Štev. 6. V Mariboru 25. marcija 1885. VI. tečaj.
List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. (lan vsakega meseca, ter velja za celo let« 3 gld., za pol leta 1 gld. «0 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. — Kokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (t'rankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravniStvu: Relserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina: Kako bi si slovenski učitelji materijelno opomogli. — Presigec ali cvotnonedelj-ska butara. — Leopold Volkmer. — Opazke o novi slovnici Končnikovi. — Slovansko poglavje. — Književna poročila. — Dopisi. — Novico in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu.
Kako bi si slovenski učitelji materijelno opomogli.
(Konec.)
Na vsak način mora tudi učitelj gledati, da spravi svoje otroke mej boljši s\et, da pošlje svoje sinove v višje šole, v učiteljišča, v srednje, obrt-nijske ali kmetijske učilnice. To že zmore učitelj navadno tudi s svojimi dohodki. In ako je učitelj svojega sina vsaj nekoliko v srednjih šolah izšolal, storil je svojo dolžnost kot omikan oče. Večje skrbi mu nalagajo dekleta. Za njihovo omiko zadostuje skoroda dobra ljudska šola, zlasti če se za njih previdno vzgojo in izobraženost briga poleg očeta, učitelja, še omikana mati. Znano pa je, da je pri dekletih poleg omike treba še nekaj, kar se pod palcem prijetno čuti. Tudi za to skrbe dobri stariši. Toda kje to dobiti, ko se prihraniti kaj ne more? Iz te zadrege pelje še ena pot, katera človeka nekako sili varčevati in štediti. To so zavarovalne družbe; in k solidhim zavarovalnim družbam pristopiti, svetujemo tudi učiteljem. V tej zadevi pa je za kranjske učitelje najboljše, da pristopijo h kranjskemu „vdovskemu učiteljskemu društvu".*) Glejte tovariši slovenski! Pisatelj teh vrstic je že tri leta pri tem društvu. Eecimo, da ga smrt pobere, pa se njegovi družini v denarnem obziru ne bode tako hudo godilo, kajti poleg pokojnine iz javnega penzijskega zaklada dobivala bode vdova 100 fi. otroci (5) pa po 25 gld. na leto od „vdovskega društva". Ali 225 gld. ne bode lepa podpora! Ostane le še nekaj vprašanj rešiti: Kako bi prišel učitelj, da bi svojim hčeram pripravil nekaj dote, v slučaju, ko bi se omožile pred ali po smrti očetovi. Naj zavaruje učitelj koj mlado svojo hčerko pri zanesljivem društvu, in kot tako bi si jaz dovolil na tem mestu priporočati „uradniško društvo" („erster allg öster.-ung. Beamtenverein") v Beču. To društvo je zelo bogato in ima pri raznovrstnem zavarovanju, kakor pravi in dokazuje najnižje tarife. To pa je tudi jako verjetno, kajti društvo šteje neizmerno število družabnikov, (raznovrstnih uradnikov, profesorjev, učiteljev itd.), od katerih je moral vsak plačati dva gld. društvenine, ki je z obrestimi vred narastla do
*) Štajersko vdovsko učneljsko društvo v Gradcu enako vpešno deluje in ima že tudi lepo glavnico že.
velikega kapitala. Ce učitelj k temu društvu pristopi, plačati mu je dva gld. udnine, potem se pa lehko udeleži pri katerem kolom oddelku društvenega delovanja.
Ako ima hčerko, lehko jo zavaruje za neko svoto, recimo 500—2000 gld., katere naj ona potegne, kadar bode stara 20 ali 24 let. V ta namen mu ne bode veliko na mesec plačevati. Lehko pa tudi učitelj svoje življenje na vse mogoče načine zavaruje. Svetovati je pa posebno učiteljem ljudskim, katerim se predplače ne privoljujejo, če so še tako potrebni, da pristopijo k „štedilnemu in posojilnemu konzorciju" tega društva. Pri tem oddelku plačuje ud uradniškega društva po nekaj forintov (2 for.) na mesec tako dolgo, da znaša njegov delež 50 gld. Od tega zneska dobiva obresti in je deležen dobička pri konzorciju. Poleg tega pa ima pravico, da mu konzorcij posodi v potrebi primerno svoto, ako ima še zanesljivega poroka.
Kaj dobro je tudi, da se ud uradniškega društva udeležuje pri bolniško-podpornem oddelku njegovem. Družabniki tega oddelka plačujejo neko svoto na mesec ali leto, a v slučaju bolezni dobe podporo v denarjih in brezplačno zdravniško pomoč.
Pri uradniškem društvu, ki daje tudi drugovrstne podpore svojim udom, štipendije za toplice in podpore za šolske potrebščine, je udeleženih že veliko avstrijskih učiteljev. Iz najnovejšega poročila tega društva posnamem, da je 1884. 1. 1636 oseb iz učiteljskega stanu pogodbe sklenilo z uradniškim društvom in te so zavarovale 1,104.482 gld. kapitala in 2968 gld. rent. Od kar je uradniško društvo,- izplačalo je za 301 umrlim učiteljem 349.070 gld. Za ta kapital so bili pa vsi le 66.030 gld. zavarovalnine vplačali. Razen tega so se delile dobrote tudi učiteljem. L. 1884. je dobilo 25 učiteljev topliških podpor za 1660 gld., 22 učiteljev za šolske potrebščine 650 gld. in za druge podpore se je učiteljskim društvenikom izplačalo 756 gld. lanskega leta. Dobro je torej, ako posamezni učitelji k temu društvu pristopijo, zlasti če se drže obljubljenih obrokov pri vplačevanju. To je pa pri slabo plačanih slovenskih učiteljih le tedaj mogoče, ako se obvežejo, da majhne majhne svotice v mesečnih obrokih plačujejo.
Veliko boljše je pa, ako učitelji pri posameznih učiteljskih društvih sklenejo, da pristopijo k uradniškemu društvu, kajti potem doneske pobira od učiteljev vodstvo učiteljskega društva, ki dobiva zato nekaj procentov.
Zdaj je v Avstriji poleg velikega števila posameznih učiteljev pristopilo korporativno k uradniškemu društvu že 10 učiteljskih društev, namreč: 1-nemško-deželno učiteljsko društvo v Liberci. 2. koroško učit. društvo v Celovcu, 3. učit. društvo v Pottendorfu, 4. učit. društvo „Volksschule" v Beču, 5. učit. društvo v Opavi, 6. učit. društvo v Crnovici, 7. mor. učit. društvo v Brnu, 8. pedag. družba v Opavi, 9. dol. avstr. dež. učit. društvo v Beči, 10. učit. društvo v Salcburgu in 11. učit. društvo v Lincu, — Vse te zadeve nadrobno razlaga knjižica, katero je spisal pod naslovom: „Zur Selbsthilfe der Lehrer" mešč. ravnatelj Kopecki v Beču. To knjižico dobi slehern brezplačno, če se zanjo oglasi pri uradniškem društvu v Beči. (IX Kolingasse 15). To društvo tudi ponuja učiteljem prejšne letnike svoje (obširne knjige) „Die Dioskuren"
brezplačno. Ima pa uradniško diuštvo v glavnih mestih vsake dežele svoje lokalne odbore, ki imajo velik delokrog in veliko denarja premetejo. Pri Ljubljanskem lokalnem odboru je bil predsednik pokojni deželni šolski nadzo.nik g. K. Pirker. Zdaj pa predseduje temu lokalnemu odboru namestnik, g. J. Smolej, zdanji deželni šolski nadzornik.*)	I. L.

