Uredništvo:
Schilierjeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-znjejo.
HARODHl
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 6 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vpaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	,
Posamezna štev. stane 10 h.:
Stev. 93.
Telefonska Številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 26. aprila 1909. 1 fr*«™ "*» 48817-1 Leto I
Včerajšnji shodi.
Na dvaindvajsetih krajih naše lepe zelene Spodnješ«.ajerske se je zbralo včeraj napredno kmečko in delavsko ljudstvo, da posluša svoje napredne, ljudske kandidate, da pokaže svojo ljubezen in navdušenje za Narodno stranko, da dokaže nasprotnikom svojo odločno voljo zmagovito izvoje-vati volilni boj, ki mu ga je vsilila maloštevilna mariborska duhovniška klika z odobravanjem nekaterih političnih pustolovcev in štreberjev. Je to krasno število shodov dokaz za živahno gibanje stranke v volilnem boju, je dokaz za njeno moč, je strašilo za nasprotnike, ki begajo po okraju in se skrivajo v bojazni pred ljudstvom v žup-nišča in na zaupne shode. Na 22 shodih smo včeraj ljudstvu jasno in glasno razložili svoje visoke želje, smo razkrinkali klerikalno stranko — in uspeh je ne le zadovoljiv, temveč sijajen. Navdušuje nas vse za vstrajanje, za nadaljevanje ne-jednakega, mogočnega boja na narodno zavest in samostalnost, za pravice našega kmečkega in delavskega ljudstva. Zavladala je med nami zavest zmago-vitosti naših idej bolj ko kedaj poprej! Pa naj govore poročila; več jih zaradi omejeneara prostora objavimo jutri.
Shoda v Št. Pavlu pri Preboldu in na Polzeli.
V Št. Pavlu smo zborovali v gostilniških prostorih g. Vedenika; shodu je predsedoval odlični domači posestnik g. Cajner. G. drž. poslanec Bobiek je s priprostimi v srce se-gajočimi besedami razložil lepemu številu zbranih naprednih kmetov in delavcev, kako je prišio letos po krivdi vladoželjnih mariborskih duhovnikov do volilnega boja, katere stranke si stoje v tem boju nasproti, kako so si postavile svoje kandidate in je priporočal nato ob velikem navdušenju in pritrjevanju kandidate neodvisnih savinskih kmetov gg. potovalnega učitelja Franca Goričana, zdravnika dr. K a r b a in v splošni skupini Fr. Brin ar j a. — Urednik Lešničar je nato razpravljal o gospodarstvu deželnega zbora in odbora, ki je vedlo do sedanjega ogromnega 2inpol milijonskega primanjkljaja, o nevarnosti, da se bodo morale deželne doklade vsled tega zvišati, o krivični volilni reformi, o „skrbi" dežele za naše ceste, za regulacijo rek in potokov, o razmerah pri dež. uradih, v bolnišnicah in hiralnicah itd. Med zboro-valci je bilo tudi nekaj klerikalcev, ki so kar gledali, ker niso slišali, da bi se njihov poslanec Terglav k jedni ali drugi zadevi oglasil v deželnem zboru. Mnogi so se kesali, da so zavrgli svoj glas s tem, da so ca dali tako nezmožnemu in nevednemu človeku, ki dela samo sramoto svojim volilce m. — Zborovalci so se razšli z živijo klici na napredne kandidate! — Na Polzeli se je vršil volilni sestanek pri g. C i mp e r m a nu
Vodil ga je žalski župan g. Širca, govorila sta ista govornika. G. drž. posi. R o b 1 e k a so zborovalci prisrčno pozdravljali! Tudi možje na Polzeli so se izrekli za kandidate Brin ar j a, Karbo in Goričana. Živeli naši kandidatje in živeli napredni Savin-čani!
Volilna shoda v Tinskem in Lembergu.
G. Berlisg je sklical za včeraj 25. t. m. shod na Tinsko. Zbralo se je precej ljudi. Dopoldne je imel pri cerkvi shod ponkovski Vrečko in na-hujskalo se je tam zibiškega Smoleta in par drugih, da so prišli na naš shod razgrajat in motit. — Dasi sta glavna kričača Smole in Fajs dobila od predsedstva prosto besedo in se je njuno vezenje otrobi mirno poslušalo, sta takoj, ko je začel govoriti govornik narodne stranke, začela vpiti in vmes govoriti. Opozorilo se ju je na posledice takega početja, toda s svojo menda v krščansko-socijalnih tečajih po dr. Korošcu in dr. Verstovšeku pridobljeno oliko sta dosegla, da bodeta imela opraviti s pristojnimi oblastmi. Naj si posledice pripišeta! Pribijemo, da so vsem izvajanjem g. Berlisga pritrdili tudi klerikalci in da nobeden ni vedel ničesar ugovarjati. Pohvalno moramo omeniti, da je g. župan Hočevar miril razgrajače, žal brez uspeha. — V Lembergu so se zvečer zbrali naj-veljavnejši možje iz občin Lemberg in Sladka gora. Odobrili so z navdušenjem kandidaturo gosp. Brinar j a za spložno (7. maja) in g. Berlisga za kmečko skupino (17. maja). Govoril je tudi g. nadučitelj Zidar in osvetlil v živih barvah lopovsko izrabljanje vere ob času volitev. Urednik Spindler iz Celja je govoril o agitaciji in o sredstvih nasprotnikov v vol. boju. Navzoči „katoliški" mladenič Gobec se je nekaj hotel vsajati, pa se je s svojo nevednostjo samo osmešil.
o Gornjegrajski okraj po
vseh znamenjih napreduje in je dobila narodna stranka tamkaj zadnja leta trdaejša tla, nego smo sami mislili. Že preteklo soboto zvečer je bil lep volilni shod pri Goričarju v Mozirju. Shod je veljal le tržanom in je prišlo iz okolice le nekaj naših zaupnikov. Obširni govor kandidata slovenskih trgov dr. Kukovca je bil vsestransko z navdušenjem sprejet. Pri razgovoru o volitvah v kmečki skupini, glede katere je govoril kmetovalec Miha Jošt iz Gotovelj, sta prišla tudi klerikalca Breznik in Vasle do svobodne besede, ker je dr. Kukovec na shod povabil vse mozirske volilce (izvzemši dva) brez razlike mišljenja osebno. Tu si naj klerikalci vzamejo vzgled glede svobode govora. Gostilničar Vasle je vzel nehvaležno nalogo potegovati se za — Terglava, pač, ker ga gotovo ne pozna, kakor ga poznamo mi. V ostalem je bil shod v Mozirju, katerega je vodil občinski svetovalec g. Šuster, preteklo soboto lep in zadovoljiv.
Vsled želje tam. zaupnikov sklical
je kandidat kmečke skupine gosp. dr. Karba za v nedeljo zjutraj poseben volilni shod za mozirsko okolico h Kolencu v Mozirje. Shod, kateremu je predsedoval gosp. nadučitelj Praprotnik, je bil obilno obiskan in sta kandidat dr. R Karba in kmetovalec Miha Jošt iz Gotovelj z lepim uspehom govorila. Volilci so se izrekli za volitev narodnega kandidata splošne ku-rije Franca Brinarja za dne 7. maja in v kmečki skupini 17. maja soglasno za dr. R. Karba in Franca Goričana.
Ob istem času je govoril g. dr. V. Kukovec v Rečici v Savinskido-1 i n i v gostilni g. Stiglica za narodne kmečke kandidate Franca Brinarja za 7. maj in za Franca Goričana in dr. R. Karba za 17. maj in je zbranim volilcem pojasnil način volitve. To je bil prvi napredni shod v Rečici, ki se vrlo probuja in ni bil neuspežen.
