Leto XII., štev. 103 Upravoištvo: Ljubljana, Knafljeva. ulica 5. — Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. fnseratm oddelek: Ljubljana. Solrn* btargova ul. 3. — Tel. 3492 «2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova. ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Lj*ib» ljana št. 11.842, Praha čisto 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sreda 6. maja 1931 Cena z Din Naročnina znaša mesečno 25.— Dio» inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: KnafLjeva ulica 5. Telofoo it 3122 3123 3121 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Cekje: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Srez Metlika S kralfevim zakonom je bil ustanovljen nov srez s sedežem v Metliki Beograd, 5. mafe. AA. N5. Ve3. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in mdnistra notranjih zadev predpisal in proglasil zakon o ustanovitvi novega sreza metliškega s sedežem v Metliki. CI. 1. Ustanovi se novi srez metliški s sedežem v Metliki, v katerega pridejo tele občine: iz sreza čroomeljskega, občine Božakovo, Čreznjevec, Grada c, Lokve, Metlika, Podzemelj, Radovica in Suhor, iz sreza jastrebarskega pa občina Radotovica. Cl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi 31. julija 1931. Zaključek preliminarnih pogajanj z Avstrijo Po proučitvi medsebojnih predlogov se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe Beograd, 5. maja č. Pogajanja, ki se vr-gj jo v Beogradu med jugoslovensko in avstrijsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe, so zaenkrat zaključena. Imela so docela preliminaren značaj. Naša delegacija je bila obveščena po avstrijskih delegatih o predlogih Avstrije za sklenitev nove trgovinske pogodbe in o razlogih, zakaj je bila Avstrija primorana odjedati dosedanjo pogodbo, člani avstrij-. .-e delegacije zapustijo jutri Beograd. Za-stopniki naše vlade bodo takoj pričeli proučevati avstrijske predloge, da čim prej • -delajo protipredloge. O tem bo razpravlja tudi naša vlada, nakar se sestane ta . iegaciji obeh držav na končna pogajanja za sklenitev pogodbe. Pogajanja se bodo vršila na Dunaju ali pa v Beogradu. D n naj, 5. maja. d. »N. Fr. Presse« poroča, da se bo avstrijska delegacija, ki se mudi v Beogradu zaradi trgovinskih pogajanj, prihodnje dni vrnila na Dunaj. Dosedanja pogajanja so bila samo informativnega značaja. Prvo čitanje se je zaradi lega zavleklo, ker je morala avstrijska delegacija podrobno informirati jugoslovensko o tendencah, ki jih zasleduje Avstrija pri najnovejših pogajanjih s sosednimi državami, odnosno o osnovi, na kateri bo zgrajena avstrijsko - madžarska pogodba. Kakor Madžarski je Avstrija tudi Jugoslaviji ponudila regijonalno pogodbo, v kateri bi Avstrija dala posebne ugodnosti za živino, meso, sadje in pšenico, Jugoslavija pa naj bi dala ugodnosti za avstrijski industrijski izvoz.- Te ugodnosti so zamišljene v obliki premij, ki bi se potem obračunavale. Jugo-slovenska delegacija doslej še ni zavzela stališča k tej ponudbi. Pogajanja naj bi se nadaljevala koncem maja na Dunaju. Avsfrijsko-madžarska trgovinska pogajanja Nova trgovinska pogodba na podlagi kontingentiranja bo sklenjena v najkrajšem času za dobo enega leta pričela trgovinska pogajanja Madžartske z Nemčijo. »A z Es-t« poroča, da eo madžansko^če« škoslovaška pogajanja, ki so 6e vršila zad» Budimpešta, 5. maja, d. Avstrijsko*™^ džarska trgovinska pogodba je tik pred parafiranjem. O posameznih postavkah se vrše še pogajanja, vendar pa se v kratkem pričakuje popoln sporazum. Pogodba ne bp imela niti regionalnega niti preferenc* nega značaja. Gre za. novo konstrukcijo, t i-aferi bodo določeni uvozni in izvozni kontingenti ter bo urejena izmenjava bla« s sistemom premij. Okvir kontingentov določen aprpksimativno. Vsota uvoza m -oza se more prekoračiti do višine 200 cl-> 250 milijonov pengov v obeh relacijah. Delo delegatov zadovoljuje obe vladi, ker se je morala ustvariti doslej še neznana tT-govinskoopoli tičn a konstrukcija, ki omo« goča na eni sferami praktično izmenjavo blaga, ne da bi na drugi stTani kršila prav« r>o ''obstoječe določbe mednarodne trgovin* ske politike, predvsem pa načelo o naj* višjih ugodnostih. Provizorij je bil skle« n jen za dobo enega leta, obstoja pa mož« nost podaljšanja. Po zaklijučitvi pogajanj 7. Avstrijo se bodo še v tekočem mesecu cnujiu.^.«. J — "J—i -----iT , nje dni v Budimpešti, potekla "brez uspe« ha. Madžarska vlada je izjavila, da bi bila nadaljnja pogajanja brezpredmetna, ako se ne sprejmejo njeni predlogi. CeSko®lo» vaški delegat se je nato vrnil v Prago, pred svojim odhodom pa je izjavil, da bo češkoslovaška vlada pozneje sporočila čas, v katerem bi bila pripravljena pričeti nova pogajanja. Ratifikacija razsodiščne pogodbe Avstrije in Madžarske Budimpešta, 5. maja s. Na današnji seji poslanske zbornice je bilo predloženo poročilo zunanjega odbora o ratifikaciji avstrijsko-madžarske prijateljske in razsodiščne pogodbe. Poročilo poudarja, da je vlada storila prav, ker je kot dopolnitev avstrijsko-madžarske razsodiščne pogodbe sklenila sedaj predloženo pogodbo. Bolgarska kriza ostane latenfna Nezadovoljstvo z obnovljeno Ljapčevo vlado — Protest socialistov proti napadom fašistov Sofija, 5. maja. AA. Današnji listi ko« m aretirajo rešitev vladne krize. »Demokra* tičeski Sgovor« naglasa, da niso našli bolj« še rešitve in da se je pokazalo, da je naj« boljša možna rešitev bila vlada Ljapčeva, ki uživa zaupanje vseh ustavnih činiteljev. Vlada bo zato dalje upravljala državo, dokler narod z volitvami ne izreče svoje sodbe. Organ Malinova »Zname« pravi, da je za vladine stranke kriza končana in da so ostale na vladi, toda za narod in za državo ostane kriza elementarna. »Neza« visimost« pravi, da rešitev krize ni okrepila politične situacije in da je država v hujši krizi, kakor kdajkoli. Sofija, 5. maja. AA. Centralni odbor socijalno demokratske stranke je izdal pro* test zaradi napada rodozaščitnikov (bol« garskih fašistov) na socijalistični dom 1. maja. Centralni odbor pravi, da je sokriva tudi policija, ki je pri tem pomagala rodo« zaščitnikom in celo sama sodelovala. So« cijalisti protestirajo tudi proti temu, da je vlada dopustila rodozaščitnikom, da 6e pb orožij o. Hitler jevci proti Hindenburgu Za predsedniške volitve v Nemčiji so hitlerjevci že postavili kandidata proti Hindenburgu — Hitler za sodelovanje z Anglijo in Italijo Munchen, 5. maja. d. V zadnglfc tednih je ----• - --------- - general I/itzmann na mnogoštevilnih na-rodncHSOcialističnih shodih nastopil kot govornik, pni čemer je vedno poudarjal, da se s svojim starim prijateljem Hindemburgom nič več ne strinja. Kakor se doznava, je general Latzmann določen od narodnih so-c alistov za kandidata pri -volitvah državnega predsednika v prihodnjem letu. London, 5. maja. d. »Daily Exprew« objavlja razgovor svojega posebnega poročevalca v Monakovu z Adolfom Hitlertjem, ki J* opozoril na naraščanje svoje stranke ter izjavil, da koraka Nemčija z velikimi ko raki k preosnovi v fašistično državo. Po njegovem mnenju se interesi Nemčije strinjajo v mnogih točkah z interesi Anglije, zaradi česar more sodelovati z Anglijo in Italijo. Hitler pričakuje od Anglije pred vsem črtanje nemških reparacij in priznanje pravice do svobodnega postopanja na vzhodu. Pri tem ne zahteva obnove nemških predvojnih mej in vrnitve kolonij. "Kot edini pogoj postavlja, da se postopa z Nemčijo enakopravno z drugimi narodi. Ta izjava se smatra kot zunanjepolitična izpoved Hitlerja napram inozemstvu. Ostri ukrepi egiptske vlade proti opoziciji Borba za volilni red — Pripravljenost vojaštva za preprecenje iz-gredov — Obsedno stanje v Kairu je nastal zaradi izgredov v Beni Suefu. Notranji man: s ter je imel konferenco z generalnim inspektnr;em egiptske vojske o .*a7-mestitvi eg.ptskega vojaštva po vsej irža-■vii. Policija je izvršila preiskavo v glavnem stamu vadistične in liberalne stranke. Gu- Kalro, 5. maja. d. Državno pravdništvo je sa slišalo Nahas pašo in druge voditelje va-d stov ter liberalcev zaradii njihovega nedeljskega poseta v Beni Suefu in zaradi iz-g-edov, ka so mu sledila. Zasliševali so jih vso noč, nakar so vseh 11 izpustili domov. Preiskava se nadaljuje. Kakor znano, imajo agitaoijska potovanga opozicijskih voditeljev namen, nahujskati prebivalstvo k bojkotu parlamentarnih volitev, k4 jih je odredil ministrski predsednik Siduy paša na podlagi oktroiranega volilnega reda, prott kateremu nastopajo vaddsbi in liberalci z v?o ostrostjo, češ, da je protizakonit. Egiptska vlada je imela dolgotrajno sejo, na kateri je razpravljala o položaju, kil verner v Kairu je prepovedal od vadiistov za danes sklicano zborovanje naeijonalnega kongresa. Razen tega je vlada odredila potrebne ukrepe, da prepreči skupščino. Kairo, 5. maja. AA. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje. Vojaštvo je po vsem Egiptu mobilizirano. Splošno prevladuje naziranje, da bodo volitve odgode-ne. Ni izključena tudi intervencija Anglije, da reši notranji položaj. POPOLNA SOLIDARNOST MALE ANTANTE Včeraj je bila zaključena konferenca zunanjih ministrov Male an-tante, ki je prestala svojo najtežjo preizkušnjo in znova manifestirala svojo popolno solidarnost Bukarešta, 5. maja. M. Konferenca ministrov Male antante je bila danes opoldne končana. Zaključna seja je trajala od 10. do 12JO. Iz komunikeja, ki ie bil objavljen po tej konferenci, ie razviden rezultat tridnevnih posvetovanj. Konferenca je končala v popolnem soglasju glede vseh vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, zlasti pa tudi glede vprašanja carinske unije med Nemčijo in Avstrijo. Komunike naglaša, da so zunanji ministri po vrsti razpravljali o političnih vprašanjih, ki zanimajo posamezne države in o trenutnem mednarodnem položaju. Pri tej priliki so ugotovili, da je mednarodni položaj v Evropi dokaj resen in težaven ter da se pojavljajo gotove težkoče, ki nujno narekujejo, da države Male antante še odločnejše nadaljujejo čim ožje sodelovanje in da se združijo še tesneje, kakor so bile že doslej. Na seji dne 4. maja so delegatje vseh treh držav skupno z romunskima ministroma Argetoianom in Manoilescom proučili s pravnega, političnega in gospodarskega stališča načrt carinske unije med Nemčijo in Avstrijo ter razpravljali tudi o predlogu francoske vlade za ureditev gospodarskih problemov Evrope. Ko so izmenjali naziranja, je prišlo do soglasnih sklepov. Ugotovljeno je bilo, da obstoja popolna istovetnost glede vseh teh vprašanj. Kot rezultat teh razprav je bil sprejet sklep, da bo zavzela Mala antanta enotno stališče tako ob priHki razprav sveta Društva narodov kakor tudi ob priliki zasedanja evropskega odbora in pred vsakim drugim mednarodnim forumom, ki bi se bavil s temi problemi. . . V svrho uspešne akcije za omi-Ijenje agrarne krize se je konferenca izjavila za čimprejšnjo uvedbo preferenčnega carinskega sistema na korist izvoza poljedelskih pridelkov. . Končno je konferenca Male antante zavzela enotno stališče glede razorožitve, kakor tudi glede prilagoditve Kelloggovega pakta paK-tu Društva narodov, zlasti kar se tiče vzhodnih reparacij in drugih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov Male antante se bo vršila ob priliki septemberskega zasedanja Društva narodov v Ženevi. ★ Bukarešta, 5. maja. AA. SnoM Je prtrejd3 rumunski zunanji minister na čast jugoslovenski in češkoslovaški delegacija na konferenci Male antante slavnostni banket, na katerem so vsi trije zunanji ministra imeli govore, podčrtujoč važnost tokratnega sestanka Male antante. Prvi je povzel besedo rumunski zunanji minister Ghlca, ki je med drugim izvajal: »V tem trenutku, ko se razstajamo ugotavljam, da je med nami vedno obstojal duh iskrenega zaupanja in soglasna želja, da dosežemo vse skupne cilje. Na tem zaseaa, nju se je vnovič ponovilo in pokazalo nase popolno soglasje. Naj mi bo dovoljeno poudariti, da je ta sestanek nov dokaz vi-talnosti Male antante, ker se je ves vršil in končal v smislu tega, kar se sme izra žiti z besedo »sporazum«. Sami sebe bi morali vprašati, ne samo glede te naše srečne grupacije, nego tudi zato, ker smo ponor no okrepili prepričanje, da smo trajno navezani drug na drugega in da ravnamo samo v splošnem interesu, če proučujemo položaj držajv in da se naše delo giblje v okvirju mednarodnih pogodb in stremljenja Društva narodov. Tako naše delo direktno prispeva k neobhodnemu delu konsolidacije miru v Evropi. Politično nebo nI brez oblakov, še več, na njem so taki oblaki, ki napovedujejo burjo. Dolžnost državnikov Male antante je, da na svojih sestankih pro-uče te oblake in store ukrepe, ki so potrebni,da se ognemo morebitna burji. Nasa opreznost zahteva, da se ne smemo dati Iznenaditl. Ne meneč se za nekatera nesoglasja v vprašanjih poediinih interesov, ki bi bila fatalna, če se ne bi mogli sporazumeti, bomo z velikim interesom delovali za dosego zavezniških ciljev v svrho zagotovitve mira. Zato bi bilo neupravičeno iskati kak1'h nesoglasij v naši zvezi. Ni dvoma, da 6e moramo čutiti srečne, da je Mala antanta imela že v početku svojega življenja prijatelje, ki so bili nad njo. Obstajala je možnost in želja, da pridejo k nam tudi drugi prijatelji, katerih navzočnost pri krsta novih pogodb ni odvisna od nas, nego od njih samih. Danes, ko gremo čvrsto naprej roko v roki, sprejmemo vsako dobro družbo, samo če ta družba hoče iti po Isti poti kakor mi in če bo hotela spoštovati našo hišo.« Princ Ghica je svoj govor končal z željo, da bi bilo bivanje v Romuniji gostom prijetno, in da bi odnesli dobre spomine. Nato je dvignil kozarec in nazdravil predsedniku češkoslovaške republike Masaryka In Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Za princem Ghico je povzel besedtt Jugoslovenski zunanji mJnister dr. MarinkovIČ, ki je dejal med drugim: »Vsakoletni sestanki državnikov Male antante so prenehali biti senzacajonalal dogodki. Mi smo na srečo vselej vnaprej gotovi, da se bomo vedno sporazumeli v vseh vprašanjih, ki se tičejo vseh treh držav. Ne izdam nikake tajnosti naših posvetovanj, če ugotovim, da naš trud nI imel namena odstraniti kakšne razlike v mišljenju, ki jih ni, nego edino to, da se odkrijejo nova pota za obrambo naših stališč pred mednarodnim forumom. Zato ee popolnoma pridružujem ministrovim besedam ln ugotovitvi, da korakamo roko v roki. Zahvaljujem se za ljubeznivo gostoljubje, kd smo ga uživali v krogu vašega naroda, in dvigiem čašo na čast Nj. Vel. kralju Karoln" H. ia v napredek kraljevine Rumunije.