t Presmec iili cvetnonedeljska butara.
E t n o g r a f i č n o • n a r a v o p i s n a črtica.
Spis. Iv, Koprivnik.
„Nekateri so razgrinjali svoja oblačila po tleli, drugi pa so veje sekali z drevja ter je stlali na pot."
Sv, pismo.
Je to vesel čas, ko zbirajo dečki in mladenči les za butaro, katero neso na cvetno nedeljo v cerkev k blagoslovu. Že teden dni poprej si nabrusijo žepne nože, da narežejo z njimi potrebnega šibja za presmec. Pa je tudi treba gibati rok, kajti presmec bode na cvetno nedeljo kazal, kaj da premore moška mladina te ali one hiše. Lepše ko je presmec sestavljen in vrejen, lepše ko je povezan, več veljajo fantje dotične hiše. Presmec pa tudi kaže imenitnost hiše sploh, kje se je povezal. Kočarji prineso v celkev snopič, ki je le par pedi dolg, na navadnem kmečkem posestvu se je spletei reženj dolg „žegen", pri imenitni hiši pa so sestavili tako butaro, da sta jo dva krepka fanta komaj prinesla na rami do cerkvenih vrat. V Zrečah in Konjicah sem videl presmece, kateri so, sloneč na zvoniku (v cerkev niso mogli z njimi) sezali blizo gor do zvonikove line. Tiuli to ni vse eno, kdo da bo nesel snop k blagoslovu; navadno ima to čast najpridniši izmed fantov, kak malopridnež ga ne dobi v roko
„V butaro", tako poroča č. d. dr. Pajek v svoji prezanimivi knjigi, „Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev", se dene: dren, iva, hudobika, čr en sija, ledeni les pa leske v; v vršič vpletajo sabinsko brino (juniperus sabina, žegenpan imenovano), ali pa borovico. V Spitaliču in Konjicah de vaj o v sredo butare hren".
Na južni strani Pohorja se še rabi, posebno za vršeč butare pušpan (Buxus sempervirens), v savinski dolini pa „sveti les" (Hex aquifoliurn.**) Na južnem 1'nhorju pa n. pr. ni v rabi borovica, isto tako ne „sveti les" in „ledeni les"; „svetega" lesa in „ledenega" lesa ljudstvo na Pohorju sploh ne pozna, ker tukaj nobena teh dveh rastlin ne raste. Leskov tudi ni Pohorcem bistveni del butare. Spleta se med drugo šibje samo tedaj, če ni bilo mogoče „pravega lesa" dojolj nabrati.
V obče menda smemo trditi, da pri nas na slov. Štajerju (kakor najbrž tudi drugod po slov. zemlji) ne spletajo butare v vsakem kraju iz ravno istega materijala, nego da se nahajajo glede porabe „lesa" za butare krajevne razlike.
*) V Mariboru obstoji tudi lokalni odbor uradniškega društva, načelnik štedilnemu in posojilnemu konzorciju je professor na realki J. Jo naseli.
**) Zadnje poročal g. nad učitelj Praprotnik.
Kje n. pr. „ledenega lesa" ne poznajo, ga seveda tudi ne rabijo; druge rastline, kakor boroviea, pušpan in leska pa zopet niso povsod običajne, tako da moramo razločevati med materijalom za presmec bistvene in krajevno običajne sestavne dele.
Prvim bodemo, brez da preveč zgrešimo, smeli prištevati dren, ivo hudo-biko črensljo in sabinsko brino; drugim, t. j. krajevno običajnim (oziroma pogojnim,) pa „ledeni les", „sveti le*", borovico, pušpan, hren in leskev.
Prezreti tudi ne smemo, da so rastline, katere se jemljijo v presmee, ali zimozelene, t. j. take, ki so po letu in po zimi zelene („ledeni les", „sveti les", sabinska brina, pušpan, boroviea). ali pa take, katere rano v- pomladi poganjajo, kakor iva, dren. črenslja in leska; izjemo dela le budobika,
Vežejo se butare s tankim srobotjem, pa tudi s tankimi vrvami in motozi. V nekaterih krajih še presmece opletajo z rudečimi, belimi in pisanimi fraki, tam pa tu navisijo nanjega tudi pomeranč.
Blagoslovljen, presmečev les Slovenci mnogovrstno rabijo. Nekaj šib vtaknejo na podstrešju za streho ali pa v sobi pod tram, ali tudi za kako podobo, da varuje les hišo in njene prebivalce nesreče. Tudi v hlevih se hranja blagoslovljen. Ko žene pastir v pomladi živino prvikrat na pašo, dobi blagoslovljeno šibo iz butare; potem jo hrani v hlevu. Če se pripravlja po letu k hudemu vremenu, zažgejo na žarečem oglju blagoslovljenega lesa, da bi pregnal dim viharje ter varoval hišo strele. Na cvetno nedeljo popoldne vsadijo (na Pohorju) na vsako njivo šibo iz presmeca, da bi storila njivo rodovitno ter zabranila poletu tam nevihto in točo. Zrnju, ki ga peljejo na njivo, da ga nasejejo, pridenejo blagoslovljenega lesa, da se rajši cimi in da se žito boljše obnese. Prej ko posadi gospodinja velikonočni kruh v peč, zažge blagoslovljenega lesa na ognju, da se ji kruh lepše speče. Sploh rabijo Slovenci blagoslovljen presmečev les tam, kjer prosijo božjega blagoslova in sreče, ali pa tam, kjer bi radi zabranili kako nesrečo.
V sledečem še hočemo rastline, koje se jemljejo v butaro, malo natančneje ogledati in popisati.
1. Dren, (Cornus mas, Kornelkirsche) je obče znano drevo. Meseca, marca, ko še malo zelenega vidimo po travnikih in polju, je dren že ves v cvetju. A njegovo listje še mirno spava v varnih brstih. Bumeni cvetici so združeni v košate šopke, koje obdajajo na dnu štiri široki ovojni listi; ti listi so bili nežnim cvetom po zimi topla odeja. V vsakem cvetu je razločevati 1 pestič s podcvet.no plodnico, katera je na zgornjem koncu obrobljena s čvetero-listaatim vencem in 4. prašniki; na vrhu pa nosi 1 vrat s široko blazinico na dnu ter z brazdico na koncu. Sad, drenolica imenovan, je temno rudeča, podolgovata, koščična jagoda. 15 mm dolga in 8 mm debela. Drenolice se sirove vživajo ter se vkuhujejo. Posebno priljubljene so Turkom. V Carigradu in drugih turških mestih se na javnih trgih prodajajo, kakor pri nas črešnje, slive in drugo sadje. Celo neko hladilno pijačo „šerbet"*) pripravljajo iz drenu-ličnega soka. Iz koščičic delaje moleke. Čislan jo zaradi svoje trdosti in vlaž-
*) Pod tem imenom šo imajo nekaj drugih pijač.
nosti tudi drenov les ali drenovec. Rabi se za kolesne zobe pri strojih, za cepce, palice, teležnike, toporišča, kije, črevljarsko klinčke itd.