Ob 11. uri dopoldne istega dne se je otvoril shod v Sv. Fran-čiškupri Gornjemgradu, kamor so tačas že prispeli govorniki iz Mozirja in iz Rečice. Shod v Sv. Frančišku je bil zelo lepo obiskan. Udeležili so se shoda najveljavnejši možje iz vseh sosednih krajev. Na te veljake se narodna stranka popolnoma zanese in pričakuje, da bodo vse storili, da rešijo čast narodne stranke v gornje-grajskem okraju. S krasnim uspehom so tu govorili dr. Karba, kmetovalec Jošt in dr. Kukovec. Soglasno se je sklenilo voliti 7. maja narodnega kandidata delavcev Franca Brinarja in 17. maja Fr. Goričana in dr. R. Karba.
Neutrudljivo so ravnoisti govorniki po tem shodu nadaljevali svojo pot in so imeli ob 3. uri popoldne že nov shod in sicer v Bočni, znani narodni občini v napredni Zadreški dolini. Govorili so tu zopet dr. Karba, kmetovalec Miha Jošt in dr. Kukovec, nadalje gg. Ručigaj in Kelc. Po zelo živahni razpravi tičoči se gospodarskih potreb okraja, se je shod ob velikem navdušenju zaključil s sklepom 7. maja voliti Franca Brinarja, 17. maja pa dr. Karba in Franca Goričana.
V kratki dobi manj nego 24 ur so isti govorniki otvorili v gornje-grajskem okraju ob 5. uri popoldne šesti volilni shod in sicer v narodno probnjeni občini Kokarje pri županu Prazniku. Tudi tu je bil shod zelo zanimiv. V krasnih besedah je govoril o narodni stranki in volitvah g. nadučitelj Knaflič, kateremu so sledila izvajanja dr. Karba, Miha Jošta in dr. Kukovca in več domačinov. Udeležba tu ni bila znatna, ker so flosarji vsi na vodi, kar se je občutilo tudi na ostalih shodih. S shodom v Kokarjih se je pa zaključil venec šesterih lepih volilnih shodov pretekle nedelje v v gornjegrajskem okraju. - Zdaj pa ostane geslo, naj se z vso odločnostjo izvrši še podrobno delo, da se napredni volilci izkažejo ne le na shodih ampak tembolj na voliščih 7., 17. in 24. maja.
Shodi v slovenjgraškem in
marnberškem okraju
so potekli za naša kandidata dr. Antona
Božiča in Frana Brinarja zelo sijajno. Shoda
v Slovenjgradcu,
ki se je vršil predpoldne v „Narodnem domu", se je udeležilo vkljub neugodnim razmeram vsled cerkvenih slavno-stij do 300 zborovalcev, med temi gotovo do 250 volilcev. Predsedoval je shodu naš vrli, občepriljubljeni pristaš gosp. Ivan Verdnik, p. d. Poderžan iz Št. Janža, ki je po jedrnatem nagovoru dal besedo kandidatu dr. Božiču. Ta je v poljudnih besedah podal kratek političen pregled ter očrtal kmečki program narodne stranke za deželni zbor štajerski. Glasno pritrjevanje je pokazalo, da volilci visoko čislajo svojega priljubljenega kandidata. — Govoril je nato kandidat splošne skupine Franc Brinar, katerega izvajanja so našla glasen in srčen odmev pri volilcih. — Kandidat dr. Božič je nato še zavrnil nekatere lažnjive in obrekljive napade „Straže" in „Slov. Gospodarja" ter je pokazal zborovalcem, kakega nepoštenega orožja se poslužujejo klerikalci. Po nad poldrugournem zborovanju je predsednik g. Verdnik z navdušujočimi besedami zaključil ta res krasno uspeli veličasten shod. — Popoldne ob 1. uri istega dne se je vršil shod na Vuzenici v Anton Mravljakovi prostorni dvorani, ki je bila poslušalcev natlačeno polna. Po našem mnenju je bilo nad 300 ljudi Shod je otvoril g. F. Verdnik iz Vu-zenice, predsednikom je bil izvoljen g. Ivan Verdnik iz Št Janža, ki je zelo spretno vodil tudi ta shod. G. Brinar je kot prvi govornik očrtal svoj program, na kar je govoril drugi kandidat gosp. dr. Božič o nalogah v deželnem zboru. Govorili so še g. dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru o „vrlinah" klerikalnih kandidatov dr. Ver-stovška, Piška in drugih, g. Mravljak, Lešnik ter nekateri drugi volilci, ki so ob splošnem pritrjevanju sovolilcev odobravali kandidaturo g. dr. Božiča v kmečki iu g. Brinarja v splošni skupini Tudi na tem shodu je gosp. Verdnik v krepkih potezah označil naše stališče ter stališče in ravnanje nasprotnikov; za svoje navduševalne besede je žel obilo pohvale. — Ob 5. uri popoldne se je vršil shod
v Bistriškem grabnu pri g. Primožiču. Akoravno ura in kraj nista bila za shod ugodna, vendar se je zbrala polna soba ljudi, volilcev splošne in kmečke skupine. Govorila sta oba kandidata, katerih kandidaturama se je pritrdilo, potem zelo lepo g. župan Hölbl in g. Galer. Po medsebojnem živahnem razgovoru so se zborovalci srčno poslovili od obeh kandidatov, katera sta obljubila, da prideta kmalu zopet v St. Primož med svoje volilce.
V Sevnici
sta včeraj dopoldne zborovala pri Si-mončiču gg. Ivan Rebek in dr. Gvido Sernec. Shod je bil prav lepo obiskan. Predsedoval je gosp. žnpan M. Starki Kandidaturi gg. Rebeka in Serneca sta bili z navdušenjem sprejeti. Popoldne sta oba kandidata obiskala tudi Brežice.
Politična kronika.
b Saniranje deželnih financ. Finančni minister Bilinjski predloži prihodnjo sredo parlamenta zakonski načrt o saniranju deželnih financ, obstoječ iz predlogov: o povišanju davka na žganje, o podržavljenju davka na pivo ter iz'predloga o razdelitvi teh dohodkov med državo in deželami. Po tem načrtu bi država nakazala iz dohodkov iz povišanja davka na žganje, iz podržavljenega davka na pivo in iz povišanja dohodkov iz osebnega dohodninskega davka deželam skupni znesek 105 milijonov kron na leto. Ta vsota bi se razdelila tako-le: V2 v primeri s prebivalstvom, 1/< v primeri s kon-8umom žganja, 1/< v primeri s konsu-mom piva v dotični deželi. Na Štajersko bi odpadlo 5,221.500 K (+ 898.048 K). Na konferenci zastopnikov dežel in vlade se pa o tem razdelilnem ključu niso mogli sporazumeti, ker bi nekatere dežele dobile manj, kakor imajo sedaj, druge pa manj kot potrebujejo. Bilinjski je izjavil, da primakne še dva milijona, katera svota bi se razdelila med Koroško, Kranjsko, Moravsko in Šlezijo. Zakon bi moral biti sprejet že do 1. septembra t. 1. ter bi vstopil omenjenega dne v veljavo. Dežele bi se morale odreči pravici pobirati do-klade na žganje in pivo od 1. januarja 1910 do konca decembra 1917. 1.
b Germanizacija poštnih ambulane. Vsemogočni generalni poštni direktor Wagner von Jauregg je izdal naredbo, da se za poštno ambulančno službo na progi Budjejovice-Linc ne smejo več uporabljati uradniki češke, ampak Izključi] ivo uradniki nemške narodnosti. „Močna" Bienerthova vlada na tak način izvršuje cesarjevo načelo, da v uradih potrebujemo delavcev in ne politikov! Radovedni smo, kam prijadramo še pod zastavo te kle-rikalno-nemškutarske vlade.
b Nemški prestolonaslednik se je včeraj vstavil na Dunaju, vračajoč se iz Bukarešta domov. Sprejet je bil z vladarskimi častmi. Oficijozni, oficijelni in vsi nemški listi prepevajo mlademu princu slavo ter proslavljajo ob tej priliki zavezniško zvestobo njegovega očeta in Nemčije do Avstrije, kateri so baje skazali v avstro - srbskem sporu toliko neprecenljivih zaslng.
b Ogrska kriza. Cesar je sprejel minulo soboto najprej ministra Kossutha, potem naučnega ministra grofa Apponyija v posebno avdijenco. Kaj sta ta dva madžarska politika cesarju poročala in predlagala in ka^ uspeh sta dosegla, o tem bodeta poročala v ministerskem svetu.
