Posamezne Številke} N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* iduj« mlc M nma nedelj« in pnmlra^ ob 18. ari i datamooi Am tar stane » po peSii D 10*—w u »D#’- ‘ D tl*—» m ?rfatr«oe D 10“ Hvroea s« peš »ni »TASOWw MARt&OR. >rŽWeaaiaa 2te»4, Polinlna b!c?tfRlT86!6fInT. Cona danaln!« "Štev. l'S0 9in. TABOR Posamesne it*ri!ko> Navadne Dia —*75, ob nedel|ab Din 1'—v UREDNIŠTVO m «h«» » Kan bora, Jurčičeva el, it 4 L nad etropjb Telefon iatcrarb it w UPRAVA «e eekeie * aliai it 4, dmmo Telo Naslov Uradniška vlada Češkem na PRAGA, 5. decembra. Predsednik re-ublike je danes pozval k sebi šefa deželne politične uprave Černeta. Pravijo, da mu bo poveril mandat za sestavo začasno uradniške vlade. Cerny b© vlado takoj sestavil. Uradniška vlada bo le pro hoti na. Kakor liitro bo Švehla pripravil tla ga novo politično koalicijo, bo uradniška vlada odstopila. Govori se, da so bo skušal sondirati teren tndi pri Nemcih, vendar pa bi v pozitivnem primeru narodni demokrati in klerikalci izstopili iz koalicijo. HD- Rcspodarsko-trgovska šola v Zagrebu. BEOGRAD, 5. decembra. Prosvetni, minister Radič je podpisal ukaz. da se visoka šola za trgovino in promet pretvori v gospo d ar sko-t rgo vsko visoko šolo. Dosedanje triletne študije se iz-premene v štiriletne. Afera ministra Lukini£a. BEOGRAD, 5. dec. »Politika« poroča, da je komisija za preiskavo afere Thurn Taxis ugotovila, krivdo bivšega ministra dra. Lukiniča. Pred sodišče pa se ga ne bo moglo postaviti, ker ni moči dognati, »oper katere zakonske predpise se je bil pregrešil. To je isto. kalkor če je krivec pred sodiščem radi pomanjkanja dokazov oproščen. Barbusse v Beogradu. __________ BEOGRAD, 5. decembra. Semkaj je prispel znani francoski pisatelj Henri Jjarbusse. Redukcija univerz. BEOGRAD, 5. dec. Glede redukcije univerz je izjavil pomočnik prosvetnega ministra Pasarič, da sta Radie in on mnenja, da so tri kompletne univerze preveč. Glede Ljubljane še ni nič sklenjeno. V kratkem pa se bo vršila anke-t^ na katero bodo vabljeni tudi vseuči-liščni^ profesorji. Pasarič je izjavil, da mogoče ostaneta v Ljubljani filozofi-'k a to auridicna fakulteta, vsekakor pa montamstnčna. DO RTA. tj FFonm’ 4Avala j 5- novembra. Gzv.) Pariz 20.10 Beograd 9.17K, London 25.15 Berlin 123 60 p^ga 15.345, Milan 20.90. x ^ - ~ 7n'12- Budimpe- šta 0.00727, Varšava 70, Sofija 3775 Bukarešta 2.375. ' ’ Maribor, nedelja 6. decembra 1925. Leto: VI. — Številka: 278. Koroški Slovenci pred dunajskim parlamentom — Popust na Železnicah za ude-ležnike na vinski razstavi v Ivanjkov- clh je odobrilo prometno ministrstvo z odlokom z dne 3. decembra št. 37890. Popust znaša 50 odstotkov. Udeleženci morajo opremeniti vozne listke za Ivanjkovce z modrim pečatom in imajo na podlagi legitimacije, ki jo dobe na zastavisču, prosto vožnjo nazaj. Krvavi boji za klobuk. V turškem parlamentu so sprejeli sklep, da Turki ne smeio več nositi fesa To ie starokopitne Turke silno razkačilo in po vse, deželi se je začela borba za klobuk oz. fes. Turki se začenjajo politično grupirati po parolah: fes — klobuk V Rizechu ob Črnem morju je radi tega že tekla kri. Vlada je morala poslati vojno ladjo nad vstaše. I.e-ti so se uprli. V boju je . bilo 20 vstašev ubitih. V Urzerumu je bilo nekaj državnih uradnikov linčanih, ker so nosili klobuk. V Sivadu bo prišlo 100 ljudi pred vojno sodišče, ker so se preveč' upirali klobuku. Težka je pot naprej..." Prazni strahovi na Dunaj, 4. decembra. Danes tekom budžetne debate je prišlo na vrsto tudi koroško vprašanje. V naslednjem prinašamo poročilo o poteku brez vsakršnega komentarja — zgolj v informacijo &iovenskemiu obmnstvu. kako se v avstrijskem parlamentu razpravlja o položaju koroških Slovencev. Posl. dr. D i n g h o f e r (veU-nemška str.) se je hnvil z »razkritjem« dunajske »Dio Stunde«, ki je prinesla senzacijo-nalno vest. da namerava Orjuna oborožena vpasti ha Koroško(l). D»'nl je. la slovenski hujskači vedno govore o nekakem zatiranju Slovencev na Koroškem. Temm nasproti ugotavlja govornik da se z njimi postopa tako kakor z vsemi drugimi državljani, da už-iv.oio Dopo'no enakopravnost, se lahko gospodarsko in politično razvijajo m imajo, celo v dežel nefti svetu svoje zastopstvo, ki ga po volilnem izidu ne bi mogli imeti. 7 n mirno sodelovanje obeh narodov na Koroškem je značilno,‘da je slovenska nacionalna lista dobila veliko mani glasov nego svoje dni pri plebiscitu. Dežela se je umirila. Hujska pa se zlnirii 'Z Ljubljane. kajti Beograd »e Irži precej rezervirano. Govornik opozarja na nevarnosti, ki so lahko izcimijo iz teh tuj-, skarij. Govori se, da so Orjuna res pri-' pravlja za pue proti Tv o roški in namerava vdreti na nekdanje glasovalno ozemlje. če pomislimo, da ae v slovenskih listih dan za dnem hujska proti Koroški, da celo na Dunaju izhaja slovenski listki takisto piše jako ostro zoper meščanski mir na Koroškem, se pač ni 'uditi da so ne saroo ogrožene meje naše dežele, ampak da stojimo pred nevarnostjo evropske vojne. Zato smo dolžni vedeti, ali je zunanjemu ministru vsa to znano in kaj misli storiti zoper to in ali bo zlasti nadzoroval tu izhajajoči list. Nato je govoril o priključitve" cm1 vprašanju. Posl. dr. J e r * a b e k je omenil, da so Dunaju. konzuli v inozemstvu preslabo plačani in da no morejo zadostno vršiti svojih nalog. Podkancler dr. W a b e r je najprej od,govoril ha opombo posl. dr. Jerzaoe-ka. nato pa je odgovarjal dr. Dinghofer-ja o akciji zoper nedotakljivost Koroške. Dejal je med drugim: Zunanji urad že delj časa natančno o-pazuje boje zoper integriteto Koroške naperjeno akcijo Orjune. Že pred nedav nlm časom je opozoril zelo resno na to akcijo SHS vlado v Beogradu in sicer potom jugoslov. poslanika rta Dunaju, pa tudi potom avstrijskega poslanika v Beogradu. Lahko zbornici sporočim, da smo našli pri S-TJS vladi polno umevanje in nam je dal jugoslovanski zunanji minister v imenu celokupne beograjske vlade kategorično zagotovilo, da ne bo storila RHS vlada, v nobeni obliki in nobenem obsegu niknikega koraka zoper nedotakljivost avstrijskega ozemlja. — Naše pritožbe bo patan-čno proučila in preiskala ter v danem slučaju obstopila z vso strogostjo. V ostalem pa meni minister dr. Ninčič. d.n so vesti o puču neverjetne. V zaupanju, da se lahko zanesemo na zagotovilo SHS vlade, menim, da lahko izjavim', da se radi agitnefje Orjune, ki p! z vlado SHS v nobeni zveri. ni bati de bi bila Koroška ogrožena Samo oh sohi se nme. da bo zunanji urad tudi nadalje zasledoval razvoj dogodkov oh koroški meji in posvetil zadevi vso pozornost. Kar se flče na Dunaju izhajajočega lista »Kokoški Slovenec«, je dejstvo, da tumlkaj 'zbujajo nanadš ki r>a«pretnjejo zakonom TTer pa dunsleke oblastni je no poznalo slovenskega jerikai so to prezrle. Storil bom kot pravorodni rnin"ster vise. kar je frehn »In so temu listu pre-prečHo uadnllni izpadi ; Nato je Kri proračun zunanjega ministrstva, sprejet. i)a Španski diktator Primo de Ri-vera je te dni sklenil opustiti vojaško diktaturo in izročiti pode civilni vladi po-rl njegovim predsedstvom. Hkrati je podal, sledečo značilno izjavo: »Končana j_3 vojaška diktatura; začela se je civilna diktatura«. —- Kaj pa nas briga Španiia, ki je daleč cd nas in .