2. Iva ali giva (Salix caprea Sahlweido). Kdo bi ne poznal ive z njenimi belo kocastimi rnačicami, kojih je drevo v pomladi, prej ko se še prikažejo listi, vse polno. Iva, kakor sploh vrbe, katerim pripada ta rastlina, raste najraje ob potokih in rekah, nahajamo jo pa tudi po gozdih in mejah, kjer je vlažna zemlja. Včasih ostane iva nizek grm, včasih pa zraste v več metrov visoko drevo. Les njen ni kaj vreden, šibje njeno pa rabijo pletarji za koše. jerbase in čajne ; pastirji delajo iz njih piščalke in „fagote" ter jo na paši tako z a krožijo na te instrumente, da še prekose se svojo godbo neapolitanske piskače. A'ko se cfrevösu ali grmu posebno streže, se določene šibe toliko zdebelijo, da se delajo iz njih posodni obroči. Veliki ivini listi, ki se pa še le prikažejo v pozni pomladi, so na koncu malo zavihani; na gornji strani so goli, spodaj pa kosmati; rob njihov je plitvo krpast, dno pa oblo. Poleg kratkih listnih pecljev sede majhni prilistki. Še bolj ko les, šibje pa listi nas zanimajo mačice. In kaj so mačice? Nakupičeni cveti na kratkem, debelem in mesnatem cvetnem vretencu. Vretence nosi mnogo drobnih lističev, ki so vsi gosto kosmati in ti lističi dado celi tvori ovo k o c a s t o, m a č a s t o obliko. Če mačico natančneje preiskujemo, zapazimo na dnu vsakega lističa nek mesnat zobič; med listkom in zobičem, (slednji je morpholognično nerazyit perigon in se me dni k zove), molita 2 prašnika z rumeno prašnico kviško. Dokler ni maeica razcve-tena, se prašnika tesno prilegata vreteničnemu lističu in lističeve koče ovijajo vso mačico — inačica je bela — ; ko se pa inačica razcvete, se lističi vsled podalšanja vnetenea razmaknejo in prašniki z rumenimi prašnicami šinejo navzgor ; inačica se našopiri in o rumeni.
Vsak vretenični listič z mesnatim zobičem na dnu in s prašnikoma predstavlja nam poedini cvet, Znano pa je, da so bistveni deli vsakega popolnega cveta prašniki in pa pestič; a slednjega v tem cvetu zaman iščemo, in če bi tudi vse mačice preiskali, pestiča bi ne našli. V teh kocastih inačicah so tedaj le prašnični cveti. Kje pa so pestiči? Ti so Da drugi i vi, na ivaku, kakor narod pravi. Ta pa nima toliko kocastih mačic, nego bolj zelene in v teh zelenih mačicah so sami pestiči. Vrejene pa so zeleno mačice blizo tako, kakor ove kosmate, samo da stoji za vreteničnim listkom namestu dveh praš-nikov 1 pestič in da so listki s krajšimi dlakami in redkeje poraščeni, kar pouzroči, da je cela mačica mesto bela, bolj zelena. Listje, šibje in vsi drugi deli tega drevesa (ivaka) so pa popolnoma taki, kakor pri ovem, ki nosi kosmate ihačice;'in kako bi tudi ne bili, saj sta obej drevesi iste vrste rastlini, samo da ima prva v mačicah samo prašnične (moške), druga samo pestič ne (ženske) cvete.
Moško in žensko drevo stojita včasih po celo uro in še več narazno. Vsled tega je oploda, t. j. oprašenje pestiča s prašničnim prahom zelo težka; bila bi v mnogih slučajih popolnoma nemogoča, če bi je žuželke ne posredile. Medniki na dnu vreteničnih listkov v mačicah (prašničnih in pestičnih) namreč izločujejo obilo nekega sladkega soka. Ta sok prbabuje razne žuželke, če pride žuželka srkat medico na moško drevo, se brusi okoli prašnikov in ti jo vso posujpjo s cvetnim prahom. Frffoč odleti zdaj na žensko drevo in se čohne
tukaj zdaj ob ta, zdaj ob drugi pestiö preiskujoče pestične inačice in oplodi na ta način pestiče. Kdor ne verjame, da je tako, naj le opazuje lepega pomladanskega dne cvetočo moško ali žensko ivo, videl bo, kako je na drevesu vse živo bučel, čmerljev in drugih žuželk. Gosti pa vedno odhajajo in novi dohajajo. — Nekaj dni pred cvetno nedeljo opazoval sem lanskega leta — bil je krasen dan — med 11. in 12. uro pred poldne srednje veliko (moško) ivo, ki je najlepše cvetela. Stal sem le 3/4 ure poleg drevesa in naštel na njem 32 bučel, 6 čmerljev, 1 oso, 2 metulja in nekaj mulj.
Plod ive je glavica, napolnena z mnogimi, zelo drobnimi semenci, vsako obrobljeno spodaj z vencem dolgih, mehkih dlak; vsled tega lahko prenaša veter zrnca s kraja v kraj. "Kazen po semenu se še plode Ive j)o šibah, kajti ivine šibe koj prirasto ter obzelene, ako je vtakneš v vlažno zemljo. Ive, ki jih nahajamo blizo hiš, da dajejo šibje za presmece, so ljudje večinoma na tak način zaplodili.
3. Huilobika (Viburnum latana, wolliger Schneeball) je precej velik, močno razvejen grm in raste po gozdih in gozdnih parobkih med rakitjem. Listi, kateri nasprotno.stoje, so jajčasti, debeli, po robu zobčasti. na spodnji strani grbančasti, nekako močnati in sivi; močnato je tudi mlado šibje. Majhno ter lepo belo cvetje je združeno v grozdne kobulice. Čašica in venec imata po 5, blizo do roba vzraščenih listov, po podobi je venec lijast; prašnikov je tudi 5, pestič je 1 z dvema brazdicama. Plod je podolgovata jagoda s koščico; sprva je zelena, potem rudeča, konečno črno rodeča. Hudobika cveti meseca majnika. Njeno sestro, navadno hudobiko (T. opulus) nahajamo po sprehajališčih. Po mnogobrojnem, v kroglo združenem belem cvetju (zato nemški Schneeball) jo lahko spoznamo.	(Konec sledi.)
-.££<3$,-
Leopold Volkmer,
veseli pevec Slovenskih goric.
dr. Jožef Pajek.
Štev. 7. Hrast ali žalostno ločenje.
Po Volkm. rokopisu „Zmes" str. 19 — 23. V Murkovem izdanju stran 141., štev 12. Jak. Košar je pesen prepisal pod štev. 70, in pristavil: „Hrast od enega kmeta podert zavoljo enega gospoda, kteri je pod njim pesmi zlagal. Zapojeno na den sv. Gerce 1813." Prane. Ks. Pesserl jo je prepisal v II. zvezek svoje „Slovenke vesele" na str. 29. z opomnjo: Derstenik se imenuje kraj ne daleč od župne cerkve Vrbanske pri Ptuju, kjer je ov hrast stal, čegavor senca je bilo najlubše bivališče našega pesnika." Kakor mi poroča č. g. Anton Dru-zovič, se je Pesserl rodil v Marburgu 3. decembra 1809. leta; posvečen je bil 28. julija 1833. 1. V „Maria Trost" pri Gradcu je_ kaplanoval 1834-1837. Takrat je prišel v Ptuj, kjer je ostal do 1. 1841. Od te dobe pa do svoje smrti, 17. marca 1848. leta je bil nadarbenik v hiši „za uboge in onemogle" v Gradcu. — Natisnena jo pesen od hrasta tudi v „Drobtincah" 1853, str. 122.
1.	Ti lep, visok, košati hrast * Se v Dersteniki1) paseš: * Ead da on tebi svojo mast, * Da njemi velki zniseš: * Že dosti let on te redi, * Ti zrasa si debeli, * Od te so njegvi sosedi * List, želod, skipek3) 'meli.