Prevrat na Turškem b Vhod Mladoturkov v Carigrad.
V petek ponoči je prikorakala mlado-turška armada v Carigrad ter takoj zasela vse strategično važne postojanke po celem mestu. Kakor v vseh svojih dosedanjih podjetjih, skazali so se tudi v tem Mladoturki kut previdni diplomatje in dobri strategi. Obkolili so takoj puntarske, sultanu in reakciji zveste posadke v kasarnah v Taškišli in Taksimu, da bi tako zaprečili nepotrebno prelivanje krvi in boje po mestu nadalje so pa tudi takoj s svojimi četami zastražili tuja poslaništva, da je očuvajo pred napadi. Bati se je bilo namreč, da se bodo puntarske čete obupno branile ne toliko v nadi, da bi se mogle mladoturškim ubraniti, kolikor zato da bi povzročile kolikor mogoče veliko zmešnjavo in strah v prebivalstvu in da bi tako prisilile velesile, da bi se vmešale v notranje reči Turčije. Ta nakana sultanovih upornikov je popolnoma spodletela. Po kratkem odporu so se vse posadke udaie, bile so razorožene in spravljene na varno. Pri
teh bojih je bilo ubitih nekoliko meščanov in tujcev, ki so iz radovednosti prišli preblizu. Število mrtvih in ranjenih je še neznano, pa menda ni veliko. Na nekaterih tujih poslaništvih so razni projektili napravili malo škode; poškodbe so pa neznatne.
b Sultanove straže v Jildizu so se vdal^ter so bile razorožene. Sultan baje ne misli dobrovoljno odstopiti in še vedno upa, da se bode z Mladoturki pogodil. To upanje je seveda popolnoma neosnovano. S tako verolomnim človekom ne more nikdo paktirati. Interes Turčije zahteva, da mora Abdul Hamid odstopiti. V mestu je proglašeno malo obsedno stanje. Prebivalstvo je mirno.
Včerajšnja poročila.
Ultimatum sultanu.
Carigrad, 24. apr. Mahmud Šefket je poslal sultanu ultimatum, naj se do šestih zvečer uda, ker bo dal sicer Jildiz bombardirati s kopnega in z morja.
Berolin, 24. aprila. Sultan je na ultimatum odgovoril, naj se mu da do 8. ure zvečer odloga.
Kolonj, 24. apr. Solunske čete so zasedle Tophane (grška četrt Carigrada). Sultanove čete so begale brez poveljnikov po ulicah, mnogo iih je bilo postreljenih, velika večina pa vjetih. Nemško bolnico so šrapneli nekoliko poškodovali. Bilo je po nesreči usmrče-nih nekoliko civilistov in žen, ki so se iz radovednosti preveč približali boju-jočim se četam. Na obvezišča so prinesli 150 ranjenih. Število mrtvih se ceni na 500.
Carigrad, 25. apr. Kaj je s sultanom, nikdo ne ve. Vsi brzojavni in poštni uradi so pod strogo kontrolo. Vlada cenzurira vse brzojavke in ni pustila že 24 ur nobene depeše o sultanu v inozemstvo. Vojaštvo straži brzojavne zveze z inozemstvom.
Carigrad, 25. apr. Vse kavarne v Jildizu so prazne, sultanove straže so se udale ob 1 uri 40 min. Vhodi v Jildiz so zaprti. Solunske čete so zasedle vse cesarske palače po mestu. Torpedovke križajo po Bosporu, da bi sultan ne pobegnil.
Napad na Jildiz.
Carigrad, 25. apr. Jildiz je popolnoma obkrožen, solunske čete so začele ob dveh akcijo proti sultanovi rezidenci. Napetost je v mestu velika, vse pričakuje, kdaj bode slišati 101 strel, naznanujoč, da je stopil na prestol Rešad.
Štajersko novice.
d Za našo šolsko drnžbo. Piše se nam: Znano je, da imamo Slovenci v lastnih vrstah obilo nasprotnikov edinemu svojemu obrambnemu društvu t. j. šolski družbi sv. Cirila in Metoda, in resnica je, da se v naših krajih nemški „Schulverein" čedalje bolj širi ter zajeda v narodno naše telo. Nemci in Italijani zastavljajo vse svoje sile v okrepitev svojega „Schulvereina" in svoje „Lega nazionale" ne oziraje se pri tem na kakšno si koli politično strankarst vo. A naši klerikalci pa oškodujejo Ciril-Metodovo družbo gmotno in moralno; gmotno s tem, da nabirajo prispevkov z a strankarske svoje namene pod pretvezo, da se godi to v prilog „obmejnim Slovencem" ; moralno pa s tem, da hujskajo, kjer le morejo, ljudstvo proti naši šolski družbi. To je prav žalostno, a resnično je, in upoštevati nam je to dejstvo vsepovsod. — Zato pa s tem večjo vnemo delajmo za Ciril-Metodovo šolsko družbo! Agitirajmo za njo, kjer le gre: doma, na cesti, v gostilni, ob veselicah in gostijah, v šoli. Učenci n. pr. lahko nabirajo obrabljene znamke in dr. Kar je dovo-
ljeno Nemcem in Italijanom, ne more biti zabranjeno nam! Vsak znamenitejši kraj na Slovenskem imej svojo podružnico sv. Cirila in Metoda! K tej naj se pritegne vse sloje prebivalstva, ne izvzemši otroke. Na kak način naj se to vrši, to je stvar podrobnega dela. Zlasti naj se češče prirejajo shodi in zabave v pospešitev naše šolske družbe. Kadar in kjtrkoli se nudi prilika, naj se intenzivno agitira in materijelno dela za propagiranje kulturnih nalog Ciril-Me-todove družbe! Ta družba je eminentno kulturna družba: tega momenta ne puščajmo iz vidika! — Priznati moramo, da se je v zadnjem času, odkar ima svoja potovalna učitelja, dosti storilo v prospeh naše obrambne družbe, a storiti je tozadevno treba še mnogo več, ako hočemo paralizovati pogubni upliv naših protivnikov, osobito ob jezikovnih mejah.
v Narodna zbirka, ki jo je priredil klub naprednih slovenskih akademikov v Celju po slovenskem Štajerskem znaša 2408 kron 46 vin. Stroški znašajo 70 K 46 vin. tako da se je za naše razmere velika svota 2338 K lahko razdelila v narodne namene. Razdelitev 2000 K je bila v slovenskem časopisju že objavljena; ostane torej ^še vsota 338 K, ki se je razdelila sledeče: 50 K ljudska knjižnica v Kapelah, 50 K ljudska knjižnica celjske čitalnice, 50 K II. ljudska knjižnica kluba napr. slov. akademikov v Celju, 50 K, Savinjska podružnica Slov. plan. društva, 50 K Aljažev dom v Vratih, 88 K družba sv. Cir. in Metoda v Ljubljani. (Zadnji znesek, pride v nabiralnik Kluba.) S tem je narodna zbirka za leto 1908 končana in poživljamo že sedaj štajerske Slovence, da se II. narodne zbirke na naš narodni praz-v ni k dne 20. sept. 1909. v obilni meri vdeležijo. Priprave za to zbirko, nadzorstvo in razpošiljanje je zopet prevzel našvrli „Klub naprednih slovenskih akademikov v Celjn"; priprave za isto so že v polnem teku. Upamo, da bo II. narodna zbirka donesla še enkrat toliko kot prva!
a Vrhunec nesramnosti v sedanjem volilnem boju so dosegli klerikalci z blatenjem našega kandidata dr. Božiča. — Verstovšek mora biti res fin mož in zelo sposoben profesor,
—	ker se pomika v družbi teh ljudij.
