L) 303 Q6 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
4(1994), st. s 
13. maj 1994 
*************************************** 
ELAG '94 
*************************************** 

18. ELAG (European Library Automa­tion Group) seminar je letos potekal na Madzarskem (v Budimpesti) med 27. in 
29. aprilom. Terna seminarja Knjiznicne sto­ritve v elektronskem okolju (Library Services in an Electronic Environment) je bila tesno povezana z lanskoletno (virtual library), tako da je bila v treh dneh najpogosteje upora­bljena beseda "virtual" ( virtual library, virtual OPAC, virtual union catalogue). Seminarjase je udelezilo preko 130 udelezencev, iz Slovenije 8 (NUK 4, UKM 2 in IZUM 2). 
Delo na seminarju je potekalo v treh obli­kah: 
1. 
Splosna razprava o porocilih posameznih drzav 

2. 
Referati 

3. 
Dclavnice 



V svojih porocilih so posamezne drzave predstavile dosezke pri avtomatizaciji delovnih procesov knjiznic v minulem letu ter navedle stevilne uporabne podatke (npr. kako se lahko vkljucujemo v njihove sisteme oz. OPAC). 
Referati so zajemali naslednje teme: vloga centralnih katalogov v novih (elektronskih) pogojih; virtualni centralni katalog; DO­BIS/LIBIS v madzarski nacionalni knjiznici; knjiznicni gopherji; uporaba Internet-a; upo­raba elektronske poste; tehnike retrospek­tivne konverzije ter multimediji v virtualnih knjiznicah. 
Delavnice pa so obravnavale: tehnike re­trospektivne konverzije; elektronsko posto; zbirke podatkov s polnimi teksti; evalvacijo avtomatiziranih knjiznic in knjiznicnih siste­mov; UNICODE in nabori znakov; virtualni OPAC; delovne postaje za koncnega uporab­nika; knjiznicne gopherje ter delovni program 1994-98 (Evropska skupnost, DG XIII/E-3). 
Delcek dogajanj na ELAG seminarju homo predstavili v tej in v naslednji stevilki Knjiznicarskih novic. Gradivo seminarja je na voljo v NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva. Zbornik, zal, do seminarja se ni bi! pripravljen in ho na voljo kasneje. 
MADZARSKA NACIONALNA KNJIZNICA SZECHENYI 

Med seminarjem ELAG smo si imeli priloznost ogledati madzarsko nacionalno knjiznico in spoznati njeno dejavnost. Pred­stavili homo le nekaj osnovnih podatkov in vti­sov O nJeJ. 
* Pogled nazaj 

Madzarsko nacionalno knjiznico je ustanovil !eta 1802 grof Ferenc Szechenyi ( 1754-1820), ki je zbiral madzarske knjige doma in v tu­jini tcr svojo zbirko daroval madzarskemu na­rodu. Tudi drugi pomembni ljudje so s svo­jimi knjiznimi darovi dopolnjevali zbirko na­cionalne knjiznice. Ob ustanovitvi je stela 

13.000 tiskanih knjig, vec kot 1.200 rokopisov ter stotine zemljevidov in grafik. Leta 1808 je bi! ustanovljen madzarski Nacionalni mu­zej, da bi zbiral madzarsko zgodovinsko, arhe­olosko in naravno dediscino, v svoj okvir pa je vkljucil tudi knjiznico. Knjiznica je bila de! muzeja vse do !eta 1949, ko se je od njega locila in postala samostojna Nacionalna knjiznica Szechenyi. V popolnoma prenovljene prostore kompleksa budimskega gradu se je preselila !eta 1985. 
* Funkcije knjiznice 

Knjiznica spada <lanes pod Ministrstvo za kulturo in izobrazevanje. Njene funkcije so bile jasno opredeljene ze od njenega nastanka dalje. Kot nacionalna knjiznica zbira: 
1) vsa dela (ne glede na jezik) publicirana na Madzarskem 
2) vsa dela v madzarskem jeziku 
3) vsa dela, katerih avtorji ali soavtorji so Madzari 
4) vsa dela, publicirana v tujini, v tujih jezi­kih, katerih vsebina se nanasa na Madzarsko, njeno prebivalstvo, zgodovino ipd. 
Knjiznica ne zbira le tiskane dokumente am­pak tudi druge zapise v katerikoli obliki, ne glede na nosilec zapisa. Tako lahko njeni upo­rabniki na enem mestu najdejo zbrano kul­turno bogastvo svojega naroda in hkrati "od­nos" ostalega sveta do njega. Poleg "hunga­rike" knjiznica zbira tudi literaturo o sosednjih dczelah in njihovih prebivalcih, pomembna je njena zbirka del o zgodovini pisave in knjig, zbirka literature s podrocja knjiznicnih in in­formacijskih ved, zbirke literature v tujih jezi­kih s podrocja lingvistike, literature in zgodo­vine itd. Obvezni izvod madzarskih publika­cij prejema knjiznica od !eta 1804 dalje. Vodi 
madzarski centralni katalog in koordinira med­
knjiznicno izposojo. 
Poleg tega, da opravlja funkcije nacionalke, sodeluje v koordinaciji madzarskega informa­cijskega sistema in njegovih odnosih s tujino. Dejavnost ostalih knjiznic v drzavi podpira z naslednjimi aktivnostmi: 
a) 
bibliografska kontrola "hungarike" 

b) 
distribucija dokumentov, katere dovoljuje zakon o avtorskih pravicah 

c) 
centralna registracija tujih knjig in serijskih publikacij, ki imajo pomen za znanost in jih nabavljajo madiarske knjiznice 

d) 
posredovanje informacij o drugih knjiznicah in njihovih storitvah 

e) 
centralna vloga pri mednarodni izmenjavi dokumentov 

f) 
prejemanje dvojnic gradiva iz drugih knjiznic 

g) 
organizacija domace in mednarodne medbi­bliotecne izposoje 

h) 
zagotavljanje strokovne pomoci drugim knjiznicam ter 

i) 
knjizna in knjiznicna propaganda. 


Nacionalna knjiznica je prevzela bibliograf­sko kontrolo nad nacionalno produkcijo !eta 1946. Madzarsko nacionalno bibliografijo so najprej tiskali mesecno, od !eta 1961 dalje pa stirinajstdnevno, od takrat so vanjo vkljuceni se zvocni zapisi, izhaja pa tudi letna kumula­tivna publikacija. Bibliografijo o gradivih za !eta 1945-1960 so natisnili kumulativno. Se­znam madzarskih periodicnih publikacij ter bibliografija clankov izhajata od !eta 1946 da­lje, najprej mesecno, zdaj stirinajstdnevno. Vsako drugo leto je izhajala madzarska bib­liografija bibliografij in sicer v obdobju 1950­1976. Druge centralne funkcije je knjiznica prevzela !eta 1952, npr. odgovornost za vode­nje centralnega kataloga knjig, ki je bi! sicer ustanovljen ze 1923 !eta. 
Avgusta 1993 so izdali svoj CD-ROM s po­datkovno zbirko tujih periodicnih publikacij v madzarskih knjiznicah za obdobje 1981-1991. Zbirka vsebuje bibliografski opis publikacije, podatke o zalogi in lokacijske podatke. 
* Nekaj podatkov o knjiznici 
Nekdanja zbirka grofa Szechenyi je prera­sla <lanes v eno najvecjih in najbolj prestiznih knjiznic v dezeli. Trenutno steje zbirka preko 7 milijonov enot (Tabela 1), med njirnije 2.2 mi­lijona knjig ( tudi taksne raritete kot je prva ti­skana knjiga na Madzarskem -Chronica Hun­garorum iz !eta 1473), 299.000 volumnov se­rijskih publikacij in preko 881.000 rokopisov. Stevilo zemljevidov se priblizuje 199.000 eno­tam, slik in grafik 279.000 ter zvocnih zapi­sov 19.000 enot. V knjiznici je preko 2.6 mi­lijona plakatov in drobnih tiskov. Imajo tudi mikrofilmske kopije za vec kot 240.000 doku­mentov. Z 8.500 deli publiciranimi pred letom 1711, je njena zbirka starih knjig najbogatejsa v dezeli . Ponasa se tudi s 1700 inkunabulami in knjiznicami slavnih zgodovinskih oseb ter deli iz knjiznice kralja Matije Korvina. 
Tabela 1: Stanje knjiznicne zbirke 31.12.1992 (enot) 
knjige  2.228.164  
periodicne publikacije  299.023  
rokopisi  881.591  
glasbeni tiski  170.278  
zemljevidi  198.139  
drobni tiski  2.626.277  
standardi  47.476  
paten ti  1.521  
grafike  288.273  
mikrofilmi (negativi)  130.418  
rnikrofilrni (pozitivi)  114.029  
diapozitivi (za izobrazevanje)  13.760  
zvocni in avdio zapisi  18.342  
drugi dokumenti  46.515  
video kasete  1.583  
skupaj  7.065.389  