čije ljudstvo nam ie P°* pol.noma tu jel! -r- Ne, zanima nas, gre za načelna politična vprašanja, ki nam niso_ in ne smejo biti tuja. Tudi pri nas je često slišati, da je v Španiji zavladal red, odkar nimajo parlamentarizma in odgovorne vlade, odkar imajo diktaturo. Ka-koT je videti iz zgornje vesti, se je vojaška diktatura prelevila v civilno; torej je stopil na krmilo neke vrste faši zem. In kakor skrajni proletarci smatrajo sedanji ruski boljševizem za odrešenika Človeštva, tako smatrajo reakcijo-narji na desnici fašizem za edino rešitev kulturnega človeštva^ Zato nas mora zanimati. zakaj baš Španija, »odrešitie človeštvo in kakšne uspehe ima pri temi! • 7ja izčrpnejši in kolikor mogoče temeljiti odgovor na to no zadostujejo ozko odmerjeno časniške kolone. Dotaknili se bomo zgolj nekaterih momentov. Pred mano Ježi vrlo zanimiva knjiga enega največjih mož kulturne Španije, največjoga Hvečega španskega pisatelja V. Blanco - Ib a no z a. Pisec živi, v Parizu kot emigrant, ker so mn postalo razmero v domovini iBOnosne. On. ki Poleg Mignela de Upaimuno^ predstavlja današnjo duševno Španijo je riioral zbežati prpd nasilneži in zatiralci duševne svo. bode, saj le-ti sovražijo duševno, elito, ker so sami plitvi duhovi in ignorant je. Delo V. Bla«ea - Tbanozn linam v francoskem prevodu. Prevod je naslovljen: »/''nl>ou p NTTt dčrnasepič. Tu ferreur pre4. enim lotom in je znano tudi radi tega, ker je španski kralj tožil pri francoskih sodiščih pisca, prevajalca in izdajatelja Flammariona, a je pozneje — kolikor vem — tožbo umaknil. O tej knjigi ni pri nas še nihče poročal, zato naj sladi na .tam mostu nekaj vrstic o nji. Žaf .da absurdne določbe našega tiskovni?« zakona rie dopuščajo, da bi se dotaktJT osebe, iti je po mnenju — in tudi po dokazili — V. Blase.a - Ibeanaza vir vsega političnega zla v Španiji. V poglavju o Primo. de Ri veri nam pisec obsežno opisuje sedanje desolatne razmere v Španiji, ki so posledica slabe, protiljudske monarhistične politike. — »Da, jaz kot Španec izjavljam z bolestjo .in stidom: Španija je dežela, ki je izmed vseh dežela na svetu najbolj dezor-ganizirana«, pravi pisec aa 50. strani. Zavladal je separatizem, ljudje se brigajo zgolj zase in za gmotne dobrine, so apatični tudi nasproti;vladi in politiki, če jim le »nese«. Bourbonška monarhija je napravila iz Španije,, dežele dona Quijotta (idealista) deželo Sancha Pan-ca (maiterijalista). Bogati sloji neusmiljeno. tlačijo revnejše, zato pn kažejo socialni boji same nasilne oblike. Delavstvo posega v obrambi svojih pravic po najbolj brutalnih sredstvih. Tekom 50 let niso španski kralji ustanavljali šol in z ničemur pripomogli k umstvenemu napredku naroda. Dinastična politika jo s spletkami rakcepila 'stranke in zanesla reakcijonarno politiko, tudi v armh-do. Armada je postala.svet zase, Ji itn d v svoji veri' ta-le prvi člen: »VoJsku. je nad ljudstvom in'za kraljem' prva sila v državi«. O armadi ni dovoljena v-Špa« ni ji nobena diskusija. To, je nedotakljiv svet. Štiri leta se dyora 'rt .▼ hrpgin armade pripravljal vojaški' puč. .Poraze v Maroku, ki so eafT čaistihlfepnosti in vojaške prčnotene-e visokih krofov t.er jšnd s1"'1 'i^iiLderorgaj^V-zacije^ eb vttar- , - Vu ci- vilni m ministrom in si s to zvijačo pripravili tla. Voditelj vojaških »revoluci-jonarjev« je bil Primo de Rivera, nečak maršala Primo de Rivera, ki je izdal 1, 1874 revolucijonarno vlado in restavriral bourbonsko dinastijo. To visoko sorodstvo mu je odpiralo vsa vrata in trnu prineslo sijajno karijero, ki je po svojih sposobnostih ni zaslužil. Je zelo domišljav in prepotenten mož, ki ima za sabo dolgo vrsto raznih ne baš častnih škandalov; velja kot velik ženskar, ki se celo kot diktator ne sramuje obiskovati z državnimi avtomobili izvestnih nočnih hiš v Madridu (str. 61). Človek takega značaja in takih duševnih sposobnosti kot je Primo de Rivera. toda obdarjen z drznostjo Ln nadutostjo. ki je lastna praznim glavam, je mogel samo v desblatnih, moralno korum-piranih španskih razmerah postati državni krmilar, .»diktator«. V. Blanco - Ibanez opisuje obširno delovanje vojaške diktature, ki se je omejila zgolj- na to, da zadrži z nasiljem notranji razkroj Španije, ki pa za trajen napredek Španija ni storila čisto nič, marveč ga je celo preprečil«. Izrabila je španske desolatne razmere v to, da je utrdila reakcijo. V Španiji obstoji veliko ljudi, ki so voljni sprejeti sploh vse ideje in se pridružiti sploh vsaki akciji, ne glede na njeno absurdnost. Zgovornost vladajočih generalov je dosegla, da smatra »ljudstvo« civilne ministre za tatove in meni, da je poštenost zavladala v Španiji obenem z generali. Kako pa je v resnici, o tem nam pove V. 31aeco Ibanez veliko zanimivega in karakterističnega. Kakor povsod, kjer se hoče reakcija vgnezditi, tako se tudi španski režim vedno bolj sporazumeva z duhovno reakcijo. Značilno v tem oziru je bilo potovanje španskega kralja in _ Primo de Rivere v Rjim. Govor, ki ga je čital vladar pred papežom, je spisal ^nameniti jezuit oče Torrčs. Pravijo; da je bil papež sam nekoliko osupnjen, ker tako ekstremno katoliškega govora tli bilo že dolgo slišati ne samo h vladarskih, ampak sploh iz laičnih ust. Španska je imela od tega veliko' politično škodo. Abd-el-Krim (ki je kolega Pri.mo Je Rivere, ker je podučeval svoje dni arabščino na istem španskem žavodu, kjer je služboval Primo de Rivera). je provel govor v arabščino iu ga razposlal raznim- maro-čanskim plemenom. Vsi, k> so dotlej simpatizirali s Španijo, so po tem govora stopili na stran Abd-ol-Krmia. Dogodki v Maroku tvorijo sploh posebno poglavje španske, dikjt-ajmee. Cisto po nepotrebnem so se potrošile ogromne svote denarja in tisoči ljudi so morali poginiti na afričapskih planotah. Vojna v Maroku sitane Španijo peti uptlijo-nov peset na' dan. Španiji manjka. 511.000 šol. Te šole bi se dale zgraditi za -polovico teh stroškov in bi narod silno povzdignile. A kaj je diktatorjem do narodne kulture! Treba jb prebrati ptr; 93. iji 94. omenjene knjige, da vidimo, kakšni momenti so se vpleli v maroško akcije in kdo zasluži. Mi tega no omenjamo, ker bi to bila »kleveta« omh( visokih osefc, ki so' po' našem tiskovnem, zakonu — bogve čemu 7 — zavarovane pred — resnico. Petindvajset tispč španskih mrličev — čijih kost,i_ se bele na afriškem solnem — obtožuje sedanji avanturistični'Španski režim! — 'Ali bo sedaj ?, civilno vlado boljšef Blaeco Ibanez je že v tej knjigi namignil, da Primo de Rivera pripravlja civilno diktaturo. To se je'te dni uresničilo. Samo ob sebi se ume, da bode civilni ministri zvesti sluge generalov in da na kako izboljšanje razmer ni misliti. Izživeta, degenerirana, barbarska in zaostala Španija, dežela inkvizicij in absolutističnih tiranij, a tudi dežela velikih duhov in sijajne preteklosti, je dančs ,plen vojaške kaete, ki ši je znala zsufi-.gurati moč. . . Abotno je misliti, da bo odtod sinilo .»prerojenje človeštva«, luikor. sanjajo nekatere 'omejene glave, ki jim zadostuje,, da jo kaka vlada nacionalistična in protiparlhmentariia. pa je že pluS za nfi-projdek narode ir olovoš+v". Za poznavalo,n razmer in za zgodovino je v bi-^kviu,velik ^asad,^. - —ob. »T A Tl O R« V MavUJttTtu 'Sne "K. TfereiuibVa 192$. Dnevna kronika — Sv. Lenart v znamenju veselja nad izvolitvijo prvega slov. župana. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah nam pišejo; Izvolitev dr. Goriška županom je porabilo narodno zavedno tržanstvo Sv. Lenarta za spontano navdušeno ovacijo zmage slovenske misli. Na čeltu gasilnega društva ter mnogobrojtnega občinstva sta se podala gerent Fran Rem ter poveljnik gasilnega društva Srečko Kranjc z godbo in bakljado pred hišo dr. Goriška, kjer mu je domači paivski zbor napravil podoknico, nakar je g. Rem slavil v globoko zamišljenih, pomembnih besedah dvajsetletno borlbo za narodno probudo ifl samoosvojitev. Ob koncu govora je id vas no izročil starodavne tržke ključe novoizvoljenemu županu. Zupan se je zahvalil za krasno ovacijo. Petje in godba sta zaključila uspelo elavlje in razglasila v svet, da je Sv. Lenart prišel končno v slovenske roke. — Ostanki Kolčakove armade. Londonski listi poročajo, da se na daljnem Vzhodu nahaja osem oddelkov nekdanje vojske ruskega protirevolucijakega vojskovodje, generala Kolčaka. Ti oddelki pripadajo sedaj različnim zastavam, — Nekaj oddelkov je na teritoriju Čang Čo Lina In so v njegovi službi. Nekaj jih je na Koreji v službi japonskega vojnega poveljstva, a ostanek v Šanghaju v službi mednarodnega redarstva za zaščito Evropejcev. V šalnghaju jih je 30.000. 