1arj»
ispel bil' ud* )llStt z a n'
ir« .le ' »as*
piotl
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna Številka 5 din
ZASAVSKI
Trbovlje, 2. avgusta 1951 štev. 31. — Leto IV.
.O OSVOBODILNE : OKRAJA TRBOVLJE
O cenah in plačah
Govor tovariša Borisa Kidriča, ki ga je imel na nedeljski slavnosti na Hru-Ševem, je naletel — kot smo zvedeli — na velik, zelo dober odmev. Čemu? V Fjem je povedano za našega delovnega človeka toliko važnega, o cenah in plačah, o perspektivi njegove življenjske ravni. Po vsem tem mu je pojasnjeno, zakaj Zviševanje cen nekaterih industrijskih izdelkov, zakaj zniževanje cen kmetijskih Pridelkov, zakaj so danes takšne plače in kako bo z njimi/v bodoče.
Prav je. da se še ustavimo ob neka-ierih mislih tega govora.
Če življenjsko presojamo, ali pa primerjamo današnje stanje na trgu s stanjem pred vojno, vidimo, da je med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih pridelkov precejšnje nesorazmerje, da so cene prvih znatno višje. Z raznimi ukrepi to popravljamo (eden izmed njih je bila tudi podražitev tobačnih izdelkov), zato se to razmerje ugodno popravlja. Povsod na svetu so namreč industrijski Predmeti sorazmerno dražji kot pa kmetijski. Čim bolj pa je država industrijsko razvita, tem manjša je ta razlika med obonmi.
Kot smo rekli, so kmetijski pridelki Pri nas sorazmerno dražji kot industrijski. Industrijski izdelki so povprečno okoli desetkrat dražji, kot pred vojno
dar (Pri posameznih predmetih je seveda drugače: nekateri so tudi do 20-krait dražji, drugi pa zopet le dvakrat: tobačni izdelki n. pr. so bili do podražitve (e petkrat dražji kot pred vojno). Kmet Pa veliko draže prodaja svoje blago. Žito Prodaja 13-krat draže, mast pa 17-krat, Jajca je včasih prodajal po petdeset para a'i pa še ceneje, sedaj pa po 13 din, ineso prodaja 19-krat, mleko pa 14-krat draže kot pred vojno.
Z dosedanjimi ukrepi našega vodstva smo prj zniževanju cen kmetijskih pridelkov ob intervenciji socialističnega sektorja že zaznamovali lepe uspehe, Znižale so se cene masti, novi pšenici, Pileku itd. Ena važnih dolžnosti je, da bomo šli po tej poti naprej. Tovariš Kidrič je rekel, da bo verjetno že do
konca tega leta postopno doseženo stanje, ko bo delavec z ozirom na predvojne plačeval predmete 10-krat draže. Znižanju cen kmetijskih predmetov pa bo seveda sledila tudi pocenitev tistih industrijskih predmetov, ki so sedaj nad desetkratnimi predvojnimi cenami.
Ne bomo pa ostali v popolnoma istem razmerju cen med industrijskimi in kmetijskimi predmeti, kot je bilo pred vojno. Uspehi naše industrializacije se bodo hamreč odražali že na' cenah industrijskih izdelkov. Tako bo kmet prodajal Svoje pridelke po sorazmerno malo višjih Cat)ah kot pred vojno ter kupoval industrijske izdelke po sorazmerno malo niž-hh cenah kot pred vojno.
.j.. Kako pa bo s plačami? Tovariš ^•drič je rekel, da gre vnaprej politika r>asega vodstva za znižanjem cen in zvinjeni plač. Ob koncu leta bo doseženo ?*anie, da bo delavčeva plača večja od do 14-krat glede na predvojno. Plače mzjih uradnikov naj bi bile višje povpreč-®° za 12 do 14-krat, srednjih okoli de--krat, plače višjih uradnikov pa bodo sorazmerno manj povečane. Pri tem pa ”Odo cene 10-krat večje. Kaj to pomeni? Življenjski standard delavca in name-sčenra se bo dvignil.
, Kako bo s kartami? Karte in razni “Oni bodo ob vsem tem morali odpasti. vsak bo plačan po svojem delu in si bo Potrebno kupil s prisluženim denarjem. , Prav gotovo je sedaj pereče vprašanje, *ako primemo oskrbovati otroke, to velja 'jlasti za družine s številnimi otroki. Nov JaČin plačevanja bo gotovo tudi to upo-*z©val. Gotovo bodo več prejeli starši, Nadaljevanje na 2. etrani
Z LASTNIMI SILAMI
moderniziramo naše tovarne
Med naše dobre delovne kolektive lahko prištevamo tudi osebje termične elektrarne v Trbovljah. Z vztrajnim delom je uspelo temu kolektivu modernizirati to električno centralo in dvigniti proizvodnjo električne energije na 30.000 do 33.000 kilovatov in jo s tem postaviti na čelo tovrstnih tovarn v državi. Njen tekmec bo postala po dograditvi te kalorična centrala v Iiostolcu. Naj povemo, da je bila to sedaj velika elektrarna nekdaj le majhen obrat, ki je bil namenjen le za lokalne potrebe trboveljskega rudnika in cementarne. Danes pa pošilja ta centrala s svojo veliko zmogljivostjo izdaten del električne sile v celotno omrežje Slovenije in je važna kot središče tega omrežja ne le za Slovenijo samo, marveč tudi za se-sevrni del Hrvatske.
Ravno zaradi važnosti kot centralna elektrarna za sprejemanje in oddajanje svoje in od drugod sprejete električne energije je bila zgrajena v tej električni centrali nova, tako imenovana komandna plošča po najsodobnejšem načinu. Tu se razporeja, sprejema in oddaja potrebna električna sila za celokupno omrežje Slovenije. To »poveiljno mesto« s tako enostavnim imenom je pa vendar zelo komplicirana naprava. Številne avtomate, aparate in instrumente — ali kako bi že imenovali vse tukaj vgrajene priprave — so izdelali in montirali strokovnjaki tovarne Rade Končar v Zagrebu, vendar še s pomočjo nekaterih uvoženih delov.
Toda preidimo k uspehom in zaslugam, ki jih ima sam delovni kolektiv trboveljske elektrarne pri razširjenju in
Turbogenerator 24.000 kW v generalnem popravilu
zlitina za lopatice s 14% primesjo kroma je izdelek naše jeseniške železarne. Celotno montažo, to je vgraditev teh lopatic, ki bo trajala 2 do 3 mesece, bodo opravile monterske grupe elektrarne same. To precizno delo, ki terja največjo pazljivost in natančnost, so opravljali nekoč le inozemski specialisti.
Monterska skupina
Dalje postavljajo popolnoma nove kotle in naprave v vodočistilnici. Nove naprave, izdelane v lastni delavnici, delno pa v CRD v Trbovljah, bodo v celoti zamenjale in nadomestovale stare, iztrošene naprave.
Vsekakor pa ne smemo pozabiti transportne naprave te kalorične elektrarne za odvzemanje premoga iz depoja in dovažanje v peči kotlarne. Ta priprava je skonstruirana in izdelana v lastni delavnici po zamisli elektrarniškega mojstra in strokovnjaka tov. Pokoma. 'Skraperski voziček«, kakor rečejo tej transportni pripravi, se odlikuje po večji zmogljivosti od dosedanjega, ki je inozemski proizvod.
Tako lahko tudi ta delovni kolektiv uvrščamo med one v naši državi, ki s svojo vztrajnostjo, upornostjo in ljubeznijo do domovine pomagajo, da se naša nekdaj zaostala agrarna država razvije v moderno industrijsko državo.
Odkritje spominske plošče v trboveljski elektrarni
Dan vstaje slovenskega ljudstva je osebje elektrarne v Trbovljah proslavilo v soboto, 21. julija, z odkritjem plošče v spomin članom tega kolektiva, ki so v narodnoosvobodilni borbi darovali svoje življenje. Ob 13. uri so se vsi člani kolektiva tega podjetja zbrali pred poslopjem tovarne, kjer je imel direktor podjetja tov. Igor Mervič spominski govor, nato pa odkril spominsko ploščo padlim tovarišem in tovarišicam. Prižgane žare so gorele tudi pomoči im spominjale mimoidoče na žrtve, ki so padle. S tem slavjem se je osebje trboveljske elektrarne častno oddolžilo spominu velikega praznika našega naroda.
M političnega dela na terenu
Vsi frontni odbori okraja Trbovlje so imeli sestanke, na katerih so obravnavali sklepe izvršnega odbora OF Slovenije, nov gospodarski sistem sproščene trgovine, odkupe kmečkih pridelkov, vprašanja komunalne dejavnosti, prostovoljno delo ter ostale naloge, ki stoje pred odbori OF in njenimi člani.
Na teh zborovanjih so razpravljali tudi o šestmesečnem tekmovanju v počastitev 10. obletnice JA. Posebne tekmovalne točke se sicer niso postavljale, marveč se bo tekmovanje usmerilo predvsem v delo za učvrstitev in čimprejšnjo osamosvojitev frontnih odborov.
Seveda bodo člani Fronte tekmovali tudi v vseh ostalih področjih dejavnosti,-pri prostovoljnem delu, pri pomoči ljudskim odborom in na kulturno-prosvetnem področju. Skoro po vseh odborih so obravnavali gospodarsko dejavnost, med drugim odkup mesa. Do 1. julija je bilo v obvezni oddaji odkupljeno nad 85 % mesa.
Posebno pazljivost so posvetili frontni odbori pokončavanju koloradskega hrošča. Temeljit pregled krompirjevih nasadov je izsledil nove okužbe in sicer na Izlakah, na XV. terenu v Trbovljah, na Dolu pri Hrastniku in v Hotemežu.
Zbiranje odpakov je bilo uspešno. Ta akcija se še nadaljuje. Do 1. julija so v okraju nabrali 98.369 kg raznih kovinskih odpadkov; predvsem železnih. Slabše je bilo z nabiranjem zdravilnih zelišč. Tukaj so se najbolj izkazali na Dolah pri Litiji.
V juniju je bilo pri raznih delih opravljeno nad 15.000 prostovoljnih ur, tako n. pr. na rekonstrukciji trboveljske ceste, na cesti v Hrastniku in zadružnem domu v Prapretnem. Posebno pridni so bili na Dolu pri Hrastniku, kjer so pri raznih delih opravili 3695 prostovoljnih ur. Lepo število delovnih ur je bilo storjeno na novem vodovodu v Zagorju in na zadružnem domu na Kleku.
Ker je po sklepu III. kongresa OF prenehal delovati socialni fond OF, so delali v tem pogledu tudi na- naših terenih. vendar se dokončna likvidacija tega fonda doslej še ni mogla izvršiti, zlasti zaradi tega, ker so se odbori tega fonda večkrat menjavali. So pa tudi primeri, kje.r so se nekateri frontni odbori izločili iz našega okraja že ileta 1947, tako n. pr. odbor Lokavec in Sv. Jedert, ki sta prešla v področje okraja Celje-okolica. ni pa tega vprašanja takrat nihče uredil.
Na terenskih sestankih so obravnavali seveda tudi politična vprašanja, tako n. pr. dogodke na Koreji, vprašanje gospodarske pomoči iz Amerike, dogodke v Perziji ter razna druga notranja gospodarska vprašanja. Zelo zanimiva je bila diskusija v zvezi z novo organizacijo pobiranja članarine. Večina je bila proti uvedbi znamkic in je mnenja, naj se članarina pobira tako kot doslej. Seveda bodo to vprašanje dokončno rešili na GO OF, ko bodo prejeli predloge vseh frontnih odborov.
moderniziranju svoje centrale. To predvsem pri raznih doma izdelanih napravah in pripravah ter njih vgraditvi, ki so jih doslej izdelovale in montirale le inozemske tovarne.
Omenimo na primer veliki 24.000-kilovatni turbogenerator, ki so ga popravili in uredili sami pretekli mesec, ter mali turbog‘enerator za 12.500 kilovatov, na katerem bodo opravili generalni remont, to je zamenjavo 5000 jeklenih lopatic v notranjosti turbinskega kolesa, ki so bile v obratu že od leta 1938. Te lopatice je izdelala naša nova tovarna turbin »Edvard Kardelj« v Karlovcu. Tudi jeklo samo oziroma kromova
Razstava lohalne industrije in obrti
k V dneh od 11. do 22. avgusta bo — 3or znano — v Trbovljah velika raz-Srva lokalne obrti in industrije. Raz-j^vUi prostori bodo v osnovni šoli v hjUjih Trbovljah. Na razstavo se pribijajo vsa industrijska in obrtna pod-jgjš našega okraja. Prav živahno je jj^ovanje med privatnim in socialistič-
Jr"‘“ Sektorjem, zlasti v Radečah. Tudi v!p0t'ie ne zaostaja za njimi. Manj ži-Im '°®ti je v Hrastniku, kjer pa je obrt 'L Rlabo razvita.
nezanimanje za razstavo je med obrt-PriJ. Vsefte okraja veliko. Razstavljalci *ala aVlia'° 8YOia d6'**! Ki naj bi prika-ljjva’ da je mogoče napraviti iz razpolož-Pft eSa materiala za široko potrošnjo le-b^j 'n. Praktične predmete. Obiskovalce te č*. IJ,-nenadile razne novosti, kakršnih vi<3eil”Itl°	priliko videti. Kaj bomo
Otv0r‘| ~~ pa naj ostane skrivnost do 'alcp tVe razRlave in prepustimo obiskoma1. da te novosti odkrijejo sami. »taV]j v.edli bi le, kdo vse bo med raz-v „ i lci: to so vsi rudniki in tovarne hovn/J? okraju, na primer rudnika Tr-keinj*'Hrastnik in Zagorje, steklarna in TrbJl1« tovarna v Hrastniku, CRD v 1RtotpJ;lah' cementarna in elektrarna
at1). papirnica
Radečah in naša Izlakah nad
bovg k i—
^aRorioanLifna ,ovarna v iziakan nad jji’ Irn- Dalje seveda vse stroke obr-SQ razvit* v našem okraju. Prvič
bomo videli izdelke edinega vrvarja v našem okraju — 70 letnega Ivana Per-jaja iz Radeč. Svoja dela pa bodo pokazali tudi lovci in fotoamaterji.
