r -t - , 14.m ^930 ^—— -10*%------------- _ ^at, v Jugoslovan PoftnTna p1a?arta V gbtovInV Cena Din 2*— Izhaja Tiak dan zjutraj raiven v ponedeljkih in dnevih po praa« nikih. — Posamezna številka Din 1—, na 16 atraneh Din 2—, mesečna naročnina Din 20'—, ta tujin« Din 30’—> Uredništvo v Ljubljani, Gregoričeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in JO-71. Rokopisov ne rniam«. — Oglasi po tarifi in dogovoru. Vprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, telefon 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Jek. ra?.: Ljubljana 15.621. St. 166 Ljubljana, nedelja, dne 14. decembra 1930 Leto l. Gospodarski bitki v Italiji grozi polom Kampanja za znižanje cen na vrHuncu - Prvi znaki reakcije - Zanimive izjave zastopnika tržaških trgovcev - Kritike Mosconijeve finančne politike Trst, 13. decembra, v. V poslednjih dneh je kampanja fašistovskega režiina za znižanje cen dosegla svoj višek. Listi so nepretrgoma poročali o rezultatih tega gibanja, objavljali statistične podatke o prejšnjih in sedanjih cenah vseh mogočih živ-ljenskih potrebščin od ruske moke do argentinskega zmrznjenega mesa, verno beležili, kako se po vseh krajih ustanavljajo posebne komisije in uradi, ki ostro nadzirajo trgovce, jim grozijo z odvzetjem o-brtnic, jih izročajo sodišču in konfinacij-skim komisijam. Političnemu pritisku je sledil še komisijam, ko so listi objavili grožnjo režima, da bo trgovcem v strah in škodo ustanovil konsumne zadruge, ki bodo z brezobzirno konkurenco privedle ta-kozvano gospodarsko bitko do končne popolne zmage. Prvih silnih udarcev se trgovci niso mogli ubraniti in so morali kljub svojemu obupnemu položaju popustiti preko vseh skrajnih mej in znižati cene za zahtevanih deset in več od sto. Toda škoda se da prenašati mesec dni ali dva, potem mora V slučaju, ko ni ne kredita ne denarja, slediti polom ali raekcija. In komaj je gospodarska bitka dosegla svoj višek, že so sc začeli kazati — odeti v fašistovsko krinko in v imenu fašistovskih trgovskih organizacij sainih — prvi znaki reakcije. In tudi listi so obrnili bržolico. V svoji današnji številki je »II Piccolo« objavil dve koloni dolgo izjavo tajnika fa-šistovske trgovske federacije iz tržaške pokrajine o cenah življenskih potrebščin in njihovem krivičnem znižanju. Z diplomatsko kretnjo zagovarja spočetka g. Lu-petina tržaške trgovce, ki so se »s fašistovsko disciplino« pokorili zahtevam režima in nacije, nato pa previdno razlaga svoje mnenje o vprašanju, za koliko bi se pravzaprav smele znižati cene življenskih potrebščin, ter pravi med drugim: >Ce n. pr. ima neka tvrdka od svojega pri industrijcu ali poljedelcu nakupljenega blaga pri prodaji 20 od sto kosmatega dobička, pa od tega odračuna svoje poslovne in druge splošne stroške, ji ostane čistega dobička 8 od sto. Logično bi bilo, da potem od teh 8 odstotkov svojega pravega dohodka odračuna 12 odstotkov za znižanje cen, tako da bi cene blagu padle za en zaokrožen odstotek. Tako bi bilo pravilno, toda absurdno za publiko, ki se spozna na številke in odstotke«. Na drugem mestu pribija: »Kako je bilo mogoče pričakovati, da bo n. pr. trgovec z živili znižal ceno sladkorja za 10 odstotkov, ko je vendar znano vsakomur, ki se bavi s trgovino, da plača naš trgovec grosistu sladkor po 596 lir za 100 kg in ga prodaja po 610 lir za kg, pa je pri grosistu vštet tudi zaboj, ki tehta 1 kg in mora torej trgovec tudi zanj plačati 5-96 lir. Izkupi pa zanj komaj ‘2-50 lir. Na ta način mu ostane okrog 10 lir odnosno l-7 od sto kosmatega dobička, pravim l-7 od sto!« In o nadzorstvenih koncesijah pravi: »Naj bo dovoljeno tajniku trgovske federacije izraziti o raznih nadzorstvenih komisijah tudi svoje mnenje. Komisije so potrebne. Toda v komisijah bi moral biti spričo sedanjega korporacijskega sistema poleg zastopnikov prefekture, občine in pokrajinskega gospodarskega sveta tudi zastopnik trgovske federacije«. Nato se vrača k vprašanju cen, ki jih je treba na vsak način znižati, pa ugotavlja, da je treba spričo 12 odstotnega znižanja trgovčevega čistega dobička in zaradi znižanih splošnih trgovčevih stroškov znižati cene življenskih potrebščin, toda sorazmerno le za upravičenih 1 ali 2 odstotka. Grosisti morajo iz istih razlogov istotoliko znižati svoje cene. Spričo obojestranskega znižanja bi se življenske potrebščine na ta način efektivno pocenile za tri do štiri, kvečjemu pet od sto. Nato se je g. Lupetina še obregnil ob publiko, ki ne izdaja racijonalno svojega denarja, marveč ga zapravlja. Končno je izrazil željo, da bi sedanje cene živil zares dosegle sorazmerje 4 : 1 napram predvojnim, a pripomnil je, da bi so morale v ta naincn znižati najmanj za 20 do 25 od sto. Takoj spočetka je g. Lupetina namignil, da bo treba že v januarju revidirati znižane cene v korist trgovca. »II Piccolo« sprejema posebno to njegovo pripombo, kot sam pravi, »z največjo rezervo«. Rim, 13. decembra, n. »Giornale d’ Ita-lia« nadaljuje z informacijami o vladni akciji za znižanje cen, pa poroča o energičnem postopanju komisij, ki nadzorujejo to gospodarsko gibanje. V samem Rimu, pravi list, so v poslednjih dneh zaprli 28 trgovin, katerih lastniki se niso hoteli pokoriti in znižati cen svojega blaga. V De-siju je neki hišni posestnik Vare streljal z revolverjem na svojega najemnika, nekega Salo, ker je zahteval, naj mu zniža najemnino, a se je Vale tega branil. Nasilnega hišnega posestnika so zaprli. Fašistovski listi so pričeli sedaj objavljati obširna poročila o težavnem gospodarskem položaju po vsej Evropi in Ameriki, da bi tako potolažili nezadovoljno ljudstvo. Tako poroča »Giornale d’ Italia«, da vlada po vseh francoskih kolonijah izredna nezaposlenost. Zadar, 13. decembra, n. Prisilno znižanje cen v Italiji je tudi v Zadru silno odjeknilo ter povzročilo celo usodne posledice. Te dni je legel neki trgoovec z manufakturo k počitku in si pognal dva strela iz revolverja v glavo, ker ni maral doživeti propasti svoje trgovine. ■ Rim, 13. decembra, n. V Italiji so se v poslednjem času čule kritike proti finančnemu ministru Mosconiju in fašistovski listi so odkrito očitali ministru, da preveč popušča. Minister Mosconi je v svojem ekspozeju napovedal, da bo vlada nastopala z najstrožjimi merami, da popravi finančno situacijo in deficit državnega proračuna. Znano je, da je »Lavoro Fascista« očital Mosconiju, da ni o pravem času pričakoval primanjkljaja in zmanjšanih državnih dohodkov in da spričo tega tudi ni skrčil proračuna o izdatkih, da bi tako preprečil veliki deficit, ki bo do konca tega proračunskega leta narastel na 3 milijarde lir. Senat je imel sedaj razpravo o finančnem položaju in senatorja Ricci in Gele-sia sta kritizirala finančno politiko vlade. Mosconi jima je dajal odgovore. Naglasil je, da je že v poslanski zbornici povedal vse, kar je vedel, da pa namerava o prvi priliki ministrski predsednik Mussolini objektivno opisati gospodarski položaj. Mosconi je opozoril na potrebo, da se revidira davčni sistem in poenostavi. Govoril je o državnih dolgovih in izjavil, da amortizacijska blagajna dobro posluje. Izrazil je tudi mnenje, da bo znižanje plač državnih uradnikov zelo dobro vplivalo na državno gospodarstvo. Poleg tega znižanja |a šted-nja edino sredstvo, da se obvlada sedanji težavni položaj. Mosconi je opozoril senat, da se fašistovski politiki zavedajo svoje odgovornosti in da jih obvladuje čuvstvo bodočih gospodarskih zmagovalcev, pa da bodo zaradi tega nadaljevali po začeti poti. Zakaj je Mussolini rsvizijonist in germanofil Svariino odprto pismo siahlhelmovskega prvaka - »Za bftko proti Franciji potrebuje Anglijo in Nemčijo« - fiemci morajo dobro premisliti, preden sprejmejo io sodelovanje Visoka bojna vrednost francoskega in jugoslovanskega vojaka Berlin, 13. decembra, p. Listi objavljajo odprto pismo g. Dusterberga, enega izmed poglavarjev bojevniške organizacije »Stahl-helm«, v'katerem imenovani stahlhelmov-ski prvak ostro obsoja nedavne »romanje« zastopnikov Stahlhelma v Rim. Kot znano, so se tedaj stahlhelmovski »romarji« poklonili tudi Mussoliniju. Povodom tega obiska je prišlo do raznih manifestacij faši-stovske- stahlhehnovske vzajemnosti. Zastopniki »Stahlhelma« so dalje položili venec na grob italijanskega neznanega vojaka. Diistelberg očita oni skupini stahl-helmovcev, da je storila s tem vencem popolnoma neumestno in neskladno gesto. Tak nastop bi bil dopusten kvečjemu tedaj, če bi postopala Italija s tirolskimi Nemci z večjo pravičnostjo nego do sedaj. Diistel-berg graja dalje odposlanstvo Stahlhelma tudi zato, ker je izročilo Mussoliniju znak Stahlhelma brez dovoljnja vodstva te organizacije. Ako nastopa Mussolini nekaj časa sem za revizijo versailleske mirovne pogodbe, — nadaljuje Diistelberg dobesedno —, in ako se kaže germanofila, dela to samo zato, ker misli, da služi s tem italijanskim interesom. Dokler ne bodo sledila njegovim izjavam dejanja in globoka sprememba metod na Tirolskem, moramo smatrati vse tako govorjenje za popolnoma brezpomembno. Italijansko prebivalstvo stalno narašča. Potrebna je torej razširitev ozemlja. Tuniško vprašanje, vprašanje Korsike in nek- daj italijanskega ozemlja Nice in Savoje — ta vprašanja se ne dajo rešiti mirnim potom. S svojim sistemom prisrčnih odnošajev z Nemčijo, Grčijo, Bolgarijo in Madjarsko Mussolini obkoljuje kraljevino Jugoslavijo. Za bitko s Francijo sta mu potrebna Anglija 'in podpora Nemčije. Zato je Mussolini sedaj germanofil, in sicer ne glede na to, ali je v Nemčiji na krmilu nacionalistična ali kaka druga vlada ... Toda — zaključuje Diistelberg — svetovna vojna je dokazala visoko vojaško vrednost francoskega in srbskega vojaka. Vsled tega si je treba stvar dolgo premisliti, preden se odločimo za sodelovanje z Italijo. Naša sedanja slabost nam narekuje rezerviranost, dostojanstvo in ponos. Rešitev vladne krize v Franciji Prizadevanja senatorja Steega so bila ovenčana z uspehom - Po dveh letih opozicije so socijalni radikali zopet v vladi - V četrtek se predstavi nova vlada parlamentu Pariz, 13. decembra. AA. Nova vlada ima 30 članov, 18 ministrov in 12 državnih podtajnikov. V njej je 6 senatorjev in 24 poslancev. 3 pripadajo levemu demokratskemu krilu v senatu, eden republikanski uniji v senatu, dva demokratsko-radikalni uniji senata, dva sta republikanska socijalista, pet spada med radikalne levičarje, pet ministrov pripada republikanski levici, 1 je socijalno radikalni levičar, 1 minister je izven strank. Steeg bo danes ob 10. predložil listo svoje vlade predsedniku republike. Nova vlada pa se bo predstavila parlamentu prihodnji četrtek. Pariz, 13. decembra. AA. Ker so gg. La-val, Flandin, Pietri in Ricolfi odklonili sodelovanje v novi vladi, je bila davi ob 2-20 sestavljena ta-le lista nove vlade: predsedništvo vlade in kolonije Steeg, notranje ministrstvo Leygues, vojna mornarica Sarraut, pošte in telegrafi Bonnet, narodno zdravje Queuil!e, pravda Cheron, zunanji posli Briand, finance Germain Martin, proračun Palmares, vojska Bar-thou, prosveta Chautemps, trgovina Lou-cheur, poljedelstvo Boret, gradnje Dala-dier, zrakoplovstvo Pairtleve,* trgovinska mornarica D»nielou, delo Grinda, pokojnine Thoumule. Poleg teh ministrov so bili izbrani še ti-le državni podtajniki: v predsedništvu vlade Marehandeau, notranjem ministrstvu Renay Cotty, v narodnem gospodarstvu Meyer, v poljedelstvu Cautry, v letalstvu Hichct, za trgovino Berthod, za kolonije Brunet, za fizično vzgojo Brunet, za finance Parretti, za delo Mounier, za gradnje Gourdeau, za vojsko Millot. Pariz, 13. decembra. AA. Novi državni podtajnik Richet, ki pripada levemu krilu soc. rad., je poslal pismo predsedniku Steegu, v katerem mu sporoča, da umika svoj načelni pristanek o vstopu v novo vlado, ker ta vlada ne temelji na pogodbi, ki je izvirala iz dnevnega reda poslednje seje parlamenta. Pariz, 13. decembra. AA. Predsednik Doumergue je danes podpisal ukaz o imenovanju novih članov kabineta. Pariz, 13. decembra, d. K danes zjutraj sestavljeni vladi le malo listov zavzema v večernih izdajah svoje stališče. Le »Journal« piše: na prvi pogled gre za levičarski kabinet, ki ne more obstati brez podpore socijalistov. Sodelovanje malega števila oseb iz sredinskih strank ne bo zadoščalo, da bi kabinetu dalo značaj resnične koncentracije. Večina, na katero se bo vlada opirala, bo najbrže prav majhna in dvomljiva. Prvi sestanek s poslansko zbornico bo najbrže precej oster. »L'Ordre« piše: Steeg je nemogoč. Francija ni zaslužila, da gleda njega na čelu. »Figaro« izjavlja: Žalosten bi bil pogled v bodočnost, če ne bi imeli gotovosti, da bo večina kmalu zopet začela z ofenzivo in da bo ta levičarski kabinet, ki se je z zvijačo utihotapil v Poin-carčjevo zbornico iz leta 1928., strla. Klofute med tržaškimi fašisti Dunaj, 13. decembra, d. Agencija »SOK« poroča: Nekako pred enim letom se je v Trstu pojavil neki gospod Domenegliini, na katerega so postali pozorni, ker je začel izdajati zakotni listič »La Fiamma«, čeprav je bil reven kot cerkvena miš. Kot varovanec fašizma je kmalu po-stal tajnik tržaškega sindikata in prišel kot tak tudi v fašistovski parlament. Baš jc poteklo leto dni, pa je že vzbudil zanimanje svoje okolice, ker si je kupil vilo. Moralo je priti do govoric, da Domeneghinijevo blagostanje ne sloni baš na solidni podlagi, in nihče ni bil presenečen, da jc posegel v zadevo g. Banclli, ugleden zastopnik režima, in dovedel do razkritja nepoštenih manipulacij, zaradi česar je Domeneghini padel. Toda g. Domeneghini je menil, da si mora oprati svoje nečedne roke na obrazu g. Banellija, in je velikega fašista na javni cesti tako neusmiljeno oklofutal, da so morali priletnega g. Banellija odpeljati z rešilnim vozom. Viteško! Zares »fascisti-cainente«! Neka priča jc menila, da bi se bilo težavno zavzeti za enega ali drugega izmed obeh, saj sta oba fašistu, pa je šla po svoji poti. Otvoritev koroškega deželnega zbora Celovec, 13. decembra, d. Danes dopoldne se je sestal novo izvoljeni koroški deželni zbor poa predsedstvom starostnega predsednika socijalne-ga demokrata Julija Lukasa, ki je sprejel zaobljubo poslancev. Poslanci so bili okrašeni s cvetlicami svojih strank. Oba narodna socijalista sta prišla na sejo v rjavih srajcah. Seja je potekla brez kakega posebnega dogodka. Nova nemška nota proti Poljski Berlin, 13. decembra. A A. Nemški generalni konzul v Ženevi je izročil Društvu narodov novo nemško noto ki izpopolnjuje noto nemške vlade izza druge polovice novembru o nemški manjšini 'na Poljskem. Veliko dejanje Z zlatimi črkami bo zapisana v zgodovini jugoslovanskega kmete četrtkova seja ministrskega sveta v Beogradu, ko je pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. izdala vlada gen. Petra Zivkoviča celo vrsto odTedb, s katerimi je bilo nakrat na učinkovit in izdaten način pomagano jugoslovanskemu kmetu v sedanji težki gospodarski krizi. Ta pomoč je tem bolj dragocena, ker je bil dosedaj jugoslovanski kmet samo vajen, da je dobival obljube, skoraj nikdar pa ni dočakal, da bi te obljube postale tudi meso. Vedno je ostalo le pri obljubah in najsi je propadala kmetija za kmetijo. Sedaj pa je brez obljub nakrat prišla velika in izdatna pomoč in jugoslovanski kmet ve, kdo }e njegov pravi in resnični prijatelj. Vladne ukrepe pa ceni jugoslovanski kmet posebno vsled tega, ker ve, da v ipložni gospodarski krizi tudi vlada sama nima lahkega stallSča. Ce je kljub temu pomagala kmetu tako hitro in tako izdatno, potem je v tem še poseben dokaz njene dobtre volje in njene resnične ljubezni do kmetskega ljudstva, ki je in mora ostati steber države. Ni več jugoslovanski kmet samo tisti malo cenjeni stan, ki »o ga poznali le ob volitvah, temveč danes se v resnici zaradi njega dela in vodi politika. Zavladala je prava politika, ko se hoče ljudstvu pomagati, ne ga pa samo izkoriščati. In ko kmetsko ljudstvo to vidi, se tudi z vsem zaupanjem oklepa svojega vladarja, čegar največja zasluga je, da je prišlo do tega velikega dejanja v korist jugoslovanskega kmeta lil da je bila četrtkova seja ministrskega sveta v resnici veliko dejanje, se vida takoj, pa čeprav se le površno pogledajo njeni sklepi. Znižana je bila zemljarina in mesto 720 milijonov, bo plačal jugoslovanski kmet od svoje zemlje le 600 milijonov davka. Celih 120 milijonov je prihranjenih jugoslovanskemu kmetu, za celih 120 milijonov je znižan kmetu davek. Obenem pa je bila znižana tudi trošarina na vino za 50 odstotkov. Tudi 8 tem so bili prihranjeni jugoslovanskemu kmetu težki milijoni, saj je znano, da se vedno vse trošarine prevale na malega človeka. Vsled znižanja trošarine pa se je doseglo tudi to, da bo dobilo vino boljšo ceno, da ga bo mogel kmet prodati in da mu ne bo hlapelo v kleti. Ko pa je vlada znižala trošarino na vino, je hkrati poskrbela, da država ne izgubi na svojih dohodkih in to na naVn, ki zopet odkriva njeno dobro voljo, da pomaga kmetu. Povišala je namreč trošarino na pivo in špirit, na dva izdelka, ki že itak uživata veliko carinsko zaščito. N >-benega vzroka zato ni, da bi morala vsied tega pasti cena sliv in hmelja, ker morajo tovarne same plačati povišano trošarino. Visoka zaščitna carina in skoraj monopol no stališče jim več ko dovolj zasigurajo za dosten dohodek in upamo, da imajo tudi sami to uvidevnost. Odpravljena je nadalje izvozna carina na volno, ki je znašala nič manj ko 6 in pol dinaija za kilogram. Ker izvažamo sedaj okoli deset milijonov kilogramov volne, se pravi to, da je jugoslovanskemu kmetu prihranjenih na ta način 65 milijonov dinarjev. Dejansko pa ge mnogo več. Sele sedaj se bo namreč mogla prav izvažati volna, vsled česar se bo tudi ovčjereja vse dru gače razvila. Gledalo pa se bo sedaj tudi bolj na kakovost volne, ker se bo to izplačalo. Znatno pa bo izvoz kmetijskih pridelkov olajšan tudi vsled znižanja železniških tarif. Obenem pa bo vlada skrbela tudi za zgraditev elevatorjev, s čemur bo šele mogoče poslati na svetovni trg čisto tipiziram jugoslovansko žito. Šele to pa bo tudi imelo pravo ceno. Ne smejo doma gniti in propadati naši pridelki, temveč morajo v svet, da prinesejo domov denar, od katerega bodo imeli dobiček trgovci, industrijalci in obrtniki. To je tudi končni cilj vladnih od redb, da se namreč pomaga kmetu, ker je podlaga vsega našega narodnega gospodarstva in ker je od njegovega blagostanja odvisno tudi blagostanje vseh drugi stanov. Enako velike važnosti je tudi sklep vlade, da prepusti čisti dobiček države pri Privilegirani agrarni banki za znižanje obrestne mere. Že takoj bo mogoče znižati obrestno mero za en odstotek, verjetno pa je, da tudi za poldrug odstotek. S posebnim zadoščenjem pa moramo pozdraviti vso skrb vlade za asanacijo vatii. Je pravzaprav bil že škandal, kako je bilo vse polno vasi brez vode. Samo v prihodnjem letu pa se bo zgradilo 650 vodnjakov, 100 vodovodov, 160 cistern in 66' vrelcev To je asanacija vasi v velikem obsegu, ni Lokalen vojaški upor na Španskem Posadka mesta Jaca se je spuntala ~ čete iz Saragose so upornike premagale - Punt ima republikanski značaj Madrid, 18. decembra, d. V mestu Jaca v Pirenejih na severnem Španskem je včeraj izbruhnila vojaška revolucija. Tamošnjd trdnjavski topni&ki polk, dva pehotna polita in drugi oddelka, skupaj oikirog 2000 do 8000 mož, so vladi zveste častnike, med njimi dva generala, Srav tako pa tudi nekaj višjih uradnikov, ka-or tudi škofa v Jaca aretirali. Dalje so zasedli vsa vojaška poslopja, mestno hišo in kolodvor ter vzeli v posest vse utrjeno mesto Jaco. Vstaja ima izrazit« republikanski enačaj. Visoke osebe is drugih delov Španije, tudi m Madrida, so napletene ▼ taroto. Prve vojaške čete, ki so bile is okoliških garnizij poslane v Jaco, d* z&-tro vstajo, s« prešle k vstašem. Nekatere voditelje, posebno tudi vojaškega guvernerja de Huesca, so zaprli. Civilno prebivalstvo iz Jace in okolice se je pridružilo vstašem. Kot voditelja vstaje v Jacd veljata polkovnik Maganda In stotnik Gala. Oha »ta bil« zapletena ie v druge vojaške vstaje. V Madridu je ves dan nepretrgoma zasedal mi ni »trski »vet. V Jaco so bile odpsolane močne vojaške Čete. Cenzura se izvaja zelo strogo. Madrid, 13. decembra. AA. Ministrski predsednik Berenguer je sklical sejo mii/istrskega sveta davi ob 2. Odhajajoč s seje je izjavil (inančni minister, da se je uprla garnizija r Jaca, tod ada so že na poti čete is Saragose, ki jih vodijo generali. da udiiše upor. Prometne zveze so slabe v teh piedelih Pirenejev. Minister za pravosodje je rekel, da gro za neznaten pokret lokalnega pomena. Minister za i;otianje zadeve pa je poudaril, da vlada povsod v državi mir in red in da niso proglašene niti stavke. Dodal je , da je vse ukrenjeno, da se vstaja uduši v nekaj urah. Garnizija v Jaca šteje vsega 2000 vojakov. Uvedena je cenzura za vse časopisne vesti o vstaji in morebitnih stavkah. Pokret je sindikalističnega značaja. Madrid, 13. decembra. AA. Po nočni seji ministrskega sveta je bil izdan uradni komunike sledeče vsebine: Včeraj zjutraj ie je uprl del posadke v Jaca. Pokret so povzročili tuji elementi. Prišlo je do spopada zaradi tega, ker se komandant posadke in žendarmerije nista hotela priključiti vstaji Predsednik občine in komandant posadko sta se skupno z orožništvom zatekla v orožniško vojašnico, od koder je bil organiziran odpor proti vstaji. Vstafii so se polastili kamijonov in avtomobilov ter krenili proti Huescu. Orožništvo in meščanska garda sta jim zastavila pot. Pokret je čisto lokalnega pomena. Madrid, 13. decembra. AA. Po seji ministrskega sveta je bil izdan ob 3. zjutraj še drug uradni komunike o stanju v Jaca. Vlada naglaša v komunikeju, da je vsta-ški pokret še manjšega pomena, kot se je moglo sklepati po prvih vesteh. Del posadke se je takoj na mestu uprl vstašem ter se jim krepko uprL Vstaja bo likvidirana ▼ nekoliko urah. Vstaja je nastala zaradi tega, ker so neki ljudje republikanskega mišljenja prišli v Jaca vestjo, da je bila v Madridu proglašena republika. V borbah z vstaši so padli en narednik in dva orožnika. Madrid, 13. decembra. AA. Predsednik španske vlade Berenguer je izjavil novinarjem, da so čete iz Saragose in Hoesce pobile upornike ▼ bliiini vasi Ayerre in prijele 100 ujetnikov. Vladne čete prodirajo proti Jaca Berenguer je na kraju dejal novinarjem, da lahko smatrajo uporniški pokret za likvidiran. Ustanovitev jugosL-madjarske trgovinske zbornice Zbornica začne delovati že ta mesec - Njeni cilji in naloge Beograd, 13. decembra. A A. V svrho razvoja čim intenzivnejših trgovskih zvez med našo kraljevino in Madjarsko se je osnovala jugoslovansko-madjarska trgovinska zbornica, katere sedež bo v Budimpešti. Dela pri organiziranju te zbornice se nagibajo h koncu. Že ta mesec začne zbornica aktivno delovati. V programu te zbornice je razen drugega tudi to-le: zbornica si nalaga dolžnost, da bo krepila zveze med jugoslovanskimi in madjarskimi oblastvi in trgovci ter industrijo. Svojim članom bo zbornica dajala uradna obvestila o zakonih obeh držav, dalje jih bo informirala o pravnih vprašanjih in jim dajala svete in informacije. Organizirala bo tudi stalne razstave jugoslovanske in madjarske proizvodnje in posredovala pri morebitnih ponudbah in popraševanju po blagu. Dalje bo objavljala sezname blaga, po katerem je popraševanje, in sporočala in dajala navodila o nakupih in prodajah. Zbornica bo tudi posredovala v vseh carinskih in pre-vozninskih vprašanjih in vodila nadzorstvo nad izvajanjem carinskih tarif. Pri škodah pri prevozu bo posredovala, da se bo škoda nadomestila. Kadar pojde za večje kredite, bo zbornica dala informacije o imo-vinskem stanju prizadetih oseb. Naposled bo zbornica ustanovila tudi informacijski odsek, ki bo dajal točna poročila trgovske prirode. Izdajala bo tudi pe-rijodičen buletin v obeh jezikih, ki bo imel za nalogo pospeševati trgovske odno-šaje. Tako bo tudi stremela za tem, da zainteresira trgovino in ji daje čim več ugodnosti v medsebojnem stiku med trgovci, zlasti v tem zmislu, da bo iskala nove vire za blago in možnost novega plasmana proizvodov in pridelkov iz obeh držav. Odplačevanje davčnih ostankov Važna okrožnica finančnega ministra v zvezi s sklepi zadnjega ministrskega sveta Beograd, 13. decembra. AA. V zvezi z odlokom, (prejetim na seji ministrskega »veta 11. t. m. v dvoru, je minister zj finance z včerajšnjim datumom poslal vsem davčnim oblastvom v državi tole okrožnico: Davčni ostanki od zadolžitev po starih zakonih o neposrednih davkih ter o davkih na poslovni promet, do konca leta 1930, se morejo poravnati v enakih obrokih in največ v petih zaporednih letih, počenii s 1. januarjem 1931, in sicer v temle redu: 1. Odplačila v toku 1929-1930 se smatrajo neodvisno od zakonskega predpisa, da gredo prednostno na račun oddoliitve zagolženih davkov po novem zakonu; 2. ako so s temi odplačili pokrite zadolžitve odnosno davki po novem zakonu za 1929-30, se bo presežek, ki ostane, odbil od dolga iz leta 1928, ostanek pa se bo smatral kot davčni dolg po starem zakonu; 3. ako odplačila v letu 1929-1930 ne pokrijejo zadolžil ega iznosa po novem zakonu, se bo smatrala kot davčni dolg po starem zakonu ena vsota ki je prcnešena iz leta 1928; 4. tako dobljena vsota zadolžitve po starih zakonih se bo z rdečilom vpisala v drugo rubriko davčne glavne knjige in tam razdelila na pet enakih delov, od katerih je treba prvega plačati na vsak način najkasneje v teku leta 1931, drugega najkasneje v teku 1932, tretjega najkasneje v letu končno je treba še omeniti naravnost očetovsko skrb vlade, da bodo državni gozdo- vi v resnici v dobro prebivalstvu. Nismo našteli vseh dobrot, ki jih prejme jugoslovanski kmet za božič, ali že to, kar smo našteli, dokazuje, da je bila četrtkova seja vlade v resnici veliko dejanje, ki ga nikdar ne bo pozabil jugoslovanski kmet. Danes ve jugoslovanski kmet, da ima vlada »rce za njega in za njegove potrebe, in ta zavest je znova priklenila jugoslovanskega kmeta na rodno grudo. Tako je veliko dejanje vlade za utrditev kmeta tudi veliko dejanje za zmago jugoslovanske misli. Iz dobrega se rodi dobro in to se je sedaj znova izkazalo. 