Vecina gradiva je dostopna v prostem pri­

3 
stopu, v vsaki od citalnic pa je uporabnikom 
na voljo zares bogat fond referencne litera­
ture (slovarji, enciklopedije, bibliografije itd.). 
Veliko obiskovalcev (zlasti studentov) citalnic 
uporablja svoje gradivo, saj so pogoji za studij 
v knjiznici veliko boljsi kot pa npr. v njihovih 
studentskih domovih. Knjiznicarji nacionalke 
pravijo, da je njihova knjiznica neuradno tudi 
univerzitetna, saj je vec kot polovica clanov iz 
vrst studentov in zaposlenih na univerzi. 
Ob koncu !eta 1992 je knjiznica imela vpi­sanih 24.059 c.lanov, ki so jo skupaj obi­skali 174.700-krat in si izposodili priblizno 
1.800.000 enot gradiva. Medbibliotecno si je knjiznica izposodila 774 enot gradiva (235 do­kumentov in 539 kopij), posodila pa 8.776 enot 
(5.126 dokumentov in 3.650 kopij). 
Informacije o virih so dostopne preko stevilnih katalogov -avtorski, naslovni, stvarni (UDK), ISBN in ISSN katalogi. Posebne zbirke imajo svoje posebne kataloge, tako lahko npr. inkunabule iscemo v 11 razlicnih katalogih. Gradivo je dostopno samo za izpo­sojo v citalnico, razen zbirke literature za po­drocje bibliotekarstva oz. informacijskih ved, ki se izposoja. Terminali omogocajo on-line iskanje po zbirki knjig in serijskih publika­cij, 21 zbirk na CD-ROM-ih pa je od zacetka !eta 1993 dostopno preko lokalne racunalniske mreze. 
Stevilo zaposlenih v knjiznici se priblizuje 900-tim. Kot so nam povedali, je priblizno ena tretjina strokovnih delavcev, ostali pa ali delajo z gradivom ali pa so zaposleni kot servis (administracija, snazilke, garderoberji, varno­stniki, vzdrzevalci opreme in stavbe, restavra­torji, knjigovezi, prodajalci itd.). Knjiznicni prostori so zelo sodobno opremljeni, zgle­dno cisti in urejeni, na vsakem koraku pa srecamo varnostnike, ki ne le skrbijo za varnost temvec tudi za primerno vedenje obiskovalcev (v knjiznici ne smejo biti hrupni). Kajenje ni dovoljeno. 
• A vtomatizacija delovnih procesov 
Delovne procese je knjiznica zacela avtoma­

tizirati ob koncu sestdesetih let in je pri tern 
opravljala pionirsko delo. Sele po dvajsetih le­
tih prizadevanj jije uspelo uvesti lasten on-line 
integrirani racunalniski sistem NEKT .AR. 
Zbirko podatkov madzarske nacionalne bi­bliografije izgrajuje od leta 1976 dalje, cen­tralni katalog tuje periodike na Madzarskem pa od leta 1981 dalje. Zbirki temeljita na MARC formatu, dopolnjujeta se s pomocjo pa­ketne obdelave in sluzita le tiskanju publikacij. Sami ugotavljajo, da sta zaradi tega premalo izrabljeni. Knjiznica je kmalu po prvih kora­kih v avtomatizacijo ugotovila, da brez avto­matizacije celotnega sistema knjiznice in nje­gove povezave s svetom, ne bo mogla izpolnje­vati svoje funkcije. 
S spremernbami je zacela v sredini osernde­setih let, ko je dobila podporo iz t.i. Projekta nacionalne informacijske politike ter ostalih nacionalnih in rnednarodnih fondacij. Cilj pro­jekta je vzpostavitev informacijske infrastruk­ture, temeljece na racunalniskem omrezju, ki je podpora nacionalnemu raziskovalnemu in tehnicnernu razvoju. Drzava oz. informa­cijske enote so trenutno v fazi tehnicnega in komunikacijskega opremljanja in povezo­vanja, ki bo sele omogocilo razvoj specialnih zbirk podatkov in njihovo integracijo v enoten knjiznicni informacijski sistem. N acionalna knjiznica ima v omenjenem projektu posebno mesto in je zato delezna ustrezne tehnicne in financne podpore. V letu 1990 je tako dobila svoj racunalniski center z racunalnikom IBM in programsko oprerno Dobis/Libis ter uve­dla NEKT .AR (Integrirani informacijski sis­tern nacionalne knjiznice). V zbirko podatkov so zaceli ob koncu 1991 vnasati tekoci priliv knjig in serijskih publikacij, tecejo pa tudi po­stopki za konverzijo oz. vkljucitev podatkov iz prej razvitih zbirk v novo, da bi bil on-line katalog cimbolj uporaben. To jim zaenkrat se ni uspelo, tako da so podatki madzarske 
nacionalne bibliografije za obdobje 1976-1991 shranjeni na zunanjem gostitelju (Simensov racunalnik). Gre pa kar za 320.000 zapisov. Uporabnikom knjiznice je od septembra 1992 na voljo OPAC, prizadevanja za vkljucevanje drugih knjiznic v izmenjavo bibliografskih po­datkov so sele v teku, so se pa v minulem letu odlocili za HUNMARC format. 
Knjiznica vlaga velika sredstva v izgradnjo lokalne racunalniske mreze, saj so stroski za­radi posebnosti zgradbe (velika povrsina, de­beli zidovi) izjernno visoki. Leta 1992 je do­kupila precej strojne opreme in bistveno iz­boljsala pogoje dela. Obstojeci racunalnik IBM 9377 in njegovo mrezo so dopolnili z in­stalacijo mreze ETHERNET v skoraj vse pro­store zgradbe. Za serverje (streznike) so upo­rabili PC AT/486 osebne racunalnike, instali­rali pa tudi NOVELL programsko opremo za delovanje racunalniske rnreze. Preko mreze imajo dostop do svojega sistema, zbirk po­datkov znotraj Madzarske in v tujini (preko X.25). Preko mednarodnega racunalniskega omrezja so dostopne naslednje specializirane zbirke podatkov rnadzarske nacionalke: 
• 
NPA (Nacionalna zbirka periodicnih pu­blikacij): vsebuje bibliografske in lokacij­ske podatke za okoli 25.000 tujih znan­stvenih, tehnicnih in izobrazevalnih perio­dicnih publikacij v madzarskih knjiznicah od !eta 1981 dalje. 

• 
NPAL (Nacionalna zbirka podatkov o knjiznicah s tujo periodiko ): vsebuje se­znam priblizno 1.000 madzarskih knjiznic, ki prejernajo in dajejo v uporabo tuje pe­riodicne publikacije. 

• 
HUN (Hungarika informacije): vsebuje bibliografske citate, ki se nanasajo na Madzarsko in Madzare -iz 300 peri­odicnih publikacij, publiciranih v drugih drzavah od !eta 1984 dalje. 


4 
• 
HUNG (Hungarika biografske informa­cije): vsebuje biografske podatke za okoli 

18.000 pomembnih Madzarov rojenih po lctu 1880, ki so ziveli oz. zivijo izven Madzarske. 