8 milijonov zlatih dolarjev na dnu Črnega morja. Iz Odese poročajo, da so ruski potapljalci ugotovili kraj kjer leže na dnu Črnega morja zakladi z angleške ladje »Črni princ«, ki se je potopila pred 70 leti. Na ladji je bilo za 8 milijonov zlatih dolarjtev. Mariborske vesti M*rlh*r 5. decembru 19*5 m Spomenik padlih vojakom. V četrtek zvečer se je vršila seja Odbora, za postavitev spomenika, padlim vojakom. K seji so bili vabljeni tudi zastopniki raznih prosvetnih društev in strokovnjaki. Na dnevnem redu je bila razprava o vprašanju, kje naj se postavi spomenik padlim vojakom. Razprava o tem kočljivem vprašanju je pokazala, da je naš Ujet zavzel v svoji znani anketi docela pravilno'stališče. Naš Ust je namreč po vdaril. da pijeteta do umrlih narekuje, dia se postavi spomenik na mestnem po kopališču in sioer v obliki, ki jo je predlagal svoje dni g. akad. slikar Žagar. Nikakor pa ne gre, da ba stavili spomenike v vojni padlim vojakom sredi mesta, v parku ali kjerlieli drugje. Take spomenike lahko stavijo Francozi, Nemci in drugi narodi, ne morejo pa jih Slovenci in Hrvati, ker bi s tem pljuvali na lastno zgodovino. Naši ljudje so umirali »a domovino samo na strani antante ali pa kot narodni mučenci doma. Pomilovanja vredni so pač Slovenci, ki so morali položiti svoje življenje za naše na- rodne sovražnike, t j. v boju za hab-bur-ški imperijalizem; prav tako zaslužijo človeško pijeteto pripadniki drugih na rodov, ki so umrli kot žrtev vojne na naših tleh in leže v naši zemlji. Storimo, kar nam veleva pijeteta: skrbimo za njihove grobove in položimo pri prekopavanju grobov njihove kosti v . skupno grobnico. Ali vse to nima nobene zveze s spomenikom »padlim, za domovini«. Za našo domovino so umirali srbski vojaki. jugoslovanski legijonarji ter naši narodni mučenci in nihče drugi. Naše osvobojenje in ujedinjenje je za nas tako dalekovsežno zgodovinsko dejstvo, da vse drugo izgine pred njim. Spomeniki »Žrtvam zg domovino« niso namenjeni mrtvim, ki nimajo absolutno nič od kam na, ki se jim ga kje postavi, marveč so namenjeni živim — današnjim in poznejšim rodovom, — da se spominjajo naše zgodovine. Ali naj tedaj stavimo spomenike habsburški armadi 1! Tega menda gg. inicijntorji sami nočejo. Na snočnji seji je to stališče prišlo jasno do izraza: zastopal ga je v prvi vrsti vojni svečenik g. Trbojevič in ker ga je že pred tedni povdnril tudi naš list, smo zadevo na, tem mestu ponovili. Radi teh diferenc in pa ker odbor ni imel pri pravi jenega materi jata, da, bi bil lahko meritorno sklepal o mestu, kjer paj stoji znabitni spomenik, se je seja končala negativno. Vsekakor on bo najbolie. če ostrin* pri prvotnem' sklepu, da se počasti mrtve na pokopališču, kajti v postavitev javnega spomenika vojakom avstrijske vojske in sicer kar v mestu, ne bo privolil noben zaveden Jugoslovan. m XV. redna sela mestnega občinskega sveta mariborskega se bo vršila v »vedo, dne 9. decembra 1.1. ob 17. uri v prostorih mestne posvetovalnice. Dnevni red; 1. Poročila predsedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročila odsekov. Župan: Dr. Leskovar g. r. m Dr. Pivkovi »Informatorji« v »Ljudski knjižnici«. Pravkrfr izišle dr. Pivko-ve knjige »Informatorji«* ki opisuje življenje njegovih dobrovoljcev 1. 1918 v Italiji, si je nabavila. Ljudska knjižnica v* 10. izvodih, ki se bodo od danes naprej že izposojevali. (Knjižnica posluje v Narodnem domu I. nadstroje ob četrtkih in sobotah zvečer in v nedeljo dopoldne ter je vsakomu dostopna). m. Miklavževvečer društva, ,Jadran.“ Društvo ,,Jadran44 nriredi v nedeljo, dne 6. decembra , oh 16. uri Miklavžev večer v dvorahi g. Pečnika na Rotovškem trgu. Va sporedu so sledeče točke: petje, godba, humoristični solospev g. Žižmonda s soremljevanjem klavirja, zanirrrv prihod Miklavža z nebeškim automobilom in sledni:č razdelitev Miklavževih daril. Po končanem sporedu prosta zabava. Vsfop nrost. Ker je pričakovati obilno udeležbo, se opozarjajo stariši, ki bodo imeli pri sebi otroke, naj radi prostora pazi o na nje. Odbor. m Komorni koncert ge Brandlove In g. prof. Kroemerja. Kakor smo že poročali, priredi liudska univerza a so- delovanjem .viituOiinja na violini ga Brandlova in pianista g. prof. Kroemerja v pondeljek dne 7. decembra komorni koncert. Koncert se bo vršil ob 9. uri zvečer v dobro zakurjeni kazinski dvorani. Prva Učka je Sriegova violinska sonata, izvajata oba umetnika. Druga točka je Lisztov Petrarkin sonet št. 104 in kompozicija „St. Francis martsant sur les Flots", izvaja pri gla-soviru g. prof. H. Kroemer. Tretja točka je Franckova violinska sonata A-dur, izvajata oba umetnika. Koncert se priporoča sam i po programu i po dveh odličnih umetnikih. Vstopnina je zmerna. m Znakovni dan. V prid božičnice revnim šolarjem na naši severni meji se bodo nabirali prispevki tudi še v nedeljo. 6. decembra. Naj bi ne bil ta dan niti en zaveden Mariborčan brez znaka, niti eden, ki ni položil skromnega daru „domu na altar“. — Odbora podružnic CMD v Mariboru. m O zgodovini Slovenov iz sociološkega vidika bo predaval jutri, v nedeljo, dne 6. decembra g. dr. Tuma. Predavanje bo zelo zanimivo i za prijatelje zgodovine i za one, ki jih zanima sociologija in politika. Predavatelj namerava razviti posebne nazore, ki jih ima o naši stari zgodovini. Začetek ob 10V* v predavalnici »Ljudske univerze* (kazina). m Darovi Jugoslovenski Matici v Mariboru. Namesto venca na grob umrlega g. -notarja dr. Josipa Barleta so darovali Jugoslovenski Matici v Mariboru po Din 950’—: Jadransko-po-dunavska banka, podružn. v Mariboru, in tvrdka „Kovina‘, prva jugosl. meta-urgična industrija d. d. v Mariboru. Jugoslovenska matica se tem potom za darovana zneska, kar najlepše za-hvaljujej ter prosi, da se jo tudi drugi ob vsaki priliki spomnijo z darovi. m Za božičnico revnih šolskih otrok e daroval g. Vilko Loebl Din 200•— namesto venca na grob pokojnega Dr. Bar-’e-ta. Denar v naši upravi. m Zimski šport. Danes se otvori drsališče pri Treh ribnikih. Mladina in prijatelji zimskega športa se bodo zopet lahko drsali mogoče cele tri mesece. Olepševalno društvo se bo potrudilo, da bo led vedno v dobrem stanju. Vstopnina jeza otroke in dijake znižana in sicer oh delavnikih 2 Din In ob nedeljah in praznikih 3 Dih. Odrasli plačajo ob delavnikih 4 Din in ob nedeljah 5 Din. Jutri se otvori tudi večerno drsališče v mestnem parku. Pozneje se bodo po možnosti prirejali ob nedeljah na ledu koncerti. m Daljeslužeči podoficirji mariborske garnizijo prirede dne 7. decembra 1925 v Gotzovi dvorani plesni venček pod pokroviteljstvom komandanta, mesta polkovnika g. Svetoslava Stojadinoviča. K plesnemu venčku se vabijo vsi podofi- cirjem naklonjeni meščani, prijatelji irt znanci. Predprodaja vstopie od 4. dec. 1925 v trgovini Zlate Brišnik. Gosposka ulica. Toaleta promenadna. Ker je vstop dovoljen le z vabilom in ni izključeno, da se bo kdo prezrl pri dostavi vabil, se .vsakdo naproša, da se tozadevno obrne na g. Zlato Brišnik. m Loterija Jugoslov. Matice. Kakor znano, se bo vršilo žrebanje loterije Jugoslov. Matice nepreklicno dne 20. dec. Motorno kolo — eden izmed glavnih dobitkov — je občinstvu na vpogled ▼ izložbi prodajalne avtomobilov »Fiat« v Gosposki ulici, dirkalno kolo pa v trgovini Šoštarič na- Aleksandrovi cesti. Posezajte pridno po srečkah, ki se dobe v trafiki Weis na Grajskem trgu, dalje v trafiki Svetek v Gosposki ulici, v trafiki'Golež na Aleksandrovi cesti, v trafiki Pertot na Glavnem kolodvoru ter ▼ upravi »Tabora« in upravi »Jutra«. m Studenčani, ne pozabite, da pride tudi letos sv. Miklavž v Sokolski dom in sicer v soboto 5. decembra zvečer v vsemi svojem sijaju, bogato obložen z darili in šibami. Nebeška godba, prične ob 8. uri ^zvečer. Ob 9. uri bo gledal vaje studenškega Sokola na orodju. Ob pol desetih panastopi sam sv. Miklavž (pa ne na orodju!) ampak na odru ier obdari mlade in stare in prav tako kaznuje im-dobne, vsakega po njegovem zaslužen ju* Po razdelitvi daril in odhodu sv. Miklavža se vrši prosta zabava in nles, ki traja do konoa. Vstopnina 5 Din. — Darila sprejema sv. Miklavž v Sokolskem domu in sicer v soboto 5. dčcem-bra od 6. ure naprej prof i nebeški taksi 2 Din. Sv. Miklavž želi. da še prinašajo darila že takoj po 6. uri in ne še-le vrt okrog 8. kakor se je navadno godilo do sedaj. Mož ni več mlad in Ima tudi na zemlji rad red, kakor ga je navajen v ne-besih. Torej pazite, ker drugače Vas lahko vzame — rogač. m Pevsko društvo »Luna« priredi y torek 8 decembra družabni večer v gostilni Kramberger v Krčevini. Začetek ob 20. uri. Vstop prost. Vsi prijatelji društva in petja vljudno vabljeni! 