1933, četrtega najkasneje v roku 1934 in petega najkasneje v roku 1935; 5. Vsak del se mora plačati v dveh polletnih obrokih in sicer prvi najkasneje do 15. avgusta drugi pa do 15. novembra vsekega zadevnega leta; 6. za tako dobljene vsote dolgov zadolžitve po starih zakonih se bodo računale 3% obresti od dneva plačila. Zadolžitve po novem davčnem zakonu se v nobenem primeru ne morejo ispremeniti v tu navedena obročna plačila in na obrestne mere 3%. (Iz davčnega oddelka finančnega ministrstva.) Naši zastopniki v stalni komisiji DN za zavarovanje delavcev Beograd, 13. dec. A A. Dušan J e r e m i 6, na-?elr!k oddelka za socijalno politiko v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje, in Milan O la ser, generalni direktor SUZORa v Zagrebu, sta izvoljena za člana stalne komisije za zavarovanje delavcev pri mednarodnem uradu za delo v Ženevi. Strašna nesreča na beogrrj* ski postaji Beograd, 13. decembra, k. Danes okrog 4. ure popoldne se je dogodila strahovita nesreča. Okrog 4. popoldne, ko je prihajal mešani vlak iz Karlovca na glavno postajo, so stale kmetice Marija Milasinčičeva, Vrha in Katica Bučarjevi na tiru ter se živo razgovarjale. Nenadoma pa je po tiru pridrvela garnitura 6 vagonov sredi med kmetice, ki so si ravno nalagale svoje košare na glavo. Katico Bučarjevo so vagoni silno razkosali, da je bila na mestu mrtva. Tudi Milasinčičeva je prišla pod vozove. Njeno sestro Va-šičevo pa so strašno razmesarili. Strahovita nesreča je povzročila paniko med ljudmi na peronu. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in poslale na postajo posebno sodno komisijo. Električna usmrtitev treh banditov Newvork, 13. decembra. A A. Danes so usmrtil! na' električnem stolu v Sing-Sangu tri bandite in sicer Bolgerja, starega 19 let, Butlerja (20 let), ker so umorili lekarnarja v okolici Longislanda. Krstna slava N j. Vel. kralja Beograd, 13. decembra. AA. Danes na dan slave Nj. Vel. kralja, sv. Andreja Prvoznanega, se je vršila popoldne svečana služba božja v dvorski hišni kapeli. Službo božjo je opravil pa-trijarh Varnava ob asistenci protojerejev Popoviča, Božiča in drugih duhovnikov. Službi božji so prisostvovali N j. Vel. kralj Aleksander, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kraljevič Peter, Nj. Vel. romunska kraljica Marija, Nj. Vis. kneginja Olga, Nj. Vis. princesa Ileana, Nj. Vis. princesa Marina, Nj. Vis. knez Pavle, Nj. Vis. knez Aleksander, predsednik vlade general Peter Zivkovič z vsemi ministri z gospemi, minister dvora Jeftič, maršal dvora Aca Dimitrije-vič z dvorsko civilno in vojno hišo. Po službi božji se je vršilo svečano kosilo, kateremu so prisostvovale vse omenjene osebe. Rezanje kolača je izvršil Nj. Vel. kralj Aleksander s kraljevičem Petrom, knezom Pavlom in Aleksandrom ter enim redovom kraljeve garde. Po rezanju kolača je kraljevska rodbina sprejemala čestitke. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Kraljevska banska uprava razglaša: V sredo dne 17. t. m. se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik. V proslavo tega praznika se bo na ta dan ob 10. uri darovala v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli se bo vršila svečana služba božja ob 9. uri, v evangelski cerkvi pa ob 10. uri. Istega dne sprejema ban dravske banovine od pol 12. ure naprej v banski palači (Bleiweisova cesta 10) poklonitve in čestitke. V šolah se pouk ne bo vršil in državni uradi ne bodo poslovali. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo biti na ta dan zaprte. Sestra N j. Vel. kraljice v Beogradu Beograd, 13. decembra. 1. Snoči je z brzovla-kom ob 22.10 prispela v Beograd romunska princesa Ileana, sestra naše kraljice. S postaje subvencije, pa radi pomanjkanja poguma ter finančnih in političnih razlogov ni prišlo. 16. julija 1928 je občinski odbor na predlog župana dr. Mayerja izvolil nov vodovodni odsek, v katerega so bili razen župana voljeni ravnatelj Korytzky Luce, inž. Klopčič Ivan, Kumer Martin in Rožič Anton. Kot izvirek za vodovod bi prišla v poštev dva vrelca- v Belih vodah, in sicer eden pod cerkveno hišo, drugi pa na Razpodovnikovem posestvu nad Grebenškoin, tretji pa v Topolšici. Izvirek hladne vode v zdravilišču Topolšica bi bil sicer idealen radi jakosti in bližine, komaj 3800 m od sredine mesta, toda leži komaj 13 m nad železniškim tirom. Radi nezadostnega padca bi bili potrebni posebni rezervoarji in sesalke na električni pogon. Stroški za reden obrat tega vodovoda bi bili dvakrat dražji ko za navaden gravitacijski vodovod. Ker leži vrelec pod cerkveno hišo v Belih vodah predaleč, se je odbor odločil za vrelec na Razpodovnikovem, ki leži v višini 590 m in ki daje tri sekundne litre vode ter po mnenju zvedencev zadostuje za 5—6000 duš, česar v normalnih raz- merah niti v 50 letih ni pričakovati, ker šteje Šoštanj sedaj komaj 1662 prebivalcev. Po potrebi pa se ta vrelec lahko pojača z izvirkom pod cerkveno hišo. Ko si je občina zagotovila ugodno posojilo pri oblastni hranilnici v Celju, je 1. julija razpisala dela. Izmed 4 ponudnikov je bila najugodnejša tvrdka Union, gradbeno podjetje d. d. v Beogradu, ki je zlicitirala dela razen že izgotovljenega zajetja vrelcev za 1,730.000 Din, takoj začela z deli in jih brez posebnih nezgod dovršila 28.. novembra t. 1., čeravno ji je tuin-tam nagajalo vreme in plazovje. 29. novembra je komisija dala začasno dovoljenje za obrato-vatnje, ko je preizkušnja vode pokazala brezhiben značaj. Končno dovoljenje se bo dalo od strani higijenskega zavoda v Ljubljani. Po njegovi odredbi se bodo tudi zaprli vodnjaki z manjvredno ali sumljivo vodo. Dolžina vodovoda od vrelca do'mesta znaša 8500 m, mestno omrežje pa 2750 m. Cevi leže povprečno 150 m v zemlji. Nabiralnik na Gorici drži 120 m3 in leži 52 in nad žel. tirom, izvirek pa leži 180 m, prekinjevalni jašek za zmanjšanje pritiska nad Grebenškoin pa 60 in nad nabiralnikom. Pod žel. nasipom so vodovodne cevi vložene v posebne jeklene cevi ter opremljene po vsaki strani z zapiralniki; preko Pake je glavna cev pritrjena pod mostom in Posvetitev vrelca po žuipniku Esenko-tu v Belih vodah s Člani kolavd. komisije. zavarovana proti spremembam temperature in mokroti z dvojno plastjo impregnirane pluto-vine in pocinkano pločevino. Po važnih točkah so hidranti, ki so preiskušeni od gasilcev delovali brezhibno. Vodni pritisk je dosegel 7‘/s atmosfere. V splošnem je prebivalstvo sprejelo napeljavo vodovoda z navdušenjem in se je dosedaj prijavilo že okrog 100 odjemalcev. Pametni hišni posestniki vedo, da brez žrtev ni napredka, da se z napeljavo vodovoda povzdigne vrednost poslopja in zmanjša nevarnost požara in okužitve po slabi vodi. Z vodovodom je Šoštanj vstopil v vrsto naprednih mest. Ce bo občina mogla sčasoma urediti moderno letno kopališče, hotelirji in zasebniki pa opremiti primerno število lepih tujskih sob, se bo z uspehom moglo agitirati za tujski promet. Glavna zasluga za napeljavo vodovoda, za ta očiten napredek mesta, gre predvsem županu dr. Mayerju, ki se vkljub belim lasem in poklicni zaposlenosti ni ustrašil neštetih hudih neprilik in potov in prošenj in pogajanj in moledovanj. Ni odstopil od začrtanega cilja in je zmagal. Postavil si je trajen spomenik. Zahvaliti se imamo za ta napredek pa tudi sedanjemu režimu v državi. Pod prejšnjim brezplodnim prerekanjem strank bi vodovoda še dolgo ne dobili. Pismo iz Zagorja Razdeljevanje rudarskih podpor. — Sokolski vaditeljski tečaj in drugo. Zagorje, 13. decembra. V sredo 10. t. m. so imeli v Trbovljah v pisarni ravnateljstva TPD konferenco pristojne rudarske oblasti, TPD in zaupniki druge skupine rudarske zadruge kot zastopniki delavstva glede milijona dinarjev, ki ga bo razdelila TPD med delavstvo za olajšanje bede najrevnejšim. Kot podlaga za podporo potrebnih se je določil trimesečni povprečni zaslužek za mesece september, oktober, november in sicer: 1. kategorija do 4200 Din (kopači, pomožni kopači, profesijonalisti); 2. kategorija do 3000 Din (vozači in drugi); 3. kategorija do 1800 Din (ženske in mladoletni). , Vsi oni torej, ki so v zadnjih treh mesecih zaslužili manj, kakor povedo gornje številke, bodo deležni podpore. Do podpore pa niso opravičeni vsi oni, ki so v treh mesecih naredili 69 šihtov ne glede na višino zaslužka. Izvzeti so tudi vsi oni, kateri so v omenjenem roku naredili »3 blau«, ali imeli neopravičen dopust in oni, ki so v bolniškem stanju. Kot delež se smatra za delavca ali delavko IVa, za ženo 1, za vsakega posameznega otroka do 6 otrok pa 0'40°/o od deleža, čigar višina pa še ni določena. Odvisna je vsekakor od števila podpore potrebnih. Vsem opravičencem se bodo podpore nakazale še pred Božičem, toda ne v denarju, temveč v nakazilih. Vsakemu je dano po volji, da u-veljavi svoje nakazilo kjer hoče, vendar pa v okrožju rudnika. Vaditeljski tečaj se vrši redno po skrbno izbranem programu. Glavno delo opravlja župni prednjak br. Burja. V četrtek zvečer je predaval pred mnogobrojnim sokolskim občinstvom br. dr. Murnik o >Sokolski miselic. Prihodnje dni pride k nam župni starosta br. Smertnik, ki bo takisto predaval. Obisk v tečaju je prav zadovoljiv in je zanimanje zanj zelo veliko. S 1. januarjem prihodnjega leta bo upokojen občinski uslužbenec g. Janez Uršič. V občinski službi je bil nameščen 20 let in bo prejemal pokojnino 700 Din. Za razpisano službo pri občini se je potegovalo 124 reflektantov, izmed katerih je imelo mnogo srednješolski zrelostni izpit in celo nekaj semestrov univerze. Občinski odbor je imel težko delo, da je izbral izmed tolikega števila prosilcev enega, ki se mu je zdel, da bo odgovarjal potrebam. Narava se res letos igra z nami. Dež, sneg, blato, solnce. Tri dni smo imeli sneg, nenadoma pa so zopet solnčni dnevi. No^solnčnih rebrih so se že pokazale rumene trobentice, ki pa ne bodo priklicale pomladi, temveč zimo. TeksOlbazar d. z o. z. Ljubljana, Krekov irg š4. 10 audi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma-nufakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospode 447 BCarambol dveh avtomobilov Novo mesto, 10. decembra. Danes okoli desetih dopoldne bi se bila onstran mostu na kandijski strani kmalu zgodila težka nesreča. Ob Kastelčevi trgovini se cesta razcepi v tri dele. Državna cesta se okre-ne v skoro pravem kotu ob hotelu Windischer proti Zagrebu. Ovinek je zelo nevaren in čudo, da se že večkrat ni tam kaj zgodilo. Od zagrebške strani je pridirjal osebni avto 3.162. Šofiral je Božo Haluza. Zalet je bil tolik, da vozač ni mogel spraviti voza v desni tir in se je s precejšnjo silo zaletel v baš preko mostu došli avto 2.1640, ki ga je šofiral sam lastnik, trgovec Franjo Bulc iz Mirne. Ta je vozil pravilno po desni in opazivši nevarnost zavozil na ravno dokončani trotoar in čisto k zidni steni. Da je bil kak človek tam, bi jo bil dobro skupil. Bulčev avto je dobil sunek spredaj na levo, kjer je bilo kolo vse zvito, enako blatnik in os je bila skrivljena, hrvaški avto je prošel ceneje, le levi blatnik je bil malo utisnjen. Policija je takoj intervenirala. Treba bi bilo prehitre vozače eksemplarično kaznovati, ker ne upoštevajo ne ovinkov, ne blatne ceste. Pot vas pelje tudi mimo izložbe staroznane tvrdke C. I. HAMANN na Mestnem trgu št. 8. O Blagovolite si ogledati in našli boste primerno darilo »a svojce. (922) KinRIlKE gladke, razne dlakaste, HLUIJUaL irde (polcilindre), športne ter zimske in športne čepice, samo zadnje novosti v oblikah in barvah, nudi v lepi izberi specijalna trgovina klobukov in čepic M Bogataj, prej Pok, Llubljana, Stari trg 14. — Sprejemajo se popravila. Cene zmerne! Solidna postrežbal 879 Termalno kopališče Medija-Izlake Tam v zagorskem zaledju, eno uro in pol od zagorske železniške postaje leži v idilični dolini Valvazorjevo kopališče Medija-Izlake. Krog in okrog je obdano od visokih hribov, porašenih z gozdi, le proti vzhodu so odprte toplice južno-vzhodnim vetrovom, zato je tu podnebje izredno milo. Nobene industrije ni v bližini, zato vlada tu oni mir, ki vpliva tako blagodejno na živčno bolne, ki se sprehajajo nemoteno po hrastovih gozdovih okoli kopališča. V bližini so lepe izletne točke, tako sv. Gora, sv. Planina in Čenšeniška planina. Pot na vse te vrhove je kaj lahko dostopen ter vodi večinoma po položnem pobočju in prijetni senci. Na vseh teh vrhovih se shaja v poletnem času mnogo planinarjev in pozimi smučarjev in sankarjev. Kopališče upravlja »Antiinonska družba Trojane«, ki hoče dvigniti ugled kopališča do one višine, ki mu pristoja ter ga oskrbeti z vsemi udobnostmi, ki jih uživa razvajen gost v modernih kopališčih. Kopališče samo je iz betonskega masiva; v dveh po 10 metrov dolgih in 5 metrov širokih odprtih bazenih je kristalno čista do 26° C topla voda. Nad bazenom je betonirana terasa za soln-čenje in pod njo je 32 kabin za slačenje. Poleg odprtih bazenov je pod visoko kupolo družinski bazen s tudi pozimi toplo vodo. Ta prostor se po zimi umetno segreva, vsled česar je tu prijetno kopanje v mrzlih zimskih dnevih. Za 20 metrov dolgim betoniranim podzemeljskim hodnikom je izvor vode; tu je kadunja za 4 ljudi in kakor pod kupolo se kopajo tu večinoma pozimi. Kopanje v tej vodi je priporočljivo pri ženskih boleznih, za nego kože, posebno pa za ozdravljenje oči in želodca. Priznano je posebno hitro celjenje odprtih ran, kar je že Valvasor omenil. Kopališka restavracija nudi prvovrstno penzijo s solidno postrežbo po zmerni ceni. Dogovorjeno z upravo kopališča se dobi tudi delna hrana ali samo stanovanje, kar je ugodno za one posetnike ki računajo z vsakim izdatkom. Kopališče poseduje 30 tujskih sob, dobi Be pa tudi stanovanje v bližnji okolici pri kmetih, ki računajo sobo z 2 posteljama 15 Din dnevno. V neposredni bližini je tudi mlekarna, ki nudi dnevno sveže mlečne izdelke. Za prevoz s postaje do kopališča je na razpolago kopališki avto kakor tudi avtobus zagorskega Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. avtopodjetnika, ki je na postaji pri vsakem vlaku. Marsikateri gost tega kopališča se je pri svojem odhodu o uspehih kopanja pohvalno izrazil in kdor je enkrat našel in preživel nekaj časa v tem mirnem kotičku, se še vedno rad povrne. H. P. Smrtna nesreča v Trbovljah Transmisija je zdrobila v cementarni mladega delavca Trbovlje, 13. decembra. Danes ob 11. uri dopoldne se je na nakladalni rampi cementarne v Trbovljah pripetila strašna nesreča, pri kateri je mlad delavec izgubil življenje. Po moderniziranem odpremljenju cementa v bunkerje je zaposlenih le malo delovnih moči, ker je delo po večini mehanizirano. Prevoz cementnih vreč se ne vrši več v vozičkih, pač pa je za ta prevoz prirejena posebna pnevmatična naprava, ki s pomočjo komprimiranega zraka dovaja cement v veliki bunker, iz katerega se polnijo papirne vreče s posebnimi napravami; te se potem s posebnimi mehaničnimi transmisijskimi pripomočki tovorijo v vagone. Pri tem delu je bil zaposlen mlad delavec Ferdo Drofenik. Na dosedaj še nepojasnjen način je transmisija prijela delavca in ga pritegnila. Na obupen krik so prihiteli v bližini zaposleni delavci, ki so nesrečnega mladeniča napol mrtvega izvlekli iz kolesja. Rešilni avto rudniške uprave je bil takoj na mestu in je odpeljal ponesrečenca v tukajšnjo rudniško bolnico. Vendar je bila vsaka pomoč zaman, nesrečnik je med prevozom izdihnil. — N. v m. p.l 2 nevarna iatfova aretirana v vlaku Slov. Bistrica, 13. decembra. V soboto zjutraj sta bila obveščeni orožniški postaji v Poljčanah in Slov. Bistrici, da se vozita v jutranjem ljubljanskem vlaku, v takozva-nem šolskem vlaku, dva uzmoviča, ki sta kradla v Grobelnem. Na postaji v Poljčanah so stopili v vlak orožniki ter ga pregledali. V zadnjem vozu sta sedela moža ter se vedla tako sumljivo, obračala sta se in bila sploh nemirna, da so postali sopotniki pozorni. Ko so stopili orožniki v voz, sta oba uzmoviča naglo skočila pokonci, prebledela in vzdigovala roke v zrak. Orožniki so ju legitimirali in jima napovedali aretacijo. Tatvino sta priznala oba takoj že v vozu. Orožniki so ju uklenili in odpeljali. Od-premili so ž njimi tudi zavoje, v katerih je bilo ukradeno blago. Kolikor se je izvedelo, sta aretiranca dva poznana svedrovca. Pismo iz Poljčan S kakim daljšim pismom se zdaj že dolgo nismo oglasili, zato bodo novice iz našega kraja in bližje okolice gotovo dobrodošle. Ne bomo govorili o Miklavžu, ki ga je Sokol prav lepo obhajal, ker je ta že za nami i ker imamo še važnejše stvari. Vlomilci spet na poslu Ker jim pri nas zelo gledajo na prste, so se oglasili te noči v sosednji laporski fari, in sicer v kratkem razdobju kar na treh krajih. Najprej so se oglasili pri trgovcu VVutteju na Križnem vrhu, kjer so se nadejali bogatega plena. A so bili nerodni. Pri tatinskem poslu se je eden med njimi — bili so baje trije — spodtaknil ob nek predmet, ki je padel z velikim hruščem na tla. Tako so se domači zbudili in vlomilce prepodili. Kmalu za tem so se oglasili pri posestniku B. P., kjer pa so bili pregnani. V tretje pa se jim je sreča nasmehnila in to v hiši Bogatinovi. Odstranili so križe z okna z zadnje strani, kjer ni nihče spal. Tu so nemoteno pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke: obleko, obutev, perilo itd., tak oda trpi s tem prizadeta družina veliko škodo. Dom jim je zgorel V Gaberniku pri Poljčanah onstran Boča si je oskrbnik Ivan Verglez pred tremi leti kupil malo hišico. Svoj dom si je zadnje dni prav lepo uredil. Te dni pa je namah objel hišico rdeči petelin in zaplesal neusmiljeno nad njo, tako da je ostal na mestu lep kup pepela. Kako je nastal ogenj se ne ve. Pogasiti ni bilo moči nič, ker v bližini ni bilo vode. Zgorel je ves živež, vse pohištvo, obleka, perilo, sploh z eno besedo vse in bedna družina z otroci je zdaj prisiljena prositi vbogaj-me usmiljene ljudi, ki naj jim bo pred očmi znan rek: Kdor hitro da, ta dvakrat da. Ormož Gospodarstvo. Sinoči je bila burna in zanimiva seja mestne občine. Sprejel se je proračun za leto 1930-31. Predlog, naj se trošarina na alkoholne pijače zniža, ker prizadene (neposredno) predvsem gospodarsko šibkejše sloje, to je delavce in uradnike, je proti trem glasom propadel. Trošarina bo s prihodnjim letom znašala: na vino Din 125 od litra — dosedaj Din 0*75, pivo 1 25 Din, dosedaj 0'60 — na žganje Din 15'— od hi stopnje, dosedaj Din 2’— itd. — Tako je propadel tudi predlog, naj se pobira taksa po Din 100 od vagona uvoženega lesa. — Kakor se govori, bo proti sprejetju proračuna v tej obliki vložen ugovor. ‘M.ttvibov m Proslava kraljevega rojstnega dne. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra bo v torek 16. t. m. zvečer v gledališču slavnostna predstava »Prodane neveste«. m Sprejem dr. Aljehina. Včeraj je prispel z ljubljanskim brzovlakoni ob 15. uri v Maribor svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. Na glavni postaji ga je pričakovala velika množica ljudi. Prvi ga je kot zastopnik občine pozdravil v ruščini magistralni svetnik dr. Rodošek, nato podžupan dr.- Lipold, v imenu politične oblasti okrajni glavar dr. Marko Ipavic.Za mariborski šahovski klub sodni svetnik Emil Kramar, za avtomobilski klub pa predsednik veletrgovec Pinter. K sprejemu so prišli tudi mnogi tukajšnji Rusi. Po sprejemu se je dr. Aljehin odpeljal v hotel »Orel« kjer se je nastanil. Od tu se je s predsednikom avtomobilskega kluba Pintarjem in nekaterimi drugimi odpeljal na Falo, kjer si je ogledal elektrarno in Dravsko dolino. Zvečer ob 20. uri je imel v veliki kazniski dvorani predavanje, nato pa je odigral simultanko. m Obrtni učni tečaji v Marihom. Gostilničarski gospodinjski tečaj, ki so ga otvorili 15. oktobra, bedo svečano zaključili na gospodinjski šoli v »Vesni« v ponedeljek 16. t. m. ob 11. uri dopoldne. Učna snov tečaja je izredno bogata in pestra, pa je tečaj že od začetka vzbudil pozornost gostilničarjev in prizadete obrtne oblasti. Zveza gostilničarski zadrug v Mariboru, ki je priredila ta tečaj, bo s tečajnim poukom gostilničarskega in hotelirskega naraščaja še nadaljevala. Dne 15. januarja otvori nov enak tečaj, za katerega je že sedaj prijavljenih več gojenk, kakor jih bo mogoče sprejeti. Dne 19. januarja in 5. februarja pa otvori dva tridnevna kletarska tečaja na vinarski šoti v Mariboru. V vsakega 'eh tečajev bo sprejetih po 20 udeležencev i gostilničarjev in njihovih sinov. Prijave je treba poslati na zvezo gostilničarskih zadrug v Mariboru. Dne 16. decembra ob 20. uri otvo-rijo na prvi deški osnovni šoli v Razlagovi ulici učni tečaj za lasničarstvo in ondulacijo. Učni tečaj za mizarsko, luženje, ki so ga razpisali za 13. in 14. t. ni. šo morali radi nepremostljivih ovir preložiti na poznejši čas. m Zgodovinsko društvo v Mariboru je sklenilo izdati poleg časopisa za zgodovino in narodopisje veliko posebno publikacijo umetnostnih spominov celjske dekanije. Veliko delo je izpod peresa konservatorja g. dr. Marolta v Celju in bo obsegalo okrog 30 tiskovnih pol velike osmerke ter vsebovalo nad 200 fotografij umetnin iz Celja in okolice. Delo, ki je šele v tisku, bo predstavljalo na eni strani sodelovanje z umetnostno zgodovinskim društvom v Ljubljani, ki je že izdalo kamniške umetnostne spomine in ki izdaja sedaj vrhniške, na drugi strani pa in pred vsem nadaljevanje dr. Ste-genškovih del iz predvojne dobe. S tem nastopa zgodovinsko društvo v Mariboru z novo veliko posebno publikacijo pred našo javnost, pričakuje, da bo podprla njegovo delo in počastila spomin pok. dr. Stegenška najlepše s tem, da bo posegla v največjem številu po njegovi umetnostno - zgodovinski knjigi. Podrobnosti glede cene in pogojev za nakup knjige bo društvo objavilo pravočasno. m Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, tel. 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Lastnik: primarij dr. Mirko Černič, špecijalist za kirurgijo. m Gledališka blagajna ob nedeljah. Odslej bo gledališka blagajna poslovala ob nedeljah in praznikih dopoldne šele od 10. ure dalje, na kar opozarjamo obiskovalce gledališča. m Nedelja v gledališču. Danes v nedeljo popoldne ob 15. se bo igrala opereta »Aleksandra«. Kuponi. Zvečer ob 20. uri pa se bo ponovila zabavna Nušičeva satirična komedija »Gospa ministrica«. Kuponi. m Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnja prireditev bo namesto v ponedeljek v torek 16. decembra t. 1. ob 20. uri, in sicer skupno z Jadransko stražo v Mariboru. Predaval bo odvetnik dr. Rapotec o prevažnem vprašanju »O pomenu morja v gospodarskem življenju«. V petek 19. decembra bo predaval dr. Vrtovec, ravnatelj zdravstvenega doma: »Kako preprečimo otroške bolezni«. m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Vidmar »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. m Za koncert slovitega Španca Juana Manina, ki bo v ponedeljek ob 20. uri v Unionski dvorani, je v Mariboru in okolici živahno zanimanje, Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. m Trenchcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše. čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufakturno blago na obrose, L. Ornik, Maribor. Koroška 9. 852 m Sobotni trg. Na izredno dobro založeni trg so okoličani pripeljali včeraj 33 voz krompirja, zeljnatih glav in čebule, 1 voz sadja in 3 vozove lončene in lesene robe. Na trg so prišla tudi že božična drevesca. Cene mesu se niso spremenile, dvignile pa so se zaradi bližajočih se božičnih praznikov pri perutnini ,enako pri sadju in glavnati solati. Ribe so se prodajale: ščuke po 30, fogoši po 30 do 40 in morske jegulje po 22 Din kg. Zajci so stali 15 do 30 Din komad. Božična drevesca so se prodajala po 5 do 20 Din. m Nesrečna smrt znanega trgovca. Včeraj zjutraj je odšel znani mariborski trgovec, 571etni Martin Gajšek že ob 5.30 v svoj lokal na Glavnem treu in se vanj zaklenil. Ko je ob 8.30 prišla pred trgovino žena in našla vrata zaprta, je takoj slutila, da se je moralo nekaj zgoditi. Pozvala je zato ključavničarja, ki ,je odprl vrata in slutnja se je potrdila. Gajšek si je sam vzel življenje. Kaj je uglednega moža gnalo v prostovoljno smrt, ni znano, zdi se pa, da je svoje dejanje izvršil v trenutku zmedenosti. Po komisijskem ogledu je bilo Gajškovo truplo prepeljano v mrtvašnico na Pobrežju. Naj v miru počiva, žalujočim naše sožalje! m Slnninarski trg. Na včerajšnji slaninarski trg je pripeljalo 83 okoličanov 246 zaklanih prašičev in 3 teleta. m Ukradena suknja. Delavcu Rudolfu Sobni-ku iz Spodnjega Radvanja je neznanec v petek med 11. in 12. uro ukradel z dvorišča št. 6 v Vrbanovi ulici 300 do 400 Din vredno suknjo. m Vloin v Rošpohu. V noči od 10. do 11. t. m. so vlomila v zidanico avstrijskega državljana Karla Japureka v Rošpohu št. 47. Tatovi so prišli v stanovanje preko strehe in odnesi] več posteljnine, 4 preproge, nekaj moških in ženskih oblek, več parov čevljev, 2 usnjeni suknji, <2Huj Audranova opereta »Lutka« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje maribor. gledališča v Ptuju se vrši v ponedeljek, 15. t. m. Vprizorila se bo Audranova opereta »Lutka«, ki jo prištevajo h klasičnim operetam. Ta opereta, ki je ena izmed najboljših mariborskih letošnjih operetnih vpri-zoritev, se odlikuje po nadvse zabavnem dejanju ter prisrčni in melodijozni muziki. Režira g. Tr-buhovič, dirigira g. Herzog. Naslovno partijo bo pela gdč. Udovičcva. Huda borba za krušne cene se je bila te dni za kulisami. Pristojna oblast je naspočila pekovsko zadrugo za namenom, da spravi v čim pravilnejši sklad cene kruha s cenami moke. Napadena stranka se je srdito in, kakor se zdi, uspešno borila, ker je hujše napade odbila in se ji določila cena črnemu kruhu 3-50 Din za kg, belemu pa 4 Din za kg, s čimer se je torej obojevrstni kruh za pol dinarja pocenil. Znižane cene belemu začnejo teči šele z novim letom. Žemlje pa ostanejo kakor so bile. Slovenska Bistrica Južni vrhovi na Pohorju pod snegom. Veliki vrh, ki je lepo viden iz našega mesta je sedaj že skoro dva tedna pokrit z belo kepo. Tudi na obromkih Pohorja in v okolici mesta je v noči od petka na soboto zapadel sneg, ki bo kakor pravijo izkušeni, obležal. Slab obrat v lesni trgovini. Kakor sedaj že dalj časa opazujemo je kriza v lesni trgovini precejšnja, ter naše parne žage zelo malo delajo, ena sploh stoji, druge pa delajo po dva, tri dni na teden. Oproščen je bil v soboto 13. t. m. pred senatom v Mariboru Žuraj Mijo, privatni uradnik, ki je bil obtožen razžaljenja Veličanstva. Društveno življenje v katerem je bilo razen v Sokolu v zadnjem času nekako mrtvilo je sedaj nekoliko oživelo. Najprej se je zganila podružnica CMD. Sedaj poročajo, da misli tudi SPD po letih zopet prirediti svoj tradicijonelni planinski ples na predvečer Sv. Treh kraljev. Čisti dobiček plesa je namenje za zidavo planinske koče pri Sv. Treh kraljih pod Velikim vrhom. Tudi lovsko društvo je sedaj zelo agilno. Ker je s prvim januarjem konec lova na zajce izrablja vsako prosto zlato budilko itd. Škode še niso dognali, ker je gospodar odsoten. m Nova aretacija v Gradcu. V Gradcu je bil te dni aretiran in v Maribor pripeljan 431etni delavec Matija Topolovec, ki ga zasleduje deželno sodišče v Ljubljani in okrajno sodišče v Kranjski gori radi tatvine. m Tatvina. Železniškemu uradniku Vinku Žolgerju, stanujočemu Ob železnici št. 8, je te dni izginila iz