• 
Bibliotekarski center in knjiznica 



V okviru knjiznice deluje Center za bibliote­karske in informacijske vede s svojo specialno knjiznico. V primerjavi z naso Enoto za ra­zvoj knjiznicarstva gre za mnogokratnik tako prostora, kadrov, gradiva kot opreme in sred­stev. No, kljub temu je tudi njihov center tre-. nutno "na razpotju", saj se ne vedo, kaksen bo njegov bodoci status (bo del nacionalke ali mogoce ministrstva ali pa celo samostojna in­stitucija?). 
Knjiznica za bibliotekarstvo pridobiva in daje v uporabo vse madzarske in izbrane tuje publikacije s podrocja bibliotekarstva oz. in­formacijskih ved (preko 40.000 enot). Gre za specialno knjiznico z edinstveno literaturo v drzavi in kot taka irna tudi dolocene funk­cije nacionalnega pomena. Zbirka pokriva po­trebe izobrazevanja, raziskovanja in razvoja na podrocju knjiznicarstva. Knjiznica sode­luje z drugimi knjiznicami in knjiznicarskimi solami po celem svetu, izdaja strokovno revijo (stirikrat letno, anotacije so v angleskem in nemskem jeziku), ternatsko bibliografijo, ab­straktni casopis ter tezaver madzarskih ter­rninov s podrocja bibliotekarskih in informa­cijskih ved. Center pa izdaja publikacijo o naroceni literaturi v madzarskih knjiznicah ( 40 stevilk letno ), stirikrat letno t.i. koledar pomembnih dogodkov in seveda obcasno mo­nografije s podrocja bibliotekarstva oz. infor­rnacijskih ved. 
• Ostala dejavnost 
Madzarska nacionalka izdaja stevilne pu­blikacije in sicer 9 naslovov periodicnih pu­blikacij in 6 knjiznih naslovov. Znana je po odmevni razstavni dejavnosti (zlasti svojih 

5 
knjiznih "zakladov") ter organizaciji domacih in mednarodnih knjiznifarskih srefanj, pa se­vedatudi po dejavnosti njenih posameznih od­delkov. Tako npr. njen oddelek, zadolzen za video zbirko posnetih intervjujev, ze vec let vodi razgovore s pomembnimi madzarskimi politicnimi osebnostmi, ]eta 1992 pa je zacel s presnemavanjem celotne madzarske filmske produkcije na video kasete, ki so uporabnikom potem na voljo v knjiznici. 
* Tezave? 
Zanimivo je, da nacionalna knjiznica kot poseben problem omenja prostorsko proble­matiko, kar je nam, ki delamo v zatr­pani slovenski nacionalki, vsekakor nerazu­mljivo (kar zgubljeni smo se pocutili v njenih knjiznicnih "prostranstvih" in zeleli smo si, da bi bili z nami kritiki "prostorske potratnosti" nacrtovane UKL). A madzarski kolegi se ne dajo -standardi so standardi -skladisfa bodo leta 2000 polna in nacionalka bo potrebovala dodatne prostore. 
Resne tezave imajo madzarski kolegi z za­gotavljanjem obveznega izvoda. Politicne spremembe so prinesle kaoticne razmere v madzarsko knjiznicarstvo in zaloznisko dejav­nost. Ustanovljenih je bilo veliko stevilo ma­lih izdajateljskih his, ki zakonodaje glede ob­veznega izvoda ne spostujejo. Tako nastajajo v madzarski nacionalni knjiznicni zbirki "lu­knje", za katere knjiznicarji menijo, da jih ni­koli ne bo vec mozno zapolniti. 
V letu 1993 je morala knjiznica znizati svoj proracun za 8%. Kljub temu ji je uspelo ohra­niti enak nivo storitev in nabave kot leto po­preJ . 
• Primerjave? 
Ce naredimo primerjavo madzarske s slo­vensko nacionalko, bi slednja glede na velikost fonda morala imeti 252 zaposlenih, da bi se lahko vzporejala z madzarsko. NUK izposoja gradivo tudi na dom in je nosilec slovenskih agencij za ISBN in ISSN -stevilo zaposlenih ob koncu minulega leta pa je bilo 116. Kaj bi pri­stavili -madzarska drzava razume pomen naci­onalne knjiznice vsekakor drugace kot nasa, ki je svojo drzavnost sele pridobila. Madzarom je nacionalna knjiznica eden od najpomemb­nejsih st.ebrov njihove kulture in kam drugam bi peljali anglesko kraljico Elizabeto, kot na ogled nacionalke? 

Ce pa se primerjamo z Madzari glede delo­vanja oz. povezanosti knjiznicnega informacij­skega sistema in njegove racunalniske oz. ko­munikacijske podprtosti, bi pa neskromno re­kli, da smo drobcen korak pred njimi. Vendar -kako dolgo? Madzari imajo delovne pogoje, imajo kadre, imajo sredstva ... 
ELEKTRONSKA POSTA ZA KONCNEGA UPORABNIKA 

DELAVNICA 

Delavnice (srecali smo se stirikrat) smo se udelezili predstavniki: Finske, Italije, Madzarske, Danske, lndije in Slovenije. Temi razprave sta bili: elektronska posta kot stori­tev knjiznice ter uporaba elektronske poste pri storitvah knjiznice. lzhodisca in teze za delav­nico je pripravil vodja Oddelka za informacij­sko tehnologijo in avtomatizacijo nizozemske nacionalne knjiznice. 
lzhodisca za razpravo 
• 
Knjiznica mora svoje uporabnike infor­mirati o obstoju elektronske poste. Ker mnogi uporabniki ne vedo (je to odvisno od njihove starosti?) nicesar o elektron­ski posti, jih je knjiznica dolzna o tern obvescati, jih izobrazevati in jim nuditi pomoc. 

• 
Uporabnik knjiznice naj bi dobil svoj e­lcktronski postni predal in imel moznost 


uporabe te storitve. 
• 
Uporabnik naj bi imel moznost uporabe RFC in/ali X400 na uporabnisko prijazen nacin. On-line pomoc je vsekakor nujna! 

• 
Ce zeli knjiznica pri uporabi omenjenega servisa izkljuciti doloceno skupino upo­rabnikov, lahko to stori s pomocjo zah­teve po identifikaciji (gesla) posameznega uporabnika. 

• 
Identifikacija je potrebna tudi, ce zeli knjiznica uporabo elektronske poste za­racunavati . V ta namen uvede ustrezen postopek belezenja in zaracunavanja upo­rabe elektronske poste (placilo po uporabi storitve, kreditna kartica, prednarocilo ipd.) 

• 
Zagotoviti je treba, da bo uporabnik na svoja odposlana sporocila dobil odgovore, ki jih lahko prebira samo on. Zaradi tega je anoniinna uporaba elektronske poste nemogoca in morajo biti uporabniki ustrezno registrirani. 

• 
Za tehnicno osebje knjiznice pomeni uvedba elektronske poste dodatne naloge, saj je potrebno implementirati na lokal­nern sistemu podsistem elektronske poste, zagotoviti tehnicno podporo in seveda de­lovanje sistema. 

• 
Vodstvo knjiznice se mora zavedati, da nastanejo z uvedbo omenjene storitve do­datni stroski ( tehnicna oprema, program­ska in strojna oprema, izobrazevanje itd.). 



Teze za razpravo 
• Elektronska posta mora biti uporabni­kom dostopna, saj predstavlja le novo knjiznicno storitev, lahko pa zelo pozi­tivno vpliva na imidz knjiznice kot infor­macijskega servisa. 
• 
Elektronske poste ia svoje uporabnike naj knjiznica ne bi omogocala, saj gre le za drugacno obliko telefonskega servisa, ki naj ga zagotavlja PTT. 

• 
Obstojeci nacin dela z elektronsko posto je tako tezko razumljiv oz. dojemljiv, da se knjiznici stroskovno ne splaca zagota­vljati te storitve. 

