PoStlifnff VM&MB V jP®tWPWL Leto XVnM št. 187 Ljubljana, petek U. avgusta 1^36 lena t Mu u pid vlllslvo. i^juuijuou, cvna-tljeva ulica a. — feleion 8t- 8122, 3123. 3124, 3125, S126T Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ui. i. — Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Teieton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t 2. — lelefoD št. 190. riačunl pn pošt. Cek. zavodlb: LJubljana St 11.842. Praga čislo 78.180. W1en St. 105.241. Olimpijske izkušnje Z zadoščenjem smo mogli včeraj javiti, da je na olimpiadi v Berlinu tudi jugoslovenska zastava zavihrala med prapori zmagovitih narodov. Naši dve sokolski telovadni vrsti, moška in ženska, sta upravičeno vzbudili pozornost na svetovnem športnem forumu in Leon štukelj si je priboril srebrno olimpijsko kolajno. V primeri s priznanji in zlatimi odlikovanji, ki so jih na olimpiadi deležni mnogi drugi narodi, je naš uspeh skromen. Ali vendar je časten. Vedeli smo v naprej, da je naše Sokolstvo edina šan-sa za uspeh na olimpiadi in v tem pričakovanju nismo bili prevarani. Olimpijski boj se vrši pod okolnostmi, ki so za reprezentanco malega in mladega naroda, kakor smo mi, skrajno neugodne. Borba je po dosedanjih pravilih, ki v formalnem pogledu garantirajo polno enakopravnost vseh tekmujočih, v resnici popolnoma neenaka. Jugoslavija se mora boriti z USA, ki ima v svojem desetkrat večjem prebiva Iskem rezervoarju povsem druge možnosti izbere, katere bogastvo ji daie vsa sredstva za najbolj temeljite priprave, in ki v trenutku, ko gre za olimpijske uspehe, tudi črnce navdušeno priznava za svoje nacionalne reprezentante, akoravno jih doma dosledno izključuje od vsakega kulturnega in družabnega stika z belo raso. Podobno velja za Angleže, Nemce in druge velike narode. Boriti se moramo z zastopniki telesne kulture narodov, ki sicer niso večji od nas. v katerih pa je športna tradicija visoko razvita in razumevanje za potrebo žrtev za telesno kulturo tako pri državni oblasti, kakor pri bogatih poedincih za naše pojme naravnost ogromno. Povrh vedo ti narodi še ceniti, kaj pomenijo slični mednarodni nastopi za nacionalno propagando. In končno: tudi na olimpiadah, pa bodisi to v Berlinu ali kje drugje, se navzlic vsej dobri volji po objektivnosti odražajo Dolitični računi, simpatije in antipatije, ki sicer tam, kjer gre za objektivne, tako rekoč z aparati ugotovljene rezultate, kakor n. pr. pri teku, pri metanju kopja, krogle, diska, pri plaivalnih tekmah in skokih, ne igrajo nobene vloge, vplivajo pa sigurno na ugotovitev rezultatov pri tekmah, katerih uspeh je v mnogočem odvisen od individualne ocene sodnikov. Zlasti velja to za ono disciplino, v kateri smo Jugosloveni nastopili kot že preizkušeni mednarodni tekmovalci, za telovadbo. Kako se je pri tem godilo našim Sokolom, dokazuje samo dejstvo, da so naše telovadce sodili nemški, italijanski in madžarski sodniki in da so nam Nemci dajali skoraj povsod po dve točki več kakor Madžari in Italijani. Kdor si ogleda tabelo častnih kolajn, bo mogel celo iz nje razbrati gotove politične kombinacije, pri čemer smo seveda sigurni, da zlasti s strani odgovornih prirediteljev letošnje olimpiade ne gre za neko namerno zapostavljanje kogarkoli. Pri tem pa le moramo reči odkrito besedo o stvari, ki se zdi malenkostna, ali je zelo važna. Ne smemo trditi, da smo si v nemški javnosti osigurali za olimpiado posebne simpatije. Že v Gar-misch-Partenkirchenu smo napravili pozimi vljudnostno pogreško, ki smo jo v Berlinu ponoivili. Ker je olimpijski pozdrav enak hitlerjevskemu, je naša nacionalna reprezentanca smatrala za pravilno, ne vemo prav, iz kakšnih načelnih razlogov, da se ga pri slovesni olimpijski povorki ne posiuži. Reprezentanca francoske danes levičarsko usmerjene republike teh pomislekov ni imela, pa si je tako osigurala nezaslišane ovacije pri vkorakanju v olimpijski stadion in ne-d&ljene simpatije nemške javnosti. Tudi Bolgari, Rumuni in mnogi drugi so sledili primeru Francozov. Mi smo se ravnali po Angležih in Američanih. Ali dočim so oni mahali s stvojiim širokimi klobuki, so naše vrste pozdravljale samo s pogledom v levo in izzvale vtis, kakor da sploh ne pozdravljajo. Taki začetki niso priporočljivi in mi nekoliko težko razumemo odklonitev olimpijskega pozdrava, da ne bi izgledalo, da smo fašisti. Končno je ta pozdrav sočasno pozdrav zemlje, v kateri smo gostje in naša gesta se prav lahko interpretira kot povsem odvisna demonstracija. To je približno tako, kakor če bi kristjan iz načelnih razlogov hotel v mošeji hoditi v škornjih. Naša udeležba na letošnji olimpiadi znova in tokrat s skrajno nujnostjo ter definitivno postavlja na dnevni red vprašanje naše priprave za velike mednarodne tekme. Naši Sokoli in Sokoliee, naša Wilfan in Ziherl so dokazali, da imamo moči se postaviti kot enakovredni v borbo tudi z močnejšimi narodi. Ali dočim so se drugod moštva za olimpiado trenirala sistematično ne samo nekoliko mesecev, nego celo leto in še več, in jim je bilo omogočeno, da se prosti vseh materialnih skrbi posvetijo izključno samo vežbanju za odločilno borbo, smo mi odšli v Ber'in tako rekoč kot diletanti in naše najboljše moči so bile pripravljene le v toliko, kolikor jim je dopuščal njih svoboden čas in kolikor jih je gnala njihova in njihove organizacije plemenita ambicija. Pa smo še MISIJA GENERALA GAMELINA Gre predvsem za to, da se spravijo v sklad določbe poljsko-fran* coske in francosko-ruske vojaške pogodbe Varšava, 13. avgusta, o. Šef francoskega generalnega štaba general Gamelin, ki se od včeraj mudi v Varšavi, je danes pričel svoje razgovore z maršalom Ridz Smigly-jem, kakor tudi z drugimi odgovornimi političnimi osebnostmi. Razgovori se nanašajo v prvi vrsti na francosko-poljske vojaško-politične odnošaje. Dejstvo je, da se vojaška zveza med Francijo in Poljsko ni prekinila, kljub sporazumu, ki je bil kasneje sklenjen med Poljsko in Nemčijo. Francija je med tem sklenila slično vojaško zvezo z Rusijo, kar je v Poljski izzvalo precejšnje vznemirjenje in so nekateri politični krogi smatrali boljševizem za večjo nevarnost kakor nemški narodni socializem. General Gamelin je prispel v Varšavo, da spravi v sklad nekatere klavzule francosko-poljske in francosko-ruske vojaške pogodbe. Njegova naloga je zelo težavna, vendar pa sodijo, da je dovolj spreten diplomat in da mu bo uspelo prepričati poljske odgovorne faktorje, da Poljski od vzhoda ne preti nobena nevarnost. Gamelin ima predvsem nalogo vzporediti vojaške klavzule obeh vojnih pogodb, ki se nanašajo na obveznosti Poljske na eni in Rusije na drugi strani, da nemudoma s svojima vojskama podpreta Francijo v primeru, ako bi jo napadla Nemčija. Poljaki se branijo vsakršnega sodelovanja z Rusijo. Predvsem nikakor ne morejo pristati na to, da bi smela ruska vojska prodirati preko poljskega ozemlja na nemško mejo. Vsekakor bi bilo v smislu Gamelinove misije potrebno, da se omogoči glede na omenjene klavzule neka skupna akcija ruskega in poljskega generalnega štaba. Poleg tega ima general Gamelin nalogo, doseči sporazum o novih dobavah surovin in vojnega materijala za poljske vojsko, o kateri sodi francoski generalni štab, da ni za daljšo dobo preskrbljena z vsemi potrebnimi sredstvi O vsem tem govore tudi poljski listi, toda le v čisto splošnih potezah. Tako poudarja »Ga-zeta Polska«. da spada Gamelinov obisk v okvir francosko-poljske vojaške zveze, »Czas« pa, da se razgovori generala Gamelina nanašajo na francosko-rusko vojaško zvezo. Kar se tiče morebitnega prehoda ruske vojske preko poljskega ozemlja meni list, da bo general Gamelin v Varšavi dobil točne in pomirljive informacije, ki bodo gotovo omogočile ojačenje poljsko-francoskih odnošajev. Listi poročajo nadalje, da namerava generalni inšpektor poljske vojske maršal Ridz Smigly jeseni potovati v Pariz, ter vrniti generalu Gamclinu njegov sedanji obisk. To njegovo potovanje naj bi pa le potrdilo sporazumno sodelovanje francoskega in poljskega generalnega štaba in bi tako ostalo zopet le v mejah francosko-poljske vojaške zveze. Berlin se vznemirja Berlin. 13. avgusta v. Ze sama vest o napovedanem obisku šefa francoskega generalnega itaba Gamelina v Varšavi je vzbudila v vseh političnih in diplomatskih krogih, v javnosti in časopisju izredno pozornost, ki se je po prvih poročilih o navduše- i nem sprejemu visokega francoskega gosta | na poljskih tleh spremenila že v pravo ner- i S španskih front Bratomorna vojna v Španiji postaja od dne do dne bolj krvava in srdita Madrid, 13. avgusta o. Borba proti fašističnim upornikom traja že 27 dni, prav današnji dan pa je bil po vesteh- ki prihajajo z raznih bojišč morda najbolj krvav in usoden Državljanska vojna v Španiji najbrže tudi ne bo ostala brez mednarodnih posledic. Kljub vsemu zatrje vanju italijanskih in nemških listov, da sta njihovi vladi absolutno nevtralni, pri. hajajo vesti o novih dobavah letal in voj-Eega materiala iz Italije in Nemčije za upornike. Tako je »Tšnre~ov« poročevalec v Sevilli na lastne oči videl kako je na tamkajšnjem letališču pristalo 25 nemških letal. 20 izmed njih je najlmodernej-šega tipa. Letala vodijo nemške posadke, ki so že takoj po prihodu krenile z njimi na razne fronte ter pričele bombardirati postojanke vladne vojske. Na severni fronti se z vso odločnostjo nadaljuje vladna ofenziva, do davi pa še ni bilo njikakih odločilnih momentov. Po zauipnih vesteh iz Asturije se je položaj vladne vojske tam znatno popravil in so napadalni oddelki delavske miljce znova tik pred Ovideom. Tudi na skrajnem severu, kjer je prišlo ponovno do borbe na nož, se je po ožaj vladne vojske popravil, dasi sta Irun iin San Sebastian še vedno veliki ne varnosti. Moralna sila vladnih čet je ne. pričakovano velika. Tudi o ofenzivi na fronti južno in severno od Madrida še ni ntfkakih pomembnejših vesti. Po vesteh iz Lizbone in Burgosa je Ba-dajoz še vedno v rekah vladne vojske pač pa so uporniki vzpostavili zvezo med severno in južno vojsko in sicer pri Me. ridi, 60 mi;lj vzhodno cd Badajoza. Zaradi tega se more pričakovati, o mnenju rajfcovskih listov troložaj v toliko spremen'), da je sedaj Francija tista, ki ima interes na poljskem prijateljstvu in ne več narobe. "Čas, ko so se poljski odličniki pred vsakim važnim zunanjepoiii čr.im sklepom preventivno posvetovali v Parizu, je minil«, tako vzklika varšavski dopi.sr.ik »Frankfurter Zeitung«. Isti dopisnik je mnenja, da je povsem izključeno da bi so naslednik velikega maršala Piisudeikega. general Rydz Smiglv, dal kakorkoli preslepiti po obljubah in vabah francoskega generala, vendar pa ne prikriva, da utegn»» biti njegov pnliod v zvezi z važno misijo, kalere uspeh da lo mogoče pravilno oceniti šele po izmenjanem obisku geti->ra'a Rvdz Sn.iglvja v Parizu. Vse to priča o veliki nervoznosti, ki je naenkrat zavladala v Berlinu spričo verjetnosti novih poskuc-ov o preorientaciji poljske zunanje politike, kar bi nedvomno odgovarjalo želji ogromne večine poljskega naroda, kakor je to prav pred nedavnim prišlo do eklatantnega zunanjega izraza ob priliki znanih dogodkov v Gdansku. Da bi prikrili svojo vznemirjenost, skušajo sedaj Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Pelefon St. 2440 Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. nemški listi obrniti pozornost javnega mnenja na veliko vznemirjenost, ki da je zaradi Gamelinove poti v Varšavo nastala pri obeh vzhodnih zaveznikih Francije. Češkoslovaški in Rusij-J, češ da ni izključeno, da ne bi Francija v svojem sedanjem položaju žrtvovala obe ti dve zavezništvi z novim zavezništvom e Poljsko, ki da bi bolj odgovarjalo njenim interesom. O Poljski pa. da je itak znano, da o obnovitvi prijateljskih, odnošajev s Francijo noče nič slišati, dokler je ta kakorkoli vezana s Sovjetsko Rusijo- Berlinske politične kroge pa je še posebno vznemiril izredno prisrčno pisani članek, ki ga je v pozdrav visokemu francoskemu gostu napisal vladni list >Kurjer Poranny«, kar je očividno v popolnem nasprotju s trditvami nemških listov, da je ne samo vsa sedanja poljska vlada, marveč tudi ves poljski narod proti obnovitvi zveze s francosko republiko. Vladni list piše med drugim: »Znana in preizkušena tradicija naše preteklosti v zsodovini, ki tvori naj-solidnejšo osnovo naše zveze s Francijo, bo sama pripomogla, da se general Gamelin. ko bo stopil na našo zemljo, ne bo počutil v tuji ali ravnodušni državi. Obdan bo s srci. napolnjenimi 6 spoštovanjem in ljubeznijo do Francije. Pozdravljal ga bo narod, ki se zaveda bremena in pomena naj-prisrčnejših vezi s svojo veliko zapadno zaveznico, predvsem pa bo obdan 6 prapori, ki so bili zmagoviti v boju za iste ideale, za katere junaška in nesmrtna Francija ni nikoli hranila svoje krvi«. Poljski diplomat pri Hitlerju Berlin, 13. avgusta, o. Kaneelar Hitler je danes sprejel poljskega državnega podtaj-nika pri zunanjem ministrstvu grofa Szem-beka, ki je prišel k njemu v spremstva poljskega poslanika v Berlinu, Lipskega. Podrobnosti o sestanku ni bilo mogoče zvedeti. loearana Avstrija Avst^lfsko-nemška gospodarska pogajanja so obstala na sttrivi točki in so preložena na ugodnejši čas Dunaj, 13. avgusta, v. Poročila iz Berlina o neugodnem razvoju avstrijsko-nem-Skih gospodarskih pogiij.vnj so povzročila tu veliko razočaranje. Posebno močno so razočarani tujsko-prometni krogi, ki so z gotovostjo računali, da bodo komaj začeta pogajinja imela vsaj to ugolno posledico, da ho Nemčija takoj u kinih »ziporo 1000 ItM«, ki bi Avstriji vzbudila vsaj nado na poveča njo tujskega pri meta z Nemčijo. Avstnjsko-nemška pogajanja bi se bila morn!.-« d.Mncs že končati. Izgleda pa. da je ostalo samo pri pre lim in a ni i h razgovorih in da sploh ni prišlo do nobenega pozitivnega zaključka. Pogajanja so o-bstala oa mrtvi točki in bo zato preložena na — ugodnejši čas ... V tukajšnjih krogih so prepričani, da je spričo tako neugodnega poteka pogajanj pričakovati v jeseni novih napetosti med dunajsko vlado in njeno Heknatsfronto na eni ter nacionalnimi socialisti na drugi strani Koftfsrenca Male antante v Bratislavi Praga. 13. avgusta. w. Jesensko zasedanje Me padiamentaTne volitve, ki bodo ob koncu oktobra, se vodi samo p>o ilegalnem potu- Vse stranke se poslužujejo tajnih letakov in okrožnic, ker še ni lifeimjen zakon o razpustu strank. Na gotovih straneh skušajo doseči, da bi se volitve odgodiile vsaj do spcmfladi:. Taiko so se rezervni ofici.Tjii izjavili p-noti voliitvam, ker smatrajo, da bi dovedle državo v razsulo, narod •pa v negotovost. Proti volitvam so se iz-jiavile tudii druge organizacije. Ali bodo volitve odtjodene ailii pa se bodo vršile ob koncu oktobra, kakor je vlada že napove-daila. javnosti še vedno ni znano 1000 novih letal v Franciji 1'ariz, 13. avgusta, v. Semait je soglasno ! sprejel od parlamenta že izglasovani za-' kon o zboljšanju in ohranitvi letalskega maiteriala- Kot poročevalec je zagovarjal vladmti pred'02 Laurent_Eynac iin pri tem : razložil vtedmii pnoaram. lci predvideva do i konoa tega leta zgraditev 1000 novih letal. Dr. Cankar poslanik v Buenos Airesu Beograd, 13. avgusta, p. Za jugoslovenskega poslanika v Buenos Airesu je Imenovan dr. Izidor Cankar, vseučiliški profesor za umetnostno zgodovino v L ju bi jam. Novi ban vardarske banovine Beograd, 13. avgusta. Za bana vardarske banovine Svetjslav Paunovič. dosedanji ban dirnavske banovine, je imenovan ter odDiiikcvam z redoim sv. Save I. stopnje. Z istim redom je odlikovan dosedanji ban zetske banovine Mujo Sočica. ki je bSl upokojen Priprave za novi proračun Beograd, 13. avgusta, p. V finančnem ministrstvu so se pričela glavna deia za sestavo državnega proračuna za prihodnje proračunsko leto. Minister financ je irria pesebno okrožnico ministrstvom fn ban-skim upravamv. v kateri poudarja da je treba pri sestavi resornih proračunov postopati po načelu največje štednje. Državne izdatke, zlasti pa osebne, bo treba ztrova izdatno zmanjSati. Odobreni krediti Beograd. 13. avgusta, p. Minister vojske in mornarice je odobril kredit za po. prav J'a vojaških gar^izij&kah poslopij ▼ Mariboru. Minister za socialno poKtiko Je odobril kredit v znesku 2 milijona Din za povečanje kirurškega paviljona obče državne bolnice v Ljubljani ter kredit r znesSna 408.000 Din za nabavo cevi isn armatur za vodovod Preddvor—.Kranj —Stražišče —-Stara Loka. Peter 2ivkovic v Dubrovniku Dubrovnik, 13. avgusta, p. Iz Splita je prispel včeraj v Dubrovnik predsednik JNS g. Peter živkovič. V Dubrovniku ostane več dni. Napredovanja v državni zdravniški službi Beograd, 13. avgusta, p. V zdravniški službi so napredovali: šef oddelka obče državne bolnice v Ljubljani dr. Bogdan Derč v skupino 4/1, primarij na kirurškem oddelku državne bolnice v Ljubljani dr. Božidar Lavrič v V. skupino, dr. Albin Gre-gorc pri sreskem načelstvu ▼ Murski Soboti za svetnika v 6. skupini, dr. Josip Fi-šer v domu Narodnega zdravja v Celju za višjega pristava v 7. skupini Jahta angleškega kralja odplula v neznano smer Kralf Edvard v severnih jadranskih vodah — Sreča in smola novinarskih fotoreporterjev Slbenflz, 13. avgusta, o. Po snočnjem obisku t Novem gradu, kjer je ostal nekaj časa v krogu navdušenih ribičev in drugih prebivalcev, se je Nj. Vel. kralj Edvard VIII. vrnil na svojo jahto. S seboj je vzel več dinj, ki jih je kupil na trgu. Po njegovem povratku se je kraljeva jahta vsidrala v Dragi Modriču pri Seli-nah pod Velebitskim prelivom, kjer je ostala z rušilcem »Craftonom« čez noč. Ponoči ni nihče zapustil jahte in rušilca. Davi ob 3.30 je močno deževalo. Padala je tudi toča, kmalu pa se je zvedrilo in je napočil prekrasen dan. Se ob 9. ni bilo opaziti niti na jahti niti tia rušilcu nobenega znamenja, da bi se kralj Edvard zopet odpravljal na pot. Ob 9.30 pa so ljudje v Maslinicah nenadoma opazili dim, ki se je pričel dvigati iz dimnikov obeh ladij in kmalu je jahta z rušilcem počasi krenila proti severu. Na palubi ni bilo ne kralja in tudi nikogar iz njegovega spremstva. Vse je kazalo, da bo jahta »Nahlin« zavila proti izlivu Zrmanje, morda proti Obrovcu, kjer bi si kralj ogledal ač najromantičnejši predel naše severne Dalmacije. Čeprav je bilo jutro prav lepo, se vendar morje od ponočnega viharja še ni pomirilo in je menda zaradi tega kralj opustil svoj načrt, da se odpelje do ustja Zrmanje Ljudje, ki so že čuli, da bo jahta bržkone zavila v ta kraj, so se zbrali ob obali iz vseh bližnjih in daljnih vasi, toda čakali so zaman. Razočarani so se proti poldnevu vračali v svoje domove. Jahta »Nahlin« je polagoma z brzino največ osem milj na uro plula proti seve-rozapado. Bili sta samo dve možnosti, da krene po Velebitskem kanalu proti Hrvatskemu Primorju, na kar so mnogi računali in so se v Crikvenici, Karlobagu. Senju, Novem in Pagu že z vso naglico pripravili za čim gostoljubnejši sprejem, ali pa, da se usmeri proti Ninu. Na jahti so si izbrali drugo smer, blizu Nina pa sta ladji na lepem zavili zopet proti jugu in od-pluli po Grubiškem kanalu na odprto morje. Verjetno je, da se angleški kralj zopet vrne v Šibenik. Davi ob 7. je priplulo v šibeniško luko osem naših torpedovk, ki so se po vrsti vsidrale pred Vruljem. Ob 10.20 je dospela v luko mala angleška jahta »Annemarie«, ki jo imajo registrirano, v londonski luki. Z njo so prispele v Dalmacijo ugledne osebnosti. V Šibeniku trdovratno zatrjujejo, da sta prišla Kentski vojvoda in vojvodkinja. Prav zaradi tega naj bi se tudi angleški vladar ponovno vrnil v Šibenik. Od tod bi se skupaj odpe- ljali k slapovom Krke. Ob 13. sta priplula končno še vojna