1 m Kavarna »Evropa«. Dnevno ko«' eert od 21. do 2. ure. S vira prvo^rt*4 Trio Smid - Hercer - Bernkopf. in nedeljo posebno hišni razpored. CenSeme naročnike o(»o*8r‘ lamo, da smo |8m r»x»osl®*li položnico in lih orosimo, da naravnalo naročnino za tekoče lato do 31. decembra 1.1. Uprava „Tabera‘«. Narodno gledališče »Ve* REPERTOAR. Sobota, dne 5. decembra ob 20. uri sela vdova«. Ab. O. Kuponi. Nedelja, dne 6. decembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Pondeljek, dne 7. decembra ob 20. uri. Gostovanje zagrebške drame »Vragolije«. Originalni ,Opalograph* aparati in or i ginalne potrebščine ANT.RVD.LEGAT&CO..karibor, samo Slovenskaul.7. tel. 100 Miohele Cordet: 1 Težka odločitev I r V G. Li-lle, pisarniški načelnik v ministrstvu zunanjih zadev, je čakal v salonu ženinega povratka. Mirno je bral pvoje večerne novim«. Okoli sedmih zvečer mu je glas llfta, ki je udaril ob etopnioe, napovedal ženino vrnitev. Takoj nato je slišal v veži bolestno stokanje. Gospa Lillova je vstopila v salon vsa bleda, držeč se roko za trebuh in opotekajoč ee po podu. Mož je v hipu razumel, kaj ji je. Ne-fco jo je objel in zašepetal; — Ah! moja revica mala... Torej — .sedaj je prišla ura? Drgetal je od strahu in vesel j®. — Otrok, ki ga je željno pričakoval f^kozi deset let zakonskega življenja, se bo na-■posled vendarle rodil. . _ Takoj je telefonično poklical zdrav-. nilka. Goispa Lillova je onemoglo sedla na najbl-ižji sto*lec in začela pripovedo . vati, kako bo jo spopadle bolečine daleč «d do.nm, kako je zastokala pri vsakem . tresljaju avtomobila, s katerem ee je urno vrnila domov, venomer v strahu, da se ji pripeti nesreča... Njeno pripo-. vedovanje je pretrgalo bolestno stokanje; e tresočimi se rokami sta oba skušala razpeti im sleči obleko. Mož ji je o-korno pomagal, koliko je mogel in znal. Ko se je slekla, jo je vzel na roke in ponesel v posteljo. Postajalo ji je vise slabše: napadi so bili tako močni im tako pogosti, da se je g. Lille že prestrašil. Boječ se, da ne bi porodnica izgubila zavesti, je hotel poiskati kako zdravilo, k! bi jo osvežilo ia se je spomnil, da nosi žena že več tednov pri sebi takšno stekleničico. — Gospod Lille je jadrno abežal v »alon poiskal ženino ročno torbico, jo drhte odprl in vzel iz nje najprej žepni robec, denarnico, sveženj ključev, neko pismo in slednjič kristalno stekleničico z zlat nim zamaškom. Vendar pa nič ni moglo preprečiti strahotnega dela prirode: g. Lille je kle čal vos onemogel pred posteljo in šepetal ženi nežne besede. Naposled je prispel zdravnik. Na hitro roko je pregledal bolnico, se namršil. izrekel neko g. Lillu neumljivo besedo in priporočil potrpežljivost G. Lille je odšel iz spalnice v salon in ee jel vročično sprehajati semintja. Na stolcih je ležala ženina obleka. V glavo mu je šinila misel: »Ali jo bo revica še kedaj oblekla?« Mraz mu je preletel po životu. Vsi predmeti, ki jih je bil vzel iz trtfcJvice, .90 bili razmetani po mizi. Slednji J|mu je obtičal pogled na pismu v raztrganem’ zavitku. Stopil je bližje in prebral naslov: »E. P. 32. Poste restamte«. Grd dvorni ga je prijel za srce. Niti za trenutek se ni obotavljal; vzel je pismo iz zavitka in prebral z enim pogledom: »Moja mila ljubezen, ali boš. mogla priti po to-le pismo? Kako težko mi je, da Te ne morem videti... Vsak dan grem na pošto, da dvignem Tvoje piisrno. Ko ga ne bom več našel, bom vedel, da je napočili ura. Želel bi. da bi bil takrat pri Tebi in Te lola-žJ... Ali bo fant ali dbjlica? Ubogi malček^.. Otroci morajo poznati samo mater, ker je težko reči, kdo jim je o*'v. Kakor vidiš, g.e sat'm,, hkrati ra um'v-in od skrb!. Vsak t jčer grvn mimo tv*oken.,. Ah! Ko bi se že en*. kra-t končalo in bi »e lahko zopet ljubila kakor nekoč! Ali dohodom jutri Tvoje pismo, da zaspim naslonjen nanj? Georgea,« G. Lille si je želel da bi '/blaznel ali umrl. Det-et let zaupanja, deset let ljubezni, deset let sreče, deset let življenja — nenadoma pa se je vse porušilo. Vzdihnil je globoko in pomislil: »Ali je to mogoče?« Nikoli ne bo zvedel, da je njegov ta otrok, čigar prihodu na svet se je tolikanj radoval. In žena, ki ji je naklonil toliko pozornosti in nežnosti, ga je varala, sramotila njegovo ime. — Stokanje, ki se je začulo iz sosedine sobe, se mu je zdelo kakor odmev njegove lastne bolečine. Občuti] je, da ga je polagoma navdajala mržnja prevar jenega soproga, krvava mržnjia, ki umrje 6amo z bitjem, katero jo je povzročilo. Na p-ragu se je pojavil zdravnik. Potegnil je g. Lill-a v salonski kotiček in mu jel diskretno pripovedovati o telesni nepravilnosti njegove žene, o motnjah nosečnosti, neizogibni operaciji. Nenadoma je dejal, da je treba nokaj žrtvovati: ali materino ali otrokovo življenje. G. Lille se je zdrznil pred novim u-da-rcem-. Ali v istem trenutku 6e mu je zdelo, da mu je prišla usoda na pomoč. — Čez četrt ure se morate odločiti, — je re-kel zdravnik. — Dobro, — je odvrnil g. Lille, — pustite me, ds si premislim! Osupli zdravnik se mu je naklonil in odšel. G. Lillu če je ponndilo maščevanje, Dovolj je bilo, da pove dve besedi: »Rešite otroka«, pa. bi bil greh kaznovan. Ne bi mu bilo treba iti pred sodišča ali živeti še nadalje z ženo, ki jo sovraži. Dve bi uničile preteklost in mu dale prosto bodočnost. Prevarjeni soprog e® bi ubil svoje žene, marveč bi jo le pustil umreti... Nemara bi ga pozneje vendarle pekla vest, da je storil zločin... G. Lille je naslonil na šipo svoje razgreto čelo. Pred hišo na pločniku je stal neki moški. Nedvomno je bil to njeni ljubimec, ki ga je zvabilo razsvetljeno okno na njeni sobi. Čakal je čas, da za-vzame svoj prostor. Prevarjeni soprog se je spomnil besed iz njegovega pisma. Prevzela ga jo neugnana želje po mar ščevanju. Ko bo žena umrla, bo stopil na ulico in bo vrgel tenm človeku v obraz: »Gospod, vaša ljubica je mrtva«. Nato se je spomnil, da bi bilo boljše, če bi vzel ljubimca za roko, ga popeljal pred porodničino posteljo in prisilil, da on odloči o življenju matere in otroka. Tedaj se je spomnil otroka. Nikoli ne bO' izvedel, ali jo ^otrok njegov ali pa tuj... In to nedolžno bitje je treba žrtvovati, d« se reši žena — grešnica. Vistopil je v sobo, kjer je ječala že-na v porodnih bolečinah. Ležala je napol naga in stokala. Stopil j-e k nji. Porodnica je po soprogovem hladnem in obu-parnem’ obrazu razbrala, da je izvedel strašno resnico.' Spomnila se je. da je pozabila v torbici pismo. ki ga-je vzela s pošte. Na bolestnem’ obrazu se ji je pojavila groza. Hotela je govoriti, prokle-ti, ali zdravnik ji je zabranil. Vzkliknila je samo: — Oh, kako težko mi je, kako težko! G. Lillu so vdrle solze v oči. Občutil Je, da ga je zgrabila za roko ženina potna roka in znčeliai grebsti z nohti, ki 60 bili stisnjeni od groze. Občutil' je bol im strah uboge žene: počasi je osvobodil svojo robo iz n.ie-n4’ in dejal zdravniku; —• Rešite materi T8£\ Pecij® Petrovič, »Vragolije«. Dne 7. Sečembmi se vrši v Narodinent gledališču gostovanje članov zagrebške drame ge Mile Dimitrijevič, gosp. Josipa Mariči-ča z enodejankam i »V* plastih«, »Oižme in Sorodstvo, od znanega hrvaškega komediografa Pecija Petroviča. S temi enodejankami, ki jih je jugoslovanski tisk označil kot najbolj dovršene in najboljše delo te vnste so ti umetniki % avtorjem Peci jem Petrovičemi obiskali vsa večja gledališča v naši državi iji bili deležni od 'kritike in od publike uajvečje-ga priznanja. Gospa Dimitrijevi.