Pozabiti ne smemo na naše vajence vseh strok. To bo zanimalo predvsem starše, ki bodo imeli priliko videti, kakšne uspehe je dosegel naš mladi naraščaj v šoli in delavnicah. Okrajna obrtna zbornica je sklenila, da bo najboljša dela naših vajencev nagradila z denarnimi in knjižnimi darili.
Kakšen je cilj te .razstave, ki jo v tem merilu še nismo imeli prilika videti v Trbovljah? Pokazala naj bi predvsem napredek našega lokalnega gospodarstva in naše industrije v povojni dobi. Dalje je njen cilj razviti in dvigniti lokalno obrt in jo podpreti; to predvsem tisto, ki je potrebn? široki potrošnji prebivalstva in ni v okraju razvita v zadostni meri, ima pa za to vse možnosti. Na razstavi bodo naši pomočniki pokazali vso iznajdljivost v svpji stroki, kako je mogoče spričo pomanjkanja materiala izdelati z varčnostjo za široko potrošnjo uporabne predmete.
Kakovost, privlačnost in uporabnost izdelkov pa bodo ocenili obiskovalci sami z naročili. Tako naj bi bili vsi izdelki, kj se bodo pokazali za koristne in uporabne za široko potrošnjo, signal naši industriji za serijsko izdelavo.
SADOVI VZTRAJNEGA DELA IN LJUBEZNI DO DOMOVINE
Kolektiv tovarne dokumentnega in kartmega papirja v Radečah pri Zidanem mostu je izpolnil svo j -polletni plan z velikim uspehom, sa-j ga je prekoračil za 6%. Vse mesece letošnjega leta je ta kolektiv izpolnjeval svojo proizvodno nalogo ter mu je uspelo opraviti svoj polletni plan že 18. junija.
Kljub težavam, ki se pojavljajo na strojih dnevno, kolektiv tega podjetja napreduje. Talko mn je med drugim uspelo, da nima tovarna nobenih ne-upravčenih izostankov od dela, upravičeni izostanki pa so se znižali
Kolektiv te tovarne se je takoj po osvoboditvi boril z velikimi težavami, saj ie bila tovarna med vojno porušena in uničena 70-odstotno. Vsem je še v spominu drzna akcija partizanov, ki so meseca junija leta 1944 napadli tovarniške objekte in jih onesposobili za delo. Kakor drugod, je stal tudi kolektiv te papirnice leta 1945 pred veliko nalogo:	obnoviti porušeno tovarno.
Brez inozemskih strokovnjakov so z domačimi močmi usposobili stroje in druge naprave za delo, tako da je tovarna leta 1946 začela zopet obratovati.. Od takrat pa vse do danes se je proizvodnja te papirnice stalno izpopolnjevala in večala, tako da je kmalu dosegla predvojno stopnjo. Proizvodn ja bi bila lahko še večja, toda tovarna je začela producirati vrsto novih specialnih papirjev, ki so vsi uvoznega značaja. Tihim racion-alizatorje-m tovarne je uspelo, da so začeli s proizvodnjo novih izdelkov, ki so za naše gospodarstvo velike važnosti.
Lepi uspeh zaznamuje delovni kolektiv te tovarne tudi v tekmovanju za 10. obletnico OF, saj je dosegel v tekmovanju med papirnicami v Sloveniji drugo mesto. Sedaj tekmujejo v tej tovarni v počastitev 10. obletnice JA z geslom za predčasno dosego letnega in petletnega plana.
Delavci in nameščenci tega podjetja pa niso uspešni samo v prodruk-
oi-ji, marveč tudi na kulturnem in fiz-kulturnem področju. V tovarni se uveljavlja dramska sekcija, pevski zbo-r in tovarniški orkester, prav tako je močno razvita šahovska sekcija in fiz-kulturni aktiv. Kolektiv tovarne je sprejel tekmovalno napoved papirnice
Vevče s fizkul turnimi sekcijami v 9 disciplinah. v nogometu, odbojki,. lahko-atletiki, šahu in v drugih sekcijah. Trenutno se papirnica Radeče pripravlja na industrijsko in obrtno razstavo v Trbovljah, kjer bo prikazala vrsto svojih novih izdelkov.
bil
Tovarniško poslopje napirnfce pred desetimi leti
Dogodki pO SVetu v preleklem tednu
kako mešajo karte oremirja na Koreji
Naše zadnje poročilo o razgovorih za premirje na Kor.eji spričo trenutnega zastoja konference delegatov ni bilo preveč optimistično. V začetku minulega tedna pa so se karte igre o vojni in miru na Koreji nenadoma obrnile na bolje in sta oba partnerja dosegla znaten napredek. Glavna ovira za razgovore — umik tujih čet 6 korejskega ozemlja in 38. vzporednik kot demarkacijska črta obeh nasprotnih strank, kar so delegati Kitajcev in Severnokorejcev postavili kot osnovni pogoj za nadaljevanje pregovorov — je odpadla. Kitajci in Severnokorejci so popustili v pogledu umika tujih čet s predlogom, da bi se o tem govorilo po podpisu premirja. Po zadnjih poročilih sta se delegaciji končno sporazumeli o dnevnem redu, ki najrobsega sprejem dnevnega reda, določitev demarkacijske črte, na kateri naj se določi razorožitvena cona, ki bi bila osnovni pogoj za prenehanje sovražnosti, sastava in pristojnost nadzornih organov, ki bodo odgovorni za izvedbo pogojev premirja. V dnevni red se vključi tudi sporazum o vojnih ujetnikih in priporočila vladam prizadetih dTŽav. S tem sta nasprotni stranki dosegli sporazum o osnovi za sklenitev vojaškega premirja. Generalštabni oficirji obeh
strank bodo proučili posamezna vprašanja doseženega sporazuma. V odločilnih krogih ZDA se poudarja, da je nujno potrebno doseči pri pregovorih ugodno obrambno črto, ki bi izključila V6e neprijetne posledice eventualnega nenadnega napada. Vsekakor je Zahod kljub vsem najnovejšim optimističnim 'poročilom in mnenjem zunanjih ministrstev, ki so mnenja, da je nasprotna stranka popustila na zahtevo Sovjetske zveze, zelo previden in stoji na straži dobro oborožen ter pripravljen za vsako zahrbtno presenečenje.
Borbe nasprotnih si vojaških sil so lahkega značaja Prišlo je le do manjših lokalnih spopadov poleg izvidniškega delovanja zračnih sil OZN, ki istočasno bombardirajo koncentracije kitajskih in severnokorejskih čet in glavne prometne objekte.
Previdnost Zahoda se kaže tudi v tem, da vojaški stroj deluje z nezmanjšano silo in se ne odklanjajo okrepitve čet.
Izgleda, da pri igri o premirju Zahod dobro meša svoje karte in bo imel adute vojaške, politične in moralne oremoči, v kolikor ne bo igre kvaril s skrivnimi kartami tretji, tihi, pa vendar glavni partner na Vzhodu.
Harriman uspešno posreciu e v Perziji
Harrimanovo posredovanje v sporu angloiranske petrolejske družbe je zadnje dni pokazalo uspeh. Obetanje izdatne gospodarske pomoči je menda perzijsko vlado pripravilo do tega, da sta se Harriman in vlada sporazumela o ustanovitvi mešane angloperzijske družbe za izkoriščanje, prevoz in prodajo perzijske nafte in njenih derivatov. Harriman vztraja na tem, da bi v upravnem vodstvu te družbe morali sodelovati tudi Britanci. V zvezi s tem je perzijska vlada poslala britanski vladi spomenico, v kateri zahteva, da angloiranska družba izplača Perziji 36 milijonov dolarjev, prizna zakon o nacionalizaciji in se uredi vprašanje prodaje in razdeljevanje nafte.
Harriman je izjavil, da je zelo zadovoljen z uspehi razgovorov. Ugoden pre-okret pregovorov kaže tudi vest, da je Harriman odpotoval v London, kjer je v spremstvu britanskega veleposlanika v
VAŽNE IZJAVE PREDSEDNIKA TRUMANA
Predsednik ZDA Truman je ob obletnici ustanovitve Detroita izjavil, da trenutno stališče Sovjetske zveze do Koreje še ni znak za njene resnično miroljubne namene. Kajti medtem, ko govori o korejskem miru, oborožuje svoje satelite v Evropi in izvaja pritisk na Jugoslavijo ter razseljuje prebivalstvo jugoslovanske narodnosti iz Madžarske in Romunije. To je dokaz, da se SZ ni odrekla svoji agresivni politiki, ki se kaže prav v njenem zadržanju do Jugoslavije.
Nadaljevanje s 1 strani ki imajo več otrok, kot pa neporočeni oziroma brez otrok. Kot je treba zdaj k otroškim dokladam prišteli še karte, bone, da vidiš, koliko pride za otroke, tako bo to v bodoče gotovo še pravilneje in izdatneje upoštevano pri dohodkih. Tako bo tudi rešeno vprašanje mater, ki morajo zaradi več otrok ostati doma.
Pri vseh teh vprašanjih bomo naleteli še na vrsto problemov,, o katerih bo treba spregovoriti. Beseda pa naj bo vedno preprosta, enostavna, da jo bodo vsi naši ljudje razumeli. In potem nam bo politično delo mnogo laže, prišepeta-vanje reakcije bo naletelo na gluha ušesa.
Besede tovariša Kidriča so prikazale našim ljudem lepe perspektive, pokazale so, kaj bomo še v bližnji bodočnosti dosegli. Ljudje, ki imajo pred seboj lepo prihodnost, si z delom še bolj prizadevajo, da bi jo Simprej dosegli. In tako bo gotovo tudi pri nas.
Teheranu prisostvoval seji britanske vlade, na kateri se je ubadala z britansko-perzijskim sporom.
Rafinerija v Abadanu ima vse bencinske rezervoarje napolnjene in bo prenehala delovati te dni. Število uslužbencev se je zmanjšalo na najmanjšo mero, v kolikor so potrebna najnujnejša popravila.
Izgledi na mirno poravnavo spora so ugodni, vendar pa bo morala Anglija brez dvoma popustiti v svojih zahtevah in bo marsikakšno pravico morala odstopiti ameriškim posredovalcem. SZ menda .tudi na tem mednarodnem področju ne bo dosegla svojih mračnih namenov.
NEPOPUSTLJIVOST ZDA GLEDE ŠPANIJE
Nenadna smrt admirala Shermana se v ameriških krogih ne šteje kot ovira za nadaljevanje razgovorov o vojaški zvezi med ZDA in Španijo.
Kljub odporu Londona in Pariza se bodo ti razgovori nadaljevali in se sodi, da so ZDA trdno odločene zgraditi v Španiji letalska in pomorska oporišča in pripraviti potrebno, da bi se Španija vključila tudi v Atlantski pakt. Po izgle-du upoštevajo ZDA pri tem le strateške momente in menijo, da bi jim Španija bila pri tem v veliko vojaško pomoč, ne mislijo na moralnopolitično škodo Zahoda proti iniormbirojskemu rovarjenju ki bo Franca kot krvavega fašističnega diktatorja uporabilo kot uspešen politič-in adut proti zahodnim državam.
FRANCOV BAKER ZA SOVJETSKO ZVEZO
Španske družbe so prodale v zadnjih tednih Sovjetski zvezi 25 000 ton bakra. Pri tem je Španija zahtevala kot prvi pogoj za prodajo bakra, da mora SZ
vrniti tisoč španskih ujetnikov, ki so se v zadnji svetovni vojni borili ramo ob rami z nacifašieti
PROGRAM ANGLEŠKE OBOROŽITVE
V programu oborožitve bo Britanija leti06 porabila 620 milijonov funtov šter-lingov. Program se vedno bolj uresničuje. Nedavno je bila spuščena v morje prva britanska nosilka helikopterjev, ki je dolga 105 in široka 70 metrov.
POMOČ IZ AMERIKE
ZDA nadaljujejo 6 pošiljkami na račun pomoči Jugoslaviji. Na Reko je prispelo več ladij s tovori 3758 ton koruze in 6612 ton graha ter 5081 ton masti. »Slovenija« bo pripeljala zadnje količine iz programa pomoči organizacije ČARE, in to 72 ton mleka v prahu in 165 ton surovega masla. Organizacija ČARE nam je torej skupno poslala 10.950 ton mleka v prahu, 5528 ton jajc v prahu in 4989 ton surovega masla.
• • •
in doma
NOVE ZADRUGE V NAŠI DRŽAVI
Zadružni sektor se pri nas vedno bolj krepi. Letos je bilo pri nas ustanovljeno 52 novih zadrug 6 4500 gospodarstvi in z nad 9500 ha zemljišč. Pri tem prednjači Makedonija, sledi ji pa Srbija.