« Naposled je povzel besedo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneg, ki je imel daljši govor, ▼ katerem Je med drugim naglasih »Sestanki državnikov Male antante beležijo perijode, ki so časih polne dogodkov, vselej pa so pomembni in zanimivi V toku prvih 10 let obstoja Male antante, njenega političnega in gospodarskega sodelovanja so večkrat v inozemstva skušati verjeti glasovom o nekih nesoglasjih, o diferencah in popuščanju med nami. Vse te vesti so so izkazale za netočne in neutemeljene. Drugače tudi ni moglo biti, ko sta dva solidna elementa stala nad nami od početka naše politične konstrukcije: to sta skupna politika in politika pravilnega pojmovanja ter politike, temelječe na mirovnih opgodbah. Iz tega, ker so politični einitelji faktorji velikega pomena, sledi, da še dolgo ne bo prenehala važna uloga Male antante ▼ een-tralni Evropi in v Evropi sploh. V zadnjih dveh, treh letih je vstalo doto vprašanje, ki se imenuje gospodarska kriza. Ta veliki problem, ki enako tišči vse države sveta, se je izkazal kot dober kamen preizkušnje sa Malo antauto. Daleč smo od tega, da bi si zapirali oči pred tež-kočami, ki karakterizirajo sedanjo krizo. Jasno je, da je treba gospodarske interese spraviti v sklad. Mi, ki smo tako vsi gospodarsko zvezani, smo navezani na to, da rešimo težkoče, na katere naletimo in zato mora biti naš sporazum pri raznih gospodarskih vprašanjih popoln. To smo dosegli na način, ki bi lahko bil vzor. To ie naše veliko delo. Ta imam« v §eb® popolno ta- li panje. Države Male antante niso nikda* zanemarile sodelovanja tudi v teh pravcih-Tako smemo tudi danes reči, da dokazujejo sklepi, ki smo jih danes sprejeli, da sa vlade Male antante zavedajo, koliko ao prispevale k rešitvi težkoč, tako v centralni Evropi, kakor tudi v Evropi sploh. Zopet se je pokazalo, da smo složni, kakor hočemo ostati tudi v bodoče. Evropa nahaja v položaju, ki bi nas morda trenuV no mogel postaviti še pred bolj komplicirane probleme poli ti Sne in gospodarska prirode. Toda zavedamo se svoje velike misije za ohranitev miru in stabilizacije cei>* tralne Evrope. Mala antanta ostane čvrsta in odločna in pripravljena na sodelovanj« s vsakim in vsemi tistimi, ki kažej« d«br« voljo. Prav tako zvesti poslanstva sporazumov in ohranitvi miru, delamo v tem duhu, da ohranimo vitalne interese vseh držav, ki so temelj miru, in delovati hočo-mo tudi nadalje složno kot dobri EvropcL Dvignem to čašo na čast Nj. VeL kralj« Karolu II. in Nj. VeL kralju Aleksandru L za čim večji napredek njunih narodov, na-, ših prijateljev in zaveznikov.« Kosilo pri kralju Bukarešta,, 5. maja. AA- Rador Zunanja ministri dr. Beneš, dr. ? •vid » princ Ghica ter predsednik vdada Jorga so bSi danes povabljeni na obed b kralju Karote. Odhod dr. Beneša in dr« Marinkoviča • Bukarešta, 5. maja. AA. CeŠka zunanji minoster tir. Beneš j« odpotoval danes ob 15. v Prago. Zimanji minister de. Mar« bavid se vrne drevi v Beograd. Pariški komentar Pariz, 5. mada. AA. Daaia&iiji »T«mp«4S pravi med drugim: Konferenca Male aataa-< te se Je sestala r Bukarešti mesec dni prej. kakor J« Mlo to predvideno. To JI daje -v«. Kk političen pomen s oairoan na prilika, nastale zaradi av«*rijsfco-«eme>kega sporazuma po carinski uniji. List je prepričan, da bodo države Male antante soglasne V vsem, d as/l interesi vseh teh držav na gfe epodarskem polju niso absohrtno identični. Gotovo pa je, da so politični interesi ponol-noma istovetni »Petit ParisiesK poroča, da jo zvnanfl minister CSR dr. Beneš izredno zadovoljen 8 potekom konference Male antante. Zastopniki Male antante so ponovno manifestirali svojo popolno jakost in solidarnost. Zlasti se je izkazala enodušnost tudi ▼ vseh gospodarskih vprašanjih. Pariški tisk spremlja z velikimi simpatijami konferenco v Bukarešti ter dostavlja, da bo na vsej črti zmagal načrt dr- Beneša, ki je obenem tudi nafrt Brianda. Rodbinski sestanek med našim in romanskim kraljem V torek sta sc sestala v donavskem pristanišča Drenko-va - Sestanek je bil zasebnega značaja Beograd, 5. maja. AA. O prilild potovanja Nj. Vel. kralja Rumumje Karo-la IL v Temešvar in po želji Nj. Vel kralja Aleksandra, da vidi svojega visokega sorodnika, je bil včeraj 4. maja sestanek obeh suverenov na krabevski jahti »Dragor« v pristanišču Drenkova na Dunavu. „ . . „ NJ. Vel. kralj Aleksander Je Ml na jahti v spremstvu ministra dvora g. Bore Jeftiča, romunskega poslanika na našem dvoru Guranesca, admirala D. Wikerhauserja ln dvorske suite. NJ. Vel. romunskega kralja Karol* so spremljafi predsednik romanske vlade g. Jorga, vojni minister general Konstantin Stefanesco-Amza, naš poslanik na romunskem dvora g. Čolak Antič, generalni tajnik romunskega ministrstva za zunanje zadeve g. FilaBti in dvorska silita. Med izletom po Dunavu Je NJ. VeL kralj Aleksander priredil na Jaht! kosilo na čast svojega visokega gosta. Sestanek je bil povsem rodbinskega značaja. Jorga proti uradni razsipnosti Inšpekcija rumimskega ministrskega predsednika v Temešvarn Ostra kritika lufrsuza službenSi predstavnikov je takoj rekviriral in odredil, da se odpo- Bukarešta, 5. maja M. Ministrski predsednik Jorga je ob priliki poseta kralja Karola ▼ Temešvaru izvršil inšpekcijo ta-mošnjih oblasti in uradov. Posebno dolgo se je zadržal pri regijonalnem direktonju (odgovarjajoča ustanova za naše ban&ce uprfve), kjer Je imel pred zbramm urad-ništvom zelo oster govor. Zlasti Je kritiziral luksuzno ureditev prostorov to na-elasfl, da bi se to pohištvo prav lahko ponudilo v nakup kateremkoli dvoru v Evropi. Dragoceni avtomobil darektorija. S je v Bukarešto na razpolago vladi. Obenem Je brzojavno pozval finančnega ministra, naj takoj pošlje v Temešvar računskega kontrolorja, ki naj izvrši natančno kontrolo celokupnega gospodarstva z državnim premoženjem. Prav tako je kritiziral luksuzno ureditev ostalih državnih in lokalnih uradov v času, ko tare vso državo in ves narod najhujša gospodarska kriza in ko postajajo davčna bremena naravnost neznosna. Zaroka romanske princese Deane BukareSta, 5. maja. M. Kralj Karol je sprejel sinoči brzojavno poročilo iiz Frei» burga, da se je njegova najmlajša sestra princesa Ileana zaročila z bivšim hab®buT» §knm nadvojvodom Antonom. Nevesta, se* stra naše kraljice, ima 22 let, ženin pa 30 ter je znan kot izvrsten letalec. Na dvoj« voda Anton je sin nadvojvode Leonolda Salvatorja in nadvojvodinje Slanice. Mladi par se >e seznanil lansko leto v Španiji, ko je napravals rum umska kralj ica*maff v spremstvu princese leane daljše potova« nje po Španiji. Poroka se bo vršila mese« ca junija. Kralj Karol je kot glavar rod* bine brzojavno dal svoj pristanek. Zaroka je bila sinoči službeno objavljena. Ztta poseti Italijo Dunaj, 5. maja s. Pariški dopisnik lista »Neue Freie Presse« poroča, da bo bivša cesarica Žita del letošnjega poletja preživela v Italiji. Zelo verjetno je, da ji bo italijanski kralj napravil obisk. Morilci Tonija Schlegla pred sodiščem Pričetek zatfUevanfa obtožencev Drug drugega Izdajajo in odkrivajo vso brezvestnost dr. Pavelifa, ki je na varnem v inozemstvu Zagreb, 5. maja, n. V procesu proti za« grebškim terori6tom se je danes pričel^) £a« si i«e vanje obtožcncev. Prvi je bil zaslišan Pavao Glad, uradnik kužne bolnice v Zagrebu. Obto« žen je, da je skrival razne? rr)yni©jje, prpž« je, bombe, ki so jih nato razdelili Hranilo« vidu, Horvat ©k u in drugim članom organi* zacijc. Glad jc priznal, da je na poiiciji da J svojo izpoved prostovoljno brez Jjakr« šnegakoli pritiska. Na policiji je tudi pri« znal, da je vedel za cilje organizacije, da« nes pg je na sodišču tfii tajil. Priznava, da je obtoženi Stjepan Horvatek njemu res« nično nekajkrat prinesel razne ška-tlje in zavitke ter da je skupn/> z njim vse to skril v svoji drvarnici in svojem kurniku, da pa ni nikdar vprašal, kaj je v teh vitkih, niti jih ni sam nikolj odpiral. Pred« spdnik mu jc nato predočil, pa je v sodni preiskavj priznal domala isto kakor na po« ljciji. Glad je nato stvar tako ra^tolpiačil, da je hotel biti dosleden, Priznava, da ie velika škatlja, v kateri j§ bila najdena eksplozivna spfrv v. njegovi drvarnici, nje« gova la^t, pravi pa, da ne ve kdo je dal municijo v to škatljo. Dgije priznava ty« di, da je iz zapora pisal svoji ženi pismp, ki ga je policija prestregla in v katerem pravi med drugim: Fo vesteh, ki jih dobivamo, stoji naša stvar zunaj dobro, samo se ne ve, ali bp »bruhnilo že to jesen aH šele spomladi. Predsednik: Kaj ste si mislili pod temi besedami, da bo »vaša stvar« izbruhnila te jeseni ali na pomlad? Obtoženec: Mislil sem s tem glavno razpravo (smeh v vsej dvorani). Predsednik: Kakšna je ta »vaša stvar«, ki zunaj stoji dobro? Obtoženec: Pa to sem mislil reči, zunaj izven zapora. Nadalje pravi, da j§ poznal, da so bili v nekem zavitku samokresi, šele oni dan, ko je slišal, da je aretiram Horvatek. Takrat je dal zavitek odpreti in ko ie videl, da so v njem revolverji, je vse skupaj skril v svoji postelji. Drugi dan ni sel-" 6tvari prijavit policiji, tretji dan pa je bil žs aretiran, Za njim jc bij zaslišan trgovski pomoč« nik Stjepan Horvatek. Obtoženec prizngiva, da se je s eoobto« žencem Javorjem večkrat pogovarjal o tom, kako se je treba oborožiti za primer pogrebe. Na vprašanje predsednika odgo« varja Horvatek, da je mislil, da se poedin« ei oborožijo z revolverji za svpjo sigurnost. Predsednik: Ali ate mielfli, odkod boste ?t>rajj orpžje? Horvatek: Na to nisem mis'dl. Nadalje pripoveduje Horvatek, kako je govoril Javor, da je treba najti čUrveka, pri katerem se bo zbiralo to orožje. Hor« vatek se jc kasneje sestal z Gladom in tu se mu je stavila ponudba, naj on pripravi vse potrebo. Zagovarja 6e, da ni vedel, kaj nosi Gladu. Te zavitke je dobil dva od Jav*?rja, dva od Hercega in siceT en« krat zavitek, drugič dva kovčega, vsakega okrog 20 kg težkega. Trikrat je dobil za« vjtfke od Hrani)ov;ea jn je V^e odnesel G'a» du. Skupno z Gladom Sta tp spravila, On je samo vedel, da so v teh kovčegih re« volverjM in to zato, ker je Herceg prinesel te k.ovčege njegovi materi in rekel, da ta« koj potrebuje kovčege nazaj. Znto jih je odprl in vzel njih samokrese ter jih od« ncsc-l Gladu. Kasneje jc odšel k Gladu po revolverje ter jih razdelil svojim znan« cem. Predsednik: Kako da vi dajete vsako, mur orožje, kdor pride k vam? Bi li tudi dali meni, čc bi prišel k vam? Horvatek: A to pe bi, gospod predsed« nik! Predsednik: Ali b! dali komu, k| ga ni. ste poznali iz hrvatske stranke prava, čije član ste bili. Horvatek: Ne bi, ako ga ne bi poznat Nadalje pravj Ilorvaitek, da je v prisot« npsti Glada jemal revolverje jn municijo ter jo odnašal nazaj Javorju, kakor je on zahteval, Predsedcr ; V novinah ste črtali o wmo» ru Tonija Schlegla, o atentatih z bombami, pa ste si mogli mislit! čigavi prsti so ty vmes in kaj se tu dogaja? Horvatek: Nisem ničesar mislil. Na vprašanje sodnikov odgovarja obto« ženec, da so na policiji t njim dobrp po« stopali. Nato je bil Horvatek soočen z Gladom Predsednik je predočil Gladu, da n? drže njegove trditve, da nI vedel, kaj je v zavitkih, ker pravi Horvatek, d* jc v njegovi prisotnosti nekoč razvil re« v^iverje, . Glad: Kakor vidite, je Horvatek »gu. bil pamet. Na vprašanja sodnikov je Horvate* po« novil, da se je razgovarjsl z Gladom in z Javorjem o potrebi ohoroževanja in o po« trebi, da se nekdo najde, pri katerem se bo skrilo' orožje. Ob 13. je bila raaprav« zaključen« m se nadaljuje jutri dopoldne. Frankovski proces pred državnim sodiščem Zasliševanje nadaljnih obtožencev Beograd, 5. maja. p- Pred državnim sodiščem za zaščito države sta bila danes v nadaljevanju procesa proti frankovskim teroristom zaslišana Aleksander Grof, mi' zarski mojster in Anton Budrovac, krojaški mojster. Aleksander Grof je obtožea, da je mese-ea julija prejel v PeSuju od Seletkoviča večjo količino defetističnih letakov ter da jih je širil med narodom v svrhe propagiranja Paveliceve akcije. Obtoženec se izgovarja. da ni vedel, kaj je v paketu. Zanika tudi, da bi bil prejel ed Tilmana erož-jr. Pozna ga sicer od prej, toda na Madžarskem z njim ni bil. Pri zaslišanju v preiskavi pa je priznal, da sta bila s Tilma-nom skupno v Berenientu na Madžarskem in da sta imela tam sestanek s Seletkovl- dem. O atentatu na vlak pravi, da sploh al ničesar vedel Budrovac je obtožen, da je prevzel od Tilmana orožje, od NikiCa pa defetistične letake in brošure, Tilman izpoveduje, da je bij Budrovac večkrat z njim na Madžarskem. Budrovac je to v preskavi priznal, sedaj pa skuša vse oporekati. Za revolver, ki so ga našli pri njem, pravi, da ga je kupil od nekega neznanca. Obtožen je tudi. da je skliceval sestanke in skušal pridobit! seljake za Pavaliča. Priznava, da je imel več sestankov, pravi pa, da se govorili samo o obdelavi zemlje in o občinskih zadevah. Jutri zaradi Jurjevega dne, ki je obenem pravoslavni praznik, ne bo razprave, marveč se bo nadaljevala šele v četrtek. Sestanek francoskega parlamenta Jutri bo velika interpelacijska debata o avstrijsko-nem-ški carinski uniji - Spopad med socialisti in komunisti Volitev predsednika republike 17. maja Pariz, 5. maja ds. Poslanska zborniea se je popoldne zopet sestala po odsoditvi meseca aprila. V četrtek se bo pričela velika razprava o interpelacijah raznih strank glede na nemško-avstrijski carinski načrt. Debata se bo bržkone nadaljevala v petek ter bo zaključena z daljšim govorom ministra Brianda. Doslej so vložili interpelacije o nemško-avstrijski carinski uniji naslednji poslanci: Grumbacfc (socialist), De Monzle (republikanec). Bastd. Margeine in Nagaro (vsi trije radikali) predsednik carinskega odseka zbornice Fougere (zmerna desnica). Scapini. Lorin in Ybarnegaray (desnica). Po Briandovem govoru in po glasovanju o interpelacijah bodo bržkone govorili voditelji posameznih frakcij Leon Blurn za sociatiste. Her-ri-ot za radikale in Louis Marin za desnico. V ospredju ie seveda volitev bodočega predsednika republike in nimajo poslanci za nobena druga vprašanja prave®* Inte-resa. . Na popoldanski seji Je sam Briand pobi-j al stališče, da bi bilo iz praktičnih vidi. kov boTie izvesti debate o nemško-avstrijski carinski uniji po volitvi predsednika Briand je že dopoldne v ministrskem svetu izjavil, da pristaja na takojšnjo 6y skusijo interpelacije o tem. V teky seje je prišlo med socialističnim poslancem Am-brosinijem in komunističnim poslancem Martyjem do prepira, ki je končal s tem da sta se oba poslanca medsebojno ©klo-futala, Nato je prišlo do spopada med komunističnima in socialističnimi poslanci, ki se je končal šele tedaj, ko so zbornični sluge ločili obe skupini. Ob koncu seje ie predsednik objavil, da se bo vršila seja narodne skupščine za volitev predsednika republike dne 17. ma- Francija je sla v omejitvi pomorskega oboroževanja do skrajne meje popustljivosti Pariz, 5. maja. M. Današnji Msti se obširno bavijo z itadijainskim odgovorom na irancoske predloge o pomorskem sporazumu in ugotavljajo, da je italtijanski odgovor po duhu in besedi popolnoma sličen odgovoru angleške vlade. Italija zahteva, da se pred I. 1935 n« sme izvršiti nikaka zamenjava zastarelih vojnih ladij z novimi, o nadaljnjih novih gradnjah pa naj sklepa konferenca, ki se bo v ta namen sestala 1. 