—	Očita se namreč dr. Božiču prikrito v zadnji „Straži" od 23. t. m., da ima iz svojega zakona več otrok. — Torej niti pred zasebnim življenjem, ki je pri dr. Božiču zelo srečno, niti pred svetim zakonom nimajo ti nesramni klerikalni capini spoštovanja. — In ljudje take morale bi naj bili naši poslanci! S studom se mora odvrniti vsak pošten kmet, vsak človek od njih, kajti njih nesramnost vpije do neba.
a Klerikalci so izprožlli zadnjo bombo na našega kandidata dr. Božiča. Akoravno jim je dokazal, da nima s stroški v odvetniški pisarni dr. Fi-lipiča ničesar opraviti, ker pridejo vsi stroški v blagajno dr. Filipiča, vzlic temu očita zadnja „Straža" dr. Božiču, da je računil zaradi ene kokoši 400 K stroškov. — Častiti klerikalni obreko-valci bodo imeli priliko, to obdolžitev pred sodiščem dokazati. — Za danes le pribijemo, da je obdolžitev nesramna laž, kakoršne so zmožni le klerikalci.
—	V pravdi, katero ima obrekljiva „Straža" v mislih, sploh ni šlo za kokoš, ampak za obdolžitev krivega pričevanja. Stranka od katere ima gospa „Straža" najbrž svoje informacije, je po prizadevanju dr. Božiča krasno propadla, je bila obsojena zaradi neutemeljenega obdolževanja krive prisege v občutno zaporno kazen
ter je morala plačati stroške naše pisarne in stroške svojega zastopnika, kriva si je bila stroškov sama, ker od dr. 6ožiča ponujene poravnave ni hotela sprejeti. Stroški pisarne dr. Filipiča so se po sodniji odmerili in torej nasprotna stranka ni plačala več kakor kar je sodnija pripoznala. — Stranka pisarne dr. Filipiča je bila v tej pravdi vseh plačil prosta. — Namesto da bi „Straža" dr. Božiča zaradi njegovega izvrstnega zastopanja pohvalila, ga obrekuje. — Sicer je tndi to laž, da bi znašali stroški okoli 400 K, ker so kazenski stroški bili odmerjeni na pod 100 K, kar za tako veliko pravdo gotovo ni veliko. — Od teh stroškov ni dobil dr. Božič niti knofa, ampak je šlo vse v blagajno dr. Filipiča.
a Vraber, Vraber, miren bodi ! Iz Dravinjske doline se nam piše: Z začudenjem smo brali, da je postal pe-trovški kaplan Vraber strasten agitator „dične" Kmečke zveze in da obrekuje učiteljstvo, tisti Vraber, ki je pred par leti prav rad zahajal v šole. Svetujemo mu, da naj bo miren, sicer bi morali javno pribiti, zakaj so ga „poslali" študirat v Rim za dohtarja — proti njegovi volji!
a Iz Cirkovee na Dravskem polju. Župnik Ozmec je priredil na belo nedeljo pri nas shod, kateri je pa bil jako dobro obiskan. Saj pa tudi drugače ne more biti. ker je nam sosedom „delavnost" župnika Ozmeca dobro znana, zato ga pa tudi ne bo pri nas nihče volil. Mi pravimo, duhovnik spada v cerkev pa ne v Gradec, zato pa tudi dr. Korošca ne bomo volili. Ako jih hočejo duhovniki imeti, pa jih naj sami volijo, mi jih ne bomo.
a „Straža" svetuje učiteljem na Spodnjem Štajerskem, naj se nikar ne udeležujejo volilnih shodov, ker se s takimi nastopi postavijo v nasprotje z večino kmečkega ljudstva. Zakaj pa „Straža" takih nasvetov ne daje gospodom duhovnikom?!
b Zadeva Ivan Roškar postaja po Slov. goricah in po celem Sp. Štajerju čimdalje bolj znana. Duhovnim voditeljem kmečke zveze se ponoči sanja o umirajoči kmetici, o krvavih rokah, o tisti strahotni zgodbi, ki se je ponoči ob dveh odigrala v Hammerlovem hlevu. Potrti so in pobiti, tako kakor njihovi listi: nikjer navdušenja, nikjer pravega razpoloženja, povsod strašijo kakor sence glasovi o škandalu in sramoti. Klerikalni kmetje, ki so doslej še verjeli svoji stranki, se križajo, majejo z glavami in v srcih se počasi vzbuja kes in srd na zapeljivce. To je kratka slika mišljenja v duhovnišKi stranki, „braniteljici" vere in morale. Na jedni strani kri, na drugi vlačngarstvo „Stra-žino" — kdo je še kdaj videl kaj bolj sramotnega in zaničevanja vrednega? Narod, otresi se pravočasno politikov lažikmečke zveze, da te ne pokrije sramota in zaničevanje tujcev!
a Klerikalci — prosijo učiteljstvo („Straža" št. 48 od 23. aprila 1.1.), naj se vendar ne udeleži preveč agilno pri deželnozborskih volitvah! To, gospoda je nekaj povsem novega, nekaj izvenrednega! Oni ljudje, ki so bili dosedaj najhujši sovražniki vsega učiteljstva, oni ljudje, ki nasprotujejo šoli vsikdar in povsod, kjer se jim nudi prilika, oni ljudje, ki delujejo z vso ener-žijo na poneumnevanje ljudstva, katero hujskajo z vsemi sredstvi proti šoli, oni ljudje — apelirajo sedaj na napredno učiteljstvo, na svetost šole na vedni stik, ki bi moral vladati med hišo in šolo itd. — Tovariši! Nekaj je v duhovniški stranki gnilega, zato pa na delo s podvojeno močjo in podvojeno eneržijo, da pade klerikalna trdnjava, ki se že maja na vseh koncih in krajih. Na delo, na delo! vam kliče
tovariš.
o Iz hrastniške nemške šole se nam piše ta-le humoristična anekdota: Ob neki priliki je imel nadučitelj „velik" govor, v nemškem jeziku seveda
—	ker ne zna slovenskega. Otroci so
—	zijali, ker ne znajo — nemški, in zato je pooblastil nadučitelj gospodično Leilerjevo, da pove otrokom v domačem, razumljivem jezika, česar njega niso umeli. Gospodična se trudi in trudi,
pa--ustavi se ji tako, da otroci
vuovič — zijajo . . . Mož — Nemec!
—	kateremu so otroci to doma pojasnili, je poleg drugega povedal tudi to, da vzame prihodnje leto otroke iz nemške šole, ker se otroci tamkaj ne na-uče ničesar. Veseli nas ta izjava, ker vidimo, da so prišli starši otrok sami do prepričanja, katerega so se tako zelo branili.
b Uvod v sociologijo. O tem ve-lezanimivem predmetu nam je 14. t. m. na poljuden način predaval g. Kveder, učitelj v Št. Jurju ob Juž. žel. Na tem mestu moremo podati samo kratek posnetek ali bolje načrt predavanja, nadjamo se pa, da se posreči Zvezi narodnih društev najti založnika, kateri bi izdajal v posebnih brošuricah najboljša predavanja, ki se vrše v raznih krajih po Slovenskem, iz raznih strok človeškega znanja; na tak način bi se dala na novo vstvariti ali vsaj koncentrirati naša poljudno znanstvena literatura, kar bi nosilo narodu velike koristi. Pa tudi našim inteligentom in znanstvenikom bi bilo tako podjetje v spodbudo, da bi mnogo več pisali in delali za razširjenje vede in znanstva med slovenskim ljudstvom, kakor so to dosedaj delali.