2.	Na tvojem seli tam stojiš, * Ka't kral sedi na troni, * No nespre-meknen dol glediš, * Kak veter drevje goni. * Nevihte se ti ne bojiš, * Da drugo drevje stere; * Ci ti le z listini zašumiš * Se k časi proč pobere.
3.	(Je gromske strele silna moč * Te 'moti k svoji šali, * Njoi veržeš treske ta, rekoč: * To 'maš no se oskali. * Žge delavce od sonca luč, * Da
, nemrejo prebiti, * O poidmo, je vseh eden guč, * Ta k hrasti se hladiti.
4.	Pod toboj t senci vsi v okrog * Dol sedejo na trati, * No zdehnejo: nam žegnai Bog * Kruh, mleko no šal atol * Jaz sam, či me žgalina3) 'ma, * Grem vun iz moje hižke: * Ti kličeš mene k sebi ta, * Kak kvokla svoje piške.
5.	Te vzemem palco no klobuk * Še bukve v nadre vteknem, * No tečem hitro kak haiduk; * Pa včasi se poteknem. * Da pridem k tebi, pervo je, * Ponižno te pozdravim: * Dopusti meni, prosim te, * Da se krai te postavim.
6.	Jaz zmeknem z nadrah bukvice, * No začnem z njih kai brati; * Pa dugo ne, da petice * Navolio se stati. * Zdai gor no dol po senci grem, * Si dosti spremišljujem * Kak nai hitre pa v hižki sem, * Si misli v kup spišujem.
7.	Te vidim, da z njih pesme so * Zašite na papiri, * Tak glasno se smejim krez to, * Da pokajo mehiri. * Veselje takšo gostokrat * Pod toboi si naberem, * Nek misli, videoč me stat * Tam, da si glavo terem.
8.	Pa ne; en vsaki list od te * Mi v pamet misli seja, * Tak goste seja, kak bi nje * Z vejačoi mlateč veja. * Či roka vtegne pisati, * Kai pamet njoi narača, * Tak njena moija s pesmami * Se meni dobro plača.
9.	Ti lubi hrast, ti meni si * Veselje neko dela! * 0 da priaznost naina bi * Še dugo let terpela! * Pa ravno zdai, da to želim * Na tihem eden reče: * Se ne boš več paidaša z njim. * Ah, serce mi trepeče!
10.	Povei, priatnik, zakai ne? * Povei, ne skri resnico, * Sem jaz 'mu štora gdo to ve? * Sem štora gda krivico? * To ne; pa nekaj drugo se * Je tote dni zgodilo: * Priatnik tvoj položen je * Gor materi na krilo.
11.	Kai praviš? kai? moi hrast leži, * Je ne več na koreni? * O žalost krez vse žalosti! * Serce se mi poveni. * Tvoi lepi hrast, moj vučenik, * Pri kerem bia sem v šoli * Tvoi cir edini, Derstenik! * Leži tam v tvojöm doli.
12.	Ah! prite hitro sosedi * Ta k vašem hrasti skočte * Razjočte se k za-hvalnosti, * No s sozami ga močte; * Pod njim si böte listje ne, * Ne želod, skipek brali, * Ne hladli se, ne jeli, ne * Počivali ne spali.
*) Derstenik-Verh. na kerem cirkva svetega Vrbana. (Opomnja Volkmerjeva). —
Po spričovanju Matjašičevem se svoje dni ova elegija ni smela natisniti — zavoljo
Napoleona. Knopper. 3) Schwüle,
18. Hrast tvoi spomin nigdar ne bo * Iz moj'ga serca zbrisan * On v njem leži pregloboko * No ne'zbrisliv zapisan, * Gda koli z okom gleda bom * Ta, gde si ti prebiva, * Bom zdehna z glasnim kucanjom:1) * To to sem pesme šiva!
14. Priatnik! zdai od te slovo * Z zahvalnim sercom vzemem * No pesem, tebi spojono, * Med ludi v svet poženem. * Znabiti, da Napoleon * V njo ytekne svoje oči: * Tak konec 'ma, bo zdehna on, * Ker vupa svoji moči!
Stev. 8. Mravla ali podvučen človek. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 24. Nekako po La Fontyine^.T. I. fab. I. Gleim, Fab. u. Erz. str. 76. Murkovo izdanje štev. 2. str. 6.
Mravla 'ma po leti delo, * Gril pa te praznuje; * Mravla ma po zimi jelo, * Gril pa te gladuje. * Mravla je ta delavni; * Gril pa je ta vtraglivi; * Ker je le čedneši? * Ker je le srečneši? * človek sodi, * Pa ne blodi! * Či rad delaš, mravla si; * Či vtragluješ, gril si ti.
Štev. 9. čuješ ali najeti pes. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 25—29. Murkoyo izdanje, štev. 60, str. 94—97.
]. čuješ2) o ti lepi pes! * Pusti, da zapojem gnes * Tvoje vel'ke hvale. * Da si totih vreden ti, * To se meni terdno zdi, * Terdno brez vse šale.
2.	Od začetka tvojega * Naj 'ma pesem svojega, * To se najbolj šika. * Či mi roorti3) moč sfali * Nov'ga kaj sflšivati, * Tak bom staro flika. •
3.	Psica ti je mati b'la: * Gdo bi lepšo zmalat' zna, * Kak je ona bila? * Pes pa je tvoj oča bia, * Dlako si je gosto vmia, * Da se je svetlila.
4.	Slep si ti naroda se, * Slep si ziza neke dni, * Te si gorpogleda; * Gdo je tvoja mamica, * Kera tebi zizke da, * Te si še le zveda.
5.	Stegna si k' njoj tacice; * Ona tvoje dlakice * Z' gobcom je pogladl'a. * Vergla je kosti pred te, * Da bi tebe glodat' nje * V' mladih dnov navad'la.
6.	Zobci tečas zrasli so, * Materi je ljubo b'lo, * Mir bo odzdai mela. * Da si sam že jesti zna, * Materi slovo si da, * Kak je 'meti htela.
7.	Ločen zdai od matere, * Kak pač mladem' pesi gre, * Iska si gospoda. * Neki ne smilenja mea, * Da bi tebe v' službo vzea, * Te je 'z hiše 'zploda'1).
8.	Toti, ker'ga zdai ti maš, * Gleda je na tvoj rovaš, * Ker'ga zač^ nosišf: * Giba si ga sem no ta, * S' tem si mu spoznati da, * Da za slušbo prosiš.
9.	Nasmehavajoč gospod * Pita je: „povei od kod * Si se sem natepa5)?" * „Ne potep, sirota sem!" * Beka si, „jaz služit' čem; * Daite lukiv 'z žepa."
10. Ti, kak hišni pes najet, * Si za ketno ne pripet, * Ne si 'z službe vujša") * Vsem pri hrami si štiman, * Mačka pa gledi na stran, * Tota se pohuiša.
') Schluchzen, *) Čuješ: pesje ime, (Huudsname). 3) Morti: more biti, mord^. (vie'lei.ht). 4) Te je spoda: te je spodil. 6) Sum so natepa: sem se natepel. ') Si vujša : si ušel.
11.	Ci ti gdo tos mesa da, * Vzdigne rep gor, no gondra; * Vse'če sama žreiti; * Spiči herbet, no vstreli * V' tebe, no obe oči * S' škrampli če izdreti.	,
12.	Motit' se od nje ne daš, * Hitro vse poješ, kai maš, * Greš na tvojo delo, * Sedeš dol na hišni prag * Čohaš se, no greš na jag (= lov. Izd.)