ZANIMANJE INDIJE ZA NAŠE ZADRUŽNIŠTVO
Indijska vlada je zaprosila našo zvezno vlado za sporočilo o stanju našega zadružništva. Pri tem jo zanimajo predvsem tipi naših zadrug, organizacija dela in uspehi zadrug v kmetijskem sektorju. Indijo zanima tudi literatura o našem zadružništvu in kmetijstvu sploh.
OBISKI BRITANSKIH IN AMERIŠKIH DRŽAVNIKOV
V	kratkem pride k nam na oddih član laburistične 6tranke g. Bevan 6 svojo družino. Mnogi člani laburistične stranke so najavljeni za obisk našega Primorja^ V septembru pride na naše povabilo v Jugoslavijo tudi britanski minister za trgovino Shawcross. V kratkem se pričakuje obisk pomočnika zunanjega ministra gospoda Ernesta Daviesa.
Pri nas se že nekaj dni mudita ameriška državnika Brian Mac Mahon in Smith, člana ameriškega senata in State departementa.
MONTAŽA NAJVEČJEGA BAGRA V NAŠI DRŽAVI
V	Banovičih so montirali največji bager v naši državi. Bager je težak 170 ton in v 24 urah lahko naloži v6o dnevno produlkoijo premogovnika:. Žlica bagra napolni 15-tonski vagon v petih- minutah. Glavni 6troj ima 250 konjskih sil, hiša za strojnika pa je visoka kot dvonadstropna hiša. Namesto gosenic ima »copate«, s katerimi o< premika z dvometrskimi koraki.
UMETNA OPLODITEV OVAC
V	LR Bosni in Hercegovini so v delovnih zadrugah in državnih posestvih umetno oplodili 10.000 ovac. S tem se bo ovčereja izdatno dvignila in se bo tudi kakovost ovčje pasme čim bolj povečala.
Nedelavnost upravnega odbora ZB NOV v Kisovcu
Ob proslavi Dneva vstaje, dne 22. julija, so na Plešah pri Zagorju odkrili ploščo v spomin prve zasavsko-revirske partizanske čete, ki je bila ustanovljena v tem kraju. Slovesnosti se je udeležilo okrog 700 ljudi. Na proslavi je govoril brat padlega junaka zasavskih revirjev, major JA, tov. Adolf Hohkraut. Kratko zgodovino zasavsko-revirske čete je orisal tov. Kralj, ki je bil kot eden prvih borcev navzoč pri ustanovitvi te čete dne 7. avgusta 1941.
Proslava je bilo dobro organizirana in je dosegla lep uspeh. Čisti dobiček je namenjen za obdaritev socialno šib-
kih. zlasti starčkov in stark. — Na tem mestu moramo pripomniti, da je kot prireditelj te proslave bila označena krajevna zveza borcev NOV v Kisovcu. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je bil upravni odbor te zveze pri pripravah za prireditev popolnoma nedelaven. Za doseženi uspeh gre predvsem zasluga posameznim članom ZB. članom 10 KLO in organizaciji AFŽ, ki so preskrbeli ploščo in opravili vsa dela v zvezi s prireditvijo. Odbor, ki je ob tej priliki pokazal svojo nedelavnost, bo treba reorganizirati in delo v krajevni zvezi spraviti v sklad z nalogami, ki jih mora izvrševati ta borbena organizacija.
Proslave Dneva vstaje na p^elju
Mladina se je spomnila partizanskih družin
V dneh, ko je slovenski narod obhajal praznik naše oborožene vstaje, je mladina trboveljskega okraja napravila \ad 20 obiskov pri naših partizanskih družinah in vdovah, ki so doprinesli v narodnoosvobodilni borbi velike žrtve. Tako je aktiv mladine OLO Trbovlje obiskal partizansko družino Krivičnik pri Sv. Lenartu nad Trbovljami. V tej družini je padlo v NOB pet bratov, tako da je od šestih bratov ostali pri življenju le eden. Vesela in ginjena je bila družina Krivičnik nad tem obiskom, zlasti še. ker so ji mladinci prinesla razna darila, tako n. pr. blago za ženo. moško srajco, otroško jopico, kekse, čokolado in nekaj vina. Mladinci so ostali v tej družini dalj časa v prijetnem razgovoru in obujali spomine na vojno.
Mladina trboveljske elektrarne pa je obiskala starega možička Bajdeta v Za-vršju. Mož je star že 76 let in je v narodnoosvobodilni borbi izgubil dva sinova, sam pa tudi podpiral partizane. Tudi temu možu je prinesla mladina lep spomin. Pod Partizanskim vrhom pa je obiskala »Mamico« mladina Okrajnega magazina.
Mladinski aktiv cementarne v Trbovljah je obiskal družino Tori (po domače Pečnikove). V tej družini sta padla sin in hčerka. Hčerko so ustrelili Nemci, ker je kurila kres. Mladina MLO Trbovlje je obiskala mater starega revirskega borca Salomona, mladinski aktiv »Ivana Rešeta« iz Bevškega pa je obiskal mater Ivana Kešeta.
Mladinski aktivi v Hrastniku so obiskali D partizanskih družin, prav tako tudi mladinci v Zagorju.
TUDI VRHOVO JE IMELO LEPO PROSLAVO
Za proslavo dneva vstaje so se tudi v Vrhovem lepo pripravili, zato je slovesnost dobro uspela. Že na predvečer je bila na KLO slavnostna seja, na kateri so zaslužnim frontovcem razdelili odlikovanja, ki jih je podelil Prezidij Ljudske skupščine FLRJ.
Na praznik dneva vstaje se je zbralo pred gasilskim domov skoraj vse prebivalstvo z mladino, pionirji, gasilci in ostalimi, ki so odšli z zastavami na kraj. kjer so leta 1943 padli prvi talci. Sledila je spominska slovesnost za žrtve z govori, recitacijami in petjem.
Popoldne je bilo veliko ljudsko rajanje. Obujali so_ spomine na težke in slavne dni naše narodnoosvobodilne borbe.
Z DOLA PRI HRASTNIKU
Na Dolu so dan vstaje počastili že v soboto 21. julija. Po odpeti državni himni je tov. Jakopič orisal zgodovino par-
tizanskih bojev, zlasti pa terenske akrile. Sledila je razdelitev odlikovanj zaslužnim borcem in aktivistom, nato pa kulturni program z nastopom ženskega 'n moškega pevskega zbora, tamburašev in gasilskih pionirjev. Telovadne točke, ki so jih izvajale pionirke ter mladinci in mladinke, je spremljala harmonika. Vsi nastopi so bili dobri, le žal. da se ;e moral spored zaradi kratko odmerjenega časa skrčiti. Tudi udeležba bi bila lahko boljša.
Ta program so ponovili v nedeljo. 22. julija, v Čreti, kjer je priredil KLO Turje po proslavi vrtno veselico. Čisti dobiček te prireditve bodo uporabili za kritje stroškov krajevne elektrifikacije.
LEPO JE BILO NA DOBOVCU
Prav lepo so proslavili dan vstaje na Dobovcu. 2e na predvečer praznika so zagoreli kresovi po okolici in na Kumu. Na dan 22. julija so imeli na Dobovcu slovesno proslavo v gasilskem domu z bogatim kulturnim sporedom. Na tej slovesnosti je nastopila šolska mladina z recitacijami in petjem, dramski odsek 16. terena OF iz Trbovelj pa je uprizoril gledališko igro.
K proslavi se je zbralo veliko ljudi, tako da niso našli vsi prostora v dvorani. Vsi navzoči so toplo pozdravili spominski govor k velikemu dnevu našega naroda, ki ga je imel tov. Igor Mervič. Po proslavi so položili vence na mesto, kjer so bili leta 1941 ustreljeni prvi partizani. Med polaganjem vencev je četa lovcev izstrelila častno salvo. Prebivalstvo je nato v prijetni družbi obujalo spomine na čase naše narodnoosvobodilne borbe in delalo načrte za bodočnost.
Znojilci v Kotredežu
Pred kratkim so gostovali v Kotredežu igralci iz Znojil pri Čemšeniku z igro »Na letovišču«.
Oglejmo si nekoliko izvedbo igre. že takoj v začetku igre, ko se je dvignil zastor, je bilo opaziti na obrazih igralcev precej korajže. Minilo je srečno prvo dejanje, za njim pa vsa igra. Potek igre je bil tako dober, da je bil zadovoljen sleherni gledalec. Vsak je imel dovolj smeha in spoznal je, da zmore tudi mladina iz samotnega kmečkega kraja, akoravno nima razgleda o kul-turnoumetniškem delu, marsikaj.
Kot posebno dobra igralca sta se pokazala Jože Robavs in Marija Krežetova. Pa tudi ostalih ne moremo grajati in želimo vsem tem idealnim igralcem z naše dežele v nadaljnjem gledališkem delu in prizadevanju še mnogo uspehov. Uspeh ne bo izostal, če jih bo pri delu spremljala ljubezen, saj je ravno ljubezen do dela največja in poslednia skrivnost resničnega in trajnega uspeha. Te igralce bodo v naš kraj še povabili.
Muzej narodne osvoboditve
OKKAJA TRBOVLJE
Da se prebivalstvo okraja Trbovlje seznani pobliže z narodnoosvobodilno borbo in da se poznim rodovom ohrani spomin na herojsko dobo našega naroda, je okrajni ljudski odbor v Trbovljah na svojem slavnostnem zasedanju dne 21. julija t. 1. sprejel odlok o ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve okraja Trbovlje.
Ustanovitev tega muzeja je pomembna, saj si bodo naši ljudje v njem poglobili svoje znanje o narodnoosvobodilnem gibanju v naših revirjih, se seznanili v njem s historiatom edinstvenega obdobja našega naroda, obdobja nadčloveških žrtev fašističnega terorja, prav lako pa dobili sliko o veličastnih pridobitvah našega naroda v tej borbi, pridobitvah, ki jih spopolnjujemo še po vojni v dobrobit nas vseh in naših potomcev. Z ustanovitvijo muzeja in z nadaljnjim zbiranjem zgodovinskega materiala iz te velike borbe našega naroda se bomo oddolžili spominu vseh naših tovarišev in tovarišic, ki so za našo nacionalno, socialno in kulturno svobodo žrtvovali najdražje — svoje življenje.
Prostori tega muzeja so v Rudarskem domu y Trbovljah. Muzej je dostopen za obisk najširšim ljudskim množicam vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure ter vsako nedeljo od 9. do 12. ure.
Uprava muzeja prosi, da se o prednjem obvesti vse prebivalstvo našega okraja na obi ajen način po naših množičnih organizacijah, krajevnih ljudskih odborih ter podjetjih in ustanovah.
IIHmilHIIIlIlKMMmilllllllllHallMMMIIIIIIMHMHMMtllMIIIIIIIMIIIIIMIMMIIIMIIIMIHaiMIIIIIIMIIIIMIIMIIMMHHHMIMMMMMHMHHMIIIHHMHtmMMMMIMMIMMIIIIMIII*
Janez Mohatl
C> VATB A
(Nadaljevanje in konec)
Spet je šel nazaj v hiio. Brez misli, brez smotra. Ves zgubljen je hodil sem in tja, gnan od nekega ludnega nemira. Pa ni bilo v srcu nič, kar bi mu morda zdivjalo teiko kri. Le groza, tema, mraz. Tam nekje od spodaj je prihajalo sovraštvo kakor mrzla megla v pozni jeseni. Prileze iz doline, ovije hrib in kolo, vsak kamen posebej. Zleze ti v obleko, da je vlalna in hladna, kolo ti naježi, na prša se ti vleie. Človek bi kar umrl. Tudi Olbetu je bilo tako. Umrl bi. Če bi mu nekdo dejal: stopi k zidu, da te ubijem — da, kar stopil bi in mirno polakal. še zamižal ne bi.
Ne ve, kako je odprl vrata. Stopil je v hiio za pel kakor beral, ki laka milo-iline. Vojaki so stali v gručah po dva ali trije in krilati drug v drugega. Eden je vlekel harmoniko, kajti godec jim je ulel. Dolgo je stal Ožbe tako. Iskal je z očmi ženo in poskušal misliti. Žene ni bilo. Misliti ni mogel. Le v prsih ga je tiilalo. Bolečina ali kaj? Dušilo ga je. Ni mogel dihati.
Spet je odtaval ven, zlezel za p6d in legel v travo. Zdeli) se mu je, da je že storil enkrat tako, da je že tiščal glavo v dlani, samo prej ni bilo šepetanja iz sence ob pidu. Kakor bi ga nekdo udaril z bičem, ga je spreletelo!
Liza!
Res, Lize in tigtega s slamnatimi lasmi ni bilo v koli. H ms! Hans in Liza! Ernica!
Zdaj ve!
Bolečina, ki tm je legla v srce, je
poteptala sovraštvo. Užaljeno samoljubje ga je bolelo. Gnus in zaničevanje sta ga davila. Strašne misli so ga navalile. Vrata ljubezni in usmiljenja so se ožila in zaprla. Srce se je zakrknilo. Zdaj ve, zakaj ima Ernica pšenične lase! Zdaj ve, zakaj je Liza zadnje čase tako čudna in zakaj se ji je tako mudilo k poroki! Črv spoznanja se mu je zagrizel v glavo, kjer vrta in vrta. O, ni še dovolj. Ni še vse. Zdaj se je spomnil tudi, da kurir, ki se je navezal na to hišo, ni hodil dolgo okrog. Izginil je stari Brest, izginil Martin in naposled mladi Anton, petnajstleten otrok z velikimi plavimi očmi in veselim, nasmejanim obrazom, ki so ga vsi klicali za sina. Marsikatera dobro pripravljena akcija je šla tu v lem kotu po zlu! O, zdaj ve! Zdaj ve, da ni bila ljubezen listo, kar je gnalo Lizo njemu v objem. Ne! Hotela je imeti moža, da bi lahko ljubila nekoga brez skrbi. Da bo lahko nekomu rodila otroke. Rabi človeka, ki jim bo dal ime in skrbel zanje.