čova in gospod Maričič sta dosegla kot najboljša interpreta Pecijinih dram in komedij višek svoje igralske umetnosti. Z Umetnikoma dospe tudi sam avtor g. Petrovič. ki bo pred predstavo imel kratko Predavanje »O erotizmu v literaturi«. Naglasiti je treba, da so bile te enodejanke prevedene v češčino in da bodo poleg »Plohe« in »Vozla«, ki so tudi prevedene v češčino na j dostojne! Še repre-sentirale našo jugosl. komedijo. Kino »Grajski kino« predvaja danes in jutri nadvse poučen film »S kinokomero okoli sveta«. rnSmi Vr Afen tt< »TORNADO«. Grajski kino predvaja prve dni prihodnjega tedna kolosalno delo ameriške filmske industrije »Tornado«. V glavni vlogi nastopa House Peters, ljubitelj ameriške kinopublike. 'm »Apolo« kino je nabavil znamenito filmsko delo »Bestija iz San Silosa«. V glavni ulogi nastopa Marko, najmočnejši človek sveta. Svetovna panorama Južna Amerika, Chile, Program »Svetovne panorame« je z ozirom na zadnjo serijo slik jako zanimiv. Slike iz divjih Cordillierov. bujne južnoameriške vegetacije, karavane snežnih polj in raznih mest države Chile .*o res uvaževanja vredne. /okolstve o Plesne vaje za starejše se vršijo v nedeljo dne 6. decembra t. 1. od 17.—20. (5.-8.) ure v dvorani »Pilzenski vir« Tattonhnchova- ulica. Zadnje vpisovanje za te plesne vaje je nedelja, ker pozneje se ne bode več sprejemalo. Volitve v občinski zastop tržke občine Sv. Lenart Sv. Lenart v Slov. goricah, 2. dec. Dne 30. novembra je izvolil novoiz-itoljeni odbor naše tržke občine soglasno »a župana g. dr. Milana Gorišeka. odvetnika prj gv. Lenartu, kot svetovalce pa SS- Srečka Krajnca, trgovca, Franceta > etzerja krčmarja in Henrika Toplaka, krojača. S to izvolitvijo je dobil trg Sv. Lenart po SOletni 'borbi prvič Slovenca za župana. Pred prevratom so se udeležili Slovenci prvič občinskih volitev spomladi lota 1904. Zoper te volitve so se pritožili deželnemu odboru, ki pa je pustil pri-, tožbo nerešeno do konca leta 1907. Takrat je pritožbo zavrnil, tako da je še le po skoraj 4 letni dobi nastopil novoizvoljeni odbor svojo funkcijo. Posledica tega volilnega manevra je bila ta, da so bide prihodnje volitve še le leta 1911. Pri teh volitvah šo Nemci z goljufijo in izdajstvom preprečili izvolitev Slovencev v I. razred občinskega zastopa. Po prevratu je odvzel predsednik Narodnega sveta na lastno pest Nemcem občinsko upravo in jo je izročil Narodnemu »vetu, ki je iK*stavi.l kot. gerenta g. Radoslava Kopica, nadučitelja pri Sv. Lenartu. Narodna vlada je ta sklep nato potrdila, in pozvala člane narodnega sveta v gerentski sosvet. Ob preobratu sta bila oba duhovnika v trgu Člana Narodnega sveta, druge klerikalne inteligence v trgu sploh ni bilo. V času. ko so se bile razmere že ustalile, se jo naselilo pri Sv. Lenartu 'nekaj klerikalne inteligence, ki je čutila potrebo da se udejstvuje tudi politično. Ker pa niso imeli zadosti pristašev, iso se začelij dobrikati bivšim* nemčnr-skiac«. Potem se je pojavil Arc: <5i«ar dela so pretežno wtffi znia' Uvodoma nam je predavatelj vzorno opisat njegovo življenje au vplive v razvoju njegovega perniškega duha, Anton. Aškerc se je rodil- 9 jun -v Globokem pri Rimskih toplicah v koča revnih sturmev. V tretjem letu ie odšel v Senožeče k teti Agati, 2e v zgodnji »lladosti je kazal velik smisel za slikovitost narave, ki je ravno v njegovi naj-bldžnji okolici prekipevala v krasotah Poleg pokrajine je nanj nplival tudi oče, ki mu je poljudno pripovedoval ra-»ne povesti. Poglavitna, zasluga, da n« jb Aškerc razvil v velikega pesnika, pa gre njegovi teii Agati, ki ga je poslala v Celje v latinske šole. Po maturi je od-s^l v semenj«*, .kjjuh temu, da ni kil preveč navdušen za duhovniški stan. — Prvo mesto je kot kaplan nastopil v Podsredi, zatem- je služboval v Šmarju Pri Jelšah. Jeršinoih in Vitanju. Vitanjski župnik ga je ovadil, češ -sigurnejša pot, da obvaruj iete lepoto ^£^avje Ya^jgk m sovpi menjavi, nani je pokazal Lhotkov godalni kvarteL Lhotka je rodom _ Cah ter je rektor muzikalne akademije v Zagrebu. Je naš zastopnik ekstremnih’ modernistov. Poslušalec 6c ne more n» 'braniti vtisa, da jo delo zamišljeno n* umstveni podlagi ter da ima namen, po* kazati vse najrazličnejše finese godal* nega stavka. In v tem oziru je Lhotka gofovo velik mojster. Vsi najraznovret-nejši načini uix>raibe toke se nam predstavljajo, nakopičijo še tehniške težko* če in rittniške rafinirahosti, skratka, vae polno zafliihii vosti i« ' duhovitosti, sanno ne nobene notranje togiike in čuvstveno-sti. V obvladanju vseh omenjenih fineri so se pokazali Zikovci spet velike nfoj-stre. Skladbo pa smo občudovali a n« uživali. In temu je veljal tudi velik 'aplavz. Kot dodatek so nam zaigrali 6« Dvorakov dingi stavek iz as-dur-irar-teta ter Griegovo romanco. Bil je spet večer pravega umetniškega uživanja. —* Žulibog-pa. ni bjl temu prim-crno obiskan. H. D, Nova knjiga dr. Pivka (Dr. Lindevit Pivko, Proti Avstriji. VII Ranic ob ramenu. Druga knjiga: Infov mat or ji. Maribor 1925. Založil Klnb do-brovoljeev v Mariborn). Pravkar je izšla iz tiska 7. knjiga ve« li-kega dr. Pivkovega spisa »Proti Ar« stri ji«. Ta žvezek obsega 120 strani, 1 karto in 11 stik. Že podnaslov »Informa* torji« nami daje slutiti, o čem pripore« dujo naš pisec v pričujočem zvezku. ______ Zvesti čita-telji Pivkovih knjig, ki jii je že veliko širom naše domovine, pi bodo lahko posneli iz samega pregleda vseibine, okoli -katerih dogodkov, časa, ljudi in krajev sc suče nadaljnje pišč«. vo pripovedovanje. Prinašamo t« pregled v celoti: Trije kolini, tri dekleta. — Kobarid« ska tajnost. — Sumljiv Alpin. -- Dr/er* ter Hcrz. — Avstrijski narednik. - Frana Kreuz na Rombonu in pri Sv. Luciji. — 24. oktobra 1917. — Kreuz na novem po« slu. — Obed pri 33. polkn. — Mnrzenaua Mazzantur. —• Obračun po vojni. — Bataljon ir, Fadule. - Znaki bližnjega ra*, pada. — Avstrija je »kaput«. — Hnlševl« ki. — Izvidniška služba v ma jn 1918. — Kaj pravi Matet — Snov za Vidmarjev« »Jugoslavijo«. —• Zveze z domačim »te« tom. ' Bilo bi odveč govoriti o sami knjigf in jo še posebej priporočati, opoZorjjrtno samo. da so dr. Pivkovc knjige, k-i se še vso dobe na knjižnem trgu usimma pri založništvu, priporočljivo božično darilo, zlasti moškim, ki so se udeležili vojne. Sezite po njih, ker »o zdravo !n ed Začetka do konca zanimivo čtivo! ... ... ■ -Q— - jprac »T A B O R V *V Mariboru, diie o.necčiM&ra-*jSZJ. ■i\6s ■*w- pecivo Izbornega okusa. X v fifti ne manjka v nobeni hišiI ' • 83S0 Josip Jurčič, Zbrani spisi Pr eri kratkim je izdala »Tiskovna zadruga« v Ljubljani IV. zvezek Jurčičevih zpraiiih spisov. Veselje je vzeti, v roke to -k rb n o .ure j e v uno izdajo. Štirje zvezki so že, nekaj Jih še .sledi, pa, bonu.) .imeli Jurčiča v. taki,izdaji..da bomo lahko nanjo po pravici pono-mi. Ur. Ivan Prijatelj jo- mojster pri taiksni. delu. Vse, kar pripravi, očitaj" okus, lertirljitost i rt Ibosratp literarno erudfcijo. Vsak. zvezek ima urednikov uvod. V p jem opiše tisto dobo .Jurčičevega življenja, v kateri so v zvezku zbrani spisi pritekli, 'izpod, rib h o vrt ega ‘peresa rrašegg prvega roniancierja. V uvodu IV. zvezka nas skrbni urednik uvaja v tedanjo dobo —, v,leta 1866—'1868 in nam ■pripoved a je, kako id' nastale te povesi kaj je vplivalo pa pišu te! jn. kakšno je :5»ilo takratno' kulturno in politično o-zračje. S fino analizo razčlenja uredni posamezne spise in kar oživi pred bralčevimi očmi Jurčičevo »duševno. delav-Bico . ' V IV. zvesku so zbrani .sledeči pripovedni spisi; povest »Golida«, zgodovinski*. povesta 'Hči '.mestnega sodnika« in .»Nemški valpet«, povesti -Dva brata«, •»Božidar Tirteljv, potem -Črta i/. življe-ai5a. polj tiča ega; agllistoi-ja-, 'povesi. iž rXVT. stoletja, »Šin kniehiškega cesarja.« ntft.elednjič povest »Sosedov V,hi«. H kou-aen »lede prednikove opombe, ki vsebn-p-jojo vse polno podrobnih podatkov, o-iiPazk in. nijglja.icv —..prave slaščice za ;<3$ter.S'rnega in kuttpriip-gn zgodovinarja. S Prijateljevo izdajo Jurčičevih >pi-‘«ov >e v naši literaturi d-osfo.ino maše ,vrasli ki nastanejo zavoljo pomanjkanja /večjih in res markantnih izvirnih *>pi-'rov nrijnovejšega datuma. Zn to izdajo naj ne bo nikomur žal denarja. >her ima trajno vrednost, —ob. ■STj f' -o- 3:;.-; • v , 'Knjige Družbe sv. Mohorja za 1.1926 ’ Brpnjsba s‘v. Mohorja na. Prevaljah je 'ppavkar razpdslala svojim udo.ni letošnji jiKnjo-žrti dar.' Med' knjigami se najbolj iodlhlsuje po pestri zunanji oblaki -star .f3$nainee slovenskih hiš — Mohorjev kole-jdar. Umetniški par — arh. Vurnik in itajegevažena. sta lepo poslikala platnice I*?. pa kaleudarij. Tiskarna je izvršila ffcjune osnutke grafično -spretno in jako jaknano. Vsebina. je' pest na. Nekoliko be-»liednristike (Pavel Perko, Milčinski. Ko-'eijar). več gospodarskih člankov, sveto-jtofoi spl« s papeževo fotografijo, zdrav-«f.ven spm in običajni Šarabonov pre-M^ed svetovnih dogodkov. Na koncu živ-Safcnje.pisi zaslužnih pokojnikov (dr. Gve-■^porič, dr. Medved, dr. Žolger) in drugo ■Btadivo. Slovenske Večernice (78. zvezek) »o gjasrfreigle in najbvžc tudi ustregle Mo-SKierjananr z zgodovinsko povestjo Frana j^^B&Iiča »V'srrajščinskem jarmu«. Pobo-fSm ljudje so dobili nadaljevanje »Apo-(«tolov Gospodovih«. S tem je ta spis za-fflJJraemj. Dobri gospodarji na kmetih Jabko zajemali veliko praktičnih lja.io-v' in nasvetov iz poučne knjige j**Tr av n i štvo«. Letos .ie izšel drugi srlo-Pisec obeta, da bo obdelal pašništvo »ivfpwebni knjigi. _!D^1 je dobe Mohorjani proti doplačilu UL, IX. in, N. ojvezek,»Mdhorjeve k-nji-5«. V oeroein,avezkn so izšli pod na-rf »Solnee in sence« zagovori Bcr-, ko,,■vere, 'ki jih je »pisat dr. P. Ar,-c-,®om5lneic. Pisec zagovarja vse,, kar ma&isti pobijajo. Zanimivo knjiga »pisala Fr. Pengov in dr. A. Bata-. iS*K »Polindna kemija« ji je naslov in pravlja: na:res pgeprost d.n.vsakomur jjiv; način o osnovnih pojmih kemi je. nej želeli. Z 9. zvezkom »Mohorjeve knjižnice« se jim je želja izpolnila. De seti zvezek pa je ponatisnil povest Iva pa Preglja »Božji mejnik«. Lepa po vest. čisto Pregljeva. Diši po istrsk grudi. Družba sv. Mohorja .je štela Sete. 38.093 udov, t. j. za 1856 map j od la n-k ga leta. Za prihodnje lelo Obeta poleg Koledar ja in Večernic z novo Jakličevo zgodovinsko povestjo Brecljevo knjigo »Čuda in tajne življenja«, Ehvlichovo »Kafoli ško cerkev« in za doplačilo knjigi; Sve ti Frančišek Asiški«, povest Marij Kmetove in Dickenrsovo »Božično pesom v prozi«, prevel J. Vidmar. Družb ine knjige urejuje pisub-M S. Finžgar. —ob ak!L —Q— Robinson-knjiga za našo mladino V založbi tiskarskega in litografične ga zavoda I. Blasnika. nasled. v Ljubljani je izšla prekrasna »Povest o Robinso nu«. ki jo je za angleško mladino prire dil Kathlen Fitzgerald, v slovenščino pa preložil mojster našega jezika Bogomil VdOvič. Knjiga je okrašena z 26 lepim Stiribp-rvnim.i slikami, ki jih je po iz vi rn i lin slike posnel litografien.i zavod založnika tako umetniško dovršeno, d so nekatere slike celo lepše izdelane kot one v originalni izdaji. Vdovičeva slo vc-nščina je izredno' lena in blagoglasna tako, da je ta izdaja Robinsona izreden ku-jižvb rlogp-dek za naš narod, kajti lab ko se trejee. da takšne knjige nima vsak narod. Knjiga je namenjena zlasti nila dini. pa tudi odrasti jo bodo brali z u žitkorn. Tudi je zelo primerno darilo za Miklavža sli Božič. Dobi se pri nas vseh knjigarnah. -O- x »Nova Evropa«. 16. številka znane zagrebške revije ima nastopno vsebino Britanske žene (M. č u r č i n). Bolnica škotskih žena pre deset godina (E. In glis). — Naj vedi dobrotvori Srbije ura-tu (Serbian Relief Fund) —č—. Carinska zaštita i naša privred-a (I. Belin). Knjige Mistovi. — »Nova .Evropa« se naroča v Zagrebu. Preradovičcv-trg 9. x »Zbori«. Mesečim revija za novo zborovsko glasbo..Urejuje Zorko Prplo-vo2. 11—12 številko * Zborov« je prinesla na«U>piie^ skladbe VL.iubavi nonia jase* (harin.'France MaroHi). —■ Nina uiiu »ordbai^carolo (Euiil Adamič). Jarfin ; 15 Ju#,!#. C A .-i J... ■ \ /*, 1, «« rt Pavle, zoren mili 'brate (Antou Dobro-nid). — Vino pjje Do.ir in Petar (A. Do broničl. v- Naj se .mati žalostiti. — Vehni vebni fijolica. — Zvedel sem nekaj novega (A. Dobronič). — Uredništvo obeta »Zbore« še razširiti ter bo imel fiat. tudi tiskano književno prilogo. Pevska drvi štva naj bi agitirala, da lii se »Zbori« -najbolj raspečavala med pevca in pev kr.mi! x .Tancz Žagar, Vrtinec. D ruma v treh dejanjih. Oder. zbirka gledaliških iger 12. zvezek. Tzdaln Zveza kulturnih štgv# Založila Tiskovna zadruga. Priporočljiva dramska noviteta zlast! za naše podeželske odre. - >t »Zvonček«. Novembei.-skn številka Zvončka ja., obelodanila mej drugimi Ganglovo pc.^m . Beograd«, nadaljevali,je; priljubljene . Vendotove planinske pripovedke Kocljeva osveth, nadaljevanje ‘ Tzpreliodov po Beogradu« z ilustra-cijanii. konec Trostove pravljice »Nej-večja žrtev . črtico Fr. Zbašnika »Miklavž«. nadaljevanje Jorasove .-Deklice iz preteklosti« in pesmi,Save Radiča. Fr. Roječa in Janka Leha.ia. - Zvonček« bodi mladini toplo priporočen! Izza dni bede strahot in Dne 29. novembra se je vršil v bivši hrvatski sabornici v Zagrebu 10. občni zbor društva »Narodna zaštita«. Ob tej priliki je, bilo društvo odlikovano. Menda je malo društev, ki bi zaslužila toliko priznanja kakor »Narodna Zaščita«. — Osnovana je bila pred 10 letimi z namenom. da ponua,ga mladini, ki so jo prizadel e strašne vojne posledice. Duša tega društva vseučiliščni profesor Šilovig je na omenjenem občnem zboru še enkrat osvežil spomine na tiste dni. Nebo odveč čc nekatere dogodke na tem mestu reproduciramo; V zimi, l. 1917- in na;spomlad 1. 3918. je,zavladala v naših revnih krajih strašna lakota. Govornik je . pokazal košček ornega kruha izza tega časa, ki ga je bil shranil kot spomin. Poslal- mu ga je neki duhovnik in napisal na omot, da je to zlato. 'Kruli je bil narejen iz drevesne skorje, praprota! in otrob. — Neki, pomorski častnik japrišel v času lakote na o-; tok Koroni o. Prosi 1 je neko žensko, naj ma kruha, da-pa ji lahko denar. Žena jei 6. Nabožni predmeti: slike in kipi, zla vsklikriila: »Kaj naj počnem z denarjem, ati stare slike na steklo, med katerimi sp ko pa zanj ne dobim kruha? A žganje potrebujem: ž njim vpijanim otroke, d ne kriče; »Mati, daj nam kruha!« Tedaj je stopila »Narodna Zaštita« na plan. Treba je bilo rešiti tisoče in soče otrok pred sigurno smrtjo od gla du. Začela se jo velikopotezna akcija reševanje otrok iz pokrajin, ki jih je prizadela vojna ali pa slaba letina z la koto. Težavno je bilo tako delo. Otrokom je bilo treba najti streho in hrano v Ba novini, kjer je bila letina boljša, rek v žici j« pa manjše, tako da je bilo nied ljudstvom več blagostanja. Številu transporti sestradanih otrok so prihaja li v Zagreb in v banovinsko Hrvatsko iz Dalmacije. Bosne in Herce go vine, Jstre. Ob tej priliki se je pokazal enodnšnost Srbov in Hrvatov. L. 1917-1.8 je »Narodna Zaštita« našla 7175 srb s k i m otrokom zavetišča na Hrvatskem Globok vtis je napravila sledeča epi zorln. ki jo je povedal prof. ŠRovic: Transport 300 otrok —- sami Srbi. Pri baja iz Hercegovine. V nekem vagonu se je vzgrudile deklica, ki so jo nena doma. spopadli krči. Ko ie prišla k sebi je povedala, da je videla nedavno okna, kako so rešili vojaški rablji nje nega očeta na drevo. Oče jo je opazil in je zavpil; »Mara. moja Mara«. Tedaj se je prvič onesvestila in debila krče. Po slej se ji je to vedno ponavljalo Muti ji je zblaznela. V Viroviiioi je deklica u mrla in prebivalstvo ji je priredilo kra sen pogreb. 22.090 otrok iz Besne in Hercegovine, Dalmaci je. Istre.'Primor ja. Trsta in Go rice.je bilo rri|epib nod brvntske strehe U ''•se po zaslugi — Narodne Zaštite«. V osvobojeni državi je »Narodna Za šilita« prevzela poleg humeritarrdh tudi 1 bplsko-pimsve-tne naloge. Njeno glasilo Narodna Zaštita«, ki en ureja prof. Gj Ra.sarvček. slovi kot izborno urejevan časopis, iz katerega črpajo mnogi in mnovi prosvetni in humanitarni ddav oi inicijative za podrobno delo medl.iud stvom. —ob. %p>jm:(h_kemiue. m proda žganje. Ona je za žganje zah- raznih narodnih običajih, kafcpr oh’ pu-® z^av:' ,t.®Sa'^a .iToha. Ca«tpik je odvrnil- da ni- stu, ki Zbirajmo narodno-umetniške predmete! Poziv mariborskih kulturnih društev. Z ustanovitvijo samolast.ne države iniauno piožiioist neovitaPega kulturnega življenja, obenem pa tildi dolžnost, razvijati po vzgledu drugih narodov kulturne panoge, kjer suio doslej še zaostali. Tu mislim zlasti.na sistematično pro učavanje naše narodne samobitnosti in na zbiranje neizčrpnega gradiva, kjer sc javlja svoje vr&f n ost narodove duše. Še do nedavna so iz naših krajev izginjali dragoceni predmeti v nemške muzeje, da se z njimi tujec ponaša. Sedaj imamo v Maribpru muzej, kjer hočemo poleg izpopolnjevanja dosedanjih zbirk ustvariti za vso oblast posebni narodopisni (etnografski) oddelek, kjer bi shranjevali vse izdelke, ki *o tipični za prebivalstvo naše oblasti,. zlasti pa' predmete narodne umetnosti, ki kažejo bolj našo posebnost kakor še tolike umetnine šolanih mojstrov. Čutimo častno dolžnost, da baš v Mariboru, kamor poleg bivšega slovenskega Štaderja težita bd-■slej še the skoro nedotaknjeni pokrajini (Mežiška dolina in Prekmurje), uredimo narodopisno zbirko, da jo lahko pokažemo sebi,'pa tudi tujcu, ko stopi iz severa tu prvič na naša tla. V ta namen so se združile k skupni akciji »aisle-dnje korporacije: »Zgodovinsko društvo« v Mariiboru, »Zensko društvo«, »Prosvetna zveza« in »Zveza kulturnih društev« ter se obračajo na vse poedine rodoljube in društva, da sodelujejo pri .tem važnem podjetju- — Pozornost se na j obrača n« vse, kar človeka spremlja od zibeli do groba, Po-sebn° feI>adajo v obseg narodne umetnosti : 1. Narodne noše, razni ujotivi na obleki. čipke, vezene, peče, pokrivala, nakit je (ženski uhani, urine verižice, kocinasti pasovi i. t. d.) ■ . > 2. Okraski na jerbasib, košarah in torbah; na čebelnih panjih, na lončeni'in kovinast.i posodi: primitivno orodje vsake vrste (pipe, klopotci, otroške igrače, tkalsko orodje i. t. d.).- Ne prezrejo naj se večkrat zanimivi izdelki raznih samoukov. 8. Starinsko pohištvo, njegova oblika, izrezljani ali barvanj .okraski na stolih, omarah, posteljah,' zibelke, preslice, kolovrati, unize, Skrinje i.t.d. 4. Okraski na hišah’: raznobarvni :pa-sovi ob zn na« jih stenah, okraski na ■polkah, vratih ip tramovih. Zanimivi ključavničarski izdelki; okraski ip napisi na stiskalnicah, sodih in škafih. 5. Vsakovrstno muzikalno orodje, ki se rabi med ljudstvom. Predmeti pri one,*ki imajo podlago in polje žolekai?te barve, slovenske (kranjske) provenience, dočitn so steklene slike z rdečo ali di;u-gobarvno podlago nemški (navadno (j-rclsilri) proizvod. Nadalje: božične jasli: ee. velikonočne pisanke z raznimi figurami, presmeei na cvetno nedeljo ni presmec.na Veliko noč (kaj ljudje nosijo k velikonoenermu blagoslovu?), sličice V molitvenikih, božjepotue podobice, medalje. Križi in kapele ob potih in cestah, zlasti »kužni« ali »turški« križi. Tipične oblike nagrobnih križev in njih samonikli napisi (ki niso povzeti, iz sv. pisma ali kakega pesnika), 7. Razni okraski in predmeti pri gostijah. krstu in pogrebih, venci, šopki, pecivo. , . Obračamo; se torej do vseh s .prošnjo, da nam najdejo in javijo osebe, ki se zanimajo za to stroko in imajo že morda kakšne zbirko: da širijo med ljudstvom razumevanje za narodopisne predmete; da jih zbirajo/označujoč kraj in lastnika: da nam jih javij0 in skušajo pridobiti. Skušali bomo. da spravimo vse Pr'" inerne predmete v muzej. Marsikdo bo tak predmet daroval; saj .pride.predmet, na katerem ostane označeno darov;?!?s-vo ime, vse drugače, do veljave v jar' nem muzeju, kakor pa če leži skrit donin v omari. Nekatere predmete bo treba odkupiti, zopet druge nam bodo lastniki prepustili, proti reverzu da ostanejo njih lastnina: od drugih bo treba dobiti dobre posnetke, kolari rane slike, fotografije. opise. K.ier pa ne bo možno n* eno ne drugo, take predmete, pa nam ja vite vsaj v evidenco, da jih morda ugodni priliki rešimo za muzej, Lepo urejeni narodopisni muzej ponos celokupne oblast i! Vse pošiljafve še naj naslovijo »Zgodovinsko društvo« v Mariboru. Zgodovinsko društvo v Marihorn. . Prosvetna zveza v Mariboru. Žensko društvo v Marihorn. Zveza kulturnih društev v Maribor*1; b b’o n a kres-u i.t.4. Sokolsko kulturno delo na deželi (Dopis iz Šmarja pri .Tcdšah)-O javnem življenju našega prijaCTie-ga trga ee je slišalo v zadujem čaem PVpT malo. skoraj bi rek]i ničesar. Zdi «« EOt bi sedaj, ko j^. zapadel prvi sneg. »pajo vse zimsko spanje. Vendar pa ni tako! Kulturno delo in družabno življ-m.jo ee .je začelo ravno v ■ poslednjem času precej razvijati in je upati, da pridemo polagoma nazaj v one prijetne razmere, ki so vladale pri nas pred par leti. Sovraštvo med strankami in strujami se ja nekoliko poleglo, ker so ljudje uv.idelb je tako stanje nevzdržno m je le v kvar tako skupnemu življu kakor posameznikom. Kar se tiče kulburne/tp. dela. se zla»ti Sokol .v zadnjeimi času prav pridno razvija in neumorno deluje. Ker na gradnjo novega sokolskega doma rad; pomanjkanja sredstev zaenkrat-ni mi-iiR* si je ustvaril Sokol v bivšdi Pu iikcvih trgovskih lokalih začasni Sokolski 3«®* Postavil si je tatn nov prav okusni gl®' d«1 iški oder z naravnost krasnimi kulisami, katere je sliika! bivšj učitelj in brat Ru d ož. Škoda m našega brata, da je "Odšel v Beograd. Za njegov trud in požrtvovalno delo n;esem. V^HTarroortr,' onTOWTTWiJ*ft T!»Klt «r t b n k*. Ustanovil se je te jesen tudi šramel-kvarleit tako imenovani »Zinkovci« ali »Ropretovci«, ki nas razveseljujejo s prijetno godbo- Kakor kaže, 'bodemo imeli v tej zimski pri j odi vedno dovolj domače zabave, dia je ne bo treba iskati v mestu. Čakamo samo še, kedaj se naši mnogoštevilni lovci postavijo na noge ter priredijo lovski ples, če tudi samo v lokalnem obsegu. V ostalem pa želimo, da nastanejo v šmarlu razmere, kot jih opažamo drugod. kjer namreč posamezna društva druga drugo podpirajo. Če pa že te ne gre, pa se naj vsaj ono dejansko nasprotovanje enkrat neha in videli bodete, da bo to vsem v korist in da bo uspeh pri posameznih prireditvah tem lepši. — Živeli narodni delavci! — Z lat e k. SLatJ S, Zanimivosti Divja romantika ob črnogor. SKO ■ ALBANSKI MEJI. Na jugoslovenisko-albanski meji bodo nastali skoraj sigurno nevarni incidenti. Vzrok je v tem, da so Albanci ujeli 3 Črnogorce, člane plemena Km£i, jih odgnali v planino Vrm-oš in jih privezali k drevesom, kjer so od lakote in mraza .___.............. pomrli. Posledice, spopadov pa ni iskati | portirali v domovino. Kitajci so ves čas zgolj v tem slučaju. Že lansko leto in pred . veeimi leti so. se doga jali, podobni spori. Pleme Kuči je sila bojevito in je ob -priliki zadnjega maščevanja oboroženo Prestopilo albanski teritorij ter kaznovalo krive in nedolžne. Tudi zbeg grozne smrti omenjenih treh, članov ee je pleme takoj dvignilo in hotelo čez •meje, da bi se maščevalo. Toda naše oblasti so bojeviteže zavrnile. Poznavalci razmer pa trde, da je ni sile, ki bi jih mogla trajno držati, kaj šele prikrajšati za sladkosti maščevanja. . .. , —O— Kitajska iznajdljivost. Nedavno so uradniki ia-eljeniškega urada v Hcholulu razkrili zanimiv in res originalen način, kako se vtihotapljajo Kitajci v obljubljeno deželo Ameriko, kamor jim je — kakor znano — vstop zabranjen. Pod palubo neke ladje, bi je bila na potu v Amerika, m našli več rakev, v .katerih so ležali Kitajski mrliči. Mrtveci so_ sicer kazali, da res niso — živi, ali ko j na prvi pogled seje zdelo čudno, 'da so bili med krstami o-stankt živeža.' Ko so si uradniki nekoliko natančneje-ogledali mrliče v rakvah in jih začeli • eucirgično preti nav a vi so opazili, da so Kitajci živi. Predramili so jih iz »smrtnega spanja« in lepo de 2 sobi, n* najpromclnej-si ulici, za pisarno. skladišče ali drugo, h« proti odkupnini pi-sarniških mobilij takžjj oddata. Na.lov v upravi lista. 261S Perfektna stenograflniastro jepi-ka. za slovenski in nem-škt je/,ik. z vet'letno prakso, ’iu® v* rfdukci e piaarni-škesra os»bja -lužbe. Cen], po nmlbe pod „Perfektna“ n* u-praTD ,Tabora«. 5604 Praktikant, začetnik, ki bi nastopil prvif. sluibo, se -prejme Naslov v upravi. 