• 
Dostop do uporabe elektronske poste naj bi imela le omejena skupina uporabnikov. 

• 
Storitev elektronske poste je lahko za knjiznico dobickonosna. 

• 
U porabnikom ne smemo dovoliti dostopa do elektronske poste, ker je to prevec ne­varno (moinosti zlorabe). 

• 
Knjiznice se naj ne bi ukvarjale s komer­cialno dejavnostjo. 

• 
Elektronska posta naj bo dostopna le knjiznicnemu osebju in se to pod dolocenimi pogoji. 

• 
Mednarodna elektronska posta naj ne bo dostopna uporabnikom, le lokalna oz. na­cionalna. 

• 
Elektronska posta naj se ne uporablja za zagotavljanje dokumentov. Ta storitev naj bo vkljucena v knjiznicne module zno­traj programske opreme OPAC in lzpo­soJa. 

• 
Elektronska posta nima pravne osnove, zato so narocila (sporocila) poslana preko nj~, neveljavna. 

• 
Moderne znanstvene knjiznice naj bi za­gotavljale uporabo telefona, faksa in e­lektronske poste svojim uporabnikom kot eno svojih osnovnih storitev. Uporabniki naj bi placali dejanske stroske uporabe teh storitev. 




Razprava 
Razprava je bila zivahna, udelezenci pa smo imeli dokaj razlicna mnenja glede dostopno­sti elektronske poste za uporabnike. Pri­sotno je bilo mnenje (gorece ga je zastopal npr. kolega iz Italije), da naj bo storitev dostopna le delavcem knjiznic, pa se to le "izbranim" in na univerzi ravno tako (ni­kakor naj ne bi dali moznosti uporabe ele­ktronske poste studentom, ki bi stvar sko­raj zagotovo zlorabili); indijski predstavnik je sicer dopuscal, da se uporaba elektronske poste omogoci tudi dolocenim uporabnikom knjiznice in studentom (npr. le podiplomcem), ni pa se zavzemal za to, da bi knjiznica bila posrednik te storitve. Nekaj pa nas je me­nilo, da tudi uporaba elektronske poste po­staja ena od storitev knjiznice (kot telefon, fax itd.) in se morajo knjiznice pac na svojo "novo" prihodnost ustrezno pripraviti. Sploh pa je bilo na vecih razpravah v okviru semi­narja ELAG izrazeno mnenje, da morajo vsaj vecje knjiznice postopoma organizirati lastne racunalniske centre, saj bodo drugace prevec informacijsko zaostale in bodo njihove naloge vedno bolj prevzemali razlicni informacijski (racunalniski) centri, njim pa bo res ostajalo le "skladiscenje" gradiva. Novi vlogi knjiznice 
(t.i. virtualni knjiznici) je potrebno prilago­diti tudi zaposlovanje kadrov v knjiznicah in seveda izobrazevanje tako kadrov kot uporab­nikov. Sicer pa -ni vec dalec dan, ko bodo nasi osnovnosolci znali uporabljati se kaj vec kot le elektronsko posto. Ce knjiznice razvoju tehnologije in komunikacij ne bodo sledile, jih bodo uporabniki vedno manj potrebovali! 
Zakljucek delavnice bi lahko strnili v nasle­dnje priporocilo: knjiznice naj razmisljajo o tern, da bo uporaba elektronske poste prej ali slej postala tako samoumevna, kot je <lanes uporaba telefona. Storitev bodo uporabnikom ponudile ali preko svojega racunalniskega cen­tra ali v dogovoru z enim izmed njih. Nacin uporabe, zaracunavanje itd. pa bo dolocen v posebnih smernicah (ali na ravni drzave, uni­verze, t.ipa knjiznic itd.). Skratka -pred pri­hodnostjo ne bezati, ampak se spopasti z njo ze danes. 
Melita Ambrozic 

*************************************** 
SOLSKE KNJIZNICE 

**************************************** 
ODPIS V SOLSKI KNJIZNICI ALI KNJIZNICA PODARJA STARE KNJIGE 

Na II. gimnaziji Maribor vsako leto po­teka sedaj ze tradicionalna prireditev pod na­slovom Pomlad na II. gimnaziji. V mesecu dni (od 15. marca do 15. aprila) se zvrstijo razlicne kulturne prireditve: razstave, likovne razstave izdelkov ucencev sole, gledaliske, li­terarne, glasbene predstave, okrogle mize itd. Na koncu sola izda literarni almanah. 
Letos je iiolska knjiznica prispevala dve pri­reditvi. Pri prvi smo samo odstopili prostor in pomagali pri postavitvi razstave maket Gra­dovi na Slovenskem, ki jih ze od 4. razreda osnovne sole izdeluje in raziskuje ucenec nase sole Igor Sapac. Zelo odmevno je ze razstavljal v Univerzitetni knjiznici Maribor in v Studijski knjiznici Celje. Ob otvoritvi razstave je avtor predstavil tudi svojo obsezno raziskovalno na­logo z istim naslovom. 
Druga prireditev je bila bolj knjiznicno na­ravnana. Zadnji clan prireditve, 15. april, smo dolocili za clan, ko bo knjiznica ucencem m uciteljem podarjala stare knjige. 
V letosnjem letu so vse slovenske sre­dnjesolske knjiznice, ki bodo v letu 1995 iz­vajale eksterno maturo, prejele veliko gra­diva za obvezne maturitetne predmete (slo­venski jezik -domace branje, matematika -zbirke nalog, angleski jezik -slovarji, slov­nice, testi ... ). Ker je tudi nasa knjiznica do­bila veliko knjig, smo se odlocili za izredni od­pis starejsega, poskodovanega in drugega ne­ustreznega in zastarelega gradiva, zlasti knjig za obvezno domace branje, ki jih prej zaradi stevilcnega pomanjkanja nismo mogli odpisati, saj so dijaki rajsi brali obrabljene knjige kot pa nobenih. 
lzbor za odpis leposlovja smo opravili v knjiznici samostojno, za druge stroke pa se­veda skupaj z vodjo aktiva posamezne pred­metne skupine ali z uciteljem dolocenega pred­meta. Na ta nacin smo izlocili nekaj vec kot 700 knjig. 
Zanimanje med dijaki in tudi ucitelji je bilo izjemno ze veliko pred dolocenim datumom. Zaceli smo ob 9. Uri, ob 13.30 je ostalo samo se 48 knjig. Pa naj kdo se rece, da mladi ne berejo in da jih knjige ne zanimajo. 
Ideja bo morda dobrodosla se za koga, saj je odpis v marsikateri solski knjiznici se vedno "tabu" tema. 
Majda Steinbuch 
II. gimnazija Maribor 

*************************************** 
ZBDS 

*************************************** 


SEKCIJA ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 

One 6.5.1994 je bila v Narodni in univer­zitetni knjiznici 3. seja sekcije za visokosolske knjiznice. Najvec pozornosti so clani sekcije posvetili razpravi o Merilih za ocenjevanje de-­javnosti v visokosolskih knjiznicah ter osnutku Pravilnika o napredovanju v nazive v visokem solstvu. 
Merila, ki so de! strokovnih standardov in kriterijev za visokosolske knjiinice, je bilo po­trebno dopolniti tudi zaradi vecjega obsega dela, ki ga knjiznicarji opravijo s podporo racunalnika in zaradi sodelovanja knjiznic v COBISSu. 
Ker je bilo precej razlicnih mnenj, so se clani sekcije dogovorili, da se je treba za dve poglavji meril se dodatno posvetovati s knjiznicarji, ki delajo v dokumentacijah. 
Osnutek Pravilnika o napredovanju so obli­kovali na Univerzi v Ljubljani. Delovno sku­pino vodi prorektor prof. dr. Joie Kusar. V Pravilniku smo pri nekaterih tarifnih skupinah in kolicnikih ugotovili nekaj netocnosti, kot npr.: izpusceni sta V. in VI. tarifna skupina, v VII. tarifni skupini je bibliotekar omenjen dvakrat, prvic z nazivom knjiznicar, drugic kot bibliotekar, nadalje ni predvidena tarifna skupina za bibliotekarje, ki imajo magisterij ali doktorat. Ciani sekcije so predlagali, da bi bili kolicniki za posamezne tarifne skupine poenoteni s pravilnikom, ki velja za podrocje kulture. Zaradi vsega navedenega so prisotni sprejeli sklep, da se delovni skupini na Uni­verzi v Ljubljani posljejo predlogi Sekcije za dopolnitev pravilnika. 
Ana Martelanc 

