okoliščin se pa že lahko razvidi, da mora tukaj biti veliko potov in da je popravljanje istih drago. In res stane isto vsako leto okroglo 3000 K ali 50 % direktnega davka. S tem vendar še ni vse storjeno. Kajti pred štirimi leti se je napravilo po celi občini več novih mostičev in splavov, kar je stalo nekako 6000 kron; dobra polovica te svote še ni plačana. Že 1. 1908. seje moral vsled ukaza šmohor-skega okr. glavarstva napraviti malo pod Šmoho-rom zraven Žile nov most, ki je stal okroglo 2000 kron. V prvem proračunu, ki se je pred 5 leti za ta most napravil, so bili stroški izra-čunjeni na 2600 K. Vsled te velike svote se je zidanje tega mosta za par let zavleklo. Skupni stroški za uboge iznesejo vsako leto nekako 2000 K ter se mora nekako polovica te svote ali 17 °/0 naložiti na občinske doklade. Tako bode prihodnje leto 100 % občinskih doklad, in vendar razen hroščev nobena izredna zadeva ni v proračun postavljena. Razen tega znašajo stroški za šolo v brškem šolskem okraju 42 °/o> v melviškem pa 62 °/o. Za brsko pokopališče se mora prihodnje leto zidati mrtvašnica, ki bode stala nekako 1500 kron. Skoraj dvajset let že terja c. kr. glavarstvo zidanje mrtvašnice na tem pokopališču. Strogo isto pa ni moglo postopati, ker so še veliko večji kraji kakor naš, pa mrtvašnice nimajo. Vendar pa obstoji naredba, da se mora ista na vsakem novem pokopališču napraviti. Na podlagi te naredbe se je zdaj naprava mrtvašnice ostro zaukazala. Ti stroški in prej omenjeni dolg v skupnem znesku kakih 5000 K pa pridejo šele v prihodnje proračune, kajti ljudje do 100 % še voljno plačujejo občinske doklade, nad 100 % pa samo z jezo. Sveče v Rožu ne spijo. Z ozirom na zadnji »Mirov44 članek »Rož v nevarnosti44, ki je razkril mnogo bridkih resnic, se nam iz Sveč obširno poroča, da Sveče v zadnjem času ne spijo. Iz poročila, ki ga iz več razlogov ne kaže objaviti, posnamemo, da je narodno delovanje v Svečah naravnost vzorno in zasluži posnemanje po celem Rožm Bistričanje, oprimite se tesneje Sveč! Št. Štefan na Žili. (Sijajna zmaga.) Dne 18. t. m. je volila največja občina v celem okrajnem glavarstvu šmohorskem svoj občinski odbor, namreč Št. Štefan na Žili. Nasprotniki so delali s paro. Slovenska narodna stranka je zmagala sijajno v vseh treh razredih. Živeli zavedni volilci ! Medgorje. (Pogrebi.) Dne 16. t. m. opoldne je bil tukaj pokopan Fr. Mozekar — Žlebnik, oče dne 22. listopada t. 1. poročenega Petra Mo-zekarja. Star je bil skoro 68 let ; vzrok smrti je bilo vnetje pljuč. — Dne 20. t. m. je umrl p. d. Plažunder — kajžnik na Rutah. N. p. v m.! Žvabek. Po smrti blagega Jak. Miheva je bil dne 19. t. m. za župana soglasno izvoljen g. Franc Šteharnik, gostilničar in trgovec; obč. svetovalcem pa g. Jurij Skubl p. d. Metlar. Zahuala. Vsem preblagim dobrotnikom, ki so nam po tako obilnih darovih v denarju in blagu omogočili, da smo mogli tudi letos otroke naše šole tako bogato obdarovati, se v imenu naše šolske mladine najprisrčnejše zahvaljujemo, voščimo jim vesele božične praznike in srečno novo leto. V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 20. grudna 1909. Uodstuo »Narodne Sole". Društveno gibanje. Globasnica. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Štefana zborovanje v prostorih Šoštarjeve gostilne ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor, petje in prelepa igra: »Na betlehemskih poljanah44. Igra je krasne vsebine, ker predstavlja rojstvo Zveličarjevo, zato vabimo tem potom vsa sosedna narodna društva, in sploh vse prijatelje našega društva, da se udeležijo polnoštevilno naše božičnice. Ker so s prireditvijo igre združeni precejšnji stroški, se bo pobirala vstopnina, za neude 40, oziroma 20 vinarjev za osebo. Člani so vstopnine prosti. Šmihel pri Pliberku. Naše slov. katoliško izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Štefana, to je dne 26. grudna t. L, pri »Šercarju44 v Šmihelu, svoj tretji letni občni zbor z veselico, ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor, poročila odbornikov, volitev odbora, slučajnosti in potem dve igri: »Na betlehemskih poljanah44 in »Mlinar in njegova hči44, za tem prosta zabava s petjem in tamburanjem. Vstopnina: I. sedeži 50 vin., II. sedeži 40 vin., stojišča 20 vin., udje plačajo polovico. K prav obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Podljubelj. (Tombola.) Na dan sv. Štefana bomo imeli v »Delavskem domu44 tombolo. Prijatelje, ki so nam še vsako leto k večjemu uspehu pripomogli z lepimi dobitki, prosimo tudi letos, da odprejo svojo roko. Vsak dar se hvaležno sprejme. Po tomboli bo igra. Mize ostanejo med igro v dvorani. Vstopnina za krasno igro za vsako osebo 50 vin. Torej le pridite; da vam ne bo žal, skrbel bo odbor. Želinje pri Velikovcu. Na sv. Štefana popoldne priredi izobraževalno društvo mesečno zborovanje pri p. d. Kramarju na Želinjah. Na sporedu je poučni govor, dve igri, tamburanje in petje. K najobilnejši udeležbi vabi vse rojake in rojakinje odbor. Bruca. Slovensko tamburaško in pevsko društvo »Dobrač44 na Brnci priredi dne 26. grudna, ob 5. uri popoldan, občni zbor v »Tamburaškem domu44 po sledečem sporedu: 1. Poročilo tajnika, 2. poročilo blagajnika, 3. volitev odbora, 4. slučajnosti, 5. vpisovanje udov in pobiranje udnine in 6. igra: »Cigani44. Vstop k igri: Sedeži 50 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Škocijansko bralno društvo priredi na Štefanovo po blagoslovu pri Majarju shod in veselico, pri kateri bodo v dveh igrah nastopili fantje in dekleta. Na svidenje ! Žitaravas. Kat. slov. izobraževalno društvo »Trta44 vabi na svoje mesečno zborovanje, ki ga priredi v nedeljo, dne 2. prosinca 1910, ob pol treh popoldne v gostilni pri »Mohoriču44 v Rikarjivasi (fara Št. Vid v Podjuni) s sledečim sporedom: Govori, igra: »Na betlehemskih poljanah44. Šaljivi igri „Ždaj gre sem, zdaj pa tja44 in »Ženin Miha44. Pevske in tam-buraške točke. Vstopnina za neude: Sedeži 60 vin., stojišča 30 vin. Udom stojišča prosta, sedeži 30 vinarjev. Za najštevilnejšo udeležbo se priporoča „Trta“. Možica. Katol.-slov. pevsko in izobraževalno društvo »Peca44 v Možici priredi na dan Sv. treh kraljev, dne 6. januarja 1910, ob 3. uri popoldne mesečno zborovanje v svojih prostorih v Možici pri Zagmojstru. Spored: Govor, pobiranje članarine, prosta zabava. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Reberca. Kat.-slov. izobraževalno društvo v Železni Kapli in izobraževalno društvo »Trta44 v Žitarivasi priredita na praznik sv. Štefana ob V23. uri popoldne mesečno zborovanje v zgornjih prostorih Greinerjeve gostilne na Reberci. Govorita čč. gg. kanonik Dobrovc in župnik Val. Weiss. Sodelujejo tudi pevci iz Železne Kaple. Vstopnina prosta. Vabimo k prav obilni udeležbi. Književnost in umetnost. Pravniško društvo »Pravnik44 v Ljubljani je izdalo v XIII. in XIV. zvezku 6. knjižico »poljudne pravne knjižice44. Knjižica obsega predpise o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih; uredil jo je dr. E. Volčič, sodni svetnik v Novem mestu, ter ni dvoma, da bo, kakor njene prednice, v našem narodu jako pripomogla za točno spoznavanje veljavnih pravnih določil. Knjižica stane samo 80 vin. in se dobiva po knjigarnah in pri omenjenem uredniku. Kakor smo pozvedeli, izide kmalu po Novem letu črez 500 strani obsežna knjiga istega urednika: »Zakoni o neposrednem sodstvu44, v kateri bodo predpisi o notarskem redu, o zapuščinskih stvareh in civilnosodnih depozitih, z vsem, kar je s temi predpisi v zvezi. Knjiga bo vzana veljala 6 K, do 15. prosinca 1910 pa jo dobe naročniki za 5 K 26 vin., ako ta znesek pošljejo kar društvu »Pravnik44 v Ljubljano. Kaj je novega po svetu. Promoviran je bil doktorjem prava dne 22. t. m. na Dunaju g. Josip Regali, odvetniški kandidat, t. č. pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani. Stari trg pri Slov. gradcu priredi v nedeljo, to je na Štefanovo, božično veselico ob 4. uri popoldan v prostorih tukajšnjega