nočne omarice zlata ženska ura, vredna 600 Din, srebrna ženska ura, vredna 300 Din, in ženska bluza, vredna 50 Din. Tatvine je osumljena podnajemnica F. N., ki je brez sledu izginila, ne da bi plačala stanarino ali odpovedala stanovanje. m Aretacije in prijave. V petek so bili v Mariboru aretirani: Marija R. in Jožefa D. radi suma tajne prostitucije, Blaž M. radi beračenja in Hedvika D. radi suma tatvine in delomržno-sti. Prijav je policija prejela 11, poročil pa 5. m Zaplenitev. Policija je v petek zasegla vse izvoda milanskega dnevnika »Corriere della sera«. uro, da priredi lov. Tudi danes ob 12. uri bodo odšli naši lovci v svoj revir: Ritoznoj. Spremembo posesti. Gostilničar in trgovec z lesom Ivan Frangeš je kupil hišo W. Zamollo, lesnega trgovea na Aleksandrovem trgu. Svojo gostilno bo dal imenovani gostilničar od 1. januarja 1931. dalje v najem in se posvetil samo lesni trgovini. Slovenske Konjice Tržne cene. Zadnje mesece je opazovati precejšnji padec pri cenah živil, posebno moka, olje, krompir i. dr. so se znatno pocenili. Tudi cene živini so močno padle ter se plačuje za govejo živino 5—8 Din za kg žive teže. Čuden je le še pojav, da se ta padec Se nič ne pozna po naših mesnicah, kjer moramo še vedno plačevati za goveje meso 18—25 Din. Slanina, ki jo dobiš drugod že po 13—15 Din, stane pri nas še vedno 20—22 Din. Kmetje koljejo živino rajši sami doma in meso potem razprodajo. Perutninarstvo. Tukajšnji trgovec g. Žagar Ciril je začel s perutninarstvom v velikem obsegu. Perutninarstvo je v našem kraju še prav malo razvito in je zato zelo razveseljivo, da bodo tudi naši kmečki domovi deležni boljših in plodonosnejših pasem perutnine. Plesna šola se je pričela v (Ivorani Narodnega doma v Konjicah. Poučuje plesni učitelj g. Jurko. Šoštanj Esperantski klub. Novo ustanovljeni espe-rantski klub v Šoštanju si je na sestanku 10. t. m. izvolil za predsednika g. Steinbaha, za podpredsednika g. postajnega načelnika VVeingerla, za tajnika pa g. Koradeja. Določilo se je, da bodo predavanja vsako sredo in soboto ob pol osmih zvečer v prvem nadstropju Toterjeve gostilne. Predavala bosta menjaje gg. Skaberne in Čepel iz Celja. Kupujte razglednice domačega olepševalnega društva. Šoštanjčani, kupujte za praznike in novoletna voščila razglednice šoštanjskega olepševalnega društva, ki jih je 10 vrst, so jako okusne in cenejše ko druge. Trgovci in trafi-kantje, pokažite lokalni patriotizem in ponujajte le te razglednice; če jih zmanjka, jih dobite pri društvenem blagajniku g. davčnem u-pravitelju Franju Treplu. fVcvc znesi © Tatvina. Kandijski čevljar Miha Čolnar je te dni opazil, da mu je Iz delavnice izginilo pet parov novih gojzeric, ki jih je izdelal za prodajo. Javil je to policiji, pa vse hišne preiskave niso zalegle nič, čevlji so izginili. Svarimo pred nakupom. Pes je popadel v Gotni vasi Grašičevo Tono. Sla je mimo mlina, pa je planil nanjo in jo zgrabil za levo roko, ki jo je v zapestju močne ogrizel. Gledališke predstave. Snoči so uprizorili tukajšnji osmošolci v Sokolskem gledališču G. Leskovčevo dramo »Dva bregova«. Nocoj jo po-nove. V torek na predvečer rojstva Nj. Vel. kralja nastopi Sokol s Petrovičevo dramo »Gozd«. Igralci so sami stari preizkušeni diletanti, ki jamčijo za umetniški užitek. Jadranska Straža pripravlja javno predavanje, kako je prišlo pred 12timi leti do okupacije Trsta in kaj se je zgodilo z našim dreadnaugii-tom »Viribus Unitis«. V zalogi ima še nekaj kaledarjev. Člani in prijatelji opozorjeni! Ustanovitev krajevne protituberkulozno lige. Na inicijativo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je v petek 12. t. m. zvečer sklicalo meščanstvo v mestno posvetovalnico z namenom, da se občinstvo seznani z idejami protituberkulozne lige. Udeležba je bila še povoljna, najbolj smo pogrešali zdravnike. Sreski san. referent dr. Viktor Gregorič je otvoril in vodil zborovanje. Pojasnil je, da se je pri nas prva tuberkulozna liga ustanovila pred desetimi leti v Mariboru, pred desetimi meseci v Ljubljani in zdaj je na vrsti dolenjska metropola. — Namen lige je v prvi vrsti, da bo poiskala vse one, ki se jih jetika prijemlje, da poskrbi za brezplačen zdravniški pregled vseh revnih ljudi, da vabi bolnike k sebi in jih brezplačno zdravi ter tako omeji strašno belo kugo, ki pomori toliko tisočev našega naroda vs#ko leto. Pošiljali se bodo otroci na morje in v planine itd. — Prečitala so se pravila in soglasno se je izvolil sledeči pripravljalni odbor: predsednik: dr. Viktor Gregorič, san. referent, tajnik France Klun, uradnik boln. blagajne, odborniki: ga. Bela Kalčičeva in gg. Martin Hočevar, Josip Kobe, Boris Andrijanič, Anton Pleničar in Viktor Pirnat. Ta odbor pripravi vse, da se čimprej ustanovi prepotrebna krajevna protituberkulozna liga tudi v Novem mestu. Litija Visoka stanarina. Z uradno določitvijo cen mesu in kruhu se je življenje že nekoliko pocenilo. Teži pa nas še vedno visoka stanarina. Ako so se pocenila živila in se nameravajo poceniti tudi industrijski pridelki, bi moralo paralelno k temu nujno slediti znižanje visoke stanarine, ki je mnogokrat vzrok bede med delavstvom in uradništvom. Saj bo tudi države svojemu uredništvu znižala stanarino. ' Zobni atelje E. Glavič v Litiji se je preselil iz vile dr. Ukmarja v hišo Nežke Zoos (med hišo mesarja Vrhovca in gostilno Franko Cerar), kjer je nanavo uredil moderen-higijenski atelje 909 Članstvu Sokola v pojasnilo. Prednjaški zbor sokolskega društva v Litiji je črtal iz svojega imenika par članov, kar pa ne pomeni izključitev iz Sokola ali kako osebno postopanje, kakor nekateri domnevajo. Po sokolskem statutu je strogo predvideno, da se mora vsak telesno zdrav član do svojega 26. leta redno udeleževati društvene telovadbe. Prizadeti pa kljub pozivu niso niti enkrat v mesecu prišli k telovadbi in so se s temi sami črtali iz sokolskega imenika. — Prednjaški zbor. Slovenjgradec V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja uprizori šolska mladina tukajšnje osnovne šole v nedeljo 21. t. m. ob pol 16. uri v Sokolskem domu mladinsko igro s petjem in plesom v 3 dej. in z živo sliko: »Desetnik in sirotka«. Ker je čisti dobiček za nabavo šol. potrebščin in za božičnico revnih otrok, pričakujejo prireditelji polnoštevilno udeležbo! Inšpckciji. Sresko načelništvo je nadzoroval okrožni inšpektor, iz Maribora g. dr. Schaubach, okrajno sodišče pa predsednik okrožnega sodišča v Celju g. dr. Vidovič. Odprta noč in dan so groba vrata. Nagle smrti je umrla širji okolici znana 84-letna Titz Martina, znana pod imenom Tinca, stanujoč v majhni leseni hišici na Gradu pri Slovenjgradcu. Prejšnji dan je še prepevala, a naslednjega dne je ni bilo na izpregled. Odstraniti so morali okno in jo našli v smrtni borbi. Pokojnica je bila kljub visokim letom zelo šaljiva in rodom iz Ljubljane. N. p. v m.! Puško mu je razneslo. 24-lctnemu Cmoreku Otonu, sinu lesnega trgovca, je na lovu po nesreči razneslo puško in je bil nevarno ranjen v roko. Z avtom je bil takoj pripeljan v tukajšnjo bolnico. Uglednemu lovcu želimo skorajšnjo okrevanje. Vešči vlomilci. Sokol ima po raznih lokalih kovinaste pušice za zbiranje prostovoljnih prispevkov za Sokolski dom. V te nabiralnike so že dvakrat vlomili premeteni zlikovci in odnesli ves denar. Razdelitev diplom razstavljalcem sadja in občni zbor »Sadj. in vrt. društva« bo v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri dop. v gostilni g. Cajnka. Božičnico prirede »Zaščita dece«, tPodr. Kola jugoslov. $ester< in »Dri. osn. šolat v torek 23. t. m. ob 14. uri v IV. r. osn. šole, pri kateri bo obdarovanih preko 150 revnih šolskih otrok z obuvalom, obleko in perilom. Človekoljubnemu delu prirediteljev in darovalcev moramo samo čestitati! Kmetskega praznika v Zagrebu se Je udeležilo iz našega okraja preko 70 ljudi, vsekako lepo število. 14-dnevni tečaj za šivanje in krojno vezenj« je priredila podružnica tvrdke Singer in ga obiskuje okrog 20 gospa in gospodičen. Lesna tvrdka Steiner in sinovi si je zgradila novo mično hišico nasproti postaji, ki ji bo služila za pisarno mesto prodane gostilniške hiše g. Marčiču. Brzoturnir ■ dr. Aljehinom. Po banketu na čast mojstru Aljehinu v Ljubljani, 2>z2evzie vesfž — Važna odločba glavnega prosvetnega svete. Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani je prejelo od ministrstva prosvete uradno obvestilo naslednje vsebine: Glavni prosvetni svet je sklenil na svoji seji 27. oktobra t. 1.: 1. da so letna spričevala državne muzičke akademije v Zagrebu ekvivalentna letnim spričevalom državnega konservatorija v Ljubljani, 2. da so diplome o umetniški zrelosti državne muzičke akademije v Zagrebu ekvivalentne diplomam državnega konservatorija v Ljubljani in veljajo za nastavitev v smislu čl. 74 in 76 zakona o srednjih šolah. — Veliki oficirski bal. Oficirski kor Ljubljan-skog garnizona priredjuje na dan 17. decembra tek. god. u svirua prostorijama Sokola I. na Taboru u čast rodjendana Nj. V. kralja Aleksandra I. svečanu zabavu sa igrankom. — Odelo: za dame balska toaleta, za gospodu frak i smoking, za oficire svečano van stroja sa svl-ma dekoracijama. Samo pozvati imaju pristup. Početak zabave u 21'30 časova. — Tradicionalni reprezentančni ples akademikov Aleksandrove univerze se bo vršil 31. januarja 1931. Ker pritegne ta ples vso elito Slovenije, je v interesu vseh društev, da za isti dan opiiste nameravane prireditve . 928 Ob svoji dvajsetletnici je tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, izdatno znižala cene zimskim suknjam, trenchco-atom in vseh vrst oblekam »a gospode, dečke in otroke. Za športnike najnovejši wind-breakerji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom. Ogled v trgovini brezob-vezen. 889 — Organizacija bolgarskih železniških urudni-kov pristopila v Ligo slovanskih želez, uradnikov. V dneh 6.—9. XII. se je vršil v Sofiji drugi kongres organizacije železniških uradnikov bolgarskih drž. želez. Na ta kongres so bili povabljeni tudi zastopniki Lige, katere sedež je v Pragi. Delegacija je bila ljubeznivo sprejeta od bolgarskih kolegov, ki so se potrudili, da napravijo bivanje v Sofiji v vsakem pogledu udobno. Na drugi dan zasedanja kongresa je organizacija per ukloma-tionciu zaključila svoj pristop v Ligo. Pristop v Ligo je bil od vseh navzočih burno podravljen. Tretji dan kongresa je deputucijo Lige sprejel tudi minister saobračaja bolgar. drž. žel. prof. g. Stajnov, kjer je sprejel poročilo o pristopu bolgarske žel. organizacije v Ligo in obenem po-vdarjal, da želi tesnega delovanja s svojim urad-ništvom. Une 9. XII. se je kongres zaključil ter so delegati odpotovali v Beograd, kjer so bili sprejeti od našega g. ministra saobračuja ing. Radivojeviča. Delegacija je naprosila g. ministra za ugodno rešenje reciprocitete družinskih članov, ki naj enako kot aktivni uslužbenci dobe enkratno brezplačno karto v slovanskih državah. Poleg tega mu je predložila še poseben referat o vseslovanskem delovanju dr. Jun Pospišila minist. svetnika ČSD, ki si je pridobil že pred vojno nevenljivih zaslug za zbližanje slovanskega želez, uradništva. S tem je Liga kot prva združila vse Slovane in jih bo vodila do medsebojnega spoznavanja in zbližanja. — Za Božič in Novo leto je CMD izdala prav lepe razglednice. Dobe se v trafikah, trgovinah in družbeni pisarni, Beethovnova uli-?a št. 2. 923 — Prebivalce našega Posavja, predvsem krajev Brežice, Krško, Rajhenburg in Sevnica opozarjamo na koncert ljubljanske Glasbene Matice v zagrebškem gledališču v torek 16. t. m. zvečer. Izvajala bo dramatično legendo za soli, zbor in orkester »Faustovo pogubljenje« delo slavnega francoskega komponista Hektorja Berlioza. Prebivalcem zgoraj omenjenih krajev je poset tega koncerta omogočen, ker bo vozil par minut pred 1. uro ponoči iz Zagreba proti Zidanem mostu poseben vlak, ki pelje Glasbeno Matico v Ljubljano. Ta vlak se bo ustavil na postajah Brežice, Videm-Krško, Rajhenburg in Sevnica. Vse one, ki nameravajo posetiti torkov koncert, opozarjamo, da morajo kupiti vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni zagrebškega velikega gledališča. Za to ugodnost se moramo zahvaliti naši železniški direkciji, ki gre v resnici vsakemu in kolikor je le mogoče na roko. Najprimernejša darila za božič in novo leto T—' NOVA ZALOŽBA r. z. z o. z. Ljubljana, Kongresni 19. Knjige domače in tuje, slikovnice in vse mladinsko slovstvo, pisarniške potrebščine tudi cele garniture, risalno orodje, nalivna peresa itd. itd. dekorativni predmeti za stanovanja in pisarne. Bogata izbira božičnega nakita in vseh vrst koledarjev. Cankarjevi in Finžgarjev! zbrani spisi v posebno lepi opremi. — Slovence r Zagrebu opozarjamo na koncert Glasbene Matice Ljubljanske, ki bo v torek 16. t. m. v zagrebškem gledališču. Podrobnosti so že in bodo še prinesli vsi zagrebški dnevniki. — Obleke, prinešene v kemično snaženje in barvanje ter pranje in svetlolikanje perila izgotovi do praznikov tovarna Jos. REICH. 660 — »Soča« v Sokolskem domu v Mostah. Drevi ob 20. bo gostovala družina »Soča« v Mostah s Strindbergovo trodejanko »Oče«. — Stariši! Svoji klavirski mladini darujte za Božič 10 povesti skladatelja Vasilija Mirka, ki so izšle v založbi pevskega društva »Ljubljanska Zvon«. Cena izdaji, ki se laluko naroča na naslov založnika, pa je naprodaj tudi v vseh knjigarnah — je 15 Din. — Gramofone in plošče po starih cenah dobite pri Gramofon A. Rasberger. Čitatjte današnji oglas. 931 — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 838 — Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra F. Fajdiga sin Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov Ni teSko biti obdarovan — vandar Jo talko Ubirati darila« Kulturni ljudje obdarjajol Veliko veselje storite z našimi predmeti. Naše cene so brezkonkurenčne. Božičku se včasih mudi — zato še danes k „OMNIAw Miklošičeve c. 14/1. Zahtevajte kataloge gratis in franko naših: olpucca jedilnih priborov, gramofonov, ku-hijnjskih vag, karaf, doze, pregrinjal, torbic, kukal, namiznih prtov itd. Čudili sa bodete naiim cenam. g7f) Drm^e zimske plašče 8 kožuhovino ali brez od 290 Din, otroške v vseh velikostih od IR" Din naprej v veliki izbiri priporoma F. I. Goričar, Ljubljana. S». Petra caita 29 799 Oglejte si blago In cent v na Jih izložbah I VIKTOR MISDEN veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač 91& LJUBLJANA, Celovika cesta 10 — Nehigijenične pekarije v Beogradu. V Beogradu je 16 dni pregledavala posebna komisija pekarije v svrho ugotovitve higijenične urejenosti delavnic. Poročilo komisije navaja, da pečejo v Beogradu kruh 359 pekarij in 3 tovarne, ki izdelajo skupno na dan 28.000 kg kruha. Način proizvajanja je isti kot pred 50. leti. Večina delavnic ne odgovarja najprimitiv-nejšim higijenskim zahtevam. Komisija je ugotovila, da je 16tf pekarij, ki se jih da zlahka popraviti, 151 jih je treba v interesu zdravja zapreti. Komisija je nadalje zahtevala, da se i 629 prodajalnic kruha v Beogradu mora prepovedati prodajo 394 prodajalnam. — Avtobus je podrl včeraj v Zemunu 80 let starega Djoka Ninkoviča. Starec je dobil pri tej priliki težke kontuzije po glavi in nogah. Proti šoferju je bila uvedena preiskava. — Trgovci z mrliči. V Pančevu so povsem slučajno prišli na sled trgovcem z mrtvimi trupli. Dva pijana neznanca sta se v neki kavarni na periferiji mesta pričkala o nekem truplu, kar je vzbudilo pozornost kavarnarja. Poklical je policijo, ki je obadva aretirala. — Radi totalne pijanosti nista mogla ničesar pozitivnega izpovedati in sta šele naslednjega dne priznala, da že dolgo prodajata trupla nekemu beograjskemu zdravniku. Možakarja sta hodila po vseh vaseh v Banatu, da sta dobila kako truplo umrlega, ki po možnosti ni imel nikakih sorodnikov. Truplo sta zašila v vrečo in jo odnesla kirurgu. — Ubegli kaznjenec prijet. Neki Boško An-drijevič je pred mesecem z tovariši pobegnil iz kaznilnice okrožnega sodišča v Novem Sadu. Te dni so ga zasačili v Bos. Samcu in aretirali. Andrijevič je po begu izvršil več tatvin. — Radi ljubosumnosti je bil oklan s noži od svojih prijateljev 20-letni Andrija Marčac iz vasi Leskovac. Ni jim bilo po volji, da ga je neko dekle rajši videlo kot druge. Počakali so ga v zasedi, ga vrgli na tla in mu zadejali smrtnonevarne sunke z noži. — Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. uri v Ljubljani 755.2, v Mariboru pa 745.8. Temperatura je bila ob tem času v IJubljani — 0.6, v Mariboru pa 0.0 C. Pihali so zapadni in severni vetrovi. Mimo je bilo v Mariboru, Mostarju, Sarajevu in na Rabu. Oblačnost je znašala 10 v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Brez megle je bil samo Maribor. Deževalo je v Beogradu (5 mm padavin). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 2, najnižja pa — 2.6 C. Najnižje temperature »o bile v Mariboru 0.0, v Mostaru — 0.3, v Zagrebu 3, v Beogradu 0.0, v Sarajevu 0.2, v Skoplju pa — 2 »t. C. Ejuhljamez Nedelja 14. decembra 1930.: Spiridijon. Pravoslavni: 1. decembra, Vojmir. Ponedeljek, 15. decembra 1930.: Kristina. — Pravoslavni: 2. decembra, Cvetana. Nočno službo imata danes v nedeljo lekarni Picooli na Dunajski cesta jn Bakarčič na Sv. Jakoba trgu; jutri v ponedeljek pa lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesta in Hočevar v šiški. * ■ Današnje predavanje Antona Ocvirka: »Slovenski kulturni problemi«, katerega prireja ob pol 11. uri dopoldne Slavistični klub D. S. F. F. v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu bo obravnavalo vprašanje osnovnih temeljev slovenske miselnosti, problemov naše duševnosti na podlagi različnih svetovnih nazorskih teorij. Predavanje bo zaključila sinteza o našem sedanjem kulturnem stanju. Ker je to predavanje prvi poizkus, vzbuditi v širokih krogih našega izobraženstva zanimanje za reševanje naših važnih življenskih vprašanj, se pričakuje čim večje udeležbe. Vstopnine ni. M Komemoracija v proslavo 1500-letnice sv. Avguština se vrši danes-dopoldne ob enajstih v zbornični dvorani na univerzi. — Vabljen je vsakdo. a Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 15. decembra ob pol 7. uri zv. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg (vhod iz Streliške ulice) V. vajeniško predavanje. — Predava tajnik »Aerokluba« v Ljubljani g. dr. Stane Rape o »Doživljaju v zračnem morju«, s skioptičnimi slikami. — Vstopnina prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. a Sestri umetnici iz Beograda. V petek dne 19. t. m. koncertirata v Filharmonični dvorani dve sestri umetnici in sicer Marija Mihajlovi-čeva, violinistka in Olga Mihajlovičeva, pianistka. Obe sta rodom z Beograda, kjer tudi delujeta kot glasbeni pedagoginji. Svoje glasbene študije pa sta dovršili na konservatorijih v inozemstvih. Predprodaja vstopnic od torka dalje v Matični knjigarni. a Interna produkcija gojencev državnega konservatorija bo v sredo 17. t. m. zvečer ob 6. uri v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Posamezne točke sporeda izvajajo konservatoristi, natančni spored bomo objavili. Na to interno vajo opozarjamo stariše gojencev in vse prijatelje drž. konservatorija. Produkcija se vrši v Filharmonični dvorani. Vstop prost. H Razstava Strahlove umetnostne zbirke slik. starinskega pohištva itd. je odprta dnevno od devetih do petih v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu, D Vzgleden dar. Osebje Higijenskega zavoda v Ljubljani je naklonilo na mesto venca na grob pok. inž. B. Trohi znesek Din 255 Narodni galeriji, katera se s tem darovalcem iskreno zahvaljuje. ■ Zahvala. Uprava banovinske ženske bolnice se tvrdki I. C. Mayer v Ljubljani najiskre-neje zahvaljuje za velikodušno poklonjeno darilo za božičnico. RESTRAVRACIJA »ZVEZDA«. Vsako soboto in nedeljo domače koline. — Se priporoCata Fran in Roza Krapež. Crne suknje, obleke, smokinge Itd. kupite najbolj ugodno pri sil JOS. ROJINA, Ljubljana B Društvo državnih policijskih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani priredi v soboto dne 3. januarja 1931 v prostorih hotela »Union« običajno letno plesno zabavo. Čisti dobiček je namenjen pogrebnemu in podpornemu skladu društva. Za blagohotno naklonjenost prosi veselični odsek. B Redni letni občni zbor pevskega društva »Krakovo-Trnovo« se vrši v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Sokliča (pred Konjušnico) z običajnim dnevnim redom. Podpornikom in ustanovnikom društva se posebnih vabil ne bo razpošiljalo, kar naj blagovolijo vzeti na znanje. Odbor. B Sokolsko društvo Zg. šiška priredi v četrtek, dne 18. t. m. ob 20. uri v telovadnici svoje prvo predavanje, katerega se mora udeležiti vse članstvo, kakor določajo društvena pra-vdla SKJ. Predavaj bo o sokolski ideji in organizaciji br. J. Jesih, član saveznega tehničnega odbora. Odbor pričakuje z gotovostjo polnoštevilno udeležbo članstva. Vabimo tudi goste. Vstopnine ni. — Zdravo! B Klub Primork prosi za siromašne primorske rudarje v Srbiji vse one, ki imajo mošiko obnošeno in tudi strgano obleko, da blagovolijo to javiti g. Maši G.romovd, Dolenjska cesta 14, kri pošlje po nje. Eventualne denarne prispevke spretjema ga. Guštinova, Bleiweisova 22. fl Nesreče in nezgode. 15-letni učenec Zdra-vič Jože iz Banjeloke pri Kočevju si je hotel že pred mesecem lastnoročno popraviti raztrgane čevlje. Pri tem pa je postopal tako nerodno, da je sunil s šilom v desno oko. Zdravili so'ga najpreje doma, rana pa je postajala vedno hujša in sedaj so Jožeta prepeljali v bol- nico. — Delavec Hujan Franc iz Most je 12. t. m. prenočil na podstrešju gostilne Komidar v Mostah. Ko je zgodaj zjutraj vstal, se mu je še malo vrtelo v glavi in je stopajoč po lestvi niz dol padel na glavo iz višine 2 metrov. Možakar k sreči ni odnesel, razen prestanega strahu, ni kake občutnejše poškodbe. V spomin na dogodek mu je zrasla na glavi precejšnja bula. Pivar Avgust je bil zaposlen kot delavec pri stavbenem društvu »Slavec« na Bledu. Pri gradbi novega hotela »Turist« na Bledu je kopal zemljo. Nenadoma se je plaz zemlje usul. Pivar je sicer hitro odskočil, na ilovici pa mu je spodrsnilo in nesreča je hotela, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. ■ S steklenico po glavi. Pečarski mojster Fr. Dermastija iz Glinške ulice 11 je sedel s svojo ženo v gostilni Bevc na Tržaški cesti. Pri drugi mizi so sedeli 4 neznani mladeniči, ki so se prepirali. Med prepirom so se prerivali in zbijali po mizi, kjer je sedela zakonska dvojica. Dermastiji to ni bilo po godu, kar jim je tudi povedal. Brez besede je eden od mladeničev pograbil za steklenico piva in udaril z njo Der-mastijo po glavi, ki je bila na enkrat vsa v krvi. Poškodba k sreči ni težka. Celje * Proslava v celjski šolski polikliniki. Včeraj, v soboto 13. decembra na pravoslavni praznik sv. Andreja je celjska šolska poliklinika proslavila god kraljevima Andreja, ki je pokrovitelj vseh poliklinik v državi. Proslave so se udeležile vse šole ter so bili siromašni otroci pogoščeni in obdarovani. * bolsko kuhinjo kraljice Marije bodo otvorili pričetkom novega leta v Zdravstvenem domu. Kuhinja bo nudila učencem tukajšnjih šol ceneno in tečno kosilo za 3 Din. * Mojster Aljehin na poti skoai Celje. Včeraj popoldan ob 13.43 se je z brzovlakoim peljal čkozi Celje na svojem potu iz Ljubljane v Maribor šahovski mojster dr. Aljehin. Na kolodvoru so se zbrali člani Celjskega šahovskega kluba in ga prisrčno pozdravili. Mojster, ki se je peljal v spremstvu našega prvaka g. Pirca iz Maribora, se je vpisal v spominsko knjigo Celjskega šahovskega kluba. * Službe božje na rojstni dan Nj. Vel. kralja. V sredo 17. decembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja, se vrši slovesna služba božja v župni cerkvi ob 9., v pravoslavni kapeli v kasarni kralja Petra ob 10., v evangeljski cerkvi ob 9. Poleg tega se vršijo še službe božje za šole. Zvečer priredi oficirski zbor zabavo v Narodnem domu. — Trgovine so ta dan odprte od 7.30 do 11 ter damski saloni od 14. do 17. ure. * Ženska podružnica CMD v Celju bo priredila 9. januarja 1931 na rojstni dan Nj. Vel. kraljice ob 16. uri otroško igro >Šola v nebe-sih«. Ostala društva se prosijo, da bi pri svojih prireditvah upoštevala ta datum. * Prijava ustanov. Mestno načelstvo opozarja vse one, ki upravljajo Itako ustanovo ali kak sklad, na razglas na uradni deski, po katerem so dolžni, da najkasneje do 11. januarja prijavijo ustanovo kr. banski upravi v svrho vpisa v ustanovni register. * Zdravstveni dom. Na protituberkuloznom dispanzerju Zdravstvenega doma je nastavljen zdravnik g. dr. Stjepan Ivič kot špecijalist za pljučne bolezni. Ordiniral bo vsak torek, sredo in petek od 8. do 10. Z nastavitvijo špecijalista za tuberkulozo je ustreženo zlasti revnim slojem, katerim bo zdravnik brezplačno na razpolago. * Smrtna kosa. V javni bolnici je dne 13. t. m. umrl 54-Jetmi brezposelni hlapec, ki je na-zadnije stanoval na Lavi, in v katerem niso mogli dognati pravega rodbinskega imena, ker ima dvoje listin, ene na ime Croato, drugo pa na ione Horvat Ivan. — V Gaberju št. 151 je 13. t. m. umrla 64-letna Leškovšek Jožefa, vdova po delavcu. * Zlata nedelja. Gremij trgovcev v Celju razglaša, da ostanejo vse trgovine v področju mesta Celja na zadnjo nedeljo pred Božičem, to je na dan 21. decembra 1930, odiprte. * Predavanji. Jutri v ponedeljek 15. t. m. predava ob 20. v Ljudskem tlom u režiser ljubljanskega Narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek o »Gledališki umetnosti«. — V meščanski šoli predava ob istem času g. Ivan Lovrenčič iz Maribora o »Telesni vzgoji otroka v predšolski dobi«. * Pouk na celjski gimnaziji se pričenja od 9. t. m. ob 8.15 zjutraj radi rednih zatnud jutra* njih vlakov. * V Mestnem gledališču se vrši danes popoldan ob 16. repriza Tucičeve drame »Golgota«, ki so jo z uspehom igrali v Četrtek zvečer. Režijo vodi g. Bele. Za zunanje posetnike ugodne zveze z vlaki in avtobusi. * Sprememba rodbinskega imena. Gospa Križan Roza, pisarniška uradnica v Celju, varuhinja Rzeničnika Antona, rojenega 1920 v Lepi njivi, pristojnega v Mozirje, je zaprosila pri kr. banski upravi za spremembo imena svojega varovanca v Križan. * Današnji »port v Celju. Danes ob 14. se vrši na .igrišču pri Skalni kleti pokalnega nogometna tekma med Athletiik S. K. Celje ter S. K. Železničar, Maribor. Tekma bi se morala vršiti že preteklo nedeljo, pa je bila radi slabega vremena preložena. Na državni praznik v sredo, 17. decembra bo ob 14. na Glaziji nadaljevanje prekinjene prvenstvene tekme med S. K. Celje ter S. K. Šoštanj. * l>obava hrane »a celjsko garnizijo. Komanda 39. polka je razpisala licitacijo za nabavo hrne za celjsko vojno bolnico za čas od 1. januarja do 31. marca 1931. Licitacija se