*	Da te je serbelo.
18. Da se nekih buh znebiš * Zapreš oči, no zaspiš * Lajaš v sneh no čuješ, * Priti 'z luekih hiš živad ; * Past' se če na vaših trat, * Koneš, pa ne vbuješ1).
14.	Grejo 'z domi kam gzspod, * češ ti njun posodit pot, * Pleše vsaka noga.
*	ßtöÖjV: Ti boš doma, * čuješ ! jaz ne "nucam psa; * Tak nijh čuješ boga.
15.	Nek' se tebi nasmeji, * Da ti tak ožgani si, * No po vsem ne beli * Toti ne premislit zna, * Da si, kak prežolica, * Leža na rošteli.
16.	čuješ, o ti lepi pes! * Mej za dobro s' tem za gnes, * Kaj sem ti za-goda2). * Či je padna hlod na te, * Vari se, ne vgrizni me, * Vgrizni moj'ga hloda.
-$£<*>-
Opazke o novi slovnici Končnikovi.
Temeljito oceno marljivo sostavljene, po raznosti tvarine vsestranskim potrebščinam mstrezajoče nove slovnice prepuščaje boljšemu, strokovnemu kritiku, navesti hočem le posameznosti, katere se po mojem osebnem mnenju ne strinjajo s pravili ali pisavo še sedaj po naših šolah upeljanih, po ravno tem velezaslužnem gospodu izdavatelju sostavljenih „beril in slovnic". Dasi v obče izvrstna knjiga, ima vender tudi svojo senčno stran, pomanjkljivosti in nedoslednosti, katere podukov uspeh otežijo ali celo ovirajo.
Prelistajmo toraj nekaj strani in oglejmo tvarino natančneje.
Na str. 4 nove slovnice se bere „ostreč", „težec"; — v II. berilo v slovnici str. 153. se pa ravno ti izrazi bero „ostrivec", „krativec". Vsak vestno delujoči učitelj mi bo pritrdil, da se učeča mladež v ljudskej šoli prav težko privadi slovniških, v navadnem življenju redkokedaj ali celo nikoli rabljivih izrazov; če pa se taki izrazi — rekel bi — brez nujne potrebe"v vsaki novi ali novonatisnjeni knjigi spreminjajo, napredek tem ožje omejujejo.
Pri razdelitvi soglasnikov pa si ravnokar omenjeni slovnici nasprotujete v pravem pomenu besede; kar ena sozida, druga ovrže — podere. Na str. 5 se glasi (v novi slov.) Mehki soglasniki so: c, č, š, (šč), ž, j, (lj, nj, rj) — slovnica v II. b. od ravno tega g. izdavatelja pa pravi na str. 154, § 4. — Mehki so: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž. Kateri so tedaj mehki? oboji? Obe knjigi se rabite v šoli. Katero teh pravil naj bo veljavno? katero napačno? obe slovnici nas o tem molče pustite
') Vbnjti: vbiti, (erschlagen), aj Sem zagoda: sem zagodel.
na cedilu — v zmešnjavi. Takšne pomote bi bilo treba obstati in nanje opomniti. Kako pa o tej razdelitvi govore drugi slovničarji? Šuman v svoji slovnici od leta J 882. in Praprotnikova slovnica za prvence te razdelitve niti nimata ne. A. Jauežičeva slovnica pa se v tem strinja se slovnico v II. b. namreč mehki so : b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž.
Brž ko ne bode v novi slovnici tiskovna pomota, bo kateri č. čita-teljev mislil; pa temu ne bo tako, kajti nova slovnica se tega postavljenega pravila skoz trdno drži.
Takšna „nedoslednost-1 brez vsake opombe je tudi v slov. v II. b.; str. 185 se sklanjajo samostalniki mesto, polje, ime. V družilniku-v dvojini se glase ti zgledi: „z mesti", „s polji", „z imeni*; na str. 169 v ravno tej knjigi pa se tudi mesto kot zgled sklanja in ima v dvojin-skem družilniku debelo tiskano „z mestoma". Kateri zgled je tukaj pravi? oba? Kakega pojasnila iščemo zastonj — ti zgledi pa so vendar nespremenjeni v drugem in tretjem pregledanem izdanju še vedno tiskani.
O zadevi naglaševanja ima nova slovnica na str. 4 pravilo 3. „V navadnej pisavi zaznamujemo z naglasnico samo zadnje zloge več-zložnih besed, ako so naglašeni". Zoper to pravilo slovnica sama ravna že kar na tistej strani, ko ima ostrivec na prvem zlogu namreč „otrok" da si se drugod sliši na glas „otrok". Na str. 14 se nahaja trikrat beseda „ime"; enkrat je naglašena „ime", dvakrat ni naglašena. Iz doslednosti bi bilo naglasiti dotične besede v enakih slučajih ali vselej, ali pa nikoli.
Na str. 17. je prvi zlog naglašen „košnja". Nedoslednosti vna-glaševanju je še mnogo, posebno z ozirom „berila", n. pr. III. b. ima „toplomer" enkrat naglašen in »krat ali še večkrat je beseda toplomer kakor tudi tlakomer pisan brez naglasa.
Nedoslednosti v pravopisu glede slovnice (kot voditeljice v jezikovej pravilnosti) s prej izišlimi „berili" tudi niso preredke.
N. pr. str. 14. nove slov. beremo: Cop je bil prijatelj Prešernov — III. b. str. 36 pa se nahaja podpis Preširn. Kaj mora na vsak način biti v vsakej knjigi kaj „novega?" — in to zlasti šolskim knjigam ne pristoji kaj posebno.
Str. 34 čitamo: Savinja — v III. b. str. 88 pa Savina, Str. 35 čitamo: starejšina — III. b. str,. 221 pa starešina (Jauežičev slovar str. 443 ima tudi starašina). Str. 35 čitamo: žeplo — III. b. str. 197, 12. vrsta z žvepleno. . . . Str. 36: vidve pišete — str. 37 pa vedve ste. . . .
Tem podobnih nedoslednosti pa je še več, vendar naj za zdaj to zadostuje glede pravopisa.
Na str. 15 se čita kratica 1. 1. = lanskega leta. Ta kratica pa ni vselej zanesljiva, ker bi se tudi lahko tolmačila 1.1. — letošnjega leta, kar je tudi prav pogosto slišati v ljudskem govoru.
Na str. 25. b) se čita: Porabite pridevnike za prilastke. Čudno to! o prilastkih ja še do sedaj ni bilo govora! Kako pa naj otroci prilastke
poznajo? od kod? Ali morda ta slovnica ni celota sama zase, ali se naslanja na ono v II. b. ?
Na str. 50. je citati: Sosed je bolj bogat. Zakaj bi se tu ne rabilo pravilno stopujevanje „bogatejši". (Primerjaj Janežičevo slovnico str. 52!) Na str. 36. stoji pravilo: Samo v ednini se rabijo... d) lastna imena n. pr. Klančnik....
To pravilo se mi ne zdi po vsem istinito, ker ta lastna imena v nekaterih slučajih prav lahko stavim v dvojino in množino n. pr. v mojem razredu sta dva Kukoviča, trije Županci in pet Klaujšekov.