občespoštovanega slovenskega gostilničarja Antona Ubelna, p. d. Petriča s sledečim sporedom: 1. »Naša, zvezda,44 A. Nedvčd; 2. Opomin k petju, P. Hugolin Satner; 3. »Večer,44 J. Aljaž, poje mešan zbor; 4. Igrokaz: »Na betlehemskih poljanah.44 Božična igra v treh dejanjih; 5. Deklamacije; 6. Mlatiči, poje mešan zbor; 7. Prosta zabava s petjem, tamburanjem in šaljivo pošto. Vse cenjene slovenske brate Korošce vabi k tej prireditvi Kmečko bralno društvo. Nočemo imeti bolečin v glavi, v križu, zobobol, trganje po udih, bodljajev, revmatičnih bolečin v hrbtu in mišicah. Mi rabimo Pellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo stane samo 5 kron franko. Želodec okrepčujejo, prebavo pospešujejo, tek vzbujajo, krč olajšujejo, zapeko odstranjujejo Pellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). Tožba hryatsko-srbske koalicijo na Dunaju končana. Dr. Friedjung in tovariši, ki so člane hrvatsko-srbske koalicije dolžili veleizdaje, so minulo sredo pogoreli. Priznali so, da so listine, ki so jih predložili, ponarejene. Razprava je bila v sredo zelo kratka. Najprej je bil zopet zaslišan Supilo, ki je izjavljal, da ni nikdar dobil denarja od Srbije. Dejal je, da se mu je očitalo, da je za reško resolucijo dobil 100.000 K od Mažarov, a sam dr. Lueger mu je izjavil, da tega ne veruje, ker je pozneje Supilo obstruiral in bi ga v tem slučaju Mažari gotovo javno razkrinkali. Nato je bil prebran dopis berolinskega policijskega ravnateljstva, ki piše, da je bil belgrajski profesor Markovič res v Berolinu v kritičnih dneh, v katerih mu je očital Friedjung, da je bil pri neki seji «Slovenskega Juga“ v Belemgradu. •j- Belgijski kralj Leopold II. Umrl je belgijski kralj Leopold II. po mučni operaciji. Njegov testament se začenja z besedami: «Umrjem v katoliški veri, v kateri sem živel.“ Njegova hči, grofica Štefanija Lonyay, je dospela v Bruselj 19. t. m. Kot zastopnik našega vladarja se je udeležil pogreba nadvojvoda Leopold Salvator. Naslednik Leopoldov je njegov nečak, princ Albert, ki je pri ljudstvu zelo priljubljen. Albert je naznanil Leopoldovo smrt svetemu očetu brzojavno, na kar je sveti oče izrazil kraljevi družini svoje sožalje. Tržne cene v Celovcu '16. grudna 1909 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 li (bir trovi od do en) K V K V K v Pšenica .... — — — — — Rž 20 — 21 37 12 23 Ječmen .... Ajda 17 90 18 54 8 72 Oves 17 , 17 50 5 70 Proso — — — — — — ' Pšeno .... — — 30 47 19 20 Turščica .... 17 19 17 79 10 15 j Leča . Pižola rdeča . . j Repica (krompir). — — 5 77 2 60 ! Deteljno seme . . | Seno, sladko . . 10 — 12 — — — „ kislo . . . 6 — 10 — — — Slama .... 6 — 8 — — — Zelnate glave po 100 kosov — — — — — — Repa, ena vreča . — — — — — Mleko, 1 liter . — 24 — 28 — — Smetana, 1 „ — 60 1 20 — — Maslo (goveje) . 1 kff 2 80 3 — — — Surovo maslo (putar), 1 2 80 3 20 — — Slanina (Špeh), povoj., 1 » 2 20 2 40 — — „ „ surova, 1 1 70 1 80 — — Svinjska mast . 1 n 2 — 2 20 — — Jajca, 1 par . . — 22 — 24 — — Piščeta, 1 „ . . Race 8 — 4 — — — Kopuni, 1 „ . . 7 — 10 — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 . 3 20 70 70 — — 30 „ „ mehka, i 3 — 3 30 — — 100 kilogramov Živina rocrez živevage zaklana 1 13 0(i do od do od do .Sf o V k r o n a h £ p-1 Konji Biki 220 — — — — — i 1 Voli. pitani . . — — 76 — — — 4 2 „ za vožnjo 280 400 — — — — 22 12 Junci 146 210 — — — — 11 5 Krave .... 144 360 58 — — — 86 38 Telice 120 — — — — • 6 2 Svinje, pitane . . — — — — 140 144 110 110 Praseta, plemena 16 44 — — — — 140 130 Ovce n Posestuo na proda! ki obsega 20 oralov polja, 10 oralov travnikov, 20 oralov gozda in hišo v dobrem stanu za 9200 kron. Več pove Primnik Ivan, pd. Rutar, Dolenjavas št. 15, občina Bilčovs, pošta Bistrica v Rožu, Koroško. ______ Vinarska in gospodarska zadruga v Dornbcrgn na Goriškem ima na prodaj mnogo tisoč hektolitrov =tiajiztiDfnejš&ggft uina= Na zahtevo se služi z vzorci. hranilno in posojilno društvo v Celovcu » a kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7 li,1« T/z/o ob četrtkih od Va 10- do 12. ure in od Va 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Društvo jan iči za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov. A ~ ! Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Fliberhu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom sprejema lfvgcH|S|M|« lllmffVfP ysa^ uradl1^ ^an’ to Je vsak četrtek od 8. zanaprej Ul dlBlftllMS iVIU&JIm ure zjutraj do 12. ure dopoldne, ter jih obrestuje po 41/2°/o brez odbitka rentnega davka, tako, da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 vin. na leto. Načelništvo hranilnice in pnsajilnice n Šmihelu pri Pliberhu. .O.-H “te m m m m m m m m m éi m Janez Goleš o Celovcu Paradelsergasse ifeu. 20. podobarska in poz jot arsba delavnica zn cerkveno delo se vljudno priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v izdelovanje, prenov-Ijenje in pozlačenje oltarjev, prižnic, božjih grobov, okvirjev, svetih podob in tabernakljev po predpisu. Za fino in trajno delo prevzame popolno jamstvo. — := Kos osakl konkurenci. = Priznano najcenejša slovenska tvrdka na Koroškem. m 'm m m m m Sài m at* Kdor se za Hmeriko zanima. dobi na željo brezplačno pojasnilo o najboljši vožnji v Jlmeriko. Cesarske ladje Cesar Viljem II......215 metrov dolga Prestolonaslednica Cecilija 215 metrov dolga Prestolonaslednik Viljem . 202 metra dolga Cesar Viljem Veliki ... 198 metrov dolga vozijo v 6—7 dneh iz Bremena v New-York. Odhod ob torkih. Cesarske ladje vozijo samo iz Bremena, kdor želi tedaj s cesarsko ladjo potovati, more to storiti prosto in brez ovir, nihče nima pravice mu to zabraniti. Vsakdo ima prosto voljo, za svoj denar potovati, kamor hoče. F. Missler, Bremen, Bahniiofstrasse so. Prevoz potnikov iz Bremena v Ameriko, Avstralijo, Afriko. IVaznižji! cene. ‘"Wi IW** Dobra oskrba. Kdor hoče imeti dobro tkano blago, naj naroči po povzetju pri Emilu Mernifz, tkalnica Nachod, Češko. 1 kos platna za prtiče brez šiva, 14 metrov dolgega, dobre kakovosti ............K 14-— 1 kos platna za prtiče brez šiva, 14 metrov dolgega, dobre kakovosti................ 18'— 1 kos rumburškega platna prima-kakovosti, 24 metrov dolgega....................,, 13'50 23 metrov kanafasa, s pristno barvo in trpežnega, živahen vzorec...............« 11'10 Žepni robci, obrisače, robci za posodo itd. se oddajejo vredno, tako tudi ttaneli in zimski barhent. Za dobro blago se jamči in more vsak vrniti, kar mu ne ugaja. leharna pri Mariji Pomočnici n Vipavi, Hranjsho, priporoča izkušena zdravila, katera pošilja po pošti: Želodčne kapljice, proti napenjanju, madronu, krču, „ vzbujajo slast^do jedi, trepe želodec, 6 steklenic K 3’50. Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju in zgagi, 1 škatljica K V—. Prsni sirup in čaj proti kašlju, hripavosti in prsnem kataru K 1'90. Mazilo proti trganju in revmatizmu 1 lonček K1. Tinkture proti kurjim očesom in bradavicam 1 steklenica K —-70. Mazilo proti goži in debelem vratu 1 lonček K4 —. Razen teh zdravil priporoča tudi vsa draga izkušena zdravila. Superfosfat mineralno in animalično, najbolj priznano, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilno sredstvo fosforove kisline za osaho zemljo. Vsebina strogo zajamčena. Zajamčen najbitrejši učinek, najboljši uspehi. Za pomladansko obdelovanje neogibno potreben. Dalje amsmiafcaise, kaSijeue in solš-farjeise superšosfate odpošiljajo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva. Pisarna: Praga, Prikopi 17. I.oterijske številke 18. decembra 1909: Trst 72 37 18 21 9 Line 55 42 62 32 48 Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva korovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, dražba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! 1 rl Slavnemu občinstvu se priporoča dne It. febr. 1909 na novo otooriena velika mannfaktnrna trgovina 'anc Souvan si o stari Sonoanovi hiši na mestnem trgu št. 22 = u Ljubljani = [n Modnega in mannfaktnrnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnotejši izbir. Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron. Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah. Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala. Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje, m Vsi uslužbenci govorijo slovenski. Anton Penko, lastnik trgovine, Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Uovi trg. Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufahturnega blaga in za krošnjarje na-1 ravnost iz tovarne! Razpošilja se tudi zasebnikom. ¥0 metrop ostanhov pn želji sortirano IS H. Barhant v lepih vzorcih za obleke, bluze in spodnjo obleko. Flanele, lepo križaste, za srajce in bluze. Delen, z robom, za obleke in bluze. Angleški cefir, 80 cm širok, za pisane srajce, prša za srajce I in bluze za dame. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah. Oksforda za moške srajce, izborno trpežne kakovosti. Krizet, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele tvarine. Nilzabo nfolbpl Znesek se tak°j vrne> ako bla8° ne u8aJa I lliniinc I lallili • in se lahko pošiljatev nefrankirana nazaj pošlje. Črez 1000 priznalnih pisem od 1. januarja. runiburškega platna za naj- I finejše životno in posteljno perilo, sortirano z belim kri-•—---------------------------o K 17'90. 40 metrov finega, pobeljenega finejše životno in posteljn zetom za spodnje perilo samo Gotove, zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, I iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, I kos K 2’40. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po po- | vzetju. Pri naročilu 2 zavojev poštnine prosto. HniDirin Nlarlik, tkalnica, Olešnice u Nov. Mesta n. M., č. 100. Češko. s« Konrad Skazo delavnica za vsa cerkvena dela u St. Ulrich, Groden {Tirolsko) se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. Srečno in veselo novo leto prečast. duhovščini in vsem, kateri so moje narodno podjetje podpirali; se vljudno priporoča v nadaljnja naročila velespoštovanjem Jan. Golež, podobar in pozlatar v Celovcu. Brez pogreška, zanes- l««|w le v cerkvah, Ijivo in počasi bo gorela if UHtia kjer rabijo stenje ---in specialno olje za večno luč od tvrdke--- ----- Viktor Iraš o Trelbacta (Koroško). Poizkus s poštnim kolijem olja in nekaterih stenjev dokaže to. Svetilnice, samogorljivo oglje za kadilnice, cerkveno kadilo,3 kadilni pridatek „Buonodore“, jamčeno pristne voščene sveče, stearinsveče, ne kapljajoče prižigalne sveče, kangljice, solidno in praktično ogrevalo za mašno vino, kakor tudi vse cerkvene kovinske reči najboljše izdelane. Brošura t,Das eiuige Lictlf“ z zgodovinskim pregledom, simbolično razlago in praktičnim navodilom kakor ceniki brezplačno. — Stroje za pripravljanje hrnie, slamoreznice, reporeznice, mline za debelo moko (otrobe), pripraue za parenje krme, štedilna kotljišča, sesalke za gnojnico izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvrdka Ph. Mayfarth $ G tovarne za gospodarske stroje, železolivarne in fužine na paro, Dima!, II., TaborsfraBe 71. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Sprejemajo se zastopniki in razprodajalci. [Line 1909: Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje. | R urOLF nia9debur9~ Filiolha Dunaj, Dunaj, III., HEumarW h. 21. Prcmakljivi"in'nepremakljivi polnoparni iirjpatentovani uročeparni lohomobili vMsi(Ì2ÌMÈlm Hiti z^lOjjdcT80()“konjskirni silami.' Najbolj gospodarsk, trpežen in zanesljiv 'gonilen stroj za vse vrste delovanjalv industriji in poljedelstvu. Vseh izdelkov nad 650.000 PS. Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celovcu Delniška glavnica E 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Kolodoorslta cesta šteu. 27. Zamenjuje In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle knpone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila, zrm Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurza. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.