9620 J kočljivih stanovanjskih zadevah dobite .zanesljive informacije po motnost' tudi tdpomot pri stanovanjski borzi *Marstan“. Rotovži t-p. 2616 Izbira zamene stanovanj, aaasecnih sob, hiš z* takojšnjo ▼selitev pri stanovanjski borzi *Marjtan“, 5611 Prosta stanovanja, prazne sobe. lokale, hiSe za takoiSnjo ▼selitev, i«Ce stanovanjska bor--Marstan*. 2615 Salonsko pohlitva, zelo lepo, iz trdega lesa, je poceni na prodaj. Naslov pove uptav-■iitvo .Tabora". 9609 Trgovski pomočnik, voiaici- ne prost, z dobrimi spriievali iiče dsibe. Ceni ponudbe pod »Trgovski pomotnifc" na upravo .Tabora*. ' 5607 Kupim hlio s takojšnjim stanovanjem ▼ mestu ali parku, ne predrago. Ponudbe pod .Stanovanje" na upravo .Tabora". 2613 Učenec st sprejme. Vpraiati pr*. j8s- Karuičnik, Slovenska »lica 10 p Odda se Maribor, Pavlič. soba s kopalnico. KamriS a ..cesta 5, 2600 štampiljke vseh vrst in ve likosti izdeluje najcene-e Si Petan. Aleksandrova cesta 43 dvoriSCe. Sprejemajo se tudi graverska de'a. Zastopniki se iščejo. J196 Hlgijenična brivnica se vserp slojem priporoča. Postrežba čista, prvovrstna. Diski imajo' izvzemši sobote in dneva pred premikom popust. Vjekoslav Gjurin. Jurčičeva 9. 1933 Pletene jopice, bluze, telovni ke za mo*ke in ženske, sviterje ■ kostume, spodnja krila, pcleri ne, kapice, nogavice, dokole-niče i. t. d., vse iz najboljše volne, dobro izdelano in za nizko ceno dobite v strojni pletarni M Vezjak Maribor. Vetrinjska 17. 1434 r VELIKA KAVARNA SOBOTA Tvrdka Anica Iraun Maribor. Grajski trg i nudi rokavice nogavice čevlje moške klobuke kravate itd. po nafnižjih cenah 1848 Vrtnarstvo Ivan Jemec Maribor, Razlagova ulica 11, Sprejema vsa cvetličarska naro-i čila, kakor vencev, poročnih šopkov, trakov z napisi v • okusni izpeljavi v najkrajšem času. Za veselične.prireditve so na razpolago vedno sveži klinčki. Naročila z dežele potom 'pošte točna. Cene nafočnikotp zadovoljive. 2463 SvMnapamnia Maribor, Slovenska ul. 15 Od 3. decembra Južna Amerika Potovanje preko Kordilljer. iii (Jspalata prelaza v zanimivo solitrovo gorovje.' k>533 s Dlesom hasNa-JnM-iiffflia Ob 11. uri PRIHOD miKtnVŽR Delitev daril Bitka s serpentinami snežnimi kepami. in KL U B - B A R Izvanreden decemberski, program. na ladji izborno simulirali mrliče in se zadovoljili; s prav neznatno količino hrane. Ker pa so jih . zalotili najbrže ravno po skromni »južljai«,, jim je to postalo usodno. . —o— Ljudje, ki še nišo zvedeli o ruski revoluciji. Na daljnem severu, leži v Beringovem zalivu otok Veliki Diomad. K otoku je nedavno pristala vojna ladja »Vorov-sikii« katere moštvo je bilo zelo presenečeno' nad dejstvom, da prebivalci otoka, še ničesar ne vedo o SŠSR, temveč so bili mnenja, da, je Rusija še vedno nio-narhija. Celih deset let ni na obali otoka, pristala ladja, ki bi pd sveta ločenim prebivalcem zapuščenega otoka prinesla poročilo o novih dogodkih. —O— — »Za ohranitev morale«. Tudi malo mestece Colteway v državi Te resa e (A-nieri.ka) utrjuje: moralo svojih maloštevilnih meščanov, ki. eo najbrže v očeh mestnih očetov hudi grešniki. Fundamentalisti {t. j. zagovorniki Sv. .pisma, so zaplenili vse knjige, ki pišejo o razvoju človeka ali ki izražajo dvom, da človeka ni zmesi! Bog i i gline. Take knjige so zaplenili celo v zasebnih knjižnicah. Zaplenili so dalje vse romane, vse note modemih plesov in grom'Tonske 'onarinnnrcinnnnnaron Srnje in vse druge kože divjačin kupuje skozi celo leto in ,v vsaki količini 2612 D. Zdravih trgovec i kožuhovino Lilijana, Florijanska ulica št. 9 LXinannacamanmnnDr plošče, razen onih. ki vsebujejo reiigi-jozne pesmi. Gorečnost teh braniteljev vere je tolika, da so vdrli - st r n vaji ja' imiladih deklet, da. se polaste pudrov, šmink in drugih olepševalnih sredstev, ki so morali v kvar. Plen preiskav je bil svečano sežgan,- kakor nekoč v srednjem veku. Tu-dii to je najbrže <,amerika-nizacija», njen končni'cilj pa je taka »morala«, da bi šlo bogatim kar najboljše, reveži pa bi se naj tolažili z onim' svetom-... ■ POSLANO/) Poživljam vse stranke, stanujoče v hiši Trstenjakova uh 2. (personalna hiša 4), katere so pisale, ali se podpisale na dopisu, v katerem dolžijo mene, mojo soprogo in cet-o družino neresničnih stvari, da mi v roku 14 dni sodnijsiki s pričami dokažejo. Ako tega ne storijo, jih imenujemo zahrbtne lažnjivce in razdi-ratelje zakonskega in družinskega' miru. Na dan z resnico! Maribor, 4. decembra 1925. Anton, Marija Kaiser.. Maribor, Trstenjakova ulica št. 2. *)^Za gornjo izjavo odgovarjajo v smislu člena 34. poglavje Vil. tiskovnega zakona zgoraj podpisani pisci te objave. Opomba uredništva. « m ifiamRoti«* mdeča vsebine polna, aromatična, čista CJndo - Cey Ion čajna mešanica naj finejših izbir, pri lahkem poparku brez 'priročnem z smetano priporo čljioa. Vabilo na izredni občili zbor PogGfiSnfce v Mariboru, r.z. z o. z. ki se vrši z nedeljo 20. decembra 1925 ob 10. url v sejni sobi Posojilnice v Narodnem domu. DNEVNI RED: 1. Izprememba pravil. 2. Slučajnosti. V Mariboru, dne 5. decembra 1925. ‘2635 Načelstvo, Vsak mesec riovookleko si jahko kupim, ker kupujem posodo pti Vlclju, Glavni trg 5. njf hpežna in se ne polomi, proizvoda, nadalje IluJžefS’ *,Urn,jev° iz na°: boljših tovarn ter slekleno. porcelanasto m knmenito robo Po skusite tudi Vi sdseda ih vem da mi boste za nasvet hvaležni’ ob 12. ur?. Vsaka dama dobi spominček. Murska rita se dnevno peče v Dalmatinski klet? Maribor, Mesarska ulica 5. 2632 Povodnik. Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blagu dokler traja zaloga znatno znižal lifP^lZm«kih<,hW'k0m, f?p!,c sr*Jc- spodnjih hlač, jegerovega pc hi«7 ^fllov trJkn^ n0V’ robčkov> kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, fine parfumerije in drugega blaga. Stranke, katere.kupijo čez 50 Din blaga dobijo razven znižanja' cgne tudi 10% popusta. 2196 B.Veselinovič in Komp. Maribor. Gosposka ul. 26 Vašim dragim boste napravili največje veselje z Vašo sliko katera je tudi najcenejče b o žično darilo’ a«s Foto-AteUe Vlašič, Maribor, Gosposka ul. 24 2596 Cogtlac Medfcjrial Palace-Creme Liquere najbolje, se priporoča | Leseno pohištvo Železno nohištvr Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge u Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje po izredno nizkih conah * *al)«i pohištva Karol Prels Maribor Gosposka ulil ca št. 20 (Pirchanova hita) Svoboden ogled! Ceniki brezpiačnol 11 kakor juvelov, zlatih in srebrnih predmetov, različnih ur, salonskih okraskov v pravem alp. srebru in pravem bronu priporoča R. Bizjak, Maribor, Gosposka ul. Na obroke! Manufakturo in konfekcijo, obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne kr.oiaCntce proti ugodnemu odplačevanju na obroke dobite edino-le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. MARIBOR * TAYT£NBACXeVA ULICA 2 / isis '621 sedaj po 10-12% nudi ..Mojmlr", reg. kreditne In stavbna zadruga z o. z„ Maribor. Rotovški trg. Sprejema tudi od nečlanov visokoobrestovane hranilne vloge sedaj po 8 -10 %. Za mla- dino in male hranitelje najmanji vložki od 10 Din. SUKNO za obleke, frak, smoking, za damske plašče vseh vrst MODNI PREDMETI vedno najnovejši r najlepši izbiri ZOIS Jos.Karničnik Slovenska ul. St. 10 r Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo KARO-čevlje Lastne delavnice. MARIBOR, Le najbolje in Solidne cene. testa it. 19 najceneje! tovarna strojev, livarna železa in kovin 2236 Hitite! Hitite! Podrobneje informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Orožnova ul. 2, pritličje na levo. Radi pomanjkanja prostora prodajamo iz našega oddelka na dobelo po tovarniških cenah: Sukno za obleke, siikno za ženske plašče, moško sukno, kazane, šifone, posteljne, preproge, cefire, frenche delene, etamine i. t. d. Dolcek i Marini, Maribor, Gosposka ulica 27 Tiakar: »Mariborska Tiskarna« v Maribora, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabor««! predstavnik: Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Mariboru Stran «. »T A P D TS V WarW