vrši jutri v ponedeljek, 15. decembra ob 11. v pisarni komande, na kar se interesenti opozarjajo. * Nenavadna nezgoda. Delavka ftelih Franja v Westnovii tovarni je med pospravljanjem v pisarni jedla kruh, kaT je nenadoma začutila, da jo je nekaj zabodlo v požiralniku. V bolnici so ucotovHi, da ji je v požiralniku obtičal kos emajla, ki se je prilepil na kruh. ŠeAihovi fX> takoj nudili zdravniško pomoč. Združitev kmetijskih strokovnih listov Prvi korak je storjen 8 tem, da se bo >K »letovalec« začel izdajati v povečani obliki in da bo za vsako kmetijsko panogo odločen prostor v določenem obsegu. List bo razpravljal o sledečih panogah: splošno gospodarstvo, poljedelstvo, hmeljarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, vinarstvo in kletarstvo, živinoreja, konjereja, čebelarstvo, kmetijsko gozdarstvo, zadružništvo, gospodinjstvo in društvene zadeve. Vsaka panoga dobi svojega urednika, kar bo gotovo pripomoglo, da bo vsebina pestra in zanimiva. Posledica povečanja »Kmetovalca« je podra-ženje naročnine, ki bo zvišana na 30 Din, kar pa pri bogati vsebini gotovo ni previsoko. Drugi korak je v tem, da sta Vinarsko društvo v Mariboru in Konjerejsko društvo v Ivanj-kovcih pripravljeni, smatrati list kot svoje glasilo in opustiti svoja dosedanja glasila: »Naše gorice« in »Konjerejca«, pod pogojem, da ge na njih odpadajoči del »Kmetovalca« urejuje po dosedanjih urednikih v intencijah društva. Društva pa pobirajo za sebe članarino posebej, ločeno od naročnine za list. S tem dobi Dravska banovina dober strokovni list, ki bo odgovarjal današnjim potrebam in bo služil prosveti kmeta. Oblika in vsebina bo odgovarjala našim kmečkim razmeram, vpo-števajoč dejstvo, da večina kmetijskih posestev obsega vse važnejše kmetijske panoge. Potrebni pouk iz teh panog bo našel kmečki posestnik v razširjenem strokovnem listu, bo pa pouk cenejši, ker bo posestnik našel v enem listu vse, kar mu je potrebno. Za pokret je treba pozdraviti in ga bo kralj, banska uprava tudi moralno in materijalno podprla, ker smatra vsestransko kmečko prosveti-tev naroda posebno sedaj v dobi novega u-stvarjanja za neobhodno potrebno in je racionalizacija in združitev delovnih sil v enem pravcu gotovo na mestu. Spopolnjeno glasilo bo na višini, vendar mu bo pa cena primerna in skromna, vsekakor pa dosti nižja, kakor za tri, štiri specialna glasila, ki jih je dosedaj držal vsak boljši posestnik. Pocenitev kmetijskega pouka in prosvetitve kmečkega naroda iz tega vidika odkrito pozdravljamo! Huda zima? Ste lahko brei skrbi! Vse potrebne oblatilne presmete Fr. Pavlica: Zdravilnost kozjega mleka Ne samo pri nas, tudi v naprednejših državah je razširjena ljudska domišljija, da vsebuje kozje mleko neico posebno zdravilo. Kozje mleko priporočajo v prvi vreti tuberkuloznim bolnikom. Sam sem opazoval, kako sta bledolični dekletca prihajali dnevno h kozjerejcu na pitje mleka. Akoravno se kozje mleko od kravjega razlikuje samo v mali meri po kemični sestavini glede hranilnih snovi in nima nikakih tajinstvenih delcev, je vendar ljudska domišljija deloma na pravi poti. Koza je namreč zelo odporna proti tuberkulozi in zato je dana možnost piti njeno mleko v surovem stanju, nepovreto. Je to živalski stroj, ki je boljši od vsakega pastirja, ker nam daje nezmenjano mleko in brez škodljivih bakterij. Vvseh krajih naše Slovenije, in tudi na Goriškem, je koza zelo obsovražena, Očita se ji, da je uničevalka mladih gozdnih nasadov, dalje, da ima neprijeten vonj in celo pri naravni obliki p ne prizanašajo, pravijo, da ni lepa. Nu ediini smo si v eni točki pa le skoro vsi, kozlički so lepi in dobri. Na Češkem pa je koza upoštevana živalca. Lepe moravske ravnice in tudi najbogatejša Hana daje mesta mnogoštevilnim kozjim čredam. Država je preskrbela najboljše plemenjake siamske pasme, da bi zvišala mlečnost domačemu plemenu. V republiki Češkoslovenskt oddajejo kmetje vse mleko v mlekarne. Da zadostijo domači potrebi mleka za kavo in pecivo so pa razmnožili kozjerejo. Seveda imajo koze predvsem tudi manj imoviti ljudje, da je le dovolj mleka pri biši. Dobrodošlo je kozje mleko tudi v prašičereji, zlasti pri vzreji mladičev v slučaju, če samica mati odpove. Danes se redi na Češkoslovaškem nad poldrugi milijon koz. Tako v kulturni državi, kjer ima narod zelo dobro hrano in precej mlečno živino. Po-mogli so povečati mlečno produkcijo s kozjerejo, da zadostijo vsem potrebam v gospodarstvu. Pri nas pa imamo prav malo mleka in že tičimo v nekaki krizi. Kaj če bi naše ljudstvo segalo tako po mleku in mlečnih izdelkih, kakor segajo vsi kulturni narodi? V tem slučaju bi ne imeli, niti masla, niti sira, komaj bi zadostili potrebi mlekopiivcev. Kako bi s tem osrečili našo deco, koliko pobojev in nesreč bi bilo manj. Vsa vzgoja od spodaj navzgor pa nas še ne more rešiti, če ne bo vzgledov tudi od zgoraj doli. Več kakor pajzlov in podobnih lokalov bi moralo biti mlekamic v naših mestih, *aj je v*' prebivalstva vendar le trezna. Za nesrečo, ki preti vedno hujše, ne bo pomoglo nobeno zdravilo. Kozje mleko zdravi tuberkulozo, če ga pričenjaš piti o pravem času, — kravje mleko pa zdravi vse bolezni! Za zboljšanje poljedelstva na Pohorju Kdor je že kedaj hodil po našem lepem zelenem Pohorju od Sv. Areha v Slov. Bistrico ali kje drugje, je moral prehoditi precej svoje poti po njivah naših kmetov. Vsak, kdor vidi tako njivo, mora na prvi pogled videti, da ni taka, kot bi morala biti. Prvo, kar mu bo gotovo padlo v oči, bodo skale, ki gledajo od 5 do 30 in še več cm iz prsti. Koliko je še teh skal, ki jih sploh ni videti, temveč se skrivajo 15 do 20 cm pod zemljo in so čutne samo oraču, je pa še večje vprašanje, ker je naša pohorska zemlja zelo plitva, posebno na mestih, kjer so njive, ker je kmet gozd posekal zato, ker je veter drevje z lahkoto podrl zaradi plitve zemlje in ni uspevalo drugo kot borovje ali grmičevje. Razumljivo pa je, da te skale ne obsegajo Bog ve kakšnih kompleksov ali poznajo se in prepričani smo, da požrejo najmanj 25 odstotkov pridelka. Kako temu odpomoči, je na dlani. Vsako pomlad pred oranjem kilogram smodnika in sveder in v nekaj letih bo njiva očiščena in izrabna zemlja poglobljena, oziroma pridobljena. Naši kmetje so sicer proti temu zelo skeptični ali potrebno bi bilo, da bi kak napreden gospodar pričel, kajti »besede mi-čejo, izgledi vlečejo«. Drugo, kar bi prišlo v poštev, bi bilo planiranje njiv, kar je itak v tesni zvezi z razstreljevanjem skal. Tretje pa je obdelovanje polj, ki leže na strminah, v tre-sah. Res je, da to zahteva mnogo dela in tudi denarja, ali gotovo je, da se izplača, ker tako obdelujejo zemljo povsod, kjer je kmetijstvo na višku in morajo štediti z zemljo, da je ne odnaša voda ali veter. Veter pri nas ne prihaja v poštev, pač pa voda, ki igra veliko vlogo. Poglejte samo njivo, kjer je nasajen krompir. Krompir ni nasajen v vrstah kot na polju, nego posamez in neredno, da se ne izgubi preveč prostora. Tako obdelovanje zahteva mnogo več časa in je negativno, ker hujša voda vedno še odnaša zemljo in pridelke. Gotovo je, da škoda, povzročena po vodi, ni vedno t. j. vsako leto enaka, je pa včasih, posebno letos v jeseni, bila občutna in bi se terasiranje, že mnogo računamo, že po petih takih letih izplačalo. V zgoraj imenovanem članku sem omenil u-metna gnojila. Uporabljanje umetnih gnojil spada v isto vrsto globokega obdelovanja zemlje ne samo v vinogradih, kakor je pri nas napačno mnenje, nego tudi na njivah. Tako zva-no rigolanje je itak v zvezi z omenjenim razstreljevanjem in je tam, kjer se razstreljuje na mestu, lahko izvršljivo. Ni se pa strašiti truda in tako obdelovati tudi vse druge njive. Rigolanje je izboljšanje zemlje s trajnim uspehom, med tem ko večina umetnih gnojil deluje le eno leto, to je tisto leto, ko je pognojeno; kvečjemu še eno leto potem. Uporaba umetnih gnojil je seveda absolutno strokovna stvar. Umetna gnojila je treba iz- izborne kvalitete iz novo poveCane zaloge po najni2|lh cenah ključno uporabljati po strokovnih nasvetih strokovnjakov in zato je pri nas merodajna kmetijska podružnica. Vsak, kdor bi rabil strokovne nasvete, naj se obrne na podružnico v Slov. Bistrici, oziroma direktno na predsednika-stro-kovnjaka Gorenjaka Vinka, hotelirja v Slov. Bistrici. Umetno gnojenje brez strokovne presoje kvalitete zemlje je brez haska, ker vsaka zemlja in vsaka rastlina zahteva svoje. Končno bi prišlo v poštev še izsuševanje močvirij, ki jih sicer na Pohorju ni mnogo, pa so vendarle. Močvirja so na Pohorju tam, kjer je granitna podlaga skladasta ali nagnjena proti bregu. Taki kompleksi se morajo obdelovati z drenažo. Vsak, kdor bi hotel z drenažo osušiti svoje njive, naj o tem pogleda v Mohorjevi dve knjigi: »Kmetijstvo«. Tam so omenjene vse vrste drenaže z odprtimi in zaprtimi jarki. Tudi že imenovana podružnica kmetijske družbe rada svetuje. Omeniti je končno treba le še, da so banovinska brezobrestna posojila na razpolago vsem kmetovalcem, ki hočejo izboljšati svoje kulture, drenažirati močvirnate komplekse svoje zemlje, se zavarovati proti pretečim zemeljskim plazovom z rigolanjem kame-nitih njiv in vinogradov. Dobro bi bilo, da se k tej stvari oglase tudi drugi, ki so na tem zainteresirani in iskreno žele gospodarsko stanje našega kmeta izboljšati. Začeti pa je vsekakor v kali. V. V. G. Gospodarske vesti X Trgovski list prinaša v »vaji zadnji številki članek o kontroli pravilne porabe trošarine prostega bencina za pogon motorjev in strojev. Nadaljuje se nadalje zelo zanimivo razpravljanje o zboljšanju našega železniškega prometa. Tudi v ostalem je ta številka zanimiva. X Perutninarski tečaj v Ljubljani. Vkljub skrajno slabemu vremenu so se zbrali številni tečajniki dne 10. decembra v dvorani »Delavske Zbornice« v Ljubljani. Nad 120 udeležencev je bilo iz razniih krajev naše banovine navzočih. Vidi se, da so se začeli zato važno panogo zanimati najrazličnejši sloji. Pokapalo »e je tudi, da so slični tečaji silno potrebni. — Prvi je predaval priznani strokovnjak g. M. Zupanc, ki je v en in pol uri trajajočem predavanju poljudno in temeljito raztolmačil rejo noše domače štajerske —. rjave kokoši. Po kratki debati je sledilo drugo predava- nje — o najvažnejših boleznih perutnine. Predavatelj g. vet. Kocjan je žel za svoja lep« izvajanja obče priznanje. Ob K15. uri so se zbrali tečajniki ponovno k predavanju g Selierja — o kapunjenju petelinov, Predavatelj je nazorno razložil bistvo tega opravila. Na to so si ogledali udeleženci težaja perutninarstvo in živali za pitanje v Linhartovi ulioi St. 9. Vodstvo tečaja je poskrbelo za avtobuse, da so obiskovalce hitro prevozili k predavanju na univerzi (dvorana min ra logičnega instituta). Predaval je s pomočjo skioptičniji slik g. prof. inž. Abeec z Grma, in sicer o pasmah perutnine. To predavanje je v vseh pogledih izredno dobro uspelo. Predavatelj je žel za svojo globoko teoretično in obenem praktično predavanje največje priznanje — Tečajniki se zfb^ro zopet 20. decembra v Ljubljani. X Ustanovni občni »bor perutninarske zadruge v Ljubljani. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani namerava pod svojim okriljem ustanoviti perutninarsko zadrugo v Ljubljani. Ustanovni občni zbor te zadruge bo v četrtek, 18. decembra t. 1. ob 17 uri v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Namen zadruga je, razširjati predvsem gojitev štajerske rjave kokoSi in sekcija iste, osnovati si dalje pitališče za razno perutnino v Ljubljani. Njena naloga bo tudti pomagati svojim članom pri nabavi raznih perutninarskih potre-bfcčin. Za-niimanci se vabijo, da se občnega zbora udeležijo. X Tečaj m naprava in preiikušnjo strelovodov v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v Ljubljani šestdnevni tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov. X Vaina sej« industrijskih korporacij. Pod predsedstvom g. Ignjata Bajlonija, predsednika centrale industrijskih korporacij, je bila včeraj v svečani dvorani Industrijskega doma 15. centralna odborova seja industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije. Poleg zastopnikov gospodarskih organizacij so seji prisostvovali v imenu finančnega ministrstva g. Dušan Letica, v imenu ministrstva za zunanje posle g. Gerasimovič, direktor konzularno-tr-go vinskega oddelka tega ministrstva, za ministrstvo za trgovino in industrijo inšpektorja Milan Lazarevič in BoSkovič, v imenu zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pa dr. Mi-ljaš in dr. Tomišič. Ob 9-30 je g. Bajloni otvo-ril sejo s kratkim pozdravom, nakar je seja prešla na dnevni red. Na dnevnem redu so bile naslednje točke: 1. poročila zastopnikov organizacij, včlanjenih v centrali industrijskih organizacij, o željah industrije; 2. vprašanje industrijskih kreditov v zvezi z zakonskim na- Zimske plaSte, zimske obleke, zimsko perilo, snežne Čevlje, damske, moSke ter otroSke Črtom o industrijski banki; 3. zakon o pospeševanju produktivnosti domače industrije; 4. zakonski načrt o skupnem davku na poslovni promet; 5. vprašanje konkurence državnih podjetij zasebni industriji. X Plenarna seja zagrebške zbornice za TOI. V petek je zagreb&ka zbornica za TOI sklicala plenarno sejo, na kateri so se razmotrivala ak-tulna vprašanja našega narodnega gospodarstva. X Omejitve sladkorne produkcije. Pogodba, ki je bila sklenjena med zastopniki nizozemske Jave in Kube odreja, da se naj omeji pridelek sladkorja. Ta omejitev bo znašala na Javi 11-72%, na Kubi 23\5%. Pogodba je poskus, da se doseže 20-5%na redukcija pridelka v Evropi. Nizozemski odposlanec je odpotoval na Kitajsko, da zagovarja sladkorne interese Jave. V to svrho predlaga, naj bi Kitajska ne sprejela posebnih preferenčnih carin za sladkor s Kube. X Ureditev vicinaluih železnic. V prometnem ministrstvu je bila daljša konferenca med zastopniki naše države in zastopniki lastnikov vicinalnih železnic v Dunavski in Savski banovini. Konferenca se je začela včeraj in bo trajala še dva dni. Našo državo zastopata glavni železniški ravnatelj inž. Sreplovič jn referent Bončina, kot odposlanca prometnega ministrstva, g. Djordjevič pa kot delegat finančnega ministrstva. X Bata v naši državi. Posebni poročevalec »Jugoslovanskega Lloyda« v Beogradu povdarja vest, ki jo je prejel iz verodostojnih virov, da je končno urejeno vprašanje osnovanja Ra ti nove tovarne v naši državi. Tovarna se bio sezidala v bližini Vukovarja v kraju Borovo. Tovarna se bo pričela zidati že v teku prihodnje spomladi. X Prodaja rasnega blaga se bo vršila potom licitacije dne 15. decembra t. 1. pri Glavni carinarnici v Ljubljani. (Oglas in seznnm blaga je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Phosphates Tunisiens. največja francoska industrijska družba, v katere delokrog spada tudi dalmatinska »Dabnatienne« se je fnzijoni-rala s podjetjem umetnih gnojil Ueines Dior, ld razpolaga z delniškim kapitalom 12 milijonov frankov. X Obvezno žigosanje jajc v Nemčiji. Nemški perutninanM »o predložili vladi načrt zakona, ki predvideva za vsa uvožena inozemska jajca obvezno žigosanje. Žigosanje bi moralo nositi označke uvozne države, poleg tega pa bi morala biti poleg žiga odtisnjena črka »K«. XSejem vzorcev v Bruslja. Od 8. do 22. aprila 1931 bo v Bruslju 12. mednarodni treovski sejem vzorcev. Uprava sejma je povabila jugoslovanske gospodarstvenike, naj pri tej prireditvi sodelujejo. Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. decembra t. L ponudbe glede dobave 10 komadov tolkačev za kamenje. Dne 18. decembra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, kruha, zdroba, suhih sliv, sladkorja, čaja, kakaoa itd. (Oglas je na vpo- Ob prvem kihu, ob najmanjšem Ščegetanju v nosu ali grlu zatecite te tako) k razkužilnlm pastil) am VALDA ki preprečujejo, lajšajo In odpravljajo vnetje sluznic ter povzročujejo njihovo odpornost zoper prehlajenje, nahod,vnetje krhlja, katar Itd. Pastilfe VALDA zabran)ujejo nahoda razširjenje na prsa. Toda pazite, zahtevajte vedno samo izvirne pastilfe VALDA. Prodajajo se Izključno le v Škatlicah z napisom -VALDA- v vseh lekarnah in drogerijah. Restavracija »Roža« Ljubljana, židovska ulica 6. priporoča cenj. gostom ravnokar dospela štajerska bela in rudeča vina. Dobra domača kuhinja. Najnižje cene. (921) gled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni bolnici.) Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. decembra t 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave grafikonov. Dne 20. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave platna za zastave in zastore; dne 22. decembra t. L glede dobave odpornic; dne 23. decembra t 1. glede dobave železnega materijala; dne 24. decembra t 1. pa glede dobave materijala za vodovodne instalacije. — Dne 22. decembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 195.000 komadov škatelj za cigarete. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 20. decembra t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonom-skem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave rezervnih avtomobilskih delov; dne 22. decembra t. 1. glede dobave telefonskega materijala; dne 23. decembra t. 1. glede dobave rezervnih avtomobilskih delov; dne 24. decembra t l. pa glede dobave telegrafsko-telefonskega materijala. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dne 23. decembra t. L se bo vršila pri Primorski Direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave 500 parov čevljev. (Pogoji so na vpogled pri isti direkciji.) Borzna poročila Devize. dne 13. decembra 1930. Devizne in efektne borze v naši državi danes niso poslovale. V prostem prometu so se v Ljubljani danes imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22‘76, Berlin 13‘475, Bruselj 789*26, Budimpešta 989*04, Newyork 56 365, Pariz 222*03, Praga 167 67, Trst 295 78. Duanuj, 13. decembra. Amsterdam 28602, Beograd 12*5713, Berlin 169'39, Bruselj 99*20, Budimpešta 12418, Bukarešta 4*215, Kopenhagen 189*85, London 34 4825, Madrid 73 20, Milan 37 1 75, New-york 71010, Pariz 278950, Praga 210713, Sofija 51435, Stocholm 190 45, Varšava 79 55, Curih 13777. Curih, 13. decembra. Beograd 9*12625, Pariz 20*2536, London 25*0312, Newyork 515*325, Bruselj na dolgoročno odplslsvmja OblačilnicT,,Ilirija" Ljubljana Mastni trg 17. Tolofon 28-25. 72, Milan 26*985, Madrid 53*75, Amsterdam 207*60, Berlin 122*90, Dunaj 72*55, Sofija 3*735, Praga 15*29, Budimpešta 90*225, Bukarešta 3*06. Vrednostni papirji. Dunaj, 13. decembra. Bankverein 16*80, Kreditni zavod 46*90, Dunav-Sava-Adria 13*39, Prioritete 86*28, Trbovlje 46*60, Leykam 3*15. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 13. decembra. 7% Blaire 80*25—81. Neivuork, 13. decembra. 8% Blaire 92—92*50, 7% Blaire 80*25—81, 1% pos. drž. hip. banke 79*50—80. Žitna tržišča. Novi Sad, 13. decembra. Pšenica: banatska Bega Slep 136—139, gornjebanatska 140—145, baška okolica Novi Sad 140—145. Vse ostalo neizpre-menjeno. Promet: pšenica 5 vagonov, oves S vagona, koruza 12 vagonov, moka 12 vagonov, otrobi 6 vagonov. Tendenca prijazna. Budimpešta, 13. decembra. Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica: marec 15*16—15*17 <15*16— -15*17), maj 15*11—15*16 (15*13—15*14). — Rš: marec 9*70—9*80 (9*72—9*75). — Koruza: maj 12*37—12*49 (12*44—12*45), transit maj — 110*34 -10*40). Stoletnica stcvjenih oblek Velika in obsežna industrija storjenih oblek — konfekcija — slavi letos svojo stoletnico. Kakor večina vseh velikih industrij, kjer je dandanes zaposlenih na stotisoče delavcev in delavk, tako se je tudi izdelovanje storjenih oblek razvilo iz zelo skromnih začetkov. Industrija storjenih oblek se je rodila na Francoskem, ustanovil pa jo je pariški krojač Pierre Parissot. Pierre Parrisot je bil skromen krojač, ki je dan na dan čakal na kakšnega naročnika, kakor je na naročnike čakalo tudi na stotine njegovih stanovskih tovarišev, ki so izdelovali obleke le po meri. Drugačnih oblek tedaj sploh še ni bilo in vsak krojač je ugibal noč in dan, kako bi si pridobil naklonjenost »zlate mladine« z vedno novimi modnimi tvorbami. Tako je sanjal tudi gospod Parissot, a njegove sanje se kar niso hotele uresničiti. Zlate mladine kar ni hotelo biti k njemu in zalo se je zadovoljeval tudi s skromnejšimi naročniki, samo da je mogel pošteno preživeti sebe in svojo precej številno rodbino. Kljub njegovi skrbnosti in pridnosti pa se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi in česar se je mož že leta in leta silno bal: prišel je v konkurz. Zaradi kon-kurza pa je moral po tedanjih postavah v ječo, čeprav le za kratko dobo. V ječi pa mu je prišla na um rešilna misel. Med jetniki je videl veliko krojačev in krojaških pomočnikov, naletel pa je tudi na mnogo ljudi, ki bi se bili radi izučili krojaštva. Gospod Parissot je torej predlagal ravnatelju jet-nišnice, naj take ljudi zaposli proti skromni odškodnini. In ker ravnatelj res ni vedel, kaj naj s slabotnimi krojači počne, je na ta predlog pristal. Bilo je 1. 1830. Parissot si je izposodil nekaj denarja, da je mogel kupiti blago in kar še zraven spada in jetniki so začeli delati pod njegovim vodstvom. Med tem ko so delali prvo partijo moških oblek, si je pa Parissot že uredil malo prodajalno v bližini Temple-a, kjer je stanoval siromašnejši svet. In ravno ob začetku jesenske sezone je Parissot odprl svojo prodajalno, kjer so vabile kupce nove storjene obleke v izložbi. Cene so bile neverjetno nizke. Danes seveda težko razumemo pomen Parisso-tove ideje; toda če pomislimo, kaj se pravi tipizirati človeško telo, bomo stvar že bolj razumeli. Parissot je takrat stavil vse na eno karto in je igro — dobil! V njegovi prodajalni se je oglašalo vedno več ljudi, ki so si obleke pomerjali, dokler niso našli kaj pripravnega za njih. Obleke so prodajali po stalnih cenah, ki pa so bile za polovico nižje kakor cene po meri narejenih oblek in zato so rokodelci, delavci, mali trgovci in mali uradniki kar drli k Paris-sotu. Ni minilo niti pol leta, ko je moral gospod Parissot svojo trgovino znatno povečati. Gospod Parissot se je s svojo trgovino kmalu preselil v bolj obljudeno in prometno ulico, kjer so prodajali cvetlice. Svojo trgovino je imenoval »La belle Jardiničre«. Tam je prodajal le najcenejše blago, da si je pridobil naklonjenost delavstva. Trgovina je rastla in cvetela tako, da jetniki njegovih naročil niso mogli več dodelati. Na njegovo srečo pa so takrat iznašli šivalni stroj. Parissot se je takoj oprijel nove iznajdbe. Nakupil je dovolj šivalnih strojev in število novih delavcev in delavk je stalno rastlo. Že 1. 1855. je znašal njegov letni promet 5 milijonov frankov, 1. 1867. pa že 17 milijonov, zaposlenih pa je bilo redno nad 5000 delavcev. Tako je Parissot vedno napredoval in imel je v novi industriji nekak monopol. Po njegovi sinrti pa so se lotili nove industrije veliki kapitalisti, ki imajo še danes vso to industrijo v svojih rokah. Novi predsednik republike Švice Haeberlin. Za predsednika švicarske republike za 1. 1931. je švicarski zvezni svet izvolil dosedanjega podpredsednika zveznega sveta Henrika Haeber-lina. Novi predsednik je star 63 let in je bil sedaj ze drugič izvoljen za predsednika švicarske zvezne republike. Nemško letalo za Francijo. V veliki tvornici »Rohrbaclnverke« v Berlinu grade veliko letalo »Rohrbach-Romar« na račun reparacij za Francijo. Delo bo kmalu gotovo, potem pa bodo odpeljali aparat po vodi do primorskega letališča Travemttnde, kjer bodo letalo preskusili. Pogoreli parnik »Empress of Scotland«. V angleškem pristanišču Blyth je zgorel parnik »Empress of Scotland«. Parnik je imel 25.000 ton. Parnik se je prej imenoval »Kaiserin Auguste Viktoria« in je bil last nemške »Hamburg- Amerika - Linie«. Uspešno sredstvo zoper nahod V nemškem strokovnem listu »Munchner me-dizinische VVochenschrift« priporoča profesor na vseučilišču v Bonn-u dr. Weiss nov način zdravljenja nadležnega nahoda, ki ga je preiskusil tudi znani berlinski profesor dr. Bier. Nova metoda pa je porabna in uspešna le v prvih početkih obolenja, ko začne človeka praskati po grlu in srbeti v nosu in ko začne človek kihati. Cim se pojavijo ti prvi znaki nahoda, kane zdravnik eno kapljico joda v kozarec čiste vode, ki jo mora bolnik izpiti na dušek. To zdravilo dela čudeže. Nahod se na ta način »preseka« in se ne more razviti. Profesor Bier je to sredstvo preizkusil v mnogih slučajih in je dosegel ž njim vedno izvrstne uspehe; toda le takrat, če se je nahod šele pričenjal. Ce je nahod že razvit, to sredstvo nič več ne pomaga. V svojem članku se dr. Weiss toplo zavzema za to metodo zdravljenja nahoda. On sam je bil vedno tej bolezni zelo podvržen in ga je imel skoro vedno vsakih 6 tednov. Odkar pa se je začel zdraviti na zgoraj omenjeni priprosti način, ga nahod nič več ne napada. Kdor ne verjame, naj poskusi! Ali dekle ali vdova? Angležinja Doroteja Dix se mnogo bavi s statistiko porok, kar je za žensko čisto umljivo. Pri svojih računih je prišla na to, da so iz-gledi na možitev po vsem svetu za vdove mnogo ugodnejši kakor pa za dekleta. Zadnja leta izkazuje statistika porok na Angleškem, da se od 100 žensk poroči 26 udov in le 74 deklet, dočim se je prej poročilo po 92 deklet na 100 porok in le po 8 udov. Na Francoskem se poroči razmeroma še več udov, namreč kar 35 odstotkov vseh porok je udovskih. Udove, ki Državne železnice v Ameriki Večina železniških prog v Zedinjenih državah je v privatnih rokah in tako je celo prav malo Amerikancem znano, da ima tudi država dve železnici, čeprav ne na samem ozemlju Zedinjenih držav. Prva amerikanska državna železnica je tista, ki veže vzhodni del panamske ožine 7 zahodnim. Ta proga je dolga le 80 km, je pa silno važna iz gospodarskih in političn"i ozirov. Druga ameriška državna železnica ja nr polotoku Aljoški. Ta proga je dolga že 300 kilometrov, vendar pa se še ne izplačuje, tako da mora za njeno opravo država še vsako leto doplačevati po 1 milij n dolarjev. To pi za državno blagajno ni hudo, ker dobe na Aljažu vsako leto najmanj za 7 milijonov dolarjev zlata, torej vsako leto toliko, kolikor so Zedinjene države dale Rusiji pred leti kot kupnino za ves otolc. Od kaznjenca do policijskega sela Približno pred 100. leti je objavil šef tajne policije v Parizu gospod Vidocq svoje »spomine«. V teh »spominih« je odkrito povedal in priznal, da je bil Vidocq, strašni policijski šef in genijalni organizator tajne policijske službe, nekdaj navaden — kaznjenec! Kot zločinec ni užival med svojimi nekdanjimi tovariši nič manjšega ugleda kakor ga je užival kasneje v »dobri« družbi kot vsemogočni policijski šef! »Spomini« šefa pariške tajne policije so izzvali že takrat silno senzacijo, že zato, ker je pisec v njih brezobzirno razkrinkal vse slabe strani pariške policije... Evgen Franc Vidocq je bil rojen koncem 18. stoletja v mestu Arrar, ki je današnjemu rodu dobro znan izza svetovne vojne. Njegov oče je bil ugleden pekovski mojster in tudi svojega sina je namenil za svojo obrt. Deček pa se ni hotel učiti, ampak je rajši pohajkoval in doma kradel denar. Tatvinam pa so prišli na sled in deček je pobegnil od doma iz strahu. Dolgo se je klatil in potikal po svetu, dokler ga niso izsledili in zaprli. Iz zapora pa je mladi Vidocq kmalu pobegnil in je nadaljeval svoje pustolovsko življenje. Vedno in vedno so ga zapirali, on pa je vedno uhajal, dokler ga niso dali na galero (ladja za kaznjence). Posrečilo se mu je pa uiti tudi od tu. Po svojem begu je prišel v Lyon, kjer se je sam javil policiji, obenem pa se je tudi ponudil za policijskega zaupnika. Ker so na policiji vedeli, da silno dobro pozna vsa skrivališča zločincev in vse njihove naklepe in namene, so njegovo ponudbo sprejeli. Kot policijski zaupnik je hodil vsepovsod, kjer so se zbirali zločinci. Ti so ga z odprtimi rokami sprejemali med-se, mu pripovedovali vse, za kar se je zanimal in so ga imeli visoko v čislih kot nekdanjega svojega najboljšega organizatorja. Da ne bi vzbudil kakega suma, se je dal tudi sam prijemati in zapirati, nazadnje pa so zločinci le zvedeli, kako je i njim. Takrat pa je bil Vidocq že šef tajne policije in je začel zahajati med zločince maskiran. V maskiranju (»karakteriziranju«) je dosegel tako popolnost, da ga niso nikdar spoznali. Kot šef tajne policije je celo severno Francijo temeljito očistil zločinskih tolp, nato pa je postal policijski šef v Parizu. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! Razdelitev Noblovih nagrad v Stockholmu. 10. decembra, ob obletnici sinrti Alfreda Nobel-a, je švedski kralj svečano izročil Noblove nagrade možem, ki jih je predlagal u-oravni odbor Noblove ustanove. Nagrade so dobili fizik Ramann z Indije, monakovski profesor Hans Fischer, profesor Land-liteiner (rodom iz Avstrije) in imeriški pisatelj Sinclair Lewis. Zaljubi se o pravem času Ljubezen, ki jo pesniki in pa taki ljudje, ki sveta in življenja nič ne poznajo, tako silno opevajo in slavž, ima poleg drugih neugodnosti tudi še to neprijetnost, da napada svoje žrtve navadno ob najbolj nepriležnem času. To ve povedati marsikak dijak, ki ga je zaljubljenost vrgla pri izpitih, pa tudi marsikak rokodelski vajenec in marsikak uradnik, ki je izgubil svojo službo zaradi prevelike raztresenosti. Pa tudi gospod Bill Burns ve povedati nekaj o zaljubljenosti o nepravem času. Gospod Bill Burns je namreč eden od naj-spretnejših vlomilcev v Newyorku, ki je znal vrata raznih trgovin vedno izvrstno odpirati in gospodarje pozdravljati s tem, da jih je z močnim konopcem privezal na stol, da so lahko mirno gledali, kako je on praznil njihove blagajne. Tako je živel gospod Bill Burns leta in leta, dokler ga ni zadela nesreča. V neki newyorški ulici je imela namreč lepa gospodična Tauber svojo trgovino z nogavicami. Vse je kazalo, da trgovina prav lepo nese in tudi gospod Burns je imel ta vtis. Zato je sklenil enkrat obiskati tudi to trgovino in je vse natanko preračunal: kako močne so ključavnice, kako močan mora biti konopec in kar je še drugih važnih poglavij za vlomilca. Samo z lepoto gospodične Tauber ni računal in to ga je pogubilo. Že ko je gospodično privezoval na stol, se mu je začela tresti roka; ko pa je odpiral blagajno, se je vedno oziral nanjo, in pri odhodu jo je silno vljudno pozdravil, ampak toliko je bil le še pri pameti, da je ni sam odvezal. Ljubezen pa je naredila vseeno svoje: ko je prišel domov, je sklenil kupiti lepi gospodični krasen šopek za — njen denar, ki ga je dan poprej pokradel pri njej. Gospodična šopka ni zavrnila in zato je zaljubljeni gospod Burns go- spodično prosil za sestanek. Toda lepi gospodični Tauber so bile njene nogavice očividno precej bolj na srcu kakor pa gospod Burns in je obvestila o vsem tem policijo, ki je ob nepravem času zaljubljenega gospoda Burnsa počakala na za sestanek dogovorjenem mestu in ga odpeljala v zapor. Smrt v ledeni puščavi. Neka kanadska reševalna ekspedicija je te dni našla v ledeni puščavi v britanski Kolumbiji angleškega letalskega kapitana Burke-a in dva njegova spremljevalca, namreč nemškega mehanika Kadinga in rudarskega inženerja Mar-tena iz Aljaške. Kapitan Burke je bil že mrtev, oba spremljevalca pa sta bila še živa. O kapitanu Burke-u že od 11. oktobra dalje ni- svet nič vedel, kje da je. — Slika nam kaže kapitana Burke-a. Dr. I. Rosina: Refleksije zagrebškega kmetskega zbora V svoji številki od 10. decembra t. 1. je »Jugoslovane v poročilu o zagrebškem kmetskem zborovanju v uvodu med dru-pim zapisal to-le: »Zagrebška manifestacija je pokazala tudi najkrajšo in najlažjo pot, po kateri se bo mogla država konsolidirati in urediti do najvišje popolnosti: ta pot pelje skozi jugoslovanske kmete.« Te kostatacije slovenska javnost ne bo mogla prezreti. »Jugoslovan« pa bi mogel pripomniti, da ta pot do jugoslovanske konsolidacije ne pelje samo skozi jugoslovanske kmete, ampak, da vodi tudi skozi njih duševnost in obzorje, da gre iz vsega onega, kar tvori danes na Hrvatskem in kmalu v vsej naši domovini: kmetski po-kret. Nobenega dvoma ne more biti, da se išče In da se more najti za popolno in dokončno jugoslovansko konsolidacijo široka osnova v narodnih masah; v srcih in čustvih vseh sto in sto tisočev onih, ki tvorijo radialno os in hrbtenico vsenarodni kulturi in blagostanju. Jugoslovanstvo, kakor smo ga vedno razumevali, ne more pomeniti politične avanture in zato ne sme biti občuteno in pojmovano fašistično. Ono ni teoretično spoznanje inteligentne manjšine, niti ni ofenziva nacionalne nestrpnosti. Ne temelji na teoriji, nego na instinktu in občutku; ne na minoriteti, nego v narodnih masah. Ono mora bit idel izpovedi celotnega človeka. Jugoslovanstvo, ako naj ne bo prazna beseda, mora pomeniti narodni preporod. Narodni preporod pa danes ni mogoče izzvati drugače, kakor na socialni osnovi. Pa je ta socialna osnova jugoslovanstva, ki mu bo dala šele vsebino in globino, predvsem kmetska — to je dokazal zagrebški zbor. To zborovanje je pokazalo obrise velikega, novega jugoslovansko narodnega kmetskega pokreta kot nosilca nove nacijo-nalne, državne in socialne zamisli. Pokazalo je, da je v zavestno in ponosno občuteni stanovski skupnosti vsega jugoslovanskega kmetstva dana možnost novega, nezlomljivega in skupnega patriotizma vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Danes mora biti jasno vsakomur, kje je iskati najmogočnejšo garancijo resničnega jugoslovanstva, ki bo vsekdar moglo premostiti vsa plemenska nasprotstva in razlike. Kajti eno in isto gledanje na življenje je, ki druži vse jugoslovansko kmetstvo. Enaki odnošaji do rodbine, do kmetskega doma, do vere, do družbe, do dela, skratka enakost in enotnost svetovnega obzorjo instinktivno pokaže slovenskemu, kakor hrvatskemu in srbskemu kmetu, da so eno in isto ravno v tem, kar tvori bistvo človeka: v njih osebnosti. Njih žuljave roke pa jim kažejo tudi, da so eno in isto po svojem trudu in gospodarskem interesu. Velika linija iste kmetske miselnosti druži baš nositelje narodnih posebnosti in plemenskih tradicij po čustvu samem v celoto jugoslovanske sinteze. Na tej osnovi je tedaj možno upati na veliki državni narod jugoslovanske bodočnosti, ki bo imel In ima že danes svoje kulturne in gospodarske temelje v onih sto in sto tisočih kmetskih domovih, s katerimi je kakor z mrežo srčne kulture, poštenja in delavnosti pokrita vsa naša domovina. Slovenci do danes nimamo občutka za državnost; daleč ne občutimo ono, kar občuti na primer Srb ako izreče besedo: država. Nam je pojm države prej neprijeten, kakor priljubljen. Država nam je oni neprijetnik, ki neusmilieno terja davke in zahteva dolžnosti. Marsikaj — in ne le vest in osebno prepričanje — nam je nad njo. Vzgoja k jugoslovanstvu pomeni vzgojo k ponosni zavesti državnosti. Zagrebški kmetski zbor nam je pokazal pot, po kateri bomo do nje prišli. Pri nas pa pomeni ta pot, da gre za spremembo tipa slovenskega človeka v močnejši in vrednejši tip kakor ga predstavlja danes. In^ na tem delu bi imeli sodelovati vsi brez izjeme. Slovenski intelicra Talefov Pred dnevi se je proizvajala v beograjskem radiju enodejanka »Borac«, ki jo je napisal znani srbski novinar Pera Taletov. Enodejanka, ki jo je režiral dr. Vitezič, je imela popolen uspeh in skoraj vsi beograjski listi so ob tej priliki prinesli daljša poročila o enodejanki sami in pa o književnem in novinarskem delu Pere Taletova. Smatramo zato za potrebno, da ob tej priliki seznanimo tudi slovensko javnost z uspešnim delom odličnega beograjskega publicista in književnika, to tem bolj, ker se tudi Pera Taletov živo zanima za naše kraje, ki jih je silno vzljubil ob priliki svojega bivanja v Sloveniji, kjer ima tudi mnogo iskrenih in uda-nih prijateljev. Svoje prve uspehe si je priboril Pera Taletov na novinarskem polju. Pred vojno je bil glavni urednik »Srpske Riječi« v Sarajevu ter odločno propagiral misel, da mora postati Srbija jugoslovanski Pijemont. Splošna nacijo nalna stvar je bila Taletovu najvišji zakon, ki ima prednost pred vsemi drugimi. Temu načelu je ostal zvest tudi pozneje v razburkanem strankarskem življenju, pa čeprav je tudi sam igral odlično ulogo v radikalni stranki. Pa čeprav zvest pristaš stranke, si je vedno ohranil svobodo mišljenja in če je bila katera stvar napačna, je proti njej nastopil brez ozira na vse strankarske interese. Tako je z vso odločnostjo nastopil proti korupciji v radikalni stranki in to tem lažje, ker si je sam vedno ohranil absolutno čiste roke. Zato tudi nima nobenega premoženja, pa čeprav je imel vedno največji vpliv. Posebno zaslugo si je pridobil, ko je objavil zapoved bolgarske vrhovne komande, da se v vojni nimajo delati nobeni ujetniki, da je torej treba vsakega ujetega srbskega vojaka pobiti. Po zjedinjenju se je Taletov živahno zanimal za našo notranjo politiko in zlasti za odnošaje med Srbi in Hrvati. Bil je vedno med onimi Srbi, ki so skušali doseči bratski sporazum s Hrvati, ker je Taletov dalekovidno spoznal, da se mora avtomatično pojaviti srbsko vprašanje, kakor hitro se govori o hrvatskem vprašanju. Nič manjše uspehe ni imel Taletov kot publicist. Preobširno bi bilo, če bi hoteli popolnoma osvetliti njegovo publicistično delovanje, zato se omejimo le na njegova glavna dela. Tako je napisal veliko monografijo o Francu Jožefu, od katere je izšel šele prvi del »vladavina o-sebnega absolutizma«. Knjigo je napisal Taletov na podlagi temeljitega študija prvih svetovnih historikov in zato ima knjiga tudi znanstven pomen. Druga, zelo pomembna knjiga je bila »Demokratizem«, ki jo je izdala Francosko -srbska knjigarna v Beogradu. Tudi to knjigo odlikuje ista temeljitost, ko njegovo nadaljne delo »Socijologija in literatura«. V knjižnici »Savremeni političari« je objavil Taletov tri študije o naših politikih, in to o Stjepanu Radiču, Ljubi Davidoviču in Nastasu Petroviču. Kdor hoče dobro poznati našo politiko, mora poseči tudi po tej knjigi. Končno je treba spregovoriti o Peri Taletovu še kot dramatiku in literatu. Večinoma opisuje Taletov v svojih delih beograjsko življenje in sicer v zelo realističnih barvah. Tako v svojem prvem romanu »Novac« ko tudi v svojih dramah in zlasti v trilogiji »Živela pravica«. V svojem drugem romanu »Novi ljudje« podaja psihologijo mladine, kakršna je bila med in po vojni. Ze pred vojno je napisal Taletov svojo prvo dramo in sicer »Živela pravica«, ki tvori z »Boracom« in »Kalvarijo« eno celoto. V svoji miznici pa ima še 15 enodejank in 4 trodejanke, dočim nekatere še piše. Zagrebškemu gledališču je pred kratkim poslal dramo »Komedijo zakona«, sedaj pa pripravlja novo dramo »Očetje in sinovi«, v kateri obravnava znani turgenjevski motiv, toda iz našega življenja. Tako si je Pera Taletov kot novinar, publicist in dramatik vedno uspešno udejstvoval in se na vsakem polju izkazal kot cel mož. Samo želeti bi bilo, da bi ga spoznali tudi na ljubljanskem odru. zika. O zanimivih osebnih odnosih do slovenskega kulturnega sveta bodo vsekakor predavanja treh predstavnikov naše umetnosti: predavanj« pesnika Otona Zupančiča, načelna premišljevanja o slovenski umetnosti slikarja Riharda Jakopiča in predavanje pisatelja F. S. Finžgarja o slovenskem kmetu. Iz poglavja o idejnem pojmovanju alpinizma bo govoril dr. H. Tuma, pisatelj Ferdo Kozak bo predaval o sodobnem človeku in njegovih potih, kritik Josip Vidmar o Franu Levstiku kot literarnem kritiku ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Naprosili smo za predavanje tudi dr. Stanka Lebna, ki je izboren poznavalec romanskih literatur, in dr. R. Kolariča, ki bo govoril iz področja jezikoslovja. Poleg tega bo govoril dr. Stanko Vurnik o slovenski ljudski glasbi, dr. St. Gogala o sodobni duhovnosti in Anton Ocvirk o slovenskih kulturnih problemih. S tem pa seveda krog predavateljev ni za ključen, klub bo vedno skrbel za sveža in sodobna predavanja. Prvo predavanje se vršd danes dopoldne ob polen aijst ih v filharmonični dvorani (glej ljubljanske vesti). Niko SrfrNof: IHarodne po zapisih Stanka Vraza V iz (lunju ljubljanske Glasbene Matice je U-šlo sedmero ljudskih pesmi za sologlas s sprem-ljevanjcin klavirja. Pred prilično sto leU jih je zapisal Stanko Vraz, zbral pa povečini v okolici svojega doma, Cerovca, nekako v sredini med Ljutomerom in Ormožem. Po značaju pesmi sodim, da bi zamogla ta ali oni biti tudi iz Medji-murja, kjer prehaja jezik prav polagoma iz slovenščine v hrvaščino. Tako ločiš danes težko n. pr. »Cvenarja« od »Štrigovčana«, ker imata isti dialekt, čeprav je prvi Slovenec, drugi Hrvat. Prav krepke »slovenizme« slišiš še pogosto v Čakovcu in Varaždinu ter okolici, in ako se potrudiš malo dalje — tudi v Zagrebu. Ne »mes pa biti presenečen, če se središki Slovenec (mislim Dravsko Središče) — prav krepko priduši t »bog i bogme«. Zbirka je po Štritofovcin zagotovilu šele začetek. Avtor ima namen svoje delo nadaljevan in je to odvisno seveda od tega, koliko odziva in priznanja bo našel. V zvezku, ki je izšel, so sledeče pesmi: Priša je cesarski pot, Kozarič, Polžek leze v ogledi, Mene pa glava boli, Hodi da Minka, Pa kaj to more biti? in Micka bi rada Jurka dobila. Besede so ostale seve v originalu, t. j. v »panonskem« narečju, napev ali »viža« pa tudi taka, kakršno je Vraz napisal, oz. zamislil. Napev sestoji iz male vrste tonov m ga bo v tej priredbi lahko s pridom zapel prav tako basist kakor sopranistka. Ze napevi sami so za alpsko orijentiranega Slovenca novost. Ne najdeš v njih solzavosti, ne notranje potrebe po »čez-petju«. Pesmi veselega značaja so krepko ritmične, lirične so rapsodično-ciganskc (Mene pa glava boli), pripovedne pa prav »epsko verjetne«, da bi lahko res na koncu pristavil »bog i bogme, da je tako«. Štritof je vsako pesem pravilno pogruntal. Klavirska spremljava je priprosta, vendar pa vseskozi zanimiva. Tako kvalitetnih priredb slovenskih ljudskih pesmi še nimamo. Stavim jih v isto vrsto s Štcpanovimi priredbami čeških ali p« Novakovimi slovaškimi narodnimi. Neizmerno višje pa nad MSllerjcve harmonizacije slovenskih, ki so izšle v ediciji Schott v Mainzu pod naslovom »das Licd der Viilkcr«. Tudi one, ki jih je objavil Kuba v svojih zbirkah, so v primeri » 9tn-tofovimi prav diletantsko obdelane. Mnogo bolje od Kube in Mollerja sta našo ljudsko pesem pogodila n. pr. Pavčič in Prclovec, ki sta ji pustila najpriprostejšo obliko, obenem pa sta poskrbela za to, da je klavirska spremljava prav vsakemu dostopna. Vse pesmi so v napevu kitične, v spremljavi pa samostojno prekomponirane, tako, da ima vsaka kitica drugačno spremljavo, včasih pa se radi zaokroženosti v formi ta ali oni način spremljave tudi vrne. Kratko, iz kompozicijskega stališča so vse pesmi izr« Ino zanimive, samonikle in tehnično perfektne. Vnanja oprema izdanja je tudi vzorna. Krasen, čist tisk, najboljše vrste papir, eleganten ovitek in prav nizka cena (30 Din) kakor nalašč za božično darilo. Založil jih je avtor sam in jih naročajte pri njem, naslov: oper.., Ljubljana. Osterc. Kan Cankar in mladi sverf Na literarnem večeru mladih v Unionu, ki se je vršil prav na dvanajsto obletnico Cankarjeve smrti, je France Vodnik, predsednik mladega PEN-kluba, izpregovoril te-le otvoritvene besede: Danes stopa mladi slovenski pisateljski rod prvič pred vas, strnjen v okviru čislo literarne organizacije PEN-kluba, ki predstavlja danes edino enotno torišče vseh ustvarjajočih duhov brez ozira na smer in nazor. Zdi se mi srečno naključje, da se vrši naš literarni večer prav danes, ko obhajamo dvanajstič obletnico smrti Ivana Cankarja. Zakaj Ivan Cankar je tisti Slovenec, v katerem vidi mlada pisateljska generacija svojega največjega vzornika in učitelja. On je bil prvi, ki je započel pri nas brezobziren boj za enotno nacionalno-kulturno vzgojo in se je zato spoprijel na življenje in smrt z vsemi, ki so pred ta najvišji ideal stavljali strujarske koristi ter so celo v vprašanjih našega narodnega in kulturnega življenja sodili, vrednotili in se odločali edinole z vidika pripadništva. Za njegovim svetlim zgledom želimo sodobniki nadaljevati borbo za ta najvišji kulturni ideal in verujemo v rod, ki bo morda res rastel v vse smeri življenja, ki pa bo vendarle v kulturnih odnosih enoten, človeški in preprost, brez vsa ke ekskluzivnosti in duševnega nasilja. Prav tako je že Ivan Cankar izpovedal: »Ne v areni literature, v areni življenja sem stal.« Tudi v tem je predhodnik našega sodobnega umetnostnega pojmovanja. Danes sta Be namreč srečala umetnost in življenje in zato je naš čas prinesel s seboj tudi novo, sintetično umevanje umetnosti in je njeno v larpurtartizmu usihajočo strujo naravnal nazaj v široke in neizčrpne vrelce, ki se prelivajo iz dna življenja. Danes je na daleč vidno dejstvo: umetnost se je povrnila v življenje in zato poudarjamo vedno glasneje tudi njen socialni pomen. Umetnost danes noče biti zgolj suvereni estet, prezirajoč ves svet okrog sebe, marveč glasnik najskriv-nejše bolečine nas vseh, kakor tudi umetnost ni nič drugega nego organ življenja. Radi tega tudi prihajamo pred vas predvsem zato, da bi med nami in vami ne bilo prepada, da bi bili vsi eno, vsi ena sama misel, vsi ena sama zavest, vsi ena sama volja. Predavanje slavističnega kluba Ker se je zanimanje za ta predavanja zelo povečalo in ker se Slavistični klub zaveda njih velikega kulturnega pomena, je letos zasnoval obširnejši in pestrejši program. Za sodelovanje je naprosil mnogo naših prvovrstnih znanstvenikov in kulturnih mož, ki nam bodo povedali pač svoje najbolj dognane misli in nazore o naši sodobni kulturi in znanosti. Iz področja slovenske literarne zgodovine in sicer o dobi preporoda bo govoril univ. prof. dr. Fran Kidrič, najboljši poznavalec starejše slovenske literarne zgodovine. Za filološke probleme smo naprosili univ. prof. dr. Frana Ramovša, ki je izreden poznavalec slovenskega je- Zenski svet V zadnjem času, ko se je produkcija naših kulturnih publikacij, namenjenih ljudstvu, pomnožila že do prav živahnega števila in mno-golične pestrosti, smo poleg Zenskega sveta, ki predstavlja našo najstarejšo in v občinstvu najbolj utrjeno revijo za kulturo in prosveto žene, dobili še nekaj novih revij, ki so skušale po Zenskem svetu prevzeti program ali vsaj nekaj programa in tako z njegovim orožjem i njim tekmovati, toda priznati je treba, da se mu nobena ni mogla postaviti ob bok. Skoraj pri vseh njih opažamo neko nesimpatično, bolestno manijo, da bi bile za vsako ceno »moderne« in »luksuzne« in prihajajo tako z opremo, ki bije spodobni slovenski skromnosti v obraz, in vsebino, ki dela tak obraz, kakor da je Ljubljana najmanj Pariz, in po kateri bi moral človek soditi, da je v naših ljudeh vsaj toliko degeneracije in v goli razvrat orientirane družbe kakor v kakšnem evropskem velemestu Zenski svet pa je mimo vsega tega konkurenčnega trušča ostal, kar je bil: torišče silnega, nekričavega kulturnega in praktično-živ-ljenjskega dela, revija, ki mobilizira v naši ženi ves ogenj po lepem in dobrem, po umetnosti in kulturi, revija, ki stavlja ženo v sredo življenja in se ne neha boriti za njeno popolno veljavo pod solncem, ki pa pri borbi za ta svoj idealni program nikoli ne pozablja na vse tiste lepe, majhne, dobre stvari, ki ženo v sodobni družbi šele prav napravljajo za ženo. Ženski svet je najvernejši izraz kulturne in družabne stopnje, ki ga je naša žena že dosegla, in najvernejši tolmač ciljev, za katere se še mora boriti. Praktični kotički za vsak dan, ki jih ženski svet prinaša v vsaki številki, rubrike o gospodinjstvu, kuhinji, higijeni, materinstvu, njene stalne priloge za ročna dela in krojne priloge, brez števila živega gradiva, ki ga je vselej nasutega po člankih — vse to je zgovorno ogledalo mnogovrstne tvornosti naše žene. Zenski svet je odlično urejevan in šteje med svojimi sotrudnicami in sotrudniki najboljša peresca naše književnosti in publicistike. Vodita ga urednici Pavla Hočevarjeva (za list) in Milka Martelančeva (za prilogo). Naroča se pri upravi Ženskega sveta v Tavčarjevi ulici 12 in velja samo 64 dinarjev na leto. Prva številka novega letnika izide že o božiču. Ženski svet je svojo decembersko številko posvetil: Možu in prinaša zelo bogato vsebino. Na prvem mestu je objavljena v srbohrvaščini intimna pesenm Jele Spiridonovič-Savičeve: Žena čoveku, potem sledijo članki: Vida I’., Spomenik možu, ki obravnava Masarykov odi os do žene in njegove misli o poslanstvu žene v družbi; Marija P., Tragika spolov, ki prinaša zanimive misli o elementih moške in ženske duhovitosti in doživljanja; Angela Vodetova, Nckduj in danes, ki govori o razvoju razmerja med možem in ženo v družbi; Andreja Vera, Na poklicnem poprišču — zelo aktualen članek o borbi žene za poklic v javnem svetu; dr. B, Škerlj piše o možu in prostituciji, Lea Faturjeva o tipu Amerikanca, Marica Bartolova o materah, ki imajo sinove, Nora Roycva o sodobnem rpožu, Al. Novak o deških ročnih delih, ing. Herman Hus o sobi za gospoda. Med članki sc vrstijo topli literarni prispevki od Marjane Zeljeznove-Kokalj, Manice Romanove, Ljube Prennerjeve in M. Stepanove. Izredno zanimiva je anketa o možu-umetniku, h kateri so prispevale med drugim ge. Jakopičeva, Tavčarjeva in Milčinska. Številka nain predstav-Ija prav lepo uspel zbornik o sodobnem problemu moža in žene, na taka dejanja sme Zenski svet pričakovati, da bo doživel zanimanje tudi izven svojega ožjega kroga. Številki so kakor vedno priložene priloge za ročna dela in kroje. črio Božične počitnice. Po določbah šolskega zakona trajajo božične počitnice do vštevšega 2. januarja. V letošnjem šolskemu letu pa bo ta določba delala marsikomu posebno pa šoli ne-prilike. Pouk bi se namreč zopet pričel na soboto dne 3. januarja, takoj drugi dan je nedelja, pouka prost dan, nato ponedeljek — zopet pouk, potem pa torek praznik sv. Treh kraljev. Neprikladno bo to za vsa šolska vodstva in šolarje, ker sledi vsem dvakrat pouka prost dan. Zelo bi bilo ustreženo šoli in šolarjem, ako bi banska uprava izjemoma za to leto podaljšala božične počitnice do inkluzive 6. januarja. Šolske sobe se namreč ne morejo zadostno segreti v enem dnevu, še manj pa ako se en dan kuri, drugi dan pa zopet ne. S podaljšanjem počitnic bi bilo šolarjem prihranjeno pardnevno prezebanje, šole pa bi na kurivu precej prihranile. —1J Filmi rfedna Najnovejši zvočnd film, Id smo ga dožriveli, je neau&ka filmska opereta 8+1=2. Pred ti Imam »amini ima gledalec priliko, ogledati si im poslušata še nekaj reklam za prihodnje nemške Klme in pa iurnal, ki je do perverznosti neokusen: ničesar drugega ne prinaSa kakor nekaj .parad, nekaj športnih In rekorderskih ekscesov in navdušenih slik iz bodoče vojne — stvari, kd pogumno tekmujejo s metodami re-volverskega tiska in so brez vsake kulture in realne cene. Zurnaiu sledi tilm — kakor so pač vsi ti nemški operetni fihni; niti trohrice resnice, lepote in smisla v njem; opereta, ki se iz hekega {isto nekritičnega veselja nad samo seboj stilizira v vrsto neokusnih nastopov in ki mimogrede ni utegnila presenetiti občinstva n>Ha s kakšnim šlagerjem. V nadomestek za šla-ger pa LiiHan Harvey pri tistem mendranju in spakovanju, kar bi bilo rado p!e«, dviga krilo do pasu — in to je centralni učinek komada. Te vrste filmske umetnosti »e uspešno kosa Mimo s Sutndom, in ni kuMumo nič manj kvarna od njega. Vei ti bedasti prizori, ki jih more poditi lamo fantazijo 6ie*o propalega, pogiinu zaprsanega duha, vsi ti ambienti, ki se nikjer ne dmtiikajo življen-ja in dedujejo na Človeka kakor nelepi, jailovi prividi, vsi ti ljudje, ki nimajo od prvega do zadnjega dejanja nobenega drugega opravka, kakor da delajo neslane okrase nad žensko, ki bolj s svojimi meči kakor pa • srcem in a petjem igra glavno vlogo — vse to so stvari, Id jih je treba z umetniškega in vzgojnega vidika <*60diti. Naj se film le poslužuje tudi vseh nedovoljenih trikov, da bi zamamil občinstvo — vse njegovo početje je tu mraerno in prazno, če ga primerjamo z gledališčem, pa če magari s opereto v njem. Gledališče, ki je od nekdaj ukienjeno v zaprt prostor, si je v teku časa izoblikovalo čudovito kulturo, da ta omejeni prostor izrabi in vsega napolni z živim življenjem. Film, ki mu je odprt ves svet, pa zaradi bilanc in profitov ne mara odgrniti te«a sveta — ne resnica življenja, profit mu je namen. In zaradi resnice bo prej ali »lej treba pregnati vso to vsiljivo nemško filmsko anti-kuJturo. Nova kn>iqa o izseljeništfvu D. F. Andričevič, tajnik Organizacije izseljeni-kov v Zagrebu, je izdal knjigo z naslovom: »I’ro-pisi i upute za izscljenike«. Knjiga pa ne vsebuje nikakih dolgih suhoparnih člankov, ničesar birokratskega in nerazumljivega, temveč teče vsa vsebina popolnoma gladko, jasno in razumljivo v ugodnem pripovedovaincm tonu tako, da se težko ločiš od nje, dokler je ne prečitaš do konca. Ko pa si jo prečital, si dobil jasno sliko o izseljeniškem vprašanju, o koristih in škodi, ki nam jo izseljeništvo prinaša, in poBebno še o današnjih prilikah, ki vladajo v tujini in ki so poBtale usodonosne za izseljeniško vprašanje v obče. To knjigo mora preiitati vsak, ki »e namerava izseliti iz domovini!, kakor tudi se mora seznaniti z njo vsak učitelj, duhovnik, vsak občinski, sreski in državni uradnik in posebno še referenti za izseljeniško vprašanje odnosno za izdajanje potnih dovoljenj. S pomočjo te knjige morejo dati točne nasvete ljudstvu, ki velikokrat zelo trpi radi nepoučenosti, in velikokrat tisti, ki so dolžni, da mu svetujejo, sami niao dovolj poučeni o stvari. Knjiga »Propisi i upute za iseljenike« je izpopolnila praznino, ki smo jo že davno občutili in je radi tega v občenarodnem interesu, da jo na-roče v prvi vrsti občine in glavarstva, vsako rav-natelstvo osnovne šole, vsak župni urad, vsako sresko načelstvo, vsako društvo. Pisatelj knjige je poznan naši javnosti po svojih prejšnjih knjigah in brošurah o iiseljenistvu in še posebno po svojih člankih v »Novem Iseljeniku« v Zagrebu in po drugih naših časopisih v domovini in izse-ljenistvu. Bil je večletni izseljenik v Zdr. dr. Sev, Amerike, kjer je dovršil srednje in visoko trgovsko šolo. Prepotoval je vse naše naselbine v Ameriki in je radi tega popolnoma poučen o stvari, katero je kakor že v začetku omenjeno obdelal na čisto enostaven in nad vse praktičen način. Svrha knjige je: 1. Da vsakega uveri, kako mu je najbolje ostati v domovini. 