*************************************** 
PREDSTAVLJAMO VAM 

*************************************** 
SISTEM MEDNARODNE VREDNOSTNE ZADOLZNICE ZA MEDNARODNO MEDKNJIZNICNO IZPOSOJO 
lzvor 
Pod pokroviteljstvom programa SDP (splosne dostopnosti publikacij) pripra­vlja IFLA Urad sistem poslovanja z mednaro­dno vrednostno zadolznico, s katerim bi poe­nostavili placevanje storitev medknjiznicne iz­posoje. Osnovna misel je razviti sistem, ki bi zmanjsal stevilo mednarodnih financnih naka­zil med knjiznicami v zvezi z medknjiznicno iz­posojo. Ta nakazila so draga tako za knjiznico, ki izposoja, kot za knjiznico, ki prosi za lite-­raturo. Pogosto pa tam, kjer imajo probleme s trdno valuto, teh nakazil sploh ne morejo iz­vajati. Ker zadolznica nima nobene posebne denarne vrednosti, bo v pomoc knjiznicam, ki ne morejo obdriati placil, ki so jih prejele za medknjiznicno izposojo, ali, ki nimajo poseb­nih sredstev za te namene. 
Pred nekaj leti je bila narejena izvedbena studija (Cornish, Graham P.: Feasibility of a voucher scheme to pay for international in­terlibrary transactions. Paris, Unesco PGI­92/WS/5) in od tedaj dozivlja projekt vsak dan vecjo podporo. 0 projektu je podrobno razpravljala skupina strokovnjakov na Sekciji za splosno dostopnost publikacij na 3. medna­rodnem posvetovanju o medknjiznicni izposoji in nabavi dokumentov v Budimpesti, aprila 1993. Porocilo o tern je bilo predstavljeno tudi na CDNL konferenci v Barceloni, avgu­sta 1993. 
Kako bi sistem deloval 

Knjiznice bi nabavile zalogo zadolznic pri osrednji "banki". Ena zadolznica bi veljala za eno izposojo knjige ali eno fotokopijo clanka. Uporabljali bi jo toliko casa, dokler ne bi za­radi prepogoste rabe postala fizicno izrabljena ali dokler ne bi knjiznica zbrala preveliko stevilo zadolznic. Takrat bi jih knjiznica lahko zamenjala za gotovino ali za druge zadolznice. Za knjiznice, ki narocajo prek racunalnika, bi obstajala tudi elektronska zadolznica. 

Projekt 

Britanska knjiznica je ponudila financno podporo ia postavitev projekta. Novembra 1993 se je Uradu pridruzila Sara Gould, ki je zadolzena za njegovo izvedbo. Do avgusta 1994 je potrebno izdelati predhodno porocilo in takoj nato zaceti s poskusnim programom. 
Ustanovljena je bila posvetovalna delovna skupina. Ciani skupine so: David Bradbury (Center za medknjiznicno izposojo in nabavo dokumentov pri Britanski knjiznici), Heinz Fu­chs (Univerzitetna knjiznica v Gottingenu in IFLA sekcija za medknjiznicno izposojo in nabavo dokumentov), Niels Mark (Drzavna in univerzitetna knjiznica v Arhusu in IFLA sekcija za medknjiznicno izposojo in nabavo dok umentov), Peter Lor ( direktor Drzavne knjiznice v Pretoriji), Christopher Wright ( vodja medknjiznicne izposoje v Kongre­sni knjiznici, Washington), Svetlana Prose­kova (zastopnica direktorja Ruske drzavne knjiznice, Moskva) , Warren Horton ( direk­tor Narodne knjiznice Avstralije), Abdela­ziz Abid (GIP program, Unesco), Monica Guerrero (Center za ekonomske raziskave in izobrazevanje, Mexico) in Graham Cornish (IFLA, program splosna dostopnost informa­cij) . 
Cena zadolznice bo verjetno 8 USO. S tern bi placali eno izposojeno ali kopirano enoto. 
Na razpolago bo tudi polovicna zadolznica, in sicer za doplacilo obseznejsih clankov. Za sis­tern bo skrbel IFLA Urad za splosno dosto­pnost publikacij, pri katerem bodo na razpo­lago tudi zadolznice. Dezele v razvoju naj bi dobile denarno pomoc iz raznih virov, kar bi jim omogocilo udelezbo v sistemu. 
Sara Gould se ukvarja tudi s fizicnim forma­tom zadolznice in financnimi pripravami za sis­tem. Nacrtujejo tudi elektronsko zadolznico. Vidiki, ki jih bo potrebno se raziskati so: za­konitost sistema glede dolocil o mednarodni valuti, trajanje veljavnosti in priprave za po­skusno uvajanje. 


Dodatne informacije 

Dodatne informacije dobite pri: Sara Gould (BLDSC, IFLA Offices for UAP and ILL, Bo­ston Spa, Wetherby, West Yorkshire LS23 & BQ, United Kingdom) ali po elektronski posti sara.gould@bl.uk. 
Monika Klasnja CTK 

*************************************** 
OBVESTILA 

*************************************** 
Bologna po Bologni. Razstava "Bologna po Bologni", ki jo pripravljata knjigarna Mla­dinska knjiga Konzorcij in Knjiznica Otona Zupancica, enota Pionirska knjiznica, bo od 
24. do 26. maja od 10.00 do 19.00 ure v Can­karjevem domu , v Stekleni dvorani . Svecana otvoritev bo v torek, 24.5. ob 10.00 uri. 
Strokovni predstavitvi razstave bosta v to­rek po otvoritvi in v sredo ob 10.30 uri. Obvescamo vas, da sta predstavitvi razstave "Bologna po Bologni" nase zadnje skupno 
strokovno srecanje v tern solskem letu. 
0 nasih strokovnih srecanjih v priho­
dnjem solskem letu homo pisno obvestili vse 
splosnoizohrazevalne knjiznice v Sloveniji, ki 
naj bi zagotovile po enega predstavnika na 
nasih srecanjih in skrbele, da se nase skupne 
ideje, spodbude in odlocitve sirijo po vseh eno­
tah splosnoizohrazevalnih knjiznic in solskih 
knjiznicah po Sloveniji. Vljudno vas prosimo, 
da nam sporocite kakrsnekoli predloge in pri­
pombe k nasemu skupnemu delu. -Tilka Ja­
mnik 
V. posvetovanje specialnih knjiznic. 
Sekcija za specialne knjiznice ZBDS in Cen­tralna tehniska knjiznica hosta organizirali 
10. in 11. novembra 1994 v prostorih KRKE na Dunajski 65 v Ljuhljani, letos ze tradicionalno 
V. posvetovanje: Vloga specialnih knjiznic pri pospesevanju druzbenega in gospodarskega ra­zvoja. Terna letosnjega posvetovanja bo: Ka­kovost storitev v specialni knjiznici. Vse, ki vas teme o kakovosti zanimajo, vahimo, da se udelezite posvetovanja. Podrohnejse infor­macije o posvetovanju homo ohjavili v septem­hrski stevilki Knjiznicarskih novic. -Predse­dnica mag. Angela Cuk 
Nove pridobitve v INDOK/knjiznici Enote za razvoj knjiznicarstva v NUK. 
Stiri periodicne puhlikacije, ki jih izdaja IRA, (International Reading Association) lahko od slej prebirate tudi v nasi enoti. Tekoce hoste seznanjeni (za nazaj pa se z letom 1993) z no­vostmi, prakticnimi izkusnjami, raziskavami, akcijami ... na podrocju branja, ki jih prispe­vajo avtorji razlicnih izohrazevalnih sistemov, razlicnih kulturnih in ekonomskih okolij . Pre­birajo jih v vec kot 90. drzavah sveta. 
1. The Reading Teacher je puhlika­cija, namenjena vsem tistim, ki se ukvarjajo s poucevanjem in ucenjem hranja v predsolskem in osnovnosolskem ohdohju otroka. Izhaja ze 
47. leto, osem stevilk letno, in vas seznanja s teorijo, raziskavami in prakso. 
2. 
Journal of Reading je namenjen vsem, ki jih zanima hranje mladostnikov, ucenje bra­nja mladostnikov in odraslih. Seznanja vas s teorijo, raziskavami in prakticnimi izkusnjami. Izhaja 38. leto, osem krat letno. 

