46
Trst. v sredo »5 februvarja 1905
Tpčai XXX.
Izhaja vsaki dan.
lu^i b nedeljah in praznikih ob 5. uri.-oh ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
-amirne številke *e prodajajo po 3 nove. (6 stotink) » mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, JLjubijani, Gorici, >lji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, St. Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. »>aiase in narorbe »prejema uprava !»>*ta ..Edinost", ullea 6'orfi« C*alatti št. IS. — Uradne are so od 2. pop. do S. zvečer. — Cene oela^om 16 st na vrsto petit; poslanice, -mrtnice. javne zahvale in domači oela^i po pogodbu
TELEFON Štev. 11*7. ~
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galattl 18. <Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost1* v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnieni račun št. 652.S41.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti).
Blokada Vladivoatoka
PARIZ 14. Par ž*j lis; »Mitin« por. ča t Ptt-ograda, <la zadn e ve*ti, piihajajcče iz Vladi vostfka, ne/.aanjaio, da je pričakovati •loaade V;adivostoka. Vsi oblasti so izročene po vel niku trdnjave. Mnogo prebivalcev e že zapustilo mes o.
PETROGRAD 14. Zjasni poveljnik Vhdivostoka je proglasil obredno stanje v trdnjavi. Ded civilnega prebi a'.stva v vsej nagi ei zapušča mesto ter se odpravlja v Rušijo.
Dogodki v Rusiji.
Štrajk v Kazan u.
KAZAN 14. V tukajšnjih tiskarnah za novice je bilo danes delo ustavljene. Vseučilišče v Moskvi zopet otvorjeno.
MOSKVA 14 Vtea&lišče je bilj> danes *~/pet otvorjeno. D jasom je dovoljeno, >!a se smejo posvetovati, v koliko so pripravi eci, da zi^et p slušajo predivanja. Ista pričao ba e r'ne 20. t. m.
prav , da v-«	t*tei>i v al-av<> g.nboko
obž~u,e «*e:ii.uju »iog* dke la R uske o*-Polj skem in žalos'.n pol; žaj nukio dtlavejv ter Hiuatsa temveč zc. svojo do.žao=t, da obsodi sccjalistiČno stranko, ki je spravila delavce na p t9, ki so nevsraa za nj:h same >n ea ves narod. Poljski listi zavra 5ajo trditve zunanjih lit >v, češ, da sedanje g;banje pome rja predpripravo z t revoluc jo ter konstatu-jejo, da sedanja agitte ja na Ruskem-Po'jskem ne izhaja od poljsk h političnih strank, ter da je vsako tako delovanja v nasprotja z načeli poljske pol tike. Poljaki izjavljajo, da kdor hujska prebivalstvo ca R iskem Poljskem k nemirom, ta da dtli proti la-t.eau narodu.
Brzojavne vesti.
Prestop na lnteranstvo.
DUNAJ 14 List »Alldeursche Corre--^■denE« javlja, da je 163 nemških djakov
na Dtiaa-u pre*trp'lo na luteranstvo.
Ožja volitev iia Oerske:n.
BUDIMPEŠTA 14. V IX. in X. »raju e l il Baliaghi (Kušutove rranke) z-
Rusko-japonska vojna pred forumom politike in jnrisprndencije.
(PiSe J. M.) XX.
(Zaključni članek). Japonska je dne 3. oktobra 1903. pred ložila ruski vlaJi nekoliko modifiaacij ruskega protipredlrga (japonskemu predloga od 12. avgasta 1903). Izjavila je, da Japonska ne more podati izjave, določene od ruskega proti predle ga glade Mandžurje in nevtralne zone v Koreji. Japonska je predlagala » b enem ruski vladi nevtralno zono, razmakceno 50 km od v đake strani seuanje politične meje Koreje.
Odgovor Rusije na ta Japonski predlog je dospel dne 15. decembra 1903. O Mandžuriji ni bilo ni besede v njem (ker je v .!jen Eoglasno rržavnim poslancem.	j Rusija žs davto izrekla svojo besedo o Man-
BUDIMPEŠTA 11. V volilnem okraju džuriji in ker nj jmeia kaj reči, ko so ven-K lelenv se j a vršda dane« ožja voi te v med dar njene operac je govorile vsakemu dovolj kandidat m liberalne stranke Belem R*ga Vi tn pristašem Košutove stranke šttlanoui Nagy. Izvoljen je bil poslancem prvi e v3-
č:no 25U gltsov.
Nota portugalska zbornica.
LIZBONA 14. V novi poslanski sbor-niei je 113 pristašev vladne stanke, 33 kon -ervativcsv, 3 liberalci, 2 neodvisna in 2 nseijonafista.
Fra ne ozka zbornica. PARIZ 14. Zoornica je izvolila pod
jasno;.
Rus'ja je povdar ala zahtevo, da Japonska ne uporabi ni ene točke Koreje v stra-tegčne svrhe. Rusija se je ob vprašanju nevtralne z >ne držala svoifga prrotnega stališča. Japonska je zopet zavračala z vprašanjem o Mandžuriji in nevtralni zoni.
Zadnji odgovor ruske vlade je došel v Tokio dne 6. janu v a r j a 1904. Rusija je reklamirala še
! enkrat od Jjpon^ke izjavo glede Manižurje je izvoi:ia poa .....	...
m njenih obal. lemu nasprottje pri-
predsednikom p, slacea Doumergue. k, & \ m v 9 X m Japonski še enkrat skup ne 1	1
Kandidrale
levice, z 215 glasovi.
-- Konservativec Det v Cocheu je ostal v manjšini.
Španski minister vnanjih stvari
MADRID 14. M nister vnanjih stvari Villa Urrutia je odpotoval na Dunaj, da izroči cesarju svoje odsvalno pismo. Istočasno se ie novoimenovani španski poslanik vojvoda Baiien podal na Dunaj.
Izjava poljskih listov.
LVOV 14. Vsi prljski listi Galicije, b o r b a '.ezjje .n Pozaan t-ke priobčujejo izjavo, ki octca:
pravico do privilegijev ter pravice, pridobljene raznimi dogovori s Kitajem, icključivši j seveda pravico kreiranja vnanjih kol nij, a vse to pod pogojem, da Japocssa prizna ne vtralno zono. Kar se tiče etrategičnih namenov, Rus;ja ponavlja že prej izjavljene re strikeije.
Japonska odgovarja dne 15. januvarja v prejšnjem tonu.
S tem je bila diplomatična iscrpljena. Ig.a je bila
Rudi)* ;e hotela : |» r i «1 o b i v a t i časa! Jap >nska pa: ne zgubljati Časa! Rusija je hotela, za slučaj vojoe, počakati konec zime. Japonska pa, ne sprotno, je imela največi interes na tem, da sovražnosti prično pred tajanjem ledu ! Tako, da bo na eni strani koncentriranje vojske na kopnem na severu nemežno, ali vsaj jako težkof a na drugi strani da kr žarjem pre preči odplovitev iz VladivoBtoka.
Svet se je tresel in se nadejal, kar je dne 7. fahruvarja 1904 petrograjski glasnik donesel te le senzacijonelne vrst ce, datirane od 6. februvarja: »V smislu naloga, dobije nega od Bvoje vlade, je japonski minister na carskem dvoru Gbvest 1 carsko vlado, da Japonski pretrguja vsako nadaljnje dogovarjanje in da oJpokiicuje iz Petrograda ministra z vsem poslanišk m osebjenr. Na temelju tega se je videlo Njeg. Veličanstvu carju odpoklicati svojega ruskega ministra v To kiju z vsem osobjem carskega poslaništva iz japonske prestolnice. Ta neumljivi korak in postopanje japonske vlade, ki ni smatrala primernim niti toliko, da bi počakala na odgovor ruske vlade, odposlani te dni, dela japonsko vlado odgovorno za vse eventuvalne posledice, ki b; navstale iz tega postopanj a.c
Vojna je počila. Prekinjenje diplomatič-nih odnodajev je pomsnjalo za Japonsko napoved vojne. Vendar ni bil svet izgubil v. ake nade. Pravila mednarodnega prava in od tradicij zajamčeni običaj, so bili v svetu močneji, nego najčrneje slutnje ... ali to so b le nade, prazne nade. Kmalu se je dvignil zastor nad krvavo drau^, a privzdignile so ga fg)dovinqke besede generala Pfluga iz Port Arturja v nski brzDjavki na ruskega carja: »Danes so Japonci prvikrat bombardirali Port Artur.«
S.utnje eo se bde — žalibog — izpolnile !