2. Da pravilno nasvetuje onim, ki so na vsak način odločeni potovati. 3. Da vpliva na vse naše izseljcnike, da se čim-prej vrnejo ▼ domovino. Knjiga je razdeljena v 5 delov. Prvi del prinaša kratek in jedrnat članek o Njegovem Veličanstvu Kralju Aleksandru I. Nato par besed o tujini v obče, naslove naših konzularnih oblasti, časopisja in društev v tujini itd. V drugem delu govori o doseljeniških predpisih Združenih držav Sev. Amerike in v ostalih delih so obdelani iz-•eljeniški predpisi Kanade, Avstralije, Argentine, Brazilije in ostalih dežel našega doseljevanja. Na koncu je ponk angleškega in španskega jezika in predpisi za izseljcnike v Nemčijo, Francijo, Belgijo in druge kontinentalne države. Knjiga obesega 350 strani. Cena ji je SO Din (broširana). Naroča se pri Organizaciji izseljeni-kov v Zagrebu. Samostanska ulica 16. RaeJeriev »Aladin« v mariborskem gledališču V nedeljo popoldne smo dobili po dolgem enoletnem presledku premijero prve mladinske igre, Gustava Raederja »Aladina«, čarobno Sravljjco a petjem, plesom in godbo v 11 sli- ah. Igra je prirejena po znani arabski pravljici o Aladinovi čarovni svetiljki, je polna pristnega pravljičnega čara in vzhodne pestrosti, ima dokaj zdravo jedro, proti koncu pa je prepovršno izvedena. Zaključek nima pravega povdarka. Režiser g. Hinko Tomašič je Izoblikoval tako aeenerijo kakor igro z izredno vestnostjo in s talentom, ki mnogo obeta. V primeri z režijo dosedanjih mladinskih iger Je to velik napredek. Izredno harmonično je zlil slike v celoto, da so odmori skoraj nevidno izginili. Scenično je operiral c razmeroma majhnimi sredstvi, a to tako spretno, da je kljub temu dosegel videz razkošja in bujnosti. In kar je zelo važno, har-ntoniziral je soigro. Preko sposobnosti posameznih igralcev seveda tudi režiserjeva umetnost ne more, a dvignila je marsikatero sposobnost in ublažila slabost. Sicer dobro tipizirane, a malce preveč stereotipne like so postavili gdč. Savinova (A-ladin), gdč. Fratnikova (Flamino), g. Tovornik (sultan), g. Gorinšek (Bambo) in g. Nakrst (El Itaši). Močna skupina so bili gdč. Kraljeva (princesa), g. Furijan (Tartaruga), ga. Draguti-novičeva (Daja) in g. Blaž (zli duh). Prikupno je bilo princesino spremstvo: gdč. Starčeva. Černetova in Križa jeva; gg. Tomašič, Pavle Kovič in Medvedič pa so v maski in igri ustvarili po srečene tri odposlance snubcev: Kitajca, Afri-kanca in Indijanca; zadnja dva sta bila tudi suženj in ječar. Najmanjšo epizodno vlogo, draguljarja, je odigral g. Bevc. Igro je prijetno poživila godba, a poseben čar so ji dali še plesi pod vodstvom balerine dč. Erne Kovačeve. V celoti Je torej to prav obra in prikupna mladinska uprizoritev, le prevod bi bilo treba vsaj malo slovnično opiliti. - R. R. Češka filharmonija je objavila v praški glasbeni reviji »Tempo« svoj letošnji program, na katerem se nahajata tudi dva jugoslovanska komponista. Predrag Miloševič je zastopan s sinfonieto, Slavko Osterc pa s koncertom za violino in komorni orkester. Pod poročilom Nastop mladih (literarni večer Mladega PEN-iduba) v včerajšnjem »Jugoslovanu« je pomotomaizostalo ime pisca: Ivo Grahor. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 14. decembra: Ob 15. uri Utopljenca. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. — Ob 20. uri: Gospa ministrica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ponedeljek, 15. decembra: »Sen kresne noči<. Red D. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 14 decembra: Ob 15. uri »Hasanagi-nioac. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 15. decembra: Zaprto. Šentjakobski gledališki oder Nedelja 14. ob 20. uri: Revna kakor cerkvena miš. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 14. decembra ob 15. uri: »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Gospa mini-Btrovka«. Kuponi. Ponedeljek, 15. decembra; Zaprto. Torek, 16. decembra ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Ab. B. Kuponi. Slavnostna predstava. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 15. decembra ob 20. uri: »Lutka«. Gostovanje mariborskega gledališča. ‘Radie Ljubljana, nedelja, 14. decembra: 8.00 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Vensko predavanje: Metanoeite (Valer. Učak). 10.20 I. Kaiser: O evropskem gospodarskem življenju. 10.45 Sah. 11.00 Koncert Radio orkestra. 12.00 Časovna napoved in poročila. 15.00 Gdč. Lebarjeva: Kmetska žena; Senca na živ-ljenski poti. 15.30 Plošče: slovenska glasba. 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16.30 Koncert pevskega društva »Sava« z Jesenic. 17.90 Clarke: Vdovec, dramska igra (Ljudski oder). 19.00 Prenos iz Prage: Novak: »Lucerna«, opera. 22.00 Poročila in čas. napoved. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 15. decembra: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Celo sod. 18.30 Dr. A. Bajec Italijanščina. 19.00 Prof. Debeljak: Poljščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 B. Drenik: O sokolski telovadbi. 20.30 Komorna glasba. 21.30 Plošče. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, torek, 16. decembra: 12.15 Plošče (Donski kozaki — operetna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Hawaii-jazz. 18.90 Prof. Fr. Pengov: Solnčni sistem. 19.00 Mladinska ura (Jaro Dolar: Polarne ekspedicije). 19.30Dr. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.80 Poročila in časovna napoved, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, nedelja, 14. decembra: 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Zvonenje. 12.05 Dopoldanski koncert (dalje). 12.80 Kuhinja. 17.00 Godalni kvartet. 20.20 Poročila. 20.30 Operetni večer. 21.50 Novice In vreme. 22.00 Lahka glasba. Zagreb, ponedeljek, 15. decembra: 12.20 Kuhinja. 13 90 Novice. 17.00 Prenoe zvočnega filma. 18.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.90 Ljudski koncert ork. »Merkur«. 22.90 Novice io ocene. 22.40 Po tujih postajah. Zagreb torek. 16. decembra: 12.20 Kuhinfa. 12.80 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.90 Novice. 20.80 Jugoslovanski večer. 29.00 Novice In vreme, nato: Zagreb-Ljubljana-Beograd. Beograd, nedelja. 14. decembra: 9.00 Prenos iz Sabome cerkve. 10.80 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.80 Radio orkester. 18.30 Novice. 17.00 Zdravstveno predavanje. 17.90 Narodne na harmoniko. 19.90 Oscar Wilde; govori prof. dr. V. Vitezi ca. 20 00 Komorna glasba. 21.00 Komedija. 21.20 Plošče. 22.20 Po Evropi. Beograd, ponedeljek, 15. decembra: 11.25 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 18.90 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zvočni Kl-m. 19.90 Francoščina. 20.00 Radio orkester. 20.80 Zagreb. 22.90 Novice. 22.50 Balalajke — koncert. Beograd, torek, 16. decembra: 11.25 Plošče. 12.45 Radio onkester. 18.90 Novice. 16.00 Jas* glasba — plošče. 17.00 Predavanje. 17.90 Vokalni koncert g. M. Carevič. 19.90 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.90 Varšava. 22.00 Novice. 22.20 Radio septet Sckclsivc Ustanovitev prosvetnega odbora sokolskega društva v Trebnjem Sokolsko društvo v Trebnjem je neverjetno naglo — res sokolsko — pokazalo, da dela uspešno in vztrajno. Kakor smo ie poročali, je agilni načelnik br. Tomšič Hubert po dveh mesecih telovadbe vseh panog pokazal Trebanjcem, da res napredujemo. Akademija, tehnično popolnoma brezhibna, nam je pokazala vse! Sokolsko društvo v Trebnjem je poživljeno! Razni odbori in odseki nam pričajo o marljivosti naših sokolskih delavcev. Ustanovljen je »tehnični« in »prosvetni odbor«. Tehničnemu odboru načeluje br. načelnik brat Tomšič, prosvetnemu br. prosvetar Tratar. Prosvetni odbor je imel svojo prvo redno sejo pretekli četrtek, na kateri je izčrpno poročal o namenu tega odbora br. prosvetar. Ustanovili so se razni odseki, kakor dramatski, godbeni, prireditveni in novinski. Na seji se je tudi izdelal program ca mesec december. Na predvečer rojstnega dneva Nj. Vel. kralja bo v dvorani stare občinske pisarne prvo obvezno predavanje o sokolski Ideji. Predava brat Marjan Tratar. Dalje se je sklenilo prirejati krajša predavanja ob priliki vsakokratne telovadbe vseh panog in seznaniti telovadeče z zgodovino telovadbe od početka do danes. Za Silvestrovo se je pa sklenilo prirediti zopet večer enodejank pri pogrnjenih mizah > polnočno alegorijo in prosto zabavo. Program je dokaj obsežen in želimo agilnim sokolskim delavcem čim več uspeha. Vidimo, da se društvo v Trebnjem razvija v vseh smereh In da Je društvo v dobrem in skrbnem vodstvu. Agilno društvo Sokol v Laškem Sokolsko društvo v Laškem je eno najmočnejših drudt v s številnim Članstvom, naraščajem in deeo. Žal, da se v društvu goji telovadba le tako dolgo, dokler to letni čas dopušča. Cez zimo članstvo ne more telovaditi, ker društvo nima telov dnice in je tuu< šoli nimata Sokolsko društvo Laško je bilo v doti izletov povsod zastopano in je samo priredilo v Laškem večji nastop, vreden tega imena. Ni skoro seje, da se ne bi obravnavalo pereče vprašanje telovadnice. Društvo ima sicer fond za gradnjo Sokolskega doma, ki pa seveda še daleč ne doseže višine za gradnjo telovadnice. Tu čaka društveno upravo mnogo dela in truda, preden bo dosegla zastavljeni cilj. Pomanjkanje telovadnice se občuti tembolj, ker je v Laškem vpisanega lepo število telovadečega članstva, ki čez zimo ne more v telovadnico. Da se članstvo v času, ko telovadba počiva preveč ne odtuji, je sklenila društvena uprava, da bo prirejala predavanja o Sokolstvu, novih pravilnikih, o organizaciji, anatomiji itd. Prirejajo se tudi plesne vaje. Proslavo 1. decembra je društvo izvršilo po programu, kakor ga je predpisal Savez SKJ. Uprava se shaja pridno k sejam. Društvo bo sodeloval, pri božičnici za naraščaj in deeo ki jo priredi »Blago srce« v Laškem. Spomladi 1931. namerava prirediti tombolo ’ prid fondu za gradnjo telovadnice. Upravi Sokola želimo, da bi se ji posrečilo priti kmalu do svoje strehe. Zdravo) —p— Sokol Maribor I. »Ave 1’atria« pri Mariboru L Dramatski odsek Sokola Maribor I. je priredil o p 'liki prosi a e narodnega praznika na predvečer 30. novembra v kadetnici Vldlcevo igro »Ave Patria«. Igra obsega tri s’" n, predigro in končno živo sliko. Slike predstavljajo Mater Žalosti, Mater Bolesti in Mater Radosti. Dejanje se godi pri neki kmetiški rodbini. Po velikih razprtijah se bratje in sestre končno ob materi združijo in ustvarijo trden dom. Igra simbolično predstavlja mater Domovino in krog nje po težkih borbah ?družene sinove in hčere. Za proslavo ..arodnega ujedinjenja je bila ta igra najprimernejša. Prva igra, ki jo je pripravil pred kratkim ustanovljeni dramatski odsek, je bila podana razmeroma dobro. Sicer so nekateri, ki »o Igrali prvič, bili spričo obilnega občinstva nekako razburjeni, kar pa je proti koncu preneha- lo. Maske so bile dobre. Najboljše sta bila podana stari hlapec (Kralj), ki je tudi v maski bil najboljši in Janez (Kuntner), lepo podavši kmetskega fanta, ki gre rajSi od doma, kako da bi se uklonil vodstvu brata. Marko (Kert) dober, samo v nekaterih vznemirljivih momentih preokoren. Jože (Mandl) podan zelo dobro. Zvonko (Karič) nekoliko premrtvo prikazan. Mati svoje težke vloge ni povsem dobro rešila. Maska sicer dobra, glas pa nrečist in jasen, malo čuden za starko. Pričakovati bi bilo bolj čustvenega podavanja. Maks (Bajt), Vera (Lebanova), Cveta (Heler-Jeva) in Ančka (Marguževa) podani dohro. 1 ru-gi primerno. Režijo Je vodil dobro Kralj. Samo v dragi sliki napaka v luči. Tema, noč, naenkrat »e užsejo vse luči, J*?im se dejanje vrši po temi. Sigurno so pomotoma prižgali luči. Kulise so bile prav dobre. Višek vsega je bila končna alegorična slika. Na prestolu mati, nad njo držijo trije sinovi krono. Pred prestolom državni grb, pred kateri..! kleče Sokoli v kroiih, vojaki s puškami In snMjami. V pol krogu pri prestolu zbrana sokolska deca, naraščaj In članice. V ozadju za kulisami so peli državno himno. Ta n- oa točka je simbolično prikazala mater Jugoslaviji in njene sokolske sinove in hčere. K. J. Kostanjevica. Narodni praznik ni bil pri na« I« nikoli tako slovesno praznovan kakor letos. Po tv. mali «e Je vršila v šoli prav lepo uspela proslava, nakar so se skoraj vsi lolski otroci podali v sokolsko dvorano, kjer se Je imela vršiti slavnostna seja. To Je otvoril starosta br. Uršič s prav pomembnim govorom, nakar se je izvršila zapriseg« celokupnega članstva, ki je bilo sbrano skoraj polnoštevilno. Zvečer pa je dvorano do sadnjega kotička napolnilo mnogobrojno občinstvo. da prisostvuje akademiji, ki jo je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo v zvezi s člani iz Sv. Križa. Akademijo je otvoril br. starosta, nakar je orisal v jedrnatem govoru pomen 1. decembra društveni br. prosvetar. Po govoru je nastopila ženska in moSka deca, moški naraščaj, članice in člani iz Sv. Križa. Vse vaje so bile precizno izvajane, spremljala jih je na klavirju s. Gorjupova. Posebno so ugajale vaje tuk. članic in članov iz Sv. Križa, ki so želi za svoja izvajanja dolgotrajen aplavz. Krasne skupine članov in živahen ma-zurkin ples članic so zaključile to lepo prireditev. Šah Partija s simultanke dr. Aljehina V naslednjem prinašamo partijo dr. Aljehina z Ivo Židanom, ki Je poleg J. Gabrovška edini premagal svetovnega prvaka: Sicilska igra dr. Aljehin 2idan Ivo 1. e2—e4 c7—c5; 2. Sgl—f3 Sb8—c6; 3. d2— d4 c5Xd4; 4. Sf3Xd4 Sg8-f6; 5. Sb4-c3 e7— e6; 6. Lfl—e2 Lf8-e7; 7. 0-0 d7-d6; a b2— b3 a7—a6; 9. Lcl-b2 Lc8-d7; 10. Kgl-hl Dd8—e7; 11. f2-f4 Sc6Xd4; 12. DdlXd4 Ld7 —c6; 13. Le2-f3 0—0; 14. Tal—el Tf8-d8; 15. Dd4—f2 Sf6—d7; 16. Sc3-d5‘) e6Xd5; 17. e4Xd5 Le7-f6; 18. c2-c4‘) LfbXb2; 19. Df2Xb2 Lc6—a4*); 20. Tel-cl Sd7-c5t; 21. b3Xa4») Ta8—c8; 22. Db2-d4 Sd8Xcl; 29. TflXel*) Ta8—e8; 24. !4-f5 Td8-e8; 25. h2—h9 Da7—c5; 26. Dd4—b2 Dc5—e3!; 27. f7—f6 De3—f4; 28. f6Xg7 Tc8-c4. Partija ie bila igrana še do 45 poteze, vendar Je s to potezo 2idan prešel v napad, ima kvaliteto in pozicijo znatno boljšo. Dobitek je samo stvar tehnika Opombe: ‘) Tu je počel dr. Aljehin kombinirati. Toda mesto, da bi po kombinaciji stal bolje, je oddal a to potezo vso prednost iz rok in prišel v slabo pozicijo. ’) Druga napaka. Bolje bi bilo 18. dc, kajti sedaj ga preseneti Zidan s 19. potezo. *) Duhovita poteza. Ce je že figura ujeta, naj gre za čim višjo ceno. *) Partija je sedaj izgubljena. Treba je samo paziti, da ne preseneti dr. Aljehin »belo« potezo. 2idan je svojo nalogo izborno rešiL Spori ILIRIJA : RAPID (MARIBOR). Danes ob 14-30 na igrišču Ilirije. SK Ilirija igra danes popoldne z mariborskim Rapidom. Ker je zabrana igranja Ilirije še vedno v veljavi, se vrši tudi ta tekma kot nejavna, brez vstopnine in samo za člane ter po članih vpeljane prijatelje obeh klubov. Ra- Sid nastopi v svoji najboljši postavi, močnejši ot jo je imel za prvenstvene tekme, ko nekateri igralci zaradi zabrane niso sineli nastopati. Njegova postava se glasi: Herman — Barlovič, Flack (Kurzmann) — Seiffert, Brockl, Golinar — Schmid, Pišof, Klippstatter, Heller, Venko. Tudi Ilirija nastopi kompletna. NOGOMETNI PODSAVEZ V MARIBORU Maribor, 11. decembra. Kakor se doznava, bo v nedeljo 14. t. m. na glavni skupščini JNS v Beogradu iznešen predlog, naj se sedanji ljubljanski nogometni pod-savez razpusti in naj se ustanovi nov s sedežem v Mariboru. Predlog ni nov, ker je bil stavljen že lani. Vendar ob takratnih razmerah ni prodrl. Letos pa, glede na športne razmere v Ljubljani, je predlog vsekakor umesten. 2e nekaj let se bijejo v Ljubljani ljute borbe med posameznimi klubi za nadvlado — to je, za stolčke v podsavezu. Seveda je pri tem trpel ves ljubljanski šport in po mnenju nekaterih tudi slovenski, (kar pa ni res, ker se je treba ozreti le v Maribor, Celje itd.). Klubi Maribora, Celja in drugih mest so to borbo mirno gledali. Letos, ko je dosegla višek in se je bilo bati, da prodre tudi v druga mesta — se je provinca zavedla — in tako hoče očuvati ves ostali slovenski šport pred nezdravimi ljubljanskimi razmerami. Prvi korak k temu bi pač bil, da se enkrat za vselej onemogoči intrigantstvo posameznih športnikov, ki bi hoteli samovoljno in v svojo korist voditi usodo slovenskega nogometa pod firmo LNP. V podsavez naj se pozovejo ljudje, ki imajo res voljo delati za procvit celokupnega slovenskega nogometa, športniki, ki uživajo zaupanje vseh klubov. V Ljubljani bi bilo to pri sedanjih razmerah skoraj nemogoče, ker je razprtija med posameznimi klubi prevelika. Nasprotno pa so v Mariboru dani vsi pogoji za uspešno delovanje nevtralnega podsaveza. V Mariboru kljub precejšnji nacionalni napetosti ni nikakih razprtij med posameznimi klubi. Pa tudi kvaliteta mariborskega nogometa je precejšnja. Lahko se trdi, da je mariborski nogomet ljubljanskemu vsaj enakovreden, kar najbolj jasno pričajo zadnji rezultati. Upati je, da bo predlog za prenos podsaveza ▼ Maribor na skupščini prodrl, ker ga bo podpirala vsa provinca. Zelja vseh pač Je: nevtralni nogometni po figa vez! Tak je pa mogoč samo is ven Ljubljane! D. B. Smučarski tečaj SK Ilirije Ob božičnih praznikih od 26.—31. decembra 1930 priredi SK Ilinja smučarski tečaj za svojo člane in sicer ob ugodnih snežnih razmerah v Ljubljani, v nasprotnem slučaju pa v Planici ali Dovjem. — Tečaj so vrli pod strokovnim vodstvom priznanega in renomiranega internacionalnega tekmovalca ter večletnega državnega prvaka g. Joška Janša, katero ime jamči, da bo tečaj res prvovrsten. Preskrbljeno bo tudi za dobro in čim cenejšo oskrbo. Podrobnosti le objavimo. Prijave se sprejemajo v kavarni Europa na naslov g. Mahkovca. SK Ilirija. Jugoslovanska žena Pod tein naslovom je napisal P. Nikolič v »Južnoslovanski Iskric daljši članek, namenjen jugoslovaski ženski mladini. Podati hočemo tu nekatere misli iz tega članka, da se seznani ž njimi tudi naša ženska mladina. tlpliv zapada se v zadnjem času tudi pri nas zelo občuti. Vse se je vrglo na posnemanje zapada, vsi stremijo za tem, da postanejo Francozi, Nemci, Amerikanci, kralji dolarjev, frankov, mark ter pozabljajo na s voj lastni dom. Posebno se to opaža pri naši ženski mladini, več nego pri moški. Stopite na ulico in mislite, da ste v Parizu, ako pogledate na ženske, ki jih strečujete. Če se pa ozrete in pogledate malo okrog sebe, vidite, da je sama imitacija, samo posnemanje tujih manir na račun svojih. Tu nastajajo prva nasprotstva; tu si stoje nasproti stara in nova mati, naša in tuja kultura. Čemu naj nam bo to? Ali ni bolje, da pride to polagoma k nam, ako že mora priti? Mar ni naš cilj delati, delati neumorno in brez prestanka, zgraditi svojo duševno in materijalno kulturo, a to, kar nam sedaj prihaja prezgodaj, da pride kesneje, kot produkt naše kulture? Mi smo pozvani, da ustvarjamo novo, samostojno kulturo, brez naslanjanja na zapad, kateri moralno izumira, tava brez cilja in je obsojen, da propade. Spomnimo se, da so baš ti predstavniki zapada govorili, da bo slovanstvo ustvarilo zdravo in novo duhovno in materijalno kulturo in tedaj bomo videli, za koliko smo se umaknili na stranpot. Nočem žaliti nikogar, toda moram obrniti pozornost na to družabno zlo, ki se na žalost ukorenjuje. Jugoslovanska žena, ki stremi za tem, da se izenači z zapadno ženo, ne sme pozabiti na naše sto in stoletno robstvo, da smo dobili to zemljo iz tujih rok golo, siromašno, toliko z materi-jalne, kolikor iz duševne strani, duševno razdrobljeno, razdeljeno, z maso zapeljanih sinov, kateri vsled dolgotrajnega robstva niso znali — ko je zasijala svoboda, kaj in kdo so, pa tudi tisti, ki so znali, niso smeli tega povedati, ker niso mogli razumeti naglega preobrata. Mar ni to divno, kar so nam ustvarile naše matere? To morajo vsi priznati, da je zavedna mati rodila zavedne sinove, a oni so ustvarili remek delo — svobodno domovino. Dolžnost jugoslovanske žene je zdaj, da postane jedro našega narodnega življenja, osnovna podlaga jugoslovanske vzgoje, vir moči naše bodočnosti. Bodisi kot mati, bodisi kot žena, ali kot sestra, njena uloga more vedno biti dragocena in koristna, samo da stopa po sledovih svojih prednic in da sledi primerom zavednih jugoslovanskih žen. Nečemo žaliti svojih prijateljev, nečemo žaliti niti neprijateljev, toda pobrigati se moramo, da preprečimo epidemijo, da nas ne bi doletela usoda bolnih sosedov. Naše matere so ustvarile to državo, a dolžnost bodočih žen in mater je, da ustvarijo nove ljudi, novo družbo, katera bo ohranila s krvjo priborjene pridobitve. To je prava dolžnost sedanje in bodoče jugoslovanske žene. Brez njenega intenzivnega dela kot zavedne žene in matere bo ves trud zaman in zaman bo vsa prelita dragocena kri. Nova jugoslovanska žena si mora biti v svesti te svoje važne naloge, mora spoznati pravi cilj in zmisel življenja in mora napeti vse moči, da ustvari ljudi, ki bodo zvesti čuvaji tistega, kar so nam priborili naše predniki. Jugoslovanska ženska mladina naj si bo v svesti svoje velike, važne naloge ter stopaj hrabro naprej po pravi poti življenja, ker od tebe se pričakuje mnogo, ti pa za sedaj tako malo obetaš! Prebudi se in pojdi smelo naprej, ogreta od misli na slavno prošlost in gnana po težnjah na še lepšo bodočnost. Ne pozabi, da zmaga slovanskega juga zahteva tvoje sodelovanje in tvojo pomoč. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA RADIO, kot si ga želite namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: 400 300 200 100 789 TVetektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje " potiebne, za naplačilo Din 80'—, ter petkratno mesečno plačilo po . Din 45'— 1-elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materi-jalom ter 1 slušalko, za naplačilo Din 100'— ter osemkratno mes. plačilo po 75' - 3-elektronskih aparatov „Reinartz“, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 240‘— ter desetkratno mesečno plačilo po...Din 180'— 4-elektronskih aparatov „Reinartz“ z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 30 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion A C 27 ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 380"— ter dvanajstkratno mesečno plačilo po...................Din 280'— Poslužite se ugodne prilike ter gl naročite takoj Vaš aparat RADIO LJUBLJANA Ljubljana, Miklošičeva 5 Maribor, Aleksandrova 44 Razgled po ženskem sveiu ANGLEŠKA Gospa Maud Burnett je dovršila ravnokar svojo drugo perijodo kot županja mesta Tyne-mouth ter je dobila zato javno priznanje njenega delovanja: njena slika v naravni velikosti bo odslej visela v mestni zbornici med slikami drugih mestnih načelnikov, kateri so se izkazali za časa svojega županovanja. Gospa Burnett je bila prva mestna svetovalka v Tyne-mouthu in prva mestna načelnica, DANSKA Iz Kopenhagena poročajo, da se je tam ustanovila narodnosocijalna stranka, katera ima kot glavno točko svojega programa — izključitev žene iz parlamenta in iz občinskih svetov. Ženska volilna pravica naj se pobija z vsemi sredstvi. Kot vzrok tej zahtevi navajajo, da manjka ženam tista gola brutaliteta, ki je v politiki potrebna in zato da ne morejo ničesar doseči. K novi stranki se je priglasilo doslej pet poslancev. ZEDINJENE DRŽAVE Za predsednico demokratske stranke je bila imenovana v Kansasu Mrs. R i e e. Zavzela je mesto predsednika, katerega namestnica je bila doslej. Mrs. Rice je komaj 32 let stara, poročena ter mati treh otrok ter zna baje prav dobro spojiti svoje materinske dolžnosti g svojim političnim udejstvovanjem. Minister za javna dela v Clevelandu, Ohio, je stavil vprašanje 550 poklicno zaposlenim materam, da bi dognal vzrok, zakaj so se oprijele poklica. Izkazalo se je, da je bilo med njimi 119 vdov, 69 ločenih žen, 46 zapuščenih, 13 je imelo može v raznih zavetiščih. Tako je torej 247 mater prisiljenih, da skrbe same za svoje družine. Od 293 zaposlenih žen, ki živijo s svojimi možmi, je izjavilo 187, da so primorane delati, ker njihovi možje ne zaslužijo toliko, da bi vzdrževali družino. Samo 34 žen je navedlo, da so prostovoljno zaposlene. Večina vprašanih mater je zaposlenih ves dan; 224 kot delavk«, 51 kot prodajalke, 17 kot nameščenke, 6 v ras- nih poklicih, 45 pa je imelo nočno službo. Vse druge so opravljale poselsko delo, AVSTRIJA V počastitev spomina minule spomladi umrle portretne slikarice Olge P r a g e r je kupila dunajska Znanstvena akademija skupno z na-učnim ministrstvom veliko sliko, katero je umetnica naslikala še pred vojno in ki predstavlja slavnostno sejo Akademije znanosti. Na sliki je združila 48 portretov avstrijskih znanstvenikov. Poleg tega kaže slika sijajno dvorano Akademije znanosti, nekdanjo avlo stare univerze. NEMČIJA Kakor ljudske kuhinje, tako je tudi brezalkoholne restavracije upeljala žena — 0 t i 1 i j a Hoffman n, katere peto obletnico smrti bodo ravnokar slavili v njenem rojstnem mestu, Bremenu, ter v ta namen dali neki ulici njeno ime. Leta 1830 je bil v Berlinu otvorjen prvi otroški vrtec. Za oskrbo dece so plačevali dnevno po en srebrn groš. Pravi razvoj otroškega vrtca pa se je začel šele s TrSbelnom, slavnim nemškim pedagogom. Boksarjeva žena Pri neki boksarski tekmi v Santiagu je neki zamorski boksar premagal nekega Meksikanca. Ko je zamorec, vesel zmage, odhajal ■ pozori-Sča, mu je zastavila pot premagančeva soproga ter ga je z mogočno klofuto vrgla na tla. Gledalci so, seveda, navdušeno ploskali bojeviti ženi, Novoletne šege V Londonu pečejo ob novem letu ogromne množine novoletnega peciva, katero oddajajo naročnikom lepo zavito v posebnih svečanih ovojih. V Annamu nosijo na novega leta dan velikanske zmaje po ulicah. Na Japonskem obesijo kit« iz konopca na okna. V Appenzellu v Švici hodijo od hiie do hii« molje, maskirani kot staro in mlado leto. Predsednik Hoover za otroke Na pobudo predsednika Zedinjenih držav Hooverja je dobilo pred letom 1100 strokovnjakov nalogo, da preštudirajo razmere med mladino v državi ter da stavijo predloge za zboljšanje teh razmer. Strokovnjaki so se razdelili v več skupin ter je vsaka skupina morala pro učiti eno fazo dobrodelnosti za otroke. Rezul tat teh študij je 140 poročil z nasveti, katera so bila nedavno izročena predsedniku Hooverju na nalašč v ta namen sklicanem zborovanju. Pri tej priliki je predsednik naglasil, da je v Zedinjenih državah od 45 milijonov otrok najmanj 10 milijonov telesno ali duševno bolnih! A Plašč iz črnega sukna s pasom; ovratnik v obliki šerpe in manšete iz kozjega krzna. Oblika »redingote« je zelo priljubljena to zimo za plašče. Naš model ima spredaj štiri gumbe ter je ukrojen po životu; ima dva velika žepa, zvezan ovratnik in visoke manšete iz kožuhovine. £1 ITF* d-z °’ *• «Cft»l I C J UBLJANA Prešernova ulica 9 prodala damske, moške in deške konfekcije. Na drobno! Na debelo) Prvovrstno izvrševanje po meril 606 9 Popoldanski plašč iz zelenega baržuna je okrašen ▼ bokih s volano iz črnega mehkega krzna ter ima enak ovratnik ▼ obliki šerpe in manšete. Tudi drugi plašč je za popoldanske ure. Napravljen je iz črnega svilenega baržuna in ima velik ovratnik in visoke zapestnice is sivega Astrahana. Zelo primerna BOŽIČNA DARILA I * Največja izbiral Oglejte si naše Izložbe I A. d E. SKABERNČ LJUBLJANA Božična sezona na Angleškem Kraljica Mary je otvorila božično sezono a tem, da je začela nakupovati božična darila. V spremstvu svoje hčere je obiskala razne londonske trgovine ter nakupila večinoma igrače za najmlajše člane kraljeve rodbine. Angleški očetje in matere, ki si to lahko privoščijo, so zdaj točno poučeni, kakšne igrače bodo dobili vnuki in vnukinje kraljice Mary in bodo, seveda, hoteli imeti prav take za svoje otroke. Za londonske trgovce je zelo važno, da je kraljiea začela tako zgodaj z nakupovanjem: tako znajo v naprej, za katere stvari bo največ povpraševanja Sospodzn/sivo Razni božični recepti Božične zvezdice. Zmešamo 250 g presnega masla s 400 g fine moke, 2 rumenjaka in 120 g presejanega sladkorja; dodamo ostrgan olupek ene limone, žlico ruma in pol pecivnega praška. Iz vsega skupaj zamesimo testo ter ga pustimo ležati kake pol ure. Zvaljamo ga na tanko ter izrežemo iz njega zvezdice. Pečemo jih tako, da ostanejo svetle. Ko se shlade jih polijemo z rožnato pobarvano glazuro. »Vodena pogača« je pecivo, ki zelo dolgo traja in ima to dobro lastnost, da je boljša stara nego sveža. Iz tega razloga je gospodinji zelo dobrodošla kot božično pecivo. 