Ravno tako omahljivo se mi dozdeva ono pravilo na str. 51. Prva stopnja kaže svojstvo kake osebe ali reči brez primerjave z drugo. Ako n. pr. glede moči primerjam vola konju, lahko in pravilno rečem; Vol je močen ko (kot, kakor) konj. Tu sem vendar primerjal, pa je še zmiraj prva stopnja.
Morda se bodo nekaterim zdeli ti mali pogreški premalenkostni, katerih pač še omenjati ne bi bilo treba. — Mogoče. Pa veljavni pedagogi bajde pravijo: da je za mladino — toraj za šolo — najboljše še le dovolj dobro.
Morebiti, da o priložnosti še kaj o novej slovnici.
V. Jarc
--*--
• " i" . • i •
Slovanska poglavja. *)
vin.
Pomlad in nje iskavci.
Zima je kraljevala dolgo in ostro, ter se ni hotela nikakor umakniti. Nad tem pak so se kaj močno vžalili ljudje, ker so morali trpeti glad in mraz, kajti jelo je primanjkovati kruha in drv. Davno so vže čitali v koledarjih, da ima nova kraljica „Pomlad", prevzeti vladarstvo in vse naokrog razveseliti, toda ni se kazalo, da bi se obetanje koledarja še spolnilo. Priletelo je sicer nekoliko ptičev iz daljnih krajev, toda v drugem se ni javila nobena premena. In revni ptički letali so čvrkajoč nad zamrznenimi stavbami in okolo hiš, iz čijih oken so otroci skozi zamrzne šipe zaman pogledovali pomladi nasproti. Čez nekaj dni so jeli celo ptiči, po mrazu in gladu oslabljeni, na pol mrtvi na zemljo padati; ker je namreč bilo jako drago in je živež komaj samim zadostoval, nihče na revčeke zmislil ni, da bi jim potrosil kako zrnce.
Takrat se je zbrala tolpa ljudi razne starosti in stanu, ter sklenila podati se na pot, da bi poiskala Pomlad in jo k sebi povabila. Pomoli vsi poprej, odpeljali so se z Jestvovim vozom naravnost naprej, kamor pogled seže; vozili so se proti solnčnemu vzhodu, zahodu, na poludnevno stran, toda Pomladi niso zamogli najti. Poprašali so na potu štrka, ki je doletel iz toplih krajev, je li
Primeri lanski „Pop." str. 58, 104, 119, 202, 296, 343, 379.
mar Pomlad kje videl; toda štrk jim je jezno zaklokotal, da je Pomlad njega samega speljala na led. Nadjal se je, da jo najde v tem kraju, a sedaj mora tu na zararzlem močvirju pojemati od gladu, kajti niti jedna žabica se še ni prikazala. Popraševali so lastovke, ki so nemirno švigajoč se zaman ogledovale po mušicah; toda tudi lastovke so djale, . da so se napotile k Pomladi, pa so našle — Zimo. Tudi one so tarnale, ker si iz otrpnelega blata niso zamogle novih gnezdic zidati, ter se morale v davnih nepriličnih potikati. Popraševali so Solnce, je-li mar ono, iz visočine gledajoč, ni kje Pomladi videlo; toda Solnce je oholo pomajalo z ramami in kakor razsrjeno skrilo se nazaj za oblake.
Zastonj je bilo iskanje revnih popotnikov in njim samim je ,bilo čedalje bolj mrzlo in hudo. Popotni živež je bil naravnost povžit, in konečno jih je prevzela zima tako, da jim niso odrevenele zgolj roke in noge, marveč otrp-nela so jim tudi njih srca in umisli. Začeli so drug druzega mrzko pogledovati in pripisovati drug drugemu krivdo, da so si tako nedosežno nalogo odbrali. Lotilo se jih je medsebojno sovraštvo in jeli so trgati eden druzemu proč še ostalo hrano; vsak je skrival, kar je še imel, pred drugim v zanedru. Tudi vkupni trud so nejevoljno prenašali. Kadar je voz v snegu obtičal in je bilo treba ga poriniti z mesta, prepirali so se, kedd ima stopiti doli v sneg, ker vsi so hoteli le sedeti na vozu. Na koncu so celo pozabili, zakaj so se podali z doma in zdvoječi nad nado, da bi našli Pomlad, so že zgolj, koprneli se povrniti domu, naj bi bilo tudi pod vladarstvo Zime. A tudi to je bilo težavno. Naposled so še zablodili v velikanskem gozdu brez konca in kraja, ter nikakor niso mogli najti pravega pota. Vže so vsjed pomanjkanja živeža^za-klali enega konja in povžili njegovo meso. Kmalo potem so se počeli celo med sabo pogovarjati, naj bi se nekateri pahnili iz voza ter pustili v lesu, da bi vsaj drugi z ostalim še konjem zamogli dospeti domov. Pogledovali so se toraj mračno, kakor ubijavci.
V tem so zaslišali pri potu nekaki tihi pomirovalen glas in zagledali pod zasneženim borom deklico z rjuhami pokrito, prezeblo, na obrazu zasanelo, a s „ceglami" ledu, ki so ji viseli od lasi.
„Hej, dobri ljudje, vzemite me na vaš voz in popeljite k materi! Dajte mi košček kruha, ker sem močno lačna!" — Tako je klicala deklica.
„Daj nam mir!" — zavrnil jo je eden iz voza. — „Mi smo se zaman napotili iskat Pomlad, a naš voz je tako težak, da ga konj dalje vleči ne za-more."
,.To meni in vam jako prav pride" — odreklo je dekle; — „kajti jaz sem Predpomladnica, hčerka Pomladi. Mati me je poslala, naj spustim lastovke in škrjance iz skrivališča na svet; jaz vam toraj najlaglje pokažem pot k materi."
„Lažeš!" zaklicali so popotniki jezno. — „Kako zamoreš ti borna, premrzla beračica, biti hčerka tako bogate kraljice? Pomlad bi vendar ne dopustila svojo hčerko poginjati v snegu! Ti si gotovejše le sluznica Zime in pripravljena nas do skrajnosti premraziti, ko bi te vzeli med se na voz.
In vže so se imeli dalje napotiti? A takrat je učitelju, ki je sedel med drugimi na vozu, jelo biti žal dekleta; počel se je proti viti in prositi za deklico. — „Je li ona Predpomladnica ali ni, to je vse eno; toda premrla, zgla-
dovana in zapuščena je vsa, torej ji je pomoči potreba!" In ko so se drugi še obotavljali, podal je dekletu roko, ter jo na voz k sebi potegnil.
In glej čudo! Komaj se je dekletce vsedlo sklučeno na voz, predrl je solnčni žarek skozi oblake in konj je jel krepko stopati naprej; da, tudi popotnikom samim jelo je prihajati toplejše, kakor da bi jih nežen spomladni veter ovel. — Celo srca so se jim odtajala. Ratar je segel v nedrije, ter podal deklini poslednji posušeni košček reženega kruha, ki se je v njenih rokah v zali beli kolač spremenil. Okusila ga je in ostalo razdelila med potnike. Ako je odslej v zametih voz v snegu ostal, skočili so urno radi vsi iz voza in prenesli ga, kot peresce v ozračju. Kolikor daljei so se peljali, tolikanj bolj se je svet divno spreminjal in predrugačeval. Solnce jo razgnalo oblake, iyje se je otreslo raz drevesnih vej in v kapljah padalo na zemljo; po vsakej kapljici izrastki je trava ali zelišče. Potoki so se tajali ter počeli žuboreti: „Pomlad ide, dobro bode!" Ptiči v gozdu so začeli popevati: „Ide moj, ide moj, iz snü budi se celi gaj!" In hipoma je tudi ves les ozelenel.