Toda k predavanju. Sociologija je priznana veda, za katero veljajo ista načela raziskovanja kakor za druge eksaktne vede; torej induktivna metoda. Učenjak opazuje in preiskuje pojave družabnega življenja ter na temelju svojih opazovanj in preiskav išče oni zakon ali one zakone, po katerih se ti družabni pojavi vrše. Vse, kar obstoji, je plod naravnih procesov in vse se vrši po gotovih prirodnih zakonih, zato ima Gumplowicz prav trdeč, da je pojem znanosti za vse vede — tudi za so-cijalne istoveten, da mora biti učitelj socijalnih ved prav tako prirodoslovec, kakor fiziolog ali biolog, ker so socijalni ali družabni pojavi samo ena stran nauka o življenju ali biologije. Sociologijo po vsem tem torej lahko pojmujemo kot nauk o človeštvu sma-tranem kot prirodni proces. Temelji sociologije so prirodne vede, nje glavni vir je zgodovina; postranske vede so pa politika, državno pravo in nauk o narodnem gospodarstvu. Na to nam je predavatelj narisal razvoj sociologičnega mišljenja od egocentrizma ali subjekti-vizma, ko se je vsak smatral za središče vsega, kar ga obdaja, pa do končnega spoznanja, da poedinec ni središče družbe in družabnih pojavov ampak neznaten član velike skupine, katere on ne ovlada in ne določa njene usode ampak nasprotno, po kateri je ovladan in določen ter se je vsled tega začel učiti socijalno misliti. Opisal nam je upliv sebičnega subjektivizma na družbo, pleme in državo, čuvstvovanje mase ter izrodek tega napačnega na-ziranja: etnocentrizem, t. j. mnenje, da je narod, katerega sin je dotični znanstvenik, krona vsega stvarstva. Na to je govornik prešel na upliv idej, ki niso druzega nego formule življen-skih potreb, na posameznika in na mase. Posameznik je sprejemljiv tudi za da-lekovidne in na daljne dobe učinkujoče ideje, dočim neorganizirano maso ovlada edino le trenotna potreba in misel za nje utešitev. Povzdiga posameznika in trajno zboljšanje njegovih razmer je v resnici mogoče samo na ta način, da se moralno in materijalno dvigne ves
sloj ali maso, kateri pripada. Naloga socijalnih voditeljev je torej pripravljati mase, da bi postale sprejemljive za da-lekovidne ideje, katere jim morajo podati v taki obliki, da spoznajo njih zvezo z življenskimi koristimi. Sem spadajo vprašanja o verstvu, šoli, delu in načinu dela, o higijeni itd.
Končno je prešel predavatelj na vprašanje o pokoljenju človeštva ter konstatiral, d« je danes v vedi obveljala teorija, da so razne človeške pasme in plemena navstale ne iz jed-nega para, ampak iz mnogo parov, da se je človeštvo razvijalo v najrazličnejših podnebjih, pod različnimi življenskimi pogoji na najrazličnejše načine. S početka je bilo pač silno veliko različnih a malo številnih sknpin, katere so se tekom časa družile v mnogoštevilne in med sabo manj različne skupine. Na ta način si tolmačimo postanek plemen, narodov in ras, ta proces asimilacije in integracije se vrši še dandanes pred našimi očmi ter ni dvoma, da se je to še v večji meri godilo v davni preteklosti, ko se je človek pojavil na raznih krajih sveta. Tako se razlaga tudi postanek organizirane človeške družbe, ki se je razvila od skupine popolnoma jednakopravnih in neorganiziranih posameznikov, v organizirane skupine, družbe, plemena, občine in države, ki so navstale pod uplivom človeku prirojenega nagona uveljaviti svojo moč nad slabejšim ter iz sebične poželjivosti izkoristiti slabejšega sebi v prid. Iz teh nagonov so navstali boji med družbami in plemeni, navstale so gospodujoče in zasužnjene družbe, vladajoča in podložna plemena in tekom časa in razvoja državnih ustrojev in človeške družbe so tako navstali razni stanovi in kaste v vsej tej mnogovrstnosti, ki nas dandanes obdaja. Jedno raste iz druzega, vsako novo pokoljenje je nadaljevanje prejšnjih, ena družabna in državna naprava se razvija iz druge brez prestanka po onih zakonih, ki ovladajo vse večno se spreminjajoče življenje v neskončni prirodi. —
Gospod Kveder bo 28. t. m. nadaljeval svoje zanimivo predavanje, na kar že danes opozarjamo vse prijatelje sociologije v Celju in okolici, da ne zamude te prilike. Ne bode jim žal in mu bodo istotako hval0žni, kakor smo mu bili mi za prvo predavanje.
o Iz Šoštanja. Volitve se bližajo in zato opozarjamo pristojno politično oblast na sledeče dejstvo: Pred 2 leti je Hans (pi.) Woschnagg kot župan našega trga dal po občinskem slugi dostaviti volilne liste in legitimacije. Kakor hitro so prejeli njegovi delavci te listine, jim jih je takoj on odvzel z lažnjivo pretvezo, Šele na dan volitve in sicer neposredno predno so šli delavci na volišče, dobili so te volilne liste, na katerih je bilo zapisano ime nemškega kandidata Marckhla, ves drugi prostor je bil prečrtan, da bi ne bilo mogoče prepisati ime kandidata. Strogo nadzorovani so korakali delavci na volišče. — Ker vemo, da bo sedaj Hans Woschnaggu kot kandidatu tem bolj ležeče na tem, da si pridobi kolikor mogoče glasov, prakticiral bo to volilno sleparijo gotovo v istem štilu kot prea 2 leti in zato opozarjamo oblast na to, da gleda takim ptičem prav pošteno na prste. — Čudno se nam zdi, da ne opozori Hansa (pl.) Woschnagga njegov svak dr. Neuber-ger kot vesten namestnik državnega pravdnika na to, da spada takšna volilna sleparija pod kazenski paragraf.
o Iz Žetal. Pristaši „kmečne zveze" so pri nas zelo poparjeni radi kandidature g. Berlisga, ker vidijo, da je v našem okraju up na zmago „kondi-data" Vrečka popolnoma izključen. — Ljudstvo je tukaj za g. Berlisga zelo navdušeno in bo šlo zanj v boj do
zmage, saj pa je tudi g. Berlisg cel mož, ki se je in se bo tudi v bodoče zavzemal za teptano kmečko ljudstvo, ki je baš v naših krajih tako potrebno gospodarskega povzdiga. Naš kandidat g. Berlisg živel!
d Iz Šaleške doline. Tukaj se trudi nek g. kaplan na vse mogoče načine, da bi si pridobil kmete za duhovniškega kandidata. Prišel je nekoč k kmetu, ki pa je bil precej prebrisan, pa mu reče: „Prijatelj, ko dobite volilni listek, prinesite ga k meni, napišem Vam jaz." — Ali kmet se mn prav nedolžno odreže: „Lepa hvala gospod, pa pisati znam sam, slovensko že znam, a nemško menda še ne bo treba." — Na ta odločen odgovor je odšel g. kaplan z rudečico zadrege v obrazu. Želeti bi bilo, da bi se vsi zavedni volilci tako odločno odzvali, ako jih hočejo klerikalci pridobiti za svojega kandidata.
v Okradena jo bila nedavno v Trstu Autonija Pavalico. Zmanjkalo ji je draguljev in gotovine v znesku nad 500 K. Sedaj se je izkazalo, da je bil vodja tatinske družbe sam sin okradene in da mu je pomagal tudi njen vnuk.
v Lepe nrarnostne razmere vladajo v Rovinju, v mestu z 12.000 prebivalci. Obtoženih je zdaj več žensk in neka babica >z Trsta zaradi neštetih slučajev uničevanja spočetka. V preiskavi je tudi 6 oseb, med temi 2 ženski, zaradi oskrumbe in posilstva.
v Goriški Lahi imajo velik strah pred poslovenjenjem Gorice. Sedaj se z vsemi štirimi branijo, da bi goriški električni tramvaj vozil do Solkana, češ da bi na ta način znal Solkan postati v doglednem času predmestje Gorice, kar bi pomenilo: slovensko Gorico! Da, da, ta strah in slaba vest zaradi umetno vzdržane „1 a š k e" Gorice! —
v Iz Žetal pri Rogateu. V nedeljo. 18. tm. je priredilo tukajšnje „Kmet. in bralno društvo" zopet poučno predavanje. Govoril je g. okrajni živino-zdravnik Iran iz Ptuja o svinjereji. Omenjal je glavne napake v izbiranju plemena ter o perečem ognju,"podal nekaj navodil, kako postopati, ter priporočal cepljenje svinj, kot vspešno sredstvo. Nato je govoril domačin, pos. Sim. Potočnik o varstvu ptic ter pokazal na na veliko korist, ki nam jih nudijo. Varujmo ptice, te naše prijateljice! Tem izvajanjem je občinstvo z zanimanjem sledilo. Bila je dobra udeležba in ljudje so bili hvaležni za pouk.
d Naša drnžba sv. Cirila in Metoda — obogatela. Pomislite vendar da družba ne ve kaj začeti z mnogimi milijoni. Drugače bi vendar ne bila dala — Srbom dva miljona kron, ko so se pripravljali na vojsko z Avstrijo. To gorostasno neumnost so trosili te tedne Nemci in nemčurji na Muti, ker so hoteli ljudstvo nahujskati proti on-dotni družbini šoli. — Pa tudi ta laž jim ni pomagala, kakor cela kopica drugih ne. V šolo, ki se je sedaj razširila, je stopilo lepo število novih otrok. Ljudstvo se probuja in zaveda, četudi počasi, a tem bolj gotovo.
o Iz Senovega pri Rajhenburgu. Znano Vam je g. urednik, da smo pri naših občinskih volitvah zmagali samostojni kmetje. To nas tembolj veseli, ker smo videli pred volitvami našega večjega kaplana g. Tratnika samozavestno brusiti pete po naših dobravah. Sedaj ga nekaj peče, mi si pa mislimo: Doma bi cstau, pa biu bi zdrau. Upamo, da ga je ta nezgoda „en čink" izpametovala do deželnozborskih volitev, sicer bo zastonj porabil dva para podplatov. Pa še nekaj! Propadli županski kandidat zidanški Radej pravi sedaj ljudem, da ga ta poraz še ni tako hudo ranil, pač pa zadnjič, ko je
padel popolnoma iz odbora. Takrat se je neki jokal huje kakor otročaj. Mi mu svetujemo, da naj gleda na to, da ukrene vse potrebno, da mu ne bo po treh letih točiti zopet bridkih solz, pomešanih s krvavim potom. Nadalje se priporoča klerikalcem v nabiranje pooblastil za volitve izvrsten strokovnjak kovač Bitanc. Ako ga pa ne morete plačati, vam pa j«z blagodušno dam tu navodilo, kako on dela take stvari. Najpreje napiše pooblastilo, potem se pa sam podpiše in podkriža, da bolj velja. Da, tako mora biti! Ako pa tega ne verjamete, vprašajte ga osebno.
o Iz Jarenine. Kakor je bilo od okrajnega šolskega sveta v Mariboru že dne 6. avgusta 1908. všolanim občinam jareninske šole naznanjeno, je c. kr. upravno sodišče 16. maja 1908., št. 5993. upeljavo nemškega učnega jezika v 5. razredu omenjene šole razveljavilo. Nato je okrajni šolski svet od občin zahteval, naj na podlagi občinskega sklepa z ozirom na razsodbo c. kr. upravnega sodišča stavijo primerne nasvete glede učnega jezika in uka v drugem deželnem jeziku, čemu so se občine že davno odzvale. Kljub temu še do danes ni od okr. šolskega sveta v Mariboru občinam naznanjeno, kako se je stvar uredila. Najbrž še cela zadeva na prizadevanje neke osebe, kateri razsodba c. kr. upravnega sodišča ni ugajala in katera sploh rada zahrbtno deluje, počiva, da se v šoli še nadalje, kakor se je to do velike noči godilo, glede nemščine prazna slama mlati. Ali bode v ravno pričetem šolskem letu drugače? Če nei bodemo deželne in državne poslance na to opozorili. (Ne vemo, če bode z Roškarjem kaj opraviti! Op. uredn.)
b Gozdni požar. Pri Jurišnji vesi blizu Tinj je pogorelo minuli pondeljek 19 oralov borovega in smrekovega gozda. Otroci posestnika Pliberška so na paši ob gozdu zakurili in od tam se je gozd vnel.
b Železnica Ljutomer-Ormož. Železniško ministerstvo je dalo upravnemu svetu lokalne železnice Radgona - Ljutomer dovoljenje za tehnična pripravna dela normalnotirne železnice Ljutomer-Žerovinci-Ivanjkovci-Ormož.
a Ponkovški Vrečko je imel včeraj shod na Tinskem po maši. Dve tretjini je bilo ženskih. Tudi mnogo naprednjakov je poslušalo Vrečkove otrobe — za smeh in kratek čas. Šent-peterski župnik Gomilšek seveda doma kot duhovnik nima nič dela zato mora hoditi v sosedne fare hujskat. Govoril, je tudi na Tinskem in izvajal med drugim, da ni proti osebi Brinarja mora pa biti proti, ker so ga postavili liberalci, ljudje one vrste, ki so odvzeli na Francoskem cerkvi vsa posestva, ki so ji jih podarili dobri katoličani. (O jej!) Treba pa je — pravi — da zastopa ljudstvo v dež. zboru poleg kmetov tudi šolnik, tudi zdravnik, tudi jurist. Zvezarji vpijejo: učitelja ne, kauf mana ne. Gomilšek: za učitelje bi bila kmečka zveza in bi se tudi lahko zgodilo, da bi prišel zdaj kak učitelj v dež. zDor na programu kmečke zveze, če bi hoteli iti ž njo, ampak ker so proti njej, moramo tudi mi biti proti kandidaturi učitelja Brinarja! — Gospodu Gomilšeku najlepšo zahvalo! Se bomo njegovih izvajanj ob primernem času spomnili!
a Našim zaupnikom v ptujskem In ormoškem okraju. Naš kandidat g. Jakob Zadravec je, kakor objavljeno, z vso odločnostjo in kljub prijateljskemn prigovarjanju odklonil kandidaturo. Na včerajnjem velikem shodu v Šmarjeti na Dravskem polju je pa Dil poleg dr. Ploja soglasno proglašen kot samostojen kmečki kandidat posestnik J. Kolarič iz Središča. Naši zaupniki se do sedaj niso odločili poleg
g. dr. Ploja za nobeno osebo kot kandidata narodne stranke. V smislu soglasnega sklepa glavnega zbora narodne stranke z dne 4. aprila pa imajo pristaši naše stranke glasovati in delovati na izvolitev samostojnih narodnih kandidatov nasproti duhovniškim kandidatom povsod, kjer nar. stranka ni postavila lastnih kandidatov. Dolžnost nas veže naše somišljenike nujno opozoriti na ta za vse pristaše stranke brezpogojno obvezni sklep. V danih razmerah volijo torej pristaši narodne stranke pri volitvi 7. maja v kmečki skupini okrajev Ptuj in Ormož samostojna kandidata dr. M. Ploja in kmetovalca J. Kolariča iz Središča.