brodova »Zmaj« in »Sdt-nica«. V novinarskih krogih so zabeležili davi prav zanimiv pripetljaj. Dva fotorepor-terja, Jugosloven in Anglež, sta si mnogo prizadevala, da bi fotografirala angleškega vladarja v naših vodah. Že tri dni sta z motocikli in čolni hitela po severnem Jadranu za kraljevo jahto. Porabila sta že mnogo energije in finančnih sredstev, vendar pa nista obupala. Ko sta zvedela, da se je jahta snoči ustavila pred Novim gradom, sta odbrzela tja. V Novem gradu sta najela navadno ribiško barko, se preoble-kla v pravcata ribiča z zavaljenimi hlačami in ribiškima majcama ter odveslala na morje. Nihče se za naju ni brigal, saj sta bila na videz zares povsem podobna domačim ribičem. Vladar je s čolnom sam veslal pred Novim gradom okrog jahte in se tudi razgovarjal ž domačini ribiči. Tedaj sta se mu približala in ga pričela fotografirati. Napravila sta več slik. Slikala sta ga, ko se je spustil v čoln, ko je veslal po morju in še v drugih neprisiljenih pozah. Srečno sta opravila svoje delo, odhitela nazaj na kopno, razvila slike in jih nemudoma odposlala na Sušak, kjer so jih takoj z letalom odpremili deloma v Anglijo, deloma listu, ki mu pripada jugoslo-venski fotoreporter. Ko so drugi novinarji zvedelii za ta njun uspeh, so ju skušali posnemati Storili so vse, kar je bilo le mogoče, toda zaman. Kralja odtlej ni nihče več videl. Letalo angleškega kralja v Zagrebu Zagreb, 13. avgusta, d. Včeraj popoldne je pristalo na letališču v Borongaju zasebno letalo angleškega kralja, ki je prispelo iz Londona. Letalo je športnega tipa z motorjem »Gipsy«. Pilotira ga osebni pilot kralja Edvarda, britanski oficir Fran Ar-monel Siden. Z letalom je prispela miss Rosemary Therese-Rec. Letalo se je preskrbelo s potrebno zalogo bencina in olja, zatem pa je odletelo v neznano smer, bržkone proti morju. Včeraj popoldne je prispela v Zagreb tudi večja skupina članov londonskega av-tokluba. Angleži in Angležinje so se mudili nekaj časa v Palače hotelu, nato pa so nadaljevali z brzim vlakom ob 19.55 pot v Dalmacijo. Z redno letalsko zvezo sta prispela dalje v Zagreb glavni urednik londonskega »Timesa« Artur Stanley in fotoreporter Oswald Holmes, ki sta nadaljevala svojo pot z letalom v Dalmacijo. Znatno povečanje sovjetske armade Uvedba obvezne vojaške dolžnosti že z 19« letom Moskva, 13. avgusta, v. (United Press) Kakor poroča uradna ruska agencija Tass. je Osrednji izvršilni komite komunistične stranke izdal ukaz, ki predvideva znatno ojačenje sovjetske armade. Ukaz vsebuje nove določbe o novačenju in uvaja obvezno vojaško dolžnost že z 19. letom starosti, dočim so bili vojaški obvezanci klicani doslej pod orožje šele z 21. letom. Na ta način bosta rdeči armadi na razpolago dva nova letnika, ki bosta uvrščena v armado že v teku prihodnjih štirih let Praktično pomeni nova naredba povečanje efektivnih sil rdeče armade od sedanjih 1.300.000 mož na 1.600.000 mož. Berlin, 13. avgusta, v. Povečanje ruske armade z znižanjem starostne meje za vojaško obveznost je vzbudilo v neruskem tisku veliko pozornost. Vsi večji listi prinašajo komentarje, pisane v ostrem proti-sovjetskem duhu, v katerih kažejo na nevarnosti razvijajočega se sovjetskega militarizma. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše med drugim: Bil bi višek naivnosti, smatrati boljševike za protimilitariste in pacifiste. Svoje oboroževanje prikrivajo s trditvijo, da hočejo druge države napasti Sovjetsko uniijo. Nova sovjetska uredba pa bo, upaj^ mo, odprla oči vsem onim, ki so doslej verjeli tem lažnivim trditvam. Rdeča armada postaja instrument napada. To je resnica in to naj ve svet. »Volkischer Beobachter« je mnenja, da bo Sovjetska unija z novimi določili o novačenju povečala svojo armado za najmanj 50%. Konferenca c razdolžitvi kmetov Beograd, 13. avgusta p. Te dni se bo vr-žila na Ran Piesku pri Sarajevu konferenca zastopnikov Narodne tanke, udruženja bank in kmečkih gospodarskih organizacij. Konferenci bodo prisostvovali tudi nekateri člani vlade in bodo razpravljali na njej o definitivnem načrtu za razdolžitev kmetov. Zaradi tega je snoči odpotoval na Han Pi-jesak tudi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. Rojstni dan kneza Aleksandra Beograd, 13. avgusta. AA. Danes so v krogu rodbine Nj. Vis. kneza namestnika Pavla proslavili v gradu na Brdu pri Kranju rojstni dan Nj. Vis. kneza Aleksandra, v dvorski kapelici na Dedinju pa je bila ob 11. služba božja, ki so ji prisostvovale dvorne dame in člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Pogreb ruskega mitropolita Antonija Beograd, 13. avgusta, p. Danes so svečano pokopali ruskega mitropolita Antonija. Nj. Vel. kralja je pri pogrebu zastopal polkovnik Majstorovič. Pogrebne molitve je opravil patrijarh Varnava ob asistenci več mitropolitov in drugih višjih duhovnikov. Ob 17. so na grob mitropolita Antonija položili v imenu Nj. Vis. kneza Pavla in kneerinje Olge vence, v imenu grškega kneza Nikole in kneginje pa križ iz cvetja. Depolitizacija bolgarske vojske Sofija, 13. avgusta, t. Vojno ministrstvo je objavilo odlok, s katerim se najstrožje prepoveduje vsako vmešavanje oficirjev v politiko. Vsi. ki bi ustanovili kakršnokoli vojaško organizacijo, bodisi tajno ali pa javno, brez dovoljenja predstojnikov, bodo kaznovani z ječo od 10 let do smrti in globo do 150.000 levov. Odredba je izzvala odobravanje v vseh političnih krogih. šahovski veleturnir v Nottinghamu Nottingham, 13. avgusta. V II. kolu šahovskega veleturnirja so bili rezultati naslednji: Svetovni prvak dr. Euwe je porazil našega velemojstra dr- Vidmarja, dr. Lasker je s spretnim napadom dobil figuro in z lahkoto premagal Bogoljubova, Tairtako\ver je proti pričakovanju izguba! proti Tylor ju. partiji Bo t vin ik - Fine in Thomas -Aleksander sta se končali remis, partiji Ca pa b lan c a . Aljehin in Reshevsky . \Vdn-ter pa sta biLi prekinjeni. Flohr je imel prost dan. V prvem kolu prekinjena partija TJior- Bogoljubov se je končala z zmago ruskega velemojstra, partija Aljehin _ Flohr pa je bila vnovič prekinjena. Nacionalni šahovski turnir v Zemunu Beograd, 13. avgusta p. Snoči so odigrali 9. kolo. Situacija je sedaj postala že precej jasna. V n. skupini se bodo pla-i. rali za finale Poljakov, Preinfalk in Kin-gij. v I. skupini pa si je že priboril dostop v finale Matvejev. Med ostalimi pridejo v poštev Bajer, Lešnik in Filipčič Zanimivo je, da je favorit Schreiber snoči izgubil partijo proti mlademu Prakopjevu iz Zemuna. Lešnik je premagal Filipovjča. Njegov položaj se je spričo te zmage in Schreiberjevega poraza znatno zboljšal. V drugi skupini sta Kindij in Preinfalk partijo prekinila. Stanje je po 9. kolu naslednje: V L skupini Matvejev 6 (1), Filipčič 6, Bajer 5 in pol (1), Lešnik 4 in pol (1), v n. skupini Poljakov 8, Kindij in Preinfalk po 7 (1). Beležke Po starem farizejskem receptu »Slovenec« se otep« naše ugotovitve, da je falzifkiral citate iz nedeljskega govora senatorja Banjanina. Ne up«a si sicer zanikati, da je besedilo falzificiral, dokazuje pa. da je g. Banjanin s tem, da je rekel, da se somišljeniki JNS ne borijo za Pelra Živkoviča, temveč za kralja in državo, hotel povedati ravno nasprotno, to je, da se borijo za Petra Živkoviča in s tem za kralja in državo. Če je g. Banjanin ugotovil, da je predsednik JNS eden od najbolj avtoritativnih mož v Jugoslaviji, pravi »Slovenec« je s tem trdil, da je največji mož Jugoslavije. Ker eo gospodje iz Kopitarjeve ulice danes mnenja, da je poskus »tega upokojenega generala slabega &pomina< spravljati v zvezo s kraljem in domovino >grda neo-kusnoet, ki jo je zmožen le kakšen senator Banjanin«. odklanjajo, da bi svoj falzifikat preklicali. Kakor smo že poročali, je po izjavi »Domoljuba« »Slovenec« službeni organ Katoliške akcije... Krepka beseda »Kmetskega lista11 Poročali smo že o vesteh nekaterih zagrebških listov, da se je vršil v nedeljo 2. avgusta v Rimskih toplicah sestanek »delegatov bivše Samostojne kmetijske srtram-ke«, na kaiterem da so navzoči obsodilo politiko vodstva bivše SKS, posebno senatorja Ivana Puclja. »Kmetslci list« ugotavlja v zvezi s temi vestmi, da se navedenega dne niso zbrali prav nobeni delegati članstitva bivše SKS« im da se mi v tem pogledu ničesar sklepalo in ničesar skleni, lo. »V kolikor gTe za poskus trojice gospodov izven kroga bivše SKS, da se razbije enotnost kmečkega pokreta in da se pritegne članstvo Zveze kmetskih fantov in deklet v nekako slovenoborsko politiko im ljudsko fronto in da se poskuša vmešavati v to reč tudi neke gospodarske ustanove, bodo navedene organizacije zadevo sraime med seboj uredile. Na izletu v Rimskih toplicah ie bilo 12 ljudi. Kdo, kaj, kaiko in zakaj se je izlet pripravil, bomo povedali ob drugli priliki« Pred obedom in po njem Pred zadtnjiimii občinskimi voliitvamii v Zagorju je bik ena od glavnih parol nosilca in kandidatov Iriste JRZ da ne bodo le osiguralji delo vsem zaposlenim, nego spraivrili do kruha tudi vse zagorske brezposelne, ki jiih nii malo- Sedaj pa je bil nabit na občinski deski v Zagorju sledeči razglas: »Uprava občine Zagorje ob Savi obvešča vse brezposelne d-olavce, da naj opu-sfte vse osebne dn diruge intervencije na občini radi dela, ker jim občina ne more nuditi nobenega dela. Ako bi hotela občina zaposliti vse brezposelne delavce, bi morala na novo obremenAtii davkoplačevalce, kar je nemogoče, ker so davkoplačevaL cri že Mak iizredno obremenjeni. Uprava občine Zaigorje ob Savi«. Naš domači Jugoras na delu Kakor poroča »Slovenec«, je Delavska zbornica v Ljubljani odklonila vpis Zveze združenih delavcev kot enakopravne strokovne delavske organizacije. Glasilo JRZ se silno huduje nad to odklonitvijo, ki jo smatra kot dokaz terorizma socialističnih generalov. »Slovenec« dolži Delavsko zbornico, da je odklonila ZZD zaradi tega, ker je ta organizacija začela borbo »s socializmi vseh vrst« in izjavlja, da je katoliško delavstvo bojno napoved sprejelo in bo to vojno uspešno dobojevalo. »Zveza združenih delavcev« je bila ustanovljena lansko leto kot strankarska organizacija JRZ proti Jugoslovanski strokovni zvezi, v kateri je strokovno organizirano katoliško delavstvo. ZZD spada torej v območje novega »JUGORASA«. ki ga vodi bivši organizator »JUGONASA« gospod Stanojevič. Voditelji ZZD obtožujejo Jugoslovansko strokovno zvezo prikritega socializma in koketiranja z marksizmom, kar v svoji notici o »socializmih vseh vrst« tudi »Slovenec« podčrtava. Borba med obema klerikalnima organizacijama je zelo ostra. ZZD. katere vriiovni šef je menda bivši Jevtičev kandidat gospod Zebot iz Maribora, dela veliko reklamo med klerikalnim . delavstvom in se je v zadnjem času hvalila s sijajnim uspehom pri mezdnem gibanju v Domžalah, ki predstavlja vrhunec njenega dosedanjega delovanja. Glasilo ZZD, v Mariboru izhajajoča »Delavska fronta«, poroča, kako je delavstvo tvrdke Vrečar v Domžalah po intervenciji ZZD doseglo znatno povišanje plač, ureditev nadurnega dela in zajamčeno »vso zakonito zaščito delavstva«. Požrtvovalnost ZZD in izredna discipliniranost delavstva tvrdke Vrečar je zasigurala končni sijajni uspeh. V resnici gre za pet pomočnikov in tri vajence mizarske tvrdke Vrečar, ki jo svojim kvalificiranim delavcem plačevala do sedaj enemu po 1 Din. dvema po 2 Din, enemu po 2.50 Din in enemu, ki dela na strojih po 2.80 Din na uro. vajencem pa nič. Povišanje, ki ga sedaj ZZD proglaša kot sijajen nspeh, znaša 25 par na uro. Kakor znano, prejema navaden zidarski delavec 2.50 do 3.50 Din na uro in so v zadnjem času tudi delavci pri javnih delih na cestah boljše plačani nego kvalificirani mizarji tvrdke Vrečar v Domžalah po izvršeni uspešni intervenciji ZZD ... Kako se bo borba naše domače filijale »Jugorasa« s konkurenčno organizacijo Jugoslovanske strokovne zveze končala, še ni gotovo. Voditelji Jugoslovanska strokovne zveze so že pod sumnjo marksizma. Treba samo še, da se jih proglasi za brezverce, pa bo konec njihove slave. Kaj pomeni grožnja na naslov Delavske zbornice, je pa tudi prilično jasno. Sokolom v Ljubljani in okolici XI olimpije so končane. Pred vsem kulturnim svetom je v Berlinu zaplapolala jugoslovanska trobojnica. Jugoslavija se je uvrstila v krog prvih držav po zaslugi naših bratov m sester, ki so v trdem boju v mislil na svojo oddaljeno sokolsko domovino izvojevali za nas doslej največjo zmago. Zmagoslavno se vračata tekmovalni vrsti v domovino. In mi Sokoli, ki smo v napetosti sledili našim miljencem v tujino, kaj nam narekuje naše sokolsko srce? Da pri povratku v domovino pritisnemo te naše junake na svoja prsa in se jim zahvali- mo, da so poveličali naše ime. Temo Ctaft» vo vanju našega Sokolstva je sledila ljubljanska sokolska župa, ko je sklenila, da m obe vrsti pri prihodu v Ljubljano dostojno sprejmeta. Pozivamo vse pripadnike Sokolstva, da se v popolnem številu udeležijo sprejema. Zbor bo 1 uro pred prihodom vlaka na vrtu Narodnega doma. Člani v kroju, vsi ostali v civilu s sokolskimi znaku Nimamo še točnega poročila o dnevu in uri prihoda, oboje pa bomo pravočasno potom časopisja ali na drug uspešen način sporočili. — Zdravo 1 — Sokolska župa Ljubljana. Inozemstvo o naših Sokolih Nemški in avstrijski listi objavljajo samo "g^Tif kritike o naših telovadcih — Velik uspeh Jugoslovanov v veslanju, ki so prišli v dvojki s krmarjem v finale Izjava štuklja Po svojem uspehu v telovadbi aa krogih je Leon Štukelj, ki sa je priboril srebrno kolajno, dal naslednjo izjavo: Od aicsterdamske olimpiade §e je ocenjevanje vaj zelo poostrilo, na drogi strani P1* so tudi drugi narodi zelo napredovali- Zla&ti velja to za Švioajje in Nemce. Mi Jugosloveni že dolgo nismo bili na mednarodnem tekmovanju. Nismo vedeli, kaj delajo drugi in kaj drugi znajo. Mi se nismo mmogo pripravljali za olimpiado. Drugi narodi, kakor n. pr. Finci, Švicarji in Nemcd so izvršili ogromne priprave za to tekmovanje. Imeli so veliko izbiro med telovadci, mnogo šol za telesno vzgojo ln močno tradicijo. Država se je pri njih brigala, da so telovadci dobili vse. kar je potrebno *a trening. Oni niso štedil i nitd i denarjem, niti s časom. Vsak njihov telovadec je dobil dopust, da se je mogel izpopolniti Jaz osebno se nisem mnogo pripravljal za tekmovanje, Se manj za zmago. Leta 1932. sem se poškodoval ter nisem vežbal cela 4 leta. S treningom sem začel Sele letos meseca januarja. Tri mesece Bem vežbaJ samo obvezne vaje, a to je vse premalo za tako tekmovanje. Kljub temu samo i ozirom na močno konkurenco dosegli lep uspeh. Poleg tega je treba naglasiti, da go nam sodniki pri vajah na krogih in pri prostih vaja% odvzeli docela neupravičeno mnogo točk. Sodniki so preoej favorizirali Nem/ce>, Švicarje in Fince. Nivo telovadbe, ki se je pokazal na sedanjih olimpijskih igrah, je reTedno visok. Nemški listi eo polni hvale o naših Sokolih. »Velkisc-her Beobachter«, piše, da eo bili Jugosloveni pri poljubnih vajah na drogu središče zanimanja, ki so pričakovanja v polni meri izpolnili. Glede težkoče njihovih vaj se lahko kosajo z najboljšimi državami. Najboljšo vajo je pokazal Grilec. Jugosloveni so tudi pri prostih vajah dokazali, da je ena izmed najboljših narodov. Zalibog se jim vse ne posreči, vendar je pri njihovih težkih vajah opaziti v Izvajanju sigurnost Štukljeva vaja je zbudila splošno pozornost, bil pa je v saltih nesi-guren. »Neue Lelpzlger Zeitung« piSe podobno. Poudarja silno težke poljubne vaje Jugo-slovenov na drogu. Tudi na krogih, na konju počez in v poljubnih prostih vajah 60 jugoslovenski telovadci pokazali izredne sposobnosti. Vedno bolj je rastel njihov naskok nasproti Japonski in tudi Francozi, ki so bili na drogu boljši kot Jugosloveni, jih niso mogli zriniti s prvega mesta v prvem oddelku. Štukeij je neprekosljiv mojster na krogih. Njegova poljubna vaja je polna težkoč, ki jih dozdaj še nismo videli. Na splošno presenečenje je bil češki Sokol Hudec še boljši in je pri poljubnih vajah na krogih dosegel 9.8. to je najvišjo oceno, ki jo niso dali sodniki sicer na niti enem orodju. Hudec je s tem zmogel nekaj, kar ni nihče pričakoval — prekosil je Štuklja in mu odvzel zlato kolajno. Avstrijski lteti menijo, da je bila jugoslovenska vrsta morda izmed vseli najbolj izenačena, vendar so bili v obveznih vajah boljši, kakor v poljubnih. Vodni športi prevladujejo Avtobus zavozil v brzi vlak Dunaj. 13. avgusta. AA. Na cesti Dunaj ! —Celovec je pri Brežah v koroški brzovlak zavozil potniški avtobus Avtobus se je 1 popolnoma razbil, dva potnika pa sta obležala na mestu mrtva. i Smrt pri delu Pri montiranju električne napeljave v Stični je v č#trte,k opoldne zadel mrtvoud Alojzija Matjašiča iz Grosuplj, uslužbenca pri bamovinskem elektrovodu. Truplo so prepeljali v Grosup'je, kjer bo v soboto pogreb. Bog mu daj večni pokoj! Berlin, 13. avgusta. Težišče zanimanja občinstva se je zdaj preneslo na vodne športe. Plavalni stadion je dobro obiskan, prav tako pa tudi veslaške tekme v Griinau, ki jim je pa danes nagajal močan in mrzel veter. Voda jo bila zelo valovita in so bili zaradi tega doseženi znatno slabši časi kakor prvi dan. Tudi v glavnem stadionu se je zbralo 85.000 gledalcev, ki so prisostvovali odločitvi za 3. in 4. mesto v nogometnem turnirju. Zmagala je Norveška nad Poljsko 3:2 in si priborila bronasto kolajno. 400 m prosto dame Prva dopoldanska plavalna točka so bili predteki na 400 m presto dame. Olimpijski rekord na tej progi je 5:28.5. svetovni pa 5:16. V prvem predteku je zmagala Danka Hveger v 5:28 nov olimpijski rekord, v drugem Wagner (Hol) 5:57.5, v tretjem Frederiksen (Danska) 5:39.9, v četrtem Carlsen (Danska) 5:47.2, v petem Masten-briik (Hol) 5:38.6. 1500 m gospodje Sledili so nato predteki na 1500 m prosto gospodje, ki so se nadaljevali tudi popoldne. V prvem predteku je zmagal Ishirada (Jap), 2. Leivers (Angl). 3. Arendt (Neme), v drugem Medica (USA) 19:55. 2. Terada (Jap), 3. Freese (Nemč), v tretjem 1. Uto (Jap) 19:48.3, 2. Flanagan (USA) 3. JfiTgen-sen (Danska), v četrtem Christv (USA) 20:26.5, 2. Wainwrigoje počitniško razvedrilo nekatere tehnične novosti, posebno tudi nekaj dobrih filmov za svojo moderno fotografsko kame. to. Ko se je mladi kralj, s športno čepico na glavi in v kratkem plašču, vrnil iz trgovine, se je množice polotilo navdušenje. Ljudje so se zgrnili okrog avta in so prisrčno izkazovali mlademu kralju svojo ljubezen. Nj. Vel. kralj Peter II. se je, sicer nekoliko presenečen, pa vendar močno radosten toplo zahvaljeval za ovacije. V tem se je avto že premaknil in pohitel skozi mesto nazaj po Gosposvetski cesti proti Bledu. Poljane, 13. avgusta. V sredo popoldne je Nj. Veličanstvo kraljica Marija s svojo materjo kraljico Marijo Rumunsko napravila izlet v Poljansko dolino. Kraljica je svoj avtomobil sama šofirala. Spotoma so se visoki gostje ustavili na Visokem, kjer jih je sprejela in pozdravila dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva, ki jim je servirala čaj. V razgovoru se je Nj. Veličanstvo kraljica zanimala za mnoge domače zadeve Poljanske doline in vse Slovenije. Prav ob tem času se je nahajala na Visokem deputacija Obrtniškega društva iz Ljubljane, ki je prišla tja radi važnih stanovskih zadev. V deputaciji so bili gg. predsednik Josip Rebek, Iglič, Krapež, Lombar, Tušar in Urbas. Ljubljanski obrtniki so Nj. Veličanstvo kraljico m njeno mater navdušeno pozdravili in gospa dr. Tavčarjeva jih je predstavila kraljici, ki je z njimi izmenjala nekaj prijaznih besed. Po enournem odmoru sta se kraljici prijazno poslovili. Sloveč angleški učenjak med Umetnostni zgodovinar Berenson v Ljubljana, 13. avgusta. Danes ob 13. se je pripeljal z avtomobilom i z Zagreba v Ljubljano znameniti angleški umetnostni zgodovinar g. Bernhard Berenson v spremstvu svoje tajnice. Pozdravil ga je dopisnik Centralnega presbi-roja g. Zobec, potem pa je angleški učenjak po kratkem odmoru v spremstvu g. dr. Steleta obiskal Narodno galerijo, muzej m več cerkva, med njimi tudi stolnico. Zanima se za umetnine iz dobe pred 17. stoletjem. V Ljubljani je našel več takih umetnin ter se je pohvalno izrazil o zbirkah umetnin v središču Slovenije. Pri tem pa je tudi pristavil, da ni mogel najti boljših spremljevalcev in vodnikov po Ljubljani, kakor sta mu bila gg. dr. Štele in novinar Zobec. Ob 17. se je z avtomobilom odpetjal na Bled. Avtomobil, s katerim se vozi, je bil najel že v Splitu, ko si je ogledal umetnine in zgodovinske znamenitosti v raznih dalmatinskih krajih. Iz Splita se je odpeljal na Plitvice. od tam pa v Zagreb. V Zagrebu si je ogledal Strossmaverjevo galerijo slik in pogodil je avtorje tudi onih slik, ki so vpisane kot dela neznanih mojstrov. Dal je tudi koristna navodila, kako m na naj bi se slike razpostavile po vrednosti. Bernhard Berenson je med prvimi avtoritetami na poprišču umetnostne zgodovine. Rodil se je 26. junija 1865 v Litvi, a so se njegovi starši, ko je bil še otrok, izselili v Boston v Ameriko. Dovršil je Har-\vardoA kolegij v Cambridgeju (Massachu-setts USA), kjer je bil diplomiran leta 1887. Istega leta se je preselil v Aaglijo, potem pa se je podal na študije v Italijo. Svoje prvo delo »The Venetian Painters of the Renaissance,« je izdal leta 1894. To delo, ki vsebuje pregled beneškega slikarstva od Bellinija do Tiepola, je vzbudilo veliko pozornost. Potem je sledila cela vrsta knjig o slikarstvu italijanske renesanse. O ogromnem znanju in delu učenjaka Beren-sona daje značilno sliko naslednja statistika iz njegovega dela »Italian Pictures of the Renaissance«. V tem delu je popisanih okrog 20.000 slik od 366 slikarjev. Te slike pa so shranjene v 2.640 javnih galerijah. privatnih zbirkah, cerkvah in dvorih Evrope in Amerike. Berenson je pisal svoje knjige in razprave ne samo v angleškem, temveč tudi v italijanskem jeziku. Perfcktno pa obvlada tudi francoščino in nemščino. Na Gorjancih oropan in na ogenj vržen Ubog posestnik žrtev treh nečloveških zločincev Krstanjevjca. 12 avgusta, že od nekdaj bodijo naši ljudje na hrvatsko stran na delo. Predvsem so ime)!i zadnja leta precej zaposlj-tve na eni strani Gorjancev zidarji, tesarji in mizarji. Za kruhom se je podal v nedeljo zjutraj tudi 55 letni zidar in posestnik Jože Sre-bernjak iz Velikih Roj pri št. Jerneju. Pešpot pelje mimo Mirčevega križa, majhne cerkvice vrhu gozdnatih Gorjancev. Blizu cerkvice ie Srebernjak opazil ogenj, ob katerem sta stala dva maski,rana in s karabinkami opremljena vojaka in ena v Lahinjo oblečena ženska, ki je bila bržčas tudi moški. Nič hudega sluteč se je Srebemjak pri-b ižal tej družbi in prosil, če srne prižgati na ognju cigareto. č:m je pa pristopil k ognju- so ga prijeli in zahtevali od njega denar. Imel je le 40 Din, katere so mu odvzeli, ga zvezah, vrgli na ogenj in odšli. Z velikim naporom se je potem, ko j,e bil že po vsem telesu opečen in mu je obleka popolnoma zgorela, rešiil smrti v ognju. Pričel je klicati na pomoč in ker ni bilo nikogar- ki bi mu pomagal, se je a veliko težavo privlekel do bližnje vasi Vodenice, ki ležijo kake pol ure nad tem znamenjem in od koder so ga usmiljeni ljudje z vozom prepeljali do zdravnika v Kostanjevici, ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Zverinsko početje brezvestnih propalic je vzbudilo v vsej okolici veljko razburjenje in je šlo orožništvo takoj na delo, da ugotovi dejanski stan in najde zločince. Opekline so zelo hude, vendar še ni izgubljeno upanje, da bo Srbernjak le ostal žirv. Oče Koprivec, duša gasilstva v škocijanu, 85 letnik Škocijan pri Turjaku, 10. avgusta. V zgodovinski škocijanski dolini onkraj Turjaka praznuje 85-letnico duša gasilstva očka Ivan Koprivec. Še je mladeniško krepak, da mu visokih let kar nikdo ne verjame. Doma je iz Malih Lipljen, kjer zdaj tudi prebiva pri svojem sinu. Ko je po očetu prevzel posestvo, si je ravno pred 60-1 eti izbral nevesto Marijo Zupančičevo iz Rač-ne, ki je že pokojna. Rodilo se miu je v srečnem zakonu 12 otrok, dva sta umrla v mladosti, dva sta padla na fronti, drugi so pa lepo preskrbljeni. Dolgih 40 let je bil oče Koprivec član lipljenskega občinskega odbora in 16 let predsednik krajevnega šokskega odbora v Škocijanu. Je naročnik naprednih časopisov in mu je »Domovina« posebno pri srcu. V škocijanu je ustanovila gasilsko četo, ki ga je tudi počastila s častnim članstvom- Po njegovi zaslugi stoji danes tu lep Gasilski dom. Oče Koprivec je prvi zanj zamahnil s krampom. Kadar je treba hiteti na pomoč, je prvi na mestu, sicer pa vedno bodri mla<-dino za gasilsko idejo. Spominov ima ne-broj. posebno zanimivo pa ve pripovedovati, kako je še hodil v tlako na čušperski grad. čeprav je tlaka bila »uradno« že odpravljena. Vsi visoko spoštujemo vrlega moža. ki je kot odločen naprednjak tudi vselej pokazal svojo zavednost, kadar je bilo treba na volišče. Želimo mu še lepo vrsto zdravih in zadovoljnih let. Nujna sanacija brafovskih skladnic O sanaciji bratovskih skladnic se ie zadnje mesece mnogo pisalo, tako da je naša javnost že dobro informirana o tem važnem socialnem problemu, ki se tiče vsega rudarskega delavstva. Nujno potrebno je. da se začne to vprašanje reševati z vso resnostjo, in se reši tako, da bo enkrat za vselei spravljeno z dnevnega redi) in da bo delavstvu, ki je delalo po 30. 40 in več let in ki ie vsa ta leta plačevalo redno visoke zavarovalne prispevke, zagotovljen obstanek v starosti Zaradi podpisovan ia vojnih oosojil. razvrednotenja zlate krone in drugih vzrokov. k:i jih pa n; 7-'kriv:ilo delavstvo, je zašla braitovska skkdnica v položaj, di že v neka,i letih ne bo mo?!i izplačevati pokojnin dosluženemu delavstvi. Zato ie dolžnos* odločilnih črnite'iev. da že enkrat dokončno rešijo to vprašanje in ga ne krpajo z raznimi uredbami, ki druga za drugo nolo^ai prav za prav le slabšajo. Nairodni poslanec za laški srez g P1e-sbovič Rudolf se ie resno lotil tega vprašanja in ie že spomlad- predložil narodni skupščinski nujni zakonski predlog za sanacijo bratovskih skladnic po osnutku, ki ga je svoj čas izdelala glavna bratovska skladnim v Liubliani. Po tem osnutku naj bi se obremenila vsa rudniška podietja v državi z malenkostnim odstotkom od vrednosti izkopane rude. Pravično je da vsa rkUBos podjetja. ki tMo)u te oA J*® lje urili kmska bogastva, prispevajo v»j malenkostne zneske k sanacija zavarovanja onega delavstva, s katerega krvavimi žulja si kopččijo dobičke. Predlog bo prišel v razpravo v narodni skupščini najbrže na eni izmed prvih eei Prt tej priliki ae bo pokazalo, kdo bo podpiral pravične zahteve našega delavca- Z rešitvijo tega vprašanja bo vsaj dobro rešeno vpiafisnj© bku-poseinostj v rudniških revirjih, ker bodo šli dcsluženri rudarji lahko brez skrbi v zasluženi pokoj, njih mesta pa zavzet mteciši delavca, ki dttnes zaman iščeflo zaslužka* KINO MOSTE Danes ob 20. url OTVORITEV SEZUE ▼ renoviranlh prostorih in z modernizirano zvočno aparaturo! Veaeta dunajska veleopereta PRI BELEM KONJIČKU Svetovni šlager Ralpha Benatzkega. DOPOLNILO: „Popaj" ln Paramoun- tov zvočni tednik. Predstave v soboto na praznik in ▼ nedeljo ob 17, 19. in 2L uri. ■i Cene: Din 8.50 do 6.50. h Za vsak milijon eno leto Sodba o delu Jožeta Graška fe bila razglašena včeraj ob velikem zanimanju vse naše javnosti Ljubljana, 13. avgusta. V sodni dvorani št. 79, v prisotnosti državnega tožilca Branka Goslarja, obtoženca Josipa Graška in njegovega branilca ex offo dr. Vrtačnika ter številnega občinstva, med katerim je bilo zlasti veliko število Graškovih oškodovancev, je predsednik kazenskega senata s. o. s. Ivan Brelih razglasil nestrpno pričakovano sodbo. Tri leta in šest mesecev Senat se je prepričal o krivdi Graška glede očitanega zločinstva prevare po § 337 k. z., da je v času od 1. 1934 do 1935 v 205 primerih z lažnim predstavljanjem, da je plačila voljan in sposoben kupec in z namenom, da bi pridobil sebi protipravno imovinsko korist, deloma sam ali pa po svojih posredovalcih pokupil hranilne knjižice raznih denarnih zavodov v Ljubljani in v raznih drugih krajih dravske banovine do 100% njih nominalne vrednosti in sicer po večini na dolgoročne obroke, ne da bi potem izpolnil svoje obveznosti do prodajalcev. S tem jih je zavedel v zmoto, da so mu na škodo svojega imetka prodali svoje vložne knjižice, za katere pa niso prejeli dogovorjenih zneskov, ki dosegajo skoro vsoto 3 milijonov Din. K tej krivdi se pridružuje še prestopek oderuštva po § 357 k. z., ker je sklenil z Ivanom Hojo, izkoriščujoč njegovo težko imovinsko stanje, posojilno pogodbo v znesku 19.800 Din, ki bi mu ga moral vrniti v 3 mesecih, izplačal pa mu je le 12.320 Din. Končno se je ogrešil še zločinstva napravljanja lažnih listin po § 215 k. z, ko je kot nekdanji tajnik Hranilnice v Kamniku potvarjal računske zaključke in blagajniške dnevnike. Za te delikte mu je sodišče prisodilo enotno kazen 3 let in 6 mesecev robije ter 300 Din denarne kazni, ki se bo v primeru neizterljivosti izpremenila v 5 dni zapora. V smislu § 46 k. z. izgubi za dobo 2 let častne državljanske pravice. Dolžan bi bil plačati tudi vse stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni, a te stroške je sodišče izreklo za neizterljive. Všteje pa se mu ves pripor in preiskovalni zapor, ki znaša skoro 9 mesecev. V smislu § 280 k. p. pa je bil oproščen še dveh ostalih primerov očitanega oderu-štva glede posojilnih pogodb s Stanislavom Zdešarjem in Cirilom Jeralo. Vsem zasebnim udeležencem — oškodovancem pri prodaji hranilnih knjižic so s to sodbo priznani tudi zneski, za katere so resnično oškodovani, kar bo razvidno \i obvestil, ki jim jih bo sodišče poslalo. V kolikor bodo oškodovanci zahtevali kake presežke ali pa vrnitve knjižic, jih sodišče zavrača na pot civilne pravde. Enako tudi vse tiste oškodovance, ki se še niso prijavili. V razlogih razsodbe je predsednik s. o. s. Brelih kratko povda-ril, da je prišlo sodišče na podlagi podatkov izčrpne preiskave do prepričanja, da je Grašek pri kupčiji s hranilnimi knjižicami trgoval s prevarnimi nameni. Velikanski obseg teeh poslov pa kaže, da se jim je posvetil tudi obrtno. Njegovemu zagovoru, da ni imel namena oškodovati vlagateljev, sodišče ni moglo verjeti, ker gre za tako ogromen dolg skoro treh milijonov. Poleg tega je bil Grašek kot lastnik realitetne pisarne in bivši tajnik Kamniške hranilnice toliko izobražen človek, da se je moral zavedati pretečega poloma. Njegovo zanašanje na inflacijo, s katero bi vloge prišle spet do svoje polne vrednosti, pa je bilo kaznjiva špekulacija. Zagovor, da je bila vsega poloma kriva njegova bolezen in operacija, ki ga je iz-nenadila sredi najbolj obsežnih poslov in slednjič še aretacija, ki mu je onemogočila nadaljnje redno poslovanje, ne more veljati. Že ob aretaciji je bil dolžan tako ogromno vsoto, da bi tudi te ne bil mogel povrniti, zlasti še, če bi bil na isti način manipuliral in kalkuliral kakor dotlej. Nadaljnje poslovanje bi povzročilo še večji polom zanj in za prodajalce knjižic. Oderuške obresti Obtežilno je bilo zlasti dejstvo, da ni imel nobenega pregleda nad poslovanjem, ker je vodil pomanjkljivo knjigovodstvo. Iz pričevanja oškodovancev pa tudi izhaja, da jim je kljub temu vedno obljubljal točno plačevanje obrokov, katerih ne bi bil mogel odplačevati. Da bi vzbudil zaupanje v svojo plačilno zmožnost, jim je razkazoval kupljene knjižice z visokimi vlogami. Enako so skušali njegovi posredovalci dvigniti to zaupanje s tem, da so prikazovali njegovo premožnost. Izposojanje denarja Hoji pa ima vse znake oderuštva v smislu našega kazenskega zakonika po dejstvu, da mu je moral za trimesečno posojilo plačati nad 200obresti, dasi se je Hoja nahajal v zelo težkih razmerah. Za ostala dva primera, za katera je bil oproščen, je sodišče smatralo, da ni podan dejanski stan oderuštva, ker ni šlo za primer težkega imovinskega stanja in tudi ne za previsoke obresti. Za prvi delikt — kupovanje knjižic, za katere še dolguje 3 milijone, je sodišče odmerilo 3 leta robije, torej za vsak milijon 1 leto. za druga dva pa ostalo kazen. Olajšilne In obtežilne okolnosti Kot obtežilno okolnost pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo ogromno škodo, ki je šla le na breme bednih vlagateljev, kot olajsilno pa dosedanjo neoporečnost, skrb za družino in delno priznanje, naposled pa tudi to, da od vseh manipulacij in milijonske škode sam ni imel sorazmerno nobene koristi, pač pa so se z njimi okoristili povsem drugi. (Pri tej opombi je v dvorani završalo glasno pritrjevanje in vzklik: »Kje pa so? Na zatožno klop z njimi!«) V obtoženčevem imenu je nato dr. Vr-tačnik prijavil revizijo zaradi izreka o krivdi glede prekupčevanja s knjižicami, glede obsodbe za oderuštvo in potvarjanja listin pa priziv proti odmeri kazni. Prosil je tudi za odlog izvršitve kazni zaradi bolezenskega stanja in zaradi družine. (Klic iz občinstva: »Da bo ušel!«). Temu se je protivil državni tožilec, ki je s svoje strani prijavil priziv zaradi prenizke odmere kazni. Po večini prisotni oškodovanci niso bili zadovoljni s sodbo, ki se jim je videla pre-blaga. Ko je paznik spremil Graška po hodniku mimo občinstva v zapore, mu je eden teh privoščil hudo popotnico: »V pekel s takim ciganom!«... Obsodba dr. Gvidona Debeljaka potrjena V spominu je nesreča, ki je doletela 1. marca letaš družino sluge rudarskega glavarstva Ivana Usarja. ki ga je na Celovški cesti, ko se je vračal z nedeljskega izleta, podrl avtom obilrst dr. Gvidon Debeljak s tatoo silo, da je Usar po prevozu v bolnišnico umri, me da bd se prej še kaj zavedel. Javnost je nestrpno zasUe-dovala ugotovitve preiskave in zahtevala strogo obsodbo. Ob tem ee je razvedeia, da je dr. Debeljak že lani na enak način ogrožal varnost življenja ljudi na pota te Domžal proti LJubljani, too je podrl bL cikMsta Alojza Zajca hi mu je prizadejal take poškodbe, da je moral iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. Na sodni obravnavi o teh dveh dogodkih je dr. Debeljak zagotavljal svojo nedolžnost za vzroflc Obeh nesreč fen zvračai vw> krivdo na poškodovanega Zajca tn po. kojnega Usarja. Toda stroga preiskava je dognala, da je obe nesreči pripisati vozaču avtomobila, ki nft poskrbel, da bi ravnal arvtornobil trezen jn spočit Zato je b8 pred sodnikom poedlmcem dne 29. maja obsojen na 6 mesecev ki 15 dni zapora. Poleg vseh stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni ter pričmin pa hi bil moral plačati poškodovancu Alojzu Zajcu budi odškodnino v znesOcu 16-351 Din. Proti tej razsodi« se Je dr. Debeljafc po svojem zagovorniku dr. Voršiču prizval zaradi izreka o krivdi in kazni, češ da ne more biti govora o grofbi ažfc veliki malomarnosti. Te najbolj zapuščenih krajih. Leta 1928 si je ustanovilo tudi svojo godbo. Velike skrbi pa je Sokolom povzročalo vprašanje graditve lastnega doma. a so s požrtvovalnostjo premagali vse ovire in zbrali potrebna sredstva.. Dom je zdaj gotov in je lahko požrtvovalni organizaciji in vsemu Sokolstvu v ponos. * Udeležencem skupščine CMD. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino tja in nazaj vsem udeležencem glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo letos 8. septembra v Mariboru. Udeleženci kupijo pri odhodu cel vozni listek in železniško izkaznico. Listek velja s potrdilom o navzočnosti na skupščini, za brezplačni povra-tek. Popust velia od 5. do 10. septembra. * Izpremembe v avstrijskem poslaništvu. G- dr. Albin v. Lenk, tajnik avstrijskega po. slaništva v Beogradu, je premeščen v zvezno zunanje ministrstvo na Dunaju. * Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani javlja cenjenim poslušalcem radia, da bo v soboto 15. t. m. oddajala poročila o važnejših momentih mednarodne motociklistične dirke na Ljubelju od 12 30 do 14. ure. * Nenavadno podjetje slovenskega rudarja v zapuščenem južnosrbskem rudniku. V rovih opuščenega rudnika antimona v Skopski Črni gori nad vasjo Nikuštanom je že davno zamrlo življenje. Tam kjer so nekdaj stale barake rudarjev, se solneijo kače. V dvorišču, kjer so se nekdaj zbirali rudarji pred odhodom na šiht, pa je zdaj farma želv, katero vodi slovenski rudar Franc Avžnar, doma iz okolice Celja, ki je prišel v antimonski rudnik že leta 1127. Najprej je bil kopač, potem paznik in nazadnje, ko je podjetje že pojemalo, je bil celo edini vodja rudnika. Ko je podjetje propadlo, je tam ostal in uredil si je farmo želv, ki jih neka zagrebška tvrdka kupuje in izvaža v inozemstvo. V farmi na zapuščenem rudniškem podjetju čaka na izvoz kakih 500 želv. * Spet bodo znižane cene na železnici, seveda predvsem za one, ki bodo potovali na jesenski '.jubljanski velesejem. Z rumeno izkaznico, ki jo za 2 Din dobite pri blagajni na postaji, kupite celo karto do Ljubljane, kjer vam na velesejmu na legitimaciji potrde obislk, nakar se lahko z isto karto brezplačno vrnete domov. Za odhod v Ljubljano velia popust od 27. t. m. do vključno 13. septembra, a za povratek od 1. do vštetega 18. septembra. * Fala brez — elektrike! Vsakemu šolarju je znano, da je v Fali na Dravi največja elektrarna v naši državi, toda kako tujci ostrmijo, ko zagledajo ponoči na železniški postaji brleti — petrolejke. Tudi ostale železniške postaje po Dravski dolini imajo takšno »razsvetljavo« iz prejšnjega stoletja, kar pač ni v korist našemu tujskemu prometu. * Razgled s Klopnega vrha _ zaprt. Obiskovalci privlačnega Pohorja so zadnje čase neprijetno razočarani, ker najdejo staro pot, ozir. kolovozno cesto od Klopnega vrha v Št. Lovrenc zaplankano, a to baš tam, od koder je edini razgled. Turisti pozivajo Slovensko planinsko društvo in pristojno občino za pojasnilo, kdo je dal lastniku on-dotne lovske hiše (falska graščina) pravjco, da je preložil staro javno pot, oziroma cesto visoko v temne gozde, od koder ni nikakega razgleda, 6taro pot pa zaplankal in pribil tabli >Prepovedana pot«. * Putnik Ljubljana organizira avtobusni izlet v Omišali na otoku Krku od 15. do 16. t. m. 16. avgusta bo v Omišlju narodna prireditev »Kraljev dan — II. Festival« z narodnimi plesi v narodnih nošah in petjem narodnih pesmi. Podrobne informacije daje Putnik, Ljubljana. * Sprememba voznega reda na progi Murska Sobota—Ormož in Ljutomer—Gornja Radgona—Radgona. Od 17- t. m. bo odhajal popoldanski potniški vlak iz Murske Sobote ob 13.43 in prihajal v Ljutomer ob 14.21, iz Ljutomera ob 14-35 v Ormož ob 15-32. Opoldanski mešani vlak bo odpeljal iz Radgone ob 12.01 v Gornjo Radgono ©b 12.07, iz Gornje Radgone ob 12.37 in v Ljutomer ob 13.50. Popoldanski potniški vlak odhaja iz Ljutomera ob 14.30 v Gornjo Radgono ob 15.19, iz Gornje Radgone ob 15-30 in prihaja v Radgono ob 15.35. Odhodni podatki za vmesne postaje so razvidni s stenskih voznih redov na postajah- + Borba med gostilničarji in pivovarna. mi. Gostilničarji Beograda, Zemuna in Pančeva so imeli v sredo popoldne zborovanje, na katerem je biilo sklenjeno obvestiti vse gostilničarje v državi naj se pripravijo na generalno stavko v obliki usta. vitve točenja pirva. Gostilničarji hočejo razbiti carinik o bariero. katero je ustvaril pivovarniški kartel. Izposlovati hočejo tudi, da bi se v zamenjavo za naše vino uvažalo iz inozemtstva pivo. Na ta način bi bilo ustreženo gostilničarjem, gostom in v veJiiki meri tudi vinogradnikom. * Zaključek dolgotrajne mezdne borbe poljedelskih delavcev. Štiri tedne so stavkali poJjedelski delavci, zaposleni na Pongratzo-vem veleposestvu v Maruševcu. Zdaj je mezdna borba končana, ker je podjetje sprejelo delavske zahteve. Nove mezde bodo zvišane za 5 do 6 Din in bodo taiko moški zaslužili na dan po 15 do 20 Din, ženske pa po 13 do 15 Din. Podjetje je delavcem tudi ostalo dolžno mezde za nekaj tednov in je sedaj ves dolg izplačalo. Pri pogajanjih je posredovala organizacija gospodarske sloge v Maruševcu ♦ Dijakov atentat na profesorja. Sarajevsko sodišče razpravlja o razburljivem dogodku, ki se odigral pred zaključkom šolskega leta na sarajevskem učiteljišču, ^ijak V. letnika Ante Kobačič je stopil v razred in vprašal profesorja, v katerih predmetih je padel. Profesor Atanaskovič mu je odvrnil, da bo to videl, ko bodo razdeljena izpričevala. Tedaj je dija,k potegnil revolver in sprožil Profesor se je skril za kateder in se mu ni nič zgodilo. Po atentatu se je Kobačič takoj prijavil policiji. Na razpravi je obteženi dijak zatrjeval, da ni nameraval profesorja ustreliti, marveč da je hotel samo demonstrirati s strelom. Napadeni profesor je kot priča izjavil, da je bjl Kobačič zani-kern dijak. Sošolci in obtoženčeva gospo, dinja pa so trdili, da je zamujal pouk samo zaradi tega- ker je bjl večkrat bolan. Zaradi zaslišanja novih prič je bila razprava preložena in se bo vršila 24. t. m. + Za denar se da zapirati za druge. V urad zagrebške policije je prišel nekj mož ter dejal ,da je Alojz švajger iz Bukov, ca- ki je bil obsojen zaradi nekega izgreda na 5 dni zapora. Uradniku se je zdel mož nekam znan in kmalu 96 J6 izkazalo, da je v zaporih že večkrat sedel jn sicer vsakokrat za druge, ki so ga plačali kot svojega namestnika v zaporih. Tokrat mu je dal pravi švajger 200 Din za 5 dni. Zdaj bosta sedela oba. • Znani pustolovec Maratovifi alias grof Piliek Inna, ki je iz zbirke zagrebškega kaptola ukradel dragocen diptihon. je, kakor znano, zdaj zaprt v Parizu, ker je bil zapleten v neko kvartopirsko afero Pustolovec ne bo izročen našim oblastem, ker zatrjuje, da je italijanski državljan in ima baje o tem tudi nekakšne dokumente. Zagreb bo tako ob senzacionalno sodnijsko razpravo. * Udeležite se Putnikovega dnevnega izleta z avtobusom Opatija—Sušak za 60 Din. « Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite; Krištof D.. Ljubljana, Povšetova 4a. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Zopet jesen... "^jf Iz Ljubljane u— Odmev Graškove afere. Graškova afera je po obsegu, kakor po predmetu razgibala našo javnost. Saj se je dotaknila najobčutljivejše žilice naših malih ljudi, ki so dan za dnem s trudom in odtrgljaji štedili za svojo starost. Ne le prizadeti, tudi drugi so se postavili s svojo »moralno podporo« ob stran državnega tožilca. Enodušnost je bila tolika, da te dni ▼ Ljubljana skoraj nisi mogel s kom govoriti, ne da bi govor nanesel na Graška. Pod kostanji, v kavarnah in gostilnah so vodili žive debate. Ljudje so z zanimanjem čitali poročila, ki so brez pridržkov razgalila Graškovo početje. Seveda skušajo ljudje uveljaviti svoje duhovitosti, ki so zrasle iz takih pogovorov, včasih tudi na neprimernih mestih. Tako je danes, skoraj ofc' istem času, ko smo pričakovali sodbe v Graškovi zadevi, prisostvoval sodnim dražbam na sodniji neki možak v polni dvorani in je zaklical nekemu interesentu, ki je hotel položiti kavcijo v obliki za-mrzle vaoge, pa je sodnik ni hotel sprejeti; »Grašek jih kupuje, njemu jih nesite!« Seveda ga je sodnik izvršilnega oddelka ostro zavrnil in mož se je prav kmalu izgubil, ko je zvedel, da mu za take pripombe grozi denarna kazen do 1000 Din. Res. le malo je manjkalo, pa bi imela Graškova senzacija še eno žrtev na vesti. u— Medžupna lutkovna šola, ki se vrši te dni v Narodnem domu, bo drevi zaključena z lutkovno predstavo, in sicer bodo vprizorili tečajniki II. dejanje »Fausta«, člani lutkovnega odseka Ljubljanskega Sokola pa vesele prizore. Opozarjamo na ta lutkovni večer vse prijatelje lutkovne umet- norti, zlasti pa eo vabljeni Slani Ijutttjan-skih in okoliških lutkovnih odrov. Začetek ob 20. v lutkovni dvorani Narodnega doma (vhod z Bleiweisove ceste). Vstop prost. Predsednik M2L0. u_ Vpisovanje na tehnični srednji šoli, delovodaki, moški in ženski obrtni šoli v Ljubljani bo dne 1. in 2. septembra. Sprejemi in vpisni pogoji 60 objavljeni na šolski razglasili deski. Vsa potrebna pojasnila daje šolska uprava ustno ali pismeno. u— Društvu »Soči« sta darovala namesto cvetja na grob pok. Andreja Tomažiča višji fin. svetnik Gabrijelčič Franc in soproga Helena 100 Din za revne emigrante b Primorskega. Hvala 1 Iz Celja e— Ogenj v avtomobilski delarnicu V sredo ob 21.15 se je vnelo v avtomobilski delavnici g. Štefana Haselbacha na Krekovi cesti zaradi razgrete peči olje in tencin, ki je bil razlit po tleh. Domači so ogenj takoj opazili in ga pogasili, tako da celjskim gasilcem, ki so hitro prispeli, ni bilo treba stopiti v akcijo. Škoda ni velika, ker se ogenj k sreči ni razširil na tri avtomobile ter na manjšo zalogo bencina in olja v delavnici. e— Nesreča na železnici. V sredo ob 8. zjutraj je hotel 28-letni železničar Vinko Po-žlep iz Tevč pri Laškem na železniški progi podložiti kamen pod drezino, da bi jo ustavil. Pri tem pa ga je drezina zadela s tako silo v glavo, da mu je prebila lobanjo. Po-žlepa so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Usoden padec z drevesa. Včeraj ob pol 11. je padel 15ietni, v Prešernovi ulici stanujoči 6in čevljarskega mojstra Franc Berglez Za kresijo z lipe in si zlomil obe roki v zapestju. Reševalni avtomobil ga je prepeljal takoj v bolnišnico. Zanimivo je, da se je Berglezov mlajši bratec nekako pred dvema letoma tudi Za kresijo smrtno ponesrečil, ko je padla nanj truga za gramoz. e— Drzen roparski napad. Ko ee je vozil 471etni gostilničar Danijel Car iz Slovenske Bistrice v sredo okrog 8. zjutraj s kolesom v Celje, so ga na cesti napadli neznani moški in zahtevali od njega denar. Car je padel s kolesa --n 6i zlomil desno roko. Napadalci so preiskali njegove žepe. Ker pa ni imel pri sebi denarja, so ga izpustili in pobegnili. Carja so oddali pozneje v celjsko bolnišnico. e_ Stavka stavbinskih delavcev in delavcev pri regulaciji Savinje traja dalje. Pogajanja se doslej še niso pričela. Stavkujo-če delavstvo pobira sedaj z nabiralnimi polarni stavkovnega odbora med prebivalstvom denarne prispevke in blago. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 194 brezposelnih (172 moških in 22 žensk) nasproti 217 (198 moškim in 19 ženskam) dne 31. julija- e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Zavrženci« in zvočni tednik- Iz Maribora a— Osem križev. Znani istrski rojak g. Straoič Ivan, ki je v povojni dobi zaradi preganjanja moral zapustiti rodno vas Bor-tok> pri Pazinu in se naselil v Mariboru, praznuje svojo 80-letnioo. Rodil se je 15. avgusta 1856 in služboval v finančni službi na otoku Lošinju, odkoder se je po poroki podal s svojo ženo v Ameriko, kjer je dolgih 11 let upravljal žitne plantaže v Rosario di Santa Fe. Po elementarni katastrofi poiplave reke Rio Grande 8e je vrnil v Istro, kjer si je ustvaril lepo domačijo, ki jo je pa moral zapustiti in se naseliti v Mariboru z družino svojega sina. Častitljivemu slavljencu želimo še obilo let v zdravju in zadovoljstvu. a— Državna klasična gimnazija v Maribora. Nižji tečajni izpit bo 25. t. m. ob 8. uri. Višji tečajni izpit 25. t. m. ob 8. pismeno, 26. t. m. ob 8. pa usrmeno. Drugi popravni m razredni izpiti začnejo 27. t. m. KINO UNION zopet redno predvaja. — PREMIERA MLADI GROF Film poln veselja in šale. V glavnih vlogah. Anny Ondra — Hans Sohnker ob 8. Podrobni načrt je v šolski veži. Vpisovanje se bo vršilo po sporedu, kakor je objavljeno v letnem izvestju. a— Gledališke novice. Kot otvoritvena predstava letošnje gledališke sezone se pripravlja Shakespearejeva »Zimska pravljica. Pripravlja se tudi »živi mrtvec« v režiji g. Jožka Koviča in »Prva legija« v režiji novo angažiranega režiserja g. Petra Malca. Gledališki ansa-mbl je že za-poslen z vajami za novo gledališko sezono. a— V mrtvašnici se je hotel ustreliti. V sredo zvečer je bila mrtvašnica na pokopališču na Pobrežju pozorišče razburljivega dogodka. Na mrtvaškem odru je ležal Franc Logar, katerega je prišel med drugimi pokropit tudi njegov brat, 56-letni upokojeni železničar Jakob Logar. Ko je stal pri mrtvaškem odru svojega brata, je potegnil iz žepa samokres, hoteč se ustreliti. K njemu je planil železniški upokojenec Paj Maks in mu skušal iztrgati iz rok samokres. Razburjeni Logar Be je branil z vso močjo, tako da je moral pomaga ti Še v bližini se nahajajoči pokopališčni paznik Stepihar. Šele obema se je posrečilo, da 6ta Logarju odvzela samokres. Iz Kamnika ka— Nove kažipote je napravil sreski cestni odbor na križiščih cest. Praksa je pokazala, da so bili dosedanji kažipoti z zgoščenimi napisi in zakrivljenimi puščicami prtaiv nepregledni, po večini pa tudi že zarjiarveli. Posebno pred Komendo, kjer je živahno križišče, so avtomobili siti pogosto zgrešili pravo smer in ponoči budili va_ ščane ter iskali orientacije. Tudi pritožbe niso izostale Novi kažipoti z velikim napisom smeri na modrem polju bodo po_ stavljeni za vsako cesito posebej in bodo že od daleč vidni Na kilometrskih kamnih je cestni odbor napriarviil šlevtjlke ob straneh, tako da jih avtomobili st zaame ž« oddaJ eč. Iz Trbovelj t— Na večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja Petra II- 5. septembra priredi Narodna odbrana na šolskem letnem tedo-vadišču velik kres in bengalični ogenj. Narodna društva prosimo da se pridružijo ln prispevajo po nekaj dinarjev za stroške. Zneske sprejema trgovec g. Letnik Ivo. HRASTJE-MOTA. (Smrtna kosa.) Tukaj J« v nedeljo umrl po vsem Murskem polju znani kmetovalec m lastnik mlina g. Do-manjko Franc- Pogreba se je v torek dopoldne udeležila vsa vas. Prišli so tudi njegovi znanci iz Gornje Radgone. Slatine-Ra-dencev in od drugod Pevci iz Kapele so mu zapeli več čalostink in v sprevodu je igrala žalostinke godba od Sv. Jurija ob Ščavnici — prav tista godba, ki mu je pred 35 leti igrala pri poroki. Ob grobu se je poslovil od pokojnika tajnik tukajšnje gasilske čete g. Miseia Peter in opisal njegove zasluge za gasilstvo in pohvalil njegovo dobro srce, ki ni nikdar odreklo potrebnemu pomoči. Domanjko je lil osem let predsednik gasilske čete in je bil za svoje zasluge izvoljen za častnega predsednika. Nešteto vencev je pričalo o pokojnikovi priljubljenosti. Poko jnik je bil zelo šega v človek in je svoj humor ohranil prav do zadnje ure. Štel je 64 let. Zapušča žalujočo vdovo. Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovi vdovi pa naše sožaljel Žrebanje 11* avg. 1936. Izžrebani so Mil sledeči večji dobitki: Din 80.000.— št_: 99.305, Din 60.000-— št.; 14.398, Din 40.000,— št.: 35.975, Din 30.000-— št_: 60.524, 68.756, pri Zadružni hranilnici sledeči dobitki: Din 1.000.— St.: 5.860, 10.858, 10.868, 10.879, 15.725, 15.793, 24.851, 24.853, 24.864, 24.872, 24.897, 33.026, 33.028, 33.038, 33.063, 62.036, 62.066, 62.078, 75.651, 75.655. 95.703. ZADRUŽNA HRANILNICA ima svoje prostore v DALMATINOVI ULICI št. 6. Joža Bekš: 9 Med tisoč otoki Sposobnosti broda — Bol na Braeu — V veseli družbi Prijetno-neprijetne sanje Parobrod »Strossmaver« kaže že koj prvi dan velike sposobnosti. Kakor mladenič dvajsetih let, ki pa je vseeno že prekoračil zrelo moško dobo, ki manevrira in se elegantno kreta iz luke. Sprva s krmo navzven, j nato v široko zavitem loku da zavlada s pramcem. Kapetan šior Ivo stoji nared na svojem mostičku. Z ročkastim, lesenim kolesom krmari previdno, kakor vedno gibčni Viktor s Tvrševe ceste z volanom avta, ter daje strojniku prav na dnu ladjinega trebuha s priprostim zvoncem potrebna znamenja. — Pridrži paro, spusti paro! — Vijak pod krmo vzburkava vodo v sikajo-če pene. da je veselje, pa zopet po potrebi popušča Kakor izprevidi šior Ivo, tako mora biti. — Prvi hip in dokler si še količkaj v clogledu s firbci, ki spremljajo na molu z očrni naš start, bi mislil, da se voziš z ladjo večjega stila, kakršna je n. pr. »Karadjor-dje«. Ko pa smo odmaknjeni malo bolj na prosto, tako da sodba s kopnega ne more držati, je »Karadjordja« konec, in zopet nas nosi krotki naš »Strossmayer« z umerjenim puhanjem. Od nikogar na brodu ne zveš, koliko morskih milj napravi ta naduš-]jivi možakar v eni uri. Šior Ivo na vprašanje samo malo skomigne z levo ramo in zakremži obraz: — E, pa---! Takšen je odgovor vsakega tipičnega Dal-matinca, na vprašanje, ki mu ni posebno ljubo. E, pa — saj vidiš sam, kako gre, kaj vprašuješ, budalo. — No, nam se nikamor ne mudi, kar vesta prav dobro tudi kapetan šior Ivo in »komesar« broda gospon Kaj torej po nepotrebnem vprašuješ? Šior Ivo je kapetan in vodi kakor vsak drug kapetan barko, gospod Šime pa opravlja kot »komesar broda vse dolžnosti ministra notranjih zadev, prehrane, financ itd. v eni osebi. — Že se tam za otokom Velikim Drveni-kom nagiblje sonce, ko zapustimo preliv med otokoma Šolto in Bračem ter krenemo proti vzhodu v hvarski kanal. Severno otok Brač, južno od njega Hvar. Brač je izmed dalmatinskih otokov gotovo najbolj obljuden. V dolžini 40 km in s širino 3 — 14 km prehranja okoli 23.000 prebivalcev. Največ jih je ribičev in mornarjev. Slovi po odličnem sladkem vinu vugavi, čebeloreji, smokvinih in oljčnih nasadih ter po rastlini — sit venia verbo! — bolhaču (Chrysanthemvum), ki z njenim praškom krotimo najrazličnejši mrčes, kadar je preveč nadležen. — Legenda pravi, da je bila na Braču rojena sv. Helena, mati Konstantina Velikega. Omembe vredna naselja na otoku so Sutivan, Supetar, Fostire, Fučišče, Sumartin, Bol in Milna. — Povsod roža sladka trta! Šior Ivo in gospon šime se odločita za prenočišče v Bo/u. Po slastni večerji, ki nam jo servira uslužni Jakov, oženjeni fant, ki je med vojno služil nekje pri nas v Sloveniji in ki so mu naše krepke kletvice pa beštra dekleta še vedno v dobrem spominu, se izkrcamo. V skupinah. Slovenci smo zase. Le gospon Šime nas spremlja. Z ostalo družbo se prvi večer še ne spoznamo do dobra. Preveč jih je. pa tudi časa je še dovolj. — Posebnih znamenitosti mestece Bol nima. Saj radi majhnega števila (1500) duš tudi ni treba, da bi bilo bogzna kako obsežno. Slikovito leži dominikanski samostan z internatom in gimnazijo, znarrpmi-ta je zbirka rimskih novcev, omembe vredna tudi cerkev s Tintorettijevo (pravo ime Giacomo Robusti, ital. slikar, učenec Tizi-snov, roj. 1518, f 1594) sliko v velikem oltarju. Ob obeh straneh mesta pa privlači peščena obala s smaragdno-čisto vodo razne počitniške kolonije, ki se z zmernimi cenami letovanja ne morejo dovolj prehvali-ti. — Pa vsega tega si v mraku ne moreš ogledati. Tako piše Grieben-ov Reisefiihrer, ki je povsem verodostojen vodič. Ker prenočimo v luki, gospon Šime ne bo sitnaril in priganjal. — Na obali vre v večernem hladu pestro življenje. Hihitanje in čeblanje živahnih deklet, ki radi skromne obalne razsvetljave ne moremo občudovati žarenja njihovih oči. Polglasne popev-čice o ljubezni in milem narodu, vmes kakšna prav pristno domača slovenska — in že se Lojze rokuje z znanim mladim profesorjem iz Ljubljane. Kako hitro smo si vsi prijatelji! — Pri Turketu točijo odlično kapljico za smešno ceno. Kar na ulico pred vrata nam postavijo dolgo, gostoljubno mizo. Tenorja sicer nimamo, pa nas v sili po svojih najboljših močeh kar brž podpro ljubezniva dekleta. Profesor jo reže izborno, Lojze je ves razgiban, prijatelj Janko pa goni globoke basove, tako da imamo kar precej okoli sebe nekaj občudujočega in hvaležnega občinstva. — Cel6 stražnik pristopica iz stranske ulice in strmč posluša. Ko ga gledam, se mi zdi, da bi ta čuvar reda in miru najrajši segel z desnico k robu službene čepice in jo zadržal v pozdravu, dokler ne odpojemo. Kaljenje nočnega miru? Saj veš kako! Tu doli legajo ljudje pozno k počitku. Niso takšni zaspanci kot pri nas na hladnem severu. — Še priznanja in zahvale smo de- ležni Za revanšo odjekne ▼ zvezdnato noč par hrvatskih... — Oj, Marijana, ti sladka, mala Marijana! Ja ču te čekati, dok svane dan ... Nekakšna dalmatinska narodna himna, ki se ponavlja v neskončnost in ki jo v Dalmaciji zaradi melodioznega napeva krožijo prav povsod. Tudi gospon Šime ima gladko grlo: — Danas jesmo, sutra nesmo; a prek sutra Bog zna, gde smo — Zaborav'mo naše tuge! Ajde, da se kucnemo! — In trkamo in srkamo, da stopa kapljica prav prijetno v žile in glavo. Za poslastico, boljše spanje prvič v ladijski kabini in zoper morsko bolezen pri Vidoševiču še ča-šo rujnega prošeka... — Zaborav*mo naše tuge! Ajde, da se kucnemo! — Gospon Šime meni, da bo dovolj, Nan-deta, ki nosi obvezan kazalec že iz Ljubljane, večer ne more razvedriti. Kljuje mu v prstu, da se nam prav res iz srca smili. Pa saj bo bolje! Jutri je kopanje, jod, slana voda brez dvoma ne odreče svoje le-čilne dolžnosti. — Zaborav'mo naše tuge — saj bo bolje! Čutim, da se me po malo oprijemlje pošast morske bolezni. V glavo seza s kremplji, v želodcu skuša zvrtinčiti ples... V mojo glavo, seveda, in v mojem želodcu... Čudovito, kar na kopnem, ko je okoli m okoli dovolj morja! — Prošek in vse ostalo, s slastno Jakovo-vo večerjo vred žrtvujem na obali, raztrgani lanske jeseni od silovite burje. Neptunu, bogu voda in morij. — Da bo, mi-cina, sit in jaz odkupljeni Saj bo bolje! — Nande, saj bo bolje! Ah tri — hopla... V kabini je zatohlo, čeprav »o prtena vrata na stežaj odprta. Zvezde sijejo noter, prav nad menoj sijejo m otepajo z dolgimi repi. — Sami kometi, Bog jih daL Saj bo bolje! Ležišče, zlasti, če sanjaš, da spiš komodno doma, je malce preozko. In če sanjaš o prepevajočih morskih deklicah, ki se dvigajo iz srebrne morske pene, vse vabljive in v svoji čisti goloti tako očarljive, ter plezajo k tebi čez ladjin bok — je to ležišče dvakrat, trikrat preozko... Le bliže, prejasne božiče! — Hrepeniš in hočeš nekam ▼ objem, pa butneš z rokami m z glavo v nizki strop, da vidiš namesto ene same nimfe — tristo pravih kranjskih sonc —. Pa, saj bo bolje! Obrnem se s hrbta na levo in prozaična realnost je kmau zopet premagana. Spočetka rahlo podrhtevanje violin, ki se razpreda v božanstvenih fugah čim dalje bolj na široko ... Vmes cimbale, pozavne, fagot, harmonika — kakšna krasota! — čelo in boben — šment, saj sem rekel! — Na krovu plešejo v prozorne tenčice ogr-njene nimfe, tam nekje v dalji plava vi-linska pesem, ki se vedno bolj približuje — in zopet udari vmes z največjim fortissi-me nevidni orkester, dokler melodija z zaključkom kranjskih orglic — Bog jih dal — polagoma ne zamre. — In nimfe počasi odplavajo, odkoder so prišle, priklanjajoč se pred zastavnim ka-pelnikom z obvezano glavo, ki sem v njem — kje, vraga, sva se že videla? — po dolgem ugibanju spoznal — razboljem Nan-detov kazalec ... Še ni dobro vstalo iz nokre postelje žarko dalmatinsko sonce, že sem bil od vseh treh sospavalcev sočutno nahruljen, češ da vso noč nisem dal pokoja in da sem neznansko smrčal. — Oj divno mestece Bol in tvoje vile, ki so mi prizadele tolikšno bol! — Gospodarstvo Pogajanja z Italijo še ta mesec Za bližnja trgovinska pogajanja z Italijo zaradi sklenitve trgovinskega provizorija vlada v naših gospodarskih krogih, zlasti med izvozniki lesa prav veliko zanimanje, kar je razumljivo saj je trenotno ves trgovinski promet med obema državama ustavljen, čeprav so bile že pred enim mesecem ukinjene sankcije- Po vesteh iz Beograda se bodo pogajanja z Italijo pričela še pred koncem tega meseca, najbrž v Rimu. Pomočnik ministra zunanjih del g. Mi-livoj Pilja se je te dni nujno vrnil v Beograd in je takoj pričel konference e strokovnjaki o predlogih, ki nam jih je stavila Italija s svojo noto od 29. julija. Te konference ee bodo nadaljevale do začetka prihodnjega tedna, nakar bodo dobili predlogi naše države konkretnejšo obliko. Priprave za trgovinska pogajanja z Italijo bo naŠ3 zunanje ministrstvo čim bolj pospešilo, tako da bo mogoče čim prej pričeti pogajanja za členitev predlaganega provizorija, in sicer še pred pogajanji z Anglijo, ki je, kakor znano, stavila naši vladi v posebni noti predlog za revizijo trgovinske potrodbe, ki se naj prilagodi nedavno uvedenemu sistemu naše uvozne kontrole- Čeprav je jasno, da bomo morali v bodoče v prometu z Italijo relativno več uvažati italijanskega blaga kaikor doslei, vendar na merodajnih mestih dvomijo, da bo mogoče trgovinsko razmerje urediti na oni bazi, ki jo predlaga Italija, ker nimamo dovolj mož- nosti za uvoz italijanskega Naga v trenutku ko Italija ni voljna odnosno nima možnosti nam dobavljati bombažnega prediva, ki je prej tvoril 60 odstotkov vsega uvoza italijanskega blaga v našo državo. Italija sicer predlaga, da bi v večjem obsegu uvažali avtomobile, riž, južno sadje, žveplo, vol-• eiif .1 »nnbažne tkanine, umetno svilo in elektrotehnične predmete, toda potreba po uvozu teh predmetov pri nas ni tako velika. Po italijanskih predlogih naj ti se ze-dinili na mesečni izvoz našega blaga v višini 60 milijonov Din, pri čemer naj bi znašal uvoz italijanskega blaga mesečno 90 milijonov Din, tako aa bi z večjim izvozom ~voie?a blaga Italija odplačala po 30 milijonov Din mesečno na račun starega blaga, ue pa lako velik uvoz italajanskega blaga ne bi bil mogoč, tedaj bi se mesečna kvota izvoza znižala na 30 miliionov, mesečna kvota uvoza italijanskega blaga pa na 60 milijonov, tako da bi razlika za plačilo starega dolga ostala 30 milijonov. Kakor se zdi tudi ta druga alternativa ne bo izvedljiva. Za nas bi bil najpovolj-neje, da bi zaenkrat sklenili sporazum na bazi popolne kompenzacije izvoza z uvozom, dočim na; bi se vprašanje starih dolgov rešilo pozneje, potem, ko bi dobro in temeljito proučili možnosti kaj vse lahko kupimo v Italiji na račun teh starih italijanskih obveznosti, zlasti v okviru državnih naročil. Umetna ali naravna svila Nameravana uvedba uvozne tekse na umetno svilo Iz Beograda poročajo, da se pripravlja uredba za zaščito proizvodnje naravne svile, ki naj bi v kratkem izšla. V načrtu te uredbe je predvidena uvedba posebne takse v višini 4—5 Din na kg umetne svile, ki se uvaža v našo državo, dohodek pa bi služil za plačevanje višjih cen za kokone in surovo svilo domače proizvodnje. Državna tvornica za svilo v Novem Sadu celo zahteva, da bi se s 'posebno uredbo prisilile domače tkalnice umetne svile, da odkupijo določene količine prediva iz naravne svile. Taka zaščita produkcije naravne svile se nam ne zdi primerna. Naravna svila ne bo mogla nikdar nadomestiti umetne svile, ki gre svojo zmagoslavno pot po vsem svetu. Umetna svila ni nikak luksus več, temveč je surovina za tkanine, ki jih kupujejo spričo nizke cene tudi najsiromaš- ne svile prizadeti. Z uvedbo takse na umetno svilo se gotovo ne bo mogla bistveno povečati naša potrošnja naravne svile. Druge države, ki so proizvajale mnogo naravne svile, so drugače postopale. Tako so v Italiji in na Japonskem pričeli v velikem obsegu proizvajati umetno svilo, tako da zavzemata ti dve državi danes vodilno vlogo v svetovni produkciji umetne svile in jim ta produkcija sedaj mnogo več donaša, nego jim je prej donašala produkcija naravne svile. — Namesto da umetno vzdržujemo produkcijo naravne svile, bi bilo bolj umestno, da bi sami pričeli proizvajati doma umetno svMo, ki ima zasigurano bodočnost zlasti v državi, ki ima v obilici lesa, iz katerega se proizvaja umetna svila. Obenem bi pri-štedili mnogo na devizah, saj znaša naš uvoz umetne svile (brez tkanin iz umetno nejši sloji, ki bi bili s takso na uvoz umet- 1 svile) na leto 100 milijonov Din. Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 31. julija zaznamuje povečanje zlate in devizne podlage, in sicer za 9.1 na 1547.3 milijona Din. Predvsem so narasle devizne rezerve v podlagi za 9.0 na 16.2 milijona Din, devize izven podlage pa so ostale nespremenjene na višini 490.9 milijona Din. Menična posojila so se v prvi četrtini avgusta zmanjšala za 3 milijone, lombardna pa so se povečala za 1-1 milijona Din. Obtok bankovcev je proti običaju v prvi četrtini avgusta narasel za 12.0 na 4996.4 milijona Din in je bil pri tem za 467 milijonov večji nego lani in 792 milijonov večji nego pred dvema letoma, ko je bil obtok najnižji. Obveznosti na pokaz so se v prvi četrtini avgusta za malenkost dvignile, in sicer za 8.9 na 1493.1 milijona Din. Predvsem so narasli privatni žirovni računi za 8.6 na 640.6 milijona Din. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša 30.76% (prejšnji teden 30.68), kritje v samem zlatu pa 29.3% (29.4). Gospodarske vesti — Tobak smo prodali Poljskj jn Fran. ciji. Iz Dubrovnika poročajo, da bo prišeJ te dni iz Hercegovine transport 500.000 kg našega tobaka, ki je namenjen v Poljsko. Monopolska uprava pa je pravkar sklenila tudi kupčijo z nekimi francoskimi tvrdkami za 600.000 kg našega najboljšega tobaka. Tudi ta transport bodo prepeljali z našimi ladjami v Marseilie. = Trošarinska kontrola pri prodajalcih špirita. Finančni minister je izdal sklep, da morajo vsi prodajalci špirita (alkohola) z lekarniško drogerijskmi in parfumerij-skimi trgovinami vred, ki prodajajo čisti špirit ali lekarniško drogerijsko parfume-rijske tekočine z alkoholom voditi med drugim tudi knjigo o nabavi in prodaji špirita (alkohola), iz katere bo mogoče razvideti vsak nakup in vsako prodajo in s tem tudi izvor nabavljenega špirita. — Vsak nakup in vsako prodajo je treba opravičiti s potrdilom o plačani državni trošarini ali z računom, ki ga je potrdil kontrolni organ. = Ogromne terjatve Grčije v Nemčiji Medtem ko znašajo naše izvozniške terjatve v Nemčiji okrog 20 milijonov mark, so grške terjatve v Nemčiji dosegle že ogromno vsoto 38 milijonov mark. Nelikvidnost tako znatnega zneska je za- državo, ki po prebivalstvu ne doseže niti polovice Jugoslavije, gospodarski problem prve . vrste, ki ga še poostruje okolnost, da bo morala letos Grčija zaradi slabe letine uvoziti znatne količine žata, ker krije pridelek ie tri petine domače potrošnje. Vodilni grški gospodarski list »Ikonomologos Athi-non« poudarja-, da je treba sedanje gospodarske težkoče v prvi vrsti pripisati razvoju kliringa z Nemčijo. Nemški dolg znaša 38 milijonov mark ali 1570 milijonov drahma. Ta astronomski znesek je Grčija posodila Nemčiji brez obresti in brez garancije zaradi povračila v devizah. Zato pa uživa Grčija privilegij, da lahko kupuje nemiške proizvode za 30 odst„ dražje in Pci ozkem tiru o do Užica Rodovitni kraji, dobro ljudstvo in malo zgodovine Še ne celih deset let ima Beograd direktno zvezo z Bosno in Jadranom, zvezo, ki daje potniku v prestolnici možnost, da ne dela več ovinka čez Slavonijo in Brod, temveč sede na vlak, ki ga pripelje po ozkem tiru skozi Cačak in Užice naravnost v šeher-Sarajevo, od tam pa čez Mostar v Dubrovnik. Mene je mikala samo vožnja do Sarajeva. Izbral sem si za to eks-presno potovanje v vlak, ki odhaja iz prestolnice kmalu po deveti uri zjutraj in vozi v pospešenem tempu 40 km na uro, ravno dovolj hitro, pa tudi dovolj počasi, da skozi okno na hitro pregledaš Šumadijo, pozneje pa mimogrede posnameš izredne naravne lepote pokrajine od Užic proti srcu Bosne. Odrinili smo torej iz Beograda proti Ob-renovcu, odkoder je do nedavno vozila v Beograd samo ladja in smo srečavali med vožnjo najprej predmestne vile. Ob levi v pravcu vožnje se vleče dolga prašna cesta, ki se pretvori v deževnem vremenu pač v napol njivo, po kateri rine vozilo z muko naprej. Na desni ostaja Sava in njena ravan s čredami koz in ovac. Srečujemo kmetice v narodnih nošah, po travnikih posedajo ptice, zlasti veliki tropi štorkelj. To patriarhalno idilo kmalu pre- kineta dva stolpa za radio, nato pa še v bližini letališča polagoma pristajajoči aeroplan. Potem zopet kope sena, koruzna polja, vrtovi. In vodne ptice, ki jih je skoro vedno več. Precej dolgo je železniška proga ločnica med hribovitim terenom na levi in ravnino na desni. Klasje na polju je večinoma požeto in tudi omlateno, toda kozolca, glasnika slovenske zemlje, ne vidiš tukaj nikjer. Slama ostane po mlatvi kar na polju in jo šele pozneje spravijo domov. Minemo Ostružnico in Umko, kjer se začno rodovitni nasadi sliv. Kmečke hišice so preproste. Nekje na levi se je mednje vrinila vila, zgrajena po pravilih najmodernejše arhitekture. Opomin, da prodira civilizacija tudi v te kraje! Toda vila zaenkrat še sameva in priča, da so z llom ometane lese cenejši in prikladnejši stavbeni material za seljaka. Ko izgine ravnica na desni, imamo že Kolubaro na levi in jo režemo od Obre-novca proti Lajkovcu. Pojavi se tudi prvi predorčič. v katerem avtomatično zasveti električna luč. Zdaj šele popolnoma razumem manipulacijo z baterijami pod vagoni na beograjski postaji. Tam so pod vsak voz porinili svežo zalogo. Na progi, po kateri da eelo oskrbuje Nemčijo z devizami, g tem da dobavlja Nemčiji tobak na kredit, Nemčija pa ta tobak proda naprej za devize. Kliring z Nemčijo je odprta rana. ki Grčiji izsrkava življenjski sok in jo spravlja v popolno gospoda reko odvisnost od Nemčije = Bankovci po 1000 Din iz leta 1920 se sprejemajo za plačilo davkov. Iz Beograda poročajo, da je oddelek za državno računovodstvo v finančnem ministrstvu izdal davčnim upravam navodilo, da sprejemajo bankovce po 1000 Din z datumom 30. novembra 1920 (brez rozete aiLi z naknadno natiskano rozeto) za odplačilo dolžnega dr_ žavnega davka. Predpisan je tudi podroben posbopeik pni sprejemanju takih bankovcev za plačilo davka. Kaikor znano je bankovcem po 1000 Din z daitumom od 30. novembra 1920. potekel rok za zamenjavo pri Narodni banki 4. maja t- 1. Po poteku tega roka pa se ie izkazalo, da je še precej teh bankovcev med ljudmi. Zaito je finančno ministrstvo izdalo davčnim upravami navodilo, da sprejemajo v na daljno zamenjavo tte bankovce. Pri tei naknadni zamenjavi pa so se pojavile ponovno težkoče- Ker mnogi ljudje niso pravilno po učerai o zakoniti pravici do nadaljnje zamenjave opozarjamo, da bankovci, kii jim je rok zia zamenjavo že potekel, ne izgube svoje vrednosti. Taki bankovci izgube le značaj zakonskega plačilnega sredstva in iih Narodna banka ne spirejema več. Zakon o Narod™ banki pa v § 25 izrecno določa. d'T imetniki iz prometa vzetiih bankovcev lahko te bankovce nadalje predlože v zamenjavo glavni državni blagajni, ki iih bo izplačala in uničila Narodna banka prizna namreč državi, takoi po poteku roka za zamenjavo, skupni znesek bankovcev, ki niso bnili predloženi v zamen javo, in se za Ita znesek zman jša državni dolg pri Narodni banki. Zato pa je od fe?a trenutka glavna državna b^-gajna dolžna sama zamenjati še preostaile bankovce. Na-rodna banka ie v svojem pozivu za zamenjavo tisočakov z datumom 30. mov- 1920, ki ?a ie objavila 'leta 1933 izrecno poudbirife, da lahko imetnikri bankovcev, vzetih liz prometa. itmdi še v preteku treh let flramefnjaio te bankovce t>mi jrlavni državni blagajni, ki jih bo izplačala in uniičiila. = Taksni zakon — najnovejša izdaji. Kompletni taksni zakon in zakon o 9odnih taksah, z dednimi in prenosnimi pristojbina, mi, z vsemi pravilniki ter ministrskimi normativnimi razpisi, z razsodbami državnega sveta in upravnega sodišča ter z ostalim obširnim komentarjem 6ta v tisku in to-sta predvidoma dotiskana ob koncu septembra t. 1. S to knjigo, ki jo je priredil pod naslovom Takse g. Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p., bo ustreženo vsem uradom, sodiščem, javnim in zasebnim krogom, v knjigi so upoštevane vse doslej izdane izpremembe in dopolnitve normativnega značaja. Obravnavana je vsa taksna in pristojbinska snov v obsegu, ki ga doslej ni dosegla nobena ne v slovenščini in ne v srbohrvaščini izdana knjiga. Da dobi knjiga trajno vrednost, bo avtor h knjigi Takse, kakor tudi k svoji že izdani knjigi »Neposredna davki« izdal po potrebi od časa do časa vse po izdaji teh dveh knjig izišle normativne izpremembe in dopolnitve k posameznim členom in tarifnim postavkam v obliki Dodatki k tak. sam oziroma Dodatki k neposrednim davkom, ki se bodo lahko vložili oziroma nalepili v knjigi na ustreznih straneh oziroma mestih. Te dodatke bodo prejeli naročniki knjige proti plačilu malenkostnih tiskovnih stroškov. Naročila sprejema do nadaljnjega avtor Sušeč Štefan, Ljubljana, = Delegiranje članov reklamacijaklh odborov. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal o delegiranju članov reklama-cijskih odborov od strani trgovinsko-indu-strijskih zbornic tole pojasnilo: Skupne kakor tudi samostojne zbornice, pri katerih obstojajo po pravilih organizirani samostojni odseki, lahko za vsak tak poseben odsek delegirajo v reklamacijske odbore po dva člana in dva namestnika kot redne člane ln njihove namestnike. = Malo manj nego polovica naše banovine je pokrita z gozdom in vendar še vedno ne poznamo vrednosti domačega lesa. Gozdovi nimajo skoraj nobene cene več. Zato moramo pričeti sami uporabljati les predvsem v stavbarstvu, a tudi za ceste in vodna dela. Kako negospodarsko in potratno smo do sedaj delali s svojim lesom, nam bo pokazala velika državna propagandna razstava »Za naš les« na velesej-mu od 1. do 13. septembra. Ta razstava bo prirejena za najširše plasti našega naroda, saj bo vsak obiskovalec našel na njej kakršnokoli pobudo, da uveljavi svojo spretnost, pridnost in podjetnost in si ustvari boljše čase. Razstavo pripravljajo sami strokovnjaki za vsako panogo posebej, a sodelujejo tudi državne ustanove in oblasti, univerza s svojimi laboratoriji, in-ženjerji in arhitekti, s svojimi projekti in gotovimi objekti, lesni producenti in indu-strijci z zbirkami raznovrstnega domačega lesa in polizdelkov, lesna obrt in industrija z najrazličnejšimi izdelki in tudi s kemičnimi preosnovami lesnega mate- riala. SMke, tabele, predvsem pa vzorci in modeli, bodo nazorno prikazali najboljše m najaktualnejše, kar je doseženega v lesni produkciji, obrti in industriji ▼ znanstvenem, tehničnem in gospodarskem pogledu., = Zv.šanje glavnioe. Trgovrriflki minister je odobril delniški družbi Predorvič a. d. iz BeogTada, kd se bavi z izvozom živine, jajc in perutnine ter ima lastno žago in opekarno, da zviša, svojo glavnico od 3 na 10 milijonov Din. ker namerava družba graditi tvomico za izdelovanje seruma proti živinskima kugam jn tvomico za predelavo mesa, in sicer v Zemunu. = Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo zaščiito naslednjim posojilnicam: Hranilnici in posojilnici v Cren-sovoih (odlog plačil za- 6 let, od 8. aprila t. 1. dalje, obrestna m-ena za stare vloge 2%), Hranilnici in posojilnici v Šmarjah pri Jelšah (odlog plačil za 6 let, od 24. julija t. 1. dalje, za obveznosti, nastaiie do 17. matja t. 1-; obrestna mera zsa rfare vloge 2°/o). Okrajni posojilnici v Litiji (odlog plačil za 6 let. od 19. maja t. 1- dalje, za obveznosti, nastale dn 19. maja t. 1.; obrestna mera 2.5%). — Hranilnici in posojilnici v Crrkovcah je kmetijski minister odobril spremembo odloka o zaščiti v toliko. da se mera za stare vloge zniža od 2-5 na 2%. — Trgovinski minister ie odobril zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov Okra;ni hranilnici v Rogatcu (odlog plačil zta 6 let: obresit" za stare vloge 2%. počenši od 14. septembra 1935). eč°/o,pno2eniajtxrdgov eniat enia ten.ia vj Borze 13. avgusta Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoraj brez sprememb. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi za malenkost popustili in so se trgovali po 8.53, angleški funti pa notirajo 238 — 238.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.4550, za angleške funte je bilo povpraševanje po 238, v grških bonih pa je bila ponudba po 29.50 in v španskih pezetah po 6.25. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.60, v Beogradu po 13.4890 in v Zagrebu po 13.4550, odnosno za 15. september po 13.45. Klirinške nakaznice v lirah so se v Zagrebu nudile po 3.16, v Beogradu pa po 3.20. Na zagrebškem efektnem tržišču notira Vojna škoda 364 — 365 brez prometa (v Beogradu promet po 364.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. I)PVI7» Ljubljana. Amsterdam 2966.73 — 2981.32, Berlin 1754.91 — 1768.78, Bruselj 735.61 — 740.67, Curih 1424.22 — 1431.29, London 218.95 — 221, New York 4333.22 — 4369.53, Pariz 287.71 — 289.15, Praga 180.47 — 181.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2025, London 15.4225, Newyork 306.875, Bruselj 51.7150, Milan 24.1750, Amsterdam 208.3250 Berlin 123.35, Dunaj 57, Stockholm 79.50, Oslo 77.50, Kobenhavn 68.85, Praga 12.68, Varšava 57.60, Budimpešta 61, Atene 2.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364 — 365, 4% agrarne 47 — 48.50, 5% boni za javna dela 90 den., 6% begluške 68 den., 6% dalm. agrarne 65 den., 7% invest 83 den., 7% stabiliz. 82.75 — 84, 7% Drž. hip. banka 86 — 86.50, 7% Blair 73 — 73.50, 8% Blair 82.75 — 84; delnice: PAB 231 — 234, Trboveljska 130 — 135, šečerana Osijek 135 bL, Isis 15 den. Beograd. Vojna škoda 364 — 364.75 (364.50), 4% agrarne 48.25 — 48.75 (48.25), 6% begluške 68.75 — 69, 7% invest. 84 — 84.75, 7% Blair 73.25 — 73.75, (73.75), 8% Blair 82.50 den., PAB 233 bL (233.25). Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 13. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za sept 111.375, za dec 111, za maj 110.375; koruza: za sept 107.50, za dec. 94.75, za maj 91.50. + VVinnipeg, 13. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za okt 101.75, za dec. 100.75, za maj 102.50. -f Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca mirna. — Pšenica (cene Prizada«): potiska. Slep, 79 kg, 2% 127.50 — 128.50; gornjebaška in gornjebanetska, 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska, 79 kg, 2% 120-50; sremska in slavonska, 78 kg 3% 114-50. Rž: baška nova 105 — 107.50. Ječmen: baški in sremski novi. 64 kg 90 — 92.50. Oves: baški, sremskii, Slavonski 80 — 85. Koruza: baška in banatska 94 — 95. Moka: baška, sremska, slavonska in bainatska »0g« in »Ogg« 200 — 210; »2« 180 — 190; »5« 160 — 170; »6« 140 — 150; »7« 120 — 130; »8« 92.50 — 97.50. Otrobi: baški 71 — 73; banaltski 69 — 71; aremskri 70 — 72. Fižol: baški mi sremska beli 147-50 — 152.50. poveča delovanj) organizma In ubla-2uje bolečine BoI|šl krvni obtok dosežeta z ASPIRIN tabletami, tem neškodljivim sredstvom proti pre« hlajenju, revmatizmu In zobobolu. vsaka tableta ima vtisnjen Bayer-Jev križ/ ASPIRIN V. t. »Jugefa« k. d.. ZagTeb. Ogla« ie reg. pod S. Br. 12.314 od 25. VL 19H. -f- Budimpeštanska terminska borza (IS. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: za sept 12.16 do 12.20, za maj 11.13—11.14. BOMBA2 + Llverpool, 12. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.38 (prejšnji teden 6.32), za dec. 6.30 (6.24). 4- New York, 12. avgusta. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za avg. 11.90 (11.72), za dec. 12.01 (11.80). Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Petek, 14. avgusta Ljubljana 12: Pestra glasba na ploščah. — 1245: Poročila, vreme. — 13; Cas, spored. obvestila. — 14; Vreme, borza. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40; Gobe kot rastlinsko ali gozdno meso (ga-Marinka Rataieva). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nae. ura; Anton Gmajner: Ideje nacionalne revolucije med Slovenci (ob priliki druge obletnice smrti generala Maistra). — 19-50: Zvoki s našega juga (plošče). _ 20.10: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pojdite z nami na Šmarno goro. Pester spored, rokopis: Vinko Bitenc, vodstvo-. proL Niko Kuret. _ 22: Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.15; Prenos iz Berlina; poročilo o poteku olimpijskih tekmovanj (g. Ciril šoukal). — 22.30; Angleške plošče- Sobota, 15. avgusta Ljubljana 9; Zvonovi pojo- — 9.10: Čas, poročila, spored. _ 9.20; Marijine pesmi (plošče). — 9.45: Verski govor (p. Valeri-jan Učak). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Radio orkester. — 13: Čas, vreme, spored, obvestila__13-20; Plošče po željah. — 17: Kmet predavanje: Nalezljive in najbolj pogoste bolezni pri perutnini (dr. Leo Kocjan). — 17-20: Radio orkester. _ 18.30; Otroška ura; Striček Matiček govori in poje. — 19; Čas, vreme, poročila. spored, obvestila. — 19-30; Nac. ura. _ 19.50: Courteline: Neizprosni stražnik. Izvajajo oLana Nar. gled. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine, dirigent A. Neffat. — 22: čas, poročila, spored. — 22.20; Plesna glasba (radijski orkester). Beograd 17.20; Češke pesmi. — 18.20: plašče. _ 20.30: Kaikor Ljubljana. — 22; Olimpijska reportaža. — 22.15; Lahka glasba in ples. _ Zagreb 17.15; Koncert orkestra. _ 20; Orkestralen in pevski koncert. 21-30: Tamburaški zbor. — 22: Olimpijska reportaža. _ 22.30: Plesna muzika. — Praga 19.35: Svatbene pesmi. — 20.36; Prenos iz Salzburga. — 21.06: Orkestralna glasba- — 22.15; Lahka in plesna muzika, — Varšava 19; Orkestralen in pevski koncert _ 21: Violinske skladbe. _ 22.35; Mazur- ke. _ 23; Plesni komadi na ploščah. — Dunaj 11.30; Simfoničen koncert — 13.15: Poročila z olimpiade. — 13-30: Komorni orkester. _ 15.40: Beethovnov trio za klavir, violino in čelo v e-molu. — 16.35; Plošče. — 1650: Olimpijska reportaža. — 17-40= Plošče. — 20-05; Operetni večer. — 22.20: Olimpijska poročila iz Berlina. — 23; Koncert na dveh klavirjih. — 23.50: Ciganska kapela. _Nemčija 19; Odmevi z olimpiade. — 20: Poročila. — 20.10; Weberjeva opera >Oberon«. _ 22.45: Lahka glasba. — l: Nočni koncert italijanske glasbe. se bomo vozili, čaka vlak mnogo lukenj. Šumadija, t. j. pogozdena zemlja šele polagoma odkriva svoj značaj. Čim bolj se oddaljujemo od prestolnice, tem več je drevja. Tu se menda ne izplača več vrtnarstvo, predaleč je za dovažanje povrtnine na trg. Zato nas pozdravijo najpoprej h ras tiči, bolj okleščeni nego košati Potem skupine dreves, končno gozdiči in naposled gozdovi. Mestoma dobiš vtis, kakor da se voziš po Dolenjski, tako slikovito so položena polja po gričih. Vse je lepo obdelano in dobro rodi. A najlepše stavbe vzdolž proge, so »kafane«. Menda zato, ker ta obrt nese. V teh krajih sta doma poljedelstvo in živinoreja, v Obrenovcu diši tudi po industriji. Imajo velik parni mlin in žago »Suvobor«. Drugače je tukaj domovina zrnja. Velikanski »koši«, kakor imenujejo v Srbiji shrambe za žito in koruzo, stojijo ppvsod. Lesna industrija prospeva, tudi opeko izdelujejo. Vse to izvažajo v Beo-grad. Peljemo se dalje. Pozdravljajo nas priče čebelarstva, nekakšne vrste pokončni panji. Pred hišami se pasejo tropi puranov, številni kakor krdela vrabcev, če jim vržeš prgišče hrane. Piv-piv, piv-piv! In spet koruzna polja, nepregledne njive z vihrajo-čimi zastavicami in gosposkimi pušeljci. Tamkaj na desni si je postavil kočo z ležiščem čuvar sladkih dinj. Kaj, tudi trta? Res je, okoli Malega Boraka imajo nekaj vinogradov. V Lajkovcu se odcepi del proge v dolžini 47 km za Arangjelovae, od tam ni več daleč y TopoAo in na Oplenac na ksaljev ! grob. Toda mi ostanemo v vlaku, ki nas potegne zdaj proti Cačku. Sadja kakor toče! Videti je lepo in zdravo, na postajah plačaš za poln Škrnicelj samo bori dinar. Vzameš, ješ in v mislih blagoslavljaš deželo s takšno rodovitnostjo in cenenostjo. Železnica se začenja rahlo, a vztrajno vzpenjati. Skozi okno imamo razgled na Rudnik. Tod okrog je mnogo lesa za gorivo, na postajah čakajo gore cepanic. Tudi granit za tlakovanje Beograda se lomi v bližnjih kamnolomih. Miinemo Gornji Milanovac, kjer zavije železnica na desno proti Cačku. Prikaže se Zapadna Morava. Evo nas v bližini zgodovinskega ozemlja, kajti med Ljubidem in Moravo so se pred dobrimi 120 leti bile lju-te borbe za srbsko svobodo. Knez Maloš, ki je hotel zavarovati deželo pred turškimi vpadi, je tedaj odpotoval na severozapad, da bi pridobil narod za odpor proti Turkom. Ti so vpadali iz Bosne in Šabca. Ko se je vnil, so ga Turki napadli, a jih je odbil. Srbi so jih pognali nazaj čez Moravo. Kmalu nato je prišlo do bitke pri Cač-ku. Turkom je poveljeval Imšir paša, ki je napadel srbske straže ter jih prisilil k umiku. Vstaši so šele na koncu porazili močnejše Turke. Neki mož iz njihovih vrst je ustrelil Imšir pašo iz puške. Ko je nato padel še Kara Mustafa, so postali Turki tako zbegani, da so ostavili Cačak in jo s plenom ubrali proti Bosni Miloš je pritisnil za njimi in jih primoral da so vrnili plen in sužnje. Ta zmaga številčno slabejših Srbov je silno opogumila narod in pospešila akcijo za osvoboditev Srbije. Današnja čačanska mladina gotovo lo misli na tiste trde čase, ko se tako brezskrbno poigrava v hladečih valovih , Mora ve. Ko zagrmi vlak čez železni most nam mahajo v pozdrav zastopniki obeh spolov. Poletje, vročina, voda, svoboda... Šele v splošni narodni svobodi je dano človeku uživati tudi osebno prostost Cačak ima zelo rodovitno zaledje. Njegov trg slovi daleč naokrog. Domačin mi je pripovedoval, da so pridelki obilni in zelo poceni. Kmetje pridelajo krompir, katerega gomolji tehtajo često do poldrug kg. zeljnate glave zrasejo do tri kg teže. V tem času dobiš v Cačku za 1 Din 40 do 50 pa- Erik — — ravno desetkrat več nego v jubljani. Po 8 minutnem postanku nadaljujemo vožnjo čez Prijevor in Ovčarsko banjo. Od Čačka dalje smo dobili za sopotnika popa s popadijo. Napolnila sta v čačku kovčeg in košaro ter oznojena prisopihala v vlak. Pop si otira pot s čela in rok in ko ga neki potnik vpraša, če je bilo težko ter ga pobara, čemu ne odloži halje, ki dela vročino mu pop šaljivo odvrne, da pač mora trpeti, ker je žrtev poklica... Prihajamo v izrazito planinski svet Železnica se vije dobesedno kakor kača, izmika se hribom, da sodiš, zdajzdaj nas bo pokrila tema. Toda predora ni, čas zanj še ni prišel, še se je našel prost prehod skozi dolinico. Skoro ob progi gre gladka, lepa kamenita cesta, tik nje uzreš zdaj pa zdaj studenec žive vode izpod planin. To bi se odžejal, ko bi mogel planiti iz voza in potem steči za njim! Toda šele za Užiči leži Užice In tako moraš potrpežljivo čakaš, da se ustavi vlak na ožiški postaji, r~ 49ISO« St K7. ter 6 PeteE. H. VITI. T935". Berlinska vlada je imenovala za svojega poslanika v Londonu Hitlerjevega zaupnika Joachima v. Ribbentropa. Novi poslanik je star šele 44 let in je posredoval znani sestanek med Hitlerjem in Papenom v januarju 1933. v hiši kelmorajnskega tvorničarja sekta in bankirja Schroderja, ki je obenem Ribbentropov tast Angleški pilot in španski uporniki Skrivnosten pristanek angleškega letalca v Marianskih Lažnih — Senzacionalen pobeg Praga, 12. avgusta Češkoslovaško časopisje je polno podrobnosti o skrivnostnem pristanku znanega angleškega pilota Catharda Jonnesa na leta. lieču v Marianskih Lažnih in o njegovem Se bolj skrivnostnem begu. Zadeva je zbudila veliko pozornost zaradi nekaterih značilnih okolnosti, v katerih se je izvršil najprej pristanek, nato pa beg letalca, ki je priletel iz Rima in je na svojem letalu pripeljal v Marianske Lažne dva Španca iz uporniških vrst, in sicer ing. Uratia-Usaolo in žurnalista de Tena Nedaleč od Marianskih Lažni se je mudil do zadnjih dni bivši španski kralj Alfonz XIII. Prebival je v gradu Kynžvart kot gost kneza Alfonza Metternicha, pravnuka zloglasnega avstrijskega državnika Klemen-ta Metternicha. Po vsem tem ni prav nič čudnega, če se je tudi skrivnostni pristanek angleškega pilota, ki je na svojem letalu pripeljal v neposredno bližino bivšega španskega vladarja dva španska upornika, takoj spočetka, ko preiskava še ni mogla ugotoviti pravih zvez med vsemi temi okol-nostmi, spravljal v zvezo s špansko, revolucijo in neprikritim zanimanjem Alfonza Kobilice za gnoj Skoraj neverjetna se nam vidi vest, ki je prispela iz Johannesburga. Od tam namreč poročajo, da pričakujejo v Južni Afriki nenavadno bogate letine — po zaslugi kobilic. Lansko leto so te živali v ogromnih rojih obiskale to deželo in letino uničile. Farmarji so morali nastopiti proti njim z metalci ognja in strupenimi plini, da so se končno rešili te nadloge. Popolnoma uničena polja so letos spet obdelali in izkazalo se je, da so kobilični roji, ki so gnili od lanskega leta na poljih, dali izvrstno gnojilo Letina bo letos tolikšna, da se bo poravnala škoda, ki so jo te živali napravile lansko leto. Mussolini v Istri Mussolini se je pripeljal te dni na krovu letala, ki ga je sa.m krmarit, v istrski premogovni revir pri Labinju. Dve uri je ostal v premogovniku in je poset.il tudi delavsko naselbino Liburijo. ki so jo osnovali šele pred kratkim. Španija se cepi Juan Casanovas, predsednik katalonske vlade rt železniški prelaz Strašna avtomobilska nesreča pri Brežah V sredo ob večernih urah se je zgodila nedaleč od Michldorfa pri Brežah strašna nesreča. Trgovec Christian Krainetter se je vozil z neko svojo sorodnico v avtu proti Brezam. Cesta gre v tistem kraju vzporedno z železniško progo, je pa nekoliko nižja, tako da Krametter ni videl, da drevi v isti smeri proti Brezam tudi brzovlak proti Dunaju Nekaj časa sta vozili tekmovali drugo z drugim, pri Michldorfu pa je odpri železniški prelaz, zaščiten samo z lučjo in zvoncem. Na tem prelazu je prišlo nenadoma do strašnega trčenja med brzovlakom in avto Zapustili Pariz in se naselili v zapuščenem mestecu V južni Franciji ni samo irnogo zapuščenih kmetij in posestev, temveč naleti? na cela zapuščena naselja. Vzroki za to čudno dejstvo so preprosti: ljudi privlačuje velemesto, poleg tega je obdelovanje zemljo premalo rentabilno. Prav tako znano je dejstvo, da je življenje mladih umetnnikov čedalje težje. In tako se je dvanajst pariških umetnikov, slikarjev, kiparjev, graverjev in pisateljev, ki so si bili osnovali svoj posebni klub, odločilo. da bodo zapustili prestolnico in se naselili v enem izmed zapuščenih južnofran-•eoskih mestec, kjer bodo stanovali zastonj in jim preživljanje tudi drugače ne bo rpe-težko. Svojega umetniškega dela pa pri tem ne nameravajo ostaviti. organizirali si bodo le? kupno delo tako, da ostane vsakomur dovolj časa za. njegovo osebno delo. Mesto, kamor se nameravajo preseliti, se imenuje Travigmon in leži v departmentu Vaucluse. Mladi umetniki so si priskrbeli celo opremo za majhno tiskarno, s katero se nameravajo deloma preživljati. Angleški hmelj lz Kenta. kjer pridelajo največ angleškega hmelja poročajo da bo letošnja letina zelo slaba. Poletje je ves čas zelo neugodno in mrzlo, te dni je znašala temperatura n. pr. komaj 13 stopinj Celzija. Anglikanske cerkvene oblasti nameravajo zato prirejati posebne molitve za spremembo vremena in obilo sonca. Ali ste že naročeni na ponedeljsko „Jutro" Za turiste nedosegljiv vršac mobilom. Lokomotiva je udarila v avto s tolikšno silo, da ga je preklala na dvoje in ga vrgla polovico na to, polovico na drugo stran proge. Krainetter in njegova spremljevalka sta bila očitno pri priči mrtva- Grozen je bil pogled na sprednji del avtomobila. kjer je bilo stisnjeno trgovčevo truplo, ki je držalo še s krčevito napeto roko za volan. Truplo Krametterjeve eorodnice so našli v drugem delu voza onkraj proge. Na kraj kaUitštrofe eo takoj prihiteli orožniki in reševalci, ki pa so mogli ugotoviti samo še to, da sta oba nesrečneža mrtva. XIII. za njen razvoj. Saj se tu na splošno domneva, da se je naselil bivši vladar Španije, ki sicer stalno prebiva na Slovaškem, v tem zapadnem češkoslovaškem kotu samo zato, da boljše sliši radio-oddaje o španski revoluciji, ker je tu prenos z evropskega zapada nemoten. Sedaj so znane nekatere zanimive podrobnosti v tej čudni letalski aferi, ki vzbuja čedalje večjo pozornost. Pilot Cathard je znan angleški letalec. Med drugim je izvedel neprekinjeni polet iz Londona v Mel-bourne v Avstraliji Pred dnevi je z navedenima španskima potnikoma iznenada pristal na letališču v Marianskih Lažnih, kjer so ga češkoslovaške oblasti zadržale, ker ni imel letalskih dokumentov v redu in pa zaradi protislovij glede lastnine letala. Najprej je zatrjeval, da letalo ni njegova last, ■temveč last Američana Hazlipa, nato pa da je njegovo in da ga je ing. Usaolo najel samo za let v Marianske Lažni. Letalo so češkoslovaške oblasiti zaplenile, ker je bilo ameriškega izvora, pilotiral pa ga je angleški pilot, kar je po letalskem pravu USA nedopustno. Oba potnika pa sta ostala na svobodi, ker so bili njuni osebni dokumenti v redu. Najprej so se sledovi o njih nadaljnjem bivanju v ČSR zameglili, sedaj pa se doznava. da so ju pridržali na gradu Kynžvart, kjer ju bodo zaslišali. Prav tako ee je smel prosto gibati tudi letalec Cathard, ki je svoje osebne dokumente imel v redu. V Marianskih Lažnih so ga videvali ljudje večkrat v družbi nekega visokega funkcionarja. V ponedeljek popoldne se je Cathard nenadoma pojavil na letališču in sporočil upra- vi, da mu je uspelo izposlovati pri čsL zun. ministrstvu svoboden odhod t letalom, o čemer bo ministrstvo telefonsko obvestilo upravo letališča v kratkem. Zaprosfl je, naj bi mu dovolili pred odhodom poskusni let, da ugotovi, ali eo stroji v redu. Za jamstvo je vzel e seboj tri funkcionarje letališča. Po dveh obratih nad Marianskimi Lažnimi je letak) zares pristalo, a komaj so se funcionarji izkrcali, že je pilot spet pognal stroi in odletel. ne da bi se več vrnil, v smeri proti Monakovemu- Za seboj je pustil neporavnan račun 1500 Kč za bencin in olje, ki so mu ga napolnili na letališču. Toda na begu ni imel sreče. Češkoslovaške oblasti so takoj po njegovem begu naprosile nemške, avstrijske in tudi italijanske oblasti naj bi Cathardovo letalo zadržale. Vendar je Cathard srečno preletel Monakovo in se je že obrnil v smeri proti Italiji. Zaradi neugodnega vremena pa ie bil prisiljen pristati v Inomostu v Avsrtriji, kjer so tamkajšnje oblasti njegovo letalo spet zadržale, ker ni bilo opremljeno s predpisanimi dokumenti, pilota samega pa izpustile. Cathard se je iz Inomosta z vlakom takoj odpeljal v Cannes na francoski obali, kjer se je vsa njegova skrivnostna letalska ek6ped'rija prav za prav pričela, ker je od tu odpeljal oba španska upornika na njih lastno željo na Češkoslovaško, potem ko jih je biil že preje prenesel na svojem letalu iz Španije. V londonskem »Daily Expres.su« priznava zdaj sam da je bil zamotan v mreže španskih upornikov, ki so ga hoteli izrabiti kot priznanega letalca za svojega kurirja. Njegove čete stoje po zadnjih vesteh nft južnih pobočjih Gnadarrame, samo 25 km pred Madridom. V Italiji zato že molijo za srečen izid španske državljanske vojne Konec havajskega jezika V Aziji je angleščina spodrinila celo vrsto jezikov, ki so jih prej govorila domača ljudstva. Takšno umiranje domačih jezikov pa opazujejo tudi na otočjih Tihega oceana. Na Havaju so nedavno tega prešteli vse domačine, ki še govore svoj stari jezik, »ka-joi«. Našteli so jih samo še 220. Incognito Edvarda VIII. Prigode iz življenja bivšega Waleškega princa Veselje do ineognita je sedanji angleški kralj Edvard VIII. podedoval, kakor V6e kaže, po svojem dedu Edvardu VII. Ta je večkrat z zadoščenjem pripovedoval, kako je 1. 1902. v tednu svojega kronanja, stopal po prenapolnjenih londonskih ulicah, 6i ogledoval razsvetljavo, ki so jo priredili njemu na čast in ga ljudje niso niti enkrat spoznali. Ta eksperiment je v ostalem za svojega vladanja še večkrat ponovil. 0 doživljajih, ki jih je imel sedanji kralj kot prestolonaslednik incognito, pripovedujejo celo vrsto zgodb Princ je posebno rad obiskoval množestvene prireditve, kjer je b ila vsa pozornost navzočih posvečena predvajanjem. Taiko je obiskoval malo preoblečen in s klobukom čez čelo nogometne tekme, izbiral 6i je pri tem najrajši cenejša mesta. Noben njegovih sosedov ni slutil, da sedi poleg bodočega kralja. Na isti način je v družbi kakšnega prijatelja posečai tudi popoldanske kinematografske predstave in malokdai se je primerilo, da ga je kdo spoznal. Nekoč se je zgodilo, da si je kupi! z dvema prijateljema tri boljše sedeže in mu je blagajničarka dejala z na6inehom: »Danes imamo čudovite posnetke VValeške-ga princa na Škotskem«. Dama se je silno začudila, ko je kupec »stavil vstopnice in zbežal. Stvar je takšna, da je visoki gospod zelo skromen, včasih naravnost boječ, pa ne gleda ničesar z večjim odporom, nego samega sebe na filmskem platnu. Incognito kupuje zelo rad tudi vsakovrstne stvari. »Prvič je zabavnejše«, je dejal nekoč, »drugič dobiš dejansko večjo izbero, tretjič se z ljudmi lahko pametneje p)ga-jaš.« Nekoč je kupil v majhni prodajalni v Kensingtonu ovratnico. Prodajalec, spreten mladenič kakšnih 18 let, mu je pokazal neki krasen vzorec in je menil, da nosi nekaj podobnega tudi Waleški princ. >Od kod pa to veste?« ga je vprašal princ. >Nu, jaz ga nisem še nikoli videl,« je odvrnil prodajalec, »toda šef govori tako, kakor da bi bii njegov najljubši prijatelj. Od njega imam to modrost, kj jo moram ponavljati vsakemu kupcu«. Seveda ga na potovanjih po tujih deželah še težje poznajo nego v domači deželi. Tako je nekoč prebil večer v nelkem plesnem klubu in ga ni nihče spoznal, čeprav je vse govorilo o njegovem obisku v mestu. Nihče bi pač ne mogel slutiti, da obvlada tako dobro nemški j'ezik. Tudi francoščino govori kakor rojen Francoz. Tako mu je bilo pogostoma mogoče, da je srebal v kaikšni pariški bulvarni kavarni svojo črno kavo, ne da bi množica, ki se je valila mimo, ZA SMEH IN KRATEK CAS Neki mož je dejal v navzočnosti svoje mlade žene; »Mislim, da je v našem mestu samo en zakonski mož, ki ne nosi rogov « _ >In kateri bi bil ta?« je vprašala njegova žena radovedno. slutila, kdo je. Nekoč, ko je stopil skozi stranska vrata iz angleškega poslaništva v Parizu, ga je ustavil mlad časnikar, ki ga je smatral za člana poslaništva, in ga prosil, naj bi mu dal kakšne podatke o princu Waleškem. *Ne vem niti najmanjše stvari o njem-« se je odrezal princ v dovršeni francoščini. Uraetm hontsoai V kemično-fizikalnem zavodu državnega vseučilišča v Pennsiyvaniji so izdelali enega izmed ženskih spolnih hormonov, >:theelin«, na umeten način. Ta umetni hormon je odkril pomožni profesor za organsko kemijo na tem zavodu R. Marker v družbi svojega asistenta Thomasa Oakwooda. Pridelala sta ga iz ergosterola. Učenjaka sta obenem tudi popolnoma pojasnila kemične zveze med moškimi in ženskimi spolnimi Kupu? domače blago! Moskva postane veliko sisse Prekop, ki bo meril v daljavo 128 km ter bo vezal Moskvo in Volgo Kakor smo pred kratkem že poročali se dela z velikim prekopom, ki bo vezal reki Moskvo in Volgo, bližajo koncu. Prekop obsega okrog 450 velikih naprav, med njimi 11 zatvornic, pet mogočnih črpalnih naprav, sedem zemeljskih pregrad in tri že-lezobetonske jeze. 200 izmed naprav je že popolnoma dovršenih. Pri gradnji so prekopali približno 125 milijonov kubičnih metrov zemlje in uporabili okrog 2.5 mili- jona kubičnih metrov betona in železobe-tona. Ta čas delajo ob bregovih prekopa ,ki bo meril v dolžino 128 km, jih zasajajo z zelenjem in arhitektonsko opremljajo. Gradijo tudi poslopja, ki bodo rabila obratovanju te nove vodne poti. — V velikem umetnem jezeru pri Moskvi gradijo dve veliki luki za blagovni promet in osebni promet, pa tudi pristaniška poslopja za potnike. Strašna letalska nesreča na Agleškem Pri Wellingtonu blizu Croydona se je zrušil na zemljo poštni aeroplan zračne London — Pariz. Oba pilota, kapitana Orr in Farguson ter radiotelegrafista BatOm in Dear so zaradi eksplozije zgoreli. Nesreča se je primerila ob 2. uri zjutraj. Na stttd vidimo ostanke raitiitega letala med hišami. Nesreča se je, kakor smo poročali, zgodila zaradi tega, ker je letalo oplazilo dimnik nsl streM neke hiše Prijetna jetnišnica Higijena, udobnost in druge dobrote moderne civilizacije v brazilski kaznilnici Jetnišnica v Sao Paulu stoji na griču in jo obdajajo od vseh strani vrtovi. Njeni hodniki so širši in bolje razsvetljeni nego v večini hotelov. Vsak jetnik ima celico zaee in ta celica je velika kakor normalna spalnica. Skozi okna prihaja vanjo vonj oranžnih dreves. Tla se bleščijo kakor kovina in so h tistega plemenitega brazilskega lesa, ki ga v Londonu in New Yorku uporabljajo za parketiranje plesnih dvoran. V vsaki celici je tekoča voda. Knjižnica v zavodu obsega nad 7000 del. Med pazniki in jetniki vlada najboljše razmerje. Neki časnikar, ki je obiskal to razkošno ječo. pripoveduje, da je bil neki paznik naravnost zadet, ko ga je obiskova- Na severni konici Eigerja pri Grindevvaldu (Oberland v Švici), se je ponesrečilo šest turistov. Zato so oblasti s posebnim odlokom prepovedale vzpon na to točko, in sicer z dekretom, ki je stopil v veljavo 4. t. m. Kje največ telefonirajo? Po neki ameriški statistiki so Kanadci tisto ljudstvo, ki med vsemi največ telefonira. Statistika pravi, da je prišlo lansko leto na vsakega kanadskega prebivalca 213.4 telefonskega pogovora, v Zedinjenih državah na vsakega prebivalca 192.6 pogovora, na Danskem pa 167.2 pogovora. Danska v Evropi vodi. Po Danski pride švedska s 144.6 pogovora. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! lec vprašaL ali je med prebivalci ječe mnogo tatov. »Kaj pa mislite!« je menil mož. »Brazilci so pošteni ljudje. Skoraj vsi ti možje« — pokazal je na jetnike, ki so ae na dvorišču po vojaško vežbali — »so morilci.« VBi jetniki se uče kakšnega rokodelstva. V zavodu imajo mizarske, tapetniške, knji-goveške. čevljarske in risarske delavnice. Ka/zenjeraci nikakor niso odrezani od sveta. Vsak drug teden lahko sprejemajo svoje sorodnike m prijatelje. Polovico tega. kar zasluži jetnik pri svojem delu v kaznilnici, lahko izda za cigarete, parfemirano milo in podobne malenkosti, druiro polovico mu hranijo in izroče tisti dan. ko kaznilnico zapusti. Hrana je okusna in bogata: juha. meso. riž, fižol. kava. kruh in druge stvari so takšne kakovosti kakršne ne poznajo pri nas niti v boljših hišah. Kuhinje so nad vse snažne in obložene z belimi ploščami, bolnišnica. lekarna, laboratorij so isto tako moderni Zobni tehnik v kaznilnici, ki je sa.m kaznjenec, je bil v prostosti v svojem poklicu nad vse uspešen, napravil je le napako. da je pri nekih volitvah v neki debati svojega sobesednika v razburjenju ustrelil. Najvišja kazen znaša 30 let, toda tretjino vsake kazni običajno spregledajo. ANEKDOTA Kafco slabo poznajo tu<£ bistroumni ljudje sami sebe, je najbolje razvidno iz tega, kar je povedal »tiger« Clemenceau popolnoma resno na smrtni postelji: »Moj oče je bil tiran,« je dejal, »moja mati je bila angel. Jaz sem se vrgel po materi«. VSAK DAN ENA »Zakaj pa držiš glavo tako postrani?« »Veš/ 4 imam na tilniku izpuščaj in zdravnik mi je naročil, naj dobro pazim nanj«. (»Vart Hem«) Kulturni pregled Kultura iz Ankare V času, ko se zdi. da so vsa obzorja za-padnega človeštva zagrnjena s temnimi oblaki in ko je tako težko najti znak iskrene vere v življenjsko moč in napredek ssapadne civilizacije, je le-ta postala na tleh Male Azije najsplošnejši, kar oboževani vzor. Vse globoko segajoče preosno-ve v današnja Turčiji gredo za tem, da vcepijo turškemu narodu vero v moč in vrednost zaipadnega pojmovanja sveta in siapadnih metod. Nekoč v Evropi priznano krilatico »ex oriente lux« (z vzhoda luč) so ti Orientalai spremenili v geslo »ex oc-eidente lux« (z zapada luč). Oim bolj zapadmd svet obupuje nad seboj, dušeč se v svoji zbeganosti in neurejenosti in preplašen od svoje stoglave krize, tembolj si sodobni Turki vbijajo v glavo vodilna načela zapadnih vzornikov. Dandanes je Turčija svetlo zatočišče evropskih idej iz 18. in 19. stoletja: vere v človeka in človeštvo, v postopni napredek, v razumno ureditev sveta. Kje je spričo Kemalovega reformizma orientalska kultur, na usmerjenost, Turčija se drzno in smotrno racionalizira in skuša za vsako ceno dohiteti tehnično razdobje zapada- Težko je z našega zrelišča dogledatii resnične sadove preosnov, ki jih s krepko roko izvaja Peter Veliki tega azijskega naroda, Kemail, oče Turkov. Bodočnost bo pokazala , koliko trajnih in plodnih spo-sodobnosti ima prerojeni tuTŠki narod za civilizacijo, ki mu jo vcepljajo od zgoraj navzdol in ki mu za njo nedostaja tistih porodnih in zgodovinskih osnov, kakor so jih imeli evropski narodi. Toda poskus je inenavadno zanimiv in v naši dobi izreden. Narod, ki je cela stoletja strahova! dobršen kos Evrope, se pred našimi očmi spreminja v vernega posnemovalca njenega 19. stoletja- Pri tem pa gre še dalje. V Tur-Pipi je dandanes strogo in dosledno izvedena lajiška vzgoja mladine; čeprav religija ni tako silno utesnjena kakor v veliki sosedni državi, kjer službeni krogi pospešujemo brezbožnost. jii je vendar določeno kaj skromno mesto. Vodilna plast naroda vidi v njii približno to, kar je videl mnnsieur Voltaire sredi 18- stoletja krščanstvu V Turčijii nastaja tista značilna s>inteligenca,« čiji značaj in pomen j« ev-sropska kritika do dobrega raztrgala; toda za razlilko od evropskega izobražensrtva kflže turško nenavadno samozavest in neomajno prepričan je o svojem poslanstvu. Slutimo, da je njegovo početje na sedanji stopnji večidel golo posnemaštvo, epigon-stvio, popu! ari zacijsko delo brez večjih globin in pledovitnih razorov- Vemo, da je vse sedanje delo v jedru prosvetljeni etatizem, diktatura vladajoče plasti, ki pa je pritegnili svoje najboljše sile iz nižjih ljudskih sCojev. Zavedamo se paradoksnosti turškega kulta razuma. Toda v družbenem razvoju ie ta srtormia nujna. Kdo ve. al5, ne bo križanje turškega plemena in evropskih idej nekoč r»brod'iln sadu. ki bo preseneča1!? Vse sedsnje sodbe rmogli, da je Tuirčiia za Rusijo prva med državami po prirodnem naraščanju prebivalstva; če bo število na- raščalo v sedlanjem ritmu, bo Štela v nekaj letih dvajset milijonov duš, *ki jiih vežejo isti jezik ter ista socialna in kulturna zavest.« i Revija »La Turquiie KamSJiste je glasnik očitnega nespornega napredka na tleh Male Azije, najboljša vodnica po sedanji Tur. čiji, njenih krajih in znamenitostih, prepričevalen izraz vzgorna po evropeizacjji Male Azije — smotru vseh kemaliističnih preosnov. Umetniško zainteresirana čiitatelj najde v nji zanimive reprodukcije del sodobnih turških slikarjev, kiparjev in arhitektov, pa francoske prevode iz turške proze; ljubitelja starin in narodnega orna-menta utegnejo zanimaitd krasni vzorci ljudske umetnosti i.t-d. Toda vse te podrobnosti so za nas postranskega pomena. To, kar je vredno za-nimamja in obravnavanja, je dejstvo sfcio: da lahko v maloazijskii Ankari izhaja (tisk diržavne tiskarne v Carigradu) revija na tej višini! Dejstvo, ki pričuje, da se ta kos sveta v bližini zamračene in utrujene Evrope raiduje svojega vstajenja v novo, evropsko civilizacijo in morda, kakor sleherna mladost .pretirava v svojem navdušenju za njo; da čuti barvitosti in opojnost življenjia, kii so ga vzbudile na njegovih tleh evropske ideje. Skratka: da se začenja Evropa podaljševati v Malo Azijo — a ne samo z železnicami, tovarnami in avtomobilskimi cestami, marveč tudn s svojim življenjskim stilom, s svojimi idejami in metodami, ki se z ankarslce perspektive vidijo evropske, ne pa nemške, francoske i.t.d. Knasni zvezki ankarske revije so viden znak kulturne dobe v svetu, ki ga ie do-sflej Evropa poznala — kakšna značilna sprememba! — po angorskdh mačkah in kozah. — o- To in ono iz literature Beograjsko društvo »C vije ta Zuzorič je razpisalo originalen dramaitski natečaj: piscu, ki mu bo priznana prva nagrada, bo društvo izdalo na lasitne stroške nagrajeno dramo ▼ knjBgi In ®o ▼*> naidado (1000 izvodov) poddoniio kot nagrado. »Javnost« dobro opozarja, da bd so utegnil marši kak avtor ustrašiti take nagrade, kajiti pisatelji ®o po navadi slabi trgovci. Primerneje bi bilo, če bi društvo teh tisoč izvodov samo razpecalo in avtor bi mu bil z veseljem odstopil če treba polovico izkupička, samo da bi dobil denar v gotovini. ^ I »Les NouveHes Litftčrairea« priobčujejo pismo, s katerim je urednik neke velike kitajske revije zavrnil mlademu pisatelju rokopis povesti, ki mu ni ugajala. Naši zavrnjeni pisatelji bi si nedvomno želeli vsaj majhen del take vljudnosti. BiLi smo očarani. — piše urednik, — ko smo čitali Vaš rokopis. Prisegamo pri kosteh naših prednikov, da nismo nikdar čitali nič tako vzvišenega. Taki literarni biseri se s težavo najdejo samo enkrat v tisoč letih. Če bi bili objavili Vašo povest v naši reviji, se ne bi drznili postaviti nič drugega zraven nje in potlej bi bili morali vse nadaljnje prispevke primerjati z vašo povestjo, ki je ne bo nikdar doseglo delo drugih sodelavcev. Iz teh razlogov se drznemo vrniti Vaš rokopis«. V istem pariškem listu poroča VI. Pozner o tem, kako ameriški pisatelji premagujejo krizo. Zaradi redukcij v redakcijah, opustitve revij in omejitve v založništvih je 360 ameriških pisateljev prezposelnih. Pomagajo sd kaj različno. Tako so si ustanovili v New Yorku založbo, ki bo izdala vodnik po New Yorku in naito vodnike po raznih straneh Amerike. To podjetje zaposljuie sedaj 250 oseb. Začasno nameščeni pisatelji opravljajo reportažno delo. Ker vodnik ne sme imeti več kakor 300.000 besed, prihajajo kajkrat iz reportaže na 10 straneh v poštev samo 3 vršite, toda tako izbrani in sestavljeni podatki utegnejo biti _ zelo zanimivi. Mnogi drugi pisatelji zbiraio in obdelujejo zgodovinsko gradivo v arhivih in podobno. Med začasnimi nameščenci tega biroja so možje kakor na pr. Frank Shay, ki ie v Provincetownu vodil dramsko glecMišče, znano zaradi premier O* Neillovih dram, dalje MaxvHl Bodenheim. nnsec trinajstih romanov in Foersit A. Lord. ki je bil lastnik in glavni urednik šestih listov« ŠPORT 15. AVGUSTA 1936 OB 10.80. MK ILIRIJA VI. mednarodne motociklistične dirke na Ljubelj. Motdklub Ilirija nam javlja, da so se prijave za dirico končale nad vse ugodno. Zlasti se opaža veliko zanimanje za našo ljubeljsko dirko v inozemstvu, kajiti prijavijo se je 24 inozemskih dirkačev in 29 iz dravske banovine. Na progi 90 trenirali že več tednov. Naši dirkači zelo ogrožajo inozemce, ika imajo doslej ljubeljski rekord v rokah. A Oobčinstvo, kakor tudi dirkači se opozarjajo, da se bo dirkalna proga zaprla točno ob 10- uri, nakar se bo javil priče-tek diiirke. Iz posebne prijaznosti bo Philips Radio prenašal potek dfiirlke na Ljubelju, tako da bo občinstvo o celotnem poteku dirke točno in sproti obveščeno. Istotako bo Radiio Ljubljana prenašal dirko. Veliko pozornost vzbujajo krasna in številna danila, ki so razpostavljena pni tvrdfe Josip Rojtfna na Aleksandrovi cesti. Ker je nad polovico posebnih nagrad, (ka niso bile razpisane, bodo dirkači dobili seznam s popisom teh nagrad pri športni komisiji. kii bo poslovala na dam dirke zjutraj točno ob 7. na startu. Občinstvo se dalje aporaairjto, da je vrh Ljubelja bife in istotabo bo pni g. baronu Bomu pri Sv. Ani na mzpolago mrzili bife. Takoj po dirki razdelitev nagrad v restavraciji »Ankete« pri Sv. And- Najugodnejše zveze za občinstvo z jutranjim tuiristovsikim vlakom do Tržiča, od koder bodo avtobusi po zelo ugodni ceni na razpolago. Vse informacije pni tajništvu Motokluba Ilirije Miklošičeva c. 15. telef. 20-66. Delavsko nogometno prvenstvo Ob priliki proslave 30-letnice obstoja kovinarske organizacije na Jesenicah se vrše na igrišču SK Kovinarja zaključne tekme za naslov prvaka delavskih nogometnih klubov Slovenije. Te tekme so važne zaradi tega, ker bo prvak sodeloval v nadaljnjem tekmovanju za naslov državnega prvaka delavskih nogometnih klubov. Za te tekme so se kvalificirali Grafika iz Ljubljane, Olimp iz Celja, jeseniški Kovinar in zmagovalec v trboveljskih revirjih Dask iz Trbovelj. Tekme se vrše ob vsaikem vremenu v soboto 15. t- m. ob 15. na igrišču SK Ko* vinarja na Jesenicah ter je vstopnina za šest te/kem. ki se vrše dvakrat po 15 rni-nuit, naravnost minimalna, le Din 6. Apeliramo na jeseniške domačine in tujce, ki bodo ta dan na Jesenicah, dia pose-tijo to delavsko prireditev. Turnir SK Reke Pod pokroviteljstvom minisftra za telesno vzgojo dr. Rogiča proslavi letos Reka 10-letnioo uspešnega delovanja. Proslavo prične v soboto z nogometnim turnir jem, nadaljuje se nato naslednje tri nedelje, ko bodo pokazali table-tenis iigirači in iahko-aitleti sadove večletnega udejstvo-vanja. Turnirja, kii bo na prazmk m v nedeljo, se udeleže vodilna drugorazredna moštva.. Poleg jubilanta bo privabil na igrišče ob Tyrševi cesti gotovo največ »drukarjev« Jadran, katerega moštvo je z novimi igralci mnogo pridobilo. V soboto je njegov nasprotnik Mars, znan po tehnično dovršeni igri, s katero bo pa le težko odpravil požrtvovalne Jadiramaše. Sledd par Svoboda : Reka V nedeljo se turnir nadaljuje. Najprej nastopita sobotna poraženca, nato pa zmagovalca za pokail jubilantovega predsednika g. Zailokarja. Tekme prično oba dneva ob 15-30. _ Službene objave LNP (29. seja u.o. dne 5. VUI. 1936.) Pozoveta se Mars in Slovan, da pnive-deta na zaslišanje v četrtek 13. t. m. reditelje in stranska sodnika s tekme Slo. van-Mars 10. maja t. L Dovolita se SK Spartl—Ježaoai (poskusni tekmi, ki ju naj izvede poslovni odbor. Disij se poziva, da pod pretnjo suspenza plača pr. ss Jenku znesek 56 Din za sojenje tekme Disk—Mars 19. marca t. 1. Rok 14 dni ob objava — Poziva se Hermes, da pod pretnjo suspenta v roku 14 dni plača znesek 200 Din Mladiki ker ni nastopil na njenem pokalnem turnirju 21. maja t. 1, Iz članstva JNS je po predlogu LNP črtana SK Istra—Ježica in jo je odslej smatrati po pravilnih JNS kot divji klub, s katerim je saveznim klutoom strogo prepovedano igTati. — Ponudba celovškega podsaveza za povratno tekmo v Ljub. Ijanl se bo razpravljala čim bodo znani razpoložljivi jesenski termini. Brod se poziva da se izjavi glede terjatve Savice v znesku 108 Din. — Hermes se poziva da se Izjavi glede terjatve Maribora v znesku 124 Din. Doipis Ptuja št 34 z dne 16. julija t. L se odstopa k.o. — Kovinar se na dopis z dne 18. julija glede odškodninskega zahtevka napram Sori poziva, da ta zahtevek točno precizira. Prošnji Daska in SK Trbovelj glede ukinitve kazni pr. ss Božiču se ne moreta vzeti v pretres, ker u.o. za to ni pristojen; pravtako se ne more razpravljati o prošnji o.o. v isti zadevi. Uvede se postopanje protd SK Hrasbni-iku, ker ni prijavil prijateljske tekime 26. julija t. 1. Prijava pav. 0.0. Trbovlje glede sojenja črtanih kandidatov se odstopi s.o. Ugotovi se da pripadata pr. ss. Božiču za sojenje dveh mednarodnih tekem 29. in 30. junija taiksi po 80 Din in se pozivata Amater in Trbovlje kot prireditelja, da plačata sodniku pod pretnjo suspenza v roku enega meseca, in sicer Amater razliko do 80 Din, Trbovlje pa celotno takso. Za izredno sHcupš&no JNS 9. avgusta t. 1. v Beogradu se določi kot podsavezni delegat g. Kralj kateremu se obenem poveri naloga, da ob tej priliki pri JNSu UTgira rešitev vseh še nerešenih zadev ti-čočih se LNPa ali njegovih klubev. Skliče se redna letna podsavezna skupščina na dan 30. avgusta t. L z dnevnim redom, ki je določen po pravilih. Z3četek in kraj skupščine bosta naknadno objavljena. Poslovna doba 1935/36. se določi tako, da ima blagajnik zaključiti knjige z 31. julijem ostali posli se zaiključjo z 20-avgustom Sejo odbora za poškodbeaii fond ima tajnik 31. sklicati najpozneje do 17. t. m. Naknadno se odobri nastop Zemljiča, Kirbiša in Barloviča na mednarodni tekmi Rapid—Maribor—Admira 15 juiija v Mariboru. — Naknadno se odobri sklep predsedstva, da sme nastopiti Sinček Ivan na tekmi 2. avgusta za Moste. — Naknadno se odobri Slamiču gostovanje v na skupščino JNS se bodo predložile pri. Prošnje Brastnika, Kovinarja in Da&*a moštvu Celja dne 2 .avgusta t. 1, hodnjl redm skupUini JNS, ker je dnerrf red izredne skupščina omejen samo na določitev tekmovanja za državno prvenstvo. Prijava ss Vefoleta proti dama ox>. Celje Svetku se temu po&je v izjavo. Iz predsedstva mesto seje p. o. 12. 8.1936 Odobrijo se prijateljske tekme dne 15. in 16. avgusta. Na Jesenicah finale delavskega prvenstva v katerem nastopajo Kovinar, Olimp, Grafika, Dask. Kovinar: prvo ali drugo plasirani na finalnem tekmovanju. — V Ljubljani turnir Reke: Jadran: Mars, Reka: Svoboda (Lj). — Moste: protivnik neznan. V Stražišču pri Kranju Savica:Brat6tvo s predtekmo Savica jun: Mladika. — V Celju Celje : Rapid s predtekmo obeh mladin. — Naknadno se odobri prijateljska tekma Bratstvo: Korotan (Kranj) 9. avgusta. Prvenstvena tekma Slovan:Oolimp se sporazumno preloži na dne 23. avgusta. Verifikacije igralcev: s pravico nastopa 22. avgusta: 7a Dravo: Žižek Bogomir, za Muro: Zelko Josip, Szeredy Koloman. Štefan Cvetko; za Rapid: černčec Simon, Josip Klampfer, St.ipa Fric; ta Jadran: Jenko Viktor; s pravico nastopa 12. 11. in 12. februarja 1937 za Hrastnik: Travnšek Ak bin, Pogačnik Ernest; s pravico nastopa z dnem objave samo za prijateljske tekme: za Celje: Slamič Herman. Vzame se na znanje preklic Spreitzerja Bojana za Hermes s tem. da ostane nadalje član Reke. K. o. se preda Strimpf Franc zaradi pre-u. o. Mura in njeni odborniki gg. Hirschl Koloman, Hover Ludvik, Peterka Raoul zaradi izgredov na igrišču pri tekmi Mura Aust-ria (Graz). K. 0. se preda Strimpf Franc zaradi prestopka na tekmi Mura:Austria (Graz). Ugotovi se, da je postal prvak juniorekih moštev LNP SK Mars in se naproša u. o^ da izvrši predajo pokala LNP, ki se je do- loča za nnagoralea jtmtoafag* tekmovanja. Službeno Iz 8. O. (Seja 13. evgusfca 1936). Delegdmajo se k tekmam 15- in 16. L m- Turnir na Jesenicah Čamerndk in Vrhov nrik (sporazum). Turnir Reke Jenko. Pe- čair, Mrdjen in Jesih, Teloma t Mostah Dorčec, Savica : Bratstvo Janša. Citata 6e sodniška kandidata Graoer Slavko in Jordan Dragotin. Opozarjajo se vsri sodniški kandidati, da morajo za sojenje tekem kaši rati polno takso t. j. Din 25 in isto nakazati v 4S urah LNP." Ljubljanski plavalni podsavez. Zairacfi nedovoljenega nastopa SK Jadrana izven področja LPP, je upravni odbor LPP prepovedal Jadranu do naslednjega vsak nastop na prvenstvenih, prijateljskih in propagandnih tekmah. Celjski nogomet. Jutmi ob 16J30 se bo pričela na ierišču pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska tekma med ISSK_ Mariborom in celjskimi Atletiki, ob 15. pa bo predteikmta. V nedel jo ob I7. se bo pričela na Glaznji prijateljska tekma med SK Raipidom iz Maribora in SK Celjem, ob 15« pa bo predtekma mladin obeh moštev. Celje bo imelo torej o praznikih zanimiv nogometni spored- Prva mednarodna motorna tekma ▼ Ptuju se bo vršila 6. septembra. Priprave za to športno prireditev, ki so v rokah SK Drava in Mot- kluba Pohorje Maribor so v polnem teku. Za tekmovanje je že danes veliko zanimanje. Teikmovalo se bo na progi 6 km. SK Slovan (Boks sekcija). Treningi se vrše odslej na grišču za Kodiinsko tovarno vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18-30. Za čas, ko je g- Heffler odstoten vocDi treninge Baloh. Interesenti vabljeni. SK Mars. Danes ob 20. člamsfci sestanek vseh igračev. Na sestanku se bo določila postava za tekme v soboto in nedeljo. SK Svoboda. Ob 19. članski sestanek t? Delavski zbornici- SK Zalog. V soboto sodelujemo na proslavi Diska. Skupen odhod s kod esi Sz Zaloga ob 12.15. Lorbek. Korošec in Vinko naj bodo v garderobi Didka točno ob 13. V ognju in burji uničena vas škoda na 19 pogoriščih iznaša 300.000 Din Metlika, 14. avgusta. Komisija, ki sd je danes ogledala pogorišče v Pilatovcih, je ugotovila naslednje podrobnosti: V torek okoli 9. dopoldanske ure je pričelo v majhni vasici Pilatovci v radatoviški občini goreti. Ogenj fee je najprej pojavil pri posestniku Petkoviču, a hip zatem še v nekaterih drugih hišah, ki so skoraj vse zgrajene zelo primitivno in večinoma krite s slamo. Ker je bilo jutro zelo vetrovno, so ogorki s posameznih streh, ki jih je raznašal močan veter, zanetili Še nekatera gospodarska poslopja, tako da je v kratkem razdobju gorelo 12 stanovanjskih in 7 gospodarskih zgradb. Hiše so bile večinoma zgrajene druga poleg druge, a so se vendar skoraj istočasno vnela tudi nekatera bolj oddaljena poslopja. Na brzojavni klic bližnje suhorske poŠte 80 metliški gasilci i motorno brkgalno takoj odhiteli na mesto nesreče ln se jim je deloma posrečilo ogenj vsaj lokalizirati, dočim je bilo na gašenje zaradi velikega pomanjkanja vode v tej vasi skoraj nemogoče misliti. Metliškim gasilcem' so prihiteli na pomoč t-udi gasilci z Lokvice, a pri reševanju so pomagali seveda tudi domači gasilci iz Radatovičev in nekateri Pilatov-čani. Kljub največjemu naporu požrtvovalnih gasilcev je ogenj, ki je vihamo vreme njegovo moč čedalje bolj stopnjevalo, uničil 19 zgradb in tako povzročil okoli 300.000 Din škode. Prizadeti pogorelci so bili zavarovani pri zavarovalnicah Rosija Fonsier, Zedinjeni, Vzajemni in Slaviji in bo škoda po večini krita. Najprej pa bo preiskava morala ugotoviti vzrok te, v analih Bele Krajine izredno velike požarne katastrofe. Da bi ugotovil dejanski stan, se je metliški sreski načelnik g. Matija Kaki, ki te dni odhaja na svoje novo službeno mesto v Skofji Loki, ker bo metliški Brez jutri likvidiran, še včeraj napotil v Pilatovce, vendar pa je bilo zaradi velikega obsega katastrofe skoraj nemogoče ugotoviti prave vzroke in začeti s preiskavo. Izjave domačinov so si precej nasprotujoče, kar pa je razumljivo, ker se je v več poslopjih ogenj skoraj hkratu pojavil. Prebivalstvo je zaradi velike nesreče zelo zbegano. Poleg domačij so jim namreč pogoreli vsi gospodarski pridelki ki so j?h te dni pospravili pod streho in ki so bili v primeri s prejšnjimi v sušnih letih precej zadovoljivi. 0 uspehu preiskave bomo poročali. Bodoče matere morajo skrbeti da se izognejo vsaki leni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne FRANZ-J OSEFOVE grenčice. FRANZ-J OSEFOVA voda se lahko pije m deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. 0?t. reg. S. br. 15485/36 vo, naj pred fantom skrbno skriva vžigalice, ker je deček izredno nagnjen k požigom in zlasti rad zažiga slamo. Pretekli torek pa je fant spet našel na polici vžigalice in strast mu ni dala miru. Dejal je še otrokom, da bo zažgal slamo in res je pri Jeri Planinškovi kmalu nato začelo goreti. Fanta so našli v koruzmici, kamor je zbežal po požigu. Mlad požigalec Ptuj, 13. avgusta. V torek okrog 16. ure je nenadno nastal požar na gospodarskem poslopju Jere Pla-ninškove pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Požar se je naglo preselil tudi na sosednja poslopja posestnika Jožefa Dre-venška. Zgoreli so hlevi, skednji, kolarni-ce in mnogo poljskih pridelkov, med drugim 25.000 kg sena. Škoda znaša najmanj 50.000 Din. Domači gasilci so bili kmalu na mestu in se jim je posrečilo požar omejiti ter ga polagoma tudi zadušiti. Orožniki, ki so prihiteli k požaru, so kmalu ugotovili, da je požar povzročil 7-letni Albin Ogrizek, rejenec pri posestnici Antoniji Domanjko-vi. Kmetica Skrbinškova je izpovedala, da je fant že 9. t m pri njej zažgal slamo. Skrbinškova jo nato opozorila Domanjko- Štirje pogorelci Ptuj, 13. avgusta. Dravsiko po*Je je ozemlje večnih požarov, ld po večini nastanejo v okoliščinah, da pravega vzroka m mogoče dognati. Oblastva si stalno prizadevajo priti tem zagonetnim požarom do dna, a posreči se jim pozasniti le posamezne primere. V noči na torek J« bil na Dravskem polju spet večji požar. Okrog polnoči je i« nepojasnjenega vzroka začelo goreti gospodarsko poslopje posest niče Marije Ja-vornikove v Spodnjih Jablanah. Poslopje, ki je bilo delno krito s slamo, Je zgorela do tal. Spričo velikiih plamenov so sa drug za drugim vnela ša sosedna gospo, darstka poslopja posestnikov Vnuka Štefana, Berardča Jerneja in Javontikove Neže. Tudi vse te zgradbe, ki so b£le delno storite s slamo, so bile uničene in z njimi mnogo žita, krme in slame. Zgorelo je tudi mnogo orodja in ena svinja. Skoda znaša okrog 150-000 Din in bo menda v glavnem poravnana z zavarovalnino. Na taraj požara ao prfhifceil gasElcS ia Cirkovc in Sikol katerim se Je po več. urnem napornem gašenju posrečilo požar omejiti in s tem odstraniti nevarnost, kf je grozda vsej vasi. Smrt starega narodnjaka Ptuj 13. avgusta. V Varejl pri Sv. Vidu je preminil ogledni posestnik g. Financ Habjanič, neomajen narodnjak še izza starih hui namero. Ker je bilo treba drugo jutro zgodaj odriniti, sem vso noč bedel in ugibal, kaj naj storim. Nazadne sem skleiil. da .ji napišem pismo. Spisal sem ga in ji vse povedal, proseč jo, naj mi postane žena. Pismo sem dal vašemu sužnju Samu ter mu zabičil, da gre za življenje in smrt in da nai nikar ne izgubi pisma in ga nikar ne pozabi izročiti Betki, Na pismo nisem dobil odgovora. To je moja zgodba, polkovnik Zane.« »Čudno, zelo čudno.c je odvrnil Zane. »Ne ver-,amem, da bi bila dobila vaše pismo v roke. Ni se vedla kakor gospodična, ki bi ii bila dana pravica, da vam reče ,da' ali ,ne\ In kar se tiče Sama. se mi zdi vsa stvar dokaj sumljiva. Sam vas nikoli ni maral. Ze od kraja vas nd mogel trpeti in nikoli »i zamudil prilike, da vas očrni.« ^Ubijem ga, prekletega zamorca, če pisma ni oddal,« je vzkliknil Clarke in razbm.en poskočil s stola. »Na to nisem ni tri pomislil. Bog nebeški! Kaj si je v tem primeru mislila o meni? Morala je misliti, da sem brez besede pobegnil. C? bi vedela, da resnično ljubim, se ne bi mogla tolikanj srditi name.« »še marsikaj bo treba poiiasniti. A z vašo n^zla-go sem zadovoljen,« ie rekel polkovnik Zane. »Zdaj pojdem k Samu, da vidim, kaj se je zgodilo s pismom. Veseli me, da se je izkazala upravičenost dobrega mnenja, ki sem ga imel o vas. To je za vas '•uda reč, prijatelj, in vem, da ste mnogo pretrpeli. A morda se nama le še posreči, da razvozlava zadevo. Svetoval bi vam — nu. saj je vse ©ik>. Vse-kako sem na vaši strani. Uspeh svojega razgovora s Samom vam sporočim...« »Mislil sem si. da je fant poštenjak,« je sam pri sebi zamrmral polkovnik Zane. ko je prekoračil ze-kno ploščad in krenil po griču h kočam. Starega črnca je našel na pragu svo.iih vrat. »Sam, kaj si storil s pismom, ki ti ga je dal lani oktobra meseca Mr. Clarke, z naročilom, da ga od-daij Betki?« »Jaz nič ne vedeti o pismu, gospod,« je Sam odvrnil. »Nu, Sam, nikar ne laži! Clarke mi je pravkar po vedal, da ti je dali pismo. Kaj se1 j»e zgodilo?« juuuunnncoo V vojvodovem Tomy je stanovanju je spretno bilo veliko po- igral svetovanje vlo- svojo milske družbe o vlogo in nadaljnjih na- prisluško klepih. Med raz- val posve- govorom zločin- tovanjem cev se je Tomy med prebudil iz ne- vojvodo ir zavesti in pričel njegovimi prisluškovati. pajdaši. □□coionnnoD »Potrpita malo! Vajina strahopet-nost in nestrpnost bosta samo pokvarili naš dobičkanosni posel. Spraviti moramo v denar tudi vrednostne papirje, ki smo jih pobrali v banki.« patrulja m _55. »Dobil sem zaupnika v neki banki. Gotovo poznata »suhega šimna«. V banki je pomočnik blagajnika in desna roka ravnatelja, ki prepušča Šimnu vodstvo banke, šimen bo spravil najbolje naše vrednostne papirje v denar. Ko opravimo še t' posel, bomo izginili./ JI c man v sliHuh Copyright i-Pantheon« & »Jutro« CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objave oglasa Din 17*—^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« F|l«l 1 odgovor, priložite UM V Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po Poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. naročila in vprašanja, tičoča se malih t Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra*, Ljubljana« Važno za naročnike malih oglasov V nedeljo 16. t. m. »Jutro« ne bo izšlo, marveč bo sobotna številka »Jutra« izšla kot nedeljska številka »Jutra«. Oglase za to številko »Jutra« sprejemamo do danes opoldne. n Jutro" a. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prifafelp m To je bil namreč lastnik letala. »Tako, •vi ste tisti tat!« je zaklical gospodu Habbertonu. »Lepa reč! Komaj sem bil stopil s stroja, da bi poiskal kako zelenico in dobil nekaj pitne vode, že ni bilo o njem ne duha ne sluha več! Ves dan sem moral bloditi po puščavi in nemara da bi blodil še zdaj, če me ne bi bil po naključju srečal gospod šejk!« Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Negotinsko vino po Din 7 je prispelo. — Restavracija Gorenjski kolodvor. 1849&-1B Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Korespondentko ki obvlada poleg domačih jezikov nemšjino in francoščino ali angleščino sprejme industrijsko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki glede plače naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna ko-respondentinjac. 18368-1 Službe išče Vsaka beseda 00 par; davek 3 Din, za dajanje naslova S Din, najmanjši znesek IS Din. Mlada gospa perfektna v nemščini in slovenščini, želi priti k otrokom. Gre tudi izven Slovenije. Naslov v v6©h poslovalnicah Jutra. 18SV7-2 Pisarniško moč i trgovsko šolo, lahko začetnica do-bra računari-ca q perfektnim znanjem nemške in slovenske korespondence sprejmem 1. oktobra na deželo. Prednost imajo revnih staršev ln z dežele. Vsa oskrba v hiši plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kontoristinja ,lfSc. 18306-1 Več strojnih ključavničarjev sprejmemo za popravilo in montažo strojev. V poštev pridejo samo izvežbani, ki imajo že več let prakse. Ponudbe s curriculirm vitae na ogl. odd. Jirtra pod »Strojni ključavničar«. .16277-1 Pridno dekle vešče vseh gospodinjskih del in meščanske kuhe, išče zaposlitev med pol 10. in Hii. uto kot postrežnica. Za plačilo zadosten obed in malenkostna denarna nagrada. — Poizve se pri Dr. Eberl, Breg 20/ni, med 9. in 10. uro. 18434-2 Šivilja perfeiktno izurjena z dobrim okusom. izdeluje točno vse damske toalete, »e priporoča damam za na j dom. Sv. Petna nasip 40/1. 18450-2 BH5E1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NejmanjSi znesek 17 Din. Kolesa ponfkljana in pokromana, prodajamo po neverjetno nizkih cenah zaradi končane »ezije. NOVA TRGOVINA Tyrieva 36. 18333-.K1 Kolesa večja partija prvovrstnih koles in izbira rabljenih, poceni naprodaj edino le pri PROMET (nasproti kri-ževni&ke cerkve). 1^50-11 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tečaj za ponk nemščine in francoščine, za odrasle in otroke ponovno otvorjen. Pod-logar, Gajeva lOTIII, od 2—4. 18140-4 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stensko ogledalo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ogledalo«. 18436-7 Železninarja izvežbanega skladiščnika — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17864-1 Modistinjo dobro moč, spretno prodajalko. takoj sprejmem. — Ponudbe: Gajeva ul. 6/1., levo, od 1.—3. ure. 1S4OT 1 Mlinarskega pomočnika samskega, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Valjčni mlin Radeče pri Zidanem mostu. 184rM-il Strojepiska izurjena, dobi nekaj dni delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 184&4-il Postrežnico iščem. Javiti se: Celovška 28/HI, levo. 18445-1 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slive in hruške za žganjekuho, vagonske količine, poceni in točno' dobavlja Soper Franjo Hrastnik. Zahtevajte ponudbe. 17S31-33 Kislo zelje novo, letošnje, kakor tudi glavice za sarmo, zopet na zalogi. Najnižje cene, točna postrežba. I. Oražem, Moste, Ljubljena. 1844H-33 Živali s Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nemški kratkodlak leto in pol star, dresdran naprodaj. Pismeno poštno-ležeSe T. R.. Ljutomer. 18100-27 Angleški seterji dve dobro d resi rani psici in več mladičev, tabornih staršev, prodam. Poizve se pri dT. F. Luckmannu Ljubljana. Gradišče 4. 18152-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planin šek a|. bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. štev. M/L 17356-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne. Zadružne gospodarske banke. Zadružne zveze in Prve hrvatske štedionice, kupimo takoj. Ponudbe na -iruž-nico Jutra Maribor pod »Promptno«. 17987-16 Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii zneeek 17 Din. Trgovsko hišo trmadetropne doto, najmodernejše urejeno, r središču Ljubljane, ugodno prodam. 6 trgovskih lokalov. Vsa stavba je najsolidoejše zidana, z vsem sodobnim komfortom, kakor etažne kurjave, plin eto. Ponudbe pod »Rentabilno« na ogl. odd. Jutra. 37946-30 Vilo z lepim vrtom prodam. Poizvedbe t trgovini 7,u rman, Ob Ljubljanici 31, Moste. 18SJ9 30 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. V centru mesta oddam takoj oziroma 1. novermbra trisobno stanovanje. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 16105-31 3- in 4-sobno stanovanje s pritiklinami, komfortno, oddam septembra oziroma novembra. Streliška ul. 34. 1841031 Iz življenja na deželi ZALOG. Kakor lansko leto se je tudi letaš raz prižnico oznanila škofova prepoved piesa ob žegnamju. Dasi bo žegriamje prt nas, v Sp. in Zg. KaiSlju šele 6. septembra, se je oznanila ta prepoved mesec dni poprej. Pri podružnicah se dovodi že_ gnanje le s pogojem, da izjavila pred krajevnim župnikom ali njegovim namestnikom ključarja dotične podružnice, da se na dan žeignatnja v vasi iin v soseski ne pripravlja ples. Aiko župnnk te izjave ne dobi, se žegnanje pri podružnici ne sme vršili. Župniki se morajo te določbe 6itro-go držati. Lani je imel naš ključar kaj neprijeten posel. Hodliil je od gostiilndčanja do gostilničarja, katerih je v svetoandrej-ski podružnici devet, in jim predložni v podpis formulirano izjavo. A gilej ga spa-ka, gostilničarji, pobarvani taiko afa' drugače, so vsi podnis odklonili Maša se je kljub teinu darovala- Res je ni daroval domači kaplan, temveč splošno spoštovani sivolasi starček g. župniik. Letos pismene izjave ne bo, osrtame pa ustna, ki io bo treba dati cerkvenemu ključarju. Od devetih gostilničarjev naii bo torej odvisno, ail'i se bo darovada maša pri Sv. Andreju-Točka 3. škofijskega lista pravj: Ako pri-rede ples tuji ijiudje, domačini pa se ga v 3-sobno stanovanje s kopalnico in dragimi pri-tiklinami, oddam takoj T sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18160-31 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din 7,a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovino kratke, pletene in modne robe v najstrožjem zagrebškem središču, dobro-idočo. prodamo nujno zaradi smrtnega slučaja i vso zalogo robe in inventarjem povprek za 45.000 dinarjev. Nizka najemnina. Sigurna eksistenca mlademu trgovcu. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, niča 144. 18370-10 Trgovino v Kranju s špecerijskim blagom — ugodno oddam zaradi prezaposlenosti. Prevzeti je nekaj dolga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18*17-19 Dijaike sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., Ljubljana, Pov-šetova 4a. 18296-28 V Celju sprejmem dva dijaka nižje-šolca na hrano in stanovanje. Strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Naslov v vseh posl. Jutra. 18487-32 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Sobe opremljene poseben vhod, »olnčne, zračne, i 9 ali 2 posteljama, eventuelno vso oskrbo, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. 9iška. Cer-n-. tov« 3L 18438-33 Separlraao sobo krasno, e souporabo kopalnice v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10482-33 Opremljeno sobo lepo zračno, oddam takoj v bližini Zvezde. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18*51-38 Sobe išče Beseda 1 Dfcn, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobico s posebnim vhodom, išče gospod, večinoma odsoten. Ponudbe pod »Potnik« na ogl. odd. Jutra. 18478-330 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Burschi, Dve osebi. Dobra točka, Dober plačnik, Fini ljudje, Gorenjska stran. Izven dežele, Kismet, Konfekcija, Konservatoristka, Kupim. Lesni strokovnjak, Ljubljana IV. Ljubim deco. Mizarstvo plačam takoj, Naravni, Nagrada, Obrt, Profesor, Poštna uradnica, Pinček. Potrebni kapital 12.000 Din, Pina, Rabim. Rentabilno, siove-nija. Solidna September ali oktober. Skromni zahtevki 600, Šport Beograd. Stalno. Tekstilna, Takoj kupim. Testenine, Takojšen prevzem. Upokojenka II, Vestna uradnica. Zmerna cena. Zavarovalnica, 32 90.000. Vsaka beseda 2 Din; iavek 3 Din, u šifro ali lajanje naslova 6 Din, najmanjši znesek 30 Din. V podruž. Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma: Afrilna, Diskrecija, Dobra moč, Letovišč*, Vesten, Zmožna kavcije. 38400-34 Razno Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje i.aslova 5 Din. Najmanjši sneeek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA bnret, kaša 1 i s t e r 1.1, d. ▼ odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV. PETRA a 14. večjem Steviiu ne udeleže, se sme žegnanje v naslednjem ledu. To točko sa nepoučena razlagamo talko, kakotr bi ob-stajailri dve virsM vernikov. Ka_ vesnosti je izostala poljska godba, bivša 25 letna čianrica poljske »Prosvete«. Ne vemo, aH .je izostal a iz lastnega nagiba ali pa je obveljaj v »Domoljubu« izražen vzklile: »Odklanjajmo tako polovičarsko katoliško društvo, ki uvaja plese iin s tem zavaja mladino.« RIBNICA. Sokolski zvočni fcmo predvaja danes ob 20.30, jutri v sototo ob 15.L5 in 20-30 ter v nedeljo ob 15.15 in 30.30 film »Rože z juga«. Kot dodatek domač kulturni film Jadranske straže in nov Paratmountov zvočni tedniik. ŽIRI. Obmejna eokolska postojanka v 2i_ reh ima na praznik 15. avgusta svoj letni javni nastop. Vsi Sokoli in prijatelji pohitite ta dan v lepe Žiri, za kar vam gotovo ne bo žal, saj Zirovci vsestransko poskrbe, da pride vsak na evoj račun. Nastop bo nepreklicno ob vsakem vremenu. Na svidenje■ Obrato- vodja za premogovnih x večletno prakso se išče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. Stavbni materija! izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement se kupi najceneje pri »MATERIAL" LJUBLJANA, Tj rševa 36, tel. 27-16 Urejuje Davorin Ravtjen, — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnflar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Oakarnarja Prane Jezeršek. — Za (senatni del ie odgovoren Aktfi Novak. — Val ? Ljubljani