Začudeni popotniki pogledovali so drug druzega in niso spoznali dekletca. Ledeni „eegli" na njenih laseh spremenili so se namreč v čudno barvno cvetje, rjuhe v zlatošito suknjico. Njeno lice je bliščalo kot solnčna svetloba in kamor je pogledala, je cvetica zacvetela. V tem je priplavala po jasnem obnebju dekletcu podobna postava, samo da večja in še lejwa od nje. To je Pomlad, mati. Eazvezala je venec lastavic, ki je obdajal njeno glavo, razpustila žvrgoleče kr-delce na vse strani, ter stegnila svoje roke k svojemu otroku. Dekletce se je pognalo z voza k njej in obe ste se skrili v ozračju.
Predno so se zamogli popotniki zadosti razgledati, znašli so se v rodnej vasi. Lastovke so žvrgolele okolo oken in zidale nova gnjezda, štrki so klokotali veselo na strehah, škrjanček se vrtil v ozračju, otroci tekali po dvorišču, žene veselo sukale se po hišah. Pomlad je bila povsodi: na nebu, na zemlji in v človeških srcih.
Tudi v človeškem življenju biva včasi zima. Takrat vzdihavajo vsi k ljud-skej pomladi, pomladi svobode in blagodušnosti. Iščejo jo po svetu, a ne za-morejo je najti, ker ne premislijo, da se mora najpoprej v lastnih srcih obuditi. Bevščina, temota in pomanjkanje prezebuje in zamrazuje vnetost, vzajemno prisrčnost in postrežljivost, ter vzbuja zavist in vzajemnostno mržnjo.
Brat proti bratu, stan proti stanu vstaja in se bori srdito, javno in izdajalsko, le da bi sebi zamogel pridobiti nekaj'.dobička, drugim pak naperiti trud in delo. In takrat nepokažena pepelka — Šola — govori: „Sprejmite, dvignite me, zakaj jaz sem hči pomladi boljšega življenja in osrečenja, h katerej vam rada pot pokažem...." In kakor v našej basni, ljudje tudi temu ne hote verjeti. Nasprotno še godrnjajo nad Šolo, rekoč: „Kakor zamoreš biti ti hčerka boljše prihodnosti, blagodarnosti in obilnosti, ko le tirjaš žrtve od nas? Prihrani nam raje stroške za šolske stavbe, za učitelje, šolsko orodje, knjige itd. ; — da, povsem nas hočeš uničiti!" — In kakor pri ljudeh, ki so Šolo zadovoljno sprejeli, ter si ž njo borni kosec kruha postrežljivo razdelili, postala je ona povsod napovedovalka boljše prihodnosti in ogrela srca vseh s čutilom društ-
venih interesov in obvezkov, ter jih spravila k imetju in obilnosti. Zbog tega ne upadajmo na duhu! Nemara da tudi našej domovini zasveti solnce lepše sreče, premožnosti in prebitečja, in Šola k vsemu temu ne bo ravno malo pri-pomagala. Zatorej:
S u r s u m c o r d a!
Po Bolest. Baranowskemu iz pnljščine posl. —ki.—

Književna poročila.
„Otto Spanner-]evega illustr. Konversations-Lexikon-a, o katerem smo bili že kratko poročali, leži pred nami izgotovljen prvi zvezek, obsegajoč celo črko A na 1512 polstraneh z 1162 podobami v tekstu. Pridjanih je razun tega še 16 večjih podob in 7 kart. Tisek in papir je lep — sploh zunanja oblika krasna. Z ozirom na to se nam cena 7'5 gld. za brošurani, in 9 fl. za krasno v usnje vezan komad ne zdi previsoka. — Po pregledu tega 1. zvezka, oziroma njegovih 10.000 dobro pisanih člankov se mora priznati, da sta redakcija in založništvo se z redko spretnostjo poprijele svoje ne lahke naloge, vstvariti delo, katero nam na razmerno malem prostoru poda o vsaki stvari človeške vede in znanja točno in temeljito pojasnilo. Na vsak način je O. S p a-merjev Konservations-Lexikon delo, ki stoji na verhuncu časa in katero zadostuje vsem tirjatvam, ki se zamorejo do sličnega dela staviti, Za vsem bode delo obseglo 8 zvezkov z več kot 600O pridavki (podobami in kartami) in vtegne marsikomu biti všeč kot vsakdanji zanesljivi svetovalec v raznovrstnih rečeh.
Prvi zvezek, kakor posamezni sešitki podjetja leže pri vsakem knjigotržcu na ogled.
„Kres" prinaša v svojej 3. letošnji številki naslednjo vsebino: Ara-bela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Vzpomladne pesni. A. Funtek. — Slika in srce. Novela. Spisal dr. Stojan. (Konec). — Človeško srce. Mirko. — In prav je tako. Mirko. — Narodne pripovedke. Priob-čuje Mat. Valjavec. — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal I. Scheinigg. Dalje. — Nekoliko literarnih opazek. Spisal I. Pajek. (Konec.) — Najzanimivejše in največje orgle na svetu. Spisal Danilo Fajgelj. — Sventipolk. Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvatskej književnosti. Spisuje I. Steklasa. — Drobnosti. — „Kres" velja za celo leto 4 fl. za pol leta 2 gld.
-,-4K»---.<•
Dopisi.
Središče, dne 18. marca 1885. Po dolgem molčanju dana nam je vendar enkrat priložnost o Ormoškem učiteljskem društvu nekaj poročati. To društvo imelo je namreč dne 5. marcija t. 1. svoje prvo letošnje zborovanje v Ormoškej soli. Zbralo se je 11 udov. Po srčnem pozdravu od strani g. predsednika, se je prečital in odobril zapisnik zadnje seje in so se naznanili društvenemu vodstvu došli dopisi. Za tem govori g. predsednik na kratko o tvarini, katera se je vzela lansko leto o napre-dovalnem tečaju Mariborske sadje- in vinorejske šole. Obiskovanje tega
tečaja vsem prav gorko priporoča. Na to poroča isti govornik o delovanju našega društva v lanskem letu, ter izraža željo, da bi udje tudi letos društvo po svojih močeh podpirati blagovolili. Sedaj pride na vrsto pregled računov. Ilačune pregledali iu odobrili so gg. Kosi (starejši) Repič in Strenkl. Preide se k 5. točki dnevnega reda „Volitev novega odbora". Pri tej bili so voljeni gospodje J. Košar, predsednik (podpredsednik se še bode volil) A. Kosi, (mlajši) zapisnikai', F. Rakuša, blagajnik, Eberl, Kosi (starši) in gospica Pirnat, odborniki.
Kot nova uda pristopila sta društvu gg. Kosi (Središče) in F. Pečar. (Hum.) Omeniti še moram, da je pri tem zborovanju imenovalo društvo g. J. Rannerja, c. kr. okrajnega nadzornika častnim udom in da se je sklenilo poslati diplom ravnatelju Celjske gimnazije g. P. Končniku, ki je bil uže prej časten ud našega društva.
Prihodnje zborovanje bode 1. aprila. Želeti bi bilo, da bi se zborovanj našega društva prihodnjič tudi ovi gg. udje udeležili, kateri so postali zadnji čas nekoliko mlačnejši.	A. K.