a Prometni izpit sta napravila v Gradcu gg. Anton Hrovat, c. kr. poštni pristav in Hinko Šiško, c. kr poštni praktikant s soglasno dobrim uspehom.
a Uskok Pušenjak je lazil včeraj po Št. Andražu pri Velenju in nesramno ter nedostojno zabavljal na domačega drž. posi. Ježovnika. Drugače itak ljudje po Pušenjakovem kopitu ne vedo ničesar povedati. Naj se Pušenjak varnje, da ga za taka junaštva ne doleti zasluženo plačilo!
a Srebrno poroko obhaja danes štaj. namestnik grof Clary..
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Preobrat na Turškem.
Današnja poročila. Carigrad, 26. aprila. (Brz. „Nar. D.") „Osmanischer Lloyd" poroča, da je narodna skupščina izdala proglas na vojsko radi obsednega stanja. Me-rodajne osebe v macedonski vojski odločno zanikajo, da bi imela kake sovražne namene proti sultanu. — „Tur-qnie" poroča da so včeraj pokopali 1140 oseb, ki so na obeh straneh padle v zadnjih bojih v Carigradu.
v Carigrad, 26. aprila. (Brz. „Nar. D.") Dohod k Jildizu je po patruljah zabranjen.
v Carigrad, 26. aprila. (Brz. „Nar D.u) Po konzularnih poročilih iz Bei-ruta je dospela iz Lapakiea brzojavka,, da je armenska vas Kessab v ognju Prebivalci so v veliki nevarnosti. Ob sirskem obrežju je več francoskih in angleških križark. Tudi v Beirut so priplule angleške in francoske bojne ladje.
Carigrad, 24. aprila, ob 10 predp. (Brz. „Nar. D ") Predsednika zbornice in senata sta dospela z vlakom iz San Stefano. Vlak je bil vojaški zastražen. Spremljala ju je velika množica ljudij, ki jima je priredila burne ovacije. Šla sta v parlament. Prva seja zbornice bo tajna. Vhod v parlamet je strogo prepovedan. Od te seje se pričakuje ko-nečne odločitve o sultanovem položaju.
Solu«, 26. aprila. (Brz. „Nar. D.") Tukaj se govori, da je sultan že mrtev-Carigrad, 26. aprila. (Brz. „Nar. D.u) Iz krogov, ki stoje Jildizu zelo blizu, se je izvedlo, da so princi in princezinje že zapustile Jildiz. Služin-čad, ki je ostala, je baje začela pleniti pohištvo. Nekatera poročila pravijo, da še se sultan vzdržuje v bližini Jildiza, druge zopet, da je tudi on pobegnil.
Odsek za socijalno zavarovanje, b Dunaj, 26. aprila. (Brz. „N. D.") Odsek za socijalno zavarovanje je danes v navzočnosti ministra notranjih zadev barona Haerdtla otvorii generalno debato o vladnem načrtu. Kot prvi govornik se je oglasil k besedi poslanec Onciul. Sekcijski šef Wolf je povdarjal,
da se delavstva nikakor ne bo moglo pritegniti, da bi tudi prispevalo za zavarovanje samostojnih.
Nemiri v Perziji.
v Teheran, 26. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Šah je privolil, da se premirje podaljša in dovolil neomenjen privoz živeža v Tebris. To si razlagajo poučeni krogi, da se šah boji oborožene ruske intervencije.
Ogrska kriza, b Budimpešta, 26. aprila. (Brz. „N. D.") V današnji seji je izjavil ministerski predsednik Wekerle, da, ker je avstrijska vlada zavrgla projekt ogrske vlade za kartelno banko, ni več misliti na skupno postopanje v bančnem vprašanju in da vsled tega poda ogrska vlada demisijo. Ogrska zbornica naj vzame to na znanje. Obenem je Wekerle državni zbor odgodil.
Nemški prestolonaslednik na Dunaju, b Dunaj, 26. aprila. (Brz. „N. D.") Nemški prestolonaslednik je daDes dopoldne položil venca na grob cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Opoldan je diniral pri nemškem poslaniku.
Iz sodne dvorane.
Celje, 23. aprila.
Detomorilka. (Porotno sodišče). Ana Rakun, dninarica v Šoštanju, je porodila 28. febr. t. 1. dvojčke, katerih očeta je imenovala delavca Antona Obrezo. Ko sta 8. marca prišli k njej Ramšak in Pirtošek, je Rakun pokazala na zibelko in ju prosila, naj pogledata, če še otroka živita. Ramšak in Pirtošek sta našli dvojčke mrtve in Rakun jima je pripovedovala, da je v noči prišel nek tnjec in da ne ve, kaj se je potem zgodilo. Sumilo se je takoj, da je storil to hudodelstvo oče otrok Anton Obreza. Pozneje se je izkazalo, da ga v oni noči ni bilo v Šoštanju. Sodna preiskava je dognala, da sta se dvojčka zadušila, ker sta bila popolnoma odeta, da ni mogel zrak do njiju. Konečno je Rakun priznala, da je otroka namero-ma tako odela, da bi ju umorila. Ob-toženka se zagovarja, da je storila to dejanje iz obupa, kaj bo z njenih otrok, če bo ona umrla. Porotniki so pritrdili na nje stavljenim vprašanjem in sodni dvor jo obsodi na 5 let težke poostrene ječe.
Obrambni vestnih.
v Družbi sv. Cirila in Metoda je
volil g. Egidij Bončar v Ljubljani 100 K. — Naj bi našel mnogo posnemalcev! G. Štipko Štekar, trgovec v Ajdovščini je poslal večje število starih novcev, med temi nekaj prav starih in dragocenih komadov. Hvala! — G. Vilko Weixl, trgovec vMariboru, Gosposka ulica 33., ima v zalogi črnilo družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovci, šole, uradi in drugi segajte po tem črnilu, katero se, poleg tega, da je blago zanesljivo dobro, prodaja v korist naše prekoristne šolske družbe.
Po svetu.
v Deset zapovedi za čitanje. 1. N e
čitaj takrat, ko imašvažnejše posle. Najprvo doižnost,potem zabava, Vse o pravem času.
2.	Čitaj samodobre knjige. Slabe knjige kvarijo okus. Kdor čita šundromane (kakor n. pr. Grofica be-račica, Sherlock Holmes itd.), ta zastruplja svojo domišljijo. Dokazano je, da so mnogi storili svoja hudodelstva vsled čitanja slabih knjig. Kdor čita dobre knjige, ta si širi svoje duševno obzorje in se zmiraj bolj in bolj približuje velikim ljudskim idejalom: resnici, dobroti in lepoti.
3.	Čita j one knjige, ki odgovarjajo tvoji starosti, katere lahko razumeš. Ne prenese vsaki želodec težke tirane, a slaba prebava ne donaša nikakih koristi; tako je tudi pri knjigah. Začni z lahko umljivimi in poljudno pisanimi knjigami potem pa idi stopnjema dalje.
4.	Ne čitaj samo romanov. Vsekakor je potrebno, da prečitaš vsaj važnejša dela naših znamenitih pisateljev (Jnrčiča, Stritarja,'Kersnika, Cankarja, Meška itd.) Pregledaj tudi starejšo književnost. Če ti je količkaj mogoče, čitaj naše leposlovne liste. Če znaš tudi kak tuji jezik, čitaj v njem kolikor največ, poglobi se v književnost in kulturo dotičnega naroda. Pridno čitaj zemljepis, zgodovino in naravoslovje, ker zgodovina človeštva in življenje prirode naj bo vsakomur temelj njegove izobrazbe.
5.	Čitaj marljivo in redno. Kakor telo potrebuje redne hrane, tako tudi duša. A najboljša duševna hrana je dobra knjiga. Ona nas tolaži in krepi ter nam preganja naše moreče vsakdanje skrbi. Spoznava nas z novimi idejami in nam razjašnjnje naš postanek in naš život
6.	Čitaj pazljivo in počasno, da ti bode vse jasno. Spovršnim in hitrim čitanjem postaneš nejasen in netemeljit ter vse lahko pozabljaš.
7.	Ne čitaj preveč, ker stem utrujaš živce. Ne čitaj nikoli v mraku in nikoli ne v postelji.
8.	Razmišljaj o tem, kar si prečit al. Dobro je, da si izpišeš ona mesta, ki ti najbolj dopadajo in katere si hočeš zapomniti. Naj ti ne bo žal truda, da dobro knjigo, ki se ti je posebno priljubila, čez nekaj časa zopet prebereš.
9.	Knj igo, ki si jo začel či-tati prečita j do konca. V nekatere knjige in to dostikrat v najboljše treba, da se včitaš. Ni vsaka knjiga, ki je v začetku privlačljiva, dobra. Ne čitaj tako, da preskakuješ posamezna poglavja.
10.	Dobro knjigo čitaj v tvoji rodbini na glas, če je mogoče. S tem koristiš svojcem in jih poleg tega tudi priučiš na čitanje dobrih knjig. Na koncu še to: spoštuj in čuvaj svojo dobro knjigo kakor spoštuješ svojega zvestega prijatelja. Knjiga ti je najzaslejši prijatelj, ona te nikoli ne zapusti.
Književnost.
u Fran Milčinski. Igračke. Črtice in podlistki. V Ljubljani 1909. Zal. L. Schwentner. 150 str. — Cena broš. 210 K.
Igračke jih je imenoval; mislim, preveč skromno. Te drobne črtice so zanimive tudi kot kulturne sličice. Slovenščina se je v javnem življenju že utrdila, udomačila se je že v nekaterih uradih, posebno pa v časnikarstvu tako, da je nstvarila poseben slog za uradno, časnikarsko rabo. Zato se doseže komičen nčinek, če terminologijo, ki je v navadi za določeno stroko, prenesemo na druge slučaje. To dela jurist Milčinski. Toda naj poskusi to kak medicinec ali celo inžener! Tam se taka sredstva ne dado uporabiti, ker še slovenščina v teh strokah ni razvita. Torej se v jeziku in njega literaturi zrcali obenem vsakokratno kulturno stanje. To so seve znane reči, toda zdi se mi, da se jih na tej zbirki posebno lahko dokaže.
Začetniki smo še v gledališču, zato imamo razum težkoč, ki so pri vseh gledališčih navadne, še svoje posebne neprilike, ki učinkujejo komično, — na intendanco nemara manj.
Druge črtice se tičejo izobraženih stanov, kjer najde pisatelj mnogo komike, veliko nlogo igrajo krokarji, ki še vzlic antialkoholičnemu gibanju nočejo postati anahronizem. Največ ma-terijala pa dobiva iz stroke, ki jo sam najbolje pozna, iz sodne dvorane. Iz-borno je osmešil avtomatizem uradnega konjička, kjer morebiti niti ni bogve-koliko pretiraval...
Zato so njegove črtice ne le zabavne, temveč tndi poučne. Ne more se bolj uspešno opozoriti na kak ne-dostatek v javnosti, kakor če se ga karikira. Odtod važnost podlistkov, kjer si je na pr. češki pisatelj Jan Nerada pridobil slovno ime.
Mika me podati iz knjige kak citat, vsaj enega, ki se mi zdi ravno sedaj aktualen: Brez neke inteligence še niti v zapor ne prideš več. Edino kar se dandanes še lahko postane brez dokaza usposobljenosti je menda res le — poslanec.	Dolar.
a Izkaz „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" dalj« poslanih prispevkov, katere so a) nabrali : g. dr. Jos. Červen^, okr. zdravnik v Cerknici 40 K, b) si. društvo „Zvezda" ua Dunaju 150 K ustanovnine, Posojilnica v Ptuju 100 K, Posojilnice na Dolu, v Framn, v Konjicah in na Vranskem po 20 K; dalje gg. dr. Ivan Šavsr štab. zdravnik v Zagrebu, Fran Zmer-zlikar, tovarnar, Wagram pri Dnnaju in dr. Ivan Žmavc v Pragi, po 20 K, dr. Jos. Jelene, zasebnik na Dunaju in dr. Fr. Ks. Poček, advokat v Ljubljani, po 10 K; dr. Gojmir Krek, sodnik pri najvišjem sodišču na Dunaju, 8 K; Ivan Čelešnik, c. kr. višji oficijal, Brežice, Blaž Matek, c. kr. profesor, Mariborr Otmar Skale, c. kr. višji živinozdravnik, Novomesto in dr. Mihael Truden na Dunaju po 5 K: Janez Klemenčič c. kr. višji pošt. kontr. v Ljubljani 4 K; Jos. Sancin, župnik v Predloki (Istra)3'10K; Vladimir Vojska v Gradcu 3 K; Ivan Engeisberger v Tržiču, L. Ftirsager v Radovljici, Ivan Krnlec v Ljubljani, Martin Schuster v Mozirju in Ferdo Špilar v Št. Petru na Krasu po 2 K; Fran Abulner v Ljubljani 1 K. — Skupaj 499 K 10 vin. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, višji re-vident j. ž. v p. Dnnaj III/3. Reisnerstrasse 27.
Loterijske številke.
Trst, 24. aprila 1909:
I'i"c> » „ „
S, 26, 60. 39, 35. 84. 66. 22, 74, 13.
Mlad komij
špecerijske in delikatesne branše, tudi v knjigovodstvu dobro izurjen, Slovenec, doslej v Gradcu, išče službe na Spod. Štajerskem. — Gregor Arnejc pri firmi Guldenprein, Nibelungengasse 40, Gradec 51 6-2
Kegljišče!
V Stalni dleti iÄ
IVI
•••
novljeno. Kegljalci se vljudno vabijo na mnogobrojen obisk ,SVOJI K SVOJIM S4
i'
t
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša ljuba mati, stara mati, tažča oziroma sestra, gospa
Barbara Priušek roj. Hermann
v petek 23. aprila 1909 ob 1. uri popoldne, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče po dolgi mučni bolezni v Gradcu preminula.	.
Pogreb se vrši v pondeljek, 26. aprila popoldne ob 2. uri iz mrtvaSmoe
(Paulusthor) v Gradcu.	.	.
Svete maše zadušnice se bodo brale 27. aprila ob 8. uri v žnpm cerkvi
v Gradcu.
Gradec-Celje, dne 24. aprila 1909. Andrej Drofenik, posestnik. Emerik Dobovišek, zasebni uradnik, Rudolf Ramscnak, davčni uradDik, zeti, Roza Priušek, sinaha, Pavla Drofenik, Jožefa Doboviéek, Ana Ramschak, hčere, Hinko Priušek, trgovski pomočnik, sin, dr. Ignac Herman»,
o. kr. višji štabni zdravnik, brat.
Posebna naznanila (parte) se ne razpošiljajo.