25 dkg masla, 2 celi jajci, 2 pesti sladkorja zmešamo z enim kozarcem vode in pol kozarca ruma. Temu dodamo toliko fine moke, da zamesimo lepo testo, katero potem raztegnimo ter izrežemo iz njega razne oblike: srca, kroge itd. Pogačke pomažemo z maslom, potresemo s sladkorno sipo ter jih spečemo zlatorumeno ob ne prehudem ognju. Fine cimtove zvezdice. Napravimo sneg iz treh beljakov, dodamo 250 g sladkorja, sok pol limone, 6 g cimta in mešamo dobro kake pol ure. Od tega pustimo pol skodelice na strani za glazuro. Ostalemu dodamo 180 g neolupljenih, na drobno semletih mandeljnov, ostrgan olupek pol limone, ščepec vzhajalnega praška, dobro zmešamo vse skupaj ter postavimo za eno uro na hlad. Nato ugnetemo maso malo na sladkorju, jo raztegnemo za en centimeter na debelo, izrežemo zvezdice, jih položimo na namazan in z moko posipan pekač ter jih pečemo polagoma na zelo šibkem ognju. Ko so še tople, jih namažemo z glazuro, ki smo jo prihranile. Lahko jih namažemo tudi predno jih postavimo v peč. Limonovi obročki. Dve jajci, 150 g sladkorja stolčemo v peno, dodamo limoninega soka, ostrgan olupek četrt limone, žličico araka, 200 g moke, 50 g koruzne moke ter vse to dobro zgnetemo v testo. Zvaljamo ga na plohu v dolgo kito, režemo male kosce ter iz njih zvaljamo 10 cm dolge palčice, katere sklenemo v obročke ter jih položimo na dobro namazan pekač. Dobro je, če pustimo, da se obročki malo osuše, nato Jih namažemo z jajcem, posipljemo s pestro pobarvano sladkorno sipo ter jih spečemo v ne prevroči pečici. Janeieve rezine. Iz treh beljakov stepemo sneg, dodajemo potem po malem 150 g sladkorja in naposled 70 g moke, vse skupaj prav dobro mešamo. Namažemo pekač, vlijemo testo ter ga posipliemo z Janežem. Pečemo ga ob šibkem ognju. Pecivo razrežemo na rezine, ko je še toplo. čokoladni konfekt. Potrebujemo: 280 g sladkorja, 70 g šokolade, 2 beljaka. Sladkor zmešamo z drobno nastrgano šokolado ter polagoma sipljemo v trdo stepen sneg, zgnetemo dobro ter raztegnemo na desko, katero smo prej posuli s sladkorjem. Izrežemo poljubne oblike, jih položimo na bel, z mastjo ali maslom namazan papir na pekaču ter pečemo ob srednji vročini. Testo se zelo naraste, zato ga ne smemo raztegniti preveč na debelo. Ko Je konfekt p«-čen, ga pomažemo s poljubno glazuro. JUGOSLOVAN mmmmmM—mmmmmmmmummmmna UdSl OČCl Igor Igorjevič: Snežak To pa res strašen je možak, ta naš preklicani snežak, dva metra meri pa še pol od nog do vrha glave in take je postave, da vidita ga vas in dol. Z očmi ozira se navzkriž, da zre v nebo in v paradiž, a brke ima take, da mu štrle v oblake. In ta dolgost njegovih rok najbrž zato mu služi, da vse vetrove združi v en zimski pisk in vrisk in Jok. Njegovih nog širok korak v zadregi mu pomaga, da revež ne omaga, ko samcat gre skoz nočni mrak. Le kadar z marcem oživi pomladno solnce vroče, takrat tak dolgo joče, dokler nikjer prav nič ga nil To pa res strašen je možak, ta naš preklicani možak... A'. Dolinski: Hudobna mačeha Pripovedka. Živela je nekoč deklica Ivanka, ki ji je mamica zgodaj umrla. Zapustila jo je, ko je bila 10 let stara. Njen oče se je po preteku enega leta oženil in deklica je dobila pisano mater, katera je pripeljala s seboj deklico Spelioo. Bila je 2 leti starejši* od Tvanke. Pisana ati in njen« hčerka Spel:-a sta zelo mrzili in sovražili Ivanko, katera se je kljub temu razvijala v krasno dekle. Vsak dan ji je mačeha dajala naročil za težka dela, r^^-n je za hrano dobivala ostanke nje in njene hčerke. Oče Ivankin je kmalu po tem, ko je dobila mačeho, umrl; vendar se tudi prej ni mnogo brigal za svojo hčer. Ivanka je z veliko muko opravljala teika dela, na tihem jokala za svojo ljubo materjo in prosila Boga pomoči. Mačeha in hčer sta si izmi91jali zanjo razna opravila. Posebno Speli ca je sovražila Ivanko ter hujskala svojo mater, da je ta vsak dan bolj grdo ravnala ž njo. " Bilo je meseca decembra, sneg je ležal po dolini, hribi bo bili pokriti z belo odejo, mraz je pritiskal, ljudje in živina so se greli na toplem ▼ hišah in hlevih. Mačeha pa je zaukazala Ivanki, da mora iti v gozd nabirat jagod. Pomislite, jagod nabirat meseca decembra, ko leži sneg! Sklenili sta s Špelco, da se na tak način znebite Ivanke, ki bd v gozdu pri iskanju jagod od mrazu umrla. Ivanka se je podala * žalostnim srcem na pot, gazila je sneg do kolen, ker nobena gaz ni vodila v gozd. Mačeha in njena hčer sta z veseljem gledali za njo, češ, ne vrneš se več. Deklica je po dolgem in napornem potu prišla v gozd. Iskala je jagod in tako zašla v sredino gozda. Tu je zagledala ogenj in okoM 12 mož. Od strahu je skoro omedlela. Eden izmed mož, ki so sedeli okoli ognja, ji je pa pomignil, naj pride bliže. Deklica se je počasi in boječe bližala ognju, da ei ogreje premrte ude. Ko pride do ognja, vidi, da sedi na najvišjem stolu bradat mož, ki ima v rokah palico. Ta jo vpraša, kaj išče v gozdu in deklica z žalostjo pove naročilo mačehe. Mož, ki je sedel na najvišjem atolu, pokliče k sebi nasproti sedečega moža, naj sede na njegovo mesto. Ko ta sede na njegov stol s palico v roki, glej čudež, ves gozd je zelen; o snegu ni duha in ne sluha in povsod je poflno rdečih jagod. Deklica ostrmi; začudena gleda izpremembo. Mož, ki je prej sedel na najvišjem stolu, ji veli, naj si hitro nabere, kar želi. Deklica si napolni polno košaro rdečih jagod, ter se z veselim srcem vrača k možem, katerim se zahvaljuje, da so ji pripomogli do njih. Možje ji povedo, da *o oni meseci, ter tisti, ki sedi na najvišjem stolu s palico, vlada tisti ča«. Zato so, ko so videli njeno delo, da mora, ko sedi December na stolu s palico, dobiti jagod, izvršili spremembo ter izročili možu Juniju stol In palico, za čas, da si jagod nabere. Z veselim srcem hiti Ivanka proti domu. Ze od daleč jo zagleda mačeha in hči z zavistjo v srcu. Ko pride domov, izroči jima rdeče jagode, ti dve pa jo začudeni gledata, kje jih je dobila. Deklica jima odkrito pove o ognju in 12 možeh. — Spelca sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mačeha jo topilo obleče In da }1 s seboj jestvin za pot. Ko pride Spelca v gozd, zastonj išče ogenj In može. Od mraza v gozdu zmrzne. Ker je ni nazaj, se odpravi na pot tudi njena mati, Ivankina mačeha, a tudi te ni nazaj. Ivanka sama gospodari na domu, ter mold za svoje starše, pa tudi za mačeho in Spelco. Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar Kraljevič Marko in Vuča general (Dalje) Pa poziva sina Velimirja: »Velimir moj, dete moje drago, vzemi naglo tri sto konjenikov, pojdi doli na široko polje, pa ujemi onega junaka!« Skoči naglo Velimir na noge, urno skliče tri sto konjenikov, konju vrancu se na hrbet vrže, pa odjezdi na zeleno polje, obkoli tam kraljeviča Marka. Mirno Marko rujno vino pije, a opazi konjenike Šarec, ljut s kopiti v trdo zemljo bije, k gospodarju plašen se primiče. Gleda Marko — in tedaj opazi, da obkoljen je s strani vseh štirih., • Naglo spije zadnje vedro vina, prazno vrže na zeleno travo, pa se dvigne Šarcu na ramena, a vojaki zaženo se v njega. Da tedaj kdo videti bi mogel s kakšno silo Marko med nje plane — kakor sokol med golobe plahe 1 Nekaj z bridko sabljo jih pobije, druge zmelje Šarec pod kopiti, tret,is vrže v Donavo globoko. Velimir le sam še živ pobegne; goni Marko ga na konju Šarcu, dohiti ga na širokem polju, pa udari rahlo ga s topuzom —< pade mladec na zeleno travo. Skoči Marko naglo s konja Šarca, zveže tesno noge mu in roke in obesi konju ga na sedlo, pa se vrne na poprejšnje mesto, vrže mladca na zeleno travo, zraven sede, zopet vino pije.. < Vse to vidi Velimirovica, pa potoži Vuči generalu: >Zla ti sreča, general moj Vuča, zla ti sreča, še bolj zla ti bilal Vse izgubil svoje si vojake. Velimirju je povezal roke, mirno zopet vino svoje pije, Velimir pa zvezan v travi vzdiše.« Odgovarja Vuča general ji: >Nič ne boj se, moja snaha draga; zdaj poglej, ko jaz se, starec, dvignem!« Naglo sproži vse topove svoje pa tri tisoč zbere konjenikov, vrže v sedlo iskri se kobili in pojezdi skozi mestna vrata z vojsko silno na zeleno polje, obkoli tam kraljeviča Marka. Mirno Marko rujno vino pije, a opazi Šarec konjenike, ljut s kopiti v trdo zemljo bije, k gospodarju plašen se primiče. Gleda Marko — in tedaj opazi, da obkoljen je s strani vseh štirih', pa na noge kakor strela plane, vrže uren Šarcu se na rame. Da tedaj kdo videti bi mogel, ko po polju goni konjenike! Bridko sabljo v desni roki suče, v levi kopje strašno in moreče, med zobmi povodce zlate stiska. Kogarkoli sablja mu doseže — na dva dela gladko ga prekolje, kogarkoli kopje se dotakne — preko glave mrtev v travo pade. Ko okrene se le nekaj krati — k vragu gre vsa mlada konjenica! General le Vuča živ pobegne na kobili svoji strahoviti. Goni Marko ga na konju Šarcu, a hitrejša mlada je kobila, skoraj srečno v mesto bi utekla. (Se bo nadaljevalo.) Uganka Zvezdice drobcenet nikdar ne sijejo, vendar prostranstvo vse svetlo prekrijejo... Rešitev prejšnje ugake: Miklavž. Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo 29, nagrado pa je žreb prisodil Marijanu in Milanu Rupniku, učencema II. razreda ljudske šole pri Sv. Emi, pošta Pristava. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24 do srede 17. t. m. opoldne. Zakaj se očesne veke gibljejo? Vsak prašek, ki pride na oko, nam kvari vid. Zato je treba oko neprestano čistiti. Da se oko čisti, je preskrbljeno dobro. Imamo veke, kt neprestano brišejo očesne krogljice. Pri tem jim pomaga tekočina, ki se nabira v očesnem kotu, in sicer v posebnem »jezercu«, žlezi. To so solze, ki pritekajo med oko in veke ter ga izpirajo. Zanimivo je, da kače nimajo pregibnih vek na očesu, ampak neko prepono. To jim Je zelo potrebno, kajti sicer bi ne bilo zavarovano njihovo oko pred rastlinami in raznimi žuželkami. go/zerce? Not patentiran način Izdelave. Garantirano nepremočljivi. Oblika po želji in meri. DETAJLNA PRODAJA >PRI POLLAKU« Duajska cesta, 28 — Dvorišče TVORNICA ClKSKUt Sforžkove pustolovščine med ljudožrci (Dalje.) « Zgodilo se je, kot s© čestokrat pripeti na domačem dvorišču, kadar znese kokoš jajce, da hoče namreč petelin s svojim zmagoslavnim petjem prevpiti zaslugo kokoši. Divjaški poglavar je, ves razkačen rada zasramovanja svojega podložnika, skočil k ubogemu dondku in ga trikrat z v&o silo upilil z debelo gorjačo po glavi. — Počasi! počasi! — je vpil Storžek. — Moja glava m iz kamna; zdrobi »e in razlomi, ker je iz lesa...! Po tretjem udarcu je poglavar ves presenečen obstal. Storžkova glava je ostala cela, nepoškodovana. Hitro si je snel z glave svoj raztrgani cilinder, izvlekel izza podloge košček stekla ter začel preiskovati skozi to »povečev. steklo« dondkovo glavico. Gledal je, gledal in zopet gledal. Slednjič je z blaznim začudenjem kriknil: San ... nfe ... nMene! (Nima krvi, krvi!) — Ali želite moje krvi? — se je norčeval lutek. — Dragi moji bedaki, pri meni jo ne boste našli. Po mnenju mojih prebrisanih šolskih učiteljev sem repa, in repa, kot vam je mogoče znano, mameluki neumni, nima nič krvi... Storžkovega blebetanja seveda ni nihče razumel in divjaki so še dalje z nemo grozo buljili v čudovito dondkovo butico. Medtem je bilo solnce zašlo. Storžek se je zopet spomnil, da že tri dni ni ničesar zaužil. Vojščaku, ki ga je držal kot konja na povodcu, je z mahljajem roke pokazal, da je lačen. Ta ee je obrnil k poglavarju, ki je zamaknjen kot kip s svojimi pajdaši pobožno gledal, kako vzhaja luna izza košatih dreves. — Appč... eppe teto kopu ... (Pravi, da je lačen!) ga je predramil iz zamaknjenja. Poglavar je na te besede malamarno zmaknil glavo, trikrat z njo pokimal ter s nekimi čudnimi besedami pozval svojo četo k odhodu. Ko so prišli v taborišče, so divjaki zakurili velik ogenj. Nato so od nekje privlekli divjaka-ujetnika, očividno od kakega drugega plemena, ga ubili in brez slepomišenja vrgli na ogenj. Ljudožrci so se, veselo pričakujoč dobre pečenke, razpostavili v krog okoli grmade in z nečloveško naslado duhali vonj pečečega se njihovega sovražnika. Ko je bal pečen — po vseh pravilih Ijudožrske kuhinjske umetnosti — ga je poglavar razkosal in razdelil med svoje vojščake. — Oj, joj, joj! — je od groze vpil Storžek, ’ o je videl to nagnusno divjaško početje. Na te Storžkove vzklike je poglavar, misleč da bi rad .tudi on dobil svoj delež večerje, z enim samim udarcem odtrgal od hrbtišča pečenega divjaka okajeno in vse obžgano rebro in ga mu vrgel pred noge, rekoč: — Kombul Kombu! DobA, dob&! (Dober tek! Dober tek!) Storžek je skoraj otrpnil od zoprnosti tega dejanja in da bi »e gledal več groznega ljudožrskega masten ja, se je odločil, da v drugič omedli ... Ležal je vso noč v globoki omedlevici. Prebudil se je šele proti jutru, ko je posta lo hladneje m se je na obzorju ?o stvarja- la zora. Pogledal je krog sebe in presenečen ugotovil, da je zaprt v neki koči, spleteni iz vej in pokriti s širokimi palmovimi lirM. Ob odprtini, ki je služila za vrata, je čepel vojščak, črn kot saje, stražil dondka in si preganjal dolgčas s tem, da je z zobotrebcem snažil nohte na nogah... — He, ti človeče, — je spregovoril dondek in sedel na svoje listnato ležišče — s kakšno pravico me držite tu zaprtega kot nekakšnega ujetnika? Med vami in menoj vendar ni nikaliega vojnega stanja! Divjak je lenobno postal s svojim -Pravilom, se apni s ko oglje črnimi očmi v Storžkov presenečeni obraz, mu zalučal v usta pest nesnage, ki jo je bil z Jobovo potrpežljivostjo izrekal izza nohtov ter mu s prstom pokazal na steno kolibe, kjer j<3 bil prilepljen nekak razglas. Storžek je ves radoveden hitro sko”il z ležišča in stopil k steni, hoteč zvedeti, kaj neki morejo vsebovati ti razglasi. Bilo je osem listov, pribitih drug poleg dragega. Gledal je prvega, drugega, tretjega — a razumel je prav toliko, ko če bi postavil dolgoušca pred šolsko tablo. Tako jih je pregledal sedem, ko mu je ob osmem nenadoma izvil iz prsi vzklik presenečenja in zadovoljstva. Ta osmi razglas ;e bil pisan namreč v čisti slovenščini in Storžek ga je čital kot mašnik evangelij... Oglasi1 se je: (Nadal; vanje sledi.) Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave I. No. 10.011. 8—8 Razpis. Na osnovi § 41. »Zakona o banski upravi« se razpisuje: 1. služba asistenta na der moto loško-v e-nerološkem oddelku banovinske splošne bolnice v Ljubljani, 2. služba asistenta na očesnem oddelku ter asistenta na kirugičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Prosilci naj vlože svoje po določilih 81.12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih opremljene prošnje s dokazili o kvalifikaciji, ki jo predpisuje § 20. zakona o bolnicah, do 31. decembra t. 1. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Asistent ne sme izvrševati privatne prakse. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 5. decembra 1930. III No. 18.335. Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 10. decembra 1930. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi firkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Maribor desni breg: Zg. Poljskava (Zg. Poljskava 1 dvorec). šuštavec: Gornji grad: Gornji grad (Gornji grad 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Sv.Goro (Ples 1 dvorec). Smrkavost: Ljubljana: Dobrunje (Sadinjavas 1 dvorec). Svinjska kuga: Maribor, desni breg: Spodnje Hoče (Sp. Hoče 2 dvorca). Stopno (Stopno 1 dvorec). Maribor levi breg: Dragučova (Dragučova 1 dvorec). Rožpoh (Rožpoh 1 dvorec). Sv. Marjeta (Močna 1 dvorec). Novo mesto: Novo mesto (Kandija 1 dvorec). Ptuj: &t. Janž na Dr. polju (Sturše 2 dvora). Svinjska rdečica: Brežice: Sromlje (Sromlje 1 dvorec). Zakot (Černe in Brežina po 1 dvorec). Ptuj: Frankovci (Frankovci 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Donačka gora (Tlake 1 dvorec). Ponikva ob j. ž. (Žagaj 1 dvorec). Gniloba čebelne zalege: Ptuj: Cičkovci (Spodnje Jablane 5 dvorcev. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. decembra 1930. Po naredbi vršilca dolžnosti bana veterinarski inšpektor: Alojzij Paulin. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 1295-5/30-1. Razpis. Višje deželno sodišče v Ljubljani Je imenovalo dr. Grosa Davorina, odvetnika v Novem mestu, tolmačem za nemški jezik pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Predsedstvo Tišjega deielnega sodišža t Ljubljani, dne 5. decembra 1930. * C IV 1514/30—1. 8027 Oklic. Tožeča stranka Franc Peterca, veleposestnik iz Ljubljane št. 41, je vložila proti toženi stranki Mariji Vidic, sedaj neznanega bivališča, oz. njenim pravnim naslednikom, radi izbrisa zastavne pravice k opr. št. C IV. 1514/30 tožbo. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 22. decembra 1930 ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 38 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja za skrbnika Rakovec Ivan v Ljubljani, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 4. decembra 1930. * E 236/30—7. 8046 Dražbeni oklic. Dne 15. januarja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga k. o. sv. Miklavž vi. št. 39 in 95, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: 36.995 80 Din; vrednost pritikline: 8150 Din; najmanjši po-nudek: 30.100 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, odd. II., dne 28. novembra 1930. * E 286/30—6. 3048 Dražbeni oklic Dne 16. januarja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zidane hiše, kozolca, 8 njivskih parcel, 4 vinogradi z lesenim hramom, 3 travniki, pašnik, sadni vrt in 8 gozdnih parcel ter V*« delež solast. pravice vi. št. 50 k. o. Studenec, zemljiška knjiga k. p. Studenec, vi. št. 208. Cenilna vrednost: s pritiklinami 41.169 dinarjev; vrednost pritikline: 2640’— Din; najmanjši ponudek: 27.440 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče ▼ Krškem, dne 2. decembra 1930. * Kap. 1104/30—18. 8042 Objava. S pravomočno sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu, odd. III., z dne 4. novembra 1930., opr. št. Kzp. 1104/30—16, Be je prepovedalo posečanje kcrčem za dobo (1) enega leta Kmetu Ignaciju, sinu Janeza in Jožefe, roj. Praznik, rojenem 12. maja 1894 v Mimi, pristojnem na Mimo, srez Novo mesto, poročen, sobni slikar v Mimi št. 46, predkaznovan. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. III., dne 13. decembra 1930. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 860. Sedež: Jelšingrad, okraj Šmarje pri Jelšah. Dan vpisa: 26. novembra 1930. Besedilo: Jelšingrad za industriju drva i ruda, društvo s o. j. Besedilo firme se glasi odslej »Jelšingrad« za gradjevinska poduzeča, industriju drva i ruda, društvo s o. j. Predmet obrata so odslej: »Gradjevinski poslovi, industrija drva i rudarski poslovi.« Izbrišejo se dosedanji poslovodje: dr. Turkovič Vladimir, Turkovič Davorin in Sert Dragan. Vpiše se kot nov poslovodja ing. Cais Viktor, podjetnik v Beogradu, ulica Miloša Velikog br. 74, ki bo družbo zastopal samostojno in firmo podpisoval na ta način, da bo pod natisnjeno, s štampiljo odtisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo firme pristavil svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 26. novembra 1930. (Firm. 287/30 Reg. C. I 94/14.) 861. Sedež: Gornja Radgona. Dan vpisa: 27. novembra 1930. Besedilo: Champagner- und Weinkelle-reien Clotar Bouvier Weingutsbesitas Ober-Radkersburg; — Šampanjske in vinske kleti Clotar Bouvier, posestnik vinogradov. Gornja Radgona. Besedilo firme se glasi odslej: Tvomica sekta in vinske kleti Clotar Bouvier, vinogradniško veleposestvo, Gornja Radgona Jugoslavija. Izbriše se prokura Clotarja Bouvtr star. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1930. Firm 978/30 Reg A I 222/8. * 862. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 27. novembra 1930. Besedilo: Grenitz, industrija in trgovina železa, d. d. Izbrišeta se: člana upravnega sveta Vaso Vasiljevič in Todor Sadnik, prokura podeljena Francu Steirerju, Oskarju Košaku in Rado Tupa-njaninu. Kolektivna prokura se je podelila Hansu Endl, ravnatelju v Muti. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1930. Firm 986/30 Rg B II 32/30. * 863. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 27. novembra 1930. Besedilo: Unio družba, tovarna kemično tehničnih proizvodov, družba i o. i. v Mariboru. Družbena pogodba se je izpremenila z notarskim zapisnikom z dne 22. novembra 1930., opr. št. 4535, in sicer v § 6. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1930. Firm 1002/30 Rg C I 53/24. * 864. Sedež: Stari dvor Št. 29. Dan vpisa: 6. dec. 1930. Besedilo: Fr. Brinšek, elektrovoljčni mlin, Trata. Izbriše se prokurist Slanovec Alojz. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1930. (Firm. 2025/30 — Rg A VI 181/2.) * 865. Sedež: Preserje. Dan vpisa: 6. dec. 1930. Besedilo: Leopold Pristavec, lesna trgovina. Izbriše se prokurist Franjo Golja. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1930. (Firm 2031/30 - Rg A VI 133/2.) 866. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 11. decembra 1930. Besedilo: »Vatra«-Akumulator, lni. J. & F. Domieelj v Mariboru. Besedilo firme se izpremeni in se glasi odslej: >Vesna-Akumulator«, inž. J. & F. Domieelj v Mariboru. Okrožno kot trgovsko sodišče v Maribora, odd. III., dne 11. decembra 1930. Firm 1024/30 Rg A II 47/3. Vpisi v zadružni register. Vpisale bo se nastopne zadruge: 867. Sedež: Berstje. Dan vpisa 27. novembra 1930. Besedilo: Zadružna elektrarna Berstje t Berstju, registrovana zadruga i omejeno lavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, preskrbovati in oddajati svojim članom električni tok za razsvetljavo in gonilno silo za kmetijstvo in obrti. Zadružna pogodba z dne 2. novembra 1930. Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati pri vstopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še s trikratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju z nabitjem v zadružni pisarni in z oklicem pred občinsko hišo. Načelstvo obstoji iz 6 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Vestenek Ugon, posestnik in zadružni ravn. v Berstju 1, (načelnik), 2. Šimenko Ignac, posestnik v Berstju 4, 3. Potočnik Martin, posestnik In gostilničar v Berstju, 4. Kovačič Stefan, posestnik v Budini 11, 6. Kuhar Stefan, posestnik v Budini 27, 6. Rajh Aleksander, pos. in krojač v Budini št. 66, (podnačelnik). Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko načelnik ali podnačlnik in en odbornik. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1930. Firm 987/30 Zadr. IV 89/1. * 868. Sedež: Litija. Dan vpisa: 9. decembra. Besedilo: »Zasavska koča«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Namen zadruge je, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da daje članom zadruge stanovanje, zavetišče in oskrbo, kar dosega s tem, da gradi stanovanjske hiše, planinske hotele, domove in koče ter kopalne naprave. Zadružna pogodba (štatut) z dne 27. aprila 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnih deležem in pa še z enkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z objavo vsaj v enem slovenskem časopisu. Načelstvo obstoji iz 6 do 9 zadružnikov. Člani načelstva so: Tomazin Ferdo, posestnik in lesotržec v Šmartnem pri Litiji, predsednik, Birolla Gvido, industrijalec v Toplicah pri Zagorju št. 135, podpredsednik, Kepa Mira, notarska uradnica v Litiji, dr. Krevl Josip, notar v Litiji, Podboj Franc, sreski načelnik v Litiji, Turk Ivan, postajenačelnik v Litiji, Mmuh La-voslav, trgovec v Toplicah pri Zagorju ob Savi, Mastnak Josip, rudniški inženir v Zagorju ob Savi in Suša Viktor, trgovec v Zagorju ob Savi. Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo tako, da se podpišeta pod kakorkoli napravljeno besedilo zadružne tvrdke dva člana načelstva, med kojima mora biti eden predsednik ali pa podpredsednik. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III. dne 6. decembra 1930. (Firm. 1927/30. — Zadr. IX 217/1. Konkurzni razglasi S 5/30-17. * 8050 869. Odprava konkurza. Prezadolženca Druškovič Josip in Frančiška, trgovec v Kozjem. Konkurz, ki je bil razglasen s sklepom opravilna številka S 5/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po §-u 157. k. r. Okrožno kot konkursno sodišče ▼ Celju, odd. I., dne 10. decembra 1930. * S 10/29—11. 8049 870. Odprava konkurza. Prezadolžene« Korinšek Adolf, trgovec v Rajhenburgu. Konkurz, ki ie bil razglašen s sklepom opravilna Številka S 10/29—3 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po §-u 139 k. r. Okrožno kot konkurino sodišče t Celju, odd. I., dne 10. decembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Št 12.238/11. 3051—2—1 Objava licitacije. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 23. decembra 1930. nabavo: 8.000 kg pšenične moke broj Og, 2.000 kg pšenične moke broj Ogg, 15.000 kg pšenične moke hroj 6. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drš. rudnika Velenje, dne 11. decembra 1930. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje z dne 8. decembra 1930. Aktiva. Metalna podloga . , , , Posojila..................... Račun za odkup kronskih novčanic................... Račun začasne zamene . Dolg države ..... Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novčanic................... Saldo raznih računov . . Dinarjev 295,111.766-39 1.501,021.654-90 929,330.645-35 148,272.96403 2.997,155.034-— 2.138,377.163-— 743,618.746-28 8.752,887.973-95 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano.................. Rezervni fond .... Novčanice v obtoku . . Državni račun začasne zamene ........................ Terjatve države po raznih računih................... Razne obveznosti . . . Terjatve države za zastavljene domene .... Nadavek za kupovanje zlata za glavnioo in fonde 80,000.000-— 12,927.023-99 5.405,551.225-— 148,272.964-03 67,716.488-87 866,987.239-06 2.138,377.163— 83,055.870’— 8.752,887.973-95 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarje, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinair, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera po ekskontu menic 5 %% na leto. Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto. St. 2880—30. * Objava. V smislu člena 34. izpitnih predpisov za diplomske in doktorske izpite na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani se s tem objavlja, da se vrši promocija kandidata T o m S i č a Franca iz Trebnjega za doktorja filozofije v ponedeljek, dne 15. decembra 1930. ob pol 13. ure na dekanatu filozofske fakultete. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 11. decembra 1930. Rektor: Serko, s. r. Objava. 3052 Uprava Driavnih Monopola održače na dan 29. decembra 1930. godine II. olertalnu licitacija za prodaju tri komada demontirana petroieumska rezerroara, točionice, mreže cevi i skrojenih dasaka za uradu sanduka za petroieumska kante u Stovarigtu Petroleuma u Beogradu. Uslovi se inogu dobiti u Induatrijskom Odeilenju I. M. Br. 17.973. Štampano je u Službenim n<>vinama br. 283 od 9. decembra t. g. Uprava Državnih Monopola. St. 46.087/30 ref. X. 3045 Razglas. Po določbi § 37. občinskega reda razglaša občinska uprava, da so proračuni mestne občine ljubljanske ter njenih podjetij za leto 1931. in sicer: mestnega zaklada, 6%>nega obligacijskega posojila iz leta 1927., 6%nega ljubljanskega gradbenega in investicijskega posojila iz leta 1928., zaklada meščanske imovine, mestne klavnice, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege in ustanovnega zaklada dogotov-ljeni in bodo 14 dni, t. j. od 13. do 26. decembra 1930. občanom v mestni posvetovalnici (Mestni trg 2) med uradnimi urami od 8. do 2. na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pre-tresovanju v premislek. Mestno načelstvo ▼ Ljubljani, dne 10. decembra 1930. * 3022 Ad mag. št. 45.589/30. Razglas o prvi javni pismeni ofertalni licitaciji za prevzem zemeljskih del in priprave planu-ma, polaganje robnikov in drobnega tlaka na Vilharjevi, Šmartinski in Masarykovi cesti ter na carinskem dvorišču v Ljubljani. Uprava občine ljubljanske razpisuj© po odobrenju ministrstva za zgradbe z dne 31. oktobra 1930., Br. 77.840, ter na podstavi čl. 86. do vštevšega čl. 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910., odnosno njegovih sprememb in dopolnitev, prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem in izvršitev naslednjih del in dobav, za kar so bili odobreni naslednji proračuni: a) zemeljska dela in priprava planuma . . Din 990.043'— b) polaganje robnikov in drobnega tlaka . . . Din 781.752-10 Skupaj Din 1,771.795-10 Licitacija se vrši v zakonskem 30dnev-nem roku v sredo, dne zl. januarja 1931. ob enajstih v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba št. 5., Šolski drevored št. 2. Načrti in proračuni za razpisana dela so interesentom na 'vpogled med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada od dne 19. decembra 1930. dalje, oziroma se tamkaj lahko dobijo olertni pripomočki proti plačilu Din 300'—. Ponudbe se marajo predložiti za vsa razpisana dela, in sicer v obliki popustov v procentih; ti popusti v procentih se morajo označiti za vsak pod točko a) in b) označeni znesek posebej. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-—, priloge pa s kolkom za Din 2’—, morajo ponudniki ali njih poobla-čenci izročiti na dan licitacije z_ označbo: »ponudba za prevzem zemeljskih del In priprave planilmA tfer polaganja robnikov in drobnega tlakd na Vilharjevi, Šmartin-ski In Masarykovi cesti ter na carinskem dvorišču od ponudnika N. N.c neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ter telegrafske ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in specijailne pogoje, ter mora vložiti kavcijo: domačini Din 139.000—, tuji državljani Din 278.000’— pri občinski blagajni v Ljubljani, Šolski drevored 2, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, ter potrdilo pristojne Zbornice za TOI o sposobnosti mora ponudnik odprte predložiti predsedniku licitacijske komisije obenem z zapečateno oferto. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Gradbeni gospodar si pridrži pravico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujane vsote, oziroma sme oddati posamezna dela, izkazana pod točko a) in b), tudi posamezno. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. decembra 1930. * 3023 Ad mag. št. 45.590/30. Razglas o prvi javni pismeni ofertalni licitaciji ita prevzem zemeljskih del in priprave planu-ma, polaganja robnikov in regularnega tlaka ter naprave valjanega asfalta na Ites-Ijevi, Gosposvetski, Celovški in Bleiweisovi cesti v Ljubljani; nadalje za prevzem zalivanja kamenitega tlaka na raznih ljubljanskih cestah. Uprava občine ljubljanske razpisuje po odobrenju ministrstva za zgradbe z dne 31. oktobra 1930., Br. 77.840, ter na podstavi čl. 86. do vštevsega čl. 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910., odnosno njegovih sprememb in dopolnitev, prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem in izvršitev naslednjih del in dobav, za kar so bili odobreni naslednji proračuni: A) Zemeljska dela in priprava planuma, polaganje robnikov in regularnih nizkih sedmakov ter naprava valjanega asfalta na betonski odnosno makadamski podlogi na Resljevi, Gosposvetski, Celovški in Blei- vveisovi cesti..............Din 7,421.286 80 B) Zalivanje regularnega tlaka na Miklošičevi, Resljevi, Masarykovl, Gosposvetski in Celovški cesti z vročo bituminozno zmesjo ter zalivanje drobnega tlaka na Smartinski in Masarykovi cesti z asfaltno emulzijo . Din 552.880 80 Skupaj Din 7,974.167-60 Licitacija se vrši v zakonskem 30-dnev-nein roku v četrtek, dne 22. januarja 1931. ob enajstih v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba št. 5., Šolski drevored št. 2. Načrti in proračuni za razpisana dela so interesentom na vpogled med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada od dne 19. decembra 1930. dalje, oziroma se tamkaj lahko dobijo ofertni pripomočki proti plačilu Din 500-—. Ponudbe se morajo predložiti za vsa razpisana dela, in sicer v obliki popustov v procentih; ti popusti v procentih se morajo označiti za vsak pod točko A) in B) označeni znesek posebej. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-—, priloge pa s kolkom za Din 2-—, morajo ponudniki ali njih poobla-čenci izročiti na dan licitacije z označbo: »Ponudba za prevzem tlakovanja Resljeve, Gosposvetske, Celovške in Bleiweisove ceste ter zalivanja raznega kamenitega tlaka v Ljubljani od ponudnika N. N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ter telegrafske ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in specijalne pogoje, ter mora vložiti kavcijo: domačini Din 450.000-—, tuji državljani Din 900.000-— pri občinski blagajni v Ljubljani, Šolski drevored 2, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v 9mi slu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu. 0 položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnav! vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, ter potrdilo pristojne Zbornice za TOI o sposobnosti mora ponudnik odprte predložiti predsedniku licitacijske komisije obenem z zapečateno oferto. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Gradbeni gospodar si pridrži pravico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujane vsote, oziroma sme oddati posamezna dela, izkazana pod točko A) in B) tudi posamezno. Vsak ponudnik mora osla-ti v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 12. decembra 1930. Štev. 1335/30. 3043 Objava. G. dr. Marušič Drago, advokat v Ljubljani se je radi imenovanja za bana kralj, banske uprave Dravske banovine odpovedal na osnovi § 33/a adv. zak. izvrševanju advokature. Podpisana Advokatska komora je imenovala na temelju § 44/f adv. zak. za pre- vzemnika pisarne g. dr. Vovka Viktorja, advokata v Ljubljani. Advokatska komora v Ljubljani, dne 1 .decembra 1930. Razne objave Razid društva. »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Dupljah pri Tržiču s je dne 26. oktobra t. 1. iz različnih razlogov postovoljno raz-družilo. Štular Franc, s. r., bivši predsednik. Računski zaključek Delniške družbe pivovarne „UNI0N“ v Ljubljani za poslovno leto 1929/1930. imetje Račun bilance z dne 31. avgusta 1930. Dolg Din P Posestva Stroji 10,203.672 - Založni sodi 1,473.474 — Prevozni sodi 286.525 — Mobiljar ... 27.664 — Gostilniški inventar 62.614 — Orodje za natakanje steklenio . 205.956 Vozovi 92.040 - Vprežna živina 99.308 45 halogo 8.745.222 31 Dolžniki in garancije 18,772.752 81 Vrednostni papirji 1,109.351 — Gotovina v blagajni 164.896 38 61.602.579 95 Delniška glavnica................... Rezervni sklad Din 744.000* — Rez sklad za kritje dubioznih terjatev .............Din 475.000"— Kap. rez. sklad . Din 21.057.131-44 Upniki Nedvignjeua dividenda............... Donos dobička lanskega leta . Din 74.759"54 Dobiček za leto 1929/1930 . Din 2.713.615-45 Din 24,000.(1(10 22.276.131 12,529.862 8.211 2,788.374 61,602.579 95 9!) izguba. Račun dobička in izgube z dne 31. avgusta 1930. Dobiček. Din P Din P Račun sirovin 15,427.806 H7 Donos dobička lanskega leta . 74.759 54 Račun uprave Račun piva, kvasa in špirita . . 57,322.460 73, (vprega, mezde, plače, voznine ‘ 'v in stroški zalo^) 22.209.188 HO Račun davkov 14,942.259 21 N. Odpisi 10 l^obi^ek a........... 2,788.374 99 57,397.220 27 57,397.220 27 Ljubljana, dne 31. avgusta 1930. Pravilnost izvlečkov iz knjig potrjujeta: Za upravni svet: Preglednika: Josip Pogačnik a. r. Avgust Tosti s. r. Aleksander Korenini s. r. Joško Biber b. r. Objava. Po sklepu XXI. rednega občnega zbora z dne 5. decembra 1930. se bo izplačevala za kupon štev. 21 družbenih delnic dividenda za leto 1929/1930 v znesku Din 10’— in sicer počenši z dnem 30. decembra 1930. Dividendne kupone vnovči ali blagajna Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa blagajna Delniške družbe pivovarne “Union1* v Ljubljani proti predložitvi kupona. Upravni svet Delniike družbe pivovarne „Union“. Objava. Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union „Union“ v Ljubljani objavlja s tem, da se bodo pričele zamenjati počenši z dnem 27. decembra 1930 stare delnice proti novim in sicer tako, da se izroči vsakemu prinositelju plašča in talona ene stare delnice po Din 50‘— nominale, plašč ene nove delnice po Din 100*— nominale in nova kuponska pola s prvim kuponom štev. 21 za poslovno leto 1929/1930. Zamenjava delnic se bo Izvršila ali pri blagajni Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne „Union“ v Ljubljani. Upravni svet Delniike družbe pivovarne „Union“. Računski zaključek Delniške družbe združenih pivoyaren Žalec in Laško v Laškem za poslovno leto 1929/1930. Račun bilance z dne 30. septembra 1930. Din P Din P Posestva ........... Inventar............ 280.359 851.776 25 Delniška glavnioa ....... Upniki 2,000.000 3.576 96 Izguba: prenos od lanskega leta . . . Din 854.996 48 iz leta 1929/1930 . 16.445-25 871.441 73 2,003.576 98 2,003,576 98) Račun dobička in izgube z dne 30. septembra 1930. Din P Din p! Prenos izgube od lanskega leta Račun uprave Račun davkov Odpisi.......... • * * 854.996 9.560 1.153 5.731 48 75 50 Izguba: prenos od lanskega leta . . . Din 854.996*48 iz leta 19-29/1930 . 16.445-25 871.441 73 871.441 73 871.441 73j V Lilkem, dna 90. septembra 1930. Upravni svet Delniike druibe združenih ptrovaren Žalec in Laško v Laškem. Mali o Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmunj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priloiite znamko. 55 PREMOG 55 trboveljski, žlezijskl, angleški in koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d. S s. s. Miklošičeva 6 Telelon 28-20 Telefon 25-95 Operna klel Gledališka uL 2 Danes svete morske ribe kakor tudi pomni in piščanci, dnevno dobavljeni iz Hrvaške po zelo umerjenih reklamnih cenah. Prvo vratna dalmatinska vina, posebna letošnja specijaliteta črnine Kuč Din 11.—, čea ulico Din 10.— b Ib aitiBka« •grafe, ter vsa druga ključavničarska dela izvršuje v vseh ozirih solidno I. Slanovic ključavničarstva L|UBL|AIA. Ca jeva 2 Elektrotehnično podjetje Ivan Čeme Ljubljano 754 Sv. Petra nasip 55 Ako želite kupiti na obroke obrnite se na bETAJLIlIR TRGOVCEV r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. sod.) Cenj. občinstvu se priporoča za vsa kleparska, vodovodna in inštalacijska dela. Franc Bogel Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. dvorišče. Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa po- tiravlja najbolje Specialna mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14, nasproti Narodnega doma. (925) Kolesarji! Končala je sezona vožnje 1 Treba pa se je pripraviti na prihodnjo pcmlad. Zato dajte urediti svoja kolesa, da bodo z malimi stroški kakor noval Potrebno je, da se kolesa raz-deiejo. emajlirajo, po-niklajo, ležaji očistijo, s vazelino namažejo ter zopet sestavijo. Tudi »hranite jih lahko Čez zimo. Za vse to se priporoča največja eperi-jalna mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14. Brezkon-kurenčne eenel Točna in solidna postrežba I Oddam separirano sobo v Pra-žakovi ulici 11, II. desno. 927 Ustanovljeno L 1852. Teod. Kom Ljubljana Poljanska c. St. 8 (prej Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski in okrasi klepar. — I stalacija vodovodov tn central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave Milita lioist tapetnih in dekorater IU vhod Dvočakova ul. 8 dvorišče (TOnniesova biša) izvršuje vsa sss tapetniška dela Deske ni. vrsta, jelka, smreka, kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno franko meja via Po-stumla. Budali Zorč, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 763 Modroci iz afrika žime, močno blago, spodnji modroci, mreže in konjske opreme oddaje najceneje Alojz Vodišek, sedlarstvo In tapetništvo, Zagorje ob Savi, štev. 62. 885 VESTA 910 tovarniška zaloga vseh vrst šlvalnlii strojev. Zastopnik: I. Malnar, Ljubljana Praiakova 13. Bitjo se zastopniki za celo Slovenijo. Stavbno m pohiltssns alznrstao t parno sito FRAN S K A FA R Ljubljana, Rtmslca cest » tO Stalna zaloga modamoga pohištva tar amsrtkanskih pisarniških oprav V snegu! Damske galoše ........ 62*— Moške galo&e 77*— Damske anežke BO-— Damske snežke s baržunom „ Damske snežke popolnoma is kavčuga in s BB*— I2B*— MS'— Otroške gnožke — naprej Damske galoše St. 34, 35 in 36 po . .... Din 15*— ANT. KRISPER LJUBLJANA, Mestni trg 892 IŠČEM POZNANSTVO z elegantno in inteligentno damo v svrho Srehodov in sloven-e konverzacije. Prednost imajo dame do 25 leL Dopisi na upravo pod »Simpatičen«. SVETLO SOBO po možnosti v cen-trumu mesta išče privatna nameščenka. Po dnevi je v službi. Ponudbe pod »Zdrava soba«. REKLAMNI RISAR z večletno prakso v izdelovanju reklamnih risb se priporoča cenj. tvrdkam za naročila za risbe za Božič in Novo leto. Naslov pove u-prava. Gramolone Gramol. plošče v*®. gamo kvalitetno blago, iz zaloge pred 1. nov. 1830 oddaja PO STARIH CEMAH samo do 1. januarja 1931 (v nadrobni prodaji) GRAMOFON A. RASBERGER MiLloiiteva cesta 54 1 minuto od glav. kolodvora I Oblastna hranilnica mariborske oblasti v Mariboru naznanja tužno vest, da je član njenega upravnega odbora, gospod Mariin Gajšek veletrgovec in hišni posestnik v Mariboru danes nenadoma preminul. Pogreb bo v ponedeljek ob 15.30 iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. Naj bo vzornemu sodelavcu ohranjen časten spomin. Maribor, 13. decembra 1930. Upravni odbor - f -V- Ouida: Kneginja Zurova 12 Roman. »Spočetka seveda,« je dejal. »Vendar pa se človek na sme takih reči preobjesti. Sicer mu je, kakor bi bil v mlinu. Kaj pa FucbBia Coach, ali vam ugaja?« Vera je pomislila na svarilo lady Stoat in je samo odgovorila: »Meni se zdi lepa.« »Lepa je. Odbila je našega bratranca Mulla kakor kakšnega drvarja. In tako drugega za drugim. Mislim pa, da obstoja njena lepota zgolj v njeni polti. To sem rekel £e Dolly — pardon vaši materi.« Slišala je 2e neštetokrat, da je imenoval njeno mater samo po imenu Dolly, zato se je začudila, da se je danes opravičeval. »Moja mati jo občuduje, kaj ne?« je vprašala. Jura se je nasmehnil. »Vsaj tako pravi. Ženskam *o vedno všeč neveste, ki so po modi. To se lepo sliši. Vsi svečano izjavljajo, da je ml* Dawtry božanska, pri sebi pa si bržkone mislijo povsem drugače.« »Kdo Je mis Dawtry?< »Ah da, tega ne veste še. Kaj pa sploh veste o svetu? Zalibog pa se boste tudi vi vsega naučili. Strašno vas Je škoda. Saj poznate pregovor: Kdor za smolo prime —.< Pri teh besedah se je spomnila Corrčza. Za hip se je zamislila. »Čudno,« je zamrmrala. »Ravno to je hotel tudi on reči.« »Kdo, če smem vprašati?« »Markiz pl. Corrfeze.« Jura se je zasmejal. »Oj, vaš pevec,« je rekel. »V umetnosti je morda knez, toda on — pa markiz, ne gospodična 1« »On je markiz, — je izjavila odločno Vera. Jura se je zopet nasmehnil. Očitajoče ga je pogledala. Nato je vprašala: »Ali veste, kje je mama, lord Jura? Dolg čas mi je.« »Vendar morda ne zato, ker nečem priznati, da je Corrčze čistokrven knez. Tega bi mi bilo žal. Vaša mati je tam spodaj. Zdaj pa ne hodite k njej, motili bi jo.« Lady Dolly je stala tam »spodaj«, obdajal jo je krog gospodov kakor Fuchsijo Coach in je na vse pretege koketirala. Vera je to videla in oči so se ji zameglile. »Tedaj se odstranim,« je rekla. »Ona me ne bo pogrešala.« Vstala je, tedaj pa ji je zastavil pot Sergij Zurov, ki je slišal zadnje besede mimogrede. Prijazno se je smehljal. »Gospodična Herbertova,« je dejal, »ali se vam moja hiša zdi tako nezanimiva, da se hočete že ob desetih umakniti v svojo sobo? Smem poskusiti, gospodična, da vas malo raztresem? Ali ate že videli moje toplice,? Veste, mi Rusi, ki živimo sredi ledu in snega, silno ljubimo cvetlice —« Ponudil ji je laket in Vera je z obotavljanjem položila nanj končke svojih prstov. In tako sta šla skozi dvorane. Fuchsia Coach je snela roke z zatilnika in zastrmela. Lady Dolly je prebledela pod šminko, lady Stoat pa je smehljajoč se dvignila svoje kukalo. Knez Zurov se je nekako bal neporočenih žensk. Izogibal se jim je. Samo za prijateljico svoje sestre, za lepo, neodoljivo mis Fuchsijo Coach, je potrosil ogromnega denarja. Bil je visok postaven mož petintridesetih let, udan vsem mogočim strastem, vendar pa je bil sila privlačen in ljubezniv, kadar je hotel. Ko je zdaj z Vero pod pazduho korakal skozi dvorane, so bile oči vseh z občudovanjem in pozorno uprte vanje. Bil je to pravi pravcati zmagoslaven pohod, o katerem se Veri ni niti sanjalo. To je njene čare v kneževih očeh še stopnjevalo. »Iz tega bo nekaj,« je dejala Fuchsia Coach svojim dvorilcem. Govorila je brez zavisti. O Zurovu ni hotela nič slišati. Samo o tem je sanjala, kako bi postala angleška plemenitnica. Ubogega Mulla je odbila samo zato, ker je vedela, da je v slabih gmotnih razmerah. »Kaj pa pomaga, če sem markizka ali kneginja, če ne morem stanu primerno nastopati,« je dejala premišljeno materi, ko sta govorili o tem. »Sijajno dete!« je pomislil Zurov ob Verini strani. »Kakor bi ne bila hčerka lady Dolly.« Zanimala ga je, in ker je bil izvežban kavalir, je zvedel od nje vse, kar se mu je zdelo vredno vedeti, ko sta hodila skozi toplice. Toplice pa so bile zares izredno lepe. Japonske lilije in orhideje so bile prekrasne, toda knez ji ni bil všeč. Njegov pogled je bil hladen in drzen, oči rdeče, in vkljub dišečim cvetlicam je čutila puhteti žganje iz njega. Bil ji je zopern. Resno in molče je hodila z njim. Odgovarjala je na njegova vprašanja, toda neprestano je prežala na priliko, kako bi se rešila njegove družbe. Zurova, ki je bil vajen, da Ko je pozneje pristopil k njeni materi in sedel poleg nje na dolgi, široki naslanjač, se je smehljal. »Draga gospa, bil sem tako srečen, da sem se iz-prehajal z vašo ljubko hčerkico po svojih cvetličnjakih. Naročila mi je nekaj za vas. Rekla mi je, naj vam povem, da se je podala v svojo sobo. Lepa je, prav lepa, toda zdi se, da ji ni kmalu kaj všeč. Je to mlada, ponosna, kljubovalna gospodična. Ni bila posebno ljubezniva s menoj.« Mcscc damskih Mobultcv do 31. decembra Dnevno prihajajoče novosti po najnižjih reklamnih cenah l Državnim uradnicam i5% popust. o modnem salonu flfaneija §cfzZ ^Va/priznerne/le božično zn novoletno davilo 891 Kongresni žgg sf. S DNEVNO SVEŽE PRAŽENA : KAVA L-Z3LJBL-H) AN A '-vodnikov trg st. s. — OGLEDALA vseh vrat, velikosti ln oblik STEKLO zrcalno 6—3 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster Itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA Vil — Tele!. 23-43 ) ZAGREB CELOVŠKA 31 OSIJEK 3IIOIIC3IIOIICDIIC3IICDNC3IICDIIOIIC Štajerska jabolka mošanska prodaja Gospodarska zveza Ljubljana 905 311 CD 11011 CD 11 CD 11011 CD 11 CD 11 CD II CD 11C )) (( »V! * » S. i:: mttnnnitiuimutnntnnutnnnnnnnnnnnnt ELEKTRIČNE SVETUJ KE lustre In ampule za stanovaDja, moderne svetilke za dvorane, cerkve, pisarne, hotele itd., ročne in žepne svetike razne vrste in oblike, Elektr. likalnike, kuhalne, grelne in kosme- tiCne aparate, elektro- motorje za obrt in gospodarstvo, za šivalne In pletilne stroje 908 Telefon int. 2314 Vam nudi v veliki Izberi in inštalira Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) »ELEKTROINDUSTRIJA« VTt Ljubljana i:: nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn Papir za zavijan/e dobite po najnižji ceni pri naši upravi fjratiišZc šl. £ Hajnalla odpr. td. glasbil v Jugoslaviji Melnel & Herold tvomlca glasbil, gramofonov tn harmonik prodajalna podružnica MARIBOR ST. 113 daj« Vam lapo doma temeljiti pouk ▼ Igranju kakega Instrumenta potom pismenega tečaja. Zahtevajte takoj na& veliki tnzglatil kataloi. ki Vam di vsa pojasnila. I A. Gasiraun Ljubljana PreSernova ulica 41 Tvornlca dežnikov in solnč-nikov — Sprejemalo se popravila in preobleke Strojno podjetje R.WilImann, Ljubljana Slomškoma ul. 5 Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jaimeniki, krožno žage, nihalne žage, transmisijski deli. L MIKUS Ljubljana - Mestni trg 15 ft Telefon Stev. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo! Na veliko 1 „POPPAEA° Zavodi za Izdelovanje kozmetičnih preparatov LJUBLJANA, Dunajska cesfa 31 Zaradi opustitve prostega skladišča prodaja do konca tega meseca v svojih prostorih 80"/o parfumlrano kolinsko vodo za liter po 80- Din. e Za večje količine posebne cene. % Priporoča se gg. trgovcem in brivnicam ugodna prilika. 913 eeeeeeee•••eeeee«eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee f — eeeeee*eee»»eeeeeeee»eeeeee»eee*eee*eeeeeeeeeee eeeeeeee •eeeeeee eeeeeeee eeeeeee* •••••••• UHiH! -leeeeeo :::::: :::::: &VIRJI S Nojvečjn zaloga najmodernejših okvirjev vseh vrst. Izdelovnnje lesenih lestencev ter vsakovrstnih rezbarsklh ln pozlatarsklh del. — Izdeluje solidno in poceni tvrdka A. GdTZL, Ljubljana Dunajska cesta 17 895 ::::::::::::::::::::::: •eeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee :::::::: eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeee •eeeeeee eeeeeeee eeeeeeee •eeeeeee eeeeeeee •eeeeeee •eeeeeee •••eee*e •eeeeeee eeeeeeee eeeeeeee eeeeeeeeee- :::::::::::::::::::::: ::::::::::::::::::::::: ------------------- «ee< eeeeeee ■c*««*« !••••••••••••••••• BM« »eeeeeee eeeeeee« ••••eeeee«f*e***««*ee ••eeeeeeeee*eeeeeeeee ::::::::::::::::::::: Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! Fany Patilc, umetno koSarstvo Radovljica — Ljubljana, Hikiosiieva cesta st. ao Velika zaloga raznovrstnih košaric, galanterijskih predmetov in igrač Vam nudi možnost 687 najugodnejšega nakupa daril za Božič Ne sair.udite prilike in sl oglejte prvovrstne izdelke Kmetijska družba v Ljubljani |e ^avna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in šteie nad 380 kmet. podrnžnio in okrog 26.000članov. Člani plačaio na leto 40 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list TURJAŠKI TRG 3 VSAK KMET MORA BITI CLAN KMETIJSKE DRUŽBE »KMETOVALEC« Ta list iim nudi atrokuvni pouk In navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavila članom tudirazne kmetijske potrebščine J v*v Do 24. decembra 1.1. prodajam vso svojo zalogo blaga 50 do 40% ceneje, in sicer: 7777 kom. moških klobukov 4444 „ različne kožuhovine (U*) 3335 „ baret kape •J Din 2H naprej io 666 „ damskih klobukov Ne zamudite ugodne prilike, ki jo Vam nudi naša domača tvrdka w Ivanka Šmalc, Ljubljana Marijin trg 1 KLIŠEJE vse/i vrsJr -por 'falog rafij a/z-ctli risbah, i z if uje n aj s ali d n 9/še ki *£ a r*na ST*DEU HUB LIANA DALMATINOVA 13 4> m v N ov OSTI Dvokolesa tetaod 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega lipa nalboljših svetovnih lovam. Otroški vozički od nalpriprostelšega modela Izdelulelo se tudi po okusu naročnika. Šivalni strofl, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika Izbera nalnižfe cene. Prodala no obroke. Ceniki iranko. »TRIBUNA** F. B. Ltovarna dvokoles ln otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. \§