Št. 28 (16.373) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra v'-~si Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-7. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni _	p vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra
8 O V C-, '	1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri
1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla 'ko. Bil je edini tiskam panizanski DNEVNIK v za-
F" ■ Evropi.________________________________________________
HST-J. Montecchi6-TelQ10 7786300, fax040 772418 GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tel. 0481533382,fax0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______________
Internet: http/www.primorski.it/ e-moil: redakcija@phmod(i.it
15Q0 im	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
■ ** hi	Spedizione in abbonamento postale 45%
0,77 EVRA	Art 2, comma 20b, legge 66296 - filiale di Trieste
OLICH
S.R.L.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
SREDA, 3. FEBRUARJA 1999
Sedaj
jem
potezi
Mibsevic
Coua Vojko
Vest, da se bo mirovne konference o Kosovu v francoskem Rambouilletu udeležila tudi delegacija Osvobodilne vojske Kosova (UCK), je razveselila evropsko in ameriško diplomacijo, saj je sedaj popolnoma jasno, da se bodo mirovnih pogajanj udeležili vsi akte-riji kosovske drame. Prisotnost bojujočega se krila kosovskih Albancev pa bo gotovo povzročila dodatne zaplete. Socialistična stranka Srbije je pred dnevi nasprotovala morebitnim pogajanjem s »teroristi«. Se-šljevi radikalci pa so mnenja, da morajo biti pogajanja v Beogradu, ker je Kosovo notranjejugoslovanski problem, v katerega se tujina ne bi smela vmešavati. Slobodan Miloševič torej ne bo imel lahkega dela za sestavo svoje delegacije. Kot staremu lisjaku mu bo bržkone uspelo utišati Šešlja, a ga verjetno bolj skrbi sam potek konference.
Kontaktna skupina je jasno navedla, da se je morajo udeležiti najvišji predstavniki sprtih strani. Kosovski Albanci bodo bržkone to storili, težje bo za srbsko stran. Morda pa se bo Miloševič uklonil in se postavil na čelo jugoslovanske delegacije.
Miloševiča pa najbrž se najbolj skrbi, da kratkoročni načrt kontaktne skupine v bistvu odvzema Srbiji nadzorstvo nad Kosovom. Skoraj vso oblast bi delegirali vodiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bi lahko imenoval in zamenjal tako sodnike kot javne funkcionarje. To naj bi trajalo tri leta, kaj se bo zgodilo po tem roku, pa ni nobenemu jasno. 2e to pa bi za večino Srbov pomenilo izdajo »svetega Kosova«.
UCK je včeraj že sporočil, da naj bi po treh letih izvedb referendum o samoodločbi. To pa bi pomenilo secesijo Kosova, čemur nasprotuje vsa svetovna diplomacija, ki odločno podpira ozemeljsko celovitost ZR Jugoslavije. Kaj se bo torej izcimilo s konference v Franciji, je zelo težko napovedati, saj z izjemo Ibrahima Rugove nihče ni pripravljen na kompromis.
Da bi bila mera polna, so ZDA jasno povedale, da se bo morala tokrat Evropa odločneje angažirati tako pobtično kot vojaško. In tu bržkone tiči največja težava. Po bosansko-hercegov-skih izkušnjah je Evropa potitični in vojaški pritlikavec, saj je morala vojno v BiH zamrzniti Amerika s svojim Daytonskim sporazumom. Prej ati slej bo torej morala poseči tudi na Kosovu.
KOSOVO / ZADOVOLJSTVO V DIPLOMATSKIH KROGIH
Osvobodilna vojska Kosova pristala na mirovna pogajanja
Srbija še okleva, a bo bržkone tudi ono poslalo svojo delegacijo v Francijo
PRIŠTINA - Evropski in ameriški diplomati so si oddahnili, ko je včeraj Osvobodilna vojska Kosova (UCK) sporočila, da se bo prihodnjo soboto udeležila mirovne konference v Rambouilletu. Pred tem je namreč radikalni vodja in neke vrste predstavnik UCK Demaqi (na sliki AP) »odsvetoval« pogajanja. Tega mnenja pa ni bil albanski zunanji minister Milo, ki je poudaril, da bi odsotnost UCK prizadela njen ugled, medtem ko bi udeležba pomenila njegovo mednarodno priznanje. Delegacija kosovskih Albancev bo torej prisotna na mirovni konferenci. Kaj bo storila Srbija, ni še povsem jasno, saj so tu precejšnja razhajanja.
Na 9. strani
ITALIJA / SREČANJE MED PRODIJEM IN MARINIJEM
Še zadnji poskus za«sredinsko« Oljko
Ministrski predsednik D 'Alema ponuja desni opoziciji dialog o reformah
RIM - Današnje srečanjem med Romanom Prodijem in Francom Marini jem bo morda res zadnji poskus za oblikovanje skupne liste (Prodi-Ljudska stranka-giba-nje županov) za junijske evropske volitve. Možnosti za dogovor ni prav veliko, res pa je, da se z raznih strani vrstijo poskusi za taksno volilno koalicijo, ki ne bi dokončno razbila levosredinske Oljke ter Se posebno njene zmerne komponente.
Predsednik vlade Massimo D’Alema, ki pozorno spremlja predvolilne zdrahe v Oljki, je včeraj medtem po razmeroma dolgem Casu spet govoril o ustavnih reformah. Nekdanji predsednik dvodomne komisije za reforme, ki je propadla po zaslugi Silvia Berlusconija, meni, da bi lahko večina in opozicija nadaljevali vsaj prekinjeni dialog o federalizmu. Za to se zavzemata tudi predsednik senata Nicola Mancino in predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, od vedno velika zagovornika reform in dialoga med Oljko in Polom svoboščin.
Prve reakcije Pola svoboščin na predlog predsednika vlade niso ravno pozitivne. Marsikdo v desni sredini skuša namreč zaostriti politične odnose ter ustvariti pogoje za predčasne volitve, ki naj hi bile jeseni.
Na 12.strani
TRST / POMEMBNA POBUDA
Vodja LD Veltroni drevi na skupščini v Trebčah
TRST - Vsedržavni tajnik Levih demokratov Veltroni bo drevi gost javne skupščine v Ljudskem domu v Trebčah. To bo priložnost za soočenje o aktualnih političnih problemih,- od priprav na evropske volitve, do volilnega referenduma vse do bližnje izvolitve predsednika republike. Veltroni, ki ga bo predstavil pokrajinski tajnik LD
Spadaro, bo najbrž obravnaval tudi nekatera krajevna vprašanja, problem zakonske zaščite slovenske manjšine ter italijan-sko-slovenske odnose.
Trebče so v preteklosti že gostile vidne voditelje tedanje KPI. Mnogi se še živo spominjajo srečanja z Ber-linguerjem, velik uspeh pa je doživel tudi obisk Occhetta.
Na 4.strani
SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO
Zlato za H. Maierja in Kjusa!
Tretji za stotinko sekunde Knauss - Predstavili »Igre brez meja«
VAR, - Neverjetno! Takega razpleta, kot je bil vCeraj v Vailu, na svetovnih smučarskih prvenstvih še ni bilo. Avstriejc Hermanna Maier in Norvežan Lasse Kjus sta namreč z istim časom osvojila zlato kolajno, Avstrijec Hans Knauss pa se je z zaostankom le ene stotinke sekunde moral zadovoljiti z bronom. Najboljši od Italijanov je bil Ghedina (10.), od Slovencev pa BrezavSek (23.).
Danes bo v Vailu na sporedu žčnski superveleslalom, ki so ga v ponedeljek preložili zaradi slabega vremena.
VCeraj so v tem ameriškem kraju tudi predstavili kandidaturo »Iger brez meja«.
Na 13. strani
Italija popravila predvidevanja v programu stabilnosti
BRUSELJ - Italija je včeraj v Bruslju na osnovi dopolnjenih predvidevanj o gospodarski rasti in stroških finansiranja javnega dolga, s katerimi je popravila prvotne napovedi, zagotovila, da bo kljub nižji rasti BDP izpolnila cilje iz svojega triletnega pograma stabilnosti. Kot se je izvedelo, je popravljen program opravil prvi izpit v ekonom-sko-financnem odboru EU in da torej ne bo potreben dodatni javnofinančni manever.
Na 11. strani
Začetek Prešernovih dnevov v Kranju
KRANJ - V Kranju se je vCeraj zaCel mednarodni znanstveni simpozij Prešernovi dnevi, na katerem sodeluje veC kot 40 predavateljev pre-šernoslovcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, ZDA, Kanade, Rusije, Poljske, CeSke in BiH. Simpozij bo trajal do 5. februarja. Srečanje predstavlja uvod v počastitve Prešernovih jubilejev v letošnjem in prihodnjem letu. Slovesnosti ob začetku simpozija sta se udeležila tudi predsednik Milan KuCan in minister za kulturo Jožef SkolC.
Na 7. strani
Končno dogovor za obrat Sitip
TRST - SinoCi so dosegli okvirni dogovor glede tekstilnega obrata Sitip pri Orehu: tudi pod močnim pristiskom javnih upraviteljev so upniki dosedanjega lastništva znatno - gre za pet bank - popustili pri svojih zahtevah. Zmanjšanje dolgov je omogočilo nakup s strani podjetnika iz Tre viša.
Na 5. strani
O beguncih različna mnenja
TRST - Vprašanje beguncev je še vedno v žarišču kronike. Na srečanju z domačim prebivalstvom, ki ga je priredil rajonski svet, so se pri Fer-lugih opredelili proti nameravanemu (verjetno pa že propadlemu) načrtu, da bi uredili center za nelegalne priseljence v bližnji banovski vojašnici. Združenje Anolf - Brez meja je predstavilo svoje gledanje na to problematiko: potrebni so zbirni centri v sami Albaniji in Cmi gori, posodobiti je treba itabjanski birokratksi aparat in zakonodajo. Medtem so odkrili, kot se dogaja vsaki dan, veC nelegalnih pribežnikov in aretirali slovenskega in makedonskega tihotapca. Skupina vidnih predstavnikov je podpisala poziv javnosti v zvezi z vprašanjem beguncev.
Na 3. in na 4. strani
Obalna cesta usodna Šempolajcu
TRST - Na Obalni cesti je vCeraj zjutraj v prometni nesreči izgubil življenje 46-letni Boris SardoC iz Sempolaja. Peljal se je z motornim kolesom, ko je prišlo do silovitega trCenja z avtomobilom.
Na 4. strani
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA
DAN SLOVENSKE KULTURE
Boljunec, 6. februarja 1999 ob 20.30
v Občinskem gledališču France Prešeren
pod pokroviteljstvom Občine Dolina
Gorica, 7. februarja 1999 ob 16. uri
v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Vabljeni!
OGLEDALO
11111
*■
■ Mb
Nesmiselno floskanje po lužah stiske in malodušja
Ace Mermoua
Sam sebe večkrat sprašujem o lastnem pisanju in delu, čeprav gledam na delo kot eno izmed plasti življenja. Pisanje, tudi esejistično in umetniško, je konec koncev delo, ki mu danes ne vidim mesijanske a vre. Tako je tudi prav (vsaj zame). Glede svojega pisanja vem, da izražam mnenja in stališča, ki niso vnaprej merodajna. Takšne ambicije tudi nimam. Učinkovita ali neučinkovita so lahko le, če sprožijo v bralcih kak pomislek ali razmislek, kritiko ali odobravanje. Mnenja bralcev so nekaj, česar pisec ne obvlada. Ocene in misli drugih pomenijo svoboden pretok, ki ga avtor sproži, nikoli pa ne nadzoruje. Proizvod se oddalji od proizvajalca.
S svojim pisanjem sem v zadnjih letih sprožil marsikatero polemiko, predvsem z razmišljanji o multikulturnosti in o multietničnih načrtih. Seveda si tematike nisem izmislil, ampak sem se odzval na najrazličnejše teorije, ki jih je glede teh vprašanj v svetu veliko. Nekatera stališča so se mi zdela zanimiva tudi za naš prostor in za manjšino, čeprav tematike nisem želel omejiti le na vprašanje odnosov med Slovenci in Italijani. Takšno omejevanje bi bilo iz vseh vidikov že malce smešno. Svojega razmišljanja o vprašanju etnično mešanih družb nisem pojmoval kot razdiralnega. Pisal sem tudi o drugih manjšinskih problemih in vem, da sem marsikdaj zašel v ostrine, ki so se mi pozneje zdele pretirane. Kar je bilo napisano, ostane napisano, vendar ima ob precejšnji količini pisanja in besed pisec nekakšno »pravico« do napak. Trenutkom pesimizma pa se človek itak ne izogne. Slutim, da se bo bralec spraševal, čemu ta uvodna samoizpoved, ki je bolj za mojo osebno kot za splošno uporabo. Na vprašanje bom odgovoril.
V meni je prisotna dilema, do kolikšne mere je smotrno »napeti« določena razmišljanja oziroma kritike. Vedno sem zagovarjal kritiko, dvomim pa v koristnost kritike zaradi kritike, polemike zaradi polemike, jeze zaradi jeze. Včasih te zanese, vendar je vprašanje o kritiki, ki koristi ali pa le razdira odprto do vsakogar, ki se loteva takih poslov. V majhnem prostoru, kot je slovenska manjšina, odmevajo kritike in polemike ostreje, saj se potem vsi vidimo v kavarni, na prireditvi in drugje. To morda sploh ni bistveno ali najvažnejše. Korenina dileme je v dejstvu, da se naša skupnost globinsko spreminja, marsikatera kritika, ki jo izrečemo, pa obide to spreminjanje. Takrat postaneta pisanje in polemiziranje glas v domačem akvariju. Koristneje je opremiti kritiko z dejanskim stanjem stvari in je ne vokviriti v skupnost, ki je v resnici ni. Zdi se mi na primer neproduktivno kritično razgla-
bljati o slovenski šoli in pozabiti na dejanske podatke, ki ne kažejo le na manjše število vpisov, ampak tudi na to, da se spreminja sama narodna sestava otrok v vrtcih in osnovnih šolah. Vzemimo v roke katerokoli pisano in risano stran namenjeno šolam, ki se pojavlja v nedeljskih številkah PD in preberimo priimke otrok. Takoj nam bo jasno, da gre za vrsto mešanih zakonov ali celo za otroke iz čisto italijanskih družin. Takšna stvarnost zahteva ustrezme pedagoške oprijeme in nam obnenem onemogoča, da govorimo o slovenski šoli na enak način kot pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi leti. Isto velja za mnoga druga področja: od kulture, do gospodarstva in politike. Kritika torej izpostavlja vedenje o novih položajih in obenem iskanje rešitev, ki so za današnji čas in ne za včerajšnji. Iz tega razloga me ne plaši ostrina polemike, dvomim pa v smiselnost pisanja, ki razodeva neko globinsko razočaranja in stisko iz katere ni videti izhoda. V trenutku, ko je na primer Primorski dnevnik pričel objavljati najrazličnejše posege in pisma, se je nakopičilo veliko gradiva iz najrazličnejših področij, ki odraža, po mojem mnenju, preveč zamer, bolečin in včasih tudi into-lerance. Svoboda besede je zlata, vendar me določen negativen naboj plaši. S tem ne mislim na polemike na moj račun. Da bo jasno; pisci, kot je Boris Pahor, dosledno zagovarjajo svoja stališča in čeprav se večkrat z njimi ne strinjam, morda pa prav zato, delujejo name kot bralca, in verjetno tudi na druge, vzpodbujevalno, saj vabijo k razpravi. Tovrstno kritiko ocenjujem kot pozitivno kritiko. V nelagodje me spravljajo mnogi posegi, ki ne odražajo nestrinjanja, ampak izražajo stisko, kot da so spremembe, ki jih doživljamo prevelik zalogaj za našo moč. Vem, da je v naši manjšini marsikaj neustreznega, zastarelega, neuporabnega in tudi grdega. Veliko je tudi napak, vendar sta jamranje in jeza povsem neustrezno orodje. Kakšen smisel imajo polemike o zaščitnem zakonu, če obidejo resničnost, razmerja sil, različne volje in potrebe? Podobno velja za kulturo. Potrebni so predlogi o spremembah, vendar postanejo sterilni, če analitično ne izpo-
stavijo mej (na primer finančnih), ki jih ne moremo prekoračiti, obenem pa ne začrtajo tistih mentalitetnih in drugačnih zamejitev, ki bi jih bilo dobro in možno prekoračiti. Konec koncev ne razpolagamo le z natančno določenimi sredstvi, ampak tudi z določenim potencialom ljudi in moči. Marsikaj je treba na novo graditi, vendar izhodišče ne bo nikoli več isto, kot je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi in več leti. Tudi potrebe so se spremenile, nenazadnje pa se je spremenila volja ljudi. Tažko si mislimo, da bo danes kdo sodeloval nekje, kjer mu časopisi dopovedujejo, kako je tam gadje gnezdo. Denarja pa tudi ni toliko, da bi za ljubi kruhek požrl vsako krastačo. Dejstvo je, da več ljudi odhaja kot prihaja in to tudi zato, ker dajemo slutiti, da je pri raznih dejavnostih več sitnosti kot zadoščenja. Lahko razpravljamo o prenovi z negativnim nabojem? Morda bi bila tudi vloga naših medijev, da seznanjajo ljudi z realnimi težavami, a tudi s primerno zabeleženimi dosežki in ne le z nezadovoljstvom, ki jih povzročajo tako objektivne kot subejktivne težave.
S podobnimi problemi bi se srečali, ko bi pisali o gospodarstvu, organizacijah, krovnih in ne, o športu itd. Načelno zavračam krilatico: »kaj boste vi govorili nam, ki požrtvovalno delamo«. Prav tako pa mi je tuj negativni naboj, ki spremlja marsikateri trud in ni pozoren na uspehe in delo mnogih posameznikov in organizacij. Med tolikimi dejanji bo vendarle nekaj takih, ki si zaslužijo pohvalo! Glede pohval pa smo po slovensko skopi, ali pa nepravični, kar bi lahko dokazal s konkretnimi primeri. Vrnil bi se h kulturi. Navajati imen ni prijetno, vendar bi se kak Miha Obit zaslužil tudi pohvalo za svoje pore-vajanje slovenskih pesnikov v italijanščino, za svoje sodelovanje pri postaji Topolovo in pri drugih pobudah. Prav tako bi si zaslužil pohvalo kak drug kulturnik, gospodarstvenik in nenazadnje tudi kak politik ali občinski upravitelj. Prav pri Obitu je zanimivo, da si je zaslužil pozitivne ocene v italijanskem tisku, negativne ali malodušne v zamejskem. Omenil sem primer, ker lahko privede k pomisleku »Chi me lo fa fare?«. Slovenska kulturna delavka, pesnica in nekoč tudi politično aktivna gospa mi je jasno povedala, da globoko čuti slovenske korenine, problematično pa se ji zdi vzpostavljati odnose s konkretnimi slovenskimi političnimi organizacijami. Tu je že doživela svoja razočaranja. Brskati po »grdem« zamejstvu je lahko koristno, vendar do tiste mere, iz katere lahko najdeš pozitiven izhod. Ploskati po lužah stiske, malodušja in jeze se mi ne zdi smiselno, saj je edina korist v tem, da si umažeš čevlje.
GRADEC / SOJENJE TERORISTU, KI POŠILJAL PISEMSKE BOMBE
Fuchs je z žaljivkami izzval jezo sodnikov
Ob prihodu v dvorano je začel vzklikati BBA in žaliti bivšega kanclerja Franca Vranitzkega
Kormorani povzročajo veliko škodo
LJUBLJANA - Skoda, ki jo ribiškemu turizmu in zlasti ribogojnicam povzročajo ribojede ptice, predvsem kormorani, naj bi po nekaterih ocenah lani znašala približno 40 milijonov tolarjev, gospodarska škoda, povzročena s strani velikih zveri, pa naj bi leta 1998 dosegla 32 milijonov tolarjev.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je povedal, da je po zaščiti leta 1979 prišlo na celotnem območju Evrope do izjemnega porasta populacije kontinentalne podvrste velikega kormorana, zato je bil ta v Evropi leta 1997 umaknjen z liste zaščitenih vrst.
Kot opozarjajo ribiške družine in Zavod za ribištvo, ta ptica, ki je v Sloveniji zaščitena od leta 1993, na odprtih vodah in ribogojnicah v zadnjih desetih letih povzroča veliko škodo. O tem je bila seznanjena tudi vlada, ki je zadolžila obe pristojni ministrstvi, da pripravita skupni program ukrepov. Na osnovi te pobude je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) za sezono 1997/98 izdalo odločbo o plašilnih ukrepih in odstrelu 360 kormoranov, vendar so se lovci tej akciji uprli in ustrelili samo štiri ptice.
Po informacijah ribičev so se kormorani letos znova vrnili na prehranjevanje na slovenske ribolovne vode' in ribogojnice. Po zadnjem, sicer še nedokončnem štetju je bilo na prenočiščih prešteto 5760 kormoranov in 854 sivih čapelj. MOP je kmetijskemu ministrstvu posredovalo predlog, s katerim še zmanjšujejo dovoljeno število odstrela na vsega 300 ptic, zato je slednje posredovalo pripombe in pripravilo svoj predlog odločbe, ki pa kljub urgencam še ni bila izdana. Zato je kmetijsko ministrstvo zbova obširno seznanilo MOP s problematiko izvajanj zakona o izvajanju zakona o sladkovodnem ribištvu in o razmerah, ki so posledica zaščite ribojedih ptic v Sloveniji. Kot najuspešnejši ukrep so predlagali črtanje velikega kormorana iz uredbe o zavarovanju zaščitenih živalskih vrst.
Po besedah ministra Smrkolja analize kažejo, da se število napadov medveda, volka in risa v zadnjem obdobju povečuje. Ker te velike zveri poleg visoke gospodarske škode ogrožajo tudi človeka, sta resorni ministrstvi sprejeli odločitev o odstrelu petih risov in petih volkov. Do sedaj so ustrelili enega volka in eno volkuljo, ob ta sklep pa se je kritično obregnil MOP. (STA)
GRADEC - V avstrijskem Gradcu se je včeraj sodni proces proti domnevnemu izdelovalcu pisemskih bomb Franzu Fuchsu začel s škandalom.
49-letni Fuchs je v strogo nadzorovano sodno dvorano vstopil z besedami »Naj živi BBA (Baju-varska osvobodilna vojska)« ter izrekel žaljivke med drugim na račun nekdanjega avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega. Sodni proces so za tem prekinili, Fuchsa pa odpeljali nazaj v njegovo zaporniško celico. (STA/dpa)
49-letnemu Štajercu Franzu Fuchsu v obtožnici očitajo, da je »glava« številnih atentatov s pisemskimi in cevnimi bombami od decembra leta 1993 do 1996 v Avstriji. Prva pisemska bomba je eksplodirala decembra leta 1993, v naslednjih treh letih pa je sledilo več serij atentatov po vsej državi. Nekatere pismemske bombe so se pojavile celo v Nemčiji.
Ciljna skupina atentatorja oz. atentatorjev -Fuchs še vedno trdi, da je bil le »nepomemben kolešček« v Bajuvarski osvobodilni armiji (BBA), ki je prevzela očetovstvo atentatov - so bili pripadiki etničnih manjšin v Avstriji ter osebe, ki so se borile korekten odnos do tujcev (predvsem beguncev).
Višek terorističnega nasilja je bil krvav atentat februarja leta 1995 v Gornji Borti, ki je terjal življenje štirih mladih pripadnikov narodne skupnosti Romov na Gradiščanskem. Več oseb, med njimi tudi nekdanji dunajski župan Helmut Zilk, pa je bilo pri atentatih hudo ranjenih.
Med 16 mesecev trajajočem preiskovalnem priporu je obtoženec mdr. potrdil, da je Bajuvarska osvobodilna armija (BBA) izvedla tudi atentat na javno dvojezično šolo avgusta leta 1994 v Celovcu. Kot znano, so cevno bombo, postavljeno na vhodu v šolo, pravočasno odkrili, toda pri pregledu bombe na celovškem letališču je eksplodirala in enemu od policajev odtrgala obe roki. Pri bombi so našli pri-znavalno pismo do tedaj neznane »Bajuvarske osvobodilne armije«.
Fuchsa so varnostni organi odkrili po naključju oktobra leta 1996: pri neki prometni kontroli je hotel zbežati, ker je v avtu imel več bomb. Ko mu beg ni uspel, se je hotel razstreliti z bombami. Pri poskusu samomora mu je - kot policaju v Celovcu -odtrgalo obe roki, je pa preživel.
Državni tožilec Franza Fuchsa obtožuje štirikratnega umora pripadnikov Romov v Gornji Borti, šestkratnega poskusa umora (mdr. tudi v Celovcu), smrtnonosne telesne poškodbe v 21 primerih ter izsiljevanje države, da le-ta spremeni svojo politiko v škodo manjšin in tujih državljanov.
Sojenje Franzu Fuchsu bo po prvih napovedih trajalo približno mesec dni, v primeru obsodbe pa mora obtoženec računati z dosmrtno kaznjo v nekem psihiatričnem zaporu.	Ivan Lukan
ZAGORJE OB SAVI / V TOREK
Mladoletnik je z lovsko puško streljal na očeta
LJUBLJANA - Načelnik Urada kriminalistične službe Uprave Za notranje zadeve Ljubljana Marjan Erhatič je včeraj na izredni novinarski konferenci predstavil nekatera dejstva povezana z umorom, ki se je v torek zgodil v Zagorju ob Savi. Domnevnega storilca, mlajšega mladoletnika, starega 14 let, ki naj bi v stanovanju v Zagorju z lovsko puško streljal na očeta in ga pri tem smrtno ranil, so policisti kmalu po dejanju prijeli. Zoper osumljenega, ki doslej še ni bil obravnavan za hujša kazniva dejanja, so zaradi begosumnosti odredili pridržanje in bo priveden na zaslišanje preiskovalnemu sodniku v Ljubljani, ki je odredil še vrsto preiskovalnih dejanj.
Motiv tega dejanja še ni popolnoma razjasnjen, očitno pa je šlo
za spore v družini, je še dejal Erhatič.
Pokojni. 51-letni Jožef Božidar Rakih, je bil ustreljen s 16-kalibrsko lovsko puško, šibrovko, znamke Demi Block Her-stal, ki je njegova last in za katero ima ustrezno dovoljenje. Ustreljen pa je bil v zgornji del telesa.
Ogled dogodka sta vodila in v celoti opravila dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani in državni tožilec iz Ljubljane, sodelovali pa so še kriminalisti skupine za krvne delikte in mladoletniško prestopništvo UNZ Ljubljana in policisti trboveljske policijske postaje.