1935. Obenem zahteva Italiia prav tako kakor Anglija, naj Francija v naprej prizna veljavnost sklepov te konference. Pariški tisk odklanja soglasno te zahteve ter izjavlja, da j@ Francija šla do jkrainih mej popustljivosti in da v interesu svojf lastne varnosti ne more iti še dalje. Dočim it znašala premoč francoske vnine mornsriee napram Mi j I 1, 1914 še 350.000 ton. je Francija popustila sedaj za 70.000 in pristala na znižanje svojega sedanjega stanja še za 60.000 ton. To je naj- več. kar je mogla storfH, In če Angfija In Italija odklonita francoske predloge, je pomorski sporazum pokopan. Veliko vprašanje je, alti bodo zunanji ministri ob priliki zasedanja Društva narodov našli kak nov izhod iz zagate, v katero je zašel pomorski sporazum zaradi nepopustljivosti Anglije in Italije. Italijansko notranje posojilo Rim, 5, maja. s. Današnja ministrska svet je sklenil emisijo novega notranjega poso« jila v višini štirih milijard Hir. Novo poso« jilo. čegar zakladnice bodo zapadle v de» vetih letjih, se bo porabdo za izplačilo devetletnega posojila, ki zanade letos ln-čegar tifcri so v prometu v skupili vredno« sti dveh milijard lir. Incident na italijanski meji Trst, 3. maja. d Tržaško časopisje jw Ij* zopet o nekem obmejnem incidentu, ki se je zgodil včeraj okoli 7- zvečer na italijanski meji. Italijanski obmejni finanč« ni stražnik je srečal na poti z Godoviča proti Colu tri sumljive 06ebe, o katerih je samil, da nameravajo skrivaj pobegniti preko meje v Jugoslavijo. Ko jih je po» zval, naj obstanejo, so začeli vsi trije be= žati proti meji, Pričel je streljati, ker pa se je že delal mrak, ni mogel nobenega zadeti. V istem trenutku je začela srelj&ti nanj teza nekega grma neznana oseba in se je moral stražnik slednjič umakniti, ker mu je zmanjkala municija. Ko se je iz Godoviča čez kratek čas vrnila ojačena patrola. ni našla nikogar več v grmovju. Po trditvah tržaških listov se zdi, da se jc vsem trem neznancem posrečilo pobeg« niti Velik požar na Hrvatskem Novi Marof, 5. maja. n. V selu Oštince pn Novem Marofu je izbruhnil včeraj po« poldne požar. Pogorelo je 12 kmečkib hiš in 30 gospodarskih poslopij. Alarmirani gasilci »o .prispeli z raznih krajev, a niso mogli zaradi pomanjkanja vode skoro ni« če»ar rešiti. Škoda je ogromna. Mnoge rodbine so ostale brez vsake strehe. Nemški industrijci v Beogradu Beograd, 5, maija. p. Nemški industrij« ci, ki sc mude v Beogradu, so danes do« poldne položilj vence na grobu Neznanega junaka bn na nemškem pokopališču. Opol« dne so jim beograjski industrijci »rire« diili banket, popoldne pa so si ogledal? mesto in razna industrijska podjetij«, Ob 5. popoldne »e je vršiJ svečan sprejem pri mestni občini, kjer jih je pozdraviJ beograjski župan inž. Nešič. Jutri zjutraj odpotujejo nemški industrijci v Sarajevo Nova potniška in prtljažna tarifa z Avstrijo Beograd, 5. maja AA. Generalna direkcija državnih železnic je izdala obvestilo, da so s 1. majem t. 1. stopile v veljavo nove tarife za prtljažni in potnlSkl promet med Jugoslavijo in Avstrijo in nove tarife za promet z ekspresnim blagom med obema tema državama. Boj jetiki! Protituberkuloma akcija, ki jo je znova intenzivneje pokrenila Protituborkudozna liga v tem tednu, je v polnem ra»zmahu. Prirejajo se poučna predavanja, ki bodo prav gotova plemenitemu smotru veliko koristila, na programu pa je v okviru raz« nih organizacij tudi stvarno delo, da se spravi za počitnice čim več otrok na de« želo in na morje. Sinoči 6e je vršilo v dvorani OUZD v Ljubljani predavanje s primernim poukom, kakp se ubraniti jetike. Istočasno pa jc priredil lepp predavanje v kinu Ljubljanski dvor tudi šef«zdravnik direkcije dr?, železnic dr. Josip Ttčar. Pre« daval je o nevarnosti te strašne Ijudsfce bolezni vobče, posebej pa še za otroke, ka lahko obole že v najnežnejši dobi. Jetika je socijalno zV>, ki jo je treba w tirati z vsemi sredstvi. _._ . . . Poučnemu predavanju dr. Ticarja je sledit enako poučen film, ki je nazorno poka« zal nevarnosti te bolezni, obrambna sred« stva proti njej in način ter možnosti zdrav« Ijenja. Tonvizin: Miljencek v ponedeljek so igrali člani srednješolske organizacije »Žar« na državni Klasični gimnaziji staro rusko komedijo »Miljen-ček« ki io je v 18. stoletju napisal Fonvi-zin, eden izmed prvih ruskih komediogra-fov. Režiral je Bratko Kreft. Organizacija »Žar« je med današnjimi srednješolskimi organizaciiami pač najbolj reprezentativna. Ob njej lahko merimo diierencijacijo našega sodobnega življenja, kakor se ta odraža v gibanju najmlajših. »Zar« razodeva velik idealizem jn močno voljo. Od leta do leta mu je delokrog širši, njegovo udejstvovanje vzbuja že radovednost literarne javnosti. Organizacija izdaja hst, pri. reja redna medčlanska predavanja s pestrim in zanimivim programom, ima. karfor smo videli, močno razvito dramatsko sekcijo. V letošnjem letu se lahko prireditve opirajo tudi na številen in dober orkester. Svoj čas sem že poudaril, da je bila uprizoritev »kralja Oidipa«, katero je tedaj organizaciji režiral g. Lipah, zelo uspela. Letošnji »Namišljeni bolnik« v Delavski zbornici in sinočnji »Miljenček« v opernem gledališču pričata, da organizacija krepko deluje in se tudi razvija. Gledališče je bilo kajpada razprodano; živahno vrvenje v pavzah in hudomušno šušljanje med prizo-ri je pričalo o tesnem kontaktu med publiko in igralci. Tudi lahno se smehljaj oči vzgojitelji so bili dobre volje. Fonvjzinova kemedija je zanimivo literarno delo. Za-padne struje so močno vplivale na te prve početke v ruski literaturi. Komedija biča takratne razmere med vlasteljiii, oznanja ideale srčne kulture in po duši dobrega človeka nad sirovimi, zaostalimi mogotci. Romantično nadahnjena satira vsebuje Izredno posrečene karakterje, ob katerih ie ta stara komedija še vedno sodobna. Gospa Prostakova je pač večno živ tip bodisi v tej ali drugi fazi civilizacije; pravta-ko njena tragjčna in slepa ljubezen do svojega lolastega »mHjenčka«, iz katere raste dramatičnost komedije. Režiser je požrtvovalno in vestno priTedil komedijo za sodobno pojmovanje. Zanimiva je bila sce-nerija z odprtim prostorom, ki ni več le realističen okvir, temveč sredstvo, da režiser tem uspešneje koncentrira desjanje in poudarja crptes-knost. Očem gledalca ao odprti takorekoč vsi prostori, toda pozor« nost je koncentrirana le na igro, Zdi se da je ta secnerija najbolj prikladna za gro-teske in komedije. Igra ie bila ves čas živahna. prehodi prav efektni. Mladostni idealizem je »brisal neizkušenost in prve eder&ke bolečine. Vloge prav za prav niso lahke, ter ao vredne dobrih, poklicnih igralcev. Vendar ie režiserju uspelo, da je kljub raznim pomanjkljivostim ustvaril harmonično celoto in ie komedija dostojne uspela. Posamezne kreacije so bile ves večer predmet zelo »avtoritativne« krHike Številni Šopki in le marsikaj r>a so izrež^i vsem igralcem enako priznanje, za katero so se ljubeznjivo zahvalili svojemu režiserja. X K. Zagoneten utopljenec z rano na glav! Truplo je U več tednov ležalo v Ljubljanici — Identitete nI mogoče ugotoviti — Uvedene so obširne poizvedbe Ljubljana, 5. maja. Včeraj okrog 7. zjutraj so opazili delav« C i, zaposleni v elektrarni na Fužinah, v vo» di tik grabelj truplo neznanega moškega. O tem so takoj obvestili orožnike v Stepa* nji vasi, ki so po ogledu javili zadevo tudi ljubljanski policijski upravi. Truplo so dvignili iz vode šele danes dopoldne. Utopljenec, star okrog 30 do 35 let. je ležal v vodi najbrže že par tednov in je prav čudno, da ga je pri tiral a voda do gra« belj na Fužinah šele sedaj. Pri njem niso našli prav ni kakih dokumentov ali drugih predmetov. Truplo je bilo že moČPO raz* krojeno in tudi poteze obraza niso povsem čisto. Ker ni bilo mogoče dognati identite* tc, je moral policijski fotograf- utopljenca Obnova nemško-rumunskih trgovinskih pogajanj Bukarešta. 5. maja s. Oficijelno objavljajo, da se bodo 7. maja v Bukarešti zopet pričela pogajanja z nemško delegacijo o nemško rumunski trgovinski pogodbi. Berlin, 5. maia s. Buparešta vest, da se bodo po oficijelnem sporočilu 7. maja zopet pričelai nemško-rumunska trgovinska pogajanja, je tukaj povzročila veliko presenečenje in precej dvoma. Na marodaj-nem mestu odločno zagotavljajo, da o zo-petnem pričetku vsaj za sedaj ne more biti govora. Nemška delegacija je bila odpoklicana ter bo čakala na trenutek, ko bo od rumunske strani izražena želja o zopetnem pričetku oocaiani. Nov Kiirten v Nemčiji? Diisseldorf, 5. maja. i. V Raabu poleg Diisseldorfa so namreč naili v obcestnem jarku mrtvo mlado ženo, ki je imela vse znake nasilne smrti. Policija je uvedla ob* širno zasledovanje morilca. Nesreča italijanskega letalca Itim, 5. maja s. Pri vežbanju je pilot Campini a svojim letalom treščil v bližini Capue iz višine 800 metrov na tla. Bil je takoj mrtev. Zagonetno izginotje beograjskega bančnika Beograd, 5. maja. p. Beograjski listi se obširno bavijo z zagonetnim izginotjem znanega beograjskega bančnika Uglješa Krestiča, direktorja Rusko»slovenske ban« ke. Policija vodi preiskavo na vse strani in vrši poizvedbe zlasti v Novem Sadu, od koder se je Krestič poslednjič javil sv o« ji ženi. Pisal ji je pasmo, v katerem se poslavlja od nje naglašuijoč, da ne mocre več prenašati tega življenja. Zato obstoja upravičen sum, da je Krestič izvršil sanw> mor. Ni pa tudi izključeno, da je odpo« toval v inozemstvo, ker je ipiel pri sebi vedno vidiran potni list Rusko=sl o venska banka, ki obstoja že nad 7 let, je v za« četku zelo dobre poslovala, zadnje leto pa je zašla v neugodnejši položaj. Zaradi tega vrše sedaj natančen pregled poslov« nih knjig, da ugotove stanje banke. Jedilnemu vagonu se je zlomila os Rimske toplice, 5. maja. Tržaški brzovlak, ki prihaja v Rimske toplice nekaj minut po 16. uri ter nima ns tukajšnji postaji postanka, je v nedeljo po-poldne doživel nezgodo. Na jedilnem vo:.u, ki je bil priklonJjen, se je mahoma, ko je brzovlak pasiral postajo, zlomilo pero nad kolesjem. Voz se je takoj sesedel in sujek so čutili vsi v jedilnem vozu sedeči potni« ki. Tudi služujoči prometnik g. Jauež:č je hitro opazil nesrečo ter je skušal s signalV ziranjem ustaviti brzovlak. Medtem pa je že tudi neki potnik potegnil za zasilno za« voro ter tako ustavil vlak. Postajno osobje je takoj odklopilo po« kvarjeni voz, kar je bilo tem bolj težavno, ker je bil en tir zaseden z garnituro, čaka« jočo na prevoz železničarjev, ki so poiftču H ta dan izlet v Rimske toplice. Slednjič hO po daljšem premikanju odklopili jedilni \ _ katerega so potem začasno pustili v Rimskih toplicah. Ko so telefonično obve« stili o nesreči Zidani most, je prišla ponj rezervna lokomotiva. Brzovlak pa je nam« Ijeval pot z več ko polurno zamudo. fotografirati, da bo mogoče morda pozneje dognati, kdo je nesrečni neznanec. Natančnejši ogled trupla pa je opozoril še na nekaj drugega. Na temenu glave ao namreč opazili kake tri centimetre dolgo rano, po čemer se da sklepati, da je postal neznanec morda žrtev zločinca. Zara* di tega je odredilo državno tožilstvo le po« seben komisijski ogled, na podlagi katere« ga je bila takoj danes uvedena obširna pre« iskava. Vsekakor utopljenec najbrže ni do« mačin, kajti v ljubljanski okolici in v Ljub« Ijani sami za enkrat ni bil prijavljen ao« ben pogrešanec, ki bi sličil utopljencu. Neznanec je okrog 170 cm visok in oble« čen v temne cajgaste blače in tak suknjič. Imel je žakljevinast predpasnik. Veliko neurje v Pragi Praga, 5. maja. g. Popoldne »e je nad Prago in okolico utrgal ob&ak. Padada je tudi toča V nižjih objektih je prišlo do poplav. Požarna hramba je morala nasto« piti v več kot 230 primerih. Med drugim je biJo poplavljeno tudi podzemsko žen« sko stranišče na Vaclavskem trgu. Požarna hramba je marala rešiti tri ženske. Tri druge ženske in enega otroka ao mogti re« siti le na ta način, da so prebiJi streho toalete ter spravili ženske m otroka na varno. Smrti si je zaželel v občinskem zaporu Skofja Loka, 5. Butfs. Zaradi neekmjij«j«ga beračeod*, nadlego« vanja ljudi in postavanja je bal v nedelj« okoli 22. aretiran neki Lovrenc rz Poljanske doline. Vtaknitli so ga v ŠkofjeloSd občim« ski zapor, kjer je bilo v drugem prostora že pospravljenih par slifinih bratcev, po« branih po stražnikih ki orožnikih ▼ mest« nem območju. Nedolgo za tem, ko je »trsžiMk g. Gaber zapustil občinsko hišo, se je začuJo j« eefiee kričanje, stokanje, hropenje. Stražniku se je pri vstopu v temnico nudil kaj presenet« ljiv prizor. Nesrečni možak si je ▼ feljt smrti nadel okrog vratu usnjen pas, ki se je zajedel globoko v vrat in j« duš3 Lovrenca.. Snrva se stvar nri mogla prsrv to4« mačiiti. ŠeJe kasneje »o trvideK, d« )e b* pas prevezan z vrvico m ta z nogo, s kate« ro je aretiranec pas nategnil tako močno, da si ni mogel več ppmagati. Prav napornemu prizijadevanju navzočih je ospelo re« Siti Lovrenca smrti, ki bi bila «cer gotovo nastopila. Vremenska nanoved ZajrrebiTka vremenska napoved aa dane*f P rili čn o stalno, toplo, vedro al pa pol-oblačno. — Situacija v*erajSnJega dne: Po prehodu nizkega pritiska preko kontinenta, se je sedaj pritisk sopet dvignfL Področje višjega pritiska je prišlo * Atlantskega oceana. Razlike v pritisk« ao v pokrajinah naše države majhne ter so «ato tuSloga< se je v kratki dobi svojega obstoja že afirmiralo kot izredno agilno in živahno delujoče kulturno udruženje, ki se ne straši ne truda, ne žrtev na poti k cilju, ki si ga je stavilo v program dela. Vzorna disciplina, ki je že na prvi pogled vidna, omogoča društvu, da vzlic mnogoterim težavam in oviram vendar doseza lepe uspehe na polju glasbenega udejstvovanja. Že prejšnja leta je iSloga« nastopala samostojno s koncerti, vendar pa še ne v taki meri kot to pot.'Nadela si je veliko in nič kaj hvaležno nalogo, izvajati velik predklasični oratorij na biblijsko, odnosno nabožno besedilo. To nalogo je >Sloga« tudi izpolnila, in ne le za silo, temveč prav odlično. Handlov ?Samson< je trodelni oratorij velikega formata. Posamezne arije^ dvospe-vi, zbori se menjavajo z dramatičnimi in marsikdaj presenetljivo drznimi modulato-rirnimi recitativi. Zahteva prav za prav pet solistov, od katerih zadnjega pa more prevzeti tudi četrti, ker sta partiji Manoaha in Ilarafe pisani za bas. Vsaka partija zahteva ne le pevca odličnih glasovnih kvalitet, temveč tudi stilno neoporečnega interpre-ta. -Sloga« si je izbrala četvorico odličnih solistov 'ge. Lovšetovo in Škerlj - Medvedovo ter gg. Gostiča in Rusa- Poverjene jim uloge so "bile torej v najboljših rokah ter so zato tudi prišle do prave veljave. Veliko ulogo igra tudi zbor. »Sloga« je postavila na oder dokaj močan korpus mešanega zbora, ki je bil do kraja izvrstno naštudiran, dasi so fugirani stavki (in takih je partitu-ra Samsona polna) za manj uvežbane zbore jako trd oreh. Predvsem pa je imel, ln to skozi celi oratorij, polne roke dela or- rn samo • puSteeiiuri tjudmo, pa je &qnrik zarodi svoje velikodušnosti od teh ljudi hudo prevaran. V vsem je bilo pridržanih devet oseb. ki se bodo morale zagovarjal pred sodiščem, ostale pa so takoj izpustili. Lep jubilej dolenjskega obrtnika Novo mesto, 5. maja. Te M je s£&v3 kavaroar g. Franc Spite« hal »roj 504etoi jdboJej. odkar se je poeve* ta ovoji obrti. Rojen v Vipavi 1868 kot »in preglednika finančne kontrole se je z 12 leti šel oč&t kavarniške obrti v LrjuMjano. Po triletni učmd dobi se je podai v svet Bil je v Trstu, Celovcu, Radgoni, Gradca, na Dunaju m na Češkem. Vrnil se je v Skofjo Loko in nato v Kranj, kjer se je poročil 1898 z Uršulo Sajovnčevo, hčerko znane rodbine na Visokem pri Kranju. ^^etfittn fiopafiae« Piešt'any Koplje ae v samem viru 67* C vroče žvepiene blatne ko-pelji, združene z velehotelom THKKMTA, za srednji stan CYRILLHOF. 