Iz Spodnje Polskave. Po dolgem zimskem spanju se je vendar učiteljsko društvo Slovensko- Bistriškega okraja zopet vzdramilo ter 5. t. m. v Slovenji Bistrici svoje mesečno zborovanje imelo. Navzočih je bila lepa _ množica učiteljev, posebno iz oddaljenih krajev, visoko od Polorja! Čudno se mi pa zdi, da se učitelji kakor tudi učiteljice okrog Bistrice in v Bistrici, katerim je prilika seje se vdeležiti najugodnejša, do društva, tako mlačni kažejo. Njim za danes kličem znani izrek: „naprej in ne nazaj!"
Gospod predsednik otvori zborovanje s kratkim pa presrčnim pozdravom do zbranih učiteljev. Po prečitanjir in odobrenju zapisnika zadnje seje, govori g. Drnjač o nastanku dobrih in slabih lastnosti. Govornik j.e.svoja nalogo temeljito in interesantno razkladal. Konečno še-društvo sklene tudi zanaprej za zavod učiteljskih vdov in sirot pobirati in znesek vsako četrtleto omenjenemu zavodu poslati. Prihodnje zborovanje bode v dan 1. aprila t. l.v s tem le vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. O sadjereji (govori g. Skorjanc). 4. Nasveti. — Začetek točno ob 10 uri dopoldne,	Pomladovič.
--*--4e>-
Novice in razne stvari.
[Najvišje odlikovanje.] Nj. veličanstvo presvitli cesar je ravnatelju dekliške meščanske šole in c. kr. okr. šolsk. nadzorniku: gosp. Ignac Gugl-nu podelil zlati križec (za zasluge) s krono, upok. ljudsk. učitelju v št. Mihelu, gosp. Sim. Tafaču pa sreberni križec (za zasluge) s krono. Razun imenovanih, štajersk. učiteljstvu pripadajočih bilo je odlikovanih še: 8 ravnatelji mešč. šol s zlatim križoem s krono, 6 učiteljev s zlatim križcem in 22 učiteljev se srebrnim križcem s krono.
[Iz c. kr. štaj. dež. šolsk. sveta.] V seji, dne 5. marca 1885 se je gospodu ministru za uk in bogočastje naznaniio letno poročilo o stanju štajerskih srednjih šol za 1883/4. 1., ter se z ozirom na nja stavilo nekaj predlogov; dalje so se postavili komiteji za pregledovanje disciplinarnih pravil za oba državna gimnazija v Gradcu, kakor za predposvelovanje o nastavkih letnega proračuna za štajersko dež. šolsko- in štajersko učit. penzijsko zalogo. — V istej seji dovoli! je dež. šolski svet razširjitev ljudske šole v Kalsdorfu v dvorazred-nico, je podelil lilharmoničnemu društvu v Mariboru koncesijo, da sme ustanoviti zasebno glasbeno šolo, je izrekel posestniku v Kottenmann Bupert Hofer-ju ob priliki njegovega izstopa iz krajn. in okrajnega šolsk. sveta za zaslužno de-
lovanje svoje priznanje in zahvalo, je odločil večini učit. vdovam penzije, je rešil prošnje za podpore in priznanje starostnih doklad in je z ozirora na poseben slučaj izrekel, da se imajo privatisti srednjih šol, kateri so se nepoštenih ali venra^nih djanj krivih storili iz zapisnika izbrisati, t. j. izključiti.
[Gr o s p. dr. Josip Dernjač], naš rojak, skriptor v knjižnici akademije vzobraznih umetelnosti predložil je jeden izvod svojega tudi v „Popotn." nedavno omenjenega spisa „K zgodovini Schönbrunn a" cesarjeviču Rudolfu. Prestolonaslednik seje za to knjižico mnogo zanimal, jo vzprejel ter naročil, da se spisatelju izreče posebna njegova zahvala za vrlo in korenito pisano delo.
[Pesnik Krilan f]. Dne 1. t m. umrl je v Gorici gosp. Jos. Pagliaruzzi, svak c. kr. dež. šolsk. nadzornika, gosp. Anton Klodič, vitez Sabladoski-ga, — kot pesnik znan pod imenom„Krilan", jedva let star.
[Za revno šolsko mladežjsejev preteklem pustu nabralo v Ribnici na Pohorju pri dveh tombolah, ki ste še vršile 1. in 16. febru-varja v Puhr-ovi in Fuchshofer-jevi gostilni, vskupe 137 fl. Vrlo !
[Dosedaj najvišja stavba na svetu] je velikanski Wasching-tonov spomenik v mestu "Waschington, kojega so 21. m. m. svečano odkrili. Ta spomenik, čijega temelj se je uzidal že 4. julija 1848. 1. na istem kraju, katerega si je izbral Waschington sam 1. 1791, je 553 čevljev = 166 5 m viäok (Dunajski zvonik sv. Štefana meri le 432 '/s cev. = 129 ■ 7 m.) 37 let se je potrebovalo za zidanje velikega obeliska., 82 000 ton granita porabilo in vsi troški znašajo 1,187.000 dolarjev. V sredi spomenika dospe se lahko po železnih stopnicah ali pa s parovlakom do vrhunca, od koder se pokaže strmečemu človeku krasen razgled — 20 milj daleč na okrog.
Vabilo. Učiteljsko društvo šmarijskegain rogačkegaokraja bo zborovalo dne 1. aprila v Smariji se sledečim vzporedom: a) volitev novega odbora, b) razdelitev učne tvarine realističnih predmetov za eno-in dvorazrednice c) predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor.
Vabilo. Celjsko učiteljsko društvo bode zborovalo v 1. dan aprila ob navadnem času po sledečem obravnovalnem redu: 1. Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja; 2. Objavijo se društvu došli dopisi j 3. Učni poskus iz antropologije" govori g. Anton Brezovnik; 4. O risanju v ljud-skej šoli v obče, govori g. Franc Vučnik; 5. Predlogi in nasveti. Tovariši in tovarišice, odbor se nadja, da takrat nobeden ne izostane brez nujnega vzroka: pokažimo, da še društvo ni zaspalo!	Odbor.
Vabilo. Učiteljsko društvo za mariborsko o k o 1 i c o bode v sredo dne 1. aprila 1885 ob 10. dopoldne imelo svoje redno zborovanje s tem le vzporedom: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Govor gosp. J. Koprivnika „o nalogi narodne šole glede gluhonemih in slepih otrok". 3. Nasveti. — K prav obilnej udeležbi vabi najuljudnejše	odbor.
Vabilo k zborovanju ptujskega učiteljskega društva dne 1. aprila t. 1. ob 1. uri dopoldne v okoliški šoli. Vzpored: 1. Prečitanje zapisnika in dopisov. 2. Račun za 1. 1884. 3. Predavanje g. Fr. Hauptmann:a, c. kr. prof. v Gradcu „o pouku naravoslovja v parodni šoli." Nasveti. obilnej
udeležbi vabi	odbor.
—--
Spremembe pri učiteljstva.
Gosp. Jos. Leskova r, učitelj v Makolah imenovan je nadučiteljem na Zgornji Polskavi; gosp. Emerik Moric, podučitelj v Hrastniku pride za učitelja na Bizelsko; gosp. Kari Šmidl, dosedaj podučitelj na deški šoli v Mariboru postal je učitelj ravno tu; gosp. Filip Vogrinec, zač. učitelj pri sv. Martinu na Pohorju je stalno nameščen; gosp. Bogomir Sitter, podučitelj v Selnici ob Dravi gre v št. Lovrenc ob juž. železn.
Izdajatelj in vmlnik M. Ncrat.
Tiskar Ivan Leon v Mariboru.