3. 
Reading Research Quarterly izhaja stiri krat letno ze 29. leto in je namenjena iz­menjavi mnenj in informacij s podrocja teorije, raziskovanja in prakse hranja. 

4. 
Reading Today izhaja sest krat letno in vas seznanja z novicami s podrocja ucenja in populariziranja branja in z aktivnostmi Med­narodne zveze za hranje (IRA). Tu hoste nasli tudi podatke o organizaciji dela in program dela IRA, in seveda prijavnico za clanstvo v tej neprofitni organizaciji, ki si prizadeva iz­holjsati bralno kulturo s promocijo in ucenjem hranja kot vsezivljenske navade. -Silva Nov­ljan 


Potrebujemo. Ohjavljamo seznam knjig, ki jih Narodna in univerzitetna knjiznica v Lju­bljani potrehuje za svoj arhiv. Upamo, da nam ho z vaso pomocjo uspelo najti katero izmed njih. 
RUPNIK, Janko: Ustavnost, demokracija in politicni sistem. -Maribor : Obzorja, 1975 (Socioloska in politoloska knjiznica ; 4) 
PETRIC, Vladimir: Pregled filmskih zvrsti in zanrov. -(1. in 2. del) Ljubljana : Scena, 1971 (Sedma umetnost ; 7) 
POSLOVANJE v ljudski knjiznici . -V Lju­bljani : Akad. ferijal. drustvo Prosveta, 1910 
RIEGER, Sebastian: Crna zena. -V Lju­bljani : Katoliska bukvarna, 1910 (ponatis iz "Domoljuba") 

Vse, ki imate katero od nastetih knjig in ste jo pripravljeni podariti ali prodati Narodni in univerzitetni knjiznici v Ljubljani, prosimo, da se obrnete na ga. Valerijo Zagar, tel.: 1250-131 int. 43. 
Popravek. V clanku S. Novljan Danske splosnoizobrazevalne knjiznice (KN 4(1994), st. 4) je na str. 13 napaka. Stevilo v Sloveniji izposojenega knjiznicnega gradiva pod st. 6 ni 
11.273.88 ampak 11.273.888 enot. 


IZ ITALIJANSKEGA TISKA 

V Italiji ze dalj casa ugotavljajo, da stevilo prebivalcev, ki preberejo letno vsaj eno knjigo, stalno pada. Da bi pritegnili cimvec prebival­cev k branju knjig, so izvedli zanimivo akcijo. Knjige so enostavno postavili na sedeze po ra­znih vlakih. Tako so potniki prejeli knjigo brezplacno. Za uresnicitev te akcije, predvsem za nakup knjig, ki so jih v akciji razdelili, so pridobili razne sponzorje. Iz clanka ni bilo rnozno identificirati pobudnika te akcije. 
Vsekakor je akcija zanimiva in bi jo bilo mogoce uresniciti tudi pri na.s, ce bi pobudo prevzel podjeten zaloznik ... 
Ana Martelanc 


PRILOGI 

1. 
Seznam splosnoizobrazevalnih knjiznic v Sloveniji. Objavljamo nov se­znam SIK, saj je od objave zadnjega minilo ze precej casa in se je nabralo kar precej spre­memb. 

2. 
Prednarocilo. Ze v prejsnji stevilki Knjiznicarskih novic smo vam na­povedali prilogo -Prednarocilo za prirocnik 


dipl.ing. Nade Cucnik-Majcen: Osnove va­rovanja in konservacije knjiznicnega in ar­hivskega gradiva -ki pa smo jo tik pred razposiljanjem Knjiznicarskih novic izlocili, saj je bila stevilka ziro racuna napacna. Za to se vam opravicujemo in jo objavljamo to­krat. 
V KROZENJE 

KNJIZNICARSKE NOVICE, 4(1994), st. 5. ISSN 0353 -9237. 
Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredila: Jelka Kastelic. Naklada: 570 izvodov. Prejetih tekstov ne lektoriramo. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179 -92 z dne 
16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku , za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %. 

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIZNICARSTVA 
maj 1994 

SEZNAM SPLOSNOIZOBRAZEVALNIH KNJIZNIC V SLOVENIJI 
1. 
LAVRICEVA KNJIZNICA Cesta IV. prekomorske brigade 1, 65270 Ajdovscina Vodja: Zdenka Zigon-Lulik, tel.: 065/62-678, fax: 065/62-678 Odprtost: po-pe: 9-18; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 

2. 
KNJIZNICA BREZICE Trg izgnancev 12 b, 68250 Brezice Vodja: Tea Bemkoc, tel.: 0608/62-649 Odprtost: po, sr, pe: 7-17; to, ce: 7-15; so: (2. v mes.) 8-12 Tip knjiznice: III . 

3. 
OSREDNJA KNJIZNICA CELJE Muzejski trg la, 63000 Celje Vodja: Janko Germadnik, tel. : 063/442-580, 26-731, fax: 063/25-350 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 

4. 
KNJIZNICA JOZETA UDOVICA Partizanska 9, 61380 Cerknica Vodja: Marija Hribar, tel.: 061/791-078, 791-409, fax: 061/791-078 Odprtost: po, ce, pe: 8-18; to, sr: 8-16; so: 9-12 Tip knjiznice: IV. 


@NUK 

5. 
Zavod za izobrazevanje in kulturo Crnomelj KNJIZNICA Ulica Otona Zupancica 7, 68340 Crnomelj Vodja: Irena Muc, tel.: 068/51-364 Odprtost: po, to, sr, pe: 10-13.30 in 15-19; ce: 12-14; so: (2. in 4. v mes.) 8-12 Tip knjiznice: IV. 

6. 
KNJIZNICA DOMZALE Ljubljanska 58, 61230 Dornzale Vodja: Cveta Zalokar-Orazem, tel.: 061/721-204, fax: 061/712-499 Odprtost: po-pe.: 7-19 Tip knjiznice: III. 

7. 
Zveza kulturnih org;,tnizacij Dravograd MATICNA KNJIZNICA DRAVOGRAD Trg 4. julija 29, 62370 Dravograd Vodja: Cveta Cop, tel.: 0602/83-256 Odprtost: po-pe: 9.3(H4.30; sr: 13-18 Tip knjiznice: V. 


8. 
Ljudska univerza OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA Trg svobode 4, 69250 Gornja Radgona Vodja: Katarina Rauter, tel.: 069/61-054, fax: 069/61-054 Odprtost: po, sr, ce, pe: 8-18 Tip knjiznice: III. 

9. 
KNJIZNICA GROSUPLJE Adamiceva 15, 61290 Grosuplje Vodja: Marija Samec, tel.: 061/771-439 Odprtost: po-pe: 9-19 Tip knjiznice: III. 


10. 
Kulturno-rekreacijski center 14. oktober KNJIZNICA Novi log 4, 61430 Hrastnik Vodja: Marija Vucetic, tel.: 0601/41-820 Odprtost: po-pe: 11-19; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 


@NUK 

11. 
MESTNA KNJIZNICA IN CITALNICA IDRIJA UI. Svete Barbare 4-5, 65280 Idrija Vodja: Anica Bozic, tel.: 065/71-050, fax: 065/73-026 Odprtost: po, pe, sr: 11-19; to, ce: 7-14; so: 7-12 Tip knjiznice: III. 