6000 sob v mestu. Poceni prehrana, šport in zabava vsake vrste. Pojasnila daje: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. _5763 Poskusna vožnja z železnim orjakom Ogromna brzovozna lokomotiva v Sloga« je stopila s tem koncertom v vrsto velikih koncertnih korpusov našega mesta ter je dokazala, da ima nele velike načrte, temveč tudi mnogo zmožnosti, uresničiti jih. S posebnim ozirom na dejstvo, da je v našem kraju koncertno udejstvovar nje vezano na mnogo nepričakovanih zaprek in presenetljivih ovir, je tem bolj pozdraviti, da se je to mlado in dobro organizirano društvo lo^o tega polja kulturnega udejstvovanja. Želim mu tudi v nadalje napredek v razvoju ter mnogo novih uspehov, ki, sodeč do tem koncertu, ne bodo izostali. M- 8- palmira milo osvežuje kožo Občutno kaznovani divji lovci Družba našemljenih lovskih tatov pred novomeškim sodiščem Novo mesto, 5. maja. Pred novomeškim malim senatom se je vršila včeraj zanimiva razprava proti šti« rim lovskim tatovom, ki so lansko jesen v lovišču občine Cerklje lovili divjačino kar na debelo. Brata Jožeta in Antona Pegana iz Hrast j a pri Cerkljah, Antona ZJobeka iz Crešnjic in Janeza Škofljanca so ljudje v cerkljanskem lovišču večkrat videli našem« ljene. Obnuze so imeli namazane s sajami, umetne brade iz pre4iva in suknjiče naro« be oblečene. Maskiranci so bili na eni stra« ni zelo previdni, na drugi do skrajnosti predrzni in so se jih okoličani zelo bab. 23. oktobra lani je lovski čuvaj Alojz »SEST I Kot dopolnilo najnovejši Paramo-! untov zvočni tednik. j Predstave ob 4., 7. In 9. url. I Predprodaja vstopnic od 10. ure dopoldne dalje. Telefon 2124. Elitni kino Matici Smukovič na polju v Cetinah opazil dva oborožena našemljen ca, ki pa sta mu pra« vočasno pobegnila. Kmalu nato pa je za* del v gozdu, imenovanem »Veliki bor«, kar na sedem našemljenih lovskih tatov. Štirje so šli takoj proti njemu, ostali trije pa so mu skušali priti za hrbet. Na razdalji kakih sto korakov so naperili proti njemu puške, eden izmed njih pa mu je pagroaril, da ga bo ustrelil kaikor cucka, če ne od« neha od zasledovanja Proti Smukoviču je padlo tudi par strelov, ki k STeči niso za* deli. Med to gručo je spoznal čuvaj le An« tona Pegana, ki mu je bil zagrozil s smrtjo. Divje lovce je pozneje, ko je padel sneg, zasledovala orožniška patrulja, ki je pri« merjala stopinje v svežem snegu s podpla« ti prvih dveh osumljencev in ugotovila, da se sledovi točno ujemajo. Kmalu nato so bili na/vedeni štirje obtoženci razkrinkani. Škofljanc je orožnikom priznal,^ da se je udeleževal lovskih pohodov. Orožniki so pri hišnih preiskavah dobili zadosti obremeni!« nega gradiva. Mati obtoženih bratov Pega« nov je orožnikom izpovedala, da sinova hodita na divji lov, čeravno jima to brani Mnenje tamošnjih ljudi je bilo predvsem, da so obtoženci člani večje lovske tatinske družbe, ki lovi in strelja divjačino kar na debelo. Pred sodiščem so obtoženci po stari navadi lovskih tatov zanikali vsako krivdo, le Škof« Ijanc, ki je bil samo gonjač, je priznal vse. Razne priče so podrobno opisale^ kako so videle obtožence streljati in odnašati iiz go* zda številne zaijce. Senat je obsodil Pegana Jožeta na 1 leto in 3 mesece robide ter na 3 leta izgube častnih pravic, brata na 1 leto strogega zapora, Zlobeka Antona na 1 le* to in 6 mesecev robije in na 3 leta izgube častnih pravic, Škofljanca pa na 4 mesece zapora Blatnik motocikla otroku prereza! vrat Murska Sobota, 5. maja. Te dni se je pripetila pri nas težka m čudna nesreča. Po našem kraju se voza že dalje časa z motociklom zastopnik neke tvrdke iz Med.jimurja. Ko se je zopet pri* peljal te dni, mu je pritekel baš pred vo* žilo na cesti 7 letni edini sinko tukajšnje« ga klobučarja g. Sukiča. Vozač, ki kolesa ni mogel takoj ustaviti, je de&a podrl na tla in pri padcu je blatnik motocikla ne* srečnemu otroku prereza! vrat Rana je bila strašna in ker je otrok izgu« bil mnogo krvi, so vsi mislili, da ne bo ostal pri življenju. Po nagli [n skrbna zdravniški pomoči pa je težko ranjeni otrok, kakor čujemo, že izven nevarnosti za življenje. ne le po velikosti koles, ki znašajo v premeru preko 2 m. Zato pa vozijo ti železni konji le po položnih in ravnili progah. Po goratih, hribovitih progah vozijo t* lokomotive na kolesih s premerom 1.60 m. Zato pa razvijajo razmerno manjšo hitrost do 80 km na uro. Te lokomotive so videti aoed vožnjo kaikor drveče pošasti. Ker leži veliko kotli-šče na visokem podstavku, je prostora le za majhen dimniški nastavek ln je videti ves stroj ogromnemu črnemu valju sličen stvor, ki se z veliko brzino zažira v prostor. v* V pravi čas smo tevedeH za tretjo In zadnjo poizkusno vožnjo s to, lokomotivo na progi od Ljubljane do Rakeka in nazaj. Ta proga je za take poizkuse Se najbolj pripravna, ker ima nove, ojačene tirnice in so tudi mostovne konstrukcije in viadukti, čeprav že stari, še vedno dovolj trdni za tako težak tovor. Za preizkušnjo je lokomotiva vlekla 1« Pulmanovih vagonov, katerih skupna teža je znašala 560.000 kg. V soboto ob 13.31 smo se odpeljali z glavnega kolodvora. Ljudje na peronu in ob progi so občudovali orjaka in nenavadno dolgo sestavo vlaka. Z mirno pospešenim tempom smo kmalu bili ■ za mestom, mimo so švignili Rožna dolina, Vič, Brezovica. Potem pa je šlo z maksimalno brzino 80 km na uro mimo Notranjih goric proti Borovnici, precej strmo po borovniškem mostu dalje skozi postajo Verd. V teh krajih je strmina precejšnja in bi tovor 16 Pulmanovih voz zmagali s težavo dve običajni brzovozni lokomotivi. Našemu novemu konju pa strmina kar ni mogla do živega. Brzine skoro ni zmanjšal, drvel je dalje kakor po ravnem. Brez prestanka 3mo v dobri uri zapeljali na obmejno postajo Rakek. Tu so konja otipali in ogledali, če se je bil kaj upehal, pa mu ni kar nič manjkalo. Odklopili so ga od vagonov in ga zapeljali kilometer daleč nazaj na novo okretnico, ki je zgrajena na električni in ročni pogon. Sedaj jo obračajo ročno, ker Se niso napeljali električne struje. V nekaj minutah so stroj obrnili. Obračeval-na konstrukcija je zgrajena tako, da bi osrromno lokomotivo s tenderjem vred lahko obrnil en sam mož krepkih rok. Po kratkem odmoru v Rakeku smo se po točno določenem voznem redu vrnili proti Ljubljani. Progo, ki je dolga 52 km (prav toliko od Ljubljane do Lesc), smo prevozili v dobrih 50 minutah. Sedaj vozeči brzi vlaki vozijo po isti progi 1 uro in četrt. Naša država je naročila v tovarni Bor-sig še 100 takih lokomotiv, med njimi tudi z velikimi kolesi in bodo te lokomotive vozile s hitrostjo do 120 km na uro. Tega časa tudi najhitrejši angleški in francoski ekspresi ne presegajo. Kadar pridejo v promet te lokomotive, naš železniški promet tudi glede brzine ne bo zaostajal za drugimi srednje ln zapadnoevropskimi državami. Savinjski Skalasi Luče, 4. maja. Ustanovni občni zbor savinjske podruž* niče Turistovskega kluba »Skale« se je vr* šil v nedeljo popoldne v Lučah. Udelež* ba je briila zadovoljiva. Zboru so prisostvovali tudi člani centrale iz Ljubljane s predsednikom profesorjem g. Ravnikom. Za načelnika novoustanovljene podružni« ce je bil izvoljen ravnatelj knezoškofijskih posestev g. inž. Alojz Žurner »z Mozirja. Ostali odbor sestavljajo gg.: podnačelnik odvetnik Teodor Zbrizaj iz Gornjega gra* da, blagajnik dr. Jože Arh rz Ljubnega. ta j« nik Ignac Kocjan iz Luč, odbornika Svito Kosmač in Ludvik Mašat. Spričo dejstva, da se je v Savinjski do« lini v zadnjih letih zelo razvil tujski promet in da je v zvezi s tem obisk savinj« skih planin vsako leto večji, je podružni« ca takoij organizirala ustanovitev reševal« ne ekspedicije, kateri načel ju je g. Krištof Emil iz Luč. V doglednem času se bodo vršili v Lučah prepotrebni reševalni toča« ii po navodilih centrale TKS iz Ljubljane. Ob zaključku občnega zbora je toolo nago« voril udeležence sreski načelnik g. dr. Kundrič in želel novoustanovljeni podruž« niči najCkjpših uspehov. »7UTR0« Št 103 4 Sreda, 8. V. 1931 Domače vesti * Kralj j« botroval te dni t Teaiiču de. vet emu sina muslimanskega veroučitedja Adama Salkičeviča. Nj. Vel. kralja jc za* stopal pri krstnem obredu poveljnik pes« ppika iz Tuzle. Džamija je bila polna va* ščanov in okoličanov, ki »o dali dušska svo* jemu veselju nad vladarjevo naklonjenost« jo z idilično narodno veselico. * Materinski daa in sestre SokoBce. Ju-go ste venski ženski savez bo priredil * nedelio, dne 10. t. m., po vsei državi materinski dan. Pozivam vse sestre, naj ženskim društvom, ki -organizirajo proslavo tega dne, pomagajo pri vseh prireditvah in na« s tem zagotove materinskemu dnevu natpovoijnejši uspeli. Ne odrecite nobene pomoči, ki jo zaprosijo od vas pri-reievaflke tega dne! Mislimo na svoje matere z Pjmbečim srcem in z blagim spominom! Zdravo! — E. Gangl. I. namestnik staroste Saveza SKJ. * Vojaške vesti. V šoli za rezervne ko* njeniške oficirje v Zemunu so te dni z od« ličnim uspehom opravili podporooniski iz« pit Slovenci Danilo Gregorič, Jelko Ran* in Mirko Maček. Med devet m devetde* setimi dijak! je zavzel Gregorič prvo me, sto, Ljubljančan Rant pa drugo. Čestitamo! * Spremembe v zdravstveni »luzbi. Dr. Bogoljub Maksimovič je imenovan za se, kundamega zdravnika pndrzavnemzdra« vilišču v T.opolšici; premeščena pa sta dr Zofija Plačkičeva, zdravnka,pripravnica iz državnega zdravilišča v Topolsaci v hagi« gdttSod v Skopi ju in JrP S-infeiktor pri koloni za desko infekcij v Kranju k bigijenskemu zavodu v Ljubija, Sija Cesarek je imenovana no sestro v 5. skupim ^ ^^SJL zavodu za zdravstveno zascuto mater m Ljubljani. Zaščitne sestee Antonu t Arko Marija Gfil, Pavla Jazbansek in Se£S vU so opravile državni rfro* službenih —t. Osr^ji ^ Ta ^ajaPTTStno sistema^ plačo r> (So Din, z letno položajno plačo 21.000 12.000 L>in, z k d kladami; nadalje ŠmSLS"ut^t^Tigovodstvene^ ke, eno^mesto uradnika statiste tri mesta uradnikov P»f»?*® mesto sluge. Prošnje je vk** ^ * Smrt zaslužnega srbskega Za slavnim igralcem Gavrikmcean se je v £o?ra?u preselil v večnost zastazm ^s- bS Toša Andrej evič. Pokojmk se kot Senik že več let ni večJ^J™ zaradi visoke starosti m2a mlaisa getfie racija komaj pozna Nek dat ^ zvest sotrudnik Mokranica in JAarmkov^ ča V mladih letih e hodil dosft po svetu in je bil ce:!o v Avstralvji. Zaradi tega se £a je prijel priimek »Australiianac« Za-ftažni kulturni delavec in umetnik bo ohranjen v častnem spominu. * Naši zobozdravniki na Dunaju. Z5. m 26 aprila se je vršil im Dunaiu kongres avstriiskfch zobozdravnikih društev, predava® so specialisti svetovriegajovesa, med niimi dr Turkesheim iz Hamburga, dr Muiler iz Basi a in še 32 drugih predavateljev Obravnavali so vse moderne izsledke zobozdravnice znanosti, naazani. mivejša Pa je bila pač teoretična km.tr«-verza med dr. Oppenheimom in dr. Oott-liebom Od slovenskih zobozdravnikov se ie udeležite teh predavanj pet gospodov, ki sedaj posečajo specialne tečaje na Lm-naju in pa zobozdravnika ar. Uanc--ti-k iz Murske Sobote in dr. Rant iz Škofje Loke V dneh od 2. do 7. septembra pa se bo vršil v Budimpešti mednarodni svetovni kongres zobozdravnikov in bodi tudi tu zastopani slovenski specijalisti. * Šavnikova koča na Storžiču. Podružnica SPD v Kranju je na žalni seji 4. t m. v spomin svojega prezasluznega častnega člana g. mr. ph. Frana Savniita za niegovo nad 35 letno požrtvovalno delo v prospeh podružnice in planinstva sploh sklenila, da se vzida na Valvazor-ievi koči pod Stolom spominska plošča m da se od njega zasnovana nova planinska postojanka na Storžiču imenuje: Savni-k ov3. k o ch * Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je po daljšem boltebanju umrla zasebni ca gdč. Marija Pirčeva. Pogreb bo jutri ob 17. — Pod Trančo 2 v Ljubljani je umrla šestletna Andrejka Ivančičeva. Materi žemljici jo bodo izročili jutri ob 15. V Ce-liu je na Cankarjevi cesti 3 umrla v starosti 60 tet ga. Lujiza Podgorškova, roi. Juhairtova, vdova po krojaškem mojstru. V celjski bolnici pa je umrla 12 letna posestnikova hčerka Justina K a j t n o v a od Sv. Krištofa nad Laškim. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža- * Samo kratek program. Izletnfflci, ki pohite o Binkoštih z Jadransko stražo na severni Jadran, bodo tudi letos uživali vse krasote morske vožnje rn lepoto krajev ob morju. Odhod iz Ljubljane bo v soboto 23. maja z večernim dolenjskim vlakom do Sušaka. Odpeljejo se takoj z avtobusi k zajtrku v hotel Jadran in nato spet z avtobusi na Trsat. Ob 10.30 je odhod s salonskim parnikom »Triglav« na Krk. Ste bo nekaj časa po odprtem morju in nato ob obali mimo dtivnih letovišč. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LHibUan! 5. maja. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturi. 4. relativno vlago v 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. 9. najvišja, 10. najnižja temperatura. Ljubljana 7. 762.9. 9.6. 72. tiho, S. dež, 0.9; Maribor 7, 760.6. 12.O, 83, tiho. 0, — —; Maribor 7. 761.8. 12.8. 71, SSW 1. 4, —. —, Zaigreb 7. 761.8, 12.8. 71. SSWl, 4, --: Beograd 7. 760.8. 18.8. 62. SE 1. 4. dež, 0.1; Sarajevo 7, 762.5. 11.8, 53. tiho, 0--; Skopi i e 7. 763.1. 15.7. 74. NW 1, 3.--; Kttmbor 7. 760.0. 15.2, 72. tiho, 0,--: Split 7, 761.3, 16.9. 75, E4. 1. — —; Rab 7, 762.6. 14.8. 76, tiho. 9.--; Vi s 7. 761.1. 13.0. 60. ffiho« 0, —, —, Mosta r 7. 760.9. 12.8. 80, tiho, 1,--. Najvišia temperatura v Ljubljani 21.2, Mariboru 18.8. Zagreb« 21.8, Beogradu 20.7. Sarajevu 25.1. Skopltjn 23.1, Kum-borjn 22 A Splitu 22.4. Rabu 21.3. Visu 21.8. Mosta-rtu 25.3. najnižja v Ljubljani '7 2 Mariboru 9.2, Zagrebu 11.6. Beogradu 13.7, Saraievu 7.4. Skootju 10,2. Kum-borju 13.1, Splitu 14.2, Rabu 12.4. Vi S« 11.6, Mostarjn 10.4. Med vožnjo je kosite na parobrodn, nato izJeti po Krku: v Aleksandrovo in nato z jadrnico na KoŠljun. kjer sledi ogled samostana in drugih zanimivosti. Nato v hotelih mala južina, kava ali čaj z medom in maslom za dame, in ribe a4i narezki za gospode, in spet z jadrnicami na parnik. Ob 18. proti Rabu. Med vožnjo večerja na ladji. Prenočišče in hrana na Rabu v Park-hotelu. 'Bivanje na Rabu se izkoristi za izlete ali kopanje. 26. maja je odhod »Triglava« proti Baški, Senju in Crikve-nici, kamor dospemo ob 13. Sledi zopet ogled Kraljeviče, Bakra in drugih prelepih krajev. Odhod s Sušaka ie ob 19.30. Vse kar smo našteli, je povedano samo v glavnem in je vmes še polno zanimivosti. Celokupni stroški za izlet so 850 Din. Hitite s prijavami na: Izletno pisarno, prof. F. Sič. Ljubliana. Vogelna ul. 3 * Poset tujcev na Jadranu je od dne do dne živahnejši. V SpKitu je že lepo število Angležev in Nemcev, pripravljajo pa se še večje skupine v Nemčiji, da obiščejo Ja« dran. Po definitivnem programu prispe 15. t. m. v Split večja ©kupona Švedov, ki bo« do posetili tud' Dubrovnik in Kotpf. * Nov hotel v Dubrovniku. V Dubrov. nifcu je bil te dni slavnostno otvorjen novi hotel »Imperiai« ter izročen tujskemu pro* metu. Gradbeni trošfci so znaš-ili nad pet milijonov dinarjev. * Triglavanskl zbor na Kumu bo 16. in 17. maja. Podrobnosti o izletu bo pravočasno iavi1_ odbor JAD Trgava. * Skupščina jugoslovenskih nacionalnih železničarjev se je v nedeljo vršila v Beo« gradu. Prisotnih je bilo 77 delegatov, ka ep zastopali nad 6000 članov. Za novega pred« sndniika je bH izvoljen Zivan Stankovič, pomočnik generalnega ravnateplja promet« nega ministrstva. Izvoljeni so bili tudi de« legati, ki se bodo udeležili kongresa v Ma« riboru. * Popust aa 2«Ieznlcah. Kakpr znano, je iramstrstvo za promet, želeč pospešiti raz« ▼oj in napredek našega turizma, odredilo, da se vsaj potniki, kr se mude določen čas v kopališčih in zdraviliščih, pri povratku lahko poshižiijo polovičnih kart na želez« nicah rn ladjah, ki so v državni eksplpa* tacij. Doslej se ni vračunaval čas, ki ga je kdo prebil na morju, kar pa 6e bo od« slej tudi upoštevalo. Po takem bo vsakdo, ki se bo mudil deset dni na morju fpoto« vanje s parah rodom), imel pravi cp, da pri povratku zahteva polovično železniško karto. Velik lokal z 12 izložbami, v sredini mesta, s 1. avgustom ODDAM. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6613 *. Prihodnji kongres jugoslovenskih iu» ženjerjev in arhitektov bo v Novem Sa« du v začetku junija. Tako je sklenila v nedeljo glavna uprava Udruženja na seji v Npvem Sadu, ki so ji prisostvovali od« poslanci skoro vseh sekcij in se je raziprav* Ijalo o raznih stanovskih zadevah in materi« jalu, ki bo predložen kongresu. * Prihod Ameriških izletnikov. V ponedeljek dopoldne je prispelo z brzim vlakom preko Jesenic v Ljubljano 90 ameriških izletnikov na počitnice v svojo staro domovino. Okrog 35 izletnikov je izstopilo v Ljubljani, drugi pa so nadaljevali potovanje proti Zagrebu in Beogradu. Izletniki so odpotovali iz New Yorka 25. atprila po francoski liniji New York - Haver s »love-čim luksuznim brzim parnikom >Ile de France«, ki je last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlantique. Po 5 in pol dneva trajajoči vožnji so srečno pristali v francoskem pristanišču Le Havre. Z^lo pohvalno so se izrazili o hitri vožnji, dobri postrežbi in okusni domači hrani na parrti-ku. Manjkalo tudi ni domače zabave s harmoniko. Družba jim je dala v Parizu na razpolago avtomobile, da so si lahko ogledali prestolico Francije. Preskrbela jim ie tudi direkten vagon do Ljubljane, kar je bilo izletnikom zelo po volji. Želimo dragim rojakom, da bi v stari domovini med svojci preživeli najlepše dneve! + V Hubadovi župi JPS včlanjene zbore prosi župna uprava, da ji pošijejo takoi izvleček iz zapisnika zadnjega rednega letnega občnega zbora društva, iz katerega bo razvidno: števite članstva, nastopov. vaj. datum samostojnih koncertov in sploh delovanje društva. Društva, ki so prejela plačilne opomine od JPS naj jih odstopijo z navedbo razlogov, zakaj izplačil niso izvršila. Sporočite nadalje imena odposlancev za skupščino JPS v dnevih 30. 31. V. in 1. VI. v Somboru. Odhod 29. t m. ob 19.50 z brzovlakom te Ljubljane glavni kolodvor. Četrtinska vožnja za tia in 'e okrog 160 D<'n. * V Zdravstvenem domu v Medvodah se pričnejo rodne zdravniške ordinacije v po* nedeljek 14. t. m. ob 14. ter se bodo vršile do nadaljnjega redno vsak ponedeljek 'n četrtek od 14. we dalje in sicer v počet* ku nedelj ene v dečjem dispanzer hi, šolsko zdravniški posvetovalnici in polikliniki tet v splošnem ambulatoriju. Zdravniško šluž« bo bf> vršiil g. dr. Luka Bezič, zdravnik Za« voda ži zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. * Državna cesta t Zgornji SiŠki bo zaprta za javni promet od 6. t. m. od 7- zjutraj do nadaljnjega. Od tega dne naprej se bo vršil ves promet po banski cesti skozi Zapuže. Dravlje, Zgornjo Šiško in Spodnjo ŠiŠko do stare cerkve sv. Jerneia in od tam zopet po državtli cesti proti "Ljubljani ali obratno. Na ozkih krajih ceste v se-Uščih in na ovinkih je voziti 6 km na uro. Občinstvo se opozarja na nevarnost velikega prometa zaradi ozke ceste- Šolski otroci naj uporabljajo za dohod v šolo stranska pota. Od Zgornje Šiške do Dravelj je na severovzhodni strani ob banski cesti doloSett S m širok pas za pešce, katerega pa ne smejo uporabliati vozila. * Sedemnajsti otrok se je rodil Ženi pp» sestnika Štrlelja v Labini, v občini Planini v Beli Krajini. Z novorojenčkom vred je ž zdaj živih 16 otrok. Tako blagoslovljena * družina zasluži v današnjih časih pač ne* le čestitke, temveč tudi — nagrado. * Prva letošnja Srtev Save Bansiki urad* nik Stjepan Dobrinič \f. Zagreba se je v nedelio s sinovoma podal na siprehod ob Savi. Blizu .Taruna so najeli čoln, da se prt« peiijeio po reki. Na ktafu, kier je reka zelo detpča, so naleteli na skalo, čoln se je prevrnil in so vsi trije pa njih tednov. Več ko jasno je, da je bil Obrtni dom celjskemu obrtništvu res živ* Ijensko potreben. Na Dečkovem trgu je enonadstropna stavba lastnikov Rustje in Cigoja, obenem z nadzidkorn drugega nad« stropja, v sirovem stanju gotova in tudi pokrita. V okolici se gradi več novih manjših stanovanjskih poslopij. e— V pomladno krasoto! Za nedeljo je določen s okoliški pešizlet na Mrzlioo. Od« hod bo z vlakom ob 7.45, ppvratek na Tr« bovlje ali poljubno. Društvo že^i, da se pešizleta udeleži vse članstvo, vabljeno je pa tudi vse ostalo, Sofcotetvu naklonjeno občinstvo. e— Mestni kino. Danes ob pol 17. Sol* eka predstava, ob pol 21. pa redna predsta* va kulturnega zvočnega filma »Bvrdova ekspedioija na južni tečaj«. Predigra zvoč* na enodejanika. 11 Marifeara a— O novem uradniškem zakonu bo poročal v četrtek 7. t. m. ob 8.30 na rbo-rovanju učiteljskega društva za Maribor na III. deški osnovni šoli član poverjeni* štva UJU v Ljubljani. a— Kongres sadjarjev v Mariboru. Vče» raj dopoldne se je vršil v kaizinski dvora* ni kongres sadjarjev pod predsedstvom ravnatelja Humeka. Navzočih je bilo okrog 100 oseb. Bamsko upravo jc zastopal kme« tijski svetnik g. Zidanšek. Referate o sad« ni trgovini sta podala gg. ravnatelja Priol in Rudi. Sledila je živahna debata. G. Ka« fol je priporočal složno delo v sadni trgo« vini, irvodbo točne poročevalske 4užibe ter sklicanje sestanka vseh izvoznfarjev, ki prihajajo v poštev, da se pripravi vse po* trebno za smotreni rzvoz sadja, ki ga je letos v Sloveniji veliko pričakovati. Po* poldne so priredili udeleženci izlet v vrzor* ne sadovnjake v St. Bju. S tem so bile ve* like sadjarske prireditve v Mariboru za« ključene. a— »Učlovečenje« zadnjič pri znižanih cenah. Mieterij mariborskega pisatelja Ra< divoja Reharja »Učlovečenje« ki so prav« kar ž njim gostovali v Zagrebu, 6e bo uprl* zori'1 zadnjič v sezoni v sobotp 9 t. m. Ve* Ijajo znižane dramske cene. Kdor si še ni ogledal te zanimive predstave, naj ne za* mudi poslednje prilike. a— Pevski zbor Glasbene Matice poUetl v nedeljo 10. t. m. v Ruše. Člani pevskega »bora naj se zato sigurno udeleže pevske vaje v petek 8. t. m. a— Društvo »Jadran« bo imeilo v sobo* to 9. t. m. ob 21. v gornji dvorani »Na« bavljalne zadruge drž. .nameščencev« svoj rodni letni občni zbor. Ker je občni zibor « »JUTRO« St. 103 s 6 Sreda, 6. V. 1931 nekaka rerrtja društvenega delovanja v preteklem letu, je potrebno, da se to de* lovanje točno in strogo oceni. Ker poetajš pritok naših ljudi, osobito mladine iz Pri« morja vedno večji, bi bilo nujno priporoč« ljivo, da 6e izvoli posebni odsek, ki bi imel samo nalog, da gre beguncem na po* moč 2 nasveti in eventuelno z dejansko podporo. Tudi pevski odsek društva ».Ja* dTan« bi bil lahko vsaj dvakrat tako mo» čan, ako bi bilo več zavednosti v našem narodu. Vsi prijatelji »Jadrana« 60 vab« Ijeni. ara Gostilničarji! Udeležite se zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne 11. maja ob po1 10. uri v Mariboru. Po zbo' rovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 6. Priložite 2 Din v znamkah. 6095 ea a— Nadaljevalni tečaj za avtogeno vas renje priredi obrtnospospeševalni zavod TOIJ v Mariboru od 8. do 16. t. m. v kiju. čavničarskj delavnici g. Kumetca na Ta» borski cesti. Poučeval bo znani strokov« njak g. inž. Knez iz Ruš. a— Gimnazijsko podporno drštvo v Ma» flboru bo imelo danes ob 16. v gimnazijski zbornici svoj redni letni občni zobr. a— Kinopredstave. Grajski kino od tor« ka dalje »On in njegova sestra«. Kino Uni On od danes dalje »Njih dvoje«. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19. in 21., ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. a— Mestni avtobusi bodp danes dopoU dne zaradi gjtiTgjevdanske proslave na Te»nu že od pol 7. napreij vozili tik do dir« kališča. Iz Kranja r— ProtUuberkulozna akcije. Drevi i>b pol 21. bo predaval pTed Sokolskrum društvom zdravnik g. dT. Edvard GlobočnK r j etiki. Posvetite primerno pozornost temu važnemu vprašanju ter posetite predavan ie polnoštevilno! r— Gostovanje »Soče*, V Narodnem do« mu bo gostovala jutri ob 20.30 družina »So ča« iz Ljubljane, ki je pred časom upmo* rila pri nas že dramo »Oče« z najbolj Hm uspehom. Jutri »e uprizori učinkovita ko> medija »Vrag«. Režira g. Košuta. Pred pred stavo bo govoril odlični gledališki pedagog g. Skrbinšek. Predprodaja vstopnic kakor običajno. GOSPODARSTVO Zborovanje ljubljanskih okoliških trgovcev Včeraj dopoldne se je vršil v veliki dvorani Trgovskega doma letošnji redni občni zbor G remija trgovcev za srez Ljubljana, si mu je priso&tnrovalo prav leipo število okoliških trgovcev. Zborovanje je vodil dolgoletni načelnik grem-ija g. Josip Sporu z Ježice, v Imenu Zbornice za TOl pa je skupščini prisostvoval tajnik dr. Pless. V načelstvenem poročilu je bil podan kratek pregled delovanja gremdja za triletno funkcijsko dobo sedanjega načelstva. Naša gospodarska bilanca se je v zadnjem asu zaradi svetovne depresije poslabšala. Trgovstvo čakajo še težke naloge, zato kažejo njihove organizacije v zadnjem času -ntenzivno delovanje, zlasti v davčnih zadevah. Vztrajno vodi gremij borbo proti umazani konkurenci, proti inozemskim tr-iMvskim potnikom, krošnjarjem itd. Odredbe s, sreskega načelnika, ki so bile izdane orožni&kiim postajam zlasti v pogledu kroš-Tijarenja v ljubljanski okolici ob nedeljah, ki je strogo prepovedano, se ne upoštevajo tako, kakor bi bilo želeti. Načelstveno poročilo omenja tudi borbo proti prekoračenju delokroga konsumov, kil prodarjajo tudi nečlanom. Vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin je bilo zadovoljivo rešeno ln gre le šc za to, da se ugodi želji okoMških trgovcev, da bi imeli trgovci v krajih, kjer nI zakonitega nedeljskega počitka, odprte trgovine ob nedeljah vsaj štiri namesto dosedanjih dveh ur. Stojimo pred uvel j a vije njem novega obrtnega reda Po dolgoletnih prizadevanjih je vendar uspelo, da so se v ta zakonski načrt vnesla določila glede dokaza usposobljenosti, po katerih v bodoče ne bo mogel postati trgovec, če ne bo 4o-azal, da se je učil najmanj tri leta kot ajenec in da je dve leta deloval kot po-močn.ik. Tudi napredku trgovskega naraščaja je gremij posvečal vso pažnio. Po načelstvenem poročilu je pozdravil navzoče v imenu Zbornice za TOI tajnik dr. Pless, ki je poročal o reviziji socijal-oe zakonodaje dn je vsem trgovcem priporočal, da se čim bolj oklenejo svojih organizacij im da pokažejo potrebno solidarnost. Gremij je vedno v slogii sodeloval z Zbornico za TOI, kjer so vsakemu trgovcu odprta vrata. Gremriju je želel tudi v bodoče najboljše uspeha. Iz tajniškega poročila, ki ga Je podal tajnik g. Lojze šmuc je razvidno, da se je Število gremijalnih članov navzlic občutni krizi povečalo od 727 v 1. 1928. odnosno od 777 v 1. 1929. na 838 v preteklem letu (od teh je bilo 51 protokolfiramih). V vseh teh obratih je zaposlenih 86 pomočniikov Ln 80 vajencev. Obrtne nadaljevalne šole ima gremij v D. M. v Polju, na Vrhniki in v št. Vidu. Pa tudi drugod hi bile še potrebne. Prirastek trgovin, občutna konkurenca med trgo.oi samimi in od stranii konsumov povzročajo, da rentabilnost trgovine nazaduje. Vrhu tega pada plačilna zmožnost odjemalcev. Vse te neugodne okolnosti se pri-visoki davčni obremenitvi še bolj občutijo. Neugodno občutijo trgovci tudd novi skupni davek na poslovni promet, tel ga producenti zaračunavajo v fakturah Na koncu svojega poročila je tajnik g. gmuc se omenil pomen razširjenja cestne železnice za razvoj ljubljanske okolice Občnd z>bor je odobril računski zaključek i ga je podal g. Jeločnik iz Rožne doline kakor tudi proračun za 1. 1931 v višina 48 tisoč 950 Din. Pri volitvah je bilo nato soglasno izvoljeno naslednje načelstvo: načelnik g. I. Spora iz Ježice, I. podnačelnik e. V. Jeločnik iz Rožne doline, n. podna-Mnik g. D. Šetinc iz Vrhnike, odborniki e?.: Kregar Dora (Dravlje), Rant (D. M. Polje), Jarornik (Vič), Majaron (Boromi-ra), Rahne (Moste), Hafner (Medvode). P°lec (št. Vid), Košir (Dragomer), Pečnik (Stožice), Ogrin (Lavorca). Stroga navodila glede plačevanja skupnega davka na poslovni promet Po novem zakonu o skupnem davku na poslovni promet je krog obvezancev, kakor mano, omejen v irlavnem na producente (razen pri uvozu) in na svobodne poklice, Mnosno na one trcrovce, ki imajo v prometu blago, k: ostane se nadalje po starem načinu obremenjeno s splošnim 1% poslovim davkom (n. pr. trgovci s kmetijskimi pridelki). Pri plačevanju novega skupnega davka na poslovni promet pa je treba med preostalimi obvezanci ločiti one. katerih fkimni letni Dromet ne oresepa 500.000 Din •ri one, ki imajo več kakor 500.000 Din let-prometa in so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa. Obvezancem prve skupine, katerih promet ne presega 500,000 I'in letno, se skupni davek odmerja po dosedanjem principu (torej na podlagi ocene davčnega odbora istočasno s pridobniuo). Ta sistem velja tudi za one obvezanoe, ki P1 aciijejo stari 1% poslovni davek za pro-&i°t z uslugami (svobodni pokliri). ^Tovi pa so predpisi glede plačevanja za obvezance druge skupine, to je za one ob-^ance, ki morajo voditi knjigo opraviie-®<>ga prometa in imajo več kakor 500.000 Din letnega prometa (podjetja, ki so podvržena družbenemu davku ali podjetja, ki se smatrajo za industrijska podjetja, morajo voditi knjigo opravljenega prometa ne glede na višino letnega prometa in spadajo zaradi tega tudi v to drugo skupino). Vsa podjetja, ki morajo torej voditi knjigo opravljenega prometa, plačujejo skupni davek na poslovni promet mesečno na dva načina, in sicer na podlagi sprejetih plači" v gotovini, odnosno v menicah ali pa na podlagi izdanih faktur. Kadar podjetje plača skupni davek na podlagi sprejetih plačil (v denarju ali v menicah), se mora odgovarjajoči znesek skupnega davka poravnati davčni upravi za promet prošlesa meseca najkasneje 20 dni po koncu meseca. Če pa podjetje plačuje skupni davek na po slovni promet na podlagi izdanih računov, odnosno faktur, tedaj mora poravnati davčni upravi odpadajoči znesek skupnega davka najkasneje 50 dni po koncu vsakega me seca. Davčni obvezanec lahko sam izbere način plačevanja, vendar mora to javiti davčni upravi do konca vsakega leta, za tekoče leto pa na podlagi uredbe do 15. maja. Finančno ministrstvo je pravkar izdalo vsem finančnim direkcijam razpis, v katerem opozarja na bližnji potek termina za te prijave. Obvezanci, ki smo jih navedli v drugi skupini, morajo torej do 15. t. m. podati prijavo o tem, ali hočejo plačevati »kupni davek na podlagi sprejetih plačil za prodano blago (v denarju, odnosno v menicah) ali pa na podlagi zneskov, zaračunanih v fakturah, brez ozira na to, kdaj jim bo račun poravnan. Kakor je razvidno iz razpisa ministrstva, se more ta drugi način dovoliti le onim davčnim obvezancem, ki redno vodijo trgovske knjige. Neizvrsitev prijave povzroči posledice iz člena 138- zakona o neposrednih davkih (kazen 50 do 500 Din). Način plačevanja se tekom leta ne more menjati. Finančno ministrstvo opozarja v razpisu, da poteče 0. t m. prri rok ia plačilo skupnega davka sa mesec april (in sicer za one obvezance, ki bodo plačevali davek na podlagi sprejetih plačil za prodano blago v denarju aH menicah). Ker so plačevale! skupnega davka pri prodaji blaga zaračunali m od kupca pobrali ta davek, odnosno so ga lahko zaračunali in pobrali, zato se po razpisu na noben način ne sme dovoliti, da se ta zakoniti rok plačanja prekorači tudi za en dan, ker bi to pomenilo, da se plačevalci davka na nedovoljen način koristijo z zaupanim državnim denarjem, kar se mora z vso strogostjo zakona preprečiti. Finančne direkcije bodo izdale davčnim upravam najstrožja navodila. Davčne uprave bodo takoj obvestile vse plačevalce tega davka o gornjih odredbah in jih opozorile, da se bo proti zamudnim plačevalcem, ki na dan zapadlosti ne bodo poravnali odpadajočega zneska skupnega davka, odredil pregled knjig in da se bo na podlagi tega pregleda izvedel najstrožji eksekntivni postopek. Dne 21. i m. bodo morale davčne uprave vsem zamudnim plačnikom tega davka izdati individualni pismeni opomin in če ta opomin ne bo takoj zalegel, bodo postopale po gornjih navodilih, ta postopek se bo uporabljal pri« vsakem terminu. če davčne uprave ne bodo točno postopale po teh navodilih in če se bo ob priliki inšpekcij ugotovilo, da obstojajo zaostanki glede plačila skupnega davka na poslovni promet, tedaj bodo odgovorni organi strogo kaznovani in se bo poleg tega proti njim uvedlo disciplinarno postopanje. Kakor je iz gornjih navodil razvidno, je za plačevanje tega davka uvedeno zelo strogo postopanje. = Občni »bor Pokojninskega zaroda *a nameščence v Ljubljani je sklican za sredo 3. junija t 1. ob 10. dopoldne v sejno dvorano mestnega magistrata v Ljubijani, ln sicer z naslednjim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Poročilo revizorjev. 