Hrast je trd. Ne ukloni se vsakemu vetru. Hud vihar mora priti, da ga zamaje do korenin. Malokdaj se razlije Sava po soteski. Toda kadar plane preko skal, trga kamenje in drevje. Pustoši.
Ožbetu je v srcu divjal vihar. Pamet mu je zasenčilo divje sovraštvo. Pa ni imel dovolj moči, da bi planil in udaril. Po prvem navalu krvi je prisluhnil. Tiho šepetanje se je trgalo iz teme.
Spet se je spomnil malega Aniona. Krvavo mu je zaplesalo pred očmi.
Anion!
Videl je pred seboj njegove vesele oči. Videl je belo čelo, na vratu pa krvavo rano. Zgrozil se je. Nihče drug — ona je bila! Zato je tudi samo s kamenjen zametan v robidovju nad hišo. Spomnil se je, kako ga je našel. Najprej je mislil, da je žival poginila v gozdu. Šele po dolgem iskanju je našel zasutega otroka s presekanim vratom. Robida je skoraj že prerasla kup. v katerem je bil zakopan. Prsti so krčevito stiskali zemljo pod seboj.
Morilka! Morilka otroka, ki ni imel nikogar na svetu razen domovine. Morilka otroka, ki je ljubil zemljo in svobodo bolj kot vse drugo. In ona je sedaj njegova žena! Ne! Zver! Zver, ki pozna samo sebe, samo zlo in nič drugega na svetu. Kaj jo je gnalo tako daleč? Ljubezen? Ne! Ljubezen je dajanje, je darovanje samega sebe. A to, kar čuti ona, je samo divje valovanje krvi. Zdaj mu ni več žena! Tis!a zveza na uradu je samo zunanjost! To ni vez!
Prav ko je hotel vstati, se je izluščila iz leme ob pddu dvojna senca in se počasi pomikala proti hiši. Sredi poti je obstala in se združila v eno. Nato je utonila v temi pred hišo.
Ožbe je planil pokonci.
Konec! Konec! Končati je treba ta strašni večer, to strašno noč. Otresti se bremena, ki ga tišči k tlom.
Stal je kot sodnik, ki premišlja, kakšno kazen naj naloži obtožencu.
Sklep je dozorel. V kuhinjo po nož in nato v izbo. Toda komu naj prej zabode mrzlo čelezo v srce? Njemu? Njej? Kdo je večji krivec? Ona? On? — Nič! Brez misli naprejI Bo že tam videl.
V veži je obstal. Sunkovito je dihal in roki sta mu trepetali. Bežno je vidšl na levi priprta vrata izbe, kjer naj bi bil njegov in Lizin kot v hiši. Nekdo
je prižgal luč, da je ozki pramen svetlobe udaril v vežo. Premagal se je in stopil v kuhinjo. Nož mora bili nekje na ognjišču. Mala svetilka je medlo ob-svetljevala okajeno ognjišče in nekaj loncev na njem. Noža ni bilo nikjer. V hišo pa ne more ponj. Tam so Nemci.
Kaj sedaj? Razmišlja mrzlično. Glavo ima nabito kot top. Razneslo mu jo bo.
Zdajci je za lonci na ognjišču opazil steklenico s petrolejem. Ob pogledu na svetilko in olje je začela plahneti v njem misel na nož.
Posvetil jim bom! Vsem skupaj bom posvetil!
Tako se je odločil. Odšel je iz hiše in začel kuhinjska vrata od zadaj zalagati z grčami, ki so zložene pod kapjo čakale mrzle zime. Prav do vrha je z njimi založil vrata, Nato se je vrnil v kuhinjo po luč in olje, skril oboje za vodnjakbm, zaklenil zunaj težka vežna vrata, naložil suhljadi, polil in zažgal. Isto je storil zadaj. Ko se je vrnil, so plameni Se visoko švigali. Slamnata streha jim je bita gladka pot. Ne bi naštel do sto, ko so se razposajeni zublji že pošastno vozlali po slemenu.
Pijano vpitje v hiši se je spremenilo naenkrat v obupno kričanje na smrt. obsojenih. V malih okencih za železnimi križi so se gnetli obupani obrazi. Še nekaj puškinih cevi se je pokazalo v razbitih šipah. Toda sodnika in življenje jim je zastirala zavesa živih plamenov, ki so švigali po lesenih stenah ko bežeče živali.
Ožbe je stal ob vodnjaku z lučjo v roki in gledal nepremično v pošastno grmado pred seboj. Vroče mu je bilo Vročina mu je izsušila Se zadnjo kapljo znoja, ki ga je vse dotlej curkom-/ oblival. Rad bi videl še en obraz. V mukah, v smrtnem strahu bi ga rad videl. Pa je čakal zaman.
Iz hrama je pritekla Ana.
»Pomagaj! Pomagaj! Kje so molit Kje je Liza?«
Ni se ganil. Ni ji odgovoril.
Ana je planila vanj.
»Ti si zažgal! Ti si ju ubil! Ubil si ju! Ubil!«
S koščenimi pestmi ga je bila p« ' obrazu, da ga je polila kri.
Kakor bi se zbudil iz sna. se j1 stresel. Zgrabil jo je za roko in vleke■ I na grič. Tam se je vrgel na tla in z r0“ | kami začel razkopavati gomilo kamenje• ! V svitu ognja se je prikazal med k/i' menjem trohneč, razpadajoč obraz. OžbI je dvignil polotroško glavo in jo, kako! blazen, poljubil. Nato je pokazal 1 prstom proti goreči hiši:
»Glej, Tonček, glej! Jaz sem te mf ščeval! Tebe in vse druge sem m*' ščeral!<
Zgrabil je s prosto roko Ano in P potegnil k sebi na tla.
»Glej, tega sem maščeval!«
Govoril je kakor blaznež v pretrganik stavkih.
»Tega fantička, ki je izginil kako, rosa v soncu! Tako rad sem ga itt>y‘ Liza pa ga je ubila in zakopala! \ poglej ga!
Vlekel jo je k sebi in ji tiščal mrlo0 glavo pred oči.
Groza ji je šla v kosti, da ni mn9j? vpili, da se ni mogla hraniti, Samo roko odprte, ugasle oči je videla v rn,T, padajočem obrazu in smrad ji jo * ,.• v nos in jo dušil. Zbrala je vse mo ' da se mu je iztrgala iz rok in zbez. v gozd. Brez cilja, z grozo v .)Vr očeh je zašla v gosto robidovje, tp je zgrudila in obležala,
Clbe je pestoval mrtvega otroka Irmel v ogenj..
Taka je bila svatba v Vrheh.
AS/ C/TATELJ/
• Is
NOVO GLEDALIŠČE V TRBOVLJAH
V Trbovljah se je ustanovilo novo gledališče, ki je pod imenom »Zabavnega gledališča MLO Trbovlje« dalo že štiri predstave, ki so izpadle kar zadovoljivo. Člani novega odra so sami mlajši fantje, ki imajo veliko veselje od izživljanja na odrskih deskah Reče se lahko, da je program te igralske skupine vsa trboveljska publika toplo pozdravila, saj so bile vse štiri predstave razprodane in 60 nastopajoči želi velik aplavz.
Seveda bo treba še mnogo truda in vaj, da se ves kolektiv tega gledališča še ugladi, kajti le tedaj se bo program odvijal res gladko, kar bo prineslo igralcem priznanje, gledalcem pa še večji užitek.
V svojem prvem programu so nam pokazali nekaj prav izvirnih točk, n. pr. predstavitev igralcev, čarovnik, prizor z avionom, pa tudi ostale točke so bile dobro izvedene. Brez dvoma pa je bila publiki najbolj všeč trboveljska kronika in sta bila zanjo »penzionista nagrajena z burnim aplavzom.
Levji delež na sporedu nosi pevski
kvartet, ki je glasovno zelo dober, pač pa se je opazilo, da ima premalo vaj. V prihodnje bo treba vsako pevsko točko temeljito izpiliti. Le s potrebnim številom vaj pride vsaka pesem res do svoje veljave.
Če pogledamo nastop tega zabavnega teatra z očmi naše publike, lahko brez ; skrbi rečemo, da je program »užgak. Res ! še ni vse tako kot bi moralo biti. vendar bodo s časom vse pomanjkljivosti odpadle ter bo tudi zabavno gledališče doseglo višino, kot jo ima gledališka družina »Lojzeta Hohkrautac.
Prav lepo gesto so napravili člani tega zabavnega gledališča ob zadnjem partizanskem pohodu v trboveljskem okraju pred praznikom Dneva vstaje. Udeležili so se zaključnega mitinga borcev na Mlinšah ter s svojim zabavnim progra-mo razvedrili celo brigado, za kar so dobili igralci od borcev priznanje za svoj trud.
Novemu gledališču v Trbovljah želimo pri nadaljnjem delu še mnogo uspehov.
/fU4£4*r
TRDEN KOT HRAST
Med staroupokojenci v Trbovljah, ki še vedno pomagajo pri graditvi naše države, je tovariš Avgust Tratnik, ki bo 4. avgusta tega leta praznoval 80-letnico svojega rojstva vesel, zdrav in krepak. Nad 40 let je delal na rudniku Trbov-
V Zagorju bodo zgradili prosvetni dom
Kulturno-prosvetno delo v Zagorju ovira pomanjkanje primernih prostorov. Za prireditve se uporablja telovadna dvorana fizkulturnega doma. Ker pa je oder v tej dvorani premajhen, nimajo dramske sekcije SKUD »Vesne« zadostnega »življenjskega prostora« za uspešno kultumo-umetniško delo. Zaradi pogoste zasedbe dvorane je prizadeto tudi telovadno društvo. Pomanjkanje prostorov povzroča trenja med društvi in množičnimi organizacijami. Nič čudnega ni, če kultumo-prosvetna dejavnost ne more priti do takega izraza, kot bi v tem velikem industrijskem kraju sicer lahko.
Ker je to vprašanje postalo zlasti letos posebno pereče, se ga je lotil svet za kulturno-prosvetna vprašanja pri 10 KLO Zagorje. V zvezi s SKUD »Vesno« in Ljudsko prosveto v Ljubljani so sprejeli sklep, da se v Zagorju zgradi prosvetni dom. Postavljen je že iniciativni odbor, ki se trudi, da se prične i gradnjo čim-prej. Komisija je izbrala mesto za ta dom na najlepšem prostoru centra Zagorje. Dom bo zidan v obliki črke T, imel bo frontalno dolžino okrog 50 m, v globino pa bo merila stavba okrog 30 metrov. Osnutek bo preskrbela Ljudska prosveta.
Dvorana novega doma bo imela prostora za 400 sedežev in 250 stojišč. V domu naj bi imele primerne prostore
vse množične organizacije in društva. S tem bi se sprostilo mnogo stanovanj, kar bi ublažilo stanovanjsko krizo.
Z gradnjo doma bodo začeli takoj, kakor hitro pride gradbeno dovoljenje. Prebivalstvo Zagorja se zelo zanima za ta projekt in bo po svojih močeh pripomoglo k njegovi izvršitvi.
lje, leta 1927 pa je bil upokojen. Od tedaj je zaposlen v Delavskem domu v Trbovljah kot hišnik. To službo opravlja še danes vzlic svoji visoki starosti, poleg tega pa prav pridno pomaga tudi pri trboveljskem kinematografu.
K lepemu življenjskemu jubileju mu prisrčno čestitamo vsi, želeč mu še mnogo zdravih in sTečnih let!
Velik uspeh trboveljskih pevcev v Dobrni
V soboto, 21. julija, je priredil mešani pevski zbor SKUD »Lojze Hoh-kraut« iz Trbovelj pod vodstvom pevovodje Jožeta Skrinarja v zdravilišču v Dobrni koncert, ki je doživel velik uspeh. Zbor je prinesel zdraviliškim gostom pozdrave trboveljskih rudarjev z željo, da bi se počutili v tem lepem zdravilišču čim bolje in da bi odnesli iz tega lepega predela Slovenije čim lepše vtise. Namen zbora, nudili zdraviliškim gostom urico prijetnega razvedrila, je bil sprejet z odobravanjem.
Številni gostje, ki se mude v zdravilišču iz vseh krajev naše domovine, so se po koncertu laskavo izrazili o njegovi izvedbi. Mnogi med njimi so poslušali pevce že tedaj, ko so prepevali še v, mladinskem zboru »Trboveljskih slavčkov« in so po koncgrtu obujali spomine na tedanjo kvaliteto zbora, zaradi katere
Vet razvedrila v prirodi za delovne Ifudl!
(Vprašanje javnega parka v Zagorju)
V rudarskem naselju v Toplicah pri Zagorju je pri »graščini« park, ki so ga nekoč uživali direktorji in višji uradniki zagorskega premogovnika. Sedaj so v tej graščini pisarne in stanovanja, del parka je odprt za javnost, medtem ko je večji del parka zaprt še danes za počitka Željnega rudarja. Ta večji del parka je namreč pod upravo sindikalne vrtnarije. Omenjeni mali del parka je bil doslej zapuščen in ni vabil človeka poleti v svojo blagodejno senco. Ob priliki proslave Dneva vstaje so park očistili, posuli s peskom, postavili klopi in popravili plot. Kakor smo zvedeli, namerava rudniška uprava urediti drugo leto v tem parku tudi letni kino.
Toda ta park v miniaturi nikakor ne Zadošča sodobnim zahtevam rudarskega naselja. Razen tega dobiva Zagorje vse bolj značaj mesta in bo treba resno misliti na ureditev primernega parka, kjer bi delavec po gvojem napornem delu našel primeren kraj za počitek ali pa y sprehod. Zato so opravičene želje Zagorjanov, da se sindikalna vrtnarija, ki se nahaja v območju tega parka, opu-
sti in ves nekdanji park obnovi ter da na razpolago zagorskemu prebivalstvu. Vrtnarija z majhno proizvodno zmogljivostjo ne pride na trgu več do izraza in prebivalstvo nima od nje toliko koristi, kot bi jo imelo od dobro urejenega parka. Za ureditev parka bi ne bili potrebni večji stroški, za vzdrževanje in red bi pa nastavili kakega upokojenca. Uprava rudnika in krajevna oblast naj bi se lotili tega vprašanja in ga čim prej rešili na splošno zadovoljstvo zagorskega prebivalstva. Zagorje bi z dobro urejenim parkom mnogo pridobilo na svojem izgledu in na lepoti tega kraja na splošno.
m Kaj pride. •.
»ZADREGA NAD ZADREGO«
so ponesli slovensko pesem daleč preko naših mejS. Izjavili so, da se opaža še danes, kako lepo in uspešno preteklost ima zbor za seboj še danes.
Pevci so bili navdušeni nad akustičnostjo zdraviliškega doma ter so vse pesmi odpeli brezhibno in ubrano. Videti jim je bilo, kako lahko vpliva na pevsko izvedbo pravo okolje. Pevovodja je opravil svoje delo v popolno zadovoljstvo.
Po koncertu so si pevci ogledali še zdravilišče ob nočni razsvetljavi, nato pa so se zadovoljni nad popolnim uspehom vrnili v Trbovlje.
NAJVAŽNEJŠE KMETIJSKE NALOGE
o trbooeliskem okraiu
Trboveljski okraj ni kmečkega značaja, vendar se posveča kljub temu vsa pozornost razvoju kmetijstva. Veliko vlogo pri pravilnem razvoju kmetijstva pa bi morale odigrati ravno kmetijske zadruge.
Kmetijska zadruga v Trbovljah ima v načrtu, da ustanovi še letos društvo živinorejcev s pritegnitvijo KLO Dobovec, Gabrsko in Čeče. To društvo bo imelo nalogo, da pospeši živinorejo, uvede rodovnik in selekcijo živine in na ta način dvigne živinorejo.
Ker pa je na sektorju Trbovlje poleg živinoreje ena izmed najvažnejših gospodarskih nalog dvig sadjarstva, je potrebno, da se ustanovi oziroma oživi na novo sadjarsko društvo, v katerega bi se vključili tudi zgoraj navedeni krajevni ljudski odbori. Na področju KLO Dobovec je letos izredno važna naloga čišče-
nje travnikov, da jih ne preraste grmičevje, kar bi znatno znižalo pridelek živinske krme. To je posebno važna naloga, ker je Dobovec primeren kraj za razvoj živinoreje. Treba pa bo nuditi tudi pomoč šoli na Dobovcu, ki ima že primerno zemljišče za ustanovitev šolske drevesnice.
Na sektorju KLO Čeče so dani vsi pogoji za gojitev ovčereje. V teku je akcija, da pričnejo kmetje na planinah Kala in Mrzlice z ovčerejo.
Tudi na odseku Podkuma je nujno, da KZ Podkum ustanovi društvo živinorejcev in društvo sadjarjev ter pritegne v ta društva tudi prebivalce KLO Dole pri Litiji. Okoliš Podkuma in Dol pri Litiji ima vse pogoje za razvoj živinoreje in sadjarstva ter pridelovanje semenskega krompirja.
NA DOLU PRI HRASTNIKU ŽE IMAJO ŽIVINOREJSKO DRUŠTVO
Na Dolu pri Hrastniku že z uspehom deluje društvo živinorejcev. To društvo je takoj začelo s sprejemom živine v rodovnik, z izbiro živine ter si je zadalo nalogo, da ustanovi živinorejsko farmo v Gorah nad Turjem. V območju Dola pri Hrastniku stoji pred kmetijsko zadrugo naloga, da skupno s KLO uredi sejmišče za živinske sejme. Na Kalu se dela na gospodarskih poslopjih bivšega kmeta Lorbarja velika škoda, ker ta poslopja propadajo. Naloga KLO je, da popravi ta poslopja. Skupno s KZ Dol pri Hrastniku in KLO je treba urediti razširitev ovčje farme na Kalu, potrebno pa je tudi popravilo ovčarnika. Najbolj razvito sadjarstvo v trboveljskem okraju ima KLO Marno. V načrtu imajo, da ustanovijo za dvig in razširitev sadjarstva drevesnico, kjer bodo vzgojili letno vsaj 4000 sadnih drevesc.
NA SEKTORJU RADEČE IMAJO POGOJE TUDI ZA VINOGRADNIŠTVO
Na območju KLO Razbor so vsi pogoji za razvitje sadjarstva in živinoreje, delno pa tudi za vinogradništvo. Za ustanovitev društev sicer nimajo možnosti, vendar je nujno potrebno, da se utrdijo pri kmetijski zadrugi odseki za sadjarstvo, živinorejo, čebelarstvo, obrtništvo ter finančni in lesni odsek.
V okviru KZ v Loki pri Zidanem mostu pa so dane vse možnosti za ustanovitev živinorejskega društva s pritegnitvijo KLO Breg in Razbor. V kolikor v Loki morda ne bo mogoče ustanoviti sadjarskega društva, se bodo osnovali tamkaj v okviru KZ sadjarski, poljedei-
Lepi uspehi pri odkupu zdiavilnih zelišč
>oo<xxxxx>-
Proeto po Scottu:
Črni bratje
Kriminalni roman
»Prav. prav, gospod!«
Moravec le zapeljal avto na določeno mesto ter odložil šoferski plašč ln rokavice Na desni In levi sta stala velika, elegantna avtomobila. Voz na levi. krasno limuzino le pravkar čistil šofer v plavi obleki. Mo ?*vcn ae .le zdelo, da ga ta šofer skrajne *ač.odeno opaztaje:
. Iz garaže Je šel Moravec naravnost v ”01.161 hotel, kjer sl je najel sobo v četrtem 2*dstropJu Soba je Imela okna na cesto rjjleg enega med okni je opazil požarno ;®*tev. kar Je Moravec ugotovil z nekim Zadovoljstvom Po tej lestvi lahko v pri JP« nevarnosti pobegne. V hotelo se Je tri »las II kot Walter Cole Iz Cleveland! "oiBi#ke|mi vratarju Je dejal, da pride nje ^•^Prtljaga za njim. Sobo Je plačal
Ston»i*^ p* mora stopiti v stik z IValterJem P0kH*c»im' Kakor Je že prej »klen**- «[* bo govoril..Bn telefona. V hotelu le bila Javna T"rl>nlca. i* te je poklical Stoneja.
lvoW.3* jaallšal v telefona globoki glas ’ 5,* Prijatelja, mu Je bilo milo pri srcu. Mora*. ,*m goapod SnellN Je vprašal »vT' .* aprrmen.lealm glasom foleronu *" "rOTOrl Stone.« se Je oglasilo v
ke (DiVelv'	gospoda Snclla od tvrd
S?« Cron,w«m«
G ,/c?0„rderb,S?:y7ov0„dr,1It7rdke °*te
‘na,lfL.^°r*T®r Sr ,IIS*1 Pcčstrašen glas
«»Tec a B? nmr. » "h. <ndl‘V rekel Mo Ta nsmrV*	V?® nUt* Pričakovali.
Brow". * ltOTnrl Thompson od tvrdke
»*« božjo voljo!« Je vzkliknil Stone.
»Morani z vami govoriti zaradi važne kupčije. Ali najinemu pogovoru lahko pri-tlnškttjejo nepoklicana ušesa?«
Nekaj trenutkov je trajala tišina. Iz-gledalo je. da je Stone od presenečenja iz gubll glas Nato Je dejal:
»N-ne. mislim, da ne. Mislim — da vas razumem. Davi — da — davi sem slišal, d« m| ho vaše podjetje sta.v!!o tak predlog, gospod Thompson. Povedati ml morate kaj več o tej zadevi Kje pa ate?«
Mn.»v or ni odgovoril na vprašanje, pač l>a dejal: »Treba ae je hitro pogovoriti. Ali iahko pridete za nekaj minut k meni ln ml pomagate?«
»Seveda!« je skoraj zakričal 8tone. »Za vas storim vse. kar ml je v moči. Toda kje ste?«
»Pazite!« je skoraj nevoljna rekel Moravec. »Biti morate previdnejši. Saj sl lahko mislite, dR Javnost ne sme Izvedeti z* po drohnostl te kupčije. Mislim.« — Moravec je začel govoriti v telefon bolj tiho — da vaa že opazujejo. Ali niste če ničesar opazili?«
»Ne vem. Toda zdaj. leo ate me na to opozorili, razumem nekatere nenavadne reči. ki so se ml pripetile.«
»Seveda, seveda. Mislim, da ae boste le s težavo otresli opazovalcev. Otresti pa se jih morale. Bilo bi nsodno, če bi vam tak mož sledil. To bi Imelo za posledico velike nevšečnosti za vas . . .«
»Nobenih nevšečnosti se ne bojim!« ga je ustavil Stone. »Zdaj, ko ste me na to opozorili, ae bom opazovalcev že otresel. Ne delajte al zaradi tega skrbi. Na vsak način pridem k vnm le tedaj, če bom pred sitnežl varen. Torej kam?«
»Hm . . . Pad vam tega ne povem. Pa ne gre drugače. Ali Imate pri roki papir In svinčnik? Pišite, prosim .. .«
Sledilo je daljše besedilo o podrobnostih
Najboljši odkup zdravilnih zelišč v našem okraju zaznamujejo v Dolah pri Litiji, kjer je treba pozdraviti pionirje tamkajšnje šole ter poslovodkinjo KZ, tov. Pavlo Povšetovo, ki naj bo zgled vsem ostalim poslovodjem. Da se je ta tovarišica res zavzela za odkup, nam kaže uspeh. V tem okraju so odkupili 2074 kg zdravilnih zelišč, za katere so nabiralci dobili nad 300.000 dinarjev.
Na drugem mestu je Podkum, kjer so odkupili 574 kg. Pionirji tega kraja so se izkazali tudi letos in so za Dolami najboljši. V Čemšeniku so oddali 460 kg, kar je prav lepo, saj so nabrali več kot tani.
V	Mlinšah so odkupili 400 kg, v Čečah pa 302 kg, kar je za tako majhni vasi lepo. Ravno tako Dobovec, kjer so nabrali 280 kg. Tukaj so se izkazali zlasti pionirji.
Ne moremo pa pohvaliti Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Radeč, ki imajo največ šolske mladine, so pa pri nabiranju zadnji. Tako so v Trbovljah nabrali 170 kilogramov, planirano pa je bilo za štiri šole 600 kg. Tako so v Dolah pri Litiji, kjer je 120 šolskih otrok, imeli planiranih 480 kg, nabrali so pa štirikratno množino!
V	šolah naših industrijskih krajev je bilo že v začetku opaziti zelo majhno zanimanje učiteljstva in vodstva za to akcijo, tudi množične organizacije so se premalo zavzele zanjo. Tovariši po krajevnih odborih prav tako niso' pokazali
kupčije, ki ga Je Stone zapisal. Nazadnje Je Moravec dejal: »Naj torej v kratkem ponovim: važno Je, da se natančno držite četrte dobave, naglašam:	četrte dobave!
Preberite še enkrat, kar ste napisali!«
Stone 1e ponovil, nato pa prosil Moravca, naj malo počaka. Moravec je slišal nekaj trenutkov škrtatl Stonejev svinčnik. Stone Je hitro razumel, kaj mu Je hotel povedati Moravec In sl je od vsakega stavka, sl mn ga Je Moravec narokoval. Izpisal četrti zlog. To Je pomenilo: »Hotel Astor, IValter Cole. soba 44.«
»Že imam. Je veselo vzkliknil Stone. »Ali j naj prinesem kaj s seboj?«
»Da. Kakšne so gledališke zadeve, veste. I Pa plavolasega Molla In doktorja Bobertsa se spomnite «
Stone se je nasmehnil. Saj Je takoj ra zumel, kaj Je želel Moravec. Z gledališkimi zadevami je mislil seveda šminko. Ker sta nosila Moll ln dr. Roberts velike naočnike. Je Stone vedel, da bi Moravec Imel rad tudi naočnike.
»Vse bom uredil.« je dejal Stone. »Čez kakšno nro pridem «
Okrog treh popoldne sta že oba prijatelja sedela v hotelski sobi. Stone, miren In zanesljiv človek, neknj let starejši kot Moravec. sl Je prizadeval, da bi skril razburjenje ln glnjenje zaradi svidenja s prijateljem v tako nenavadnih okoliščinah.
Moravec mu Je v kratkih besedah povedal, kaj vse se Je zgodilo. Dolgo sta se dela za mizo ln premišljevala, kaj naj storita.
Nazadnje vzame Stome v roke neki bostonski časopis, ki je zelo obširno poročal o Moravčevem begu Iz Ječe. Opis Je očitno slonel le na domnevah, kajti na konen Je članek ostro napadal tcjnlškega ravnatelja Larklna. češ da Je čuden mož. ker ni dal časopisom nobenih podrobnejših podatkov o begu
V tem listu je bilo tudi poročilo o zdravstvenem stanju jetnlškega paznika Dawlsa Njegovo stanje da Je zelo resno.
Stone Je guhančll čelo. Dolgo je razmišljal, nato pa dejal: »Kaj pa zdaj? Kakš ne načrte Imaš?«
Moravec mu ni takoj odgovoril.
»Mislim namreč, kaj nameravaš storiti najprej,« je nadaljeval Stone. Saj hočeš vendar ostati na svobodi, če bo šlo?«
potrebne brige za ta važni izvozni predmet. Mislili so paš, da je vseeno, če se odkupuje to dragoceno izvozno blago ali ne.
Zanimivo je, da krajevni odbor Radeče zahteva poročilo od KZ glede odkupa zdravilnih zelišč, in to vsak teden, ni se pa sam pobrigal za to akcijo, kar je razvidno že iz tega, da so nabrali le 38 kilogramov.
KLO Vrhovo in Loka pri Zidanem mostu sta med najsilabšimi, zlasti v Loki, kjer niso nabrali niti enega kilograma, v Vrhovem pa 15 kg, za kar se je zahvaliti učiteljstvu, poslovodjem KZ in tovarišem na KLO, ki se niso niti malo pobrigali za to akcijo.
Pohvaliti je treba vodstvo šole v Dolah pri Litiji, Podkumu, Dobovcu, Čečah. Čemšeniku in Mlinšah, ki so prav razumeli pomen nabiranja zdravilnih zelišč in so to tudi pokazali z delom.
■ Odkupljeno je skupaj 4500 kg zdravilnih zelišč. Če hi vsi KLO posnemali pohvaljene kraje vsaj delno, bi bil letni plan prekoračen.
Še je čas za to važno akcijo. Zato se pozivajo vsi krajevni ljudski odbori in KZ, da sporazumno skličejo množične sestanke ter povabijo nanje referenta za zdravilna zelišča, ki jim ho predaval o nabiranju zelišč. Treba se je pobrigati, da organiziramo v najbližjih dneh res množično nabiranje zdravilnih zelišč. Želeti je tudi, da se zadruge držijo terminov za predlaganje poročil.
»Da, vsaj nekaj časa.«
»Samo nekaj časa?«
»To se pravi, rad bi ostal svoboden kolikor mogoče dolgo.«
»Kaj boš napravil najprej? All boš ostal v tej sobi?«
Moravec ni odgovoril.
»Povej m| vendar, Rihard, saj veš, da tl hočem pomagati.«
Moravec se Je hripavo zasmejal.
»Kar povej!«
»Ne, Walter,« se Je branil Moravec. »Boljše Je, če ne veš za moje načrte.«
Stone ga je zaskrbljeno gledal.
»No, prav,« je dejal Stone, »če misliš, da Je tako prav. pa naj bo. Samo nekaj mt povej: all ve še kdo drugi za tvoje namene?«
»Nihče!« je odgovoril Moravec, a je takoj popravil. »To ne pravi, Jetnlški ravnatelj Dnrkln ve nekaj o tem.«
»Kako pa ravno ta?«
»To je bilo takole: v Ječi sem se sprl z Jalflobom Dorcanora. Saj se spominjaš tega zahrbtnega lažnivca? Bil sem že pri pravljen na hudo kazen, a ravnatelj Larktn se je izkazal nepričakovano za velikodušnega moža. Res, človeški Je bil z menoj. Pa me Je še vprašal, kaj bi napravil, če hi prišel Iz Ječe. No. ln tedaj sem mu povedal.«
Stone je zamišljen molčal.
»Zdaj pa še meni povej, kaj nameravaš storiti.« Je končno dejal Stone.
»All moraš to vedeti?«
»Moram.« je skora’ slovesno poudaril Stone. »Ker tl hočem pomagati, da dosežeš svoj namen, pa naj bo že kakršen koli.«
Moravčeve oči so se zasvetile. Ko pa Je odgovoril, ni bilo več bleska v njegovih očeh.
»Iz Zedinjenih držav hočem zbežati. To Je vse.«
»Pa to Je vendar nemogoče!«
»O. Imam poseben načrt.«
»All tl lahko pomagam?«
Moravec Je vstal. »Da. Walter, lahko ml pomagaš. Najprej se moram na zunaj popolnoma spremeniti.«
»To Je lahka reč.« Je dejal veselo Stone. »Prav rad tl pomagam «
»Vedel sem. da ml boš v pomoč.«
Stone Je odvezal zavitek, k' ga Je prinesel s seboj. Peljal je Moravea k ogledalo.
ski, čebelarski, lesni in finančni odsek.
Tudi v Radečah imajo vse možnosti, da z vključitvijo KLO Vrhovo, Jagnje-nica in Zidani most ustanove močno sadjarsko in živinorejsko društvo. V Jag-njenici dobro uspeva ustanovljena trsni-ca in drevesnica v sestavu KZ. Ker se je, lansko leto dobro obnesla, jo bodo le-top še razširili.
GLAVNA LETOŠNJA NALOGA NA ZAGORSKEM SEKTORJU JE UNIČENJE KOLORADSKEGA HROŠČA
V	Zagorju, Kotredežu in tudi v Izlakah se je pojavil leios koloradski hrošč, zaradi česar bo poleg ostalih glavna naloga teh krajev dosledna in neizprosna borba za uničenje te nevarne žuželke.
V	okviru KZ Zagorje bi bili s pritegnitvijo kmetovalcev krajev Loke— Kisovec, Kotredež in Senožeti ustvarjeni vsi pogoji za razvoj in poživitev sadjarskega in živinorejskega društva.
Prav tako se snuje v okviru KZ Izlake s pritegnitvijo KLO Trojane, Mlinše in Čemšenik sadjarsko in živinorejsko društvo. Kmetijska zadruga na Mlinšah deluje v območju močnega gospodarskega sektorja ter je precej oddaljena od industrije, zaradi tega je potrebno, da se tamkaj v sestavu KZ ustanovi več delavnic, n. pr. čevljarska in kovaška. V Senožetih trenutno ni možnosti za ustanovitev samostojnega društva za sadjarstvo in živinorejo, vendar so dani tamkaj vsi pogoji za razvoj teh gospodarskih panog. Pred člani KZ stoji važna naloga, ia razširijo že obstoječo ekonomijo, kajti ta ima trenutno najlepše dohodke iz ovčje farme in živinoreje. Mlin in žaga sta nujno potrebna popravila, potrebno pa je tudi ustanoviti kovaško in kolarsko delavnico. Ker niso dani pogoji za ustanovitev samostojnih društev, se bodo člani priključili živinorejskemu in sadjarskemu društvu v Zagorju.
S sprostitvijo gradbenega materiala je naloga vseh KLO, da pričnejo z agitacijo za izgradnjo silosov, gnojničnih in gnojnih jam. Želo nujna naloga je nadalje škropljenje sadnega drevja, predvsem na sektorju Radeč, kjer je sadno drevje v neposredni bližini KLO Razbor in Vrhovo okuženo po ameriškem kaparju, šole stoje pred nalogo, da pričnejo s teoretičnim in praktičnim poukom o pomenu sadjarstva ter se bodo tudi po drugih šolah ustanovile drevesnice, kakor jih že imajo šole na Raz-honi, Izlakah in Podkumu.
Vse te naloge v kmetijstvu našega okraja so izredno važne že v letošnjem letu in dolžnost naših krajevnih ljudskih odborov je, da jih stoodstotno izvrše.
Ali sl že kupil srečko za veliko
TOMBOLO
Zveze borcev mesta Trbovlje?
70 tombol. 3000 ostalih dobitkov v vrednosti nad 3 milijone dinarjev.
Čisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem. Cena srečke 40 dinarjev
»Sedi, Rihard.«
Prijatelj ca Je ubogal. »Bodi pa previden,« je prosil. »Ne vzemi preveč živih barv. Na moji sivi koži bi se takoj poznalo, da sem našminkan.«
»Ne, ne. ne boj se,« ara je tolažil Stone. »Dodal bom tudi sivkaste barvo, kakršno dobijo ljudje, ki žive dalje na deželi all pa ob morja. Saj veš. da nekateri ljudje od sonca ne zarjavijo, marveč dobijo neko sivo barvo. Takšen boš tudi tl.« Stone je začel mešati šminko.
»Toda ne boš sl smel umivati obraza, dokler ne boš na varnem.« ga je opozoril. Ko se Je Moravec čez nekaj časa pogledal v ogledalu, se sam ni več poznal.
»Al! n| dobro narejeno?« se je veselil Stone. »Zdaj še lasuljo In naočnike, na te noben Človek ne ho več spoznal. Kakor sl ml telefoniral, želiš rjavo lasuljo, kaj ne? Tu so tri: Izberi st eno! Naj tl jo pomerim. Pravijo, da sem mojster v tej stroki. Ali še veš. kako smo takrat na dobrodelni prireditvi Rdečega križa igrali »Skrivnostno soho«? Frizerja ni bilo, naš klnb sl pa ni znal pomagati . . .«
»Ne govori dalje.« je žalostno zaprosil Moravec.
Stone se je ugriznil v ustnice »Oprosti. Rihard, pozabil sem ...«
Moravec ni spregovoril. Stone je bil hud sam nase. Pozabil je. da je v omenjeni drami Igrala glavno vlogo Helena Duran-tova ... Da zabriše mučni vtis. začne Stone govorit) o drugih rečeh.
»Pojasniti ml moraš, kako hočeš pobegniti Iz države. Po mojem mnenju le to popolnoma nemogoče. Tiralica za teboj Je že povsod znana. Seveda sl zdaj spremenjen In preoblečen, kar tl lahko nekoliko pomaga. I.adje so gotovo vse pod nadzorstvom.«
»Vem, vem! Toda poznam zanesljivo pot, po kateri bom prišel v tujino.«
»In kakšna je ta pot?«
»Nekje pri nas je skupina mož,« je dejal Moravec s poudarkom, »neka skupina, kolere početje Je prav dobro skrito za blagostanjem In družabnim položajem. Ta družba je vplivna In mogočna. Tl možje lahko storijo skoraj vse, kar hočejo.«
Stone je prestrašeno planil pokonrl. »Pa mar ne misliš Walkerjs In njegove drhali?«
(Dalje urlhounjičj
Angleški film ,.Skrivnost sobe št. 19‘
Paril je bil 5. maja 1889 preplavljen e tujci. Vse je bilo dobre volje. Naslednji dan bo odprta svetovna razstava. Vsa Francija pričakuje, da bo ta dogodek začetek v lepšo gospodarsko in politično prihodnost naroda, ki sta ga leta 1871 doletela poraz in sramota, ko je izgubila Francija vojno z Nemci.
Tjidi Vicky Barton in njen brat John sta prišla v Pariz, da si ogledata razstavo. V hotelu, kjer sta se nastanila, ju sprejme lastnica hotela, madame Herve, in njen brat Narcisse.'
Bilo je v jutro, ko so odprli razstavo. Vsa vesela se zbudi Vicky in gre po brata v drugo sobo — na številko 19. Na svoje največje začudenje in strah pa opazi, da te sobe ni več. Nihče v hotelu ne ve ničesar o njenem bratu, akoravno pravi Vieky, da sta prišla z bratom v Pariz in se nastanila v hotelu vsak v svoji sobi. Niti angleški konzul niti šef
policije ji ne moreta pomagati. Nobenih dokazov ni imela, da je njen brat res prišel v Pariz. Svetovali so ji, naj se vrne v Anglijo.
Vickv je bila že na postaji, a usoda je odločila drugače. Ostala je v Parizu. Brat lastnice hotela. Narcisse, je bil trdno prepričan, da je Vicky odpotovala. Ta pa je našla v mladem umetniku Mathawayu zaveznika, ki je tudi vedel, da je njen brat prišel v Pariz.
Vicky in njen zaveznik raziskujeta to čudno skrivnost in končno odkrijeta, kako je izginila soba št. 19 in tudi njen brat.
Film je narejen po resničnem dogodku, ki se je pripetil med to svetovno razstavo v Parizu. Film brez cenenih efektov vzbudi pri gledalcih občutek rastoče napetosti. V njem nastopi tudi mlada umetnica Jean Simmons, ki je poznana že iz filma »Hamlet« v vlogi Ofelije.
NOVICE S TROJAN
Akoravno je tudi s Trojan odšlo precej delovnih moči v industrijo in jih manjka za razna dela, jih je vendar ostalo še toliko, da bi ob dobri volji le mogli nadaljevati gradnjo zadružnega doma. To velja zlasti za ljudi v vasi, kjer stoje temelji doma. Spočetka so se za gradnjo doma bolj zanimali, danes pa na zboru volivcev za to določeni odbor spi spanje pravičnega. Zagorski funkcionarji naj tudi drže obljubo in pošljejo zidarje, ki jih na Trojanah nimamo. Ne eden ne drugi se ne briga za razpadajoče zidovje, ki dela na mimoidoče čuden vtis.
KZ na Trojanah se je z združitvijo z okrajnim magazinom zaradi premajhnih prostorov preselila s Trojan v Št. Go-tard. Če bi zgradili zadružni dom, bi prišli vendar enkrat do svojih trgovinskih prostorov in ne bi bilo treba plačevati visokih najemnin za lokale, ki gredo sedaj v žepe zasebnikov.
Pred kratkim je bil polletni občni zbor članov KZ. Udeležba je bila dobra, vendar nekaterih članov upravnega od-
bora ni bilo na spregled. Predsednik, ki se trudi, da izboljša položaj, je dobro povedal: kakor bo delal upravni odbor in ostali člani, takšen bo uspeh zadruge: če ne bodo sodelovali vsi, bo sedanji odbor postal podoben staremu, ki ni imel v preteklem letu niti ene seje. Ob takem zadržanju članov bi morala KZ prenehati z delom.
Potrebno je, da vsi pošteni in pametni ljudje obračunajo z raznimi nedelavnimi člani, gobezdači in zahrbtne-ži in napravijo red.
Dne 16. julija je strela udarila v kozolec Štefana Brvarja na Trojanah. Kozolec je bil poln sena in takoj ves v plamenih. Le hitri pomoči domačih gasilcev in prebivalcev je zahvaliti, da se požar ni razširil še na druga poslopja. Prihiteli so na pomoč tudi gasilci iz Čemšenika, Izlak in Kisovca z motorka-mi, ki so požar v celoti pogasili. Ob tej nevihti je padala tudi kot oreh debela toča, ki je napravila precej škode na žitu v vasi Zavrh.
Pričelo se je tekmovanje v II. zvezni ligi
Na Reki ni biio sreče
Rvarner : Rudar 7 : 4 (7 : O)
V jesenskem delu prvenstva II. zvezne lige se je trboveljski Rudar preteklo nedeljo srečal na Reki s Kvarnerjem. V spomladanskem delu je Rudar na domačem terenu premagal moštvo Kvarnerja s 4:3. Na ima-sro Rudarja na Reki je sicer malokdo računal, vendar preseneča visok rezultat igre 7:4 v škodo naših. Vzroke tega velikega poraza je iskati predvsem v veliki vročini in v dobro razpoloženih napadalcih Kvarnerja.
Rudar je naatopi.l v naslednji postavi: Ahlin. Šorel, Laznik Blatnik, Hudarin, Vodišek, Cestnik, Ko«. Koncilja, Florjane in Opresnik. Ze pri žrebu je imel Rudar smolo, da je igral proti soncu. Prvih 20 minut je prevladoval na igrišču Rudar, ki se je držal dobro. Vratar Ahlin je ubranil nekaj zelo nevarnih zadetkov. Prvi gol so domačini dosegli v 29 minuti po krivdi vratarja. Do dosege prvega gola je imel igralec Rudarja Opresnik več prilik za zadetek, vendar ga je sodnik Erlih parkrat neupravičeno ustavil. Po prvih golih je bila obramba Rudarja brez glave ter so Rečani dosegli v 15 minutah Še pet zadetkov. Vsi goli so padli iz bližine 3—4 metrov in vratar Rudarja zanje ni kriv.
Povsem drugačna slika je bila na igrišču v drugem polčasu, kjer je bil Rudar absoluten gospodar na terenu. Igral je ves čas na prostoru Kvarnerja. Rudar je igral zelo lepo. Doseženi goli so bili plod premišljenih kombinacij; dali so jih Opresnik, Cestnik, Koncilja in Hudarin.
Najboljši mož na terenu je bil kljub porazu mladi vratar Rudarja. Ahlin, ki je branil že izgubljene pozicije. Sodnik Erlih
Ostale novice z Vrhovega
Kozolci so polni zlatorumenega žila. KLO je kupil novo mlatilnico ter bodo te dni začeli z mlačvijo.
S prizadevanjem elektrifikacijskega odbora eo napeljali sedaj še eno žico za pogon električnih motorjev, s čimer bo olajšano marsikakšno težko kmečko delo. Seveda bo treba, da bodo vsi pripomogli po svojih močeh.
Po sklepu plenumu KLO Vrhovo se je ustanovila kovačnica, ki bo začela delati že te dni in sicer v prostorih tov. Mavricija Jevševarja. Kovačnica sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Kmetje naj se posluŽijo domače krajevne kovačnice.
lot'h ZASAVSKEGA VESTNIKA
Dotaknili se bomo Se enkrat pomanjkanja pitne vode na Tereziji. V Trbovljah se veliko govori o potrebi varčevanja z vodo. Kako pa to varčevanje iz-gleda v praksi, vidiš, če greS na primer na Terezijo po Petelinovi vasi. Tam boS opazil, da teče voda pri Kolenčevi hiSi iz hidranta v kanal in to že od meseca marca dalje. Geslo »Varčuj t vodo!• za ta hidrant ne velja, ker pač ni v Trbovljah Človeka, ki bi se pobrigal za to reč. Pa najbrž ni to edini hidrant v Trbovljah, ki propaSča vodo!
Komaj se ogneS te mlake, že naletii na kup smeti, pepela in druge Sare, ki je nametana pri barak< trgovine pod Terezijo. Kdo odmetava vso to navlako pri tej baraki, zaenkrat ne bomo ugotavljali, lahko si pa mislite, da jo od daleč pač ne nosijo. Kdo se bo usmilil teh smeli in ropotije pri tej razbiti baraki, ki že sama- po sebi ni v okras okolici — ne vemo ...
če greS na trboveljski tržni prostor, te potegne nehote k mestni prodajalni sadja. Če nekaj časa gledaS to prodajanje, ti pride na misel marsikaj, laka n. pr. da so možne tudi — goljufije. Tehtnica, na kateri se tehta kupljeno sadje, ni postavljena tako, da bi jo kupec videl, marveč stoji zadaj za steno, tako da nimaS kontrole, ali so ti res natehtali toliko, kol si plačal. Morda je prodajalka poit ena, pravilno pa vsekakor ni, da tehtajo za steno, ker so pač možne zlorabe.
Tudi ni prav, da imajo vstop v prodajalno razni otroci, ki jemljejo iz zabojev sadje brez kakršnega koli opomina
Cene na trboveljskem trgu
V soboto j* bilo na trboveljskem trgu precej živahno. Naše gospodinje povprašujejo predvsem po zelenjavi, ki jo v naj-vejjl meri nudi trgovina državnih posestev v tvojih prodajalnah. Precej dobro so bile založene a sadjem stojnice mestnih podjetij. Tudi privatniki so prinesli dosti zelenjave, vendar pa niso imeli odjemalcev zaradi viš-jih cen Gospodinje so kupovale od zasebnikov pTtdvsem jajca, «ir In smetano, ki jih državni sektor ne nudi.
Cene »o bile v »oboto naslednje:
Trgovina državnih posestev: zelje tn ohrovt S din kg, fiiol 15 din. kumarce 20 din paprika 35 din. paradižnik 30 din. koleraba 25 din. čebula 38 din, česen 80 din. maslo 450 din, buče 10 din lqff.
Mestna podjetja:	jabolka 30 din hgr.
hru&ke 30 din, smokve 35 din. čebula 40 din, kumarce 25 din, krompir 20 din, sveže meso. govedina 150 dia. teletina 150 din kg. ma^t 325 din kg
Privatni sektor: Jajca 12 do 13 džn, »sla moka 190 din kg, maslo 500 din, smetaus 200 din liter, kumarce 25 do 30 din kg, fižol 40 do 50 din kg, iehuia 40 do 50 din in ješprenj 100 din kg.
Hkrati obveščamo prebivalstvo, da je zgornji del mesta Trbovelj dobil svojo tržnico za zelenjavo 1« sadje.
prodajalke in ga jedo, ne da bi ga kito plačal. Otroci otipavajo z umazanimi rokami tudi drugo sadje, kar ne zbuja ravno teka pri stranki, ki si želi kupiti sadja, a vidi to neokusno otipavanje sadežev po otrocih.
Pri »Carugi« ne prodajajo samo dalmatinskega vina in žganja, marveč je tamkaj tudi črna borza za kupčevanje z raznimi boni. Lahkomiselni ljudje prodajajo tukaj endinnrske bone po dva dinarja. To nepremišljenost nekateri ljudje, ki imajo denar, seveda izkoriščajo. Za bone iztržen denar gre seveda — za pijačo! Ob takih prilikah se dostikrat pije čez mero, na drugi strani pa manjkajo potem v družini boni za nakup bolj potrebnih reči, kot je pijača čez mero. V takih primerih je seveda potem vsega pomanjkanja in draginje kriva edino oblast in njena preskrba. Malo manj barantanja z boni in malo manj čezmernega popivanja — pa bo v marsikateri družini manj prepirov in več zadovoljstva! Dobro bi bilo, da bi se organi oblasti pozanimali za takšno trgovanje z boni, ki sr verjetno pojavlja tudi po drugih gostilnah.
V	Trbovljah je nekaj sadnega drevja in naletiš marsikje na kakšno drevo, polno lepih jabolk. Ta pa v večini primerov žal ne ostanejo na drevesu, da bi vsaj dozorela, marveč jih nepoklicani otroci, pa tudi odrasli fantje že prej •pospravijo*. Najbolj žalostno pri tem početju je pa seveda to, da ta mladina ne klati ali obira nezrelega sadja z dreves, marveč velikokrat kar kratkomalo odlomi celo vejo, ki je polna sadja. Tudi za to početje raznih naših nepridipravov naj bi se organi naše oblasti bolj pozanimali.
V	predzadnji številki našega lista smo pretrgali opis popotovanja po hrastniški dolini. Ustavili smo se pri tamkajšnjem javnem kopališču. Tik tega kopališča je »Puharjev dom*, ki so ga postaviti mar-
ljivi hrastniški fotoamaterji. Če smo pravilno poučeni, so menda ti fotoamaterji sploh prvi in doslej edini v državi, ki so si postavili lastni dom. Tudi drugače smemo delavnosti tega društva čestitati in mu želimo še mnogo uspehov.
Od Puharjevega doma zagledaš hrastniški fizkulturni ali telovadni dom. Kakor smo že pisali, so na tem domu potrebna razna popravila, popraviti pa bi bilo treba v notranjosti tega doma tudi nekatere druge rgfi, in sicer v prvi vrsti spored prireditev v tem domu. če gledaš oglasno desko, boš opazil, da so o tem domu pač najvažnejše kulturne in telovadne prireditve — plesi! Zanimivo pri teh plesih je, da so omejeni do starosti ?5 let navzgor! za starost navzdol pa ni nobene omejitve. Tako se sliši, da se uri v tej vrsti telovadbe še — šoloobvezna mladina — vse seveda za dvig fizkulture v Hrastniku! O plesu v raznih hrastni-ških domovih se govori celo po vlakih in ti pogovori ne delajo ravno časti tamkajšnji mladini. Morda res ne bi bilo slabo, če bi se tudi v tem kraju odgovorni ljudje pogovorili, ali ni mogoče najti za mladino poleg plesa (ki je seveda tudi potreben, a ne glaven) le še kakšno drugo razvedrilo In koristno zaposlitev v prostem času. Mesto Ljubljana je že napravilo v tem pogledu red. Tudi naši revirski centri ga bodo morali napraviti. Cimprej, lem bolje.
Da ne pozabimo! — V neki prodajalni v Hrastniku prodajajo po 16 dinarjev zelo Upe pločevinaste škatle iz predvojne dobe. Da se spravijo te škatle v promet, bi bilo sicer v redu. toda na njih je naslednji napis: >Kkstra duvan za tulu, 50 gramov 15 din. Državni monopol kraljevine Jugoslavije!* Pokrov škatle •krasi* kraljevski grb! Poznali bi radi moža, ki mu je prišla na misel prodaja teh škatel z navedenim napisom.
Ostale novice iz Hrastnika slede.
iz Ljubljane je sodil slabo in je oškodoval Rudarja.
V	predtekmi eo mladinci Rudarja premagali mladinsko moštvo Kvarneija z rezultatom 2:1 (2:1). Mladinci Rudarja so zaigrali dobro in zmagali zasluženo. Igrali so fantje do 18 let. kar je bila predpriprava naših mladincev za jesensko prvenstvo Slovenije.
V	nedeljo bo moštvo Rudarja igralo doma proti Železničarju iz Sarajeva.
Najboljši so zmagali
V	počastitev Dneva zmage so tekmovali v nedeljo. 22. julija, na stadionu Rudarja v Trbovljah preiivo jaški centri našega okraja. Pomerili so se med seboj prvaki teb centrov v posameznih vojaških disciplinah.
V	fekn na 1500 metrov je zmagal v času 4.52 minut Robert Štraus r rudnika Trbovlje. V nagrado je prejel nizke čevlje gn-marice. Drugo mesto je dosegel Janez Mlinarič z rudnika Zagorje, ki je pretekel progo v 4,58 minutah ter dobil v nagrado majico
V	metanju granate je zmagal Milan Bn-rovič z rudnika Trbovlje, ki je dosegel naslednje uspehe: met granate, leže. 17.15 m. kleče 41.9 m, stoje 54.44 m. V nagrado je dobil kopalke.
Pri jahanju na 1050 metrov v hoin» oprp-mi je bil prvi Franc Artnak z rudnika Tr-bnvlie r času 1 minute. 36 sekund, pet d*»-s^tink. Kot najboljši je prejel v nagrado bla«?o za obleko.
V	streljanju je bil najboljši Jože Siko vec iz trboveljske cementarne, ki je prejel na nagrado brez7račno puško.
Zanimivo je bilo plavanje na 25 metrov r boini opremi: najboljši *as je dosegel Jože Zelenšek t rudnika Trhnrlle s časom 20.7 sekund. V nagrado je dobil smuči in palico. Drugi je bil Anton Raueinorer z rudnika Zagorje s časom 22.4 sekunde, za kar je nagrajen s kopalkami.
V	dveh. mitnui.ah je razstavil mitraljez Ervin Predovnik iz steklarne v TTraatpiku in dobil v nagrado okovje za smuči. V razstavljanju vojaške puške ua le bil uaiboliši Tvan Bedah z rudnika Hrastnik v *asn 38 seknnd. Za nagrado je prelel kopalke.
V	toku čez zapreke na 60 metrov je zma-n-al ■*r 15.5 sekundah Rudi Jere r rudnika Zagorje, Tri je dobil v nagrado lepe goj-
zerlee
Naltpžia na je hlla proga za kolesarje In tudi bo»*ha zelo dramatična. Proga m kolesarje, ki «o tekmovali v rudni boini opremi, je zvotekala s stadiona Trbovlje čez Slačnik v Zagorje in od tam ob Savi nazaj v Trbovlje na stadion. Prvo mesto je dosegel Drago Zaletel iz trboveljske cementarne v času 40.30 minut, ki 1e dobil v nagrado plašče in zračnice ▼ a kolo. Samo za 5 sekund slabši 1e bil Franc Loiztnšek z rudnika Zagorje, ki je bil nagrajen z zračnicami za kolo.
Važno za potrošnike, ki nimajo kurjave
Vsi interesenti si lahko preskrbijo kurjavo za zimo že sedaj v poletju pri mestnem trgovskem podjetju »Kurivo-promet« v Trbovljah, ker se bodo v poznejših mesecih krile prioritetno potrebe ustanov ter dobava kurjave kljub izkaznicam ne bo zagotovljena.
Premog-lignit se deli po sledečem ključu in odvzemu odrezkov:
K-1 (za eno osebo) 500 kg, odrezki 1, 2. 3, 4 in 5;
K-2 (za dve osebi) 1000 kg, odrezki 1, 2, 3, 4 in 5;
K-3 (za tri osebe) 1200 kg, odrezki 1, 2. 3, 4 in 5;
K-4 (za štiri osebe) 1500 kg, odrezki 1, 2. 3, 4 in 5;
K-5 (za pet oseb) 1800 kg, odrezki 1, 2. 3, 4 in 5.
Režejo se odrezki na desni strani nakaznice.
Z drvami se bodo krile najprej potrebe ustanov, ostanek pa se bo deli! po sledečem ključu:
K-1 H prost, metra, odrezki 1, 2, 3, 4 in 5;
K-° 1 prost, metra, odrezki 1, 2, 3, 4 in 5;
K-3 1 Vi prost, metra, odrezki 1, 2, 3, 4 in 5;
K-4 2 prošt, metra, odrezki 1, 2, 3, 4 in 5;
K-5 2H prost, metra, odrezki 1, 2, 3, 4 in 5.
Odrezki se režejo na levi strani nakaznice.
V primeru večjih dobav premoga je mogoče dobiti večje množine. Delitev drv pa se lahko spremeni v toliko, da se v primeru znižanja dobav obrok drv zmanjša, ob sprejemu večjih itmožin pa poveča.
Na razpisane odrezke se deli samo lignit.
Rako se odvadiš v dveh dneh kajenja?
T zadnjih dneh, ko »o ae tobačni izdelki zopet podražili. •• je že marsikdo ukvarjal z mislijo, da ,e odpove kajenju. Toda kako se odreči tej hudi strasti! Poslušajmo. kaj pravi o tem dunajski zdravnik dr. H Robi-caek. Ta zdravnik navaja lecept. po katerem se lahko vsak kadilec Se tako velikega kalibra zlahka odvadi kajenja. Najsi ae je doslej brezuspe-Sno prizadeval po vseh sistemih in metodah, da se odvadi tobaka,' najsi je napenjal sv*1o voljo de skrajnosti, dokler ni obupal in se na milost in nemilost predal nikotinu — nič ni izgubil in zamudil. Po njegovi metodi lahko zmaga nad svojo strastjo. Dr. Robicsek jamči vsakomur ab-solutorij v 48 urah, kdor bo natančno delal njegove dihalne vaje.
Recept je silno preprost: dihalna vaja ss napravi v Štirih etapah- Prva etapa:
Velika razstava lokalne induslrlle in obril v Trbovilah
V dneh od 11. do 22. avgusta L l. bo odprta velika razstava lokalne industrije in obrti okraja Trbovlje v vseh prostorih osnovne šole v zgornjih Trbovljah.
Razstava bo prikazovala dejavnost industrije in obrtne proizvodnje trboveljskega okraja, polog tega pa ie drage zanimivosti okraja kot zdravstvo, fotoamaterstvo, dalo lovcev in gradbeno dejavnosL
Razstava bo odprtij vsak dan od 8. do 18. ure — zabavišče pa bo
odprto do 23. ure.
Vsi vljudno vabljeni!
vdihni globoko in hitro, kolikor le moreč in kakor da bi ae hotel napihniti. Druga etapa: ko ne more* več. ostani v tem napihnjenem stanju a pridržano sapo nekako Štiri sekunde. Tretja etepa: po štirih sekundah, kar se le da, energično izsopi, tako da iztisne* ves zrak i® pljuč. S tem je vaja končana. Četrta etapa: zdaj se nekoliko oddahni, potem začni od kraja zajemi spet sapo. močno in globoko —. pridrži jo nekaj trenutkov - energično Izdihni — oddahni se. Vaja ae sme ponoviti *t1rlkrat ali največ petkrat zaporedoma.
če se ti je ie nekaj minut poprej zdela cigareta neohhodno potrebna vzpodbuda za nadaljnje delo. boš zdaj presenečen občutil, da te je minilo veselje do kajenja, da tl cigareta naenkrat kaj nič več ne diši Dr. Robicsek Ima za ta pojav pripravljeno razlago.
Zastavil al Je vprašanje, zakaj človek prav za prav kadi! Kakšne občutke zbudi v njem cigareta, da je. enkrat navajen, ne more več pogreša tj t
Našel je, da je tezlčče kroničnega učinka nikotina neki prav svojevrstni vpliv na dihalni centrum. Da človek le nekajkrat potegne vese tobačni dim. že ae spremeni dihanje na prav karakterističen način in posledica Je vrata občutkov, ki ae zde kadilen slino prijetni In nenedomestljivi, da ga poslej podzavestni spomin nanje vedno Iznova sili h kajenjn. Po nekaj dimih dihanje upade in postane nenormalno, mudeče se. površno in prekinjeno od dolgih presledkov. Skratka: pljuča se nič več dovolj ne prezračijo. organizem začuti pomanjkanje kisika. Kadilec živi — ne da bi ae tega prav zavedal ali jasno občutil — v stanju nekakšnega stalnega rahlega zadušenja zaradi preobilice ogljikovi kisline v pljučih. In prev to deje kadilcu tisto dobrodejno napetost. zaradi katere ne more več pogrešati tobaka. Poprej omenjene dihalne vaje imajo namen ustvariti prav tleti občutek napetosti, samo čieto mehanično, brez škodljivega tobačnega dima. — Torej poakusltet
KINO TRBOVLJE	
ima na sporedu od srede 1. do nedelje 5. avgusta angleški film	
»SKRIVNOST SOBE 19«	
Od ponedeljka 6. do srede 8. gusta pa francoski film	av-
»LJCBAVNI SEN«	
POPRAVEK
Sporočamo, da se glasi stavek, ki je natisnjen v zadnji številki našega llata v član ku »Več elastičnosti v trgovine driavnil: posestev in zadružnih skladov« v 30. vrsti, pravilno taHole: »Ker je kraj okužen po koloradskem hrošču, bodo posestniki krompirjevih nasadov smeli do Jeseni izkopati le omejene, od krajevne ljudske oblasti dovoljene množine krompirja-«
Uredništvo »Zasavskega vestnika«
Kljub porazu Rudarja je bil golman Ahlin najboljši mož na terenu
Kratke športne vesti
Trboveljski Rudar je odigral pretek^ četrtek v Zagorju na igrišču Svobode v K1' sovcu s svojim mladinskim in liginem m? štvom prijateljsko tekmo z mladinci in ginem moštvom Proletarca. V tekmi m}*' dimcev je po zanimivi igri zmagalo mladi®' sko moštvo Rudarja z visokim rezult*'i tom 4:0.
V	drugi tekmi so ligini člani Rudari* premagali prvo moštvo Proletarca prav t** ko z rezultatom 4:0. Proletarec je poka*** zelo dobro igro, vendar je njegova nap*' dalna vrsta zapravila nekaj prav lepih PV' lik. Rudar je igral tehni-čno zelo dobro v je s smiselnimi kombinacijami osvajal t** ren, kar je prineslo navedeni uspeh. .
Po svoji igri je Proletarec zaslužil vs* častni gol. Pri Rudarju so se odlikovat zlasti Opresnik. Hudarin, Vodišek in Flor' janc.	^
Splitski Hajduk praznuje te dni 40-1°!' nico svojega obstoja. V zve-zi s tem ju J1' lejem so bile v Splitu velike športne vesnosti in borbe najboljših moštev zvezne lige. dne 4. in 5. avgusta pa boj nastopila najboljša mladinska moštva. fTy‘ stavniike splitskega Hajduka je prejšnji den sprejel tudi maršal Tito.
Prve tekme za nogometni pokal FLjjj so se že pričele. Vseh priglašenih klubj je 1351. Preseneča pa majhno število W. glašenih klubov iz Slovenije, ki jih je J* 25. Ob zaključku tekmovanja bo nastopu* poleg članov I. in II. zvezne lige še 36 rjj pub 11$ kih moštev, in «icer 17 iz Srbije. ^ s Hrvatske, iz Slovenije in Črne gore P° eno, iz Makedonije ter Bosne in Herce*0* vine pa dve.
Plavalno prvenstvo Slovenije
Rudar: Sobota 106:93
V	plavalnem prvenstvenem tekmovanj* prejšnjo nedeljo v Trbovljah med Rudar jem in Soboto je zmagala ekipa trbovriJ' skega Rudarja z rezultatom 105:93 in s! Sobota, kakor Je bilo to pomotoma javljen5 v zadnji številki.
POZIV ODLIKOVANCEM
V	dneh našega velikega praznika 22. J?
lija je okrajni odbor ZB na slavnostni sejah naših KLO podelil odlikovanja zasliL nim borcem iz NOB. Razdeljenih je bilo J* wilikovanj. OO ZB Trbovlje ima odliko5« nja Se na sledeča Imena:	, ..
Boštjančič (Z) Jože. Urankar (J) I Brvar (J) Anton Flisek (Ji Ivan, Cirar (J. I Bernard, Sundei (J) Ivan, Nedah (Al P*5j! Zupan (F) Ivan, Lipec (A) Karel. Ro v*
(J! Jote. Arh (J) Jože. Žabec (J) Ja«5, Milavec (L1 Franc. Sepič (J) Janez, H' man (J> Pavel.	f
Ako se kdo izmed navedenih nahaja našem okraju, naj se zglasi na okraj®5!, odboru ZB NOV Trbovlje. Odlikovanja * dvigniti do 15. t. m.
OO ZB Trbovlje-
OBVEŠČAMO
vse prebivalstvo okraja Trbovlje in okra). Krško, da organiziramo vsako nedeljo 1**, v Opatijo. Postojno in na Bled. Pru8* sprejemamo do vsakega četrtka do 17. ®r,. Delovni kolektivi! Izkoristite priliko oglejte si naš sinji Jadran kakor tudi K| mantično Postojnsko jamo in naš slo51 Bled.	(.f.
Vse informacije vam daje Putnik 1 bovlje.
TRBOVELJČANI!	,
Kadar potujete z vlakom v katero s5,, smer, si kupite vozovnico pri Putniku . danes za jutri. S tem bo odpadlo nepotj5 no čakanje in godrnjanje pred želez®' , blagajno. Zato kupujte vozovnice pri "u nlku za vse vrste in smeri vlakov!
Putnik Trbovli«-
OBVEŠČAMO	j
vse stranke, ki Imajo v popravilu že tri^% več mesecev pri Ivanu Skrahlu, brusač® Petelinovi vasi v Trbovljah, da pridejo F svoje dežnike najpozneje do 15. avg®s(, Po tem terminu jim dežniki zapadejo i® bodo razprodali.
PREKLIC
8. julija sem izgubila v Opatiji os5'’11 izkaznico Proglašam jo za neveljavno, a Mara Kotnik, Dol pri Hrastniku št-
PREKLIC
Izgubil sem osebno in ribiško izkaz®* Proglašam ju za neveljavni.	$
Ivan Novak. Trbovlje-Retje (Dobrna) *
ZAHVALA	«*'
Iskreno se zahvaljujemo veem, ki (9, spremili	našega prerano izgubljenega	v-j
in brata	Ivana Železnika na	njegovi	S,
poti. Se posebno se zahvaljujemo vseB> (l rovalcem cvetja in vencev, rudarski It0"’ Jugoslovanski armadi, upravi rudnik* tovarišem za poslovilne besede.
Družina Železnik — Senli*,
Ureja uredniški odbor — Odgovorni ureJP® Stane Šuštar — Naslov uredništva: TrbOrij,# uprava rudnika Trbovlje Hrastnik — Tel«|jt štev. 54	— Bančni račUD pri KB Trb®.,W
štev. 614-1-95832 55 - Tisk tiskarne »Ljufjn« pravica« v Ljubljani — Poštnina v gotovini — Četrtletna naročnina 60 "p. polletna 120 din, celoletna 240 din —. a savski vestnik« izhaja vsak četrt«*, Dopise sprejemamo do vsakega poned5 do 12. ure dopoldne.
»TRIGLAV«
*
V naših poslovalnicah v Trbovljah, Zagorju in Hrastnik11
vam postrežemo stalno 1 najnovejšdmi izdelki
NASE OBUTVENE INDUSTRIE
Obiščite nas!