12. 
KNJIZNICA MAKSE SAMSA Titov trg 2, 66250 Ilirska Bistrica Vodja: Manica Klemenc, tel.: 067 /81-088 Odprtost: po, sr, pe: 7-13, 15-18; to, ce: 7-14 Tip knjiznice: IV. 

13. 
MATICNA KNJIZNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 66310 Izola Vodja: Marina Hrs, tel.: 066/63-412 Odprtost: po-pe: 8-13, 16-18.30; so: 9-12 Tip knjiznice: IV. 

14. 
OBCINSKA KNJIZNICA JESENICE Trg Toneta Cufarja 4, 64270 Jesenice Vodja: Cvetka Tropenhauer-Martincic, tel.: 064/81-065 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 

15. 
MATICNA KNJlZNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 61240 Kamnik Vodja: Breda Podbreznik-Vukmir, tel.: 061/812-597, fax: 061/811~239 Odprtost: po-pe: 9-19 Tip knjiznice: III. 

16. 
KNJIZNICA KOCEVJE Ljubljanska c. 6, 61330 Kocevje Vodja: Ema Strumbelj, tel.: 061/851-936, fax: 061/851-936 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-11 Tip knjiznice: IV. 


@NUK 

17. 
OSREDNJA KNJIZNICA SRECKA VILHARJA Trg revolucije 1, 66000 Koper Vodja: Evgen Kostial, tel.: 066/22-091, fax: 066/23-866 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-12 Tip knjiznice: II 

18. 
OSREDNJA KNJIZNICA OBCINE KRANJ Tavcarjeva ul. 41, 64000 Kranj Vodja: Anatol Stern, tel.: 064/222-031, fax:064/222-539 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-13 Tip knjiznice: II. 

19. 
VALVASORJEVA KNJIZNICA KRSKO Cesta krskih zrtev 26, 68270 Krsko Vodja: Ida Merhar, tel.: 0608/31-269, fax: 0608/34-802 Odprtost: po, pe: 9-18; to, sr, ce: 9-14; so: (1. in 2. v mes.) 8-12 


. Tip knjiznice: III. 

20. 
Skupscina obcine Lasko -druzbene dejavnosti OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA LASKO Askercev trg 4, 63270 Lasko Vodja: Metka Kovacic, tel.: 063/731-705; fax: 063/731-696 Odprtost: po, sr, pe: 8-14; to, ce: 12-19; pe: 19-20 Tip knjiznice: IV . 

21. 
Delavska univerza MATICNA KNJIZNICA LENART Nikova ulica 9, 62230 Lenart Vodja: Breda Zorko, tel.: 062/724-286 Odprtost: po-pe: 7-15; sr: 7-17; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 

22. 
Zavod za kulturo obcine Lendava DE KNJIZNICA Partizanska 10, 69220 Lendava Vodja: Zuzana Zoldos, tel.: 069/75-353, fax: 069/75-353 Odprtost: po-pe: 8-18; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 


4 
@NUK 

23 . Zavod za izobrazevanje in kulturo MATICNA KNJIZNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9, 61270 Litija Vodja: Joza Konjar, tel.: 061/883-102, fax: 061/883-102 Odprtost: po-pe: 10-19; to: 8-14 Tip knjiznice: IV. 
24. 
KNJIZNICA BEZIGRAD Vodovodna 3, 61000 Ljubljana Vodja: Marija Koba), tel.: 061/322-955, 133-11-43, 131-61-07 fax: 061/133-11-43 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Tip knjiznice: II. 

25. 
KNJIZNICA OTONA ZUPANCICA Dvorni trg 2, 61000 Ljubljana Vodja: Damijana Hainz, tel. : 061/221-781, fax: 061/126-40-73 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Tip knjiznice: III. 

26. 
KNJIZNICA JOZETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloska c. 61, 61110 Ljubljana Vodja: Janez Lah , tel.: 061/446-324, fax: 061/448-034 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Tip knjiznice: II. · 

27. 
KNJIZNICA "PREZIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIC Trzaska 47 a, 61111 Ljubljana Vodja: Breda Bajuk, tel.: 061/263-679, 261-183, fax: 061/263-679 Odprt.ost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 

28. 
KNJIZNICA SISKA Celovska c. 161, 61000 Ljubljana Vodja: Silva Crnugelj, tel.: 061/553-177, fax: 555-935 Odprtost: po-pe: 7-19.30; so: 7-13 Tip knjiznice: II 


@NUK 

29. 
Ljudska univerza OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA LJUTOMER Glavni trg 1, 69240 Ljutomer Vodja: Jelka Godec, tel.: 069/81-294, 83-036, fax: 069/81-758 Odprtost: po, sr, ce: 8-17; to, pe: 8-15 Tip knjiznice: IV. 

30. 
KNJIZNICA LOGATEC Trzaska 44, 61370 Logatec Vodja: Alenka Furlan, tel. : 061/741-722, fax: 061/741-722 Odprtost: po-ce: 9-19; pe: 14-19 Tip knjiznice: V. 

31. 
MARIBORSKA KNJIZNICA Rotovski trg 2, 62000 Maribor Vodja: Dragica Turjak, tel.: 062/26-391, 26-367, 222-640, fax: 062/26-391 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Tip knjiznice: I. 

32. 
LJUDSKA KNJIZNICA METLIKA Cesta bratstva in enotnosti 23, 68330 Metlika Vodja: Anica Kopinic, tel.: 068/58-370 Odprtost: po-pe: 9-17; so: 9-11 Tip knjiznice: V. 

33. 
Zavod za kulturo -KNJIZNICA Hribernikova 1, 63330 Mozirje Vodja: Ana Lamut, tel.: 063/831-292 Odprtost: po-pe: 10-14 Tip knjiznice: IV. 


34 . POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIZNICA Grajska ul. 2, 69000 Murska Sobota Vodja: Joze Vugrinec, tel.: 069/22-553, fax: 069/22-553 Odprtost: po-pe: 8-18; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 
@NUK 

35. 
GORISKA KNJIZNICA FRANCETA BEVKA Kidriceva 20, 65000 Nova Gorica Vodja: Rajko Slokar, tel.: 065/22-498, fax: 065/21-688 Odprtost: po-pe: 7-19; ce: 11-19; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 

36. 
KNJIZNICA MIRANA JARCA Cesta komandanta Staneta 26,28 68000 Novo mesto Vodja: Janez Mezan, tel.: 068/28-044, fax: 068/21-496 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-13 Tip knjiznice: II. 

37. 
KNJIZNICA ORMOZ Vrazova 12, 62270 Ormoz Vodja: Zeljka Nardin-Milovanovic, tel.: 062/700-509 Odprtost: po: 8-15; to: 12-17; sr: 11-15; ce: 8-15; pe: 12-19 Tip knjiznice: IV. 

38. 
MATICNA KNJIZNICA PIRAN Tartinijev trg 1, 66330 Piran Vodja: Oriana Kosuta-Krmac, tel.: 066/73-870 Odprtost: po-pe: 8-12 in 14-19; so: 8-11 Tip knjiznice: III. 

39. 
KNJIZNICA BENA ZUPANCICA Trg padlih borcev 5, 66230 Postojna Vodja: Alenka Curk, tel.: 067 /21-052, 24-520, fax: 067 /21-052 Odprtost: po-pe: 7.30-19 Tip knjiznice: III. 