Rusko-japonska vojna.
Trst, 14. februvarja 1905.
Oeneral Ctromesevski in vojna sreča.
Z Rrsko poročajo, da je ruski general i Gromesevski, poveljnik neke kozaške divizije, j ki se je bojeval ob reki Jalu, pripovedoval) nekemu s >potn ku, vozeči se iz Ankone na! Reko, da je bil tudi on ttžko ranjen ter da se je podal v Italijo, da tam okreva. V torek se je general odpeljal z Reke preko Budimpešte v Petrograd, da se predstavi carju ter da čaka nadaljnih ukazov, ker se hoče na vsaki način zopit vrniti na bojišče. Gromesevski je izjavil nadaljp, da morajo Japoccl vzlic svojim dosedanjim vspehom konečno vendar-le pcdleč1, da utegne vojna trajati še nekoliko let ter da Rusija stori vse m( žao. da porazi Japonsko.
PODLISTEK. 159
Prokletstvo.
£fodcvinsfi roman Avgusta &enoe. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. C—č.
Molče. Črni plašči jim odletajo, pripo-goeno kopje teče zrak, vodi jih prior Beri-slav. Li ee jim kopje /.adevlje v zadnjo četo kraljice. Četa stoji kakor zid, slusa voljo mladega vodje Ivana (i jrjanskega. Ali kopje križarsko se nemilo zasaja v žtvo meso peš cev, kupi mitvih pokrivajo zemljo. M.adi Gorjanski naganja konja, že mu plava buzdovan nad glavo pr.orj* Vranskega, ali z^ble-et*la je sablja Bena avova. buz iovan je od-1 * t c 1. a kopje je predrlo srce četovodje. Naprej kržarji ! zadnja četa se umika k glavnemu voju. Skupaj! Skupaj 1 Bran.te kraljico ! je grmel palatin. Prekasno. Is grmovja, iz šume vstajajo psdci Lacke Horvata,
lete kakor vragi. Vsi se s;pljejo na glavno četo. Na vstaj a grozan Lrj. Nož na nož, prsa na prsa, pest, nož, kop to, vse se bori, bode, gazi in davi ; ob škripanju, molitvi, kletvi pije ; suha zemlja rudtč > kri. A sredi krvavega klopca sredi etral n kopja jadikujejo in kriče dvorkinje, i klečeče na tleh poleg zvrntn h vozov, motajoče od sebe biserje in zlato. Sredi krvavega
1 vrtinca je stal krvavi vos. Brez zavesti in na pol mrtva je Itža'a Marija, a kraj uje je klečala na vozu Jelisava. Z levico se je prijemala za sedež, desno peet je pritiskala k prsom. Dvigala je glavo, bledi lic: fcta jej drhteli, usta so zevala, šepetala, a ie očij sta jej gledala strah in groza. Ali moli ali kolne? Moli preklinjaje. Sedaj jej je shble štelo oko, rudeč.ca j*j je skočila na obraz. Odleglo jej je. S četo plem č$v je doletel Nikola Gorjanski. Obleka mu je raztrgana, prsa pomazana, v besnem boju je izgubil čelado.
— Plemiči ! Rešita kraljico ! je zakričal, skočil s konja in se postavil, držeči krvavi meč, pred kraljičin voz.
je da-
— Reši na4 v božjem imenu ! hniia JeHsava, zgrabivša ga zi rame.
Od povsodi so se usu vali sovražniki, klopec je postajal vedno gostiji, vedna go šteje so padali mrtvi okolo voza. Nikoli niti trenil ni z očesom. Bled je in nem, ali trd kakor kamen. Pred stboj drži ščit, v roki mu je meč. Ljudje se rušijo okolo njega, on stoji kakor steber. Sedaj je naval.l pešic, ranil Ivana Morovida v roko, sedaj naperja kopje na Nikolo. Nikola zamahne, mu raz-kolje g'avo in sto^i zopet kakor steber. Samo zobje ss mu bslijo, samo očesi mu sevati. V tem prižvižga pušica in se zadre Nikoli glo b »ko v rame. Niko'.a je zaškripal ali ostal je kakor steber. .Sedaj, sedaj se stresa, sedaj pordečeva. Sablje žvenkečejo hnje, bliže, pleaic pada za plemičem, pred nogami se zvija umirajoči mu sorodnik Grgur Gorjanski, ali on ne sliši nič, nič — nego en sam gromeči glas, kakor da mu kladivo tolče po srcu.
To je glas bana Ivaniša. Z enim sko j 1 kom je Bkočil sredi kopja in sabelj predenj I
Izjave generala Steselja.
General Steselj je dopisniku patižkega lista »Ls Journal« priobčil, da ao Japonci izgubili pied Port Arturjem 100.000 mož, in ne, kakor je bilo napačno sporočeno, samo 10.000. To je pripovedoval Steeelju sam general HiČi, načelnik štaba Nogijeve ar-mide.
Nesproti dop sniku liBta »Pttit Pariaien« se je Steselj izrazi), da gradnja portarturske trdnjave ni b la še dovršena, ker Aleksejev ni verjel, da utegne priti do vojake. Tt kom oblegovanja so Rusi zgridili pat fjrtov, so se enajst mesecav branili ter odbili 48 napadov.
Admiral Untomski je rekel istemu dopisniku med drugim, da bo general Steselj v Petrogradu ponavljal besede generala Kon-dratenka, ki jih je izustil ieti dan pred smrtjo: »Mi umrjemo, premagani bolj po sl&boumn.h dvornik;h nego po Ja|onc.h«. Steselj o TOjni.
Dopisnika listov »Petit Parieien« in »Echo de Paris< sta imela v Adenu rargo-vor z generalom Steeeljem ter sta ga vprašala, dobi li Rusija zopet nazaj Port Artur. Stesslj da je odgovoril, d a g a dobi, toda pod pogojem, da Rusi postanejo gospodarji na morju. Ako ne, zamore Ruscm p o zmagi vrniti izgubljeno trdnjavo le mirovna pogedba ! In Rusi zmagajo! Mandžur-ska armada izvrši to, Česar ni zamoglo izvršiti brodovje. Za spomenik generaln Kondratenku.
V	Mukdenu so pričeli nabirati (fcaarne prispevke, da se generalu Kondratenku, ki je p*l sredi meseca decembra v portarturski trdnjavi, postavi spomenik, oziroma, da 99 ustanovi kaka dobrodelna ustanova, ki bo nos la njegovo ime.
Iz državne zbornice.
(Brzojavno porodilo).
V	včerajšnji seji se je nadaljevalo pivo čitanje proračuna. Posl. Hagendorfer je izrazil željo, naj bi 89 čim praj uravnalo razmerje Avstrije do Ogrske. Ako ni trajna pogodba možnn, je bolje, da pe obe državni polo7ici takoj ločit''. Govornik se je pritoževal, da eo se povodom sklepa nemške trgovinske pogodbe premalo varovali interesi avstrijskega kmetijstva.
Posl. Prešek je izjavil, < a hočejo češki agrarci še počakati, kaj da ukrene vlada glede varovanja njihovih interesov. Govornik je podrobno razpravljal o vprašanju poljedelstva ter je zagovarjal zaščito agrarskih interesov.
Na to je miniateiski predsednik Gautaeh izrazil svoje veselje, da je zbornica umaknila vse nujne predloge ter dovolila prvo čitanje proračuna. V tem vidi najkrajšo in najboljo pot, da prične parlament zopet svo> redno delovanje.
Na to je preael na neredna vt-rašanja, ki jih je. v svojem programnem govoru orne-
konj, a na njem angelj osvete, Ivan Horvat. Oči bo se srečale, zabliskale, lica pobledela, sablja Nikole je zabliskala, ali v hipu je odletela od težkega buzdovana ; dviga s* ščit, ali Ivan ga zloini. Gorjanski je klon 1 na koleno.
—	Haj ! je zagrmel Ivan, ubijalec kralja ! Glavo za glavo moraš dati.
Jelisava je skočila, razširila roki. izvalila oči, zinila, da bi zakričala ; ne more, izdalo jo je grlo.
—	Odseči glavo ! je zapovedai Ivaniš vojaku, pokazavši na Gorjan-kega. Nikola je zadrhtel, ali sablja je zažvižgala, zabliskala. glava je odskočila v prab, a iz trupla je Šinila kri na Jeliaavino t bleko.
—	Nikola ! Nikola moj ! je vrianila žena v besen krik, stiskala si s pestmi glavo, klonila na kolena, zaječals, udarila Be z roko ob čelo, zimolklo-besno kakor ranjena zver.
(Pride
sil ter je povdarjal, da vlada ne želi, da bi • treba premagovati velike konflikte. V tem se posamezna vprašanja rešila v zadovoljstvo slučaju bi se kr za seveda j.vko zavlekla. — ene ter v nezadovoljstvo d. ug h fetraok, mar Pa bodi kakcr h oče, dejstvo je, da Kušutova več mora reš tev zadovoljiti obe s rank;. stranka triumfira, da nje načela slave zmago-Mio ster se nadeja, da se tudi čtškD nemško slavje in da so nje aspiracije po nezavisnost' vprašanje ugcdno r«š:.	j Ogrske storile velik korak na poti do ure-
Kar «e tiče odncšajev do Ogrske, stou snidenja. Mi ne mislimo seveda — in tudi vlaoa na stališču pogodbe od leta 1867.
((M hravanje). Vlada smatra za svojo do ž-n< st da lojalno izvede vsa določila prgodbe, ki oSaooji med obema državnima polovicama. Ab" pride pa do kake spremembe cb-tj>j*č.h iast tucij, tedaj bo avstrijska vlada reš la nav>*iia vprašana v sporazumu s parlamen ti m :n eplcšoim javnim mnenjem ter bo znala varovati avstri tke inteiese. (Živahna pohvala. Ploskanje). Zoo»n ca se bo osvedo čila da se ne bomo ob taki priliki omejili le na besede. (Pohvala). Toda energ čno bomo varovali tudi stal šče države ve'evlasti, ki je sad več stoletnega razvoja, ra kar bo rodovi svoje najbolje sile žrtvoval. (P. hvala).
Ministerski predsednik je rekel konečno, da je vsprejel svojo Blužbo kakor uradnik, ne i7 osebnega častihlepja : od da služi stvari, v Č.je službo polaga vse, kar ima : pošteno vol o ;n svoje skromno zoanje. (Živahna po hvale. Ploskanje. Govorniku so spic&no čestitali.)
Voditelj Lr^vosodnega mi niste rst v a je branil jnstično npravo nasproti težzim napa dom dra. Tavčarja.
Dr. Kramar je izjavil, da je za politično s&upnost s Ogrsko, kar je v interesu utrjevanja trgovinsko-polit čnega položaja nasprot inozemstvu, dočim se ni bati gospodarske ločitve od Ogrske. Iz oz ra na skupno nevarnost nasproti drugi državni polovici, bi bil *;dt>j zelo ugoden trenotek za sporazum ljenje med narodnostmi v Avstriji ; vlada bi morala imeti le trdno voljo, da podeli vsem naio inoetim jednakopravnoet.
Posl. Menger je naglašal, da so vsled g ivora dra. Kramara nade za nemško-češ 10 spcrazumljenje postale ugodneje. Ako se to eporazumljenje posreči, os roma ako se na--Tirots'va med obema narodnostima ublažijo, ' » odstranjena glavna ovira za vspešno spremembo razmer v Avstriji.
tvoncem seje je poal. Daszvnsfci hudo napadal gospodsko zbornico ter protestiral proti nezakonitemu umešavanju iste v p> Hiovnik poslanske zbornice.
\ova verzija slede italijanskega vseučilišča.
Z Dunaja poročajo, da se v dobro ob ve? en h krog h govori, da odkar je prišel na krmilo baron Gautscb. se je v vladn h krogih spremenilo tudi mnenje glede sedeža italijanske jurid.oae fakultete.
Dr. Korber je bil mnenja, da je sma trati vseučilišče v Inomcsiu kakor tirolski deželni zavod, in da se torej faku'teta, ki pripada onemu vseučilišču, ne sme premestiti izven p >krt»j«ne.
Pod Gautscbem so pa sedaj zavladali drug nazori, namreč, da je vseučilišče v Iocmo-tu smatrati k=kor državni zavod, s kat*r:m zamore torej vlada svobodno razpo lagat. Baron Gaut*oh bi bil pripravljen premeti ti v slučaju italijansko fikuiteto tudi v kako italijansko naesto izven tirolske dežele. Naučni nrnister baje s to idejo tadi bo glase.
Med mesti, kamor da bo?e vlada pre-mes: ti italijansko juridično fakulteto, se imenuje tudi — Koper.
Minister Witte o poljskem vprašanju.
L.ovakemu »Dzenniku Polskemu« so eporoč.li iz Varšave, da se je predsednik
mitisrt rskega sveta \V.tte izjavil nasproti nekemu Poljaku, da pride v kakih šest h tedn h v m n steresem svetu na vrsto tudi poljsko vprašanje ter da se bo o istem raz pravljalo. Ni izključeno, da dobe Poljaki neke pra\ice, toda obscžiih rtfjrm ni pričakovat že iz cz ra na N«-m*<io.
K' šut sam gotovo ne misli na to — da bi se njegov program realiziral že sedaj. Ali prav odločno prevladuje prepričanje, da bo na-ttopajoča doba prehodna doba, prvi del mostu, preko katerega pride ločenje obeh polovic m >narhije in personalna unija. V h pu, ko je Košut stopil pred vladarja, je prestopil njegov program t sto mejo, ki ga je luče vala od možaosti uresničenja. Kolika samozavest je zavladala v vrstah koalirane opozic je, o tem nam govori dejstvo, da se iz teh vrst prav odi« čno zahteva, naj vlada sploh ne po-kakor | zove n< benega liberalnih polit kov, marveč naj se posvetuj« le z voditelji opozicije.
Sedaj je še le prav jasno, v kaki zmoti ho bili oni možje, ki so bili leta 1867. sklenili pakt za vstvqrjenje duvalizma. Vsaj nemško liberalni politiki, ki so računali, da bo tvorba duralizma v trajno podlago madjar-skemu gospodstvu onkr*j Litve, nemškemu pa takraj reke, so se hudo zaračunali. Že se kaže v perspektivi bodočnosti samostojna Ogrska. Taka Ogrska pa ne bo več potrebovala pomoči nemških liberalcev, in sa ne bo mogla — tudi ko bi hoteli — več utikati v notranje Btvari Avstrije, kar se je dosedaj vedno godilo Nemcem v prilog. Grdi, naravnost nemoralni so bili motivi, ki bo vodili cenike politike, ko so, da bi sebi zagotovili krivično gospodstvo, izročili pod madjarsko sekiro ne samo alovaot-ke narodoosti, ampak tudi par miljinov svojih lattn h soplemenja-kov, a vrhu vsega še vsa našo polovico v polit, čno zavisnost od Madjarov in gospodarsko izmozgovanje od Btrani one druge polovice.
Ogrski parlament se snide v petek v sejo, v kateri pa isti vsprfjme le prijavo, da bo zasedanje pozneje otvorjeno s posebnim pre-stolnim govorom. Parlament se potem odgodi na ned< ločen čas.
Drobne politične vesti.
Predsednik Loabet se odpove? Dunajska »Wiener Allg. Zeitnng« poroča iz Pariza, da se predsednik francozke republike Loabet še pred koncem tega leta odpove svoji časti kakor predsednik, tako, da bo kongres zamogel koncem leta voliti novega predseimka. Loubetovo predsedništvo (frmneozki predsednik republike je izvoljen na sedem let) neha meseca februvarja 1906. Kakor kandidatje za predsedniško mesto se imenujejo: predaednk senata Folli&res, poslanik v Carigradu Cambon in bivši mini-sterski predsednik Cjmbes. V dunajskih političnih krogih pa ne verjamejo tem vestem o odstopu predsednika Loubeta.
Stroške za stavke v rurski pokrajini cenijo na 90 milijonov mark.
Število dijakov na avstrijskih vseučiliščih narašča. Od leta 1899. je število nara-lo za 4000. Koncem leta 1900. je bilo na vseh avstrijskih vEeučiliščih 36 775 d Jakov, a koncem z msk^ga poluletja 1903/04 je znašalo število 135. M -droslovne lakul tete, ki so v devetdeset h letih imele najmanje dijakov, kažejo sedaj največi priraščaj, dočim medicinske fakultete nazadujejo glede števila. Na modroslovnih fakultetah je v 3 letih število slušateljev poskočilo od 2830 na 6176. Tudi Število ženskih slušateljev se je pomnr ž lo. V zadaj h štirih poluletjih je b!lo vpisanih 2517 sluŠateljic ; od teh je največi del pripadal modroslovnim fakultetam.
Bivši ministerski predsednik Korber odpotuje ta teden, kakor p Točajo z Dunajs, za dlje časa v Italijo.
Ogrska kriza.
Današnje vesti z Dunaja in Budimpešte ne vedo ničesar poročati, je-li kateri og!»ki politik nadalje pozvan pred cesarja v sviho •cf rmecije o politični eituvaciji na Ogrskem. Menenja gredo navskriž ne le glede rešitve, ampak tudi glede tajanja te krize. Jedni men>je, da se morda vendar posreči kako spora? u m ljenje med krono in koalirano opo-nejo. V tem slučaju ne bo kriza posebno dolgo trajala. Drugi pa ne verujejo tako lahko v tako sporazum ljenje in mejijo, da bo
Domače vesti,
Smrtna kosa. Umrl je včeraj po dolgi mučni bolezni gos^. Dragotin Sla vik, o*e tTŽ^škega odvetnika goBp. dr. Edvarda Slavi k a. Pokonik je dosegel starost 71 let. Vsej obče spoštovani rodbini Slavikovi irreks m j svoje najpnsrčnejše sožalje.
Imenovanje ▼ sodni stroki. C. kr. primorsko više sodišče je imeoova'o avskul-ta n to m a pravna praktikanta Hermana Ferjančičain Julija Luccardi.
Odkritosrčna izpoved. V radikalnem italijanskem glasilu, v »Indipendentu« od dne 13 t. m. čitamo, da je sccijalistični list »Lavoratore« prtdbacival camorrietom, da bo ti zadnji strahopetci, češ, da si ne upajo povsodi, in (ako treba) tudi pred sed ščem javno povdarjati svojih političnih ciljev.
»L' Indipendente« odgovarja, da je socijalistom lahko tako pisati in tudi pred sodniki zastopati svoja strankarska in politična načela, ker bi sodniki, ko bi el šali veB aocijalistični program, vskliknili : »Saj tega prepričanja smo tudi mi!« Drugo pa da bi bilo —pravi »Indipendente c, — ko bi kak »Iudipenden-tov« som šljenik, javno, (pa bilo to tudi v kaki krčmi) razvijal program in namene svoje stranke. Takega bi prav gotovo zadelo več mesecev strogega zapera !! !
Bolj odkritosrčne izpovedi menda ni treba ? !!
Delo Jn politika. Pod tem naslovom je priobčil »Indipendente« notico, ki se po-vspenja na višek drznosti. V tej notici pripoveduje, kako je del novih pristaniških del dobila neka tvrdka, kateri načeluje — med drugimi — tudi Kornelij Gorup. Kako misli in čuti ta gospod, za t:> se »Indipendente« ne briga. — Ne more pa molčati k temu, da ta gospod zahteva, da morajo biti istega političnega mišljenja žajim vsi, ki so pri njem na delu. A naravnost nezaslišano se zdi >Indipendentu c, da Bili g. G >rup de lavce, da morajo v tem zm slu podpisati neko izjavo, ki je sestavljena v jeziku, k; — ni italijanski. Na podlagi tega »groznega« stanja stvari vsklika »Indipendente« : »G 1 e j t e, v kake namene služijo denarji občine!« (Občina prispeva namreč z enim milijonom kron za ta dela, ki bedo stala mnogo milijonov kron in ki bodo Bluž.la na korist — ob5ini !)
Nu, mi smo tu v položaju, da nam niti ne treba povpraševat", je-li utvar res taka, kakor jo slika »Iadipendenta«, in lahko ab-strahiramo od tega vprašanja. Kajti tudi v slučaju, da je res tako, kakor »Indipendente« podtika g. Gorupu, moramo strmeti, kako more priti s takim očitanjem glasilo stranke, ki je sama na višku najkrateje intolerancs in ki zahteva od vsakogar, ki je v kakoršnikoli gospodarski odvisnosti od nje, da jej prodaja tudi svoje mišljenje, svoje prepričanje. Bvojo vest, svoje polit ško poštenje — i t kratka : poleg telesa tudi svojo dušo ! Stranka, v katere imenu govori »Indipendente«, ni še dopuščala nikdar ni najrahleje svobode njim, ki so v gospodarski odvisnosti od nje. Žalostno, sramotno poglavje je to, kakor ieta izkorišča v svoje strankarske in politične Bvrhe oddajanje tudi takih del, za katere morajo prispevati vsi občani brez razlike stranke ali narodnosti!
A mi vprašamo: kdaj je še občina tržaška dajala svojim slovenskim delavcem poipisavati kake slovenske izjave ?! In vendar je velika razlika med k«.ko zasebno tvrdko in kako občino ! Zasebna tvrdka spekulira svojim denarjem na svoj rizike, občina pa izvr šuje svoja dela na račun davkoplačevalcev ! In ko treba plačevati, ne de]a razlike, je-li davkoplačevalec Italijan ali Slovenec.
Če je kateremu delodajalcu v dolžnost obzirnost in enaka pravičnost na vse strani, je to gotovo občini, kakoršoa je tržaška. In vendar je ravno tržaška občina najnetolerant-neji, nfjoaBilneji delodajalec nasproti vsem, ki niso Italijani! A »Indipendente« je glasnik nj h, ki gospodarijo za občino. Zato mora imeti »Indipendente« res drzno in železno čđlo, da si upa priti s takimi očitanji na adreso drug h, s k&tsrimi v primeri so njegovi za-plečniki pravi ljuti volkovi. P^ed svojim pragom pometajte, gospoda !
Iz Črnikala. (DopiB.) [V odgovor dopisniku iz »avečeniških krogov« v „Edinosti" od dne 15. januvarja].
GoBpod dopisnik se hoče skrivati pod Bvečeniški plašč, a sicer je — po potrebi — liberalec ali pa klerikalec.
Ni res, da je obSinBki zaEtop dne 17. maja sklenil, naj občinski urad dekauek oš-tice tam, kjer se nahaja sedaj. Res je le, da je manjšina občin, zastopa abetinirala, ko je bil stavljen predlog za premeščenje občinskega urada v vas Dekan;, ker je bila gotsva, da je večina za rečeno premeščenje. To pa iz tth le razlogov: 1 ) Občinski urad je sedaj na Bamoti ob cesti rožanaki. Tam ni prav varen kraj za občinsko blagajno. Dopisnik naj bi se spominjal, da je bil bivši župan Ivan Mthnć odpeljal občinsko blegajno na svoj dom ie strfchu pred tatovi. Ali deželni odbor je zapovedal, da občinska blagajna mora biti v občinskem uradu in je ob tej priliki napovedal, naj se občinski urad pre mesti v vas Dekani. 2.) Ni dostojno, da se iz občinske sobe, iz vrat v vrata, stopa v I krčmo, da se v eni sobi uraduje, v bližnji pa i popiva, kriči, ropota, proklinja, da ie groza.
3.) Kakor da to še ni zaloat?, se pod sobami vrte mlinska kolesa, kar provzroča takov ropot in šum, da se včisih niti razgovtrjati ni možno v občinskem uradu. 4.) Občinski možje nimajo tam nobenega prostira za kakov svoboden razgovor, ker je v krčmi vedno kaka oseba, pripravljena za ovaduštvo. 5.) Je tudi to, da soba občinskega urada ni pripravna za pisarno po zimi radi mraza. Bilo je sicer v sobi nekaj poprav, ki jih je izvršil gospodar biše, ali tudi sedaj ne odgovarja soba potrabi.
Nekateri somišljeniki gosp. dopisnika sa izgovarjajo, češ da so prejšnji občinski tajniki tudi v zimskem času bili zadovoljni s sobo občinskega urada. To je res. Ali oni so si znali pomagati drugače. Kadar jih je zazeblo, izgovorili so se, da je mraz, zaprli občinski urad, odišli v krčmo, kjer bo se lepo greli.
Kar dopisnik govoriči o štiridnevnih sejah za stvari, ki bi ee mogla rešiti v enem dnevu, to je zrastlo le iz njegove kratkovid-ncsti. To pa: 1.) občinske seje so bile po dneve najveS radi obČinf-k h računov, ki so bili predloženi po preg'edaikih po štiri leta nazaj, to je za leta 1900, 1901, 1902 ii(da-loma) 1903. Občinski račun bi bil imel biti predložen vsako let j v eni vsakoletni pr?i občinski seji. Ker Be pa t) ni vršilo, moralo se je sedaj ob enem vršit'. 2.) So bili vsi sklepi občinskih sej let 1900, 1901, 1902 in (deloma) 1903 neveljavni, ker niso občinski odborniki nič poročali o njih dež. odboru. Zato so se morali vsi ti sklepi v zadnjih občinskih sejah ponoviti, oz-roma se je moralo razpravljati. To pa je zahtevalo mnogo časa.
Vprašali bi gosp. dopisnika : je-li morda sedanja občinska uprava zakrivila to?!
Će trdi dopisnik, da so Beje v veliko škodo občinarjev, odgovarjamo, da ni res I Na škedo občine pa je bilo nekdanje gospodarenje, ko so prilizujenci zavajali bivšega župans Mbhniča in se jih isti ni znal otresti, pak je prišel v navskrižje z občin, računi, (Zvršetek pride.)
Kroh za — ^Živali! Neki tržačan je prišel v naše uredništvo ter nam predložil kos kruha, ki ga je dobil v tukajšnji mestni (glavni) bolnišnici. Kruh, ki smo ga okusili tudi mi, je črn kakor oni, ki ga dtle v javni ubožnici revežem, in je zraven tega še — precej kisel!
Tak kruh dajati bolnikom, to je po našem mnenju neusmiljeno, brezvestno !
Tako slabega in tako črnega kruha ue peče nijeden tržaških javnib pekov. Ako se pomisli, da hrana v tržaški bolnišnici stane 2 K 27 etot. na dan, je pač prava sramota, da nesieSaikom, ki iščejo v imenovanem zavodu dragocenega zdravja, dajajo v hrano neko zmes, ki sestoji bogve iz česa: iz pse-n čae moke gotovo ne.
Vrhu tega, nam je dotičnik sporočil, da se že sedaj nahajajo na raznih posteljah — stenice ! Kaj bo pa, ko nastopi poletje ? 1
Gospoda! Roko na srce in vsinilite ee nesrečnikov ! Ako ne pomore to — pošljemo kos omenjenega kruha na kako višje mesto !
Za črnovojoifee. Vse one Vf jaške os ba, ki bo pristojne v Trst in sd bile leta 1892. na novačenju ter potrjene v vojake, ae imajo tekom mesena februvarija zgla&iti na mestnem magistratu (ul>ca Muda vecchi^ št. III. nadstr. vrata 4.), da oddajo svojo vojtiško, oziroma deželnobrambeno prehodnlco (pts) in da vdobe črnovoiniško prehodnico.
Poveljnik pristanišča v Pali. V krogih vojne mornarice ee š.ri govorica, da pojde koncem junija tega leta poveljnik pristanišča in trdnjave v Puli, admiral Fran baron Mi-nutillo v pokoj ter da bo imenovan njegovim naslednikom sedanji načelnik pomorskega tehniškega komiteja kontreadmiral vitez Rpper.
Gospod vitez Kornelij tiorup pl. Slavinyski podaril je »Trgovskemu izobraževalnemu društvu« znesek 50 kron, da počasti spomin blagopokojnega Karola Slavika, očeta našega odvetnika g. Dr. Kd. Slavika in njegovepa brata g. Roberta Slavika.
»Dramatično družtTO« priredi prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. ob 4 uri pop. pri Sv. Ivanu ljudsko prestavo »Rokovnjače«,
Štrajk v Nabrežini. Pišejo nam lf». februvarja: Danes seje pridružilo strajkujočim klesarjem se 600 kamenolomcev in se more reči, da je v Nabrežini navstal splošni štrajk.
»Sokol« v Voloskem Opatiji priredi dne 19. februvarja s/oj veliki ples v veliki dvorani »Narodnega domač v Voloske«. Začetek tjčno ob 9. un zvečer.
Žabami večer »Slarjanske Čitalnice«, i tovljah nsstal ogeni, ki jo je v kratkem čdBu
»Slav an-ka Ć talnica« prire li dne 18. t. m.
zabavni večer s p eson. ki uteene biti krona do e ianj h društvenih zabav. Kakor čujemo izta kuli«. ;e odbor tklenil, da priredi svojim člen ;m zabavo, ki bo g »tovo zadovoljila vsem ukusom. Program je iako bogtt in kakor se čuje, na-tooite dve operni sili in dramrt čni diletanti »S.avjanshe Č taln ce«. — Posebto zanimiv bo v.»kalni del programa, v katerem nast. pi tudi društveni ženski zbor, a najza-airaiveise točke b i«ta g itovo dva acmada je
vpepelil. Škode je 300 kron.
Omenjenega dne ob 1. uri po noči je krik in vik vzbud i mnoge vtš5ane iz trdega spanja. Neko 20-letno dekle si je h telo vzeti življenje s tem da je skoSiio v neki vodnjak na dvoriiČu. Na klic roditeljev je prihitelo nekoliko mlademčev ter nesrečnico nezavestno potegnilo ;z vodnjaka. Vzrok poskušanega samomora je ne*reSna Ijubjzen.
Dijak slepar. Pred mariborskimi porotniki je b.l na eno leto težie ječe obdojen
bami Henrika IV., Ludovika XIII. in XIV. Ti z'ati so vredni 40.000 frankov u danjega denarja. S3di se da s> zab ?j z zlati zakopali Francoz , ki so v španski nssledni vojni b9-žali pr» Hacbfltfdni.
opere »Petar Svač<€«, ki j h bosta izvajala 17 letni dijak Iv. Kociper iz Ptuja, ker je Petrowjki in De C ratea "vil v zavitke drob ž ter je na poš i ozaa-
operna pevca gg. in ki sta b la uvrščena v program odbora »Siavjanske C taln'c?«.
na
željo F.
čl, da je v zavitkih 400. oziroma 1000 kron. Ker je uradnik zavitke odvil, je bila slepa-
«sr. plesalke in pl^lcl .SUrjanske "3" "eknnkana. Čitalnice«, ki N nam.r.v.jo »Mtf.ti da-	AUIr. T - nlleo Tlgor Ko je vieraj
t - 1 oarnik »C*r o« par. bod ne družbe fripkovic aa začne •	1	.
| cV Co. priplul iz Atžira v ntšo luko, je ka-
Oib^r petan stega izročil polic skemu tfieijalu
. ns •	t- Kreinerju dva mlada človeka, ker sta se
Ples tržaških gospa Pasejo nam : la	J	\ . _
oles je nadtnlil s svo »m sijajem vse dose
ii
našjje plesne vaje, sa opozarja o, ista točno ob 8. in pol uri zvečer.
lanje svoje prednike. Kmalu po 9. uri je
ot»«r la p!e? pokrov teiiica is'ega, g »«pa Zinki dr. Rvoar-eva, z g. Fr. Toroš »m. Nje
število	nbšei ona "va 51oveba	v Bkla-
bila namreč ukrcala na parnik tkrivaj. Potem ko je bii parni a odp ul ;z pristanišča Bora v Alžiru in se je nahajal ža daltč na odprtem morju, je kapeian, o preiskovanju par-
izgledu so sledili drug pari, katerih je naras'o pri drugi četvorki do 80 parov. Štev lo elegantnih in krasoia pie3alk je bilo toliko, da jih ne moremo omenjati posebej. Tudi m žki svet je bil obilo zastopan.
Videli smo mmgo odličnih g isto v. 13 lo jih je tuli iz Bizovice. Sežane, Gor ce, Na-brtžne; še celo iz I irije smo imeli gost
d.šČu premoga.
Na pol sta povedala svoji imeni : eien je 24-letni Leo Wandrcs doma iz Nancy ja, a drugi 22 letni mizar Emilij Bir-gont, doma iz Havreja. Prvi je bil vojak v Tun su ter je cd tam pobegnil. Povtdila sta, da sta se skrila n a parnik, ker nista
Plesalo se je z vso vnemooi 9.-4. ure z>. 1 im*la deaar>a in nista vedela' kako bi na tre; ter bilo je vse veselo m an mirane. Vse drog na6;n Prišla v Evr0P0' ~ D>*U B° JU
se e vrš.lo v občno zadovoljnoat gostor. Ali čeprav je b la udeležoa ča^taa, vendar smo pogrtšdi še marsikaterega znanca in znanko, ki smo jo navajeni vedao videti na naših prireditvah.
Vsa čast vrlim odborn cam z so. dr. Rvhaf evo !
Le vedno VBtraino naprej !
Za žensko podružnieo s v. Ciril« in Metodija je nab ala g:np ca Joeipin* De Line po iucjativi g. Miliča iz Nabrtžine v j hotelu Balkan ob priliki plesa »tržaških gr- ;u 54 kron. G.ca Krebtlj podarita 20 st. Beg ž vi mlaio nabiralko in vse darovale !
Pevsko društvo »Kolo« priredi pri
hodnjo so j o to, dne 18. t. m.f v dvorani »Treoveke^a izobraž valnega društva«, ulica 8. 1" ranceseo štev. 2, domačo zabavo s plesom.
Na to zabavo so vabljeni vsi društveni členi (podporni in sodelu o i) z njih druži nami. Vsak člea ožje prijatelje.
Vstopnina se ne bo pubirtla nikaka. Tildi se ne razpošljejo n kaka posebna vabila. Začet »k ob 9. uri zvečer.
Odbor.
pod kiji č.
Prijavljene tatvine. Gospa Angelija Qaercif stanujoča v ul ci del Sapoae, je prijavila včeraj popoludne na policiji, da so jej neznani tatovi še dne 11. t. m., ko se je
naSeln'c >	z ene£a Btanovanja v drugo, ukradli
I eno vrečo, v kateri je bilo več komadov perila, v skupni vrednosti 20 kron.
—	Trgovska tvrdsa R. Nanije pr javila, da je neznani Ut ukradel dvokolesni voiiček (karetino) vreden 50 kron.
—	Gospa Margareta Ratisa je pa prijavila sled č dogodek: Ona je priš a včeraj popoludne v Trat iz Pirana, in a cer 8 par-n kom »Q<reto«. Ko se je izkrcala in naredila kakih 20 koratov, je začutila, da jej neka tu a ruka brba po žepu. Osrla Be je nagi % a bilo je že prepozno : videla ni nikogar. Vendar je pa šla z roko v žep, a v žepu ni nišla več svoje novčarke, v kateri je imela 36 kron in nekaj drobiža.
—	Sinoči je g. Igaacj Salner, stanujoči
. . v ul ci delle C ndele št. 1, prijavil pel c. »irad-sme tu li povabiti svoje I „	.. .	,	. . . .
r	n;ku v ulici Tigor, da so mu neziani tat m
ukradli za 250 kron drag »cen isti, oblike itd.
Grozdni požar. Včeraj popoludne okolu
4. ure je bil začjl gereti neki go;d nad
Barkovljam-. Pv zvani, pr ti; so gasit gasilci
Plesno vajo priredi na vse^ranako z &lavDe Poata',e' ki 80 im?li PoIdruS° uro htevo »Tržašii sokol« v čttrtek ob na. dela predao «> pog«di ogenj. Zorelo je kakih
vadni uri.
Opozarja se, da imajo ustop le vabljene
dame.
Na zdar!
Društvo slovenskih dijakov npodab-
2000 švrjaškib metr.iv gozla.
(Jkradeoi zajčki. Jakob C scatt?, stanujoči pri sv. Mariji Megdaleni zgornji šte*1. 255, je bil prijavil n« pol cijskem komisari Jj-tu pri sv. Jak« bi die 13. t. m., da so bili neznani tatovi noč poprej vdrli v njegov
Književnost in umetnost.
Br. 103. »Tršćanskog Lloyda< lista ra narorino gt spodaratvo, izlazedeg svake subots u Trstu dinosi u svom posljednjem broju od 11. veljače t. g. bogati i zanimivi sadržai.
»Tršćanski Lloyi«, preporuka se sam po sebi. On donosi članke u svim strukama narodnog gospodaretva. S trga nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, po-morac, ns bi smjeo b ti bez njega. I svratišta, kavane, gostione, čitaonice, o^d'ne, banke, obrtna i vjeresijske zadruge, je inom rieči, svi bi morali držati »Tršćanski Llovd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju naše budućaosti, našeg dobrostanja, koje je jedino sredttfo nešeg uzkrsauć«. A t > je pol,e : narodno gospe darstvo.
Pred .lata na »Tršćanski Lky U icnoai na godinu Kl 12, a na pol godine K 7 u cieloj msnarkiji austro ugarskoj. Izvan Austro-Ugarske, gdje godj bilo, godišnja prtdplati izno i 20 franaka u zlatu. Novci i pisma šalju se vlastniku i glavnem uredniku »Tršćanskog L'oydac, g. Fr. K u č i n i ć u. Trst, Via Fabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita kuca).
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Poročilo generala Saharova.
PETROGRAD 14. General Sabarov je sporočil generalnemu štabu : Dne 13. t. m. zjutraj je bil oddelek lovcev poi poveljstvom stotnika Pogrebnikova, ki se je nahajal pri Nanšinpu, južno zapadno od Banjapudsa cd treh Bovražnih Btotnij. Po ljutem boju so bili Japonci odbiti ter bo pustili na 1 cu mesta mnogo mrličev, orožja in streliva. Na naši strani je bil le en častniK lahko ranjen. Dje 11. t. m. bo Japonci v ceatrumu napadli gojzd, ki eo ga Lili zasedli naši lovci. Japonci so bili odbiti.
Admiral Togo.
TOKIO 14. (Reuterjev b'ro.) Admiral Togo je zapustil včeraj Kobe. Sodi se, da je odpotovil proti jugu.
Iz Tokija. — Rntka vojna sila v Mandžuriji.
TOKIO 14. Giaaom nekega poročila iz Liaojarg* znaša vsa ruska vojna sila med reio Sabo in Harbinom 450.000 mo?, od katerih se 280.000 mož nahtja v bojni črti. Ruske izgu e pri Heikontaju se ceni na 25 000 mož.
Grofa Tisza in Andrassy.
BUDIMPEŠTA 14. Ministerski predsednik grof Ti-za je veprejel danes grufi .1 Lilija Andrasev ja, ter 86 je žnjim pol ure razgovarjal. Grol' Andraa9y ee poda v pri-hc djjih dneh na Dun^j, (la poroča cesarju. Dan se ni do1' čan.
Dunajska borza ob 2. uri pop.
cfiprai danes
Državni dolg v papirju	lOUO lo(».7»)
n n srebru	100.71 100.70
Avsuijska renta v zlatu	119.85. tlJKSi
„ „ kronah 4•/, 100.*» 100 25 Avat. investicijska renta 3'/,° ,, 9175 Hl.75 Ogrska renta v zlatu 4%	U&80 ll^SO
„ „ kronah 4» 1	9S 10 98.1^>
„3%	8935 89 35
Akcije nacijonalne banke	l»i34. — 1^3*- -
Kreditne akcije	67*.25 677.50
London. 10 Lstr.	'240.27240 3!»/,
100 državnih mark	117.3S 117 35
20 mark	23.'0 23 "0
20 frankov	19.11 1911
10i» i tal. lir	95.r0 90^v0
Cesarski cekini	1134 11.32
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francoska renta italijanska renta 104 3^. Spanci estepieur 9187, akcije otomanske baake 59^—. Menjice na Londjn ao2 10.
Pariz	Avttr.jsJfe država« želez-«
— Lomb&rdi 93— onitirtranm t irfika	89.72
a^strijsif zlata t». 102 15, odrska 4®/0 zlatn reeta 100 05 LScricrta 505.— tnrSke srečke 130.— pur žks bar kf. 12.96, italijanske meridi-ccalne skcije —.—	Tinto 16.03 Trdna
L o p H o n. (sikler" KonaoUdlrai/ dt»ix fc9! t Lombardi 33/4 ft-ebro 23*/,8 S^ai.-kfl rc^ts 9.3/B it: liianaka re»«*H 10+: trži., diafcuct, 2°\t oienji<-e a^
Dunajp v4.2o dobodki banke--izplačila b»nt<i
—.— Trdna.
frzne. poro<5:ia 14 februvarja. Budimpešta Pftenic- april K 19 9i dn K 19 9^; rž za april K 15 44 do K 15.46 ; oves »pri! od K 1A.20 do H 22; koruza sa mai K 14 90 do K 1 [ 92.
»-•Aenica : ponudbe prednje ; i>ovp»*""eviui e dobro, trdno. — Prsjila 2^«ti0 met. stotov, za l« t st- višje — Dru za žita trdno, de oma za nezo-iko stot, vi5je. Vremt : mra:.
H a v r e, (Sklep ) Sava Hat to« goud ras«* ^a tek. mea&c po o J kg	frk, fa ma j
46.76.
New-York. fOcvi- \ Kava ttio Uofl« i i doba7C, vzdržano, 10 stot. znižanja
ham Durg. »ciKicj v\Siantos go average za morer 38—, za taj 38l/a za sep*- 39'/, za dec- 10--. Vziiža-o. — Kavu Kio nr.vad. loco bS—39 navadna reela -iO — ti asvEdtšp. Co---43—44
Hamburg. ^Srkiep ^ za narec 50.60 za april
junt 3(..80it julij 30 9 J. Staloo. Vreme: meg a.
London tiladkor iz repe suro% i-l/16 Java 16.71/«- Stali o.
Sladkor tuzemski Centrifuga! pi^.' proaa a:
K 66.50 do 68.00, za aept.mber K — -- i a--
marec-avg. 66.50 do 68.— t>'oncaaa5 ia Meli3?!-promptno K 68.30 do 69.3 J. a ajpt. K —. —.—, marec-a7g. 68^0 do 6 30.
Pariz. Rž za tekr. > me*no 16. — , rf tu marec 16. -, za marec- junij 16 50, zh m j avgust lo.— (mirjo.) — r^enica z-\ tekoči m »ec 23.— za marec 23 4). za marec-jua j 23.75 za maj-» vgmt 23.90 (ml ič o) — Moka za tekoči mesec 29.9J za mireč č0 20. za mare^-junij 30.70, za maj-avgust 30.95 ^mlaču»). — Repičuo olje za tekoči mesec 46 2>. za m »vec 4'i.2.j es maj - avgust 46^0 za se ,;e-.be - deesmber 16 7 j mirno j špirit za tekoči m^e- -4^.75 z» m*rec 1">—. zi maj-avguust 43.50 ra september - decembar 3^ 5 • stalno;. Siadsor auro/ 88® aiu no/ 57 — i73 4 (stalao be> za tekoči me^-»c 418'3 za tnirec junij 44— si
i-ladkcr zs febr. 30.—, 30.60 zf maj 3 >8 ), za

maj-avgust 4a1/*. r»nni»> Tti- —<7
za ob.o er-jaa. Vreme : dtž.
34:
trdno)
7otlAncl#Q se namestita v nekem javnem ft.aKUIIoKcl lokalu v bližini mesta. — ' Prednost imata ona, ki imata malo kavcijo. ! Ponudbe pod »Kavarna« poste restante, glavna pošta Trst.
IJaMih umetnosti .Ve.ua. na Dun.ju hlev> kjer 61 mu m ukradl, 36 domai;jh
prire ii .woj tabuven več^r v petek: due 17. t	. . . » « .
r	sajc<;v :d vto pripravo od vodnjaka. ^4jce je
tebruvarja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani ,	.
cenil on vsacfga eno krono, a pripravo sa gos: ine >Zjm Verhandhein:« VI. okraj ... lirv- , 7-	, -	, . | I voInjak 10< kron.
Ka-ernen^a^^e ft. 7. >a vaporedu je poleg
pe -k h in glasben k teč k kranjski sejrc t i Introdukcija b kranjskemu stjmu : E ia be-
-eda ud umetme! sploh, pa ud kranjske pu--.b. — Pie?.
1> brovoljni darovi v prid I. društvene črnita ike izloibs v L ubijani ob veliki noči t. I. f»e hvahžno vepre enoaj<t.
Mnogoštevilne udeležbe prosi
Odbor.
Led se je udri pod 14-letnim Alojzijem
S;1 '"em, ko je b .te. iti čez Vipavo v M rnu. To je zapaz I neki Jakob Cernic is M rna kat- reo.ii ee je po dolgem trudu p ere&lo rešit . Cernic je bil eam v nevarnosti,
da utone.
.iu/na železnica je imela v m nj!em
uprt v em letu 6t ri milijone prebitka.
Mraz t Gorici. Včeraj sjutraj okolo 7. i ure v jutro je kasal toplomer v Gjric. 7
fetip ni C pod ničlo.
Umrl je v ponedeljek v Gradcu pro i >: rttannosl »vja in tg »dovine starih umet- j D' -* na tam' ^n em v<*euČilid5u dr. Viliem
tt, v ttsrcsH 61 1 t.
Požar. — Po-kns .samomor«. It Du-!
Včertj v juro so pa orgfni fstega ko-misarijata aietovali 17 letnega mizarja R f*ela Moro, 6tanuiočega pri sv. Mar ji M-gdaleni | zgornji št. 36.^, kakor krivega ieti tatvine. Va komiranjatu je pn Muro pn>atl, da je res on ukral za ea i a drugo. N koliko zajcev da je predal nekemu vozniku, ki je vosil prot' Kat nari, in s cer p i	stotink vstcega.
Pripravo za vo iojak pa da je proda: cunjarju Josipu Maearolu v ul.ei del M.lino a "ento šf.ev. 13.
Pripravo za vodi ak je policija zaplenila cunjarju, Ktf-ulSka pa je djala pod ključ.
Trgovina.
Borzna poročila đre 14 fe>»rav:irja Tržaška borza.
Napoleoni K 19.C8— 19 11 —, anglefk- )i-e K —.-do —.—, Loudm Kratek termin K i 41 15—-'4*160 Francija K 95.40-95 60 Italija K 95 50 -ir5 4 d italiianski bankovci K —.— —.— Nemćij*
117.30—117.60. aemnki banko-*" F----
avstrijska ednotna r^nta K 100— 100 iž5 curraz-kronaka renta K 98.— f8 20 italijan^s, rer-103.l/4 103 kraditne accija K SI6 — — 17S —
državnt želesjice K Hdl--653 — Lomhn
i*9.— 90.: O Lloydov* asciie r. 70>.— — "J 10
Srečke: Tlaa K 340.---344 -, \reci* K 476
do 436. Bodenkrcdit 18«0 < 30^. - 31S — denkredit 1889 K - čl)— lur^ K 1:250 do 13-* . 0 rir&ske--jo -
oi.i »•> eo»e;*t« • iirmiiir.cT
Hi/eI™ žilne Kaifj
POSKUSNE'	.-Mil«.-.
Poiln. i »t	. t . w» ti-.o.
.DOMAČI PRIJATELJ'"
iyfrcia hCarsc jiht iti t 'prejj-(7//
Tovari® TohlžtVR
Aleksander Levi Pnzi
--ulica Tesa ^ 52 A
' atol hlSI.)
ZALOGA: PSizza Rotarf« (šolsko poslopje).
Cone. d« en ni	*
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi jo posebnih načrtih.
Uiotrovaa oealk kreiolatao la Crukc, V
Iz »Škrata« :
Dobro ga je zavrnil. — Kep'ie n je na potovanju irpil v gofet ini vroe« piva. K<» je p a5rl mu je neki k rekel : Pater, ko bi jae imel vaie
novce
Kapucin: A jaz vašo domialjives' ! Častni k : K bi potem :m - a oba ? Kapucin: N?.
Razen vesti.
Najden zlat denar. Biizo mesteca Klin
* v - j imoa p š-jo: V pt nedfljek ijutraj gau v Argavu 9f» našli železen zaboj, v ka-< se ; > v ure je v h ii Antona Bebec v Du- terem je b.lo 829 trrn«-?zk;h zlatov e podo-
Potrtim srcem naznanjamo, <Ia je naš preljubljeni or-e. tast oziroma ded, goe-pod	_
Dragotin Slavik
pO dolci in težki bolezni danes v 71 letu svojega življenja, previden s sveto-t:ijstvi v Gospodu zas al.
Zem.-iko ostanke prepeljejo dne 17. februvarja ob 9. uri zjutraj od hiše žalosti v uli<»i Chiozza štev. f>9 v cerkev sv. Antona novega in od tod na Prosek.
TRST, dne 14. februvarja 1905. Dr. Edvard in Robert Slavik, sinova. Antonija Slavik roj. Lavrenčič, sinaha. Nada, Slavoj, Slavica, Vlasta, Boris in Dušica Slavik, vnuki Posebnih obvestil ne razpošiljemo.
hAZ MNILO
za
redni občni zbor
„Obrtnijskega društva" v garkovljah
ki se bo vršil
dne 1. marca 1905
1 društvenih prostorih ob 7. uri zvečer
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Odobrenje letnega računa. Ip Kazni nasveti in predloži. ."». \ olitev od!x>ru.
ODBOR
Gostilna. T. BI A
til. \icolo Macchiavelli 34 (ex Fonii).
Toči istrska m dalmatinska vina. beli opio, posebna! § tirolska m Prve vrste pivo. "
Gorke in mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje.
N /.a dru/ino istrsko vino po 36 od 5 litrov naprej po o4.
Ivan Koscbel
prodajalnica jedilnega blaga
^aroBni
kolek je
vSobltl
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA DJ RSSPARMIO 5
MEBL07ANJE F0 NAJMODERNEJŠIH ZAHT:
KATALOGI BREZPLAČNO.
ta
TRST. — Trg Birriera vecchia 8 — TRST.
Prodaja na debelo in drobno. Moka pr ih mlinov Ogrske in Levanta. Otrobi. O es. Testenine tu in inozemske itd. itd.
* E9DB AMUS
i£
Hlev
za konje, ki se je nahajal v ulici Cecilia se je premestil na stari seneni trg (/adej vojašnice).
Proflo CO hica * 8 prostori splinom : , .Ud	lll^ct napeljanimi, vodnja-
• m in lepim vrtom v bližini cerkve v Uojanu.
Na-! »v |M»ve uprava »Edinosti«.
Zalogfa istrskeg-a vina
ul. S. Francesco d' Assisi št. 2 Prodaja na debelo in drobno.
-tr n tfraa prvih kletij iz Višojana po 36 nvč-
*-lo «'adco. osuđeno ..... „ 56 ^
Franko na dom v sodčekih od b liirov naprej. Kr.'iij r.eni n tratorjem po dogovoru. — Darilo K « 11 se lvpla«"* * istemu, kjji bi zamogel dokazati, i ■i:s je v no p' narejeno ali pomešano z dr ugimi t-novmi. j
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Barriera 2S
I
Izvrstno jedilno olje
po 23 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica di Torre hianca 45.	.
Kis, milo. sveče in soda. =====
Jedilno olje po 28 nove.
Kčor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v
Iprodajalnico
izgotovljenih oblek
I. FARCHI Barriera vecchia5
kjer se vsaki dan izdeluje ohleka ■ ..	v laitni krojačnici. _
MT ULICA CASERMA št. 6
PRODAJALNICA raanofaktur
in drobnarij, bombaževine, fustanja, izgotov-Ijenega perila, krp itd. itd. — -
vse po najnižjih cenah.
Ivan Visintini.
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
(ilavnica in rezer mi zakladi društva glasom bilance 31 decembra 1902.	-r^ct-^
Za iružna glavnica (od kcjih vplačano i 3.2<*>.OUO» .......
Rezervni zakladi dobi kov ....
zaklad proti vpa<iauju vrednosti i javnih efektov . . . Kezervni zaklad premij za zavarovanja ............
Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih od
ustanovitve društva [1K3&—1^02] „ 919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi Vsled razstrelb u lotu u kakor tudi prevozov po suhem in m rju ; -tiepa pogodbe za zavarovanje živl.enja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do soliti ali po smrti zavarovanca, d .»to otrokom itd.
4taton Zerjal
- -1ST — ulica Belvedere štev. 3 — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom v mestu, okolici in na deželi vedno sveže jedilno in kolonijalno hlaofo. tu ln inozemskih testenin, raznovrstnega olj. Pošilja na deželo na debelo in drobno.
sssssi Cene zmerne. -----
S.000.000 7.133.5^0
3.700 580
■ ■■ I
a^r-MI RODI LNICA^g
€miliju Cumar pok. friderika
Općina št. 209 zraven kavarne „AlFEllelrovia" Velika izbera in zaloga
ftip, žebljev, barv. čopičev. mineralnih vod, vinskega ipirita. voičenih in lojevih sveč. Kisline, laneno olje, navadno in diieče milo.
Restavracija
,/\iIaCi!ta di Francoforfe'
ulica Molin Piccnlo st. /j
\ .ai :m Saram Mercaflaile šler 4 iex Piazza deila Zonta toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra in pristna vina.
kuhinja vedno z dobrimi jedili - preskrbljena. ==: Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoma
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine.
FASTIGLIE PRENDINI
i od ogolunjene sladke ^kftrje)
Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI
v TKSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mej narodu i h razstavah. Počaščene se zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorijo jih vživati tufli otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfe čist iD svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj
in v Ev
ropi.
Podpirani naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril
v ni. Scalinata št. 4 (vogal nI. 6inseppe Caprin ex Crta) j|
PRODAJA LNICO z mrtvaškimi predmeti, vencev, cvetlic itd.
v velikej izberi ANGELJ BVSETTI.
Trgovci!
Dopisujte v svojih trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte vselej slovenske račune!
Odlikovana v Runu s zlato
kolajao in — zaslužnim križcem —
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
IVAN ANGELI
olioa Vincenzo Beiitni (nasproti cerkve sv. Antona novega.
Edini speci j al i-t za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev; lastna specijaliteta čopičev
za harTanje s po k ostjo.
Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. ----—------
S« ne boji nikake konkurence glede smernik oen kakor tndl izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
.1
JJJL
III
in
Izgotovljene obSeke
111
v velike«
O
za
izoeri
moške in dečke
31 i
U K K U M K K
FRAN KALASCH
popolnoma konkurenčne cene. Črne obleke oD 30 do 50 K.
pri tvrdki
v ulici Arcata štev. 9 (vogal ulice Sapone).
i 11
SIS
"ĆZ33'
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Frarelli COSULICH.
Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
mmmmtm G E H T I mi...............
tiOCO ton. odpluje due 14. februvarja v Novi York.
Potnina znaša III. razred K 165.—, I. razred K 300.—.
Potrežba in hrana (vsak <ian svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
grafični zavod
R. G. Salom
TRST	Corso štev. 2
Pečati od kavčuka, kov i m
Telefon 742
»li elastike.
Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi iti črke od čina. brona in pokosti. Fono-gratt. gramofoni, cilindri in plošče. Eliograličen papir z:i pomnoževanje s pomočjo luči. .Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko iu hrvatsko.
Pumpe akoravno mno-
gokoristnein malih stroškov so pri nas le mal. u poljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potrei oval: in kako jih nastavili. O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pump<-za vsako potrebo jj(» zrnci nih cenah in z jamstvom.
Ž I V 1 C l DIM
TRST, trg. ulica st. *
Podpisani si dovoljuje naznanjati cenjenemu občinstvu. <la je otvoril
prodajalnico manifakturnega blaga na IMT trgu sv. Ivana
V zalogi bo tlr/al tudi veliko
in
držal tudi preprog kakor tudi bo<;at Spoštovanjem
izbor
Št. 1.
izbiro perila, platenine. krp. pr.-^rinj t drobnarij-
Uiktor Bcrtolis
Fo vlaokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom
^IpatovaSka kiselica
naravna a kaličko muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tno: popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečnički anktorittti prepisuju <>vu kiselicu s najboljim uspjehom fcoii svih bolesti p-obavtiih «>rga a i grkljana proti uioz ma i reumi, kod /x-ludačnog, pluč og, grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamenca, sečfrne bol jst», zrnat h i nattklih jna a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku^aao izvrstu > i nenadtriljivo sredstvo kod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti.
Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig, c. kr. dvorski savjetnik i kr. prof. dr. S. Bosojakovič.
Nagradjena na mnogim velikim strokovnim Izložbama sa 15 zlatnih medalja.
„upravsteljst\g vrela apat0vaćke kiselice",
ZAGREB, Ilica hr. 17.
Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. C-davn 1 zastupstvo za Trst i I-siru: Jobannes Klingenberg & Ccmp. n Trstu ul. Giorjrio Galatti st 0, 1.
German i a New- York
zavarovalna družba na življenje.
Ustanovljena 1860. Glavno ravnateljstvo za Evropo:	Glavni zastop za Avstrijo:
Berlin W., Behreestr. S lastna hiša Dunaj T.. Stubenring iS lastna hiša -
Zavarovanja veljavna konce n 1. 1903.........K	503,000.0(K)
Aktiva glasom bilance koncem 1. ll)0:i.............1 01)0.000
Dohodki na premijah in obrestih v I. 100M................26,500.000
Preostanek letnega računa............'... »	l,o96.000
Posebne ugodnosti
koje nndi OEBMAHIA v NEW-70BKU svojim zavarovancem:
1. Prva dividenda se računa že v drugem letu
od izdanja police.
2.	Police so neizpodbitljive že po tretjem letu izdanja tedaj veljavne tudi, ako se je podalo krive podatke ob vstopu in če je zavarovanec umrl vsled samomora ali dvoboja.
3.	Družba sprejme tudi rizik zavarovanja za slučaj vojske, ali da bi bilo treba zvišati premijo. (Vojski podvrženim zavarovancem se odpise prve tri dividende v dotični zaklad ter
GLAVNI ZASTOP V TRSTU
se ta svota vrne po 4f> letu, ako je polica že v veljavi in ako se ne pojavi vojska v Nemčiji, Avstriji in £vici).
4. Dovoljena so potovanja zavarovancev po vsej Evropi in zapadni Ameriki, ne da bi se s tem zvišala premija.
Rezerva na premijah vsih zavarovancev v Avstriji je položena pri ces. kr. ministerijalncm zakladnem uradu na Dunaju.
ulica Chiozza štey. 4,