3.) Računski zaključek. 4.) Določitev zneska za podpore vdovam z otroki za 1. 1932. v smislu § 6. pravilnika o draginjskih do-kladah. 5.) Slučajnosti. • = Zanatska banki kraljevine Jugoslavije a. d„ podružnica Ljubljana, Dunajska cesta št. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) zamenjava svojim delničarjem iz Ljubljane začasne za staine delnice. Obenem izplačuje tud! divi-dendo za poslovno leto 1980., ki znaša 14. Din za delnico. Delničarji izven Ljubljane prejmejo stalne akcije in dividendo od centrale v Beogradu po 6vojih krajevnih cenzurnih odborih, odnosno organizacijah. BORZE 3. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah Dunaj in Curih. Tečaji so ostali z malimi izjemami na včerajšnji višini. Na zagrebškem efektnem tržišču se ?e Vojna škoda po včerajšnjem nazadovanju okrepila. Za aranžma se je trgovala po 425.5 in ta junij prav tako 425,5. Od ostalih državnih papirjev je imelo promet samo Še 7% Blairovo posojilo po 82.75. Od bančnih vrednot so se trgovale . Srpska po 189. Union banka pO 174, Poljodelska po 52 tn Hrvatska po 50. Na tržišču industrijskih delnic je Slaveks nadalje slab in se je danes trgoval po 30; zabeleženi so bili še zaključki v Dravi po 235 in v šečerani po 290- Demo. Ljubljana. Amsterdam 22.845, Berlin 13.5225 — 13.5525 (13.537), Bruselj 7.906, Budimpešta 9.9133. Curih 1093.5 — 10996.5 (1095), Dunaj 798.40 — 801.40 (799.9), London 276.41, Newyork 56.^3 — 56.83 (56.73), Pariz 221.22 — 22322 {22222), Praga 167.96 — 168.76 (168.36), Trst 296.50 — '296.50 — 298.50 (297.50). Zagreb. Anisterda 22.815 — 22.875, Dunaj 798.4 - S01.4, Berlin 13.5225 - 18.5525, Bruselj 788.6 — 792.6. Budimpešta 991.53, London 276.01 — 276.81, Milan 296.52 do 298-52, Newvork ček 56.63 — 56.83, Pariz 221.22 — 223.22', Praga 167.96 — 168.76, Curih 1093.5 - 1C96.5. Curih. Zagreb 9135, Pariz 20.2925, London 25.2375. Ne-ft-vork 519.175, Madrid 54.25, Amsterdam 208, Berlin 123.375, Dunaj 73.03, Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93.5 bi., 7% Blair 83 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den- Praštediona 920 den., Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 128 den. Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in ka?a 425.5 — 426, za junij 425.5 — 426, za december 425.25 — 426, investicijsko 88—S8.5. atrrame 51 — 52.5. Bila i r ' 92093.25, 7% Blair 82.5—83.25, 7% Drž. hipotek, banka 84.25 — 86.5, 6% beg-luške 67.5 — 68; bančne vrednote: Praštediona 925 — 930, Union 174 — 176, Juao 73 _ 74, Narodna 7825 — 73)0, Srpska 187 do 189, Zemaljska 140 — 145, Poljo 52 do 53, Hrvatska 50 - 55; tnJustrijsk; vrednote: Gutmann 128 den., Slaveks 30- 32.5, Slavonija 200 den-, Drava 235 — 237, Šeče-rana 290 — 292, Brod vagon 64 den.. Union 70 den., Vevče 120 den.", D«tbrovaeka 3C>0 do 380. Oceanija 175 — 195, Trbovlje 308 do 309.5. Blagovna tržišča ŽITO + Ljubljanska borza. (5. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagou moke. — Nudi se (franko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg po 230 — 232.5; baška, srbobranska in ior-niebaška, 79/80 kg po 225 — 227.5, okolica Sombor, 79 kg po 217-5 — 220; baranjska 79/80 ks po 212.50 - 215: koruza: baška. času prim. suha, pri nar. tar. po 150—152.5. činkvantin, pri navadni tarifi po 210 do 212.5; oves: baraniski po 200—202.5; moka: banaška >0« po 340 — 345. 4- Novosadska blagovna borza (5. t. m ) Tendenca stalna. Promet: 9 vagonov pšenice, 25 vagonov koruze, 2 vagona ovsa in 10 vagonov moke. Pšenica: srednjebaška, 79 /80 kg 172.5 — 177.5; baška, okolica Novi Sad, 79/SO kg 170 — 175; okolica Sombor, 79/80 163 — 170; baška potiska, 79/80 175 — 180; gornjebaška, 79/80 kg 177.5—180; gornjeban., 79/80 kg 177.5—182.5 sremska, 78 kg 160—165. Ječmen: baški in sremski, 63/64 k« 115—120. Oves: baškt. sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 100—102.50; za maj 102 — 104; ladja Dunav Sava 100 — 102.5. Moka: baška >0g< in >0gg< 250 — 270; >2< 225 — 235; >5< 205 — 215; >6< 195 — 205; »7< 155 — 160; >8< 136 — 140. Otrobi: baški 125 — 130. + Somborska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: I85 vagonov. Pšenica: baška, potiska, šlep, 80 kg 175 — 180; okolica Sombor, 78/79 kg 1C2.5 do 167.5; gornjebaška. 79/80 kg 178 — 180; sremska, slavonska, 78 kg 157.5 — 162.5. Jefinen: baški, 64/65 kg 150 — 155; ba-ranjski, 70 kg 190 — 200. Koruw»: baška 101 — 103; za maj 103 — 106. Moka: baška »Og« in >0g2< 260 — 260; >2< 215 do 225; >5< 195 — 205; >6« 180 — 190; »7< 150 do 160; >8t 135—140. Otrobi: baški 135 do 140. + Buriimpeštanska terminska borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena: promet miren. Pšenica: za maj 15.26—15.27, za junij 15-14 — 15.16: rž: za maj 13.75 — 13.77; koruza: za maj 13.39 — 13.40. za julij 13.76 do 13.77, tranaitna za maj 11.15- Šport Pričetek državnega prvenstva v Ljubljani Peteklo nedeljo se je pričelo v Zagrebu, Beogradu, Velikem Bečkereku, Osije-ku in Subotici letošnje državno prvenstvo v nogometu. Prihodnjo nedeljo se njegov obseg razširi, kajti v tekmovanje posežeta tudi slovenska predstavnika Ilirija in Pri-morje. Ilirija igra v Zagrebu proti Con-cordiji, dočim bo trčilo Primorje v Ljubljani na zagrebškega prvaka Haška. Razumljivo je, da vlada za to tekmo na domačih tleh nenavadno zanimanje. Izid te prve tekme v Ljubljani bo brez dvoma močno vplival na interes, ki ga bodo posvetili naši športni centri bodočim prvenstvenim nastopom Primorja in Ilirije. Ocenjevalno vožnjo za motorna kolesa s in brez prikolice priredi 10. maja Motoklub Maribor. Pravico do udeležbe imajo vsi prijatelji motosporta. Proga: Maribor (Trg Svobo- ZAHVALA Vsem, ki ste v teZklh trenotkih ob priliki pre-rane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda prof. dr. Antona Nikolaja Papeža z nami sočustvovali, pokojnega pa počastili s cvetjem in spremstvom na njegovi zadnji poti — naša najtoplejša zahvala. 6638 Ljubljana, dne 6. maja 1981. žalujoči ostali. Vitanje—Straže—Slovmjgradee — Dravograd—Muta—Marenberg—Breano—Sv. Ož-bolt—Selnica—Maribor (KoroSka cesta pri prvem kilometrskem kamnu). Skupno 142 km. Pripustitev in ureditev motornih voziL Motoma kolesa s prikolicami, razred a) do 600 cm, najmanjša obremenitev 2 osebi, razred b) preko 600 cm, najmanjša obremenitev 2 osebi. Motorna kolesa brez prikolic. Za vse tri razrede najmanjša obremenitev 1 oseba. V slučaju, da se v prikolici ne vosi nobena oseba, se isto ob-teži z vrečo peska v teži 60 kg. Vsa motorna kolesa morajo biti opremljena: s hupo, z učinkovitimi zvočnimi dušili, z normalnim blatnikom, z uporabljivo motorno razpvetljavno napravo, z dvema učinkovitima zavorama. Pri vseh vozilih je pre-poiedaca vsaka provizorična naprava. Vsako vozilo dobi številko starta, katero ima vozač na hrbtu. Konkurenti. Vsak vozač mora imeti oblastno predpisane dokumente. Menjanje vozača ci dopustno in Ima za posledico izključitev iz konkurence. Start in cilj Start se prične dne 10. t. m. ob 9. v Mariboru (Trg Svobode). Vsi konkurenti se morajo ob 8. zbrati na označenem mestu s svojimi vozili. Po prijavi pri predstarterju kakor tudi po izvršeni preizkušnji vozil od tehničnega komisarja morajo biti vsi vozači z motorjem na določenem mestu. Na znak predstarterja se spravi motor v pogon, nato se mora podati z vozilom na linije starta. F v danem znaku starterja velja motorno kolo kot startano. Cilj se nahaja v Mariboru (Koroška eo-sta pri prvem kilometrskem kamnu.) Po dospetku na cilj je vozilo oddati tehničnemu komisarju v preizkušnjo. Nato se postavi na predpisano mesto. Kontrolne postojanke, a) Kontrola časa. Da se kontrolira predpisani povprečni vozni čas, se uredi časovna kontrola, katere nahajališče vozačem nI znano. Isto je označeno z rumeno zastavo. Vozači se morajo tam ustaviti, da se vpiše čas do-spekta v kontrolno karto. Kontrola počitka. V Slovenjgradcu je predviden zaallni počitek 1 ure. Tam se vrši tudi natančen popis časa. Ocenitev. Ocenjeno bo: enakomerna vožnja, natančen in pravilen start, ravnanje z motornim vozilom, disciplina pri vožnji. Proga se deli v 2 etapi. Prva etapa je od starta do Slovenjgradca, druga od Slo-venjgradca do cilja. Na vslej progi je treba obdržati povprečno brzino, in sicer: motorna kolesa s prikolicami do 600 ccm 30—35 km, preko 600 ccm 35—40 km, brez prikolic do 250 ccm 25—30 km, do 600 ccm 30—35 km, preko 600 ccm 35—40 lan na uro. Prva etapa. Ako j« do časovne kontrole, katere kraj vozačem nI znan, prekoračen zgoraj navedeni najmanjši premer, se oceni vsaka nadaljnja kilometrska ura do določene najvišje povprečne brzine s 5 dobrimi točkami. Ostanki kilometrskih ur pod 0.5 se zaokrožijo navzdol, od 0.5 naprej pa navzgor. Ako se predpisani najmanjši premer ne doseže, ali se dopustni najvišji premer prekorači, se dobi za vsako predpisano mejo hitrosti, ki ne odgovarja, za vsako kilometrsko uro 10 slabih točk. Druga etapa. V prvi etapi resnično doseženo brzino, zaokroženo na kilometre navzgor ali navzdol, je treba v drugi etapi obdržati. Pri odvzemu časa se šteje polna minuta. Pri določbi voznega časa s« tolerira do ene minute. Solo vozač a so-ciusom dobi 10 dobrih točk. Vozač s prikolico s sociusom dobi tudi 10 dobrih točk. Pro kategoriji 5 dobrih točk. Vozači, ki dospejo na mesto časovne kontrole, kraj počitka ali na cilj z več kakor 60 minutami zamude, se izločijo od cenitve. Ako po danem znaku starta vozilo ne pasira linije starta s prevozom zadnjega kolesa pred potekom 1 minute, dobi za vsako začeto nadaljnjo minuto 1 kazensko točko. Vsaka odpoved motorja, ako je potreben novi nastop v času od znaka starta do pasiranja linije starta, se kaznuje z eno točko. Popravila se smejo IzvrSiti samo • sredstvi, ki se nahajajo na vozilu. Uporaba tuje pomoči, izvzemši popravila gumija, ali poiakanje delavnic za popravilo, ima posledico izključitev iz konkurence. V krajih se smejo prehiteti samo stoječa motorna vozila, drugače se kaznuje z 10 točkami. Med vso vožnjo se mora držati cestnih policijskih predpisov. Ocena. Vozači, ki so dosegli v startani kategoriji največ dobrih točk, dobijo ocene. Dalje se razdeli med vse vozače, ki so končali vožnjo v redu, spominske plakete. Prijave. Prijave se lzvrtijo s trpombo prijavnih formularjev, istočasno z nakazilom prijavnine na tajništvo Motokluba, Maribor, Gosposka ulica 37/1. Konec prijavnega roka je 7. maja ob 18. uri. Pri-javnina se ne vrne. Za člane solo 20 Din, s prikolico 25 Din. za goste solo in a prikolico 40 Din. Prireditelj si pridrži pravico odpovedati vožnjo, ako ne dospe najmanj 15 prijav. V tem slučaju se prijav-nina vrne. Protesti. Protesti, ki se nanaAaJo na dogodke med vožnjo, se morajo na cilju javiti, razen tega tudi najkasneje 1 uro po Amaterska dela iKSTijuiJ« ki k«|*»•)•) ta (oto-miUrtjal ja MjMMjU pri (»to Joiko lase, Wot-for» 12, pftdratoitt Bi mL dospetku na cilj športni komisiji pismeno predložiti. Protesti zaradi ocenitve se morajo najkasneje 24 ur po razglasitvi vložiti pri športni komisiji. Prizive proti odločbam športnih komisarjev je treba vložiti tekom 24 ur po razglasitvi odloka na odbor Motokluba. Protestu oziroma prizi-vu je treba priložiti pristojbino 100 Din, v nasprotnem slučaju se smatra protest, oziroma priziv kot ne vložen. V slučaju, da protest ali priziv uspe, se znesek vrne. Dolžnost jamstva. Vsak vozač mora v polnem obsegu jamčiti za vse škode in nezgode, ki »o nastale z njegovim vozilom. Od Motokluba Maribor se zaradi tega ne more zahtevati nobena odškodnina v nobenem slučaju, tudi za škode, ki so nastale na vozilu. Civilnopravne zahteve iz naslova športne odločitve prireditelja, posebno proti ocenitvi na podlagi oficielnega protokola so nedopustne. Konkurenti, vozači in pasažiri se podvržejo s prijavo predstoječim predpisom in se obvežejo, da se ne bodo pod nobenim pogojem obrnili na redna sodišča proti prireditelju. Splošne določbe. Za obvezna pojasnila o razpisu in drugih določil izvršitve je me-rodajen samo vodja vožnje. V dvomljivih slučajih odločuje športna komisija. Prireditej si pridrži pravico k predstoječim razpisom dodati potrebne določbe za izvršitev. V nedeljo po prireditvi ob 21. prosta zabava in razdelitev daril pri »Orlu«. SK Natakar riclfauje za danes ob 20. sestanek v palači Delavske zbornice. Mi* klosičeva cesta. Priti morajo: Sušteršič, Otač, Novak, L, Humair, Novak D., Novak III., Sternad. Jelniker, Mihalek, Klamčar, Zupan, Podobnik, Woif«rt, Ravnike>r, Kah* ne, Vrhovec. Reootočoik. — Točnost! Seja k. o. LNP se vrih v četrtek, 7. maja ob 18. v Delavski zbornici. Na isto •se vabijo ob 18.30 naslednji igr. Doberlet, Košak, Pogačnik in Strehovec, SIK IHi-rija. Steinor in Zadel SK Jadran. — Taj» nik II. Celjski nogomet. V nedelo popoldne j« bila odigrana med SK Olimpom iz Ga» berja in SK Atletiki iz Celja prijateljska nogometna tekma v korist posavezme blagajne. Tekma, loi je bila skrajno nezannmi« va in dolgočasna, je končaia z zmago Afcle* tikov 7:1 (3:0). Sodil je dobro g. Janež .č. SK Svoboda. Danes v sredo strogo ob* vezen trening od 17. dalje za I. moštvo in rezervo. Hazensko državno prvenstvo. V nede* Ijo, dne 10. t m. se vrši na igrišču TKD Atene v Tivoliju državna prvenstvena tek« ma Kazenskih družin Concordije iz Zagre* ba in družine TKD Atene. — Numerirani sedeži po 12 Din, stojišča 8 Din, dijaSka (samo proti legitimaciji) po 5 Din. — Uro prčetka objavimo pomeje. Radio Izvleček iz programov Sreda, 6. maja LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Koncert radio-kvinteta. — 19: Literarna ura. — 19.30: Ruščina. — 20: Samospevi gdč. Milene Verbičeve. — 21: Valčkova ura. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.30: Koncert radio orkestra. — 17: Pevski koncert. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20.30: Prenos simf. koncerta iz Berlina. — 21: Poročila. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Otroška ura. — 20.30: Klavirski koncert. —• 22.30: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.05: Glasba eksotičnih narodov. — 19.30: Kabaretni program. — 20.30: Violinski koncert. — 21: Poljuden koncert orkestra. — BRNO 20: Koncert godbe na pihala. 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20: Klavirski koncert. — 21: Prenos simf. koncerta Iz Londona. *— 23.30: Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Iz zvočnih filmov. — 15.:20: Koncertna akademija. — 16.45: štajerski skladatelji. — 20: Koncert moškega pevskega zbora. — 21.40: Jazz-band. — BERLIN 16.20: Lahka glasba. — 21.10: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — KONIGSBERG 16: Pesmi. — 16.30: Godba za ples. —• 20.30: Operetni večer. — 22.40: Plesna glasba iz Berlina. — Mt)HL~ ACKER 16.80: Mladinski koncert. — 19.45: Narodni dueti iz Evrope. — 20: Sluhoigra. — 21.15: Starejša plesna glasba. — 22.15: Komorna glasba. 1- _ Ob6tm UtbUana lwtai pofrebot ut«< ▼ globoki ialoetl sporočamo, da > naJa nad vse ljubljena hčerka, sestra in teta, gospodična MARIJA PHtC naebnin dne 5. t bl po kratkem, mukepolnem trpljenju, previ-dena a tolažili sv. vere, mimo preminula. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, d&e 7. maja 1981 ob 6. tiri popoldne izpred mrtvašnice splošne bol« niče na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. maja 1981. 6687 žalujoča rodbina. Prvi pristanek letala pred Belo hišo Iz življenja in sveta Kdo bo nov! predsednik francoske republike? Uspela operacija srca Mojstrska operacija rešila težko ranjenega sigurne smrti Operacije srca niso dandanes nič nemogočega, vendar spadajo še vedno med naj-delikatnejše naloge kirurgične stroke. Na Dunaju se je izvršila te dni slična operacija s popolnim uspehom. 37-letni kovinar Michael Kraus si je v samomorilnem namenu zadal 4 cm dolgo rano z nožem v srce in so ga takoj prepeljali na rešilno postajo. Službujoči zdravnik dr. Edmund Ebner se je odločil za takojšnjo operacijo. Uporabil je pripomoček lokalne anestezije, odkril nad srcem 4. in 5. rebro, ki ju je moral delno prežagati, in je ugotovil, da sega vbod- Ijaj poldrug centimeter v srčno mišico. Z eno roko je prijel srce, z drugo je zašil rano s štirimi šivi, pri čemer je uporabil niti iz ovčjih črev. Nato je spravil spet vse na svcje mesto. Takoj je začelo srce spet redno utripati in stanje ranjenca, ki je visel ves čas med življenjem in smrtjo, se je vidno izboljšalo, posebno še, ko je zdravnik izvedel prenos krvi. V ta namen mu je dal neki poklicni darovalec krvi na razpolago celega pol litra svoje dragocene življenske tekočine. Siamski kralj in kraljica ? Ameriki Kralj Prajadhipok in njegova žena kraljica Rambaj Bami se mudita v Zedinjenih državah., kjer ju sprejemajo z velikimi častmi, Usodni sestanek Neki tridesetletni breczposein« uradnik ^ Gradcu se je nedavno seznanil z devet, ruijst letno modistko. Dogovorila sta se za sestanek izven mesta. Ob določeni uri 9t« se našla in odšla na prehod proti gozdu. Čim pa ta stopila v gozdni mrak Miza sanatorij-a Mariagriin, je potegnila mladem ka iz ročne torbice nož in hotela z n^tm zabosti spremljevalca. Ran H a ga je na če* lu. Moški, ki je bil šibkejši od napadalke, se je seveda branil kolikor je mogel in slednjič se mu je tudi posrečilo izviti »pri« jateljici« nož Az roke. V borbi za rezilo pa mu je modistka precej porezala roko. Napadencu so na Jclice prihiteli na po» moč ljudje, ki ao izročili modistko orožna, kjpm. Ti so jo arefrira/Ii in zaprli, ker je pr zaslišanju neženirano izjavila, da je hoteda spremljevalca napasti zato, da bi se pola« stila njegove imovine. Smola dvojčkov Uprava kaliforniške kaznilnice v Saa Quentinu mora rešiti mučno zagonetko. Pred desetimi leti sta prišla v ječo dvoj* oka, brata Ernest in Elgin, ker sta urno« riJa in oropala nekega sprevodnika cestne železnice. Sodišče je obsodilo Ernesta ra d-osmrtno ječo, Elgi.ua pa na deset let za« pora. Elginova karzem je te dni potekla m hi ga bili morali ifzpustitii na svobodo, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če ne bi imela upra* va kaznilnice praviice kazni jetnikov po« daljšati zaradi nepristojnega vedenja. Ko so Elgina pripeljali pred jefcniškega ravnatelja, ki je imel odločiti, če se izpu« sti iz ječe ali ne, se je ugotovilo, da je bii mož večkrat opominjan in se mu ima za« tegadelj podaljšati zapor. Elgin pa se je odločno branil, da ni bil nikoli posvarjen. Ne on, ampak njegov brat ;je bil tisti, ki se m obnašal po predpisih, je reikel. Zato so poklicali pred ravnatelja še Er» nesta. Na svoje veliko presenečenje je mo« ral ravnatelj ugotoviti, da sta si brata siič* na kakor jajci. Seveda pa se je Ernest bra« nil, da bi se bil kdaj obnašal tako, da bi imela uprava kaznilnice zgražati se nad niiegovim vedenjem. Skušal je vse neko« reilctnosti prevaliti na Elgina. Ravnateffj je v zadregi poklical paznike, ki pa tudi ni« so mogli povedati, kateri izmed bratov je zakrivil prestopek. In kaj je nato storil ravnatelj kaznilnice? Kaznoval je oba bra« ta in s tem je bilo pravici zadoščeno. »Sodoben« ogfas Imeniie Tcšinaves na Češkem išče noč« nega čuvaja. Zadevni oglas, k ije bil ob« j avl jen v domačem krajevnem listu, se glasi: Imenje Tešinaves išče treznega nočnega čuvaja, ki ne sme vsaj ponoči krasti ne mofeti krav in ne pomagati dnu giim uzmovičem pri odnašanju ukradenih reči. Vsak dan ena žena (pride nenadno v sobo): »Ugani, kdo je?« šef: »Ne delaj vendar neumnosti in ostani pri svojem pisalnem stroju.« Junaštvo železniškega čuvaja ki je z zlomljeno nogo preprečil veliko nesrečo ZeppeiSnova vožnja na severni tečaj Te dni se je mudil v Parizu dr. Eckener, ki se je pogajal s francosko vlado zaradi medpristana na bodoči zračni progi Berlin—New York. Novinarjem je dal nekaj zanimivih izjav glede sodelovanja Wilkin-sove podmornice in njegovega balona. Rekel je: »Grof Zeppelin« je izprva nameraval samo raziskovalno vožnjo čez arktično ozemlje. Da se dobimo z Wilkin-som, bo moral balon napraviti velik ovinek, dolg kakih 1000 km. Ameriški časopisni magnat Hearst, ki financira vožnjo »Nautilusa«, je dal na razpolago denarna sredstva tudi za to Zeppelinovo ekskurzijo. Eckener namerava leteti najprej na severni tečaj, kjer se bo sešel z Wilkinsom. šele na povratku čez Nansenovo deželo bo posadka raziskovala te kraje. Ko je neki časnikar vprašal dr. Eckenerja, kaj misli o Wilkinsovi odpravi, je nemški pilot odkrito priznal, da ga je zadnji incident z »Nautilusom« navdal s precejšnjim nezaupanjem. V osmih urah pred sodniki Razvpiti chicaški razbojnik Frank Jordan je bil že dolgo zaželjeni plen policije, ker je oropal neko banko. Slednjič so mu prišli na sled, ko pa je videl, da so mu za petami, je začel streljati in je ustrelil stražnika Anthonvja Ruthyja, na ostale zasledovalce pa je streljal in ranil dva detektiva. Ker se je vršil spopad na ulici, se je občinstvo diroma zapodilo za zločincem. Prvi ga je dohitel 28-letni Švicar Ernest Schaublin iz Berna. Po kratki borbi ga je podrl na tla, kjer so ga zvezali. Na policiji je Jordan najprej molčal kot riba. Šele novi župan Chicaga čermak ga je toliko omečil, da je priznal svoja dejanja. Ko je župan končal izpraševanje, so vzeli banditove izjave na zapisnik in oddaH zločinca sodnikom. Procedura od aretacije do sodne obravnave je trajala samo S ur in pravijo, da je to najhitrejši primer sodnega poslovanja v Ameriki. Natančen posnetek svetišča v Angkori Identifikacija mrtveca po 500 letih Sine pokriva kopija svetišča v Angkor Vatu s svojimi petimi 50 m visokimi kupolami in sijajnimi kamenitimi okraski. Madagaskar je zgradil palačo, ki je posneta po palači hovaških kraljev. Maroko, Alžir, Tunezija so zastopani s karakterističnimi paviljoni in džamijami, Zapadno Afriko zastopa posnetek vasi Dženeh z njenimi ilovnatimi rjavimi, visokimi zidovi. Posebna palača, ki bo ostala tudi po zaključku razstave, je prirejena za veličasten muzej, v katerem bodo hranili dra- L. 1442. je umrl škof Cauchon, sodnik Ivane d' Are, nenadne smrti. Skoraj 500 let so ugibali, kje bi bil pokopan, najverjetnejša pa je bila domneva, da leži v kapeli sv. Ivane v Lisieuxu, ki jo je bil dal sam zgraditi v kesanju nad svojim grehom. Te dni so se hoteli končno prepričati, kaj je na tej domnevi resničnega. Prekopali so tla kapele in so ob nekem stebru našli svinčeno krsto, v njej pa ostanek človeškega okostja, ki so ga po raznih znakih spoznali za Cauchonovega. Tako je več-stoletni spor končno rešen. Po tej rešitvi so položili škofove zemeljske ostanke na prejšnje mesto k večnemu počitku. Slika nam kaže izkopano krsto, v krogu pa Cauchonovo lobanjo. Zločinec z letalom Policiji v Cahah (v Aachenu) se je posrečilo prijeti nevarnega roparja rensko-westfalskega ozemlja, jedva 19-letnega Walterja Leeseja iz Bochuma. Fanta poznajo zaradi njegovih zločinskih podvigov prav dobro tudi v Hamburgu, Bremenu, Kielu in Osnabriicku. Njegov zločinski sloves pa sega celo globoko na Nizozemsko. Leese je eden najopasnejših banditov Porenja. Pri svojih podvigih je bil tako sodoben, da je izvrševal celo polete z aeroplanom. Umoril je amsterdamskega trgovca Turbeja, ki se je pripeljal z velikanskim denarnim zneskom iz Južne Amerike. Fant je udeležen pri umoru nekega strežnika tankov, dočim se je neki drugi sokrivec, po imenu Glovinta, ustrelil, preden je prišel v roke pravici. Leese je bil tako predrzen, da je ukradel avtomobil, ga ustavil pred neko dragu! jamo in odnesel iz nje za 400.000 Din briljantov in zlata. Stražniki, ki se je z njimi Leese spopadel, so imeli težko delo, ker jih je večinoma premagal. Zdaj mu bo najbrž odklenkalo. Bojkot cestne železnice in elektrike V Beirutu je izbruhnila nenavadna stavka. Zaradi previsokih voznih cen na cestni železnici je ogorčeno prebivalstvo sklenilo, da bo pustilo družbo, ki je lastnica cestne železnice, na cedilu in je sklep tudi držalo. Vozovi cestne železnice vozijo že več dni prazni po mestu, prevažajo se samo orožniki, ki skrbijo za red in mir. Prav tako ne gori v Beirutu že več dni nobena električna žarnica. Razsvetljavo bojkotirajo ne samo posamezniki, ampak tudi banke in trgovine. Bojkot je zavzel že tako ostre oblike, da se je razširil na mesti Damask in Alepo. Umor berlinskega poštnega sla Berfinska kriminalna policija še vedno nima v rokah morilca poštnega sla Gusta« va Sch\vana, vendar pa raziskuje 200 sle« dov raznih sumljivih tipov. Sedem detek« tivov je nepretrgoma na delu Dragocene podatke je dal policiji na razpolago neki najemnik, pri katerem je stanoval plesailec \Vichel, ko se je mudil v Berlinu. Wichel je živel takrat v nemški prestol« niči 4 mesece. Obiskovale so ga dame, sa« mo enkrat pa je prišel k njemu moški, ki mora biti s plesalcem dobro znan. NVichel tn njegov obiskovalec sta že takrat delala načrte, kako bi prišla do denarja. Govo« rila sta tudi o tem. da bi odprla v Karlovih Varih modno trgovino za gospode. Opis te osebe se baje presenetljivo natančno ujema z opisom morilca denaTonoše Schwana. Pred kratkim je prišlo za Wichla neko pismo iz Stuttgarta od nekega F. Ditmar« ja. Pismo je izr.ooeno policiji, ki bo pre« iskala,' če se mogoče pisava na njem ne ujema s pisavo denarne -nakaznice, s k"te« ro je morilec izvabil žrtev v zasedo, kijer jo je potem umoril. Lasten posreb je naročil Lastništvo pogrebnega podjetja v Ra« dotimu na češkem je preielo pred dnevi pismo od 21 let negi delavca Jaroslava Bednara, ki je naročil za določen dan svoj pogreb z zahtevo, da morata biti vprežena v mrtvaški voz dva konja, v sprevodu pa moraio biti črno in belo oblečene deklice. Sorodniki, katerim je pogrebni zavod po« kazil p;«imn. niso hoteli verjeti vsebini in so menili, da nomeni nismo prazt:<~> grož« njo, ker ni bilo povoda za .«mrt. Bednar se je udeležil še pi-vomajniiškega slavja, potem pa se je obesil , Kandidati, ki imajo največ izgleda za izvolitev: vnanji minister Briand, predsednik Doumergue, predsednik senata Doumer, bivši vojni minister Painleve, senator Lebrun. Kakor znano, se bodo vršile volitve dne 13. maja. jajnih prireditev v slogu izvirnih eksotičnih veselic. Tu bodo sodelovali pristni domačini iz kolonij in sicer civilisti kakor vojaki. Nekaj posebnega bodo nočna slavja ob bajni razsvetljavi, ki naj prekosijo vse dosedanje podobne prireditve. Za dame bodo posebna slavja, med drugimi eno, ki bo propagiralo kolonialne mode. Razstava ima svoj lastni veliki kino, v katerem bodo predvajali kolonialne filme. Tako bo na razstavi združeno poučno z zabavnim. Predsednik Hoover pozdravlja letalca Jamesa Raya, ki je kot prvi pristal s svojim avtogiro letalom pred Belo hišo. Prof. dr. Sigmund Freud, ustanovitelj psihoanalitične metode, praznuje danes svoj 75. rojstni dan. Iz Stockhoima poročajo o junaškem činu vrlega železničarja, ki je s skrajno požrtvovalnostjo in v nevarnosti za lastno življenje preprečil katastrofo z ne-doglednimi posledicami. 56-letni progovni čuvaj Peterson je moral po službeni dolžnosti prestaviti v bližini postaje Paalsbod kretnico za prihajajoči brzi vlak. Tirnica pa je bila zaradi občutnega mraza prevlečena z ledeno plastjo. Ko je korakal čez tir, mu je zdrsnilo, da je padel in si zlomil nogo na dveh mestih. Nekaj časa je ležal brez moči na tleh. Ker je bilo daleč do ljudi, se je s skrajnim naponom vseh moči dvignil in mukoma prilezel do kretnice, ki jo je bilo treba prestaviti. Cim je to bilo storjeno, je pridrvel mimo brzi vlak. Ce bi bila ostala kretnica na prejšnjem mestu, bi bila krenila lokomotiva na napačni tir in 7-godiia bi se velika nesreča. Ko je vlak šinil mimo, je Peterson obležal kakor posekana trava. S postaje, kjer so bili čuvaja med tem pogrešili, so poslali za njim tovariše, ki so ga našli poleg tira. Ker je dolgo ležal na mrzlih tleh, je dobil še pljučnico. Zdravniki, ki jim je bil Peterson izročen v oskrbo, upajo, da se jim posreči ohraniti bolnika pri življenju. Uprava švedskih železnic pa je sklenila izročiti požrtvovalnemu čuvaju, ki je tvegal svoje zdravje za blaginjo potnikov, -visoko denarno nagrado. Naraščanje porodov v Franciji Po uradni statistiki je imela Francija lansko leto 99.786 duš prebitka v primeri z letom 1929, ko se je pokazalo, da je iz* padlo 12,564 porodov glede na prejšnje leto. število živih otrok se je 1. 1930 dvig« nilo od 728.540 v 1. 1929 na 748.911, smrt« nih primerov pa je bilo 649,125, medtem ko ©o jih našteli leto poprej 741,104. Pariška kolonialna razstava Te dni je bila otvorjena v Parizu velika mednarodna kolonialna V okviru prostranih travnikov in gozdov, ki obdajajo Daumesnilsko jezero z njegovima dvema otokoma, se razodeva obiskovalcu preobilica slikovitih eksotičnih prizorov. Vse francoske kolonije so zastopane s svojimi karakterističnimi zgradbami in pokrajinami, ki so posnete točno po resničnih vzorcih. 5000 m2 povr- razstava gocene predmete iz življenja in preteklosti francoskih kolonij. Razstave so se na povabilo francoske vlade udeležile tudi druge kolonialne države, ki so zastopane istotako s karakterističnimi motivi iz svojih kolonij, tako da nudi prireditev res zanimivo in izčrpno sliko kolonialnega življenja. Razstava bo zvezana z dolgo vrsto si- Mraz in vročina na luni Izpopolnjeni moderni astronomski instrumenti omogočajo precej zanesljive podatke o temperaturnih prilikah na našem trabantu. So nekatera mesta, ki se pod vplivom polnega solnca segrejejo na 60 do 130 stopinj Celzija. Posamezna mesta pa kažejo v senci 100 in še več stopinj pod ničlo. Ta velikanska nasprotja nastopajo cc'o pri kratkih prehodnih mrkih. Na neki točki se je temperatura v kratkem času spremenila za celih 200 stopinj Celzija. Jubilej dr. Freuda bei ! og i *to L± Cetie molim oglasom t Ženitv*, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega alt posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina ta šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra«, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Prh stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljanl 11.842. — Telefon številka 2402. 3492 Fotograf, pomočnik d >ber operator, Vi bi sa-irostojno vodil atelje, dobi takoj službo. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod *Mila kavcija«. 18023-1 Korespondenta(injo) francoščino in nsmšči-ro. izurjenega knjigovodjo »prejme takoj Reooult, Ce-(j.i na Rožnik itev. 19. 18014-1 Plačil, natakarja iJineUjivega, zmožnega tnjmanj perfektno sioven-liera in nemškega jezika, jf5e večji hotel v Slovenji. Ponudbe na oglasni oldelek »Jutra« pod »Lep nastop«. 17610-1 Kleparja (»moetojTiega v stavbnem ju galanterij, delu sprejme A. Weass, Karlovec, Masa- i-r-korva cesta 1. 17533-1 Krojač damski Ia soo-liki, zmožen samostojnega bi takoj mesto proti dobri r>'i. Naslov T oglas. >ddelku »Jutra«. 17062-1 Prodajalko i KV-15.000 Din kavcije, ti hi prevzela meia.no tr-f-ivico na račun, iščem sa rprometen kraj na Do-iKr.jskem, v neposredni bli-►.-•' k"'Mvora. Ponudbena r ■• -ižnico ».JntTa« v No-? -t mestu pod šifro »Kav-i-. - imožna«. 18010-1 Vajenca P r?.a, ki bi imej vese-= r>bosl:.kar?ke obrti, f- - takoj Anton To-bjj- - ovo mesto. 18041-1 Naučnlce msn solidne i mlade, ko-; iinaju voliu učiti glaz-bn, trebam za odmah ili pr, dogovoru. Ponudbe po jrrvguiinosti sa slikorn na naslov: Karlo Kovač, kapa! nik, restavracija Panama, Dubrovnik. 18073-J Sovozača ali šoferja k avtobusa in špediciji nnrejmem — z nekaj denarja lahko pristopi kot •družabnik. Naslov: Franc Slmonič, Sv. Urban pri ptujn. 18046-1 Pisar, pomožna moč dobi takoj službo. Pogoj ic.-ojepisje in nemščina. — ' i 'nrtroe.no pisane ponnd-na poštni predal 3!0. 18055-1 Natakarico r-epTosto, pridno in poSte-išce bliko in navedbo plače ter dosedanjega službovanj« je poslati na podružnico Jutra v Celju pol značko »Prva mo-*«. 18144-1 Osebo agilno in zanesljivo sprejmem takoj v službo za enostavno knjigovodstvo in inkas/iramje. Pors*mem. — Javili »e Je »»d 10. in 11. nro na na-ki ga pove oglasni oddelek ».Tutra«. 18152-1 lf ? t I r. . ii m>ial1iiifii< nniTfiiiillUfc Zaslužek je neomejen s prevzetjem našega zastopstva in prodajo naših najnovejših patentov in drugih vsaki zasebni hiši, oziroma v vsakdanjem življenju potrebnih predmetov. Solidne breztonku-renčne ee®e. Agenti, agen-tinje in upokojenci, ki po-sečajo privatne odjemalce, naj takoj pošljejo svoje ponudbe na Publicitas, d. 3. Zagreb, Hica 9 — pod šifro »Stalna zarada«. 5826 Lep stalen zaslužek nudim agilmiim zastopnikom V vseh krajih sprejmem po 1 zanesljivega poverjenika z visoika provizijo. Prednost imajo državni vpdko-jenei. Pmiudbe z navedbo zaželjene^ra rajona pod šifro »Postranski zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra« 17961-3 teč.« siužbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod •Takoj služba«. 18079-2 English lessons free fnom a ladv vrho wants to up en d her SummeT-bolidavs in the oountrv or provincial tovrn. Parti-culars to addres-sea left Administration. 17994-4 Ako potrebujete dobrega Inštruktorja, prevajalca, risarja i. dr. obrnite se na naslov Akademski urad dela. Ljubljana, univerza, ki vam bo takoj presfcrbel zanesljivo moč. 17677-4 Mesto sluge aH tekača išče vojaščine prost, agflan in zanesljiv mladenič v mestu ali na deželi. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 17935-2 Mladenič s Šoferskim izpitom, rajen tudi vseh drngih del, išče službo Šoferskega pomočnika, ali kai sličnega. Cenj. ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv«. 18056-2 Boljše dekle sTsdnjih let, išže slnibo t tovarni, kot prodajalka ali kaj sličn-ega. Ponudbe prosi na naslov: P«pc« Ko-privniik, Ljubljana, Blei-weiso^a cesta štev. 7/1. 1793« Dekle M }• ve? let samostoirvo vodila gospodinjstvo, bila pomožna kuharica v hotelu in je sedaj nameščeno kot plačilna natakarica — želi premeni« službo. Ponudbe pod šifre »Pridna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra«. 18065-2 G. Th Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Oh, da je morala bnhariea ravno tedaj evreti jajca! Padla sva t sredo njene cvr-fefe godlje. Aj, aj, kako sem si opekel repek! švrk švrk! sva skočila iz ponve in se '»besila kuharici na višnjevo bluzo. Vzgojiteljico zmožno perfektno nemščine, za čez dan sprejmem takoj ali s lo. majem, oz. 1. junijem. — Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Soli dn ost«. 17950-2 Trgovski pomočnik dobro izvežban v Špecerijski stroki, ki je zapustil večletno siužbo vsled vojaščine, išče stalno mes^o. Nastopi lahko 15. maja. — Ponudbe prosi ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna moč«. 18064-2 Šivilja za perilo in obleke, fefi službo. Nasloiv v oglasnem oddn»!ku »Jutra«. 18063-2 Brivski pomočnik star 19 let, dober delavee in bubi štucer, želi službo s 15. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18044-2 Iščem službo tudi za sezijo kot točile«, kočija-ž ali hotelski sluga. Govorim 3 jezike. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštenost 100«. 18080-2 Strojepiska ie atenografinja, izurjena v vseh pisarniških delih, išS# nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Maj 97«. 18097 2 Vezflja Mm v fineim ročnean ln strojm-em delu, išče službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skromna«. 18098-2 Informator irvežban in zanesljiv. Išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Informator«. 18099-2 Šofer išče slnibo h kakršnemkoli avtomobilu, ali pa gre tudi za sprevodnika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kamorkoli«. 1S088-2 Pekovski pomočnik z dobrimi spričevali, išče službo v parai pekarni ali navadni peči fStfSro-ffecO. Je dobro izveSban pred-pečnik in mešač. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra« 18118-2 Absolvent kmetijske šole zel« pridem, pošten in močan, star 22 let, zmožen tudi italijanščine v govoru in pisavi, prosi primerno službo. Natančnejša pojasnila da naslov, ki ga pove oglasni oddeiek »Jutra«. 18150-2 Starejši mizar z dobrimi spričevali, želi stalno nameščerue. Gre tudi kot. hišni mizar. Razume delo v utolarai im elektrarni. Cemj. ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »33«, 18130-2 Mlad trg. pomočnik modne etrske, dober izložbeni ara-nžer, t znanjem nemščine, išče sluf.bo. Ponndbe na podružnico Jutra v Mariboru p>od šifro »Spreten 48«. 18148-2 Štirieevni radio z anodnim aparatom 150 voltov, akumulatorjem in zvočnikom, radi selitve po izredno nizki ceni proda Pavšič, Sv. Petra c. 5/III — hotel Soča. 18078-9 M9 Salonska garnitura zofa. 4 stoli in 2 naslonjača poeeni naprodaj na Erjavčevi cesti 4, pritličje — desno. 17989-6 Prodam: Jermenice, 1 do 1.80 m visoke lite cevi. 100 do 130 mm, vodne in parne ventile, 100 do 130 mm. vodne sesaljke. vodne rezervoarje, 2.50 krat 2.50 m. stabilni stroj, 80 k. s., približno 1200 m poljskih tračnic z vagonetl ln haš-pelom, razne traverze. stara zidna in strešna opeka. Naslov v oglasnem od d. »Jutra«. 17650-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarn« Tribnž na Glineah, teiefoa St. 9605. 1614,3-6 Železen štedilnik (Trschherd') malo rabljen proda Ručigaj, Floriinnška ulica 23/1. 1S077-6 Otroški voziček za 500 Din naprodaj v Valjaivčevi n!. štev. 15/T. 18054-6 2 dvigali za opeko ugodno naprodaj. Pogledati pri gradbenem podjetju G. TBnnies, Ljubljana — skladišče na 5marti.ns.ki e. 18092-6 Antikviteie s« prodajaj« še danes ▼ Kaipiteljski ulici štev. S — dvorišče, lav«. 18122-6 Visoka omara «rebf»*», umivalnik, sobna kredenoa z marmorjem in veg žonske obleke poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18121-6 Otroški voziček naprodaj v Kolodvorski ni. št. 21. 18110-6 Miza za jedilnico povečana za 12 oeeb, za 400 Din naprodaj dane« v Kapiteljski ulici 3, dvorišče levo. 18123-6 Razne stelaže in pulte poceni predam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18127-6 Otroški voziček n« peresih, z ali brez opreme ugodno proda Ceperila, Knezova ulica 18. 1S136-6 Fotoaparat 13 X 18, objekt aplanat, prodam ali zamenjam za moško ali žensko kolo. — Naslov pri pedruž. »Jutra« v Celju. 18146-6 Kole za vinograd ceipane in rezane prodaja tvrdka Straschill &. Felber, Maribor, Pristan. 18150.6 Ford avto še skoraj nov, petsedežna limuzina takoj ugodno naprodaj. Pojasnila daje D Zdravič., trgovina z usnjem v Ljubljani. Fiorijanska ul. 17995-10 Zelo ugodno naprodaj Sesteilinderski. telo dobro ohranjen osebni avto. Naslov in ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj -29i9«. 17990-10 »Indian Scout« l električno razsvetljavo in hupo, s km števcem, v brezhibnem stanju prodam. Naslov v oglasnem oidel-ku »Jutra«. 17588-10 Če rabite denar! Motorno kolo 500 cm V od 4—500 km voženo, tudi z defektom na okvirju kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18072-10 Indian - Prince motorno kolo. 350 cem, i kompletno ele>ktr. napeljavo, Boschhorn. ponikljano TT balanso. ponikljanim izpuhom itd prodam. Voženo 5000 km. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18053-10. Motorno kolo A, J. S. 350 ccm, z električno razsvetljavo proda Ivan Zlebreik, Domžale. 18113-10 Fudge Wbitworth motorno kolo 500 ccm 0. H. V., ( električno razsvetljavo proda France Bertoncelj. Domžale. 18112-10 Dekliško kolo dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Rožna alica 31. 17575-11 Novo dirkalno kolo prvo te vrste v Jugoslaviji, radi odpotova-nja pad ce-no proda.-m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18066-11 Damsko kolo p»po1noma novo, radi pv manjkanja prostora prodam za 1400 Din. Naslov pove g. Rudolf Jurman, brivee in frizer v kopališču Okrpž urada na Miklošičevi cesti 20. 18150-11 Traktor pettonski, na surovo olje. dobro ohranjen, poprfnoma brezhiben, kupim. Ponudoe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Traktor«. 16584-7 Izložbena vrata z rolojem in dvoje manjših vrat kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. ? Družabnika iščem za rentabilno podjetje. Ponndbe na oglasni oddolei »Jutra« pod šifro »100.000«. 18032-16 Družabnika (co) s 30.000 Din iščem za trgovino v prometnem kraju na Dolenjskem. Sprejmem pa tudi v dosmrtno oskrbo vpokojemca, ali osamljeno gospo. Doprise pod »Podjeten * in preskrbljen« na oglasni oddeiek Jutra. 18090-6 Lepa hiša z dvema stanovanji, parket, elektrika, popolnoma prenovljena, r. vrtom naprodaj za 175.000 Din, tik cestne železnic« v Ljubljani. Vprašati t društvo posestnikov, Salendrova 6. 18003-20 Majhno posestvo z žago, blizu postaje naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17961-20 Hišo v Šoštanju s 4 stanovanu. velikim vrtom se proda za 80.000 dinarjev. Poiive se pri Karol Breznik, Celje. 17894-20 Novo hišo prodam. Vprašati Pohrežje pri Mariboru, Vrtna. nI. 12. U605-20 r■ jYa*icre matih ©i/asov dobite takoj po izidu lista o podružnicah 9Jutra* 9 ttfofi&CfK, 9 Ce/;u, o iVovetn mestu, 0 V**frovf/«sf> in mo {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Dobro trgovino ta gostilno z 7 orali zemljišč« »«. ugodni ceni prnda. Poizve se pri Karel Breznik, Celje. 17893^0 Enonadstropna hiša i pekarno, v večjem inla strij&kem kraju, z lepim stanovanjem in dobrim prometom takoj naprodaj za 85.000 Din. Naslov v apl-oddelku »Jutra«. 17650-20 Tvornico brezalkoholnih pijač, W J« dva meseca v obratu, radi družinskih razmer izpod cene naprodaj tudi na odplačilo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17508-S0 Stavbna parcela ob Staničevi olicl (Bežigrad) naprodaj. Materija! razipoložljiv. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18068-:» Novo vilo z 2 stanovanji, 2 balkonoma, kopalnico, teraso in lepo urejenim v r t o m, _ v krasni legi prodam. VeS se izve: Cesta na Rožmk št. 43, podpritličje. 18057-20 2 stavbni parceli 400 m« in 800 m«, blizu tramvaj* po ugodni ce.ni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18093-20 Gozd In travnik v bližini Črnuč in Ježke prodam po primerni eeni. Interesenti naj pošljejo naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr« »Posestnik«. 17729-20 Hišo z gostilno novo. enonadstropn«, na zelo prometnem kraju _ v najbližji periferiji Ljubljane prodam. Ponudbe pod »Zelo ugodno 6« na ogla*, oddelek »Jutra«. 18134-20 Hišo z vrtom novozldano. »a PobreSju prodam. Takojšnja vselitev Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18147-20 Učlteljstvo in drugi državni name-ščenci dobe vsake vrste ure, zlatnino ia srebrn i no brez povišanja een tudi na obroke pri F. Kneser, urar, Maribor, Aleksandrova o. 27 pri fkvnera kolodvoru 17467-35 Vbiotoč 4*Ifr*teao aH viajfes* f- stilno vzamem p« račun, event. grem t primerno službo. Ponudbe m ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Kletar-tečilec«. 18081-19 Otomano dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Čedna« 18070-12 Pohištvo za jedilnico Srno, hrastovo, skoraj novo prodam za 7500 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugoden nakup«. 18108-12 Lepo pohištvo u pisarn« »godno prodam Naslov v oglasneim oddelkn »Jutra«. 1S128-.12 Orehovo spalnico temnorjavo, čisto, za en« osebo, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18129-13 Visoka omara s steklenimi vrati, zložljiva postelja, otroška postelja, sobna miza iB drugo pohištvo najprodaj v Lev-čevi ul iei St. 8. pritličje. 18143-12 Usnjata jopica damska, nova poceni naprodaj v Celju, Aleksandrova ulica St. 1/n. 18025-13 Spomladanski plašč zelo lep beige, obleko, čevlje ter pristno sivo lisico po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17685-13 Poslovni lokal (3 prostori) na prometni točki Ljubljane, primeren za trgovino ali pisarno se odda v najem z avgustovim terminom. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17811-17 Gostilno z nekaj zemljišča, v prometnem kraju vzamem v na'era ali na račun. — Ponudbe prosi Jožioa Kne*. Stožice 79 pri Ljubljani. 1S050-17 Fižola kekra, ribničana ia medalj ona kupim vsako množine. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Nove« mestu pod šifro »Fižol«. 18042-33 Manjši lokal aa najpromotnejšero kraj« sredi mesta takoj oddun. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značk« »Sredina mesta 333«. 17680-19 Trgovski lokal zraven hotela Stara PoŠta v Kranja oddam v najem. Ve« *• lave pri f. Fr. Gorjancu r Kranju. 17300-19 Velik lokal za trgovino ali pisarniške prostore oddam. Mestni trg št. 5/UL 18051-19 Starejša trgovina dobr« vpeljana, čred! Ljubljane takoj naprodaj. Pismene p»nndfee na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Plačam takoj«. 18151-19 fUmvvaniu Stanovanje v Kamniku odda». Pojasnila v trgovini Golob, Ljubljana, Fle-rinjansk* ulica itav. 28. 17989-21 Stanovanje 3 »ob ln pritiklin, najraje v sredini mesta ižS« s 1. avgustom mirna stranka. Ponudbe na (^las. oddelek »Jutra« pod mačk« »Mina 1. avgust«. 17782-21 Stanovanje velike in solnčao, s parketom ter elektriko, poleg postaje poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1796541 Stanovanje emosobno, s predsobo sa kuhinjo dobi tisti, ki ima svoj štedilnik, v Stožieah št. 113. Informacije v Ger. Gameljnah št. 3, 18061-21 Komfort. stanovanje 2—8 sob, kopalniee, vseh pritiklin itd. i i 8 « m najkasneje do 1. junija. Prednost vila, periferija teklju-čena. Ponudbe s »enačbe stanarine in točnim opisom na oglasni oddelek Jutra pod Sifr® »Inc. N. S.< 180S7-ai Stanovanje 2 sat>, kuhinj* fa> pritiklin, solučoo, pri Taboru takoj oddam. — Vprašati telefon št. 2906. 18082-31 Stanovanje za i«k«nea brez oftrak iščem t bližini prometne železniške postaje. Prednost: Brežice, Stmiaea, Sv. Jurij ob j. I., Črnomelj, Novo mesto, Trebnje, Stična, Škof j* Loka. Ponudbe na ' oglasni oddelek Jutra pod »Deželam«. 18049-21 Suho stanovanje kuhinj« in teb«, s paTke-tiW ter elektrik«, tramvaj, za 460 Din oddam takoj ali s 1. junijem. Nsalev v oglasnem oddelka »Jutra« 18074-31 Opremljeno sobo ««!• (tessi eddus t gospodoma ali zakon, paru v Jankovi ulici Mer. 13/1. _18MMB Kabinet v* »0 Dtt* eddan — tar ko