Domnevni storilec, ki naj bi bil sin žrtve, je po dejanju pobegnil. Policisti pa so ga po sproženi policijski akciji ob 15.40 uri, nekaj več kot eno uro po prejemu obvesth la, prijeli na avtobusni postaji v Zagorju ob Savi. (STA)
_______PRIBEŽNIKI / STALISCE_
Skupni dokument o priseljenstvu
Nasprotovanje uporabi posebnih sredstev - Ureditev zbirnih središč
Podpisani so resno zaskrbljeni, ker se v teh dneh v Trstu in v deželi širijo dejanja, ki pričajo o občutku nevarnosti med občani, opažati pa je tudi oblike neupravičenega paničarstva in grobe kriminalizacije tujih državljanov v Italiji. V sedanjem položaju gospodarske in družbene negotovosti ter ob dejanski navzočnosti kriminala (predvsem v velikih urbanih središčih) lahko pride do poenostavljanj in zahtev po uporabi posebnih sredstev. Slednja ne bi rešila problema varnosti občanov, temveč bi le prizadela pravice ljudi, ki se že itak nahajajo v težkih situacijah. Priseljeništva ni mogoče na noben način enačiti s kriminalom. Tako tolmačenje pomeni zgolj poe-stavitev ali pa tudi nekakšno opravičevanje širjenja kriminalnih organizacij, M ji sestavljajo tako Italijani kot tujci. Spomniti je treba, da je v Italiji razmerje med med tujci in avtohtonim prebivalstvom zelo nizko, če ga primerjamo z evropskim povprečjem. Tako imenovano »emergenčno stanje« zaradi priseljencev, in iracionalna klima, ki ga spremlja, kažeta očitno na težave, ki jih imata italijanska družba in politika pri obravnavanju družbenih in kulturnih sprememb, povezanih s spremembami v družbi, ki postaja vse bolj večetnična in večkulturna.
Italija je šele leta!998 sprejela zakon, ki se je resno lotil vprašanja priseljencev. Tisti zakon pa ima še številne pomanjkljivosti. Med te spada uravnavanje tako imenovanega priseljevanja zaradi dela, kar je predstavljalo temeljno oporo ilegalstvu. Tujcem je bil tak položaj vsiljeni, niso si ga sami izbrali. Prav v ilegali postane tujec šibek družbeni subjekt in kot tak rahel plen organiziranega kriminala in črnega hga.
Ilegalstvu se bo mogoče zoperstaviti s točnimi in jasnimi predpisi za vstop v državo. Ob skokovitem naraščanju črnega trga postaja neodložljiva potreba po ureditvi tudi tega vprašanja, in to tako za tujce kot za Italijane. To pa doslej ni bilo storjeno. Upravljanje priseljeništva pomeni, dejansko, dobiti ravnovesje med prihodom in sprejemom tujcev ter zatiranjem kriminalnega prometa s človeškim blagom. Uporaba posebnih sredstev za posplošen izgon vseh tujcev je iluzorična in zelo nevarna, ker potencialno škodi temeljnim demokratičnim principom Posebno nasprotujemo zamisli o tako imenovanemu županu-šerifu in uporabi vojske pri nadzoru meje.
Pač pa smatramo, da bi bila potrebna koordinacija sil javnega reda, predvideni po zakonu, da bi bil nadzor na teritoriju in ob meji bolj učinkovit. Uporaba emergen-čne logike bi po eni strani predstavljala poraz vsake resne politike o priseljencih, po drugi pa bi pripomogla k širjenju rasističnih občutkov. Take občutke umetno razširjajo tisti, ki označujejo prisotnost tujcev kot nevarnost za stabilnost države in celo za njeno kulturno identiteto. Take nestrpne manifestacije je treba premostiti z dejanji, ki naj po eni strani povečajo občutek varnosti občanov, po drugi pa naj zagotovijo tujcem njihove pravice. Le tako bo mogoče pozitivno vplivati na rast občutka kolektivne strpnosti in solidarnosti, ob spoštovanju principov demokratične ureditve in učinkovitim bojem proti širjenju kriminala.
Furlanija-Julijska krajina predstavlja enega od poglavitvih področij za prihod tujcev na schengensko območje. Tistim, ki prosijo za zatočišče, je treba zajamčiti to z ustavo in mednarodnimi konvencijami zajamčeno pravico. Zaradi tega je treba urediti primerne strukture za njihov sprejem. Zal, država tudi na tem področju zamuja.
Podpisniki smatramo, da bi bila potrebna ustanovitev koordinacijskega organa med javnimi upravami, sindikati in zainteresiranimi organizacijami, da bi izdelali program, na podlagi katerega bi skupno rešili najbolj nujne primere.
Sen. Fulvio Camerini, Valdi Catalano in renato Kneipp (CGIL), pokrajinsko vodstvo CISL, Luca Visentin in Alessan-dro Infanti (UIL), sindikat pohcistov SI-ULP, Luigi Dainotti (demokratično sodstvo), Gianfranco Schiavone in Elena Toncelli Benvenuto (Italijanski konzorcij za solidarnost), Igor Gabrovec (SKGZ), Igor Dolenc (Levi demokrati), Silvano Magnelli (občinski svetovalec LS), Roberto De Carli (občinski svetovalec (-Illyjeva lista), Igor Canciani (občinski svetovalec SKP), Raffaele Dovenna, Helga Pfeifer (SKP), Silvio Brani (ACLI), Michele Berti, Tullio Burzachecchi, Tati-ana Tomicic, Denis Lena (operaterji službe za tuje državljane ACLI-Caritas), Luca di Michiel (Mani teše), Marie Frače Maurin in Maria Rosa Cavallotti (Val-denška skupnost Trst), Francesca Zucca-ro (Združenje Senza confini - Brez meja), Veronika Martelanc (operaterka Italijanskega sveta za begunce).
ČEDAD / OBČNI ZBOR KD IVANA TRINKA
Naložba v normalne odnose z večino
Spodbuden obračun opravljenega dela - Poklon Trinku
ČEDAD - Če drži, da so občni zbori društev mimo vseh formalnosti lahko koristna priložnost za oceno letnega dela neke organizacije, potem gre občnemu zboru kulturnega društva, kakršno je Ivan Trinko, prisluhniti dovolj pozorno, da se razumeta njegov svojstveni položaj in poslanstvo. Kajti biti sredi Čedada morda bolj' kot kje drugje narekuje, poleg uveljavljenih oblik kulturnega dela, tudi potrebo po odprtem soočanju s širšim okoljem in kulturnim utripanjem sosedov.
Kdorkoli neposredno doživi čedajska kulturna dogajanja v loku enega leta, se lahko sooči z dejstvom, da bi bila mestna kulturna ponudba brez te slovenske postojanke bistveno skromnejša. Podatki o opravljenem delu zato navdajajo z zadovoljstvom, kajti občutek je, da je društvena dejavnost, ki nedvomno krepi samozavest slovenskih ljudi, tudi na splošno bolj opazna, sprejeta in cenjena v javnem življenju Čedada. To pa je investicija v razumevanje in normalno sprejemanje slovenske prisotnosti na območju, kjer je treba nadoknaditi veliko zamud.
Minula sezona KD Ivan Trinko je bila vsekakor uspešna, kar je izšlo tako iz poročila predsednika Marina Vertovca kot iz posegov prisotnih odbornikov in članov. Marino Vertovec je ob navajanju podatkov o dejavnosti v minuli sezoni izrazil oceno, da doseženi rezultati nare-
kujejo v glavnem nadaljevanje dela v dosedanji smeri. Zato bo društvo v okviru svoje razvejane dejavnosti tudi letos investiralo v stike s furlanskim svetom in v povezovanje beneške ter furlanske kulturne stvarnosti s posoško.
Ce hočemo vsaj v glavnih obrisih orisati letošnji program delovanja društva, ga lahko razdelimo v štiri, sicer med seboj povezane in soodvisne vsebinske sklope.
Prvo področje zadeva vrsto dejavnosti med Beneškimi Slovenci samimi, z organizacijo kulturnih večerov, konferenc, okroglih miz in drugih sličnih pobud, pri katerih bo društvo, tako kot doslej, sodelovalo tudi s sorodnimi organizacijami. Na programu je sodelovanje pri vseh pomembnejših
osrednjih beneških srečanjih in manifestacijah, društvo pa namerava tudi ustrezno zabeležiti 45-letnico smrti msgr. Ivana Trinka.
Druga vrsta načrtov je usmerjena k vzpostavljanju stikov in sodelovanju tako s furlanskim svetom kot s Posočjem, obnovitvi doslej uspešnih kulturnih gostovanj v Brdih, povezovanju s Slovenci na Tržaškem in Goriškem ter italijansko manjšino v Istri. V tem okviru se bodo ponovili nekateri uspešni ciklusi, med katerimi naj omenimo večere v znamenju gesla »Spoznajmo se-co-nosciamoci«.
Tretji sklop delovanja društva predstavlja založniška dejavnost, v okviru katere je letos predviden izid nakaterih novih publikacij. Poleg Trinko-vega koledarja gre ome-
niti predvsem pobude ob 45-letnici smrti msgr. Ivana Trinka, z izdajo CD plošče s koncerti Trinkove glasbe.
Nazadnje gre omeniti še redne tečaje slovenskega jezika in kulture ter dejavnost knjižnice, ki bo v tej sezoni najbrž dočakala tudi sodobnejšo računalniško ureditev.
Tu so skopo navedene le nekatere izmed pobud, kajti njihov seznam je preobširen, da bi jih vse naštevali. Načrti so ambiciozni, glede na izkušnjo pa je možno pričakovati, da bodo v pretežni meri tudi uresničeni. Občni zbor je vsekakor potrdil, da smo na začetku nove plodne sezone društva, kar potrjuje njegovo vraščenost v beneško in širšo čedaj-sko skupnost, (du)
Na fotografiji udeleženci občnega zbora
DOLINA / NA SEJI ŽUPANOV OBMEJiNIH OBČIN
TRST / DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Nov pristop k pobudam odprte meje
V novih razmerah je potrebna nova vsebina - Pristop nekaterih doslej odsotnih občin
Mitja Kosmina in Gaja Legend
Znani krmar govoril o svojem delu in perspektivah slovenskega jadraistva
TRST - Včeraj zjutraj je bilo na županstvu v Dolini srečanje županov ali njihovih predstavnikov občin Trst, Devin-Nabrežina, Dolina, Repentabor, Koper, Sežana, Hrpelje-Kozi-na, da bi se domenili o pobudah v sklopu manifestacije Odprte meje 1999.
Na seji, ki ji je predsedoval dolinski župan Boris Pangerc in katero je uvedel podžupan in odbornik za kulturo Aldo Stefančič, so prisotni ugotoviti, da je pobuda glede na drugačne sedanje okoliščine, zgubila na svojem prvotnem pomenu, za katerega je bila zamišljena leta 1981, in sicer približevati ljudji, ki jih je ločevala takratna politika nasprotujočih si blokov, zaradi česar potrebuje novih prijemov, ki jo bodo obenem tudi kvalificirali. Manifestacija bi lahko tudi postala turistično-kultur-na promocija, kar naj bi ugodno vplivalo na krajevno prebivalstvo tudi iz
gospodarskega vidika, lahko bi tudi bila anticipacija in priprava na evropsko integracijo.
Prisotni so pozitivno ocenili pristop' k pobudi treh novih občin, in sicer občine Trst, Sežana in Repentabor in se sporazume-
li za okvirni koledar spomladanske izvedbe manifestacij, ki bodo zadevale posamezne občine: 16. aprila (indikativni datum) svečana otvoritev manifestacij v kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani, 17. in 18. aprila Dolina -
Hrpelje-Kozina, 2. maja (indikativni datum) Trst -Repentabor - Sežana, 16. maja Devin Nabrežina -Komen in 23. maja Milje -Koper.
Na fotografiji (KRO-MA)Župani med sejo v Dolini
TRST - Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je bil tokrat posvečen uspehom slovenskega jadraistva. Gost DSI je bil namreč znani jadralec Mitja Kosmina (na sliki), ki se ga vsi spominjamo kot trikratnega zmagovalca na jesenski regati Barcolana v letih 1995, 1996 in 1997 z jadrnico Ga-ia Legend.
Mitja Kosmina je v DSI prišel v družbi dragega jadralca, Luča Fafangela, in kulturnega in družbenega delavca iz slovenske Istre, Milana Gregoriča, ki je uvedel večer s krajšo predstavitvijo razvoja jadraistva v Sloveniji. Današnja je že draga generacija slovenskih jadralcev, za vsestranski razvoj jadraistva pa ima nedvomno največjo zaslugo Mitjev oče, Janko Kosmina, ki je bil najprej tekmovalec, nato pa še organizator in snovalec številnih uspešnih projektov, pa tudi sponzor. Vsekakor se na raznih po-morskoh šolah izobražuje
okoli 1.500 dijakov in študentov, tako da ima Slovenija presežek pomorskih strokovnjakov.
Mitja Kosmina je moral na večeru v Peterlinovi dvorani odgovarjati na številna vprašanja sicer ne preveč številnega, a istočasno zelo zgovornega in radovednega občinstva. Tako so udeleženci večera marsikaj izvedeli o tehničnih značilnostih Gaie Legend, o načinu treniranja in o občutkih ob zmagi na treh Barcolanah. Verjetno je, bolj kot plovilo, važna posadka: vsak njen član, je dejal Kosmina, ima
svojo specifično vlogo, ki je ne zamenjuje z drugimi. Skipper-krmar ima zadnjo in odločilno besedo, s tem pa si tudi prevzame vso odgovornost. Pomembna je zlasti mentalna pripravljenost, saj v kritičnih trenutkih ni časa, da bi se prepiral ali posvetoval. Vsekakor, zmaga v tržaških vodah je pomenila za Kosmino posebno doživetje, zlasti ko je ob pristanku videl solze v očetovih očeh. S temi zmagami je Gaia Legend prispevala tudi k preobratu v slovenski miselnosti, saj so Slovenci začeli gledati na morje in pomorstvo z dragimi očmi.
Tudi Kosmina je poudaril velik razvoj slovenskega jadraistva, tako da je na slovenski obali okoli dvesto plovil. Slovenski jadralni klubi pripravijo na desetine pomorcev. V samo špico jadraistva se jih prebije le malo, le-ti pa so potem deležni vse podpore slovenskih podjetij. Zaradi tega ima slovensko jadralstvo perspektivno prihodnost, (iž)
POLITIKA / V LJUDSKEM DOMU
BEGUNCI / PREDLOG ZDRU2ENJA ANOLF
Veltroni drevi gost v Trebčah
»Dobrodošlico« tajnika Severne lige
Za Kosovaije zbirni centri ZN v Albaniji
Prenoviti zakon in premostiti birokratsko počasnost
Vsedržavni tajnik levih demokratov VValter Veltroni bo drevi gost javne skupSCine svoje stranke ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. To bo priložnost za soočenje o aktualnih političnih problemih, ki jih res ni malo, od priprav na junijske evropske volitve, do ljudskega referenduma vse do bližnje izvolitve predsednika republike. Veltroni, ki ga bo predstavil pokrajinski tajnik LD Stelio Spadaro, bo najbrž obravnaval tudi nekatera krajevna vprašanja, problem zakonske zaSCite slovenske manjšine ter italijansko-sloven-ske odnose.
Veltronijev obisk v naših krajih je dozorel pravzaprav v zadnjem trenutku. Organizatorji (sekcije LD za OpCine, Bane, Ferluge in TrebCe) so sprva načrtovale skupščino v openskem Prosvetnem domu, ki pa je bil za danes že predhodno zaseden, zato je odločitev padla na trebenski Ljudski dom. Trebče so v preteklosti že večkrat gostile vidne voditelje tedanje KPI. Mnogi se še živo spominjajo srečanja z Enricom Berlinguerjem, velik uspeh pa je doživel tudi obisk ustanovitelja DSL Achilleja Occhetta.
Veltroni, ki se bo srečal tudi z županom Riccardom Illyjem, si v tem Času zelo prizadeva za obnovitev ter oživitev delovanja levih demokratov. V ta namen je oblikoval pobudo »Sto sekcij«, ki ima za cilj prav oživitev strankinih sekcij in njihove vloge ne samo v stranki, a predvsem v družbeni stvarnosti. Tajnikova naloga je precej
Tajnik LD VValter Veltroni
zahtevna, saj so trenutno v bistvu v krizi vse stranke, v krizi pa je tudi, kot dokazuje vse nižja vo-
lilna udeležba, sama politika kot taka.
Skrajno neokusno »Dobrodošlico« Veltroniju je vCeraj dal tajnik Severne lige Fabrizio Belloni, ki uvodoma Cisto nespodobno ugotavlja, da sta bila svojcas gosta v Trebčah že Palmiro Togliatti in Enrico Berlinguer in to preden ju je zajela slabost. V tretje gre rado, pravi pregovor - meni Belloni -ki vsekakor upa, da se »perokba« ne bo uresničila. Od tod voščilo tajniku LD...
Liga povezuje Veltronijev obisk s problemom ilegalnih priseljencev. Belloni grozi: Ce jih ne bo ustavila država, jih bomo ustavili mi. Pri tem se očitno nanaša na »padan-ske izvidnice« na meji s Slovenijo.
Vprašanje ni, ali naj bodo meje propustne ali hermetično zaprte za begunce, pac pa kako urediti vprašanje begunstva, da ne bodo potrebni ljudje trpeli, kriminalci pa služili na njihov raCun. Organizacija Anolf - Prek meja je včeraj predstavila svoje gledanje na pereče vprašanje beguncev, iz katerega izstopata predvsem dva predloga. Na prvem mestu je ustanovitev zbirnih centrov za begunce s Kosova v Albaniji in Cmi gori, od koder naj zakonito prepeljejo v Italijo in druge evropske države tiste, ki imajo pravico do zatočišča. Na drugem vendar niC manj pomembnem mestu pa je zahteva po učinkoviti vladni politiki do pribežnikov. Ni veC sprejemljivo, da birok-
ratska počasnost in pomanjkanje sredstev spravljata v težave krajevne uprave in prebivalstvo, poleg v sedanjih pogojih nehumano ravnajo s pri-bežniki in jih dobesedno porivajo v roke kriminalnim organizacijam.
Predlog Anolfa je predstavil Lucio Gregoretti, ob katerem je bil tudi direktor deželne službe za preseljevanje Gianfranco Co-lonnello. Gregoretti je izhajal iz dejstva, da je lani predstavilo prošnjo za zatočišče 6.500 beguncev, pristojna komisija pa je vzela v pretres samo 2.500 prošenj in jih odobrila le 600. To kaže, da je kljub alarmizmu Italija na dnu evropske lestvice, saj je v istem obdobju v sosednji Švici zaprosilo za azil 41 tisoč tujcev, ne da bi se urejena alpska konfederacija pogreznila. Na dlani je, da osrednja rimska birokracija ni sposobna upravljati pojava tako pomembnih razsežnosti, za katerega bi torej morali biti pristojni nadzorni organi na krajevni ravni: v Trstu je lani zaprosilo za azil 700 oseb, dodelili so ga 353 beguncem, 14 pa v Gorici.
Za Gregorettija bilo treba preprečiti v sami Albaniji, da se z begunci ukvarjajo kriminalne organizacije, ki mastno služijo na njihov raCun. Tok beu-gincev naj bi upravljal Visoki komisariat Združenih narodov, ki bi moral ustanoviti in voditi zbirne centre, od koder bi upravičence razpošiljali po vseh evropskih državah. Italijanska vlada pa bi morala premostiti sedanjo birokratsko neučinkovitost, finančno pod-
preti krajevne ustanove, ki se stvarno spoprijemajo z begunci - lani je tržaška občina imela za 2 milijardi lir stroškov za vzdrževanje centra v naselju Sv. Sergija in drugih zbirališčih - pa tudi prispevek 35 tisoC lir dnevno za begunce bi morali dodeliti nekaj Časa veC, kot sedanjih 45 dni, glede na dejstvo, da komisije rabijo tudi 8 mese-
cev, da odgovorijo na njihovo prošnjo za azil, saj danes prepustijo po 45 dneh begunca samemu sebi in ni težko, da pade v roke kriminalcem.
Na koncu naj omenimo še, da je skupina vidnih predstavnikov strank, sindikatov in organizacij podpisala poglobljeni dokument o vprašanju odnosa do beguncev, ki ga objavljamo na drugem mestu.
OBČINA TRST / SPREMEMBA STATUTA
Ne zunajzakonskim zvezam
Skupščina zavrnila predlog svetovalca Oljke-LD Fabia Omera
Novi statut Občine Trst ne bo priznaval zakonitosti t.i. zunanjezakonskih družinskih zvez. Tako je predsi-noCnjim odločil občinski svet, ki je zavrnil predlog svetovalca Oljke-levih demokratov Fabia Omera. Njegovo stališče so podprli le nekateri zastopniki leve sredine (v glavnem levi demokrati), proti pa so, poleg predstavnikov Pola svoboščin in Severne lige, glasovali tudi svetovalci Ljudske stranke. V statutu torej ne bo mesta za neformalne (isto ali heteroseksualne) zveze, Omero pa ne namerava popustiti in bo s tem predlogom vztrajal ob drugi priložnosti.
Njegov predlog je v javnosti in med politiki sprožil različne ocene in različna mnenja. Med prvimi, ki je nastopil proti temu in to z dokaj nenavadno ostrino, je bil župan Riccardo Illy.
Omero je pri svojih prizadevanjih za legalizacijo zunajzakonskih zvez omenil tudi sklepe nekaterih občinskih uprav, posebno v Toskani in v Emiliji, ki so se pozitivno odzvale na predloge homoseksualcev ter njihove organizacije ARCI Gay.
Mestna skupščina se je ukvarjala tudi z upravljanjem športnega središča pri Sv.Ani (nogometni stadion Rocco in bodoCa športna palača), za katerega naj bi v bodoče skrbela ameriška družba Adrical. Tako se je pred nekaj tedni, ne brez polemik, odločil občinski svet, sedaj pa se je očitno nekaj zataknilo. Občina je Američanom zato postavila neke vrste ultimat: Ce do srede tega meseca ne bodo predložili pristojnim uradom vseh potrebnih dokumentov (in finančnih jamstev) bo Illyjeva uprava dokončno že sprejeti sklep.
Na Ferlugih proti centru
Prejšnji večer je na Ferlugih potekala javna skupščina, ki jo je sklical tretji rajonski svet: pristojen je sicer za Greto, Rojan in Barkovlje, pa tudi za Ferluge, ker so pod kraškim robom. Vas sicer gravitira na Bane in OpCine, in je zaradi tega predsednik sveta Lorenzo Giorgi (Nacionalno zavezništvo) povabil na sejo tudi predsednika sosednje vzhodnokraške skupščine Zorana Sosiča (Slovenska skupnost). Na dnevnem redu je bilo seveda vprašanje, ki zadnje Čase najbolj razburja javnost: ureditev centra za nelegalne tujce v ba-novski vojašnici.
Na srečanju, ki se je odvilo v vaški gostilni, se je zbralo večje število" domačinov, pa tudi prebivalcev sosednjih Banov. Povabljeni predsednik Sosič, ki je pobliže in od vsega zaCetka sledil zadevi, je orisal razvoj dogodkov in stališča proti ureditvi centra za priseljence v pričakovanju izgona. Razna nasprotna stališča imajo sicer različna izhodišča: mnenja vzhodnokraškega rajonskega sveta, banovskega vaškega odbora in odbora za zaščito OpCin ter posredno tudi Banov kažejo zaznavne razlike pri interpretaciji dogajanj in drugačne ostrine do problema beguncev, vendar jih druži skupno zavračanje sklepa o ureditvi centra, ne da bi se soočili z domačim prebivalstvom.
Spregovoril je tudi rajonski svetovalec Aleksander Furlan, za katerega je treba vprašanje beguncev reševati predvsem v krajih, od koder ti ljudje bežijo: to bi morala biti naloga politikov, ki bi morali posredovati predvsem za pomiritev in razvoj območij, s katerih ljudje bežijo. Za Furlana rešitev problema ni torej v nasprotovanju nesrečnim osebam, ki pribežijo, paC pa v ustvarjanju pogojev, da ostanejo doma, kar bo nedvomno cenejše in učinkovitejše kot nastanitev velikega števila tujcev v majhnih kraških zaselkih.
NOVICE
Danes po TV Koper o Sloveniji in širitvi EU
Tema drevišnje oddaje »Meridiani« po TV Koper (od 21. do 22. ure) bo vprašanje Slovenije in širitve Evropske unije na Vzhod. Oddajo vodi Maurizio Bekar, v studiu pa bosta sodelovala poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli in predsednik študijskega centra »Dialoghi Europei« Giorgio Rossetti. Po telefonu bodo posegli Roberto Anto-nione, predsednik deželnega odbora Furlanije-Julij-ske krajine, Luigi Calhgaris, evropski parlamentarec ter Roberto Speciale, poročevalec v evropskem parlamentu za pridružitev Slovenije k EU (Slovenija je prav v ponedeljek postala pridružena Članica EU). Oddajo bodo ponovih jutri ob 17. uri.
Spremembe na progi 33 in C
Zaradi del v Ul. Campanelle (od mosta nad bivšo železniško progo do Ul. Ventura) bo z današnjim dnem prišlo tudi do sprememb na avtobusnih progah 33 in C. Avtobusi na progi 33 bodo vozili samo do ploščadi pred mostom, na progi C pa bodo takole vozili: Trg Goldoni... Reška cesta, Ul. Patrizio, ploščad pred mostom nad bivšo železniško progo, Reška cesta, državna cesta 202, končna postaja Campanelle, državna cesta 202, Altura (po isti poti bo avtobus vozil tudi v obratno smer, torej od Altu-re do Trga Goldoni). Istočasno bodo uvedli avtobusno službo od Ul. Campanelle (šola Galvani) do državne ceste 202, Reške ceste in Larga Pestalozzi ter obratno. Z jutrišnjim dnem pa bodo nekoliko spremeniti tudi postaje avtobusa na progi št. 8 v Ul. Baiamonti: postaja ob hišni št. 68 bo postala stalna, ukinjena bo postaja pred št. 64, pred št. 52 pa bodo uvedli novo postajo skupaj z avtobusom na progi št. 1. Morebitna druga pojasnila nudijo na zeleni številki 167-016675.
OBALNA CESTA / V SILOVITEM TRČENJU
Motociklist iz Šempotaja ob življenje
Obalna cesta je bila vCeraj usodna 46-letnemu Borisu SardoCu iz Sempo-laja, ki je zaradi težkih poškodb umrl med prevozom v bolnišnico.
Nesreča s tragičnimi posledicami se je pripetila že zjutraj, nekaj minut po 8. uri, približno kilometer daleC od hotela Maximilian’s. SardoC je bil s svojim motornim kolesom namenjen proti Sesljanu, ko je prišlo do silovitega Čelnega trčenja z avtomobilom audi, ki ga je upravljal 51-letni zdravnik Romano Blarzino iz TolmeCa. Takoj je bilo jasno, da je SardoC huje poškodovan. Prav tedaj je pripeljala mimo izvidnica cestne policije, agenti so bili takoj ob njem in mu po svojih močeh tudi skušati pomagati. Zatem je prihitelo tudi osebje službe 118, ki je zaprosilo za poseg helikopterja, vendar je bil ves trud zaman, SardoC je izdihnil med potjo.
Izvide o prometni nesreči je opravila prometna policija, ki skuša tudi ugotoviti, kako je prišlo do trčenja. Kaže namreč, da je Blarzino nenadoma izgubil nadzor nad volanom in ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, tako da se trčenju ne on ne SardoC nista mogla izogniti.
Boris SardoC je prebival v Sempo-laju, kjer so ga poznali kot človeka zelo dobrega srca, ki svoje pomoči ni nikoli
odrekel. Rad je zahajal tudi na razne kulturne in druge prireditve. Dokončal je trgovsko, bil je tudi zelo nadarjen za šah, v mladih letih se je zanj navduševal, veliko je tudi bral. Drugače pa je Živel precej osamljeno, po smrti staršev je prebival sam, zaposlen je bil v nekem hotelu. Bil je tudi zelo občutljiv, posebno pa je bil navezan na živali, skrbel je zanje, tudi doma jih je imel veliko.
Novi prihodi beguncev
Kronika je tudi vCeraj zabeležila vsakodnevno »kapljanje« nelegalnih beguncev prek meje. Na železniški postaji je policija odkrila skupinico štirih Kosovarjev in dveh državljanov Bangladeša: priznali so, da so mejo prečkali peš pri Bazovici. Policija jih bo izgnala nazaj v Slovenijo.
Prejšnji veCer so karabinjerji aretirali v Dolini makedonskega državljana: v terenskem vozilu z nemško registracijo je peljal pet sonarodnjakov, ki so nelegalno prečkali mejo. Makedonca, ki je imel ponarejene dokumente, so pred Časom izgnali iz Italije, na njegov raCun pa je sodstvo iz Pescare izdalo zaporni nalog, zato so ga tokrat aretirali, nelegalne pribežnike pa so izgnali.
Skupino dveh Makedoncev in dveh Kosovarjev so odkrili pri Vidmu v avtomobilu slovenskega državljana, ki so ga nemudoma aretirati, ker je vodil nelegalne prehode meje. Sile javnega reda in sodstvo so vedno očitno bolj odločni pri pregonu in strogem kaznovanju kriminalcev, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi prek meje.
Jutri o kolesarski stezi v Glinščici
V avditoriju Lloyd Adriatica (Laigo hneri 1) bo združenje »Amid della Terra« jutri ob 17.30 priredilo srečanje na temo »Kolesarska steza in pešpot v GlinšCid: razdstimo si misli«. Srečanja se bodo med drugimi udeležiti pokrajinski odbornik za okolje Giutio Marini, dolinski župan Boris Pangerc, tržaška občinska odbornica za teritorialno načrtovanje Ondina Bardi izzi in odgovorni za teritorialni sektor združenja »Amid della Terra« Giovanni Ceiner.
GOSPODARSTVO / $ POSREDOVANJEM KRAJEVNIH USTANOV
KRIŽ / OBČNI ZBOR DRUŠTVA
Dogovor v zadnjem trenutku rešil Sitip
Kupec je dosegel popust - Zagotovili200 delovnih mest
Mladi obnavljajo dejavnost Vesne
Niko Sirk je zapustil predsedniško mesto
Na tržaški prefekturi so včeraj popoldne končno dosegli sporazum, ki zagotavlja obstoj tekstilnega obrata Sitip. Krizo so premostili v zadnjem trenutku pred katastrofalnim stečajem in zaprtjem s posredovanjem prefekta Micheleja De Feisa, tržaškega in miljskega Zupana Riccarda Illyja in Roberta Dipiazze in deželnega odbornika za industrijo Sergia Dressija: obrat bo kupil podjetnik iz Trevisa Parodi, ki je ostal edini zaiteresirani za prevzem obrata pri Orehu. Na drugi strani mize so bili zastopniki dosedanjega lastništva, skupine Pezzoli iz Bergama, predvsem pa predstavniki upnikov, t.j. petih bank, pri katerih je lastništvo bilo zadolženo. Prav javni upravitelji so moCno pritisnili na upnike, da bi pristali na sprejemljiv kompromis glede primanjkljaja, ki ga je nakopičil Sitip: okrog 15 milijard lir. V igri je bilo do zadnjega 1, 5 milijard lir razlike med ponudbo in tistim, kar je bilo prejemljivo za Parodijaa. Kaze, da so štiri banke popustile pri znatnem delu svojih kreditov, medtem ko je tukajšnja CRT bila bolj toga, ker so se krediti nanašali na javne prispevke Frie.
Vsekakor so vCeraj okvirno določili vse finančne odnose in se zmenili, da bodo dogovor podpisali najpozneje do prihodnjega 15. februarja.
Mimo ekonomskih plati dogovora je pomembno, da sporazum zagotavlja delo približno 200 od dosedanjih 270 uslužbencev in to po dveletni krizi, ko je Ze kazalo, da ni več nobene perspektive za rešitev tekstilne tovarne. Glede točnega Števila zaposlenih se bo sedaj začelo pogajanje s sindikati. -
Servisna listina za vse rekreatorije
Na tržaškem županstvu so vCeraj predstavili javnosti listino servisov,'ki jih občinski rekreatoriji nudijo mladim »odjemalcem«. Glavno besedo je na tiskovni konferenci imela odbornica za šolstvo Maria Tere-sa Poropat.
Servisno listino so natisnili v 800 izvodih. Publikacija vsebuje vse potrebne informacije o dejavnosti in o zgodovini rek-reatorijev ter tudi o poletnih centrih, ki jih prirejajo v teh strukturah. V občini je trenutno vsega skupaj 13 rekreatorijev, ki so v glavnem v mestu in v
ožji okolici, medtem ko so strukture na Krasu v glavnem zaprli. Predstavnica občinske uprave je na predstavitvi izpostavila zlasti pomen poletnih centrov, za obiskovanje katerih morajo otroci sicer plačati, medtem ko so rekreatoriji popolnoma brezplačni. V njih se odvija pestra športna dejavnost; v zadnjem Času pa predvajajo tudi filme, ponekod pa imajo tudi računalnike.
Rekreatoriji so posebnost tržaške družbene stvarnosti. Občina skuša sedaj pritegniti v njihovo delovanje tudi družine.
__________ŠTUDIJA / ITALIJANSKA DRUŽBA FIZIKOV__________
Študij fizike omogoča hitro zaposlitev
Več kot polovica diplomiranih leta 1997že zaposlenih - Največja težava: dolg študij
Zaposlitev je gotovo eno od najbolj kočljivih vprašanj, s katerimi se mora soočiti mlad človek. Mnogi univerzitetni študentje še dolgo let po diplomi zaman iščejo delo. Pomagajo si pac, kot morejo: z začasnimi zaposlitvami ali z delom na področjih, ki nimajo nobenega opravka z njihovo izobrazbo. V zadnjih letih se je ne-delovni položaj mladih še poslabšal, saj so najbolj ranljiv in najmanj zaščiten člen v zaposlitveni verigi.
Kljub takamu splošnemu stanju pa obstajajo poklici, v katerih dobi mlad človek delovno mesto relativno hitro. Eno teh je poklic fizika.
Ne gre sicer za klasično podobo fizika, tistega, ki opravlja raznorazne
poiskuse v eksperimentalnih laboratoriji, temveč za njegovo bolj domaCo in praktično inaCico.
Anketa, ki jo je leta 1997 izvedla Italijanska družba fizikov, prinaša namreč dobre novice za tiste dijake, ki se nameravajo vpisati na fakultete za fiziko. Iz podatkov izhaja, da ima 50 odstotkov diplomiranih na teh fakultetah že stalno zaposlitev, 34 odstotkov jih je začasno zaposlenih, le 8 odstotkov anketiranih pa je odgovorilo, da še Čaka na zaposhtev. Ta odstotek se je s Časom moCno razblinil, o čemer zgovorno priča dejstvo, da so bili vsi diplomiranci, ki so dokončali univerzitetni študij leta 1993, štiri leta kasneje zaposleni.
Zaposlitvene perspektive fizikov
so se v obdobju 1993-96 izboljšale, in to kljub zmanjšanju števila profesorjev fizike na italijanskih šolah in univerzah. Fizikom odpirajo sedaj svoja vrata razni industrijski sektorji, poleg tega je zaznati tudi porast zanimanja za fizike v upravnem, finančnem in zdravstvenem sektorju. Na teh področjih je zaposlenih že 55 odstotkov vseh diplomiranih fizikov.
Vsaka svetla plat pa ima svojo senčno stran. To velja tudi za fizike. Po mnenju Italijanske družbe fizikov je to Cas, ki je potreben študentu fizike, preden študij dokonCa. Uradno traja univerzitetni študij fizike štiri leta, samo eni tretjini vpisanih pa uspe diplomirati v manj kot šestih letih.
Minili sta dve leti, odkar si je skupina Križanov prevzela nalogo, da po več letih popolne neorganiziranosti spet obnovi delovanje KD Vesna. Bil je v bistvu izziv maloštevilne skupine vaščanov, ki niso hoteli sprejeti nastalega stanja in ki so vedno pojmovali kulturno društvo kot neločljiv element vaške stvarnosti. Vse pa ni steklo po zaželjenih načrtih.
To je bilo jasno razvidno iz predsedniškega poročila, ki ga je Niko Sirk podal na nedeljskem obenem zboru društva v domu Alberta Sirka. Dolgoletna neorganiziranost je namreč neizbežno ustvarila precejšnjo mero nerodnosti, okornosti in počasnosti pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Dolgoletno kulturno zatišje pa ni ohromilo le delovanja društvenega odbora, naCelo je tudi ostale vaščane, ki so ravnodušno spremljali hiranje vasi predvsem na kulturnem in gospodarskem področju. Križanov je tudi iz dneva v dan manj, veC je italijansko govorečih priseljencev, hišna poslopja pa se iz-praznjujejo. Osamljenost je nadomestila brezbrižnost, vas pa postopoma izgublja svoje bistvene značilnosti: narodnostno identiteto, dinamizem ter tipično kriško živahnost in veselje.
Kljub težavam pa je Vesna lani uspešno izpeljala veC pobud, ki dokazujejo, da so Križani še sposobni pripraviti marsikaj zanimega in kulturno bogatega, če le hoCejo in se potrudijo.
Tako je novi odbor, ki je bil okrepljen z izključno novimi silami, skoraj dokončno že izdelal zanimive in predvsem uresničljive programe. Ob tem je dosedanji predsednik napovedal, da zapušča predsedniško mesto, z ostalimi odborniki pa bo še naprej doloval v korist društva.
Ena primarnih nalog, ki Čakajo novi odbor, je najprej usposobitev društvenih prostorv (potrebno bo zato okrepiti upravni odbor Sirkovega doma), ki odločilno po-gujejo vsakšno dejanvo-st; razen popravila ogrevanja so na dlani še zelo zahtevni administrativni predpisi, ki bodo verjetno terjali precejšnje finančne vloge. Društvo samo jim gotovo ne bo kos, raCuna pa zato na podporo krovnih organizacij in tudi vaščanov, ki so mu doslej vedno priskočili na pomoč.
Tajniško poročilo Kati Košute je predvsem pokazalo, da je delo društva slonelo predvsem na delovanju mo-
škega in dekliškega pevskega zbora, katerima se je leta 1997 pridružil še otroški. Pobud je bilo sicer veC, nekatere pa so bile pomanjkljive, dejavnost pa je kljub temu le stekla. V letošnjem programu je predvsem praznovanje 30. obletnice moškega zbora, že 21. t.m. pa bo društvo gostilo gledališko skupino iz Beneške Slovenije. Tajnica je spregovorila tudi o nalogah novega odbora, ki bo moral predvsem bolje koordinirati celotno delovanje društva.
Blagajniškemu poročilu in poročilu nadzornega odbora, ki je delo dosedanjega odbora pozitivno ocenil, je sledila razprava. V njej so elani iznesli razne predloge za boljše delovanje društva. Občnemu zboru je predsedovala SoCa Košuta Hafner, odprl pa ga je nastop otroškega zbora Vesna, (a.s.)
Na sliki (FOTO KROMA): Na nedeljskem obenem zboru so tudi zaceli akcijo včlanjevanja v KD Vesna.
Štirje koncerti nenavadne glasbe
Glasba sosednjih krajev bo v ospredju pobude, ki jo prireja zadruga Pošto delle fragole v istoimenskem baru v okviru nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu. V petek, 5. februarja bodo predstavili godbo na pihala iz istrskega Zazida, ki bo zaigrala svoje tradicionalno glasbo: to bo prvič, da bodo nastopili izven običajnega okvira vaških praznikov. Naslednji petek, 12. februarja bo skupina Deca Debilane iz Ljubljane predstavila svoj noise-destruction-theatre, medtem ko bo 19. februarja na vrsti ženevski duo Otolithen s svojim eksperimentalnim jazzom. Petkov ciklus se bo zaključil 26. februarja z balkansko salso grupe Balkan Bababu Cirkus Orchestra. Vsi koncerti se bodo zaceli ob 21.30.
Prekop grobov na Opčinah
Zupan javlja, da se bodo Od 15. februarja dalje bodo na pokopališču na Opčinah - stari del - zaceli prekopi navadnih grobov na I. in III. polju. Izkopi posmrtnih ostankov zadevajo pokojne, ki so pokopani na I. polju v vrstah 2, 3, 4, 5 in 6 ter deloma v 7. vrsti. Na III. polju pa so zapadli grobovi od 2. do 11. vrste.
Kdor želi ohraniti posmrtne ostanke svojcev in poskrbeti za njihov prekop na drugo mesto, se lahko zglasi v uradu za okoliška pokopališča pri Sv. Ani v Istrski ulici št. 206 tel. 040811374 ali 0337-535864, po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka od 14. do 15. ure. Rok za prijavo zapade 12. februarja 1999.
Nagrobna znamenja je treba odstraniti do 12. februarja 1999. Po tem datumu bo Uprava odredila odstranitev in odvoz vseh preostalih nagrobnikov.
Uspešen potek Festivala mladosti in glasbe na Opčinah
V nedeljo, 31. januarja, je na Opčinah potekal Festival mladosti in glasbe. Priredil ga je odbor za slovensko mladinsko pastoralo ob priliki Don Bo-scovega praznika, k organizaciji pa so pristopili še skupina Shalom, Slovenski kulturni klub in Mladi v odkrivanju skupnih poti s pomočjo Finž-garjevega doma, Marijanišča ter openske in repentabrske župnije.
Dopoldne je bila v openski župnijski cerkvi sv. Jerneja mladinska maša, ki se je je udeležilo veliko število ljudi in na kateri je s petjem sodelovala glasbena
skupina Metulji z Rakovnika pri Ljubljani. Po skupnem kosilu se je spored nadaljeval v dvorani Finžgarjevega doma z nastopom raznih glasbenih skupin in pevcev: nastopili so skupina Metulji, Enrico Lapel, Martina Krapež, Andrejka Možina, Aljoša Saksida, Martina Feri in Paolo Bembi ter skupini Keine Name in Kraški ovCarji. Nastopu je sledil razgovor med-poslušalci in glasbeniki, zatem pa je v večernih urah bil koncert glasbe-no-vokalne skupine Mladost Pesem Prijateljstvo iz Ljubljane, kateri je sledil še ples z ansamblom Kraški ovčarji.
NOVICE
Nagrajevanje študentov bo v četrtek, 18. februarja
Mesec dni po pobudi »Le giomate del tuo futuro« (dnevi tvoje prihodnosti) bo odbornik za šport, kulturo in prosti Cas Fabio Scoccimarro nagradil študente, ki so se v okviru dvodnevne pobude na Pomorski postaji se posebej izkazali. Nagrajevanje bo Četrtek, 18. februarja (in ne danes, kot je bilo predhodno najavljeno), na sedežu Pokrajine Trst (Trg Vittorio Veneto 4, H. nadstropje). Prizanje bodo podelili tudi dobitnikom prvega glasbenega festivala na šolah, ki je bil v okviru iste pobude.
Danes tekmovanje za Cankarjevo priznanje
V prostorih liceja Franceta Prešerna pri Sv. Ivanu se bo danes ob 15. uri zaCelo letošnjo tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki ga prirejata Slavistično društvo Slovenije in Zavod za šolstvo Republike Slovenije, v zamejstvu pa ga koordinira Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Tekmovanja se udeležujejo dijaki zadnjih razredov nižjih srednjih šol in višješolci. -
Zasedanje o kmetijskem in turističnem razvoju Krasa
Na pomorski postaji se bo popoldne ob 15.30 začel studijski dan o Kmečkem turizmu in o ruralnem turizmu za razvoj Krasa na Tržaškem. Prireja ga Podjetje za turistično promocijo iz Trsta. Spregovorili bodo številni izvedenci za turistične pobude na podeželju, razpravo pa bo povzel deželni odbornik za trgovino in turizem Sergio Dressi.
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina sklicuje danes, 3. februarja 1999
ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih
REDNI OBČNI ZBOR
Na dnevnem redu: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava, poročilo nadzornega
Vabljeni!
odbora, volitve novega odbora in razno.
	
VCERAJ-DANES	KINO
Danes, SREDA,
3.	februarja 1999
BLAŽ
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.13 - Dolžina dneva 9.49 - Luna vzide ob 20.25 in zatone ob 8.55
Jutri, ČETRTEK,
4.	februarja 1999
ANDREJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6 stopinj, zraCni tlak 1027 mb ustaljen, veter 10 km na uro severo-zahodnik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Beatrice Lo Presti, Marco Azzopardo, Martina Fabian, Pierfran-cesco Schak.
Umrli so: 83-letni Fran-cesco Sabadin, 101-letna Amalia Mamich, 75-letna Nella Stancich, 76-letna Rosina Glavina, 71-letna Lucia Mezzaroba, 57-letni Flavio Zottar, 40-letna Li-viana Braini, 81-letna Al-da De Gravisi, 85-letna Maria Marc, 68-letni Naza-rio Franza, 80-letna Maria Declich, 65-letni Luciano Purinani, 94-letna Maria Sebeglia, 89-letna Giulia Rusig, 89-letni Bruno Ai-za, 75-letna Vera Crisma-ni, 86-letna Carmela Stefančič, 84-letna Anna Franza, 74-letni Tullio Bergamo.
I ' LEKARNE
Od ponedeljka, 1. februarja, do sobote, 6. februarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124).
Sesljan (tel. 040 208334)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 040 208334)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928)
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
ARISTON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Amori & in-cantesimi« i. N. Kidman, S. Bullock, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 15.40,
17.20,	18.55, 20.35, 22.15 »Z la formica«, risani film.
EKCELSIOR AZZURRA -
16.00,	18.00, 20.00, 22.00 »Central do Brasil«, r. Wal-ter Salles.
AMBASCIATORI -15.45, 18.45, 21.45, »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Ronin« r. John Frankenheimer, i. Robert De Niro, Jean Reno.
NAZIONALE 2 - 17.40, 19.50, 22.10 »Lost in Space -Perduti nello spazio«, i. Wil-liam Hurt, Gary Oldman, Mimi Rogers.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Conflit-to di interessi«, r. Robert Alt-man, i. Kenneth Branagh, Robert Duvall.
NAZIONALE 4 -16.30 »La gabbianella e il gatto«, risani film; 19.45, 22.00 »Nemico pubbbco«, r. Tony Scott, i. G. Hackman, W. Smith.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tutti i giochi di Selene«, Prepovedano mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Paparazzi«, i. Diego Abatantuono, Christin De Sica, Massimo Boldi.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Tango«, i. Angel Sola, Cecilia Narova.
J PRIREDITVE
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG prireja dan slovenske kulture 5. februarja 1999 ob 20. uri, v Kulturnem domu v Ric-manjih. Sodelujejo: otroški vrtec iz Ricmanj, učenci GOS Ivan Trinko Zamejski, in MePZ F. Venturini.
SLOVENSKI KULTURNI
KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 6. februarja, ob 18.30, na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na
sporedu bo odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov ter recital literarnih prispevkov mladih, ki so se udeležili natečaja. Komisija bo nagradila zmagovalce natečajev, publika pa bo volila posebej. Vljudno vabljeni vsi!
SKD TABOR in SREDNJA SOLA SREČKA KOSOVELA - Prosvetni dom OpCine: Ob dnevu kulture in 100-letnici smrti pesnika Dragotina Ketteja, v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri »ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ...« (D. Kette). Nastopajo dijaki srednje šole S. Kosovela, mladi SKD Tabor, na pianolo igra Aljoša Starc, in MoPZ Tabor pod vodstvom A. Sluge. Izbor in režija Olga Lupine.
KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI in COS
MARA SAMSA prirejata dan slovenske kulture 7. februarja 1999, ob 17. uri v Domu Antona Ukmarja-Mi-ra. Sodeluje otroški vrtec iz Ricmanj, uCenci COS Mara Samsa, dekliška pevska skupina Valentin Vodnik. Priložnostno misel bo podala Matejka Grgič.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO ob dnevu
slovenske kulture v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3. Na prireditvi bodo podelili priznanja XXIV. natečaja Mladi
oder in nagrade XXVII. literarnega natečaja Mladike. Slavnostni govornik bo zamejski pisatelj Rafko Dolhar. Nastopil bo pianist Stefano Artesi iz razreda prof. Mojce SiškoviC z dvema skladbama C. Saint Saensa.
GLASBENA MATICA
TRST - 4. abonmajski koncert - v torek, 9. februarja, ob
20.30	v Deutscher Hilfsve-rein, Ul. Coroneo 15: Duo Dunja Lukan, sopran in Marko Ozbic, klavir. Na sporedu: Smareglia, Merku, Viozzi, Wolf, Visnoviz, Mahler. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. februarja 1999 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo dneva slovenske kulture. Priložnostni govor bo imel televizijski novinar Marij Cuk, recitirala bo prof. Irena Žerjal, glasbo pa bo ponudil duo kitar Elisa Komar in Andrej Močilnik, gojenca glasbene šole Marij Kogoj, iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni!
H3 OBVESTILA
SKD VALENTIN VODNIK sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, danes, 3. februarja 1999, v društvenih prostorih, ob 20. mi v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju. Na dnevnem redu: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Vabljeni!
PRIMOTOR KLUB sklicuje občni zbor danes, 3. februarja ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Petaros v Borštu.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo sestanek z vaškimi pustnimi odbori danes, 3. februarja ob 20.30 v domu Brdina na Opčinah.
LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE bo potekal v prostorih MarijanišCa do 3. marca vsako sredo ob 20.30. Vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje prof. Erike Košuta PLANINARJENJE PO OTOKU REUMON, jutri, 4. februarja 1999, v Gregorčičevi dvorani. Začetek ob 20.30.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS - Celica Zgonik - vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo jutri, 4. februarja ob 20. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu.
SKD PRIMORSKO sporoča, da brošuro, ki je izšla ob 100-letnici društva, dobite v Tržaški knjigami.
SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabi v petek, 5. februarja, na okroglo mizo z naslovom RAZLIČNI POGLEDI NA ZAŠČITNI ZAKON. Ugledna gosta bosta Miloš Budin in Peter Močnik. Začetek ob 20.30.
KRIŠKI PRIPRAVLJALNI ODBOR vabi vaščane na javno skupščino o bodočnosti Ljudskega doma v Križu, ki bo v petek, 5. februarja, ob
17.30	v domu. Navzoči bodo tudi predstavniki LD in nepremičninske družbe.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - v petek, 5. februarja ob 20. mi bo srečanje z ALENKO REBULA ob izidu knjige Globine, ki so nas rodile - zgodnje otroštvo v otroku in odraslem.
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni, občni zbor, ki bo v petek, 5. februarja t.l. ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini.
PD SLOVENEC Boršt-Za-brežec vabi na ogled razstave BORSTANSKA NARODNA NOSA. Otvoritev bo v petek, 5. februarja 1999 ob
20.30	v Srenjski hiši v Borštu. Spored: predstavitev knjige Marte Košuta »Tržaška noša in njena vezenina« s prikazom diapozitivov noš in nastop Zenske vokalne skupine Sau-rinke iz slovenske Istre. Razstava bo odprta v soboto, 6. februarja od 17. do 20. ure, v nedeljo, 7. februarja od 15. do 20. me in v ponedeljek, 8. februarja od 17. do 20. me. Narodne noše so izdelale domaCe ženske pod mentorstvom gospe Marte Košuta.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST
vabi vse otroke na obisk jame v BrišCikih, v soboto, 6. februarja 1999. Zbirališče na Trgu Oberdan, ob 14.45. Prijavite se na tel. št. 040-360324. Obenem obvešCa, da bo pustni ples za otroke, v soboto, 13.2.99 na sedežu TPK Sirena, od 14. do 18. me.
SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul.
S.	Nicolo 27/A, obvešCa, da bo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri, tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred mašo.
MAJENCA DOLINA v
sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
DEFILE PUSTNIH MASK bo v petek, 12. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijavnice so na razpolago v bam Prosvetnega doma na Opčinah. Prijavite se lahko do Četrtka, 11. februarja. Čakajo vas bogate nagrade!
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. mo).
a SOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 8. februarja 1999, ob 18. uri na podružnici -Canestrinijeva ploščad, 7 -izredni roditeljski sestanek za manj uspešne dijake.
jS____________IZLETI
KSST (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZIMO-VANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz, apartma, smučarska karta, žm na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ce se hoCeš nam pridružiti, poklici Cimprej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.30 do 18.30) ali pokliči Katjo na tel. 040220525/03478520187 (v popoldanskih mah).
SK BRDINA organizba v nedeljo, 7. februarja avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah, danes, 3. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. Št. 040-212859 in 040-299573.
SPREJEM ŠTUDIJSKIH IN POKLICNIH CURRICULUM0V ZA DODELITEV NALOGA PART TIME VZGOJITEUA - KOORDINATORJA IN DVEH VZGOJITELJEV - ANIMATORJEV PRI SOCIALNI SLUŽBI OBČIN DEVIN IN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTAB0R
Rok za predstavitev predvidene dokumentacije zapade ob
12. uri dne 12. februarja 1999
Dodatne informacije je mogoče dobiti v Občinskem Uradu za Socialno Skrbstvo, Nabrežina 102 - (tel. 040-2017372)
Jadranka in Alan nista vec sama,
odslej jima bo delala družbo mala
Dana
Njenega prihoda se vsi veselimo in ji v življenju veliko sreče želimo vsi domači
Dobrodošla
Dana
Mami Jadranki in oCetu Alanu iskreno Čestita
kolektiv NTKB
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
prirejata dne 11. februarja t. 1. izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje in informacije na Kmečki zvezi, tel. 040-362941 in Kmetijski zadrugi, tel. 040-8990111.
E3 ČESTITKE
Čeprav se nam ne zdi, MIRKO TUL danes 60 let slavi. Iz srca mu čestitamo in želimo še mnogo mnogo zdravih in veselih let, žena Gina ter otroka Franka in Marko. Pridružujejo se tašča Emilija in svak Fabio z družino.
Danes slavi svojo 90-let-nico g. Rožka Uršič iz Barkovelj. Vse najboljše in še vehko sončnih dni ji želi iz vsega srca Barkovljansko društvo.
Danes slavi v Mackoljah MIRKO TUL svoj okrogli rojstni dan. Se mnogo srečnih in veselih dni mu iz srca želijo Ema, Vittorio in vsi elani SKD Primorsko.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
ZNANA GORIŠKA gostilna išče vajenca natakarja/vajenko natakarico. Tel. 0481/82117.
NUDIM nego starejši osebi 24 na 24 s 15- dnevno menjavo. Tel. 0038667-31229, od 18. do 20. me.
PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, 3. nad., z dvigalom, balkon. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-412549.
IŠČEM DELO pri varstvu starejše osebe. Tel. 040-281266 od 10. do 15. me.
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC - Ana in Sabina - vabi na pustno večerjo, v soboto, 13. februarja od 20. me dalje. Zaplesali se boste ob glasbi muzikantov iz Doline. Rezervacije na telefon 040-229168 od 4. februarja dalje. Maske zaželjene.
FIAT 126, letnik 73, v zelo dobrem stanju, prodajam za 800.000 lir. Tel. št. 040-220796 v večernih mah ali pustiti sporočilo na tel. tajnici.
CITROEN AX, letnik ’90 prodam. Tel. 040-228519 po 15. uri.
PRODAM pekarno-slašCiCamo v središču mesta z dobro klientelo. Tel. 040-327222.
FARMA KRALJIC, Pre-beneg 99, prodaja eno leto stare kokoši, vsak dan od
15.30	do 17. ure. Tel. 040-232577.
PRODAJAM tri pare otroških smuCi dobre znamke. Tel. 040-231560.
VDOVA, zanesljiva, vešča gospodinja išče delo. Oglasite se na tel. št. 00386-61-73784.
NAŠLI SMO Črnega mladega psa na Opčinah. Lastnik naj poklice na tel. št. 040-212013 ali 040-213701.
KMEČKO POMOČ v vrtu in malem vinogradu potrebujem občasno, enkrat-dvakrat tedensko. Tel. ob večernih urah na št. 0481-390788.
PRODAM Fiat 500 S, 900 kpb., letnik ’97, bele barve, kataliziran, za 9 milijonov
Ib. Tel. na št. 040-370209 v jutranjih mah.
PRODAM kombi Wolk-swagen, letnik ’80, v dobrem stanju. Tel. št. 040-54026 po 20. uri.
OPEL CORSA, 1400 Šport, letnik ’93, 85.000 km prodam. Tel. 0335-5268055.
SMUČARSKE ČEVLJE Alpina št. 5 in pol, Alpina št. 6, San Marco št. 12 in pol ugodno prodam. Začetnikom podarim smučarske Čevlje Alpina št. 5 in Tecni-ca št. 9. Tel. 0481-82087 v veCemem Času.
NUJNO ISCEM delo pri varstvu starejših oseb, obok in pri gospodinjskih opravilih, ne v nočnih urah. Tel. št. 771769 od 12.30 do 14. me in od 20. do 21.30.
PRIVATNIK nujno kupi stanovanje, približno 50 kv. m., v dobrem stanju, zračno in svetlo, primerno za starejšo osebo, po možnosti na območju Rojana, Grete, Kontovela ali Proseka. Tel. 040-828189 ali 0347-4138222.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
KMEČKI TURIZEM pri Kukukovih v Doberdobu je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140.
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvha Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898.
V MEDJEV7ASI je osmica pri Borisu.
PRISPEVKI
Ob 3. obletnici smrti se-sbe Božene daruje brat Miloš 100.000 Ib za slivensko cerkev.
V spomin na Lojzija Bukavca daruje Drago Cibic
50.000	Ib za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
3. 2. 1996	3. 2. 1999
Bolečina je kot smrt, ne moremo se ji izogniti.
Tri leta so minila odkar si nas zapustila, a si vsak benutek z nami
Božena
Tvoj Iztok, Elvis in Jasna
Še posebno se te bomo spomnili v slivenski cerkvi v nedeljo, 7. t. m. ob 10.30.
Slivno, 3. februarja 1999
Kmečka zveza izreka občuteno sožalje svojemu odborniku Radovanu Semcu, družini in svojcem ob izgubi drage mame Marije
Ob izgubi drage none Marije se žalovanju pridružujejo
Goran, Vlasta, Fabio, Tjaša in Marija
Ob smrti drage Marije Škabar vd. Semec izreka iskreno sožalje družinama Semec in Šuligoj
SKD Vigred
t
Dne 19. januarja 1999 nas je zapustil naš dragi oCe
Milan
Ambrožič
Za njim žalujejo zena Jolanda, sinova Silvan in
Igor, hci Nadja, brata
Mirko n Pepi ter sestra Dora z družinami
Pogreb bo na Barki v soboto, 6. februarja, ob 14. uri.
Trst, 3. februarja 1999
t
V Gospodu je mirno zaspala naša ljubljena
Marija Marc Froncova
Od pokojnice se bomo poslovili v bazovski cerkvi po odhodu iz Ul. Costalunga, jutri, v četrtek, 4. februarja 1999, ob 12.20.
NeCaki Magda z družino, Sander, Marta, Magda in Rudi z družinama ter svakinja Zdenka
Zbogom teta. Barbara, Marjan
Bazovica, Gropada, 3. februarja 1999
Zadnji pozdrav teti Mariji
Emi
t
Zapustila nas je naša draga
Carmela Štefančič vd. Purger
Pogreb bo jutri, v četrtek, 4. februarja 1999, ob 12. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči sin Egidio z ženo Marijo, sestra Stefania z družino, vnuka Giorgio in Massimo ter ostali sorodniki
Trst, 3. februarja 1999
• Žalovanju se pridružujejo svakinja Pieri-na ter nečakinji Modra in Sonja z družinama
Pevci MoPZ Vesna sočustvujejo z Egidijem ob smrti drage mame Carmele.
Ob boleči izgubi ma me in tašče Marije Ska bar vd. Semec izreka so pevkama Darki in Dani ci občuteno sožalje
Cerkveni pevski zbor Sempolaj

MEDNARODNI ZNANSTVENI SIMPOZIJ
PREDSTAVITEV V GRADU KHISLSTEIN
Začetek Prešernovih dnevov v Kranju
Predsednik Milan Kučan nagovoril udeležence
Izšla je francosko slovenska izdaja Prešernovih pesmi
V gorenjski metropoli se je vCeraj začel mednarodni znanstveni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju. Na simpoziju sodeluje približno 40 predavateljev prešemoslovcev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, ZDA, Kanade, Rusije, Poljske, Češke in BiH, trajal bo do 5. februarja, zaznamuje pa 150-letnico pesnikove smrti. Srečanje sta pripravila odbor pod vodstvom akademika Borisa Paternuja in mestna občina Kranj, pomeni pa tudi uvod v počastitve pomembnih Prešernovih jubilejev v letošnjem in prihodnjem letu.
Slovesnosti ob začetku simpozija so se poleg kranjskega župana Mohorja Bogataja udeležili predsednik države Milan Kučan, minister za kulturo Jožef Školč, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, akademik Ciril Zlobec, predstavniki slovenske zamejske kulture iz Italije in Avstrije in drugi gosti. Dr. Boris Paternu je v pozdravni besedi poudaril tudi, da je zdaj čas, da Kranj Prešernu da tisto, česar mu ni dal za pesnikovega življenja.
Predsednik Kučan je v nagovoru izpostavil, da sta slovenska narodna ideja in še posebej slovenski nacionalni program po svoji naravi in ves čas svoje rasti povezana z veliko imeni slovenskega literarnega ustvarjanja, med katerimi morda bolj od drugih izstopajo Trubar, Prešeren, Levstik, Cankar in Kocbek. Spontani vseljudski izbor Zdravljice za nacionalno in državno himno pa je prav Prešerna postavil za simbol te naravne zgodovinske povezanosti. Prešeren je z umetniško besedo prebujal slovensko politično zavest kot del dozorevanja slovenske nacionalne identitete. Prešeren je na stežaj odprl vrata slovenskega duha; na stežaj jih je z nepredstavljivo genialnostjo odprl tudi jeziku, da je odtlej v slovenščini mogoče izraziti tudi zadnje intimno izpovedne in filozofske odtenke.
Govornik je povzel razvoj recepcije Prešerna pri Slovencih. Trije Dolenjci - Stritar, Jurčič in
Levstik so ga leta 1866 povzdignili s patetično metaforo, da bomo na sodni dan pri večnem tehtanju narodov lahko s ponosom in brez skrbi na svojo skodelico postavili samo Prešerna, pa bo odtehtal vse drugo. Eden njegovih sodobnikov je v letu njegove smrti zapisal, da so pesnikovi verzi strnitev celotne evropske omike, povrhu pa svobodnega duha. Za Otona Supančiča je bil Prešeren kot plamen pred novimi in novimi rodovi "strelcev" za slovensko prihodnost, duhovno, politično, umetniško in kakrš-
nokoli drugo, "kot bog pred Izraelci", zagotovo pa v trenutkih, ko gre za slovenski biti ali ne biti.
Prešeren ni bil besedujoč narodnjak, ni bil nekritični pristaš utopij niti se ni bal samozavestno odgovarjati na izzive svojega evropskega časa s spoznanji, izkušnjo in hotenji svojega slovenskega naroda. "Drugače od tistega zamujenega duha, ki živi tudi med nami in ki v skupni Evropi vidi konec nacionalnih držav, " je bil kritičen Kučan. Morda je prav Prešeren odgovor, zakaj se Slovenci tudi o najbolj občutljivih političnih vprašanjih najodmevneje in najbolj prepoznavno izrazimo prav na način literature. Obletnice, kakršna je
stopetdesetletnica Prešernove smrti letos, same po sebi pravzaprav ne pomenijo prav veliko. So pa polne obletnice dodatna spodbuda za pogovor z njegovo besedo in mislijo, je menil predsednik države.
Udeleženci simpozija, večinoma univerzitetni profesorji in znanstveniki različnih strok, bodo na novo osvetlili Prešernovo osebnost in delo, pa tudi njegov čas, prostor in takratno kulturo, opozarjajo pripravljale! in menijo, da srečanje lahko poimenujemo za neke vrste enciklopedičen simpozij; sodelujejo nacionalna literarna zgodovina s primerjalno književnostjo in literarno teorijo, zgodovina, pravo, zgodovina likovnih umetnosti, etnologija, arheologija, urbanizem, muzejska stroka.
Težišče je v literarnem prešer-noslovju, kjer je pričakovati vrsto novih, pogledov; verjetno tudi različnih, saj v pripravljalnem odboru simpozija omenjajo, da je bila pri izbiri predavateljev in tem "v znatni meri uveljavljena želja po srečanju metodološko in ideološko različnih predstavnikov literarne vede na Slovenskem". Poseben niz predavanj je posvečen odkrivanju Prešernove poti v druge jezike in kulture -nemško, italijansko, angloame-riško, rusko, češko, slovaško in druge. Ta tematika je vezana na zbirko Prešernova pot v svet, ki že in naj tudi v prihodnje v dvojezičnih knjižnih izdajah sistematično predstavi Prešerna v tujih jezikih. Pobudo za zbirko je dal akademik Paternu, urednika zbirke sta prof. France Pibernik in prof. Franc Drolc, gmotno omogoča zbirko Mestna občina Kranj. Doslej sta že izšli nemška in italijanska izdaja; glavni prevajalec prve je bil dr. Klaus De-tlef Olof, druge pa Giorgio De-pangher. Francosko izdajo so pravkar natisnili, angleška pa se pripravlja. Knjige spremljajo esejistične predstavitve pesnika, ki so jih doslej napisali akademik Boris Paternu, prof. dr. Marija Pirjevec in prof. dr. Andrej Capuder. (STA)
V gradu Khislstein v Kranju so v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 150-letnice smrti Franceta Prešerna predstavili tretjo knjigo iz zbirke Prešernova pot v svet, dvojezičnih izdaj pesmi najpomembnejšega slovenskega pesnika, ki nastajajo v založništvu Mestne občine Kranj in Mohorjeve založbe iz Celovca. Po nemškem in italijanskem prevodu je tako pred nami francoski prevod izbranih Prešernovih pesmi. Ob tej priložnosti je Pošta Slovenije predstavila priložnostno znamko, ovitek in priložnostni žig, posvečeni Prešernu. Na znamki, nastali na pobudo kranjske občine, je Prešernov portret, ki je delo Božidarja Jakca, oblikoval jo je Edi Berk, natisnila pa Delo Tiskarna iz Ljubljane.
Slovenskim in tudi francoskim bralcem bodo ponujene najpomembnejše Prešernove pesmi in pesnitve, ki sta jih izbrala France Pibernik in Franc Drolc, v prevodu Viktorja Jesenika, Marca Alyna in Vladimirja Pogačnika; med drugim Sonetje nesreče, Sonetni venec, Matiju Čopu, Krst pri Savici, Memento mori, Glosam, Pevcu, Neiztrohnjeno srce in Zdravljica. Spremno besedo pa je napisal in prevedel Andrej Capuder. Knjigo je natisnil Gorenjski tisk iz Kranja v nakladi 1000 izvodov, od tega 100 oštevilčenih izvodov vezanih v usnje.
Se leta 1995 je takratni kranjski župan Vitomir Gros imenoval Odbor za pripravo slovesnosti ob počastitvi Prešernovih jubilejev. V tem odboru se je porodila tudi zamisel o zbirki Prešernova pot v
PREJŠNJO SOBOTO V PERCOTU
Abbadu nagrada Nonino
Nagrajena sta bila tudi pesnik Adonis in pisatelj Jorge Semprun
Doslej namenjena skoraj izključno literatom je nagrada Nonino letos dobila glasbeno-pedagoški prizvok. Prvo nagrado je namreč dobil Claudio Abbado, znani italijanski operni dirigent, ki sedaj vodi berlinsko opero. Nagrado so mu podelili zato, ker skrbi za naraščaj. V treh krajih po svetu namreč vodi tri simfonične orkestre mladih.
Prejšnjo soboto je bila furlanska vasica Percoto spet središče italijanske “dobre družbe”. Umetniki vseh vrst, podjetniki, novinarji, častilci furlanskih dobrot so se odzvali vabilu družine Nonino. Kot je že običaj, se je prvi del srečanja odvijal na prostem - kljub ostremu mrazu - pod veliko lopo, kjer so bili kotli za kuhanje žganja in kjer so dekleta v furlanskih nošah ponujala razne dobrote. Zakuska, furlansko kosilo, se je nadaljevala v tovarniški hali ob pogrnjenih mizah v okolju, ki nas spominja na poletne praznike, na “šagre”. Tam je potekalo tudi nagrajevanje.
Ocenjevalno komisijo je letos vodil tržaški pisatelj Claudio Magris. Daleč za nami so časi, ko se je na njegovem stolu pojavljal Mario Soldati s svojo nepogrešljivo toskansko smotko. O prvem nagrajencu Abbadu smo še povedali.
Tudi letos je žirija pogledala čez italijanske meje. Nagrajena sta bila pesnik Adonis in španski literat Jorge Semprun. Adonis je Arabec, njegovo pravo ime je Ali Ahmad Said Esber. Piše in živi v Franciji, tej državi se mora zahvaliti, da ga poznajo po vsem svetu. Ni pa pozabil na svojo rodno arabsko - sirijsko deželo in v svojih delih nam prikazuje ta nekoč začarani svet. Enako delajo ali so delali tudi drugi arabski ali afriški pisci, ki so bili nagrajeni tu v Percotu.
Španski pisatelj Jorge Semprun je bil nagrajen za celotni življenjski opus. V svojem govoru se je spomnil težkih let izgnanstva po uvedbi Francove diktature in tudi tistega časa, ko so ga Nemci zajeli v Franciji in spravili v koncentracijsko taborišče.
Na vsakoletnih srečanjih v Percotu -doslej jih je bilo še štiriindvajset - smo lahko od blizu videli in neposredno poslušali znane osebnosti iz svetovne literature, marsikdaj tudi takšne, ki so kmalu zatem, ko so dobile to podeželsko a pomembo nagrado, prejele tudi največjo, kar si jih pisatelj lahko zašeli, namreč Nobelovo nagrado.
Marko VValtritsch
H LITERARNI STIKI h
Prevodi slovenskih pesmi v italijanskih revijah
V	lanski 6. številki revije Le voci della luna, ki jo izdaja italijanski krožek Arci Luna v občini Sas-so Marconi pri Bologni, je izšel p~evod pesnitve Črno, belo, rdeče (deset pesmi) istrske pesnice Vere Pejovič v prevodu Jolke Milič. Spremno besedilo je napisala italijanska pesnica, književnica in urednica Anna Santoliquido iz Apulije.
Lani v jesenski številki mednarodne revije za poezijo in raziskave ZETA, ki jo izdaja videmska založnica Franca Campanotto, so izšle tri pesmi Stanka Vuka, prav tako v prevodu Jolke Milič, in sicer: Benetke, Jutro in Prva pesem, z daljšo notico o že davno umrlem mirenskem pesniku in o njegovi tragični usodi.
V	isti številki je slikar in pesnik Carlo Marcello Conti (lani se je udeležil Vilenice ’98) s kratko opombo in objavo vileniškega sporeda, opozoril bralstvo revije na vileniško nagrado in dogajanje. Opomba se začne prav zabavno: »Na Opčinah Sežani... od 9/9 do 13/9/98...bo srečanje Vilenica ’98...«
V	našo tolažbo: Kolikor ne gre za priključitev Sežane Opčinam ali obratno Opčin Sežani, tudi naši sosedje imajo z zemljepisom težave in ne vedo natančno, kje tečejo italijansko-slovenske meje, kaj še: kje se Italija neha in začne Slovenija. Morda pa nas italijanski pesnik hoče jasnovidno spomniti na znameniti slovenski kulturni prostor blagega spomina, ki močno bledi v naši zavesti, odkar smo postali samostojna država in nam je bolj malo mar slovenš’ne cele?
svet. Dejavnosti za pripravo slovesnosti ob Prešernovih jubilejih je z začetkom županovanja podprl tudi sedanji kranjski Zupan Mohor Bogataj, ki je na današnji predstavitvi med drugim poudaril, da je 150-letnica Prešernove smrti velik kulturni jubilej in zato je prav, da ga počasti tudi občina Kranj, kjer je pesnik živel. Navzoče sta še nagovorila urednik in sourednik zbirke Prešernova pot v Svet France Pibernik in Franc Drolc. Slednji je napovedal, da načrtujejo tudi dvojezične izdaje Prešernovih pesmi v angleškem, hrvaškem in madžarskem jeziku. O Prešernu je spregovoril
avtor spremne besede Andrej Capuder, prevajalski del in težave, s katerimi sta se spopadala pri prevodu, pa sta predstavila Viktor Jesenik in Vladimir Pogačnik. V imenu založnika celovške Mohorjeve založbe je še spregovoril Franc Kattnig.
V Prešernovem mestu Kranju, kjer je France Prešeren preživel svoja zadnja leta in je tudi pokopan, bodo do konca tedna pripravili še številne prireditve, posvečene 150-letnici Prešernove smrti. V Kranju pa se že pripravljajo tudi na praznovanje 200-letnice Prešernovega rojstva leta 2000.
(STA)
NOVICE
Marca drugi filmski festival slovenskega filma
Filmski sklad Republike Slovenije bo od 11. do 13. marca letos v Portorožu priredil drugi festival slovenskega filma, na katerem bodo predastavili enoletno domačo filmsko, televizijsko in videou-metniško produkcijo. Vzporedno bo potekala predstavitev najboljših filmov režiserja Boštjana Hladnika, ki bo letos prejel Badjurovo nagrado Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za življenjsko delo, na ogled pa bo tudi priložnostna razstava. V času festivala bodo pripravih strokovno posvetovanje o igri in igralcu v slovenskem filmu, na katerem bodo slovenski filmski in gledališki igralci ter režiserji razpravljali o svojem delu ter o težavah in možnostih za uveljavitev tega poklica v majhni filmski produkciji. Prireditelji festivala obljubljajo, da bo filmski festival postal prireditev, na kateri bodo nagrajeni domiselnost, manje in ustvarjalci, ki s svojim delom širijo meje slovenskega celovečernega, televizijskega in dokumentarnega filma ter videa. (STA)
Zmagovalec Sundancea film fhree Seasons
Na 15. festivalu ameriškega neodvisnega filma Sundance je žirija za najboljši film nagradila ameriški film Trije letni časi (Three Seasons) s Har-veyjem Keitelom v glavni vlogi. Film so med 16 tekmovalnimi filmi kot najboljšega nagradili tudi gledalci. Najboljša tuja filma sta bila po mnenju gledalcev nemški film Lola teče (Lola rennt) Toma Tykwerja in francoski Vlak življenja (Train de Vie).
Med dokumentarnimi filmi je žirija nagradila Ameriški film (American Movie), gledalci pa portret glasbenika Ghengis Blues. Na festivalu Sundance, ki poteka v zimskem športnem letovišču blizu S alt Lake Cityja v ameriški zvezni državi Utah, so v desetih dneh ob kratkih in dokumentarnih filmih predvajali 114 celovečernih filmov, med katerimi 69 svetovnih premier. Za nagrade se je potegovalo 16 filmov debutantov ali neznanih režiserjev. (STA)
NUK: Fran Vesel in njegov kulturni arhiv
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani bodo jutri, 4. februarja, opoldne odprli razstavo Fran Vesel in njegov zasebni kulturni arhiv. Pripravil jo je Marijan Rupert iz rokopisne zbirke NUK, z njo pa skuša osvetliti Vesela predvsem kot pomembnega zbiralca kulturnega gradiva iz prve polovice 20. stoletja.
Fran Vesel (1884-1944) je od mladosti zbiral raz-lično gradivo, ki obeležuje razvoj slovenske umetnosti od začetka stoletja do njegove smrti. Veselo-, ve zbirke, ki jih je sam poimenoval kot "kultumo-historični arhiv", so obsegale fotografije - od dokumentacije kulturnih spomenikov in dogodkov do portretov slovenskih umetaikov, rokopise - slovenskih pisateljev in publicistov, med njimi Cankarja, Zupnačiča, Puglja, Gradnika, Vladimirja Levstika in drugih, likovna dela - predvsem njegovih prijateljev članov društva Vesna, pa tudi drugih sodobnih umetnikov, knjige, izrezke iz časopisov in revij ter različne publikacije - razstavne kataloge, vabila, plakate in podobno. (STA)
TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
Komorni opus Richarda Straussa
Pisan izbor njegove komorne glasbe
Nihče ne bi mogel trditi, da je Richard Strauss (1864-1949) zapostavljen avtor. Njegove simfonične pesnitve poslušamo domala v vsaki simfonični sezoni, v Trstu pa smo pravkar poslušali njegovo opero Salome in menda ne bomo dolgo čakali na Rosenkavalier. Operna in simfonična glasba pa sta zasenčili Straussovo komorno produkcijo. Večkrat poslušamo samospeve ob spremljavi orkestra, izvedbe komornih instrumentalnih del pa so relativno redke. Letos obhajamo 50-letnico avtorjeve smrti in take obletnice so vedno dobra prilika, da sežemo malo globlje v skladateljev opus. Avtor se je komponiranja lotil še zelo mlad in seveda nadaljeval po poti, ki so jo pred njim začrtali Mendelssohn, Schumann in Brahms. Kmalu pa je privrela na dan Straussova originalnost in komaj dvajsetleten se nam skladatelj razodeva kot markantna osebnost, ki bo začrtala v glasbi nove in drzne poti - čeprav bo Strauss po »predrz-nih«Salome in Elektri storil korak nazaj.
Tržaško koncertno Društvo nam je v ponedeljek, 1. februarja priredilo koncert, ki je bil monografsko posvečen Straussovi komorni glasbi. Program je bil sicer zasnovan nekoliko čudno: med Sonato za čelo in klavir v F-duru op.6 ter klavirskim Kvartetom v C-molu op.13 smo poslušali 6 Liederjev, čigar izbor se mi ni zdel najbolj posrečen. Richard Strauss je samospeve pisal skozi vse življenje, od op.10 pa do zadnjih »Vier letzte Lieder«, in je v tej zvrsti izražal svoj smisel za prelestne in zapeljive melodije, katere je znal z orkestrom enkratno obarvati. Nekateri samospevi pa se skoraj izneverijo svoji naravi, če jih poslušamo zgolj s klavirsko spremljavo. Izbrani samospevi so bili res med najlepšimi, a motilo me je poslušati osamljeni »September«, ki spada k štirim
zadnjim Liederjem in tvori z ostalimi tremi nerazdružljivo enoto. Mogoče bi enkratna in globoko doživeta interpretacija opravičila kakršnokoli izbiro, a žal do tega ni prišlo. Sopranistka Brigitte VVohlfarth je pela kultivirano in korektno, to je pa pri Straussovih Liederjih le izhodišče, ne pa cilj. Tržaško občinstvo pa je radodarno nagradilo lepoto glasa, zato je sopranistka za dodatek zapela še samospev »Cacilie«, kjer se je vendar nekoliko razživela.
Kar se tiče instrumentalne glasbe, se je večer odprl s Sonato za čelo in klavir v F-duru op.6. Straussove vezi. z romantično tradicijo so v tej Sonati še zelo globoke in izvedba je poudarila njen romantični značaj. Čelist Louis Claret je igral s prepričljivim zanosom, spremljal pa ga je pianist Alessandro Specchi.
Najbolj posrečena točka koncerta je bil nedvomno klavirski Kvartet v C-molu op.13. Claretu in Specchiju sta se pridružila violinist Pavel Vernikov in violist Vladimir Mendelssohn, ki se sicer predstavljajo'pod skupnim imenom »Akademiki ustanove A. Toscanini«. Kvartet op.13 je v Straussovem ustvarjanju prava prelomnica. Že v prvem stavku se teme prepletajo v nekonvencionalnem zaporedju, Andante pa zaživi v tipični Straussovi poznoromantični atmosferi, kjer se harmonije nikakor ne marajo razrešiti v pričakovano kadenco, temveč tavajo v zasanjanih razsežnostih. Scherzo je živahen in domiseln, blesteči Finale pa zaključi kvartet. Izvajalci so pokazali topel zvok in veliko medsebojno povezavo ter na-splošno doživet in poglobljen odnos do tega komornega dela, ki se nam je razodelo v vsej svoji lepoti. Z velikim užitkom smo poslušali tudi ponovitev drugega stavka, ki je zaokrožila sicer nedosleden, a zanimiv Straussov večer.
Katja Kralj
OBRT GOSPE WARRENOVE V CRISTALLU
Shovvov pogled na najstarejšo obrt
V glavnih vlogah Anno Proclemer in Cloudio Koli
V tržaški dvorani Cristallo sta ta teden z znano komedijo Georgea Bernarda Sfiawa Obrt gospe VVarrenove v gosteh dve dami italijanske scene, ki sta si na prvi pogled v popolnem nasprotju: izkušena veteranka odrskih desk Anna Proclemer, ki se je zapisala v zgodovino italijanskega gledališča v nepozabnih vlogah,in mlada televizijska zvezdnica Claudia Koli,-ki se je marsikomu vtisnila v spomin predvsem zaradi lepega videza, čeprav ji duhovitosti nikakor ne manjka. Iz srečanja med dvema osebnostima je tudi po zaslugi režiserja Patricka Rossija Gastaldija nastala prijetna zabavna predstava.
Komedija, ki jo je sloviti dramatik irskega rodu spisal leta 1893, obravnava spotikljivo problematiko prostitucije, zaradi česar je naletela na ostro cenzuro, tako da so jo prvič predstavili šele leta 1902. Obrt naslovne junakinje, osebe iz komedije obravnavajo na povsem neprizadet način, saj gre le za dober posel, ki je celo donosnejši od izkoriščanja deklet revnega stanu v tovarnah za peščico novčičev. Pa tudi gospa VVarreno- vneto išče bogato nevesto, ki bi ga vlogi energične, življenja polne, va jasno pove hčeri, ki se je z ma- vzdrževala; le Pread, stari prijatelj za visoko družbo nekoliko neu-terinim denarjem lahko izšolala v gospe VVarrenove, je nekoliko dru- glajene gospe VVarrenove, Clau-najboljših zavodih, da se le dekle- gačen, naivno predan umetnosti dia Koli, ki se ji morda pozna ka-ta višjega stanu lahko dobro po- in čustvom. V komediji tako izsto- nec neizkušenosti, je v vlogi Vi-ročijo, medtem ko revna lahko pata ženska lika: vitalna, konkret- vie VVarren uglajena in izobraže-svojo mladost investirajo le na na in praktična gospa VVarren, ki na verzija matere. Poleg njiju v način gospe VVarrenove, seveda če se je izkopala iz revščine, v kateri popolno dodelani predstavi našo dovolj lepe.	se je rodila, in uspešno vodi veri- stopajo še Davide Montemurri
Režiser Patrick Rossi Gastaldi je go prvorazrednih javnih hiš, in kot umetniška duša Praed, Virgi-Shavvovo delo postavil v lahkot- njena hči Vivie, ki ji je materino, lio Zernitz kot pohlepni sir Geor-nem ritmu, brez izrecnega socio- za družbo na nespodoben način ge Crofts, Alfredo Piano kot ča-loškega moraliziranja, nasprotno, pridobljeno bogastvo omogočilo stiti Gardner in Gianluigi Fogac-s poudarkom na amoralnosti dober socialni položaj; ko spozna ci kot njegov sin Frank. Lepo predstavnikov vladajoče družbe:	resnico, se sicer odreče temu de- predstavo dopolnjujejo scena
za sira Georgea Croftsa je po- narju, vendar se enako kot mati, z Alessandra Chitija, kostumi Ma-membno le veliko premoženje, isto vitalnostjo, konkretnostjo in rioline Bovo in glasba Andrea dušnega partirja častitega Gard- praktičnostjo preda iskanju Centazza. Zanimiv je tudi prevod nerja zanima le družbeni položaj uspeha na finančnem trgu.	Antonie Brancati v svež sodobni
sogovornikov, njegov sin Frank pa Anna Proclemer je odlična v italijanski jezik, (hov)
MARCO PAOLINI IN RAZKRIVANJE ZMEDENOSTI DANAŠNJE DRUŽBE
Znati je treba prisluhniti različnim govoricam
Takoj po novem letu, ko so nam z vseh strani trobili o skupni evropski valuti, je v tržaškem Rossettiju nastopila gledališka skupina Moby Dick z izvrstnim Marcom Paoli-nijem na čelu. Avtorja je širša javnost spoznala pred nekaj leti, ko je druga italijanska televizijska mreža predvajala njegovo bolečo pripoved o Vajon-tu, ki jo je uprizoril na samem kraju katastrofe iz začetka šestdesetih let. Mladi angažirani gledališki umetnik, ki se je poklica izučil pri nobelovem nagrajencu Dariu Foju, že več časa predstavlja širom po se-vernovzhodni Italijisvoje “Beneške zvezke”, za katere so vstopnice vedno razprodane, Lani so ga televizijske kamere posnele, ko je igral v čudovitem arzenalu nekdanje beneške republike. V tej sezoni pa neutrudno stopa nagleda-liške deske manjših in večjih kulturnih središč nemirnega Veneta ter naše dežele nasploh. Skoraj triurnemu monologu je tokrat dal naslov“Pa-role mate”. In za vse tiste, ki so bili naveličani januarske evforije ob uvedbi enotne denarne valute, so njegove “nqre besede” bile pravi balzam.
Na srečanju z občinstvom, ki se ga ob tej priložnosti niso udeležile le ženičke v krznih,
je avtor pripovedoval o svojem gledališkem projektu ter povedal zakaj je prišlo do postavitve tega komada. Iz njegovih besed se je razumelo, da je Be-stiario Veneto nastal iz občutka, da se takoimenovani Severovzhod skuša obdati z zidom ter potem zapoditi vse tiste, ki so nezaželeni, ne spadajo zraven, niso avtohtoni prebivalci, itd. Paolinija, ki živi v hiperproduktivnem Trevi-su, so motile in jezile izjave sorojakov ter obnašanje nekaterih krajevnih županov, ki so namenoma pričeli govoriti v dialektu, da jih del občanov ne bi razumel. In ker se ni hotel pridružiti kolektivni histeriji in stopnjevanju agresivnosti v domačem Venetu, je izbral drugačno pot. Za nekaj časa se je umaknil v zasebnost ter nabiral gradivo. Ko je ponovno spregovoril občinstvu se je predstavil s programom narečnih pesnikov, za katere je do tedaj še komaj slišal. Ni pa le pričel prebirati njihovih zbirk, ampak se je tudi sam odpravil med ljudi, v delavnice in neštete trgovske centre, ki prekrivajo teritorij. In to zaradi tega, da bi se prepričal o tem, kar se dogaja v družbi.
Njegovo uspešno odrsko delo je sad radovednega, kritičnega oziroma melanholično-
jeznega pogleda na stvarnost, ki ga obdaja. V njem avtor lepo prikazuje spremembe, ki jih je ta še do včeraj katoliško-poniž-na in garaška dežela doživela, ko je v nekaj letih postala predrzna ter prešla na prve strani časopisov, tako da so se z njeno usodo pričeli ukvarjati sociologi, politiki in ljudski tribuni. V gledališkem popoto-
vanju po domačih krajih nam Paolini docela predstavlja zmedenost te družbe, v kateri je tradicija vse manj pomembna in je pokrajina vse bolj podobna periferijam ameriških mest. Prav tako opozarja, da se v tem nekdanjem skoraj izključno ruralnem okolju, kjer družinska podjetja dejansko trgujejo s celim svetom, iz-
gubljajo vrednote, narečne govorice in glasovi.
In ravno k odkrivanju teh človeških in naravnih glasov, ki niso še dokončno krenili v pozabo, se odpravlja Paolini. V roke vzame poezije Zanzot-ta, Biagia Marina, Novente, Romana Pascutta, Ernesta Cal-zavarre, Meneghella, Comissa in pripovedi Maura Corone, pesnika iz Erta v Valcellini.
To bogato ljudsko izročilo mu koristi pri iskanju korenin oziroma varnega pristana v razburkanem morju družbenega “razvoja”, ki deluje po kon-sumističnih načelih hitre uporabe in ponovne proizvodnje ter mleje staro in ponuja novo zmedo. Severnovzhodni del Italije ni namreč le izredno produktivno območje, pač pa tudi kraj, kjer se uveljavljajo nove navade in običaji. O tem priča na primer podatek, iz katerega izhaja, da ni Porde-non le uveljavljeno industrijsko središče, pač pa tudi center z največjo prisotnostjo raznoraznih verskih sekt v državi. Podobno velja za Bassano, ki je za Turinom in Rimom tretje najpomembnejše satansko mesto na apeninskem polotoku.
Paolini se z odrsko postavitvijo sprašuje o pomenu vsega tega ter se odloči, da bo poi-
skal odgovore pri pesnikih, ki so navadno nadležni, ker imajo radi resnico. Vendar ni v njegovem iskanju nikakršne nostalgije po lepih starih časih, pač pa le želja po ovrednotenju poezije in preteklosti, ki ni kot sedanjost posiljena s statističnimi analizami o bruto proizvodnji, tržnimi raziskavami ali naskoki na zvonik Sv.Marka.
Gledalce tudi spomni, da tržne zakonitosti ne rešujejo vseh družbenih problematik. Brez moraliziranja izreče ostro kritiko potrošništvu ter predlaga prezračitev duševnosti sorojakov. Ob tem pa se na neprikrit način seveda norčuje iz nove antropološke vrste, ki j° pooseblja “homo venetus”.
Z gledališkim projektom avtor podčrtuje pomen duhovnega bogastva za uravnovešen razvoj neke družbe. Ljudem svetuje naj upoštevajo pesnike, naj pogledajo vase ter naj nikogar ne izključujejo, ker to ustvarja nove zamere, mržnjo in sovraštvo. “Jutrišnji dan zahteva namreč od nas, da znamo prisluhniti različnim govoricam”, pravi Paolini.
Bogve, če ga je poslušal tisti, ki je predlagal, naj se begunce spravi na ladjo sredi tržaškega zaliva...
Matej Caharija
KOSOVO / EVROPSKA IN AMERIŠKA DIPLOMACIJA STA Sl ODDAHNILI
Osvobodilna vojska Kosova prisotna na mirovni konferenci
Pod vprašajem je le srbska udeležba, a grožnje bodo Miloševiča bržkone prisilile v pogajanja
PRIŠTINA, PARIZ, NEW YORK - Evropski in ameriški diplomati so se oddahnili, ko je vCeraj Osvobodilna vojska Kosova (UCK) sporočila, da se bo v soboto, 6. februarja, udeležila mirovne konference v Rambouilletu, kakih 50 kilometrov jugozahodno od Pariza. Predtem je radikalni vodja in" neke vrste predstavnik UCK v Prištini »odsvetoval«, da bi se UCK udeležil pogajanj. Tega mnenja pa ni bil zunanji minister Paskal Milo, ki je poudaril, da bi odsotnost UCK prizadela njen ugled, medtem ko bi udeležba pomenila njegovo mednarodno priznanje.
Delegacija kosovskih Albancev bo torej prisotna na mirovni konferenci in to na najvišji ravni, kot je zahtevala kontaktna skupina (ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemčija in Italija). Kaj bo storila Srbija, ni še povsem jasno, saj so tu precejšnja razhajanja. Podpredsednik Vuk Draškovič se strinja s pogajanji, četniški vojvoda Šešelj, drugi Miloševičev zaveznik odločno nasprotuje odhodu v Francijo in trdi, naj bo konferenca v Beogradu. Socialistična stranka Srbije je pred dnevi izjavila, da se ne bi smeli udeležiti mirovnih pogajanj, če bi bili prisotni tudi albanski teroristi. Miloševič bo skoraj gotovo zgladil vse spore, saj je predstavnik za tisk ameriškega zunanjega ministrstva James Rubin včeraj zagrozil z letalskimi napadi, če se srbska delegacija ne bo udeležila pogajanj. Se več, Rubin je zagrozil z vojaškim napadom tudi v primeru, da ne bi Srbija
sprejela mirovnega načrta za Kosovo, ki ga je pripravila kontaktna skupina. Dodal je še, da so grožnje upirjene v Slobodana Miloševiča, ki je glavni krivec za kosovsko dramo, saj je kosovskim Albancem najprej odvzel avtonomijo, sedaj pa proti njim uporablja vojaško silo. Miloševič se torej jasno zaveda, da se zveza Nato tokrat ne šali.
Za Srbe bo glavni problem načrt, ki ga je sestavila kontaktna skupina. Financial Times je včeraj objavil izvlečke tega načrta, ki v bistvu pomeni, da bi Srbija izgubila nadzorstvo nad Kosovim, saj bi od vsem odločal vodja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Ta naj bi v roku devetih mesecev organiziral prve svo-
bodne volitve na Kosovu. Za mir naj bi po sprejemu tega sporazuma od vseh sprtih strani nadzorovale sile Nato. In tu tiči glavna ovira, saj so ZDA že dale vedeti, da bo morala glavno breme reševanja kosovske krize nositi Evropa. To stanje neke vrste mednarodnega protektorata nad Kosovom naj bi trajalo tri leta, kaj se bo zgodilo kasneje, ni jasno. Kontaktna skupina se o tem ni razjasnila, vztraja pa pri zagotovilu o ozemeljski celovitosti ZR Jugoslavije.
Za zmerne kosovske Albance je ta načrt sprejemljiv, manj za skrajneže Osvobodilne vojske Kosova. Ti pa bi se lahko sprijaznili s tem stanjem, saj že trdijo, da bi po treh letih izvedli referen-
dum o samoodločbi.
Načrt pa je popolnoma nesprejemljiv za Srbijo, ki bi bila za tri leta izločena iz dogajanj na Kosovu. Tisti, ki bi sprejel tak načrt, bi bil za večino Srbov izdajalec. Srbska stran se bo torej v Rambouilletu trudila, da bi omilila ta načrt. Miloševič bržkone računa na Rusijo, a kaj ko se s tem načrtom kot kaže strinja tudi Rusija. Moskva v bistvu le nasprotuje uporabi vojaške sile in noče letalskih napadov, v primeru, da srbska delegacija ne bi odpotovala v Francijo. To pa se gotovo ne bo zgodilo, saj se je Miloševič vedno udeležil vseh vrhunskih pogajanj in tokrat ne bo spremenil svoje strategije, saj je znan kot zelo sposoben pogajalec.
m: LeSHZilDs ffl
-	K?**
i.j ‘ tv' „„
rth?

m
Grad v Rambouilletu nedaleč od Pariza, kjer bodo potekala mirovna pogajanja (AP)
EVROPA / ZAGONETKA SE NADALJUJE
Nihče ne ve, kje je vodja PKK Ocalan
Njegovo zračno romanje se je začelo z vzletom z ruskega Nižnega Novgoroda
ANKARA - Visoki funkcionarji turškega zunanjega ministrstva, ki jih navaja televizijska mreža ATV trdijo, da se je vodja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulah Ocalan vrnil v Rusijo. Podtajnik pri turškem zunanjem ministrstvu je le navedel, da se je Ocalan vrnil od koder je prišel. V Moskvi so seveda te trditve demantirah.
Nekaj časa so se širile govorice, da je Ocalanovo letalo pristalo na grškem otoku Krf, ker grške oblasti niso novinarjem dovolile, da bi se približali nekemu letalu. Kasneje so sporočili, da je z letalom prispel neki grški poslovnež. Pristanek vsakega manjšega letala sproži takoj najrazličnejša ugibanja.
Medtem so turške tajne službe z ameriško pomočjo obnovile neobi-
čajno »romanje« kurdskega voditelja po evropskem zračnem prosto-m. Po trditvah Ankare je v soboto ponoči Ocalan s svojim letalom tipa Lear jet 55, ki je registriran v Estoniji, odletel z ruskega vojaškega oporišča v Nižnem Novgorodu. V Rusijo naj bi Ocalan po trditvah Turkov prispel 16. januarja na krovu nekega zasebnega letala pomembne italijanske družbe.
V soboto pa je Ocalanovo letalo po vzletu iz Nižnega Novgoroda pristalo v belomskem Minsku, kjer se je oskrbelo z dodatnim gorivom. Od tu je letalo poletelo proti Rotterdamu. Ker pa mu nizozemske oblasti niso dovolile pristanka, je letalo odletelo v Atene. Tu je Ocalan ostal v nedeljo, v ponedeljek pa je zamenjal letalo in s saudskim falconom
ponovno poskušal srečo. Poskušal je pristati na letališču Agno v švicarskem kantonu Ticino (Tessin), a mu ni uspelo. Nato je tehnično pristal na Malpensi in od tu ponovno odletel v Atene. Tu je za njim izginila vsaka sled in če so točne trditve turške televizijske mreže ATV, je Ocalan ponovno v Rusiji.
To je seveda le domneva, saj nekateri trdijo, da Ocalana sploh ni v Evropi. Nekaj prahu je dvignila tudi vest, da je turško ministrstvo k sebi poklicalo veleposlanike Norveške, Belgije in Jugoslavije. Kasneje so vsi zanikah, da so bili na ministrstvu zaradi Ocalana. Jugoslovanski veleposlanik Darko Tana-škovič je povedal, da imajo že dovolj skrbi, da bi si sedaj naprtili še Ocalana.
Transportno letalo shmoglavilo takoj po vzletu iz Luande
SEXGATE / PO LEWINSKYJEVI PRIČAL JORDAN
Republikancem zmanjkalo streliva
Danes bo pričal Clintonov svetovalec in novinar Sidney Blumenthal
NOVICE
Pentagon potrdili napad na iraške protiletalske sile
VVASHINGTON - Ameriška vojaška letala, ki nadzirajo območje prepovedi preletov v Iraku, so včeraj bombardirala položaje iraške protiletalske obrambe na severu in jugu države, so potrdili v Pentagonu. V Pentagonu so pojasnili, da sta ameriška lovca F-15 odvrgla vodene bombe na položaj iraških protiletalskih enot v bližini Mosula na severu Iraka, medtem ko so na jugu Iraka, v bližini mesta Basra, ameriška letala napadla iraško protiletalsko baterijo. Po navedbah ameriških vojaških virov ocena škode, ki so jo utrpele iraške sile, še poteka. (STA/AFP)
Jelcin nepričakovano ponovno v Kremlju
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je včeraj, tri dni potem ko so ga odpustili iz bolnišnice, nepričakovano pojavil v Kremlju, kjer se je srečal s šefom svojega kabineta Nikolajem Bordjužo, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na Jelcinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Jakušina. O vsebini srečanje ni znanega še nič. Jelcin, ki se je zaradi rane na želodcu, dva tedna zdravil v bolnišnici, je v soboto odpotoval v sanatorij Barviha pri Moskvi. Po mnenju zdravnikov naj bi Jelcin ostal v sanatoriju še dva tedna.(STA/dpa)
Položaj v Sieri Leone na robu katastrofe
LUANDA - Malo transportno letalo ruske proizvodnje antonov-21 je takoj po vzletu z luandskega letališča strmoglavilo na gosto naseljeno mestno četrt in po prvih podatkih terjalo 28 življenj. Nihče od članov posadke ni preživel nesreče, tako da so mrtvi predvsem civilisti. Preden je letalo padlo na tržnico Asa-Branca je oplazilo dve stanovanjski poslopji. Kot je povedal direktor civilnega letalstva Branco Ferreira, je obračun žrtev začasen in bo v prihodnjih urah skoraj gotovo narastel, ker so med ranjenci številni v kritičnem stanju. Vzroki letalske nesreče niso znani. Potrdili jih bosta bržkone rdeča in črna škatla, ki se nahajata v letalu. Prva registrira razgovore v kokpitu, druga pa daje vse tehnične podrobnosti poleta. Mednarodni letalski izvedenci pa še pred uradno preiskavo, ki so jo takoj sprožile angolske oblasti, zatrjujejo, da je nesreče krivo skoraj gotovo slabo vzdrževanja. Ruska letala so zelo varna, a zahtevajo stalne preglede in revizije. Ce do teh ne pride se spremenijo v prave leteče krste.
VVASHINGTON - Potem ko jim ni uspelo z Monico Lewinsky, so tožitelji včeraj poskušali srečo s Clintonovim prijateljem Vernonom Jordanom. Usoda procesa proti Clintonu pa je kot kaže že znana, tožitelji so namreč porabili vse svoje strelivo.
Pričevanje Lewinskyjeve je bil njihov glavni adut. Bela hiša si je oddahnila, saj dekle ni pred tožitelji popustilo niti za milimeter in je mirno podala verzijo, ki jo je že dala v preteklosti, brez protislovij in oklevanj. Po več kot dvajsetih pričevanjih je postala prava izvedenka, tako da ji niso prišli do živega.
Nekaj podobnega se je zgodilo včeraj z Vernonom Jordanom (telefoto Ap), a ne v luksuznem hotelu Mayflower, temveč v najbolj varni sobi kongresa, kjer se navadno sestajajo komisije za varnostne službe. Sobo varujejo elektronske naprave in ni niti vrisana v plan kongresa. V nekem drugem krilu kongresa so senatorji gledali videoposnetke zaslišanja Monice Lewinsky.
Clintonovega prijatelja Vernona Jordana je zaslišal poslanec in član pravosodne komisije Asa Hutchinson, ki je vztrajal pri nekaterih razlikah med pričevanjem Monice Lewinsky in njegovim. To predvsem glede ukaza Lewinskyjevi, naj uniči vsa pisma, ki jih je prejela od Clintona, glede poskusov, da ji priskrbi delo v zameno ža
njen molk pri zadevi Paula Jones. Clintonovi odvetniki pa vztrajajo, da je Jordan iskal delo za Monico Lewinsky, še preden so jo uvrstili med priče za primer Paule Jones. Kot kaže se je tudi Jones dobro odrezal. Danes bo pričal Sidney Blumenthal, novinar in Clintonov sodelovalec, ki bo prav tako trd oreh za tožitelje.
NEW YORK - Vodja oddelka za nujne zadeve pri uradu OZN za koordinacijo humanitarnih zadev Kevin Kennedy je na novinarski konferenci v New Yorku dejal, da je humanitarni položaj v afriški državi Sierra Leone hudo resen in se lahko še poslabša, če se bodo spopadi nadaljevali. Kennedy je dejal, da imajo humanitarni delavci dostop le do tretjine celotnega ozemlja države, najmanj informacij pa jim je na voljo s Severa države. Humanitarna prizadevanja so osredotočena na prestolnico Freetovm, kjer se še vedno spopadajo uporniške in vladne sile. V Freetovvnu so mednarodni delavci doslej našteli 3.000 trupel civilistov, ki so jih pobili uporniki. Uporniške sile pri teroriziranju prebivalstva ne izbirajo sredstev. Poleg požiganj domov, posiljevanj in pobijanj je pri upornikih »priljubljeno« sekanje rok ali nog ljudem, ki jim padejo v roke, s čimer pošiljajo sporočilo vsem nasprotnikom. (STA)
Na Češkem osem žrtev
PRAGA - V hudem trčenju medmestnega avtobusa, stoječega tovornjaka in osebnega avtomobila pri kraju Stredokluky 15 kilometrov zahodno od Prage je davi umrlo osem ljudi, devetnajst pa je hudo ranjenih, je sporočil češki radio, sklicujoč se na policijske vire. Nesrečo, ki se je zgodila ob 8. uri, naj po poročanju radia najverjetneje zakrivil voznik avtobusa. Število ranjenih še ni dokončno. Policija je na kraj nesreče nemudoma napotila več deset reševalcev in gasilcev. (STA)
PREBIVALSTVO /PODATKI ZA DOBERDOB, SOVODNJE IN STEVERJAN
V treh občinah je število prebivalcev nižje od 4000
Negativni saldo v vseh treh občinah - Migracijski tokovi uravnoteženi - Več moških kakor žensk
Število stalnega prebivalstva v treh slovenskih občinah na Goriškem je v lanskem letu padlo pod 4000. V Doberdobu, So-vodnjah in Steverjanu je ob koncu lanskega leta bilo vpisanih v sezname stalnega prebivalstva 3.997 oseb oziroma 14 manj kakor leto poprej. Negativen demografski saldo beležijo v vseh treh občinah. Devet občanov manj kot ob koncu leta 1997 imajo v Sovodnjah, kjer so 31. decembra imeli 1.744 občanov, tri v Do-
berdobu, kjer sta bila vpisana 1.402 občana in dva občana manj v Steverjanu, kjer je bilo prebivalcev ob koncu lanskega leta 851.
Ves negativni saldo gre na račun razlike med številom rojstev in smrti, ki se je lani še nekoliko povečala. V vseh treh občinah so v letu 1998 zabeležili 26 rojstev, umrlo pa je 40 občanov. V primerjavi z letom prej so se rodili trije otroci manj, skupno število smrtnih primerov pa se
je povečalalo za tri. Razlika je bila torej -14, medtem ko je leta 1997 znašala - 8.
Migracijski tokovi v lanskem letu niso vplivali na končno število prebivalstva, saj so bili, kakor izhaja iz številčnih podatkov, ki jih objavljamo v priloženi tabeli, v skupnem seštevku treh občin povsem uravnovešeni: priselilo se je 77 prebivalcev, točno toliko pa se jih je tudi izselilo. V primerjavi z letom prej, ko je bilo priseljenih 92
GIBANJE PREBIVALSTVA V SLOVENSKIH OBČINAH V LETU 1998
Občina
rojstva smrti priselitve odselitve število prebivalcev
SOVODNJE 12	(9)	20 (18)	28 (37)	29 (33)	1744 (1753)
DOBERDOB	8	(14)	12	(15)	30 (34)	29	(37)	1402	(1405)
STEVERJAN	6	(6)	8	(4)	19 (21)	19	(7)	851	(853)
SKUPAJ	26	(29)	40	(37)	77 (92)	77	(87)	3997	(4011)
* v oklepaju je skupno Število prebivalcev ob koncu leta 1997.
in odseljeni 87, lahko ugotovimo rahel upad migracijskih tokov. Manjši priliv priseljevanja v lanskem letu ni kril negativne razlike med rojenimi in umrlimi, tako kot se je zgodilo v letu prej.
Poglejmo še podatke o migracijskih tokovih po posameznih občinah. V občino Doberdob se je lani priselilo 30 občanov (21 moških in 9 žensk), odselilo pa se je 29 oseb (17 moških in 12 žensk). V Steverjan se je priselilo 19 novih občanov (14 moških, 5 žensk), odselilo se je prav tako 19 občanov (12 moških in 7 žensk). V Sovodnje se je priselilo 28 občanov (13 moških in 15 žensk), odselilo pa 29 občanov (13 moških in 16 žensk).
Za konec še zanimivost. V skupnem številu prebivalstva treh slovenskih občin rahlo prevladujejo moški (2005) pred ženskami (1992), kar je pravzaprav izjema, kajti skoraj povsod prevladujejo ženske.
NOVICE
Svetovalci F.l. v Podgori jezni na občinsko upravo
V	ponedeljek je zasedal rajonski svet v Podgori. Na osnovi dnevnega reda, naj bi odobril tudi program posegov v tekočem letu, zlasti posegov, ki naj jih izvede občina. Seja pa se je zaključila neobičajno. Medtem ko so svetovalci potrdili obračun lanskega delovanja rajona, se je zataknilo pri programu del za leto 1999. Razprava je bila zelo živahna in je - kakor smo posredno izvedeli - mejila na pravo kreganje. Ob splošni ugotovitvi, da je občinska uprava le deloma uresničila napovedane posege, je prodrl predlog, da naj se čimprej povabi odgovorne - odbornika Spagno in Coano, glavnega inženirja in, po možnosti tudi župana Valentija na srečanje z rajonskimi svetovalci. Zanimivo je ob tem, da so bili pri tej zahtevi najbolj odločni predstavniki gibanja Naprej Italia. Seja se je zatem tudi zaključila.
V	nedeljo osrednja Prešernova proslava
Osrednja Prešernova proslava, oziroma Dan slovenske kulture bo v nedeljo, 7. februarja ob 16. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž. Program prireditve bodo izvedli godalni kvartet Tartini, igralci Alda Sosič, Aleksij Pregare in jan Leopoli, ki bodo prebrali odlomke iz del Alojza Rebule, Sergija Verča, Marija Cuka, Jurija Paljka in Dušana Jelinčiča. Pri oblikovanju programa bodo sodelovali tudi dijaki višjih srednjih šol. Prireditev ob Dnevu slovenske kulture pripravljajo Zveza slovenskih kulturnih društev. Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta.
Akademik Ciril Zlobec gost Kulturnega doma
Akademik, pesnik in pisatelj Ciril Zlobec bo jutri, v četrtek, 4. februarja 1999 ob 18. uri gost Kulturnega doma v Gorici, v okviru tradicionalnih srečanj z avtorjem. Na srečanju bodo predstavili avtobiografski roman Spomin kot zgodba. Avtorja bo predstavil Rajko Slokar, ravnatelj Goriške knjižnice Franceta Bevka iz Nove Gorice. Srečanje prirejata upravni odbor Kulturnega doma in Zveza slovenskih kulturnih društev.
Predavanje o kardiologiji
Združenje "Cuore amico” prireja v petek, 5. t.m. ob 17. uri predavanje na temo: "La terapia car-diologica ottimale - che fare? ”. (Optimalna kardiološka terapija - kaj narediti?). Predaval bo dr. Alessandro Fontanelli primarij na kardiološkem oddelku splošne bolnišnice v Gorici.
STEVERJAN / V TOREK
Informativno srečanje o sajenju novih vinogradov
V	sredo, 27. januarja
je bil v Uradnem vestniku dežele FJK objavljen dekret Predsednika deželnega odbora št. 417/98 glede dodeljevanja	pri-
spevkov za saditev novih vinogradov na vinogradniških	ob-
močjih. V vsej deželi je predvidena zasaditev 900 hektarjev novih površin.
Prispevki dežele so različno, z ozirom na lego, oziroma lokacijo vinogradov. V nižinskih predelih je predviden prispevek treh, v gričevnatem območju petihin na kraškem območju osmih milijonov lir za hektar vinograda. Prispevke bodo dodeljevali ob upoštevanju v pravilniku navedenih kriterijev glede lastništva površin, starosti vinogradnika, dohodka, vpisa v register kmetijskih podjetnikov itd. Rok za predložitev prošenj poteče 60. dan po objavi dekreta v Uradnem vestniku.
V	prihodnjih dneh, kakor poročajo iz Kmetijskega nadzorništva, bodo v raznih krajih priredili informativna srečanja.
Za vinogradnike na območju vzhodnih Brd
Sezonsko
znižanje
oziroma ožje goriške okolice, bo srečanje v torek, 9. februarja ob 15.30 v dvorani na Bukovju v Steverjanu.
Srečanja, ki ga pripravlja Kmečka zveza se bo predvidoma udeležil vršilec dolžnosti ravnatelja kmetijskega nadzorništva dr. Renato Osgnach.
GLEDALIŠČE / GOSTOVANJE SSG
Polovične resnice Alana Ackybuma v KC "Lojze Bratuž”
Naslednji predstavi 22, in 23. t.m.
Abonmajska gledališka sezona SSG v Gorici se nagiba v drugo polovico. Težave zaradi popravil in preurejanja Kulturnega doma v Trstu so vplivale tudi na prvotno najavljeni spored predstav. Tako je SSG go-riškim abonentom v ponedeljek in sinoči ponudilo zanimivo in zabavno komedijo Alana Acky-burna "Polovične resnice”, v režiji Vladimirja Jurca. Obe predstavi so gledališčniki odigrali na odru kulturnega centra "Lojze Bratuž”. Predstavi sta bili deležni toplega sprejema.
Abonamjska sezona SSG v Gorici se bo nadaljevala v ponedeljek, 22. in in torek, 23. februarja, ko bosta predstavi v Kulturnem domu. Na osnovi jeseni razpisanega abonmaja sta v sporedu, do konca sezone, še dve poredstavi: Skrivnost življenja in Pasijon.
Na sliki - foto Bumba-ca - prizor s pone-deljekove predstave Polovičnih resnic.
50-letnica
Goriške
knjižnice
V Novi Gorici bodo v petek, 5. t.m., ob 19. uri obeležili 50-letnico Goriške kn jižnice Franceta Bevka. Predstavili bodo Zbornik in odprli razstavo ”Po polstoletni poti Goriške knjižnice”. Prireditvi bosta v rotundi Primorskega dramskega gledališča. Spregovorili b odo novogoriški Zupan Črtomir Špacapan, višji bibliotekar Boris Jukič, višja bibliotekarka Andrei-na Jejčič in ravnatelj Goriške knjižnice Rajko Slokar.
x moška oblačila •Ail. Carducci 24 tel. 0481 /537561
KRONIKA / V NESREČI VČERAJ ZJUTRAJ
Ranjen 1 Metni Matija Pipan
Trčenje v križišču ulic Terza Armata in Faiti
V prometni nesreči, v križišču ulic Terza Armata in Faiti je bil včeraj zjutraj težko ranjen 18-letni Matija Pipan iz Gorice, Drevored 20. septembra 69. Fant je na zdravljenju na oddelku za intenzivno nego splošne bolnišnice v Gorici. Ozdravel bo predvidoma v dveh mesecih.
Nesreča se je pripetila nekaj pred 8.30. Po do zdaj znanih podatkih je prišlo do trčenja med avtomobilom znamke audi 80, ki ga je upravljal 33-letni Roman Marušič iz Gorice, ulice Garzarolli 69 in motorčkom s katerim se je peljal poškodovani Matija. Vozili sta peljali v nasprotni smeri: avtomobil je vozil v smeri proti središču mesta, oziroma proti ulici Vit-torio Veneto. V križišču ulice Terza Armata in ulice Faiti je voznik zavil v levo, pri tem pa je prišlo do trčenja z mo-
torčkom, ki ga je upravljal Matija Pipan in ki je pripeljal iz nasprotne smeri.
V nesreči je Matija za-dobil precej hude poškodbe na nogah, zlom kolka na desni nogi, pretres možganov in
rano na glavi. Zapisnik o nesreči je sestavila prometna policija.
Matija Pipan je poznan zlasti med dijaki in športniki. Se kot otrok je bil član SZ Dom v Gorici, kjer se je ukvarjal z gimnastiko.
Pokrajinska ustanova za vodno gospodarstvo
S podpisom sporazuma in poslovnika med predsednikom pokrajinske uprave Brandolinom in župani petindvajsetih občin, je včeraj prišlo tudi do formalne ustanovitve območne ustanove za vodo. To je prvi konkreten korak k poenotenju na področju storitev, na pokrajinski ravni. Ustanova za vodno gospodarstvo bo skrbela za celoten ciklus oskrbe z vodo - od črpanja do distribucije in prečiščevanje odplak. Med pristojnostmi ustanove je tudi določanje tarif za vodo, ki so danes v raznih krajih pokrajine, precej različne. Postopoma naj bi Območna ustanova prevzela pristojnosti tudi na drugih področjih., kakor n.pr. oskrba z energetskimi viri, javni prevozi itd.
J PRIREDITVE
UCENCI in UČITELJI osnovne šole Prežihovega Voranca v Doberdobu vabijo na predstavitev publikacije Sonce ljubo in na predvajanje videofilma V mavričnih zvokih domišljije v petek, 5. februarja, ob 19.30 v župnijski dvorani v Doberdobu.
KD DANICA prireja v torek, 9. t.m. ob 20.30 večer "Vrbovškega pusta”. V SKC Danica bodo vrteli fdm, ki ga je pred 15 leti posnela RTV Ljubljana in tudi novejše posnetke domačinov.
DRUŠTVO SLOVENSKIH
UPOKOJENCEV obvešča, da ni več prostora na avtobusu za pustovanje.
KD DANICA vabi vse otroke na Pustni popoldan v soboto, 6. februarja, ob 15. uri, v SKD Danica na Vrhu.
OBVESTILA
SPDG obvešča, da bo 7. februarja 1999 na Nevejskem sedlu društveno tekmovanje v veleslalomu in deskanju. Prijave na sedežu društva do jutri, 4. februarja 1999. Dmštveni sedež, bo posebej odprt za zbiranje prijav danes od 11. do 12. ure ter jutri od 19. do 20. ure. Na razpolago je Se nekaj mest na avtobusu.
3 ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečaju fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur). Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel 0481-81826 vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. ure.
KINO
GORICA
VTITORIA 1 18.15-20.15-22.15»Bači e abbracci«. 8.000 lir.
VTITORIA 3 18.00-20.00-22.00»Amori e incantesimi«. 8.000 lir.
CORSO Rdeča dvorana:
18.00-	21.30»Vi presento Joe Black«. 8.000 lir.
Modra dvorana: 17.45-
20.00-	22.15»Lost in space -perduti nello spazio«. 8.000 lir.
Rumena dvorana: 17.00-18.40-20.20-22.00 »La gab-bianella e il gatto«. 8.000 lir.
TRZIC
EKCELSIOR 17.40-20.00-22.20»Lost in space - perduti nello spazio«. 8.000 lir.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 9.30, Palmira Battisti vd. Scubini iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku: 10.20, Ezio Franzot iz splošne bolnišnice v Gradišče; 10.15, Luigi Molinari iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega; 11.30, Maria Klavcic vd. lob iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 11.30, Giuseppe Smet (iz Pordenona) v kapeli glavnega pokopališča.
Iz Tržiča: 11.10, Angelina Cossar vd. Minin iz splošne bolnišnice v cerkev v Škocjanu in v Trsta za kremacijo; 12.00, Maria Škabar iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sempolaju.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel,: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EVROPSKA UNIJA / NA SINOČNJEM SESTANKU EKONOMSKO-FINANCNEGA ODBORA
Z novimi predvidevanji Italija odpravila dvome o svojem programu stabilnosti
Manjšo rast BDP bodo kompenzirale nižje obrestne mere no državne obveznice
BRUSELJ - Italija bo izpolnila proračunske cilje iz programa stabilnosti kljub temu, da je njena gospodarska rast počasnejša od predvidene. To je teza, ki so je vCeraj zagovarjala italijanska vlada v eko-nomsko-finanCnem odboru Evropske unije, ki je imel v pretresu italijanski program stabilnosti.
O tem programu smo že zapisali, da je zbudil v bruseljskih krogih nekaj nezaupanja, zato je Italija vCeraj - v pričakovanju sveta finančnih ministrov Ecofin 8. februarja - posredovala nove podatke o gospodarski rasti in o gibanju obrestnih mer oziroma o deležu proračunskih odhodkov za finansiranje javnega dolga. Iz bruseljskih virov se je izvedelo, da novi podatki predvidevajo za letos rast bruto domačega proizvoda (BDP) za 2,1%, prihodnje leto za 2,5% in leta 2001 za 2,9%. Glede obrestnih mer na povprečne donose državnih obveznic navajajo nova predvidevanja 3% za leto 1999, 3,4% za leto 2000 in 3,6% za 2001 (prejšnja predvidevanja so bila 4, 5% za vsa tri leta). Nevtra-liziranje učinkov nižje rasti BDP z manjšimi stroški za finansiranje dolga bi tako moralo privesti do boljšega razmerja med javnim primanjkljajem in BDP, saj
naj bi letos deficit dosegel 1,9-odstotni delež na BDP, leta 2000 naj bi znašal 1, 1% in 2001 le še 0,8%. Na tak naCin naj bi Italija tudi ob nepredvidljivih neugodnih okoliščinah brez težav izpolnila cilje iz programa stabilnosti, ki ne smejo preseči naslednje deleže primanjkljaja na BDP: 2% letos, 1,5% leta 2000 in 1% leta 2001.
Evropski monetarni viri so sinoči na osnovi teh novih podatkov potrdili, da ne bodo potrebni dodatni finančni manevri, kajti no-
va simulacija naj bi dokazala, da lahko Italija »brez težav« doseže javnofinančne cilje, ki so zapisani v njenem programu stabilnosti. Včerajšnji novi podatki so torej zagotovili zadostno varnostno mejo, kajti Četudi bi za letos vzeli najbolj pesimistično predvidevanje, po katerem gospodarska rast ne bi presegla 1,9%, se deficit ne bi zvišal Cez 2% BDP. Enaka logika velja tudi za naslednja leta: Ce bi leta 2000 BDP zrasel le za 2% namesto za 2,5%, bi se defi-
cit zvišal le na 1,3%, leta 2001 pa bi z gospodarsko rastjo 2,4% dosegli predvideni 1-odstotni delež deficita na BDP.
Neuradno se je v Bruslju izvedelo, da so predstavniki Nemčije in Francije v razpravi o italijanskem programu zavzeli »razumevajoča in soldar-na« stališča. Posebno Nemčija ima namreč dovolj lastnih težav, o Čemer govori podatek, da tudi sama v svojem programu stabilnosti za leto 2001 ni predvidela izravnave jav-
nega proračuna, ampak enak delež primanjkljaja na BDP kot Italija, torej 1-odstotnega. Iz tega lahko sklepamo, da bo odpadla do vCeraj veljavna možnost, po kateri naj bi bila morala Italija maja predstaviti dodatne podatke k svojemu programu stabilnosti. Ta spomladanski »popravni izpit«, ki je bil potreben že lani, naj bi torej odpadel, preverjanje pa bo na vrsti konec leta, kot je predvideno v postopkih Evropske unije za programe stabilnosti.
Predsednik deželne uprave hoče več trga in manj države
TRST - Predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Roberto Antonione je na sestanku z vodstvom tržaškega obrtnega združenja Associazione degli Artigiani poudaril, da je treba »spremeniti odnos med Deželo in podjetji, tako da bo imela več prostora zasebna iniciativa in se bodo posledično zmanjšala pričakovanja v odnosu do javne uprave«. Antonione je tržaške krajevne uprave in socialne sile povabil, naj »poiščejo skupen projekt, da bi razmne-li, kaj bo Trst, ko bo odrasel«, medtem ko je za deželno upravo sogovornikom zagotovil, da bo naredila svoje. »Taka metoda dela,« je dodal, »zadeva FJK v celoti, zato se pripravljamo na iniciativo, ki bo privedla do pravega načrtovanja in do pogumnih odločitev o prihodnosti vse dežele.«
Antonione je izrazil tudi namen po skrčenju deželnih zakonov (teh je vec kot dva tisoč), po reformi deželnega zavoda za razvoj obrti ESA in po speciah-ziaciji štirih sejemskih ustanov, ki delujejo v dežeh. Skratka, vodilo deželnega vodstva je »manj vmešavanja javne uprave in veC podjetništva«.
Združenje zbornic ACCOA sprejema Fassinovo vabilo
TRST - Združenje trgovinskih zbornic za države z druge strani Jadranskega morja ACCOA, v katero so včlanjena številna italijanska podjetja, ki delujejo na trgih srednje in vzhodne Evrope, je pripravljena organizirati skupno mizo za usklajevanje med vsemi zainteresiranimi subjekti, kot so Simest, Finest, Sace, Infonnest, pokrajinske trgovinske zbornice, Dežela FJK in zavod ICE. Namen takega pristopa bi bil spodbujati večjo koordiniranost in »skupno celovito strategijo« med vsemi ustanovami in za internacionalizacijo podjetij. V tiskovnem sporočilu predsednika združenja Gian Carla Murkoviča je Zapisano, da želijo s tem sprejeti povabilo, ki ga je minister za zunanjo trgovino Piero Fassino naslovil na zainteresirane kategorije med svojima nedavnimi obiskoma v Sloveniji in v Furlaniji - Julijski krajini.
Fassino je takrat dejal, da mora Italija za učinkovitejše poslovanje na tujih trgih oblikovati »sistemske strategije« in dodal, da je srednjevzhod-na Evropa za Italijo drugi trg po Evropski uniji.
SEJMI / PRIHODNJI TEDEN
Pordenon pripravljen na sejem Samulegno
PORDENON - Na pordenonskem sejmišču, skoraj na meji med deželama Furlanija in Venete, je že vse pripravljeno za prvi letošnji specializirani sejem z naslovom Samulegno. Potekal bo od 11. do 15. februarja, na njem pa bodo razstavljali stroje za lesno industrijo. V italijanskem oziru je ta specializirani sejem na drugem mestu za podobnim sejmom v Milanu. Prirejati so ga zaceli predvsem zato, ker je v neposredni bližini Pordenona, v krajih ob reki Livenza, veliko malih tovarn in delavnic, v katerih izdelajo do 40 odstotkov italijanske produkcije pohištva, in tudi zato, ker niso daleC od Vidma, v katerega oko-lici je osredotočena italijanska industrija stolov. V zadnjih nekaj letih, po spremembah v gospodarstvu držav srednje in vzhodne Evrope, prihajajo v Pordenon tudi podjetniki izza italijanske meje.
Sejem Samulegno prirejajo vsaki dve leti. V letu 1997 so imeli 450 razstavljalcev, obiskovalcev pa 17.500. Sttoji so bili razstavljeni v vseh paviljonih na sejmišču, enako bo tudi letos. Razstavne površine bo 28.000 kv.m. Izmenično prirejajo v Pordenonu še dva specializirana sejma, za kovinsko-predelovalne stroje in za strojno opremo za proizvodnjo plastičnih izdelkov.
Tudi letos bo na sejmu nekaj strokovnih posvetov, prireditelji pa si obetajo, da bodo izboljšali predlanski rezultat. Tudi zato, ker se bodo sejma predvidoma udeležili podjetniki iz treh baltskih držav nekdanje Sovjetske zveze in iz Bosne in Hercegovine, ki jih je doslej bilo bolj malo. Stalnih gostov iz tujine imajo sicer precej, saj jih nekaj sto redno prihaja iz Slovenije, veliko pa tudi iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške. NajveC obiskovalcev pa imajo seveda iz italijanskih krajev na severovzhodu države.
SEŽANA / POD VODSTVOM MIROSLAVA KLUNA
Dvajset let Območne obrtne Zbornice med uspehi, problemi in novimi načrti
SEŽANA - Ob praznovanju 20-letnice združenja obrtnikov, ki je preraslo v pomembno institucijo, Območno obrtno zbornico, so nazdravili uspehom in si zadali še boljše delo. Izdali so tudi glasilo, v katerem so v besedi in sliki obudili spomine na prehojenih 20 let. Sežanska območna obrtna zbornica, ki šteje danes 789 elanov z območja vseh štirih kraško-brkinskih občin, spada po številu članstva med srednje velike zbornice na Slovenskem, je pa ena najmlajših po svojem delovanju. Vse od leta 1990 jo vodi dosedanji župan Miroslav Klun in jo bo vodil še naslednja štiri leta ob pomoči podpredsednika Milana Škapina in zagnane tajnice Danice Skok.
Arhiv o dosedanjem delu je zaradi selitve deloma uničen, vendar pa vodstvo zbornice obljublja, da bo v prihodnjih številkah glasila obudilo spomine na začetek delovanja. »ZaCetki so bili skromni, saj smo imeli leto in pol strokovno službo v Kopru. V Času do 1990 se je zvrstilo več tajnikov, od tedaj pa sam vodim zbornico. Leto potem je delo sekretarja prevzela Danica Skok, ki ga še danes opravlja. S trdnim in strokovnim delom smo se obdržali in širili članstvo v sekcijah, kjer je delo mnogo lažje in enostavnejše, Ce smo združeni skupaj. Kljub temu, da smo bili marsikateremu trn v peti, smo danes enakopraven partner državi,« pripoveduje Klun.
Leta 1983 so organizirali razstavo obrtnih izdelkov in storitev in pozneje, zaradi velikega zanimanja, še prodajo obrtnih izdelkov na stojnicah ob občin-
skem prazniku. Deset let kasneje je bil organiziran prvi sejem obrti in podjetništva, ki je prerasel v primorski in mednarodni sejem, žal pa je svojo »kariero« končal leta 1996. Člani zbornice so o novostih v zakonodaji obveščeni prek Informatorja, dobro pa je tudi izobraževanje Članstva, saj organizirajo seminarje, tečaje, večerne šole za podjetništvo in marketing. V začetku sta delovali dve sekciji (avtoprevozništvo in gostinstvo), leta 1993 pa so ustanovili še frizersko, lesno in elektro sekcijo, ki pa žal niso najbolj zaživele. Konec preteklega leta so ustanovili sekcijo računovodskih in knjigovodskih servisov, željo po združevanju v sekcijo pa so izrazli tudi pla-sticarji. Seveda slabijo tudi za šport in družabno življenje. V osmih letih so že drugič osvojili prehodni pokal športnih iger notranjsko-primorske regije.
Za mnoge pa ostaja še vedno nerešen prostorski problem. Objekt nekdanje Iskre je pretesen, zato išCejo primerne lokacije v obrtni coni na Tenninalu, kjer je še veliko praznih prostorov. Po besedah Zupana Kluna naj bi že letos odprli novo obrtno cono, medtem pa čakajo ustanovo še druge naloge. V letošnjem jubilejnem letu bodo skrbeli za promocijo, med drugim tudi z izdajo kataloga elanov, s predstavitvami na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, poglabljali pa bodo tudi stike s sorodnimi organizacijami na Primorskem in v zamejstvu. Za konec bodo okrepili delo sekcij ter poskrbeli za strokovna izobraževanja.
Olga Knez
ECAJNICE
7 EVRO= 1.936,27 LIRE
		
2. FEBRUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	2.02.	1.02.
ameriški dolar	1,1337	1,1338
japonski jen	127,70	130,88
grška drahma	320,78	321,10
danska krona	7,4368	7,4363
švedska krona	8,8775	8,8600
britanski funt	0,68880	0,69040
norveška krona	8,5845	8,5395
češka krona	37,395	37,142
ciprska lira	0,58086	0,58109
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	248,99	249,97
poljski ziot	4,2296	4,2360
slovenski tolar	190,8753	189,4727
švicarski frank	1,6002	1,6089
kanadski dolar	1,7079	1,7123
avstralski dolar	1,7741	1,7882
novozelanski dolar	2,0760	2,0861
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
2. FEBRUAR 1999	NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
VALUTA	
portugalski escudo	200,482
nizozemski gulden	2,20371
belgijski in luksemburški frank	40,3399
francoski frank	6,55957
nemška marka	1,95583
finska marka	5,94573
španska pezeta	166,386
avstrijski šiling	13,7603
irski funt	0,787564
italijanska lira	1936,27
OSTALE VALUTE
NAKUP
EVRO______
PRODAJA
ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna češka krona slovaška krona madžarski florint
1,1421
0,6939
1,6198
7,5756
8,7658
9,0926
1,7388
337,59
132,51
1,8632
193,72
8,0719
45,052
55,35
298,04
1,1243
0,6802
1,5866
7,2898
8,3728
8,6578
1,6748
293,86
124,50
1,7405
188,08
7,3104
36,552
44,028
242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z.
TRST
KMEČKA BANKA GORICA
2. FEBRUAR 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1459	1,1258	1690	1720
britanski funt	0,7005	0,6839	2764	2831
kanadski dolar	1,7376	1,6965	1114	1141
japonski jen	130,4404	127,3232	14,84	15,21
švicarski frank	1,6325	1,5939	1186	1215
norveška krona	8,7332	8,5335	221,71	226,90
švedska krona	9,0144	8,8074	214,80	219,85
grška drahma	326,5045	318,7201	5,93	6,08
danska krona	7,5577	7,3798	256,20	262,37
avstralski dolar	1,8092	1,7679	1070	1095
slovenski tolar	191,71	188,35	10,10	10,28
hrvaška kuna	8,00	7,45	242	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
MILANSKI BORZNI TRG
2. FEBRUAR 1999			INDEKS MIB 30:-1,54%		
delnica	cena €	var.%	delnica	cena €	var.%
ALITAUA	3,337	-2,11	ITALGAS	5,407	-3,79
ALLEANZA	10,468	-4,10	MEDIASET	8,504	4,56
COMU	5,870 +1,18		MEDIOBANCA	10,246 -1,73	
BOA Dl ROMA	1,337 +0,67		MEDIOLANUM	6,406	-3,43
FIDEURAM	5,940	-2,70	MONTEDISON	0,910	-0,78
INTESA	4,632	-0,64	OLIVETTI	3,354	-2,24
BENETTON	1,444	-	PARMALAT	1,360	-2,71
COMPART	0,610	-2,32	PIRELLISPA	2,333	-0,42
EDISON	9,265	-2,22	RAS	10,228	-3,30
ENI	5,322	-0,96	ROLO BCA 1473	22,310	-2,36
FIAT	2,876 +1,16		SAIPEM	3,123	-2,83
FINMECCANICA	0,981	-1,27	SAN PAOLO IMI	14,876 +0,43	
GENERALI	36,970	-1,83	TIM	5,891	-2,77
HDP	0,589	-3,42	TELECOM ITA	8,399	-0,39
INA	2,078	-1,04	UNICREDIT	4,734	-2,41
m
'Og&F Podružnica Milano
Marko VValtritsch
POLITIKA / DANES SREČANJE PRODI-MARINI
RIM / PO ODOBRITVI V ZBORNICI
Morda zadnji poskus za »sredinsko« Oljko
Premier D'Atema za obnovitev dialoga o reformah
0 presaditvah sedaj v senatu
Na vrsti zakon o umetnem oplojevanju Vladno večina bo stežka ostala enotna
RIM - Današnje srečanjem med Romanom Prodijem in Francom Marini-jem bo morda zadnji poskus za oblikovanje skupne liste (Prodi-Ljudska stranka-gibanje županov) za junijske evropske volitve. Možnosti za dogovor ni prav veliko, res pa je, da se z raznih strani vrstijo poskusi za takšno volilno koalicijo, ki ne bi dokončno razbila ošibljene levosredinske Oljke. Srečanje med bivšim predsednikom vlade in voditeljem LS je spodbudil tajnik levih demokratov VValter Veltroni, ki si zelo prizadeva proti nevarnosti dokončnega razbitja leve sredine.
Prodi se pred današnjim srečanjem ni hotel prenagliti, kar velja tudi za Marinija. Nekdanji premier očitno noče razbiti vseh odnosov z Ljudsko stranko, Marini pa se boji volilnega poraza, nad obema pa lebdi Antonio Di Pietro, ki je od vedno v polemiki z LS, katero je večkrat pozval, naj se enostavno razpusti in spoji z levosredinsko stranko, ki pa je še ni. Bivši milanski sodnik je vsekakor v zadnjih urah nekoliko omilil polemiko in je med pred-sinocnjo TV oddajo Bruna Vespe (na njej je sodeloval tudi Veltroni) dal razumeti, da je »sredinska« Oljka še mogoCa.
Ne gre pa samo za Di Pietra. V igri so tudi levosredinski župani velikih mest, ki imajo velike ambicije in ki že razmišljajo o mandatu v evropskem parlamentu. V prvi vrsti sta to rimski župan Fran-cesco Rutelli in župan Ca-tanie Enzo Bianco, medtem ko je beneški upravi-
telj Massimo Cacciari nekoliko previdnejši, Čeprav je med glavnimi pobudniki gibanja »Sto mest«. Veltroni je vCeraj župane znova opozoril, naj ne pozabijo, da so bili izvoljeni tudi (in marsikje z odločilnimi) glasovi Levih demokratov, ki jih povsod lojalno podpirajo...
Predsednik vlade Massimo D'Alema, ki Seveda pozorno spremlja predvolilne zdrahe v Oljki, je včeraj medtem po razmeroma dolgem Času spet govoril o ustavnih reformah. Nekdanji predsednik dvodomne komisije za reforme, ki je propadla po zaslugi Silvia Berlusconija, meni, da bi lahko večina in opozicija nadaljevali vsaj prekinjeni dialog o federalizmu. Za to se zavzemata tudi predsednik senata Nicola Man-cino in predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, od vedno velika zagovornika sistemskih reform in dialoga med Oljko in Polom svoboščin.
Prve reakcije desnosredinske opozicije na D’Ale-mov poziv niso spodbudne. V Polu svoboščin se namreč bijeta dve liniji: prva se zavzema za oster politični spopad z vladno koalicijo v upanju, da bo jeseni prišlo do predčasnih parlamentarnih volitev, druga pa zagovarja mehkejšo usmeritev, Ceš da za desnico še niso povsem dozoreli pogoji za volilno zmago. In to vse dokler bo njen lider Silvio Berlusconi, ki ne namerava na noben naCin prepustiti vodilne vloge »zunanji osebnosti«, kot predlaga lider KDC-CCD Pierfer-dinando Casini.
Bivši premier Prodi
Voditelj LS Franco Marini
RIM - V poslanski zbornici so vCeraj odobrili zakon o presaditvah človeških organov, vendar so vnesli nekatere spremembe, tako da se mora besedilo vrniti v senat. Zakon je prejel 276 glasov (večina), proti se je izreklo 28 poslancev (liga in posamezniki iz drugih skupin), vzdržanih je bilo 105 (An, Skp, zeleni in Udr), pri Fi pa so prepustili svobodo glasu: nekateri so se izrekli za zakon, drugi so se vzdržali.
V zakon so vnesli tudi načelo tako imenovanega »molka-pristanka«. Prav to naCelo skupaj s preveliko birokracijo pa naj bi bili šibki točki komaj odobrenega besedila, okrog njih naj bi bilo preveč nejasnosti. Tako menijo v krogih raznih izvedencev, med
politiki in združenji. Koordinator Nit (Nord Italia Transplant) Girolamo Sir-chia je na primer izjavil, da izredna birokracija označuje prav omenjeno naCelo. Nesprejemljiv je tudi tisti del, ki se nanaša na veliko informatsko mrežo, ki naj bi koordinirala podatke krajevnih zdravstvenih enot, bolnišnic, anagrafskih uradov in drugih centrov. Sirchia je izrazil pomisleke tudi glede operativnih problemov, spomnil je, da je Italija dejansko razdeljena na dva dela, nekatere dežele si prizadevajo in so dosegle dobre rezultate, v drugih ni opaziti take aktivnosti.
O zapletenem vprašanju »molka-pristanka« je v parlamentu govor že celih enajst let. Osnovno naCelo
zakona, ki gre sedaj v senat, je naslednje: vsi državljani, ki imajo več kot 18 let, se bodo morali odločiti, Ce v primeru smrti darujejo svoje organe za presaditve. Prejeli bodo ustrezne obrazce zdravstvenih enot, ki jih bodo morali izpolniti, vendar bodo vedno ohranili možnost, da se premislijo. V primeru, da ne odgovorijo, bo molk veljal kot pristanek, vendar samo v primeru, da se pri preverjanju nedvoumno ugotovi, da je bil pokojni dobro informiran, vendar se ni izrekel. Odločitev za mladoletne bodo sprejemali starši, a Ce bo eden nasprotoval, presaditve ne morejo opraviti.
Poslanska zbornica se je vCeraj ukvarjala tudi z zakonom o umetnem oplojevanju, odobrih so prve tri člene. Razprava je bila na trenutke precej živahna, predsednik Violante pa je napovedal, da se bodo poslanci lahko izrekli s tajnim glasovanjem o nekaterih posebno važnih Členih. Načelnik svetovalske skupine Ppi Antonello Soro je menil, da bo pri tem zakonu v večini neizogibno prišlo do delitev (govor je tudi o umetnem oplojevanju pri zunajzakonskih zvezah), vendar je dodal, da gre za vprašanje, ki ni povezano z vladnim programom, temveč z etično in versko občutljivostjo. S svoje strani je načelnik skupine Levih demokratov Fabio Mussi pristavil, da se večina ne bo »blindi-rala« pri teh vprašanjih, Čeprav bi bilo dobro, Ce bi se leva sredina zedinila »-okrog uravnoteženee rešitve, ki so jo našli v komisiji«, čeprav izhajajoč z različnih stališč.
_________BRESCIA / OBTOŽEN JE IZSILJEVANJA_________
Antonio Di Pietro še petič pred sodniki
Od Paccinija Battaglie naj bi zahteval denar - Doslej je bil še vsakič oproščen
MILAN - Na sodišču v Brescii se bo danes začela preliminarna sodna obravnava proti sen. Antoniu Di Pietru, ki je obtožen podkupovanja. Lider političnega gibanja Italija vrednot naj bi bil imel nekatere nezakonite posle z itali-jansko-švicarskim bančnikom Pi-erfrancescom Paccinijem Batta-glio, ko je v Milanu vodil preiskavo »Ciste roke«. S Paccinijem Bat-taglio, ki je bil vpleten v preiskavo o črnih fondih grupe ENI-Monte-dison, naj bi ravnal - po obtožbah tožilca - prizanesljivo, da bi nekateri njegovi prijatelji prejeli nekaj posojil in druge usluge. Med temi naj bi bil tudi nekdanji Di Pietrov prijatelj Antonio D’Adamo.
Včeraj so sodniki iz Brescie vložili za dva velika svežnja novih
aktov, Di Pietrov odvetnik Massimo Dinoia pa naj bi že najavil, da ne bo zaprosil za preložitev obravnave, da bi lahko preštudiral novo obremenilno gradivo. Sam bo predal sodišču obrambno dokumentacijo, ki obsega kar 1201 stran.
Preiskava proti Di Pietru se je začela leta 1996 na podlagi telefonskih prisluškovanj, ki jih je izvedla firenška služba Gico po naročilu sodišča iz La Spezie. V enem od posnetih telefonskih pogovorov naj bi izjavil, da je bilo treba »plačati«, da ne bi ostal vpleten v preiskavo »Ciste roke«, v drugem pa se je pritoževal, ker naj bi ga Di Pietro in odvetnik Lu-cibello »izsušila«. Preiskavo je prevzelo sodstvo iz Brescie, ki je
12. novembra 1996 vpisalo Di Pietra v register preiskovanih. Nekaj dni kasneje je obtoženec odstopil z mesta ministra za javna dela.
Decembra istega leta je tožilstvo odredilo kakih sto preiskav na račun nekdanjega sodnika in njegovih prijateljev. Med zaslišanjem je D’Adamo potrdil, da naj bi Pacci-ni Battaglia podaril Di Pietru veC predmetov in denarja, zanikal pa je, da naj bi nekdanji sodnik prejel 4 milijarde lir podkupnine.
Sodniki iz Brescie so lani spomladi zaslišali Di Pietra, po zaslišanju pa so prvotno obtožbo podkupovanja spremenili v obtožbo izsiljevanja. Di Pietro se je pred današnjo obravnavo že štirikrat predstavil pred sodniki, doslej pa je bil še vsakič oproščen.
NOVICE
Cermis: svojci žrtev zahtevajo pravičnost
TRENTO - Zamudna pravičnost je v bistvu krivica. Tako so poudarili vCeraj na novinarski konferenci v Trentu svojci žrtev, ki so lani izgubile življenje v tragediji žičnice Cermis. Tedaj je ameriško vojaško letalo, ki je vzletelo z oporišča v Avlami, zadelo v nosilni kabel zicnice in ga pretrgalo. Letalo je letelo znatno nižje od tega, kar dopuščajo italijanski predpisi. Zaradi nesreče ameriško vojaško sodišče sodi pilotu in njegovemu pomočniku.
V	nesreči je izgubilo življenje 20 ljudi. V glavnem je šlo za turiste različnih narodnosti, ki so bili na počitnicah na Tridentinskem. V imenu vseh svojcev je spregovoril Luther Nauman, župan Burg-stadta (v tem mestu je živelo sedem nemških žrtev), ki je poudaril, da je Se nerešeno vprašanje odškodnin. Včeraj so na ameriškem veleposlaništvu po dolgem obotavljanju sprejeli odvetnike prizadetih družin, toda srečanje ni zadovolilo svojcev.
Sergio Cusani od včeraj na prostosti
MILAN - Včeraj zvečer je bil izpuščen na prostost Sergio Cusani, poslovnež, ki je bil obsojen na prvem procesu o podkupninski aferi. Cusani je v zadnjem Času že užival polovično prostost in v popoldanskih mah lahko hodil v službo izven zapora, od včeraj pa je bil poskusno zaupan v varstvo socialnim službam.
V	pogovoru z novinarji, ki so ga Čakali pred milanskim zaporom, je Cusani dejal, da se bo kot doslej v zaporu tudi v prihodnje ukvarjal s problemi jetnikov. O drugih problemih ni hotel spregovoriti, Se posebej pa se ni hotel izreci o preiskavah o podkupninski aferi.
VREME / PO UJMI PREJŠNJI DNI
Mraz je nekoliko popustil
Na območju, ki ga je prizadel potres, so si nekoliko oddahnili
RIM - Najhujše je mimo. Tako pravijo vremenoslovci, po mnenju katerih bo mraz, ki je v prejšnjih dneh vklenil Italijo, popustil. Prejšnjo noC so izmerili še nizke temperature v nižinah Veneta, nehalo pa je snežiti v srednji Italiji, tako da so cestne službe lahko usposobile zaprta cestišča.
Z boljšim vremenom se bodo nekoliko izboljšale življenjske razmere na območju,
ki ga je prizadel potres. Naselja bivalnih zabojnikov so še pod snegom (telefoto Ap), vendar je z manj ostrim mrazom stanje le znosnejše.
Vreme se je izboljšalo tudi na Sardiniji, kjer je veter popustil in morje se je nekoliko umirilo, nekoliko težav pa je bilo vCeraj še v severnem delu otoka, ki ga je pobelil sneg.
H RIM / POROTNO SODIŽCE h
Nad 250 prič na procesu o aferi Alpi in Hrovatin
RIM - Na procesu zaradi umora Časnikarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina, ki sta življenje izgubila 20. marca 1994 v Mogadišu, se bo pred rimskim porotnim sodiščem zvrstilo skoraj 260 prič, celo vrsto jih je poklical javni tožilec Franco lot-ta, a veliko jih je tudi na seznamu Guida Calvija, ki zastopa družino Alpi. VCeraj je bila druga obravnava z uvodnimi posegi tro-žilstva, obrambe in civilnih strank, naslednja bo 9. februarja. Na zatožni klopi sedi Hashi Omar Hassan, ki ga obtožujejo sodelovanja pri dvojnem umoru.
Med pričami, ki jih je navedel odv. Calvi, je tudi Giancarlo Ma-rocchino, ki je prvi pomagal Alpijevi, vendar naj bi sodil med tiste, ki so naročili umor.
Najdemo tudi generala Carmineja Fioreja, ki naj bi se bil zlagal glede pomoči, ki so jo nudili po tragediji in glede tega, kar se je takoj zatem zgodilo na ladji, in pa »prodajalko Čaja, ki so ga pili morilci«. Calvi je spomnil, da se je s primerom ukvarjalo 11 pravdnistev v Italiji in da so izginili zapisniki Ilarie Alpi, fotografski aparat z negativi ter nekatere videokasete. Po njegovem mnenju pa je bistvo problema v tako imenovani »kooperaciji« ter v trgovanju z orožjem. Spomnil je tudi na izredne težave, na katere je naletel med svojim delom, zlasti zato, ker s strani Somalije ni bilo nobenega sodelovanja, saj gre za državo »brez vladnih struktur«. lotta je obenem napovedal, da bo zahteval novo te-hnicno ekspertizo.
_____SMUČANJE / MOŠKI SUPERVELESLALOM ZA SP_
Neverjetno, zlato za H. Maierja in L Kjusa!
Bron za Knaussa - Danes ženski superveleslalom
Smučarsko prvenstvo slovenskih šol na Trbižu: množična udeležba in vsestranski uspeh
VAIL - Po ponedeljkovih težavah z vremenom so vCeraj v Vailu le izvedli prvo tekmo letošnjega sporeda svetovnega smučarskega sporeda. Tako razburljivega in spetkakular-nega zadetka pa nihde ni pričakoval. Prvič na svetovnih prvenstvih se je namreč zgodilo, da sta zlato kolajno osvojila kar dva tekmovalca, bron pa si je prislužil smučar, ki je zaostal le za eno stotinko za prvouvršcenima.
Zlato sta si v superveleslalomu prismuCala prvi favorit, Avstrijec Hermann Maier in Norvežan Lasse Kjus, tretji pa je bil Avstrijec Hans Knauss. Torej avstrijskega zmagoslavja ni bilo, Avstrijecem je raCune prekrižal odlični Kjus.
Od Italijanov je bil najboljši Kristian Ghedina, ki je osvojil 10. mesto, Peter Runggaldier je bil 14, Alessandro Fattori pa 19. Najboljši od Slovencev je bil Brezavšek s 23. mestom.
Danes bo na sporedu ženski superveleslalom, ki so ga v ponedeljek preložili zaradi slabega vremena.
VRSTNI RED: 1. Hermann Maier (Avt) in Lasse Kjus (Nor) 1:14.53; 3. Hans Knauss (Avt) 1:14.54 4. Stefan Eberharter (Avt) 1-14.75; 5. Paul Accola (Svi) 1:14.79; 6. Obad Flei-scher (ZDA) 1:14.81; 7. Steve Locher (Svi) 1:15.27; 8. Didier Cuche (Svi) 1:15.37; 9. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 1:15.38; 10. Kristian Ghedina (Ita) 1:15.63; 11. Kenneth Si-vertsen (Nor) 1:15.77; 12. Fredrik Nyberg (Sve) KlS.SS; 13. Daron Rahlves (ZDA) 1:15.87; 14. Peter Runggaldier (Ita) 1:16.07; 15. Patrik Jaerbyn (Sve) 1;16.08; 19. Alessandro Fattori (Ita) 1:16, 50; 23. Andrej Brezavšek (Slo)
1:16, 93; 24. Luca Cattaneo (Ita) 1:17, 05; 29. Gregor Šparovec (Slo) 1:17, 28; Jernej Koblar (Slo) je odstopil.
»Igre brez meja« so se predstavile
VAIL - Kot je navada na vseh večjih tekmovanjih, so se tudi na tem svetovnem prvenstvu prd-stavljajo kandidati za olimpijske igre. Včeraj je bil na vrsti dan predstavitve »Iger brez meja« za ZOI 2006 v organizaciji Koroške, FJK in Slovenije. Tiskovne konference se je udeležilo približno 100 Časnikarjev iz 25 držav. Poleg fukcionarjev iz vseh treh dežel se je za organizacijo »Iger brez meja« zavzel tudi Franz Klam-mer, legenda avstrijskega in svetovnega smučanja.
Avstrijec Hans Knauss je bil le za stotinko sekunde tretji
V organizaciji DPZIO J. Stefana in ob sodelovanju Smučarske komisije pri ZSSDI je bilo včeraj na Trbižu smučarsko prvenstvo slovenskih šol, na katerem je nastopilo kar 245 tekmovalk in tekmovalcev skoraj vseh slovenskih šol z Goriškega in Tržaškega, Ob prelepem vremenu je tekmovanje vsestransko uspelo, tako zaradi množičnosti kot organizacije.
LESTVICE
Osnovne šole
1. J. Jurčič 134; 2. Erjavec Štandrež 102; 3. Sirk 94; 4. Bevk 90; 5. Zupančič 88; 6. Sček 80; 7. 1. maj 1954 65; 8. Ivan Trinko Zamejski 49; 9. Tomažič 48; 10. Venturini 42; 11. Grbec 31; 12. Trubar 25; 13. Voranc Doberdob 21; 14. Voranc Dolina 6; 15. Zor-zut 4; 16. Gradnik 0.
Nižje srednje šole
l. Kosovel 81; 2. Trinko GO 64; 3. Levstik 57; 4. Gregorčič 52; 5. Gruden 41; 6. Cankar 38; 7. Ciril in Metod 23.
Višje srednje šole
1. Prešeren 84; 2. Stefan 73; 3. Zois Trst 57; 4. Slomšek 50; 5. Trubar 48;
6.	ITI Gorica 42; 7. Cankar 31; 8. Zois Gorica 17; 9. Gregorčič Gorica 16.
MOK / ZASEDANJE V LAUSANNI
ZMAGOVALCI IN ZMAGOVALKE Osnovne šole
Kategorija J. A (deklice letnikov 1990/91/92): Tina Del Fabbro (Erjavec)
Kategorija 1. B (dečki letnikov 1990/91/92): Ivan Kerpan (Sirk) Kategorija 1. C (dekliče letnikov 1988/89): Tjaša Corva (Erjavec) Kategorija 1. D sdečki letnikov 1988/89); Danijel Simonettig (Bevk) Srednje šole
Kategorija 2. A (dekleta): 1. Elizabet Miklus (Trinko)
Kategorija 2. B (fantje): 1. Simon Plesničar (Trinko)
Kategorija 3. A (dekleta letnikov 1982/83/84): Jana Plesničar (Trubar Gorica)
Kategorija 3. B (fantje letnikov 1982/83/84); Erik Piccini (Prešeren) Kategorija 3. C (dekleta letnika 1981 in starejše): Fjona Mezgec Kategorija 3. D (fantje letnika 1981 in starejši): Danijel Tence (Stefan)
Obširno poročilo o tem tekmovanju v eui izmed naših prihodnjih številk.
NOVICE
Posebna komisija za pregled nad dopingom
• To zahtevajo ZDA - Predsednik Samaranch: »Doping je nesprejemljiva goljufija«
LAUSANNE - ZDA zahtevajo ustanovitev komisije, ki bi imela pregled nad dopingom v športu, ki pa bi delovala neodvisno od Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Na svetovni konferenci "Doping v športu", ki se je začela v ponedeljek v Lausanni in na kateri sodeluje tudi predsednik Slovenske antidoping komisije dr. Joško Osredkar, pa je naveč govora o podkupovanju v MOK. Predlogi MOK o novi protidopinški politiki so nemudma naletel na kritike.
Uradnik iz Bele hiše Barry Mc-Caffrey je po poročanju ameriške agencije AP posvaril MOK, da bo to stoletje staro krovno športno gibanje propadlo, če se bodo do-pinški škandali še stopnjevali. Pravi, da je zunanja pomoč nujna, ker MOK nima dovolj učinkovitega nadzora proti dopingu. "Opozarjamo, da bo MOK propadel, če ne bo-
do preprečili uživanja nedovoljenih poživil v športu, " je dejal McCaf-frey.
Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch se ne strinja, da bi bila mednarodna preiskovalna agencija za doping neodvisna in ne bi bila podrejena medicinski komisiji MOK, ki jo že skoraj tridesetletij vodi princ Alexandre de Merode. "Neodvisno ne pomeni odvisno", pravi McCaffrey, ki se zavzema za popolnoma neodvisno agencijo. Po njegovih besedah de Merode ni bil uspešen, saj je doping postal eden glavnih problemov v športu. Mc-Caffrey se je večkrat sestal s športniki in vladnimi uradniki iz držav, kot so Francija, Nemčija in Austra-lija, ki mu nudijo močno podporo in s tem še močneje pritiska na MOK.
"Doping je goljufija, ki je nesprejemljiva, " pravi Samaranch,
"toda sedaj ima MOK tudi druge goljufije, ki jih mora odpraviti". Vsekakor je nedavna podkupovalna afera v MOK največja kriza te organizacije v zgodovini. "Pred konferenco proti dopingu smo se v ponedeljek več časa pogovarjali o podkupovanju kot pa o dopingu, " pravi McCaffrey, čeprav se MOK, športne zveze in vladi uradniki skušajo osredotočiti samo na problem dopinga.
Predlogi MOK o novi protidopinški politiki so naleteli na kritike, preden se je konferenca sploh začela. Mednarodna nogometna zveza pravi, da s predlagani ukrepi prestrogi, saj naj doživljenjske kazni in globe do milijona dolarjev ne bi bile nič nenavadnega. Mednarodna plavalna zveza pa meni, da splošen protidopinški program ne bi bil mogoč v danih razmerah zaradi specifičnih problemov v športu.
_ ŠPORT NA KOROŠKEM
Dob zmagal brez boja
Odbojkarjem tega društva pa grozi kvalifikacija
KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO
Domovci in borovci uspešni
Obe naši ekipi igrata dokaj dobro - Na skupni lestvici solidno
Nogomet: Platt dal ostavko, pri Vicenzi zamenjali trenerja
GENOVA, VICENZA - Kot je bilo sicer pričakovati, je včeraj tudi uradno David Plati dal ostavko od tehničnega sodelavca pri nogometnem prvoligašu Sampdorii. Moštvo, ki je tudi v nedeljo izgubilo, je na robu izpada.
Pri Vicenzi, ki je letos tudi v hudi krizi, so zamenja-U trenerja. Franca colombo je namreč zamenjal na trenerski klopi 53-letni Edoardo Reja.
Uvrstitev McRaeja izničena
PARIZ - Disciplinska komisija Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) je potrdila izključitev moštva Ford s prve letošnje hitrostne preizkušnje v Monte Carlu. Izključitev zaradi nepravilnosti na motorju je bila napovedana že pred začetkom relija, vendar so prireditelji Fordovima voznikoma vseeno dovolili udeležbo na tekmovanju. Škot Colin McRae je osvojil tretje mesto, Francoz Simon )ean-)oseph pa enajstega. Obe uvrstitvi sta sedaj izničeni.
Jagodic novi (stari) generalni sekretar OKS
LJUBLJANA - Člani izvršnega odbora (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez (OKS) so na drugi seji soglasno in brez razprave za naslednje štiriletno obdobje potrdili Toneta Jagodica, ki je že doslej opravljal to funkcijo. Potrdili so tudi člane treh odborov, ki jih vodijo trije podpredsedniki OKS, ter komisij OKS in Slovenske olimpijske akademije (SOA).***
Turnir WTA v Tokiu
CELOVEC - Odbojkarji SK Dob bodo po vsej verjetnosti korali v kvalifikacijsko za obstoj v 1. zvezni ligi. V pred-zednjem kolu prvenstva so sicer brez borbe na zeleni mizi lagali proti Gleisdorfu s 3:0 (nasprotnik ni poskrbel niti Za tekmovalni protokol), hkrati pa je zmagal tudi napo-srednji sotekmec Harberg proti Hypo VBK Celovec in jih ak° prehitel. Moštvo trenerja Bojana Ivartnika ima kot 'Tirtberg osem točk, toda zaradi kazenske odločitve proti onaukraftu (pri Dobu je igral je neprijavljen igralec) so Pri enakem številu točk avtomatično uvrščeni na slabše, v "nkretnem primem deveto mesto. Dobljani bi se kvali-Kacijskih tekem rešili le, če bi 6. februarja na prvi tekmi v aovi dvorani v Pliberku zmagali proti četrtouvrščeni ekipi VS Sokol iz Dunaja ali pa teden kasneje proti LAC Tirol. 0 Pa je malo verjetno. Na lestvici vodi še naprej Salzburg Pred Donankraft Dunaj (po 32 točk) in Union Enns (22).
Remi šah isto v SŠZ
CELOVEC - Sahisti Slovenske športne zveze Celovec ]. J “• krogu play off-tekmovanja v koroški podligi osvoji-tiragocen remi. Dvoboj proti dragi ekipi celovškega anovskega kluba Die Klagenfurter/KSV se je končal ^eodloceno 4:4. Zmagala sta tokrat Aleksander Lukan in •pert Reichmann, remizirali so Arnold Hattenberger, g- Gorazd Živkovič, dr. Joži Amrasch in novo pečena Kcn/8-^ kandidatinja Dunja Lukan, izgubila pa Silvo S-* rn Roman Weber. Po zmagi v prvem kolu je ekipa Pid P « 5 tičkami draga na šestmestni lestvici. Vodi Ra-mir ■ ernjtz z devetimi točkami; tretji pa je moštvo Ad-e 12 Beljaka z osmimi točkami (Ivan Lukan)
Dom Metaltrading - Libertas TS 98:74 (46:38)
DOM: Visintin 31, Budal'4, Marvin, Brescia-ni 7, Cuzzuccoli 9, KristjanCič 15, Covi 31, Bensa 5, trener Grbac.
SON 15. TRI TOČKE: Covi 4, Cuzzuccoli 2, Kristjancic 1, Visintin 1.
Domovi mladinci nadaljujejo z zelo dobrimi nastopi in zasluženimi zmagami v tem prvenstvu. Tokrat so visoko premagali tretjeuvrščeni Libertas, ki je bil predvsem v drugem polčasu povsem nemočen proti razigranim domačinom. »Belo-rdeči« so vsekakor vseh 40. minut igrali prepričljivo, saj niso imeli večjih nihanj v igri. Že po prvih petih minutah so naši pridobili rahlo prednost. V nadaljevanju pa so jo povečali predvsem po zaslugi velike točnosti pri metu za tri točke (ob koncu kar 8 zadetkov). Tudi v drugem delu so domovci nadaljevali z učinkovitim napadom, kjer se je poleg Covija in Visintinija izkazal tudi odlični Bresciani. Tako se je prednost stalno večala in premoč naših je postala vedno bolj očitna. Zaslužena in visoka zmaga torej in novo zadoščenje za domovce, ki iz kola v kolo kažejo boljšo igro in vedno večjo homogensot. (L.S.)
ACIi Ronchi - Bor Friulexport 84:98 (35:45)
BOR: Hrovatin (4:8 prosti meti, 2:5, met za dve, 0:lmet za tri), Stefančič 13 (4:8, 3:3, 1:2), Mura 17 (3:5, 7:9, -), Lovriha 2 (-, 1:3, 0:1), Bo-
gateč, Stokelj (3:4, 1:4, -), Gaburro 8 (-, 4/7, -), Smilovich 8 (-, 4:5, 0:1), Paoletic 14 (3:7, 4:7, 1:3), Guštin 10 (2:4, 4:5, 0:1), Valente 13 (2:4, 4:7,1:2), trener Martini.
SON 30, PON: Smilovich (36).
V 11. kolu so bili borovci ponovno uspešni. Niz zaporednih zmag se je povečal na devet, tako da so obdržali drugo mesto na lestvici. Tokart so igrali v Ronkah proti solidni domači ekipi. V prvih minutah igre so bili nedvomno močnejši od domačinov, saj so prešli v vodstvo, ki je kmalu znašalo že 19 točk. Imeli so priložnost, da že iz vsega začetka zapečatijo tekmo, a tedaj so popustili, gotovi, da bo nadaljevanje tekme vse manj kot zahtevno. V resnici pa ni bilo tako in domačini, ki medtem niso vrgli puške v koruzo, so zmanjšali zaostanek na deset točk. V prvi minuti drugega polčasa so domačini še dodatno zmanjšali zaostanek na Sest točk. Zbegana združena ekipa pa je tedaj pozitivno reagirala in vsi igralci so zaigrali kot vedo. Dosegli so ponovno visoko prednost in jo spretno obdržali do konca. V napadu je dodbro igral Andrea Mura.
Vrstni red po 10. kolu: Barcolana 20, Bor Friulexport. Italmonfalcone, Arte in Ardita 16, Libertas 14, Intermuggia 12, Dom Metaltrading 10, Chiarbola 8, Dopolavoro Ferrovia-rio 6, Servolana 4, ACLI Ronchi 2, Soul Team in Inter 0. (Mitja S.)
TOKIO - - Izidi prvega kroga ženskega teniškega tumirja WTA v Tokiu: Izidi 1. kroga: Nataša Zvere-va (Rus/8) - Tara Snyder (ZDA) 6:7 (2), 6:2, 6:4; Gara Black (Zim) - Juhe Halard-Decugis (Fra) 6:2, 6:1; Sarah Pitkovvski (Fra) - Larisa Neiland (Lit) 3:6, 6:2, 6:1; Els Callens (Bel) - Kimberly Po (ZDA) 6:3, 6:1.
Drevi v Dolini: Breg - Isonzo
Drevi ob 20.30 bo v Dolini zaostala tekma 2. nogometne amaterske lige med domačim Bregom in Isonzom, ki so jo že trikrat preložili zaradi vremenskih neprilik.
Obvestila
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI sklicuje sejo odbora jutri, v četrtek, 4. t.m. ob 20. uri v domu A. Sirk v Križu.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. t.m.avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah, danes, 3. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573.
MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. t.m. ter 7. marca. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje v nedeljo, 7. t.m. v Podkloštru (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627.
Prireditve ob kulturnem prazniku v piranski občini
V	piranski občini bodo kulturni praznik letos prvič obeležili tudi s kulturnim maratonom. Jutri bodo namreč na Tartinijevem trgu na pobudo piranske občine in Zveze kulturnih društev Karol Pahor pripravili štiriurni program na prostem, v pripravo katerega so se vključile osnovne in srednje šole ter kulturna društva iz mesta in okolice.
V	kulturnem programu bodo nastopile plesne in baletne skupine, piranski mladinski pihalni orkester, literarne in recitatorske skupine s šol s slovenskim in italijanskim uCnim jezikom ter pevski zbori iz Pirana in okoliških krajev. Dijaki piranske gimnazije pa se bodo predstavili s prebiranjem svojih pesniških del.
V	občini ob kulturnem prazniku poleg kulturnega maratona pripravljajo tudi druge kulturne dogodke. Osrednji med njimi bo v soboto zveCer, ko bo v portoroškem Avditoriju proslava z geslom Mladi mladim ob kulturnem prazniku, na kateri bodo med drugim brali Prešernove pesmi v tujih jezikih, so povedali na današnji predstavitvi prazničnih prireditev.
Sicer pa se bodo v Avditoriju, kjer še poteka prenova letnega prireditvenega prostora, že jutri ob projekciji filma Patriot občinstvu predstavili njegovi ustvarjalci. V naslednjih dneh se bodo zvrstile tri gledališke in baletna predstava, prvi v nizu večerov z bralci in ljubitelji knjig, koncert pihalnega kvinteta Slowind ter likovne razstave. (STA)
V	Ljubljani
od danes tri nove likovne razstave
V	treh ljubljanskih galerijah so sinoči odprli nove razstave: v prostorih stalne zbirke Mestne galerije bodo do 28. februarja na ogled dela akademskega slikarja Leona Zakrajška pod naslovom 36 pogledov na Fuji, v Mali galeriji na Slovenski cesti bo do 16. marca razstava slik, tabel in globusov hrvaškega umetnika in teoretika Dimitrija BašiCeviCa Mangelosa (1921-1987), galerija Commerce pa bo do 26. februarja gostila Alenko Kham PiCman z njenimi slikami in grafikami na Prešernovo temo.
Leon Zakrajšek se bo na razstavi 36 pogledov na Fuji predstavil z deli na papirju oziroma risbami v posebni japonski tehniki, imenovani sumi-e. Dimitrije BašiCevič Mangelos je po besedah kustosinje rasztave Branke Stipancič ključna osebnost hrvaške kulture in umetnosti. Prehodil je pot od nejasnega doživljanja sveta do postavljanja svojih stališč in teorij. Razstava kranjske slikarke Alenke Kham PiCman nosi naslov Multiplikacija podobe - dvanajst postaj: dr. France Prešeren. (STA)
O usodi Clintona na Radiu Trst A
Neskončno dolge zgodbe o Clintonovem skoku Cez plot v samih državnih prostorih noCe biti konca. Zbadljiva zgodbica pa se je v zadnjih tednih za ameriškega predsednika sprevrgla v pravo katastrofo. V ameriškem Senatu se odvija sodni proces proti Clinto-
nu, ki bo zadal ugledu demokratskega predsedniika že zadnji udarec. V postopku za odstranitev ameriškega predsednika je v ponedeljek pričala sama Monica Lewinsky, položaj v katerem je danes Clinton, pa je vse hujši in brezizhoden, Četudi statistike govorijo o naveličanosti ameriškega prebivalstva nad tem javnim pranjem umazanega perila.
• O samem sodnem procesu, o njegovih posledicah na pozicijo predsendika, demokratske sd-tranke, kateri pripada, pa tudi same ameriške demokracije, predvsem pa odnosu, ki ga imajo Američani do svojega predsednika ter do tega procesa, bo govora juri, Četrtek, 4. februrja, zjutraj na Radiu Trst A. Telefonska gostja oddaje »Iz studia z Vami - aktualnosti na pladnju« bo Alenka Adamič Ri-chardson, odgovorna urednica slovenske redakcije na Glasu Amerike - The voice of America, to je državne radijske postaje v Združenih državah Amerike, ki oddaja v 55 jezikih. Pričetek pogovora o sodnem postopku proti predsedniku Cluntonu, ki se v teh dneh odvija v ameriškem Senatu, bo na sporedu ob 11.50.
Pred Ameriko in njenimi notranjimi problemi pa bo oddaja, kot vsak Četrtek, ponudila vpogled v nam bližje kraje. Aktivni beneški kulturni delavec Giorgio Banchig nas bo popeljal v beneško vas Scigla, kjer se bo pogovoril z znano pripovedovalko bajk in legend iz Benečije Ude Chiabudini, sestro pred kratkim preminulega kulturnega delavca Luciana Chia-budinija - PonedišCaka. Pričetek ob 11. uri.
Vida Valencie
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA	SLOVENIJA
TRST
Gledališče Rossetti
Danes, 3. februarja ob 16.00 bo gledališka skupina La Famiglia delle Ortiche, podalo delo »La solitudine nei campi di cotone«. Režija Cherif.
Od 5. do 14. februarja bo na sporedu delo »Le false confidenze«, ki ga bo podalo gledališče iz Genove. Režija Marco Sciaccalu-ga. Predstave: 5. in 6. feb. ob 20.30, 7. feb. ob 16.00, 9., 10., 11., 12. in 13. feb. ob 20.30 ter 14. feb. ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Danes, 3., 4., 5., in 6. februarja ob 20.30 ter 7. februarja ob 16.30, George Bernard Shaw »La professione della signora VVarren«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
Gledališka skupina Societa per attori bo od 12. do 21. februarja predstavila delo »Mal di ma(d)re«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/a)
Skupina »Teatro degli Asinelli« bo v soboto, 6. in v nedeljo, 7. februarja, podalo delo Alana Ayckbourna »Camere da letto«. Režija Liana Zonta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo, 10. februarja bodo v sklopu - film v francoskem originalu - predvajali »Ma vi e en rose« Alaina Berlinerja.
GORICA
Kulturni center »L. Bratuž«
V	nedeljo, 7. februarja ob 16. uri, »Dan slovenske kulture«. Priredijo Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
11., 12., 13. in 14. februarja, Gledališče della Tosse, »Ubu incatenato e re«. Režija Tonino Conte.
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
V	sredo, 10. februarja ob 20.45 bo Compa-gnia Picciola podala Magrisevo delo »lo non sono nessuno«. Režija Maria Pia Paglia-recci.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	petek, 5. februarja ob 17. uri »Mali strah bav - bav« v izvedbi Mladinskega gledališča ATART Sežana.
V	torek, 9. februarja ob 20. uri, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega - N. Ko-lijada »Murlin Murlo«.
V	četrtek, 11. februarja ob 20. uri, gostuje SSG iz Trsta z delom F. Milčinskega »Butalci«. Režija Jaša Jamnik.
V	ponedeljek, 22. februarja ob 20. uri, gostovanje Drame SNG Maribor z delom A. Millerja »Lov na čarovnice«. Režija Zvone Šedlbauer.
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 7. februarja ob 20.30, gledališka predstava, Joe Orton: »Dan norosti«. Režija: Branko Durič-Duro.
V	ponedeljek, 8. februarja ob 20.30, ljubezenska drama »Ko pride Joe Black«. Režija Martin Brest.
KOPER
Srednja šola »A. Ukmarja«
Jutri, 4. februarja ob 17. uri, gostuje SSG iz Trsta s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo 5. februarja ob 20. uri.
4., 6., 12. in 13. februarja vedno ob 20.00, Samuel Beckett, »Konec igre«. Režiser Vito Taufer.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Danes, 3. in 5. februarja ob 19.30 VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
4. februarja ob 19.30 Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
V	soboto, 6. februarja ob 19.30 Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
V	sredo, 10., v četrtek, 11. in v petek, 12. februarja ob 19.30, Eugene Ionesco »Zavratne igre«.
V	petek, 12. februarja ob 11. uri, Suzanne van Lohuizen »Primer Ronald Akkerman«.
V	soboto, 13. februarja ob 21. uri, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
GLAS
SLOVENIJA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
13.,	16. in 18. februarja ob 20.30, v nedeljo, 21. ob
16.00,	23. in 25. februarja ob 20.30, v soboto, 27. februarja ob 17.00 in v nedeljo, 28. februarja ob
16.00,	Gaetano Donizetti »Lucia di Lammer-moor«.
Dvorana Tripcovich
V petek, 5. ob 20.30 in v soboto, 6. februarja ob
17.00,	Gioachino Rossini »II signor Bruschino«.
Gledališče Rossetti
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 8. februarja ob 20.30 nastopil Andrea Lucchesini.
Glasbena matica
V	torek, 9. februarja ob 20.30 bo v Deutscher Hilf-sverein, Ul. Coroneo 15, četri abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Duo Dan j a Lukan - sopran, Marko Ozbič - klavir.
Gledališče Miela
V	soboto, 6. februarja ob 20.30, oder mladih -rock večer.
GORICA
V	torek, 9. februarja, ob 11. uri bo izvajal orkester gledališča Verdi G. Rossinijevo delo »Gospod Bruschino«.
DESKLE
V	soboto, 6. februarja ob 20. uri, Revija pevskih zborov goriške ’99.
BRANIK
V	nedeljo, 7. februarja ob 16. mi, Revija pevskih zborov goriške ’99.
LJUBLJANA SNG - Opera in balet
Danes, 3. februarja ob 19.30, v sredo, 10. in v petek, 12. februarja ob 16.30, Domenico Cimarosa »Tajni zakon«.
Jutri, 4., v petek, 5. in v četrtek, 11. februarja ob
11. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 19.30, Bedri-ch Smetana »Prodana nevesta«.
SEŽANA
Vrabčeva dvorana GŠ Sežana
V	soboto, 6. februarja ob 19. uri, Večer slovenske glasbe, nastopajo učenci in komorne skupine GS Sežana in Baročni kvartet iz Ljubljane s solistko sopranistko Marto Močnik.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 5. februarja ob 20.30, koncert za abonma in izven, »Slowind«, pihalni kvintet Slovenske filharmonije.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do
10.	februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. me.
Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. me, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
Art Gallery (Ul. Locchil9/A); osebna razstava Annamarie Ducaton.
OPČINE
V	Zadružni kraški banki in v Prosvetnem domu
bodo do 11. februarja razstavljali umetniki v spomin na Avgusta Černigoja pod naslovom Zarek ustvarjalnega duha.
BORŽT
V	Srenjski hiši bo v petek, 5, februarja ob 20.30.
otvoritev razstave »Borštanska narodna noša«. Urnik ogledov: v soboto, 6. feb. od 17. do 20. me, v nedeljo, 7. feb. od 15. do 20. me in v ponedeljek, 8. feb. od 17. do 20. ure.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogra-no - vita quotidiana al castello medioevale 1271 -1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. Razstava bo odprta do 19. februarja od 17. do 19. me od ponedeljka do petka.
Galerija Ars, Katoliška knjigarna, Travnik 25: 5. februarja ob 18. mi, otvoritev razstave treh mladih ustvarjalcev: Dimitrija Brajnika, Ivana Zottija in Ivana Žerjala.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: jutri 4. februarja ob 18. uri otvoritev pregledne razstave grafik slikarja Bojana Kovačiča.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. me.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilama Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob mah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«-Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. me, ob nedeljah od 13. do 18. me, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na'ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt on 10. do 18. me.	(
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »b®j razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.0° do 18.00.
RAI 3
slovenski
program
S
RAI 1
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodita An-tonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Fontana di Trevi (glas., It. ’60, i. Claudio Villa)
Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelc (i. Rosa Downey)
Dok.: Kvarkov svet -Dnevnik velikih mačk Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Irene Ferri), vmes nan. Zorro
Danes v-parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Kviz: La Zingara TV film: A due passi dal cielo (dram., It. ’98, r. S. Martino, i. Giulia Boschi, P. Quartullo)
Aktualno: Dosje - Zenske
na razpotju
Dnevnik
Aktualno: TV Raider (Missione Capricorn) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: II grillo
<	1 RAI 2	(§2 RETE 4			[> ITALIA1	fr* Slovenija 1	
	Varjete za najmlajše		Nad.: Un volto, due don-		Nan.: Ocean Girl, nato		Vremenska panorama
	Nan.: Blossom		ne, 6.50 Guadalupe		otroški variete, vmes		Napovedniki
	Nad.: Quando si ama,		Nan.: Pregled tiska		Ciao ciao mattina		TV prodaja
	10.05 Santa Barbara		Nad.: Renzo in Lucia,		Nan.: Mac Gyver		Tedenski izbor:
	Tg2 - Medicina 33		9.45 Huracan, 10.45 Feb-		Film: Scaramouche (pust.,		Zlatko Zakladko, 9.45
	Vreme, dnevnik		bre d’ amore		ZDA ’52, i. Stevvart Gran-		nad. Dobri duh iz Avstra-
Variete: I fatti vostri -
Vase zadeve
Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: Ljubim živali Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Squadra Speciale Cobra 11
Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Sotto inchiesta (krim., ZDA, i. K. Sillas) Aktualno: Pinocchio Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme Film: La prossima volta il fuoco (dram., It.-Fr. ’93, i. J. Rochefort)
RAI 3
-6.30-7.00-7.30-8.00
dnevnik
Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Kinematografija Film: I trafficanti (kom., ZDA ’47, i. Clark Gable) Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 La melevisione, 13.40 TisoC in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.55 Tgr - Leonardo Variete: La melavisione - Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Sfide Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario Aktualno: TeleCamere
Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Tre donne per uno scapolo (kom., ZDA ’64) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Dokumenti: La macchina del tempo
Film: The VVanderers - I nuovi guerrieri (dram., ZDA '79, i. Ken Wahl) Pregled tiska Film: L’ albero di Guerni-ca (dram., It.-Fr. 75, r. F. Arrabal, i. M. Melato)
S CANALE 5
M Na prvi strani, vremen-I ska napoved M Jutranji dnevnik Tg5 MM Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv
Nan.: Un detective in cor-sia (i. Dick Van Dyke), 12.30 Normo Felice Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
TV film: Perche mamma lavora (dram., ZDA ’94, r. R. Markowitz, i. Anne Archer, Joh Heard) Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Parodi)
Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Aktualna odd.: Coppie -Pari (vodi Maria De Fi-hppi
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nočni dnevnik Striscia la notizia Laboratorio 5
y Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: V osmih pod streho Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! (vodi Tamara Dona)
Nan,: Beverly Mills (i. J. Priestley, J. Garth)
Variete za najmlajše in risanke
Nan.: Baywatch
Odprti studio, 18.55
Šport
Nan.: Plavolaska za oCe-ta, 19.30 Tata (i. Fran Drescher)
Glasb, oddaja: Sarabanda Film: L’ esercito delle 12 scimmie - 12 Monkeys (fant., ZDA ’95, i. Bruce VVillis, Brad Pitt)
Variete: Barracuda (vodi Daniele Luttazzi)
Odprti studio, šport Film: I giorni deli’ ira (vestern, It. ’67)
TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Film: lo ti salverd Nad.: Innamorarsi Aktualna oddaja Aktualno: Quadrato Konjske dirke Zoom Gorica Il supplemento Zoom Gorica Nan.: Get Smart Film: Ice Pawn ,

MONTECARLO
sanka, 10.20 dok. National geographic, 11.10 Pro et contra
Nan.: Učitelj (Francija, 14. ep.)
Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor Drama: Dnevi, tedni, meseci (Nizozemska)
Feljton: Verjeti Obzorja duha Mozaik Pod klobukom Obzornik, vreme, šport Službeni vhod Dobrodošli doma Risanka
Dnevnik, vreme, šport Film: Ocvrti zeleni paradižniki (ZDA 1991, r. Jon Avnet, i. Kathy Bates, Jes-sica Tandy, Mary-Louis Parker)
Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi Osmi dan
Balet: Carmen z Majo Pli-
seckajo
Službeni vhod
19.45, 22.50, 0.45 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: Ellery Queen Film: Primavera (dram., ZDA '48, i. L. Nolan) Variete: Tappeto volante Film: Perdiamoci di vista (kom., It. ’93)
Aktualno: Trenta minuti Šport: Vail shovv
TV PRIMORKA
17.00 Videostrani Videospot dneva Kaj storiti, Ce se zgodi Klepet o glasbi z J. Svete: Gost Dušan Kobal Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Videostrani Dnevnik, vreme Iz tiska, Misel dneva Šahovski turnir Večer z bio-hironom Nad.: Sosedje (121. del) Glasb, odd.: Postaja GO Dnevnik TV Primorka
(r* Slovenija 2
Vremenska panorama Matineja
Nadaljevanka: Gospa svetovalka (Fr., 7. del) Euronevvs TV prodaja Pomp kviz
Film: Zamujena pomlad (Danska)
Po Sloveniji
Nanizanka: Angel, varuh moj (ZDA, i. Roma Davv-ney, Della Reese, John Dye, 14. epizoda)
TV igrica: Kolo sreče Videoring: Videospoti s Tino
Gospodarska panorama Bobu bob
Dokumentarna oddaja: Izdelovalci ljudi (ZDA) Nemi film: Veter (ZDA 1928, r. Sjbstrom, i. Lil-lian Gish, Lars Hanson)
Koper
Euronevvs
Otroška oddaja: Gugalnica Dokumentarec Slovenski magazin Globus
Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Sok
Primorska kronika Tv dnevnik, šport Otroška odd.: Gugalnica Sredozemlje Ski rep ort
Aktualno: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Film: Beckroads (ZDA) Vsedanes - TV dnevnik,
r
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (i. Cankar, prip. M. Sardoč); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 DPZ Devin; 13.20 Glasba za vse okuse;
13.30	Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violončelist V. Legiša, pianistka G. Kontrotaite; 18.00 Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 Lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8'30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Potočila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-Itonjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22,00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19,50 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska pol-tika;21.25 Zbori po želji;22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Informativna odd.:22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO; 16,15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Izšlo je;
19.30	Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Ra-dioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada;
23.00	Jazz session; 23.55 Glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna: Slov. kulturni praznik; Radio Ago-ra dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)y/
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcijat®primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL
ZMEREN

MOČAN
NEVIHTE
A.. SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANli-
VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.13.
Dolžina dneva 9.49.
Aunine meneča!
Luna vzide ob 20.25 in zatone ob 8.55.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.56 najnižje -20 cm, ob 10.30 najvišje 37 cm, ob 17.02 najnižje -54 cm, ob 23.43 najvišje 40 cm.
Jutri: ob 5.31 najnižje -18 cm, ob 11.00 najvišje 29 cm, ob 17.27 najnižje -46 cm.
MORJE
Morje razgibano, temperatura morja 8,3 stopinj C.
Jf
BIOPROGNOZA
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. Ponoči bo spanje vremensko občutljivih ljudi moteno.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............3
1000 m..............2
1500 m..............0

°c
2000 m.............-2
2500 m ...........-4
2864 m............-5
DANES

GRADEC
-5/1

a
TRBIŽ
srnx
M. SOBOTA O -4/2
CELOVEC O -7/1
a
o
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -5/1
ČEDAO-^— 1-------O
2/8 O	KRANJ
OVIDEM
"2/8	•^.N. GORICA-1/8
GORICA q
a
o
S. GRADEC -6/1
MARIBOR
0-5/2
o PTUJ
a
CELJE
c3
a-
N. MESTO -4/1 O
' ZAGREB -4/2	„
a
Sprva bo delno jasno, ponekod v vzhodnih krajih zmerno oblačno. Čez dan se bo od severa ponovno pooblačilo. SOSEDNJE POKRAJINE: Danes bo ob Jadranu precej jasno. Drugje bo zjutraj delno jasno, čez dan se bo od severa spet pooblačilo.
JUTRI
TRBIŽ
S
CELOVEC O -5/2
O
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ
x-a -4/4
ČEDAD—a-f	O
-1/9	KRANJ
OVIDEM -1/9
GRADEC
-3/3
9 GRADEC -4/3
a
MARIBOR O -3/4
M. SOBOTA O -3/3.
a
CEUE O -2/5
a
uj xx^
^N. GORICA 0/9
GORICA
ZUUBUANA
-2/4
TRST 3/9
POSTOJNA -4/3
N. MESTO
O
a'
ZAGREB
-2/3
O
a
DRTOROZ
UMA«

V četrtek se bo od zahoda zjasnilo. V petek bo precej jasno. Topleje bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI.,,PA ŠE RES JE
Zaradi restavratorskih del bo Leninov mavzolej zaprt za občinstvo do 5. aprila
MOSKVA - Delavci moskovske občine so kljub snegu in mrazu začeli- z restavratorskimi deli in čiščenjem Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu, ki bo prvič po 75. letih zaprt občinstvu. Ponovno ga bodo za občinstvo
odprli 5. aprila. Do tedaj bodo imeli izvedenci dovolj časa za dodatno konserviranje mumificiranega trupla nekdanjega sovjetskega voditelja Vladimirja IliCa Lenina, ki ga kot kaze načenja zob časa. (AP)
Deep v zaporu, ker je napadel fotografe
LONDON - Johnnyja Deppa so v Londonu aretirali, ker je z leseno letvijo napadel fotografe. Tiskovni predstavnik policije je potrdil, da so 35-Ietnega igralca zaradi nevarnega obnašanja prijeli v noči na soboto pred restavracijo Miri Belle na Curzon Street v zahodnem Londonu. Lomilec ženskih src in hitro vzkipljivi Depp je bil aretiran že leta 1994, ker je razbil opremo hotelske sobe v New Yorku. Po napadu v Londonu so Deppa prepeljali na policijsko postajo in ga po štirih urah po izdaji uradnega opomina izpustili. Tiskovni predstavnik policije o napadenih fotografih ni vedel povedati ničesar, ni pa tudi želel pojasniti, ali je bil Depp v spremstvu. Odkar je prekinil zvezo z britansko manekenko Kate Moss, se je Depp bojda zbližal s francosko pop pevko Vanesso Paradis. Po navedbah francoskega tiska Paradis že pričakuje njegovega otroka. (STA/dpa)
Vratar banke se je preveč dolgočasil
BELLEVUE - 20-letni Nicholas Epperson, vratar banke v predmestju Omahe v ameriški Nebrasci, se je nedavno policiji zlagal o podtaknjeni bombi, da bi nekoliko popestril svojo dolgočasno službo. Po lažnem obvestilu je policija evakuirala cel okoliš, domnevno bombo pa so policisti iskali veC kot eno uro. Epperson je med zaslišanjem sprva dejal, da ga je o podtaknjenem eksplozivu po telefonu obvestil neki moški s hripavim glasom, vendar je policija ugotovila, da v tem Času ni nihče poklical na banko. Mladenič je pozneje priznal svojo potegavščino. (STA/Hina)
F*
LONDON - Britanski upokojenec Michael Warwicker je izumil revo- S lucionarno straniščno školjko, ki naj bi končala vojno med spoloma, J piše britanski The Guardian. Po- } krov školjke je namreč narejen ta- j ko, da se po opravljeni potrebi av- j tomatiCno spusti navzdol. 72-letni : Warwicker pravi, da je idejo za j izum dobil v nekem filmu, kjer se žena jezi na svojega moža, ker je po f opravljeni potrebi pokrov školjke | pustil dvignjen. Sicer pa najnovejša školjka deluje tako, da se njen pokrov samodejno spusti, ko pote- I gnemo vodo. Upokojeni izumitelj s je izdelal več kot tisoč takšnih j školjk, za eno pa je treba odšteti 48 i dolarjev. (STA/APP)
Ljubezen
močnejša
RIM - Nek nekdanji italijanski frančiškanski novic se sedaj na plakatih po vsej državi : priporoča kot žigolo. »Le za 1 zrele, emancipirane ženske, ki niso v čustvenem ali spolnem razmerju,« je slogan samore-klame 35-letnega Casanove. Zamisel se mu je porodila, ko so ga na plaži v Riminiju oblegale kar vse Zenske po vrsti. »Sprva sem mislil, da moja pot vodi v samostan. Sele kasneje mi je prišlo na misel, da je moje poslanstvo, da se ponudim osamljenim ženskam,« je za nedeljsko izdajo La Re-pubblica povedal postavni latinski ljubimec. (STA/dpa)
Najmanjše pisalo na svetu
Chicago, 2. februarja (STA/Hina) - Strokovnjaki iz vseučilišča Northvvestern v Chicagu so oblikovali najmanjše in najtanjše pisalo, s katerim je mogoče risati črte, široke le nekaj deset molekul, in debele le eno molekulo. S pisalom si bodo odslej lahko pomagali v proizvodnji nee-lektronskih komponent električnih naprav, ki so 1000-krat manjše od mikrodelcev. Pisalce pa bi lahko s pridom uporabljali tudi pri risanju tankih črt na zlato.
Zaradi snega kaos v Avstriji
DUNAJ - Obilne snežne padavine na vzhodu Avstrije so danes povzročile prometne zastoje.
Obe najpome-bnejši avtrijski avtocesti, zahodno in južno avtocesto, so morali zaradi prometnih nesreč začasno zapreti. O prometnih zastojih zaradi snega pa poročajo tudi iz avstrijske prestolnice. (STA/dpa)