40. 
KNJIZNICA IVANA POTRCA PTUJ Mariborski trg 1, 62250 Ptuj Vodja: Lidija Majnik, tel.: 062/771-480 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 


7 
@NUK 

41. KNJIZNICA RADLJE OB DRAVI Koroska cesta 2, 62360 Radlje ob Dravi Vodja: lvanka Kus, tel.: 0602/73-091 Odprtost: po, pe: 8-14; to, ce: 8-14 in 16-18; sr: 8-16 Tip knjiznice: IV. 
42 . KNJIZNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27, 64240 Radovljica Vodja: Rezka Subic, tel.: 064/714-534 Odprtost: po-pe: 8-19; ce: 10-19; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 

13. KOROSKA OSREDNJA KNJIZNICA DR. FRANCA SUSNIKA Na gradu 1, 62390 Ravne na Koroskem Vodja: Janez Mrdavsic, tel. : 0602/22-294, 21-467, fax : 0602/22-294 Odprtost: po, to, sr, pe: 7-18.30; ce: 7-13.30; so: 7-12.30 Tip knjiznice: III. 
44. 
Javni zavod Miklova hisa -KNJIZNICA Seskova 17, 61310 Ribnica Vodja: Vesna Postrak, tel.: 061/861-938 Odprtost: po-pe: 9-19.30; so: 9-12 Tip knjiznice: IV. 

45. 
Zveza kulturnih organizacij OBCINSKA KNJIZNICA SEVNICA Trg svobode 10, 68290 Sevnica Vodja: Ida Tusar, tel.: 0608/81-304 Odprtost: po: 8-14; to: 8-12; ce: 8-12; pe: 13-17 Tip knjiznice: IV. 


46 . KOSOVELOVA KNJIZNICA SEZANA Mirka Pirca 1, 66210 Sezana Vodja: Lucka Cehovin, tel.: 067 /73-478 Odprtost: po-pe: 7-18; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 
@NUK 

17. KNJIZNICA JOSIPA VOSNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16, 62310 Slov. Bistrica Vodja: Metka Pristovnik, tel.: 062/811-287 Odprtost: po, sr, pe: 8-18.30; to, ce: 8-15 Tip knjiznice: III. 
48. KNJIZNICA KSAVERJA MESKA G lavni trg 1, 62380 Slovenj Gradec Vodja: Alenka Valtl, tel.: 0602/41-159, fax: 0602/41-159 Odprtost: po-pe: 7.30-18 Tip knjiznice: III. 
19. Svetovalno-izobrazevalni center KNJIZNICA SLOVENSKE KONJICE Mestni trg 4, 63210 Slov.Konjice Vodja: Izidor Roskar, tel.: 063/755-015 Odprtost: po-pe: 9-16 Tip knjiznice: III. 
50. 
KNJIZNICA SENTJUR Dusana Kvedra 16, 63230 Sentjur pri Celju Vodja: Tatjana Cmok, tel.: 063/741-277 Odprtost: po, pe: 7-19; sr: 7-17 Tip knjiznice: IV. 

51. 
KNJIZNICA IVANA TAVCARJA Solska 6, 64220 Skofja Loka Vodja: Ludvik Kaluza, tel. : 064/620-200, fax: 064/620-638 Odprtost: po-pe: 8-19 Tip knjiznice: III. 

52. 
Ljudska univerza OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA Smarje 112, 63240 Smarje pri Jelsah Vodja: Joze Caks, tel.: 063/821-352, fax: 063/821-352 Odprtost: po, pe: 12-18; to, ce: 8-14; sr: 8-18 Tip knjiznice: III. 


@NUK 

53. 
KNJIZNICA CIRILA KOSMACA TOLMIN Tumov drevored 6, 65220 Tolrnin Vodja: Ivan Jermol, tel.: 065/81-048 Odprtost: po, sr, pe: 7.30-19; to, ce: 7.30-15 Tip kujiznice: III. 

54. 
KNJIZNICA TONETA SELISKARJA Ul. 1. junija 19, 61420 Trbovlje Vodja: Marija Sersa, tel.: 0601/21-748 Odprtost: po-pe: 8-12 in 14-18; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 



55 . Center za izobrazevanje in kulturo KNJIZNICA PAVLA GOLIE Kidriceva 2, 68210 Trebnje Vodja: Stanka Pungartnik, tel.: 068/44-104, fax: 068/44-183 Odprtost: po-pe: 7-18 Tip knjiznice: IV. 
56. 
Zavod za kulturo in izobra.zevanje KNJIZNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4, 64290 Trzic Vodja: Dani Kunsic, tel.: 064/53-178, fax: 064/50-358 Odprtost: po-pe: 9-18 Tip knjiznice: IV. 

57. 
Kulturni center "Ivan Napotnik" KNJIZNICA Titov trg 5, 63320 Velenje Vodja: Ljubisa Savovic, tel.: 063/853-265, fax: 063/853-747 Odprtost: po-pe: 9-19; ce: 9-13; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 

58. 
CANKARJEVA KNJIZNICA VRHNIKA Trzaska 96, 61360 Vrhnika Vodja: Marija Iskrenovic, tel. : 061/753-114, 753-714, fax: 061/753-114 O<lprtost : po-pe: 9-19; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 


10 
@NUK 

5!). Kulturni center -Delavski dom KNJIZNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1, 61410 Zagorje ob Savi Vodja: Milena Garantini, tel. : 0601/61-281 Odprtost: po-pe: 8-12, 15-18.30 Tip knjiznice: IV. 
60. Zavod za kulturo Zalec OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA ZALEC Askerceva 9a, 63310 Zalec Vodja: Alja Bratusa, tel.: 063/715-123, fax: 063/715-517 Odprtost: po, sr, pe: 7-18; to, ce: 7-14; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 
Uporaba seznama je dovoljena samo za lastne potrebe, vsaka druga uporoba je brez dovoljenja NUK prepovedana. @NUK 

PREDNAROCILO ZA PRIROCNIK 
OSNOVE VAROVANJA IN KONSERVACIJE KNJIZNICNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA 
Datum izida: jesen 1994 Cena v prednarocilu: 3.850 SIT Zbrala in uredila dipl.ing. Nada Cucnik-Majccn 
Duhovne stvaritve cloveka na papirju ali novih medijih (gradivo) se pricnejo kvariti se preden ste nanj polozili rake. Temu pojavu posvecamo premalo pozornosti in skrbi. Sedanji nacin zivljenja, nove informacijske tehnologije, povecujejo dokumentarno in knjiznicno gradivo, z druge strani pa se kakovost zivljenja poslabsuje in duhovno bogastvo ustvarjalcev nastaja na manj obstojnem materialu. Zato je potrebno fizicno primerno ravnati z gradivom. Ustrezna skrb, zascita, varovanje nastajajocega gradiva kot arhivskega gradiva bodocnosti in varovanje ter konservacija gradiva, ki ze ima pomen pisne kulturne dediscine predstavlja vsebino prirocnika.Vse to bo sistematicno predstavljeno na osnovi skoraj dvajsetletnih izkusenj in v povezavi s svetovnimi dogajanji na tern podrocju. Prirocnik Je primeren za kandidate, ki se pripravljajo za strokovni izpit 1z bibliotekarstva, arhivistike in sorodnih dejavnosti. Koristne nasvete, kako varovati pisno gradivo in s tern podaljsati zivljensko dobo le­tega, bodo odkrili tudi vsi tisti, ki se poklicno ali ljubiteljsko srecuJCJO s knjigo, zapisom, dokumentarnim gradivom, inkunabulo, disketo ali drugo zvrstjo danasnjih gradiv. Da bi lahko ocenili visino naklade Vas prosimo, da Vas interes za nabavo prirocnika izkazete: 
1. 
s poslano narocilnico ali na fax st. 061/217-483 

2. 
s predplacilom na ziro racun st. 50100-601-99169 na naslov: IMA, 61000 Ljubljana, Puharjeva 3 


PREDNAROCILO 
Podpisani ............................................................... . Naslov ..................................................................... . 
...................................................................... 
narocam-o ..... izvodov prirocnika OSNOVE V AROV ANJA IN KONSERV ACIJE KNJIZNICNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA po prednarocniski ceni 3.850 SIT; ki jim hom-o poravnal-i s predplacilom na ziro racun st.: 50100-601-99169. Prednarocilo poslji-te na naslov: IMA, 61000 Ljubljana, Puharjeva 3 
Datum: Zig: Podpis: