i
35. Številka.
I Llibllul, t tonk, IS. februarja 1916
XLIX. leto.
.Slovenski Narod* velja v Ljubljani
v.:: un; dostavljen:
celo leto naprej • • • • K 24*—
pol leta      „      •  .  .  . • 12*—
četrt leta    „     • .  . • . 6*—
ia mam   m    • • • • « 2*~
v upravništvu pie.ciiian: celo leto naprej  » a  • .  K 22-— pol leta      m      • •  •  •   . 11*— četrt leta    m     • •  . .   . 5*50 na mesec   .     . « #v#  m 1*90
Oopisl naj se frankirajc. Rokopisi se ne vrnčajo. Bili)dS*§ma s £cailova allca £L 5 (v pritličju levo* telslos št. 34«
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelja ia prednike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po V2 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri vecib insercijah po dogovoru. Upiavmštvu naj se pošiljajo naroč Ine, reklamacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari.
———. Posamezna številka vei'd 10 viaar|ev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna i lake ras-' telefon ai. 83.
.Slovenski Narod" velja po ?cS!I:
za Avstro-Ogrsko: ■ za Nemčijo:
celo Telo skupaj naprej    ■ K 25*—
pol leta      w       m    m ■ m m 13*—
četrt leta    „       » . 650
na mesec   m      -   • • • 230
celo leto naprej
K 3> —
za Ameriko in vse druge dežele •
celo leto naprej
Vprašanjem £lede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka-Up:* i. vri it vo (spodaj, dvorišče levo), EsaHeva ulica ii. 5, ieleicn £LC5*
PRODIRANJI: V ALBANIJO.
Dunaj, 14. februarja. (Kar. ur.) Uradno se razsiaša;
jugovzhodno bojišče.
C. in kr. če le, ki operirajo v A!-barji. so s predafmJ četami dospele do dolnjega Arzena. Sovražnik se je msakml na |nfnl breg. Namestnik načelnika generalnega štaba vi Hofcr, tmt
• *
*
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
BeroBa, 14. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Velik; slavni stan dne 14. fe-brcarja.
Balkansko bojišče. Polo/aj !c neizpremenjen. Vrbovan armacmo vmistva.
o *
BOLGARSKE  ČETE V ELBASANU.
Sofija. 13. februarja. (Kor. urad.) Glavni stan poroča:
Bolgarske čete so zasedle včeraj E I b a s a n. Prebivalstvo jih je toplo pozdravljalo. Mesto je v zastavah.
Bofgffri so zasedli tudi Fieri.
Antene, 14. februarja. (Kor. ur.) Reoter poroča: Bolgari so zasedli F i c r i, 25 kilometrov pred V a 1 o n o.
PR^n ODLOČILNEM! EOJI ZA DRAČ.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Operacije proti Draču so stopile v odločilen stadij. Naše čete so odbile zapadno Tirane protisunek neke kombinirane italijanske briga-de ter se pomikajo od vzhoda sem ve:ino bližje proti Draču. Severne naše kolone pa so dospele do reke Arzen ter jo med Jubo (ob morju) in Pazarom Šiakom tudi že prekorači!?. Sovražnik se je umaknil proti laguni Kncta. Nekdanje glavno mesto kneza Wieda je torej od vzhoda in severa obdam od naših polkov in skoro se mora pokazati, ali se nameravajo Italijani v Draču resno braniti ali ne. Njihov položaj ni prijeten. Le z morja sem jim še pride lahko pomoč, iz glavnega italijanskega ta-
ri--    - tirzr:*r
& i EK,
Mm u krink.
Francoski   spisal   E, G a b o r i a n.
(Dalje.)
Piantat in zdravnik sta molče prikimala v dokaz, da nimata detektivovi!* izvajanjem ničesar pristaviti.
»Kar sem povedal,* je vnovič začel Lecoq, »to osvetljuje tudi položaj aretovanega Guespina. Ni še mogoče reči, ne da je popolnoma nedolžen, niti da je kolikor toliko so-kriv storjenega umora. Vse pa kaže, da je zašel v past, ki mu jo je grof z veliko prekanjenostjo nastavil. Prisegel bi, da je grof natančno poznal Ouespinovo omadeževano preteklost in se zavedal, da se bo močno vpaštevala, če pade sum na Guespina. Mogoče je tudi, da je grof hotel Guespina osumiti le toliko, da bi sam utegnil pobegniti. Vsega tega sedaj še ni mogoče dognati. To pa stoji: grofica je bila umorjena s prvim sunkom in je povsem izključeno, da bi se bila mogla braniti, kaj še, da bi se bila z morilcem borila;
borišča v V t Vrni pa ne več, kajti dne 12. februarja so bolgarske čete zasedle Elbasan. odkoder jim je na eni strani mogoče podpreti naše čete, ki prodirajo iz Tirane, na drugi strani pa z naglim pohodom ob reki Skum-bi popolnoma odrezati srednjo Albanijo od južne Albanije z Va-loao. — Prispelo pa je že tudi poročilo, da so se Bolgari polastili kraja Fieri Miza reke Semen. Ako je to poročilo resnično, potem se nahaja Berat že v bolgarskih rokah in napad bolgarske vojske na Valom se je pričel. !z Albanije nam |e prihodnje dni pričakovali zanimivih in važni! pmročft.
Srbi na Kriu. Milan, 14. februarja.
.C^rnl
colo« poroča iz Aten
(Kor. ur.) Vse srb-
ske čete iz Albanije se nahajajo seda? na Krn\ skupaj 120.000 mož (?), katere bodo sedaj polagoma prepeljali v Sokiri.
Kje je Esać paša? Poročiia o Esad paši si nasprotujejo. Švicarski listi pravno, da je odšel s svojimi Četamj na Krf, »A Vi-Ir.g pa poroča iz Aten, da se nahajajo Esad pašine čete — in sicer 20.000 dobro opremljenih mož — v Albaniji, on sam pa da se je odpeljal s podmorskim (?) čolnom v Solun, da konferira z vrhovnim po-veljnikcm.
Utrjevanje So!cna.
Poročila iz Aten pravijo, da se utrjevalna dela pri Solunu nadaljujejo. Poleg srbskih beguncev, je zaposlenih pri teh delih tudi na tisoče grških kmetov. V zadnjih 8 dneh so Izkrcali zavezniki zopet velike množine težke artiljerije in municije. V Solun prihajajo vedno novi transporti francoskih čet. Zavezniki so zgradili celo vrsto novih železnic, glavna vodi iz Topčina v naj^pr lnejše strelske jarke, vardarska železnica je dobila dvojni tir.
Mackcnsen v Bitolju.
Agence Havas« javlja iz Aten: Iz Fiorine poročajo, da je prispel ge-neralfeldmaral Mackenscn dn 9. februarja v Bitofj, kjer jo inšpiciral tamkaj koncentrirane nemške in avstrijske čete. Obiskal je nato še druge garnizije v Srbiji.
Otok Samos novo oporišče četverozveznet a bredovja.
»Ruskija Vjedcuiosti« poročajo, da bo tvoril otok S imos novo oporišče četverozveznt ga brodovja, ki je prevzelo v Sredozemskem morju posebno, za operacije na Balkanu važno nalogo.
Nemški poslanci v Sofij!.
Iz Sofije poročajo: člana nemškega državnega zbora, List in Stre-! cniann, ki se vračata iz Carigrada, sia se mudila tudi v Sofiji, kjer sta konferirala z odličnimi bolgarskimi politiki o gospodarskem in kulturnem zbližanju med Nemčijo in Bolgarijo.
Govorice o rekonstrukciji grškes3 kabineta.
Iz Aten poročajo: V tukajšnjih resnih krogih se je zadnje dni govorilo, da intrigira ententa pri kralju Konstantinu, ki naj bi odslovil seda-nji kabinet in izročil vlado Zaimisu, aTi pa celo Vcnizeiosu. Posredovalec da je angleški časnikar Priče, ki uživa   pri   kralju   Konstantinu velik
ugled. — Angleški in francoski poslanik sta nato obiskala Skuludisa ter ga naprosila, da naj grška vlada te govorice dementira; neresnične da so že radi tega. ker se ententa v notranje grške zadeve ne vmešava.
Venizelos redsvivus?
Pariški »Le Journal« poroča: Venizelos namerava zopet kandidirati in sicer v Mitilenah, kjer se vrši nadomestna državnozborska volitev. Venizelos bo gotovo izvoljen.
»Sovražna nevtralnost.«
»Corriere della sera< poroča iz Aten, da postaja nezaupanje grške javnosti napram Italiji vedno večje. Govor ministrskega predsednika Skuludisa v zbornici dokazuje, da je nevtralnost grške napram ententi bolj sovražna kakor pa prijateljska.
Spremembe v romunski generaliteti.
Iz Bukarešte poročajo: V romunski generaliteti se pripravljajo važne spremembe. Več starejših generalov gre v pokoj, na njihovo mesto pridejo mlajši častniki.
oina
LJUTI TOPOVSKI BOJI NA PRIMORSKI FRONTI.
Djnai, 14. februarja. (Kor. ur.) Uradno S2 razglaša:
Italijansko bojišče.
Topovski boji ob primorski fronti so bili včeraj na nekaterih točkah silno I;udi. Novo dobljeno pozicijo v pokrajini cb Rombonu, smo včeraj držali proti več sovražnim napadom.
Namestnik načelnika generalnega štaba pk Kofer. fmL * *
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
11. februarja. Mali za nas ngodni spopadi so se izvršili v gorenji dolini Cliiarzo in v odseku Svete Lucije. V odseka pri Gorici je naperila naša artiljerija svoj dobro merjeni ogenj na sovražna kanioniranja in na vlake, ki so vozili v smeri proti Šempetru in so bili prisiljeni, vrniti se. V gorovju sneži.
12. februarja. Delovanje naše infanterije se je zapletlo v male za nas ugodne boje pri Madonni di Mcn-te Albano. severno Mori, in pri Po-tricu v Terragnolski dolini: kjer smo vjeli nekaj mož. Naša artiljerija je razpršila sovražne delavce v bližini Rovereta in v odseku pri Som-mo Alto južnovzhodno Folgarire, je obstreljevala čete in kolone tovorne živine na stezah Rio Volnaia in ob potoku Kronhof v Ziliski dolini. Na soški fronti nikakih pomembnih dogodkov.
Iz vojnoporočevalskega stana: V poročilu italijanskega generalnega štaba z dne 10. t. m. omenjeni dogodek v Tofani ni resničen. Z naše strani se tam sploh nič ni storilo. Da se je jeden naših oddelkov umaknil padel v prepad, to je v Cadornovih poročilih že navadno pačenje dogodkov.
Nova bitka cb soški fronti.
Iz vojnoporočevalskega stana, 13. februarja:
Na soški fronti veje »široko«* Dežuje skoro   neprestano, »široko«
veje čez doberdobsko planoto in Gorico. Težko je spravljati vodo iz jarkov, v barakah je neprijetno. Letalsko in topovsko delovanje ovirata megla in dež. Za kopreno megle pa se pripravljajo najbrže novi dogodki. Bliža se otvoritev italijanskega parlamenta in to pomeni, da se vname najbrže parlamentarna bitka. Za zbornico bi Cadorna vsekakor rad dosegel kak uspeh, četudi samo krajevni. Vtisk je ta, da se pričakuje za konec tega meseca italijansko podjetje večjega obsega. Povsodi se opaža, kako raste nervoznost Italijanov, kar vzroča tudi dejstvo, da imajo celo ob najmirnejših dneh težke izgube. Vjetniki pravijo, da izmenjava polkov stane Italijane poprečno 100 mrtvih in ranjenih, izmenjava pa se mora izvršiti vsak tretji ali četrti dan. Naša artiljerija je uničila pred par dnevi v dolinah skriti dve stotniji z dvema streloma iz možnarjev. Pozicijska vojna je na tej fronti tako huda, da zgubava neki italijanski zbor v dneh, ko ni bojev, nad 300 mož. Naše pozicije so vedno močnejše. Namesto žičnih ovir se polagajo skopci pred fronto, in-fanterija vporablja bat učinkovitejše kakor bajonet in puškino kopito.
Blamirani vpričo Brlanda.
Iz vojnoporočevalskega stana, dne 13. februarja: Italijani so poskušali včeraj pokazati francoskemu ministrskemu predsedniku Briandu, ki je bil na fronti, kako znajo zavzeti zopet pozicije, katere so prejšnji dan izgubili. Ali poskus, osvojiti si zopet izgubljene jarke, se jim je popolnoma ponesrečil. Naše čete so zavrnile vse napade Italijanov.
Obstreljevanje Ravene.
Preko Lugana se poroča, da po uradnih obvestilih je bilo pri obstreljevanju Ravene s strani avstriiskih letalcev ubitih 15 oseb, med temi nekaj žensk in otrok, in mnogo ranjenih. Materijalna škoda še ni znana.
Razžaljeni general.
Socijalistični poslanec Marti je v »Avantiju« ostro nanadel vojno ministrstvo radi obilnih nepravilnosti Dri vojaških dobavah, vsled česar se je čutil žaljenega general Tettoni, šef italijanskega etapstva, in je poslal generala Elia in polkovnika v generalnem štabu Fencglia k Maffiju in ga pozval na dvoboj. Maffi je dvoboj odklonil, rekel pa, da e na razpolago za sodno razpravo.
grofica ni z morilčeve obleke niti enega gumba odtrgala, kaj še, da bi bila iztrgala ce! kos sukna. Ce bi bil Guespin moril grofico, bi ji prav gotovo ne bil pustil v rokah kosa svoje suknje, še manj pa bi bil suknjo sam vrgel v vodo. Ta krpa in suknja sama sta po moji sodbi le dokaz, da je Guespin nedolžen in da je grof morilec«
»Vse je res, kar ste povedali,« se je oglasil zdravnik, a. vendar imam svoje pomisleke. Če je Guespin nedolžen, zakaj ni hotel odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika? Kje je bil to noč, ko se je zgodil umor, kje je dobil denar, ki so ga pri njem našli?«
»To je jako sumljivo«« je priznal detektiv. »A saj je mogoče, da je Guespin ravno v noči umora na kakem drugem kraju storil zločin In dobil denar.«
>-Ugibaniem doslej v tem slučaju pač ni meja,« je menil Piantat.
»Naj vama še povem, kako si moja detektivska glava predstavlja, da se ie zgodil umor. Grof in grofica sta bila sama v hiši. Grofica je pila čaj. grof pa je hodil po sobi gor in dol. Lahko se je grofici približal od zadaj. Ko se je za njo ustavil, je morda mislila, da jo hoče poljubiti,
on pa ie dvignil bodalo in zabodel grofico. Sunil jo je tako, da je udarila s čelom ob mizo. Samo tako še da umeti, da ima grofica pod levim plečem strahovit vbodljaj. Zdaj vas pa vprašam: ali bi se mogel kak tujec ponoči tako približati za mizo sedeči grofici? Ne! Samo mož ali ljubimec! Čim je bila grofica mrtva, je morilec začel iskati ono usodno pisanje, o katerem je vedel, da je ima žena, katero je morda neštetokrat prej od nje zahteval, a je ni dobil. Najbrž je mislil, da ve, kje je pisanje skrito in da je hitro najde. Toda iskal je zaman. Prevrgel in premetal je vse, a brez uspeha. Kje je pisanje? V strahu in v jezi niti ni zapazil na prostiračo padlih ključev, nego poiskal sekiro in razbijal vse, kar je videl. Celo svojo lastno pisalno mizo je razbil, misleč, da je morda v njei kak tajni, njemu neznan predal. Vse knjjge je pometal iz omare in se končno lotil stolov. A pisanja ni bilo nikjer. Groza in jeza sta prikipila v njegovem srcu do vrha. Zdelo so mu je, da sliši v hiši šum. Kaj grofica še ni mrtva? Besen je pohitel k njej in ji zadal nove vbodljaje. Toda roka se mu je od razburjenja tako tresla, da je prizadel mrtvi grofici samo lahke poškodbe.    Taki izbruhi
besnosti so pri razočaranih morilcih nekaj navadnega. Vrgel se je na stol in razmišljal, kaj naj stori; da ne najde pisanja, o tem je bil že prepričan. Poteklo je tudi že toliko časa, da ni utegnil več iskati. Zdaj je mislil pred vsem na to, kako naj otežkoči preiskavo in spravi samega sebe na varno. Ali uganete, kaj je najprej sto-rii. Obril se je! To kaže prt, to kaže tudi britev, ki sem jo iztaknil. Gotovo bomo na vrtu kje našli tudi brado. Grof je gotovo samo zato nosil brado, da bi bil res izpremenjen. Če bi se obril. Ko je bilo to opravljeno, ie grof še poskrbel, kar je bilo treba, da bi sodišče premotil. Sodišče naj bi mislilo, da je bil tudi on umorjen. Poiskal je Guespinovo suknjo, iztrgal iz nje krpo in jo stisnil svoji Umorjeni ženi v roko, potem pa nesel truplo do vode ter je tam previdno položil tako, da se ni koj po-greznilo. Z nogam je potem razme-tal pesek, hoteč obuditi mnenje, da je bil tam med morilcem in med grofico še ljut boj. Vrnivši se v hišo, je napravil v naglici še toliko nereda, kolikor ga je bilo mogoče narediti, premetal je posteljo, vlil v kozarec jesiha, misleč, da vliva vino, premaknil uro in sploh kar smo še vse videli.«
»Kaj pa s sekiro — saj še veste, kako mnenje ste izrekli o njej?- se je oglasil oče Piantat.
»Tudi o tej bom še govoril. Za zdaj naj pribijem nekaj drugega. Grofica je torej imela nekaj v rokah, kar bi bil grof za ves svet rad dobil od nje, česar mu pa nikakor ni hotela dati. Brez dvoma je ta stvar — najbrž kako pisanje — grofu silno nevarna in grofica se je tudi zavedala, kako orožje ima proti svojemu možu. Ta večna grožnja je morala biti tako huda, da je grof končno svojo ženo umoril. Naravno je. da bi to pisanje, če bi je našli, storjeni zločin popolnoma pojasnilo.
»Seveda, o tem ni dvoma.«
»Grof je porabil še zadnje tre-notke ored begom, da je iskal po hiši dotično pisanje. S sekiro v roki, je hitel v drugo nadstropje in nameraval skrinjo odpreti, ko je z vrta zaslišal klice. Planil je k oknu in videl pri truplu umorjene grofice starega La Ripailla in njegovega sina. Zagnal je sekiro od sebe in zbežal. Toda pisanja, ki ga je bil iskal, ni mogel vzeti seboj in to pisanje je treba zdaj najti, da se razkrije zločin in izroče pravi storilci sodišču.«
(Dalje prihodnji«.)
__
Biiand ¥ Rimo.
»Vrhovni vojni svet«.
Pri sprejemu na Kapitolu je Bri-and v odgovoru na nagovor poslanca Torrc omenil novi »vrhovni vojni svet«, rekoč:
»Novi vojni svet. katerega sestavljajo strategi in tehniki, zastopniki generalnih štabov m municijski ministri, ne more samo izvajati od vrhovnega diplomatičnega sveta za potrebno spoznanih podjetij, ampak se mora pečati tudi s pripravami in izvedbo, razdeljujoč po potrebi vojne sile in materijal na posamezne fronte in dežele. V Franciji se misli tako, da je potreba vse gospodarske hi financijeme probleme, ki vznemirjajo tega ali onega zaveznika, pre-motriti skupno in naj jih rešijo vsi aliiranci. Torej enotnost akcije ne samo na politično - vojaškem, ampak tudi na gospodarskem polju.«
*Messagero« pravi, da sedanji dogodki v Rimu pomenijo lahko vesel praznik ali pa pogrebno svečanost, to je vesel praznik vtrjenega prijateljstva ali pa pogrebna svečanost ugaslega prijateljstva; to je, ako bi Italija ne sprejela Briandovih predlogov, ali kakor sledi iz očitnega zadovoljstva italijanskih in francoskih državnikov, se sme pričakovati popolnega uspeha teh vojaško-politično - gospodarskih pogajanj. Četverozveza dobiva tako moč in železni obroč se sklepa vedno trdnejše okoli osrednjih držav. Fntenta zre z zaupanjem v bodočnost. — Kakor se vidi, nova upanja! Upajo Italijani že dolgo časa, sedaj jim nudi Briand nova upanja, ki pa skončalo tako, kakor dosedanja.
Briand o akciji na Balkanu.
Briand je izjavil Časnikarjem v Rimu. da je zadovoljen z doseženim dogovorom, da se bo vršila v Parizu konferenca političnih in vojaških zastopnikov četverozveze, konferenca bo najbrže začetkom marca. Briand je rekel, da četudi Italijani ne pošljejo čet v Solun, bodo vendar Francozi in Angleži v Solunu in Italijani v Valom, kakor tudi na novo organizirana srbska armada tvorili, diplo-matične in vojaške elemente, ki bodo dovoljevali četverozvezi borenje proti bafkanski akciji osrednjih držav.
Briand v Italijanskem glavnem stanu in na fronti.
Pri zajtreku francoskih in italijanskih ministrov in drugih političnih in vojaških zastopnikov je govoril Briand tudi o italijanski fronti, rekoč, da se bojujejo italijanski vojaki na najtežji in najsmrtonosnejŠi fronti Junaško in neprimerno energično vpričo svojega suverena fn da je ta suveren vreden velikih svoffh prednikov, ki so pričeli osvobojevati m združevati vse italijanske dežele. Zmaga pride gotovo iz stalnih naših skupnih, vsak dan bolj tesnih in solidarnih naporov. Zavezniki bodo nada-lievali vojno brez prizanašanfa, da zagotove svobodno razvijanje človeškega duha.
Briand na Italijanski fronti.
Pri poslovilnem zajtreku v vili Borghese je Salandra priporočil, naj se vpošteva pri obisku italijanske fronte trde in dolge vojne napore, katere trpi italiianski narod pod vodstvom svojega kralja, ker hoče osvojiti domovini naravne in potrebne meje v Alpah in ob morju. — Pri slovesu na kolodvoru so se zahvaljevali drug drugemu in vsklikali: Živela Francija, živela Italija! Poslanik Barrere spremlja francosko misijo h kralju in k šefu generalnega štaba Cadorni.
Francoski ministrski predsednik Briand je dospel s svojim spremstvom 13. t. m. dopoldne v italijanski glavni stan. Pred obedom, prirejenim njemu v čast, je bil v avdijenci pri kralju in je imel pogovor s Cadorno. Zvečer se je odpeljal Briand v Pariz.
Brand si je s svojim spremstvom pod vodstvom kralja Viktorja Fmanuela in Cadome ogledal več točk na srednji in spodnji soški fronti in ob karniški vojni zoni.
Po Briandovem odhodu.
Italijansko časopisje piše jako obširno o Briandovem bivanju v Italiji, vendar pa ni povsem zadovoljno s tem kar je izvedelo o pogovorih in dogovorih. »Corriere d' Italia« pravi, da intervencijonistov obisk sicer ni zadovoljil, ali upati se vendar sme, da obisk ne ostane brez vpliva na daljni potek vojne. »Giornale d* Italia« je zadovoljen že s tem, da so imeli francoski državnfki priliko, da so izrazili svoje polno priznanje delovanju in uspehom Italije na bojišču. Pravi pa tudi, da je Briandovo potovanje res razširilo zvezo enten-te, ali da to ne bo imelo za posledico, da bi se Italijp udeležila kake akcije na drugih bojiščih. »Popolo d' Italia« je pričuvaj, j& bo^si&dfU
vemu odhodu takoj napoved vojne Nemčiji. Vsi listi pa prinašajo dolga poročila o Briandovem potovanju na fronto, kako navdušeno je bil sprejet v Vidmu, kjer Je bilo govorov o pobratimstvu, in o posetu srednjesoške fronte.
Francoski državni podtajnik Thomas v Tu finu.
Francoski državni podtajnik Thomas ni odpotoval hkratu z Bri-andom iz Italije, marveč je šel v Tu-rin in si ram ogledal municijske tovarne. — Thomas je povedal Časnikarjem v Rimu, predno je odšel na fronto, da je dosežen med Italijo in Francijo sporazum glede izmenjava-
nja surovin, municije  in delavskih
moči.
Italijansko - francoska konferenc« v Parizu.
Italijanski in francoski ministri so se dogovorili, da je potrebno, da
se vrši v kratkem v Parizu konferenca, katere se udeležijo v jednaki meri politični zastopniki in vojaški delegatje. Salandra je po tem dogovoru rekel, da italijansko srce bije jednako kakor francosko in da vspodbuja k skupnosti boja za obrambo načel in k upanju na končno zmago Briand je izjavil, da je zadovoljen s sestankom in da zbliža-nje src olajša velike naloge.
Vojna z Rusijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 14. februarja. (Kor. ur.) Wolf»ov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 14. februarja.
Vzhodno bojišče.
Izvzemši nekatere za nas uspešne praske med patruljami, se ni nič pomembnega zgodilo.
Vrhovno armadno vodstvo.
m
RUSKO    URADNO POROČILO.
V odseku Rige, med cestama iz Mitave in Dvinska, živahen artiljerijski ogenj. Naša artiljerija je na raznih krajih razpršila delajoče sovražne oddelke. Pet vrst jugo - vzhodno od Ikskila smo opazili 2 eksploziji v neki sovražni bateriji. V okolici Iluksta smo podminirali sovražno stražnico ter zasedli vdrtino. Del na-Š;h polkov je srečno izvršil južno od Zjubče poizvedovalno nalogo ter razdejal neki most, ki ga je bil sovražnik začel graditi čez Njemen. Pri Čermenih med Rovnom in Lučkom smo zopet zavrnili 2 zaporedna protinapada, katera je pričel sovražnik po pripravi z lahko in težko artiljerijo. Bolj proti jugu posrečena poizvedovanja naših opazovalcev. V okolici Cehrova. 23 km severo - zapadno od Tarnopola. je poskusil sovražnik zopet zasesti včeraj mu iztrgano višino; pričel je zato s protinapadom s premočjo in s podporo artiljerije: vendar smo obdržali višino v posesti.
Ruska pomladna ofenziva.
Člani japonske študijske komisije, ki so dospeli v Bergen, so izjavili, da imajo Rusi prav mnogo japonske artiljerije ter uporabljajo tudi v Bukovini težke japonske tone. Tudi je Rusija zopet naročila na Japonskem mnogo municije. Sedai po-
stavlja Rusija novo velikansko vojsko iz vojakov od 20 do 25 let. Spomladi je pričakovati nove silne ruske ofenzive, obenem z novim poskusom, predreti na zapadni fronti. Tudi letala je naročila Rusija na Japonskem, podobna nemškim letalom, samo hitrejša in vztrajnejša*. V ruski vojski je tudi več sto japonskih artiljerijskih častnikov.
Ob besarabski fronti.
Iz črnovic poročajo, da so naši obrambni topovi v Crnovicah dne 12. februarja zadeli eno izmed treh ruskih letal, ki se je moralo potem spustiti tik za rusko fronto na tla.
V noči na 14. t. m. Je zapadel ob bearabski fronti sneg, ponekod pol metra visoko.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
V Stavropolu je prišlo med kmeti do vstaje in do boja z vojaki. Vzrok veliki davki. Štirje kmeti so bili obsojeni na smrt 36 v težka dela.
V Moskvi je množica demonstrirala zaradi draginje ter oplenila kakih 200 skladišč. Škode je baje 50 milijonov rubljev. Pomagalo je pa vendar, ker so oblasti določile nižje cene.
Kongres zastopnikov trgovine in industrije v Rusiji je sklenil organizirati v večjih ruskih mestih borze za gospodarski boj proti nemškim vplivom. Trgovsko ministrstvo gradi na S točkah sibirske obali in na otoku Sahalin pristanišča za obrežno plovbo in ribarstvo. Ustanovil se je tudi »Sibirski industrijski urad-, ki ima namen prestaviti tovarne iz Poljske in baltiških provincij v Sibirijo ter išče ob Sibirski železnici rude. Svoia dela naj konča ta urad do 1. oktobra 1916.
V Rusiji okušajo uvesti v srednjih ^olah vojaške vaje za učence.
Blizu Moskve sta trčila dva br-zovlaka. 16 oseb mrtvih, mnogo ramenih. Med mrtvimi je mnogo vojakov, tudi generalmnjor n^mša.
Francoski letalec Poiree. ki je bil na ruski fronti, pravi, da je rusko letalstvo sicer priznanja vredno, vendar pa imnjka letal. Francoska mora poslati Rusiji letala, da ji omogoči nevzdržno ofenzivo na nemški vzhodni fronti.
Zraino bojišče.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 14. februarja. (Kor. ur.) Wo!ffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 14. februarja.
Zapadno bojišče.
Živahni artiljerijski boji so trajali na velikem delu fronte. Sovražnik je ponoči naperil svoj ogenj zopet na Lens in Lievin. Južno od Som-me so se razvili ljuti boji za razširjeno glavo rova naše pozicije. Ml smo obkoljujočim napadom izpostavljeni rov opustili.
V Champagni sta bila dva sovražna protinapada južno od Saint Marie a Pv gladko odbita. Severo-zapadno od Tahure smo z jurišem iztrgali Francozom nad 700 metrov njihove pozicije. Sovražnik je pustil 5 častnikov in čez 300 mož v naših rokah ter je izgubil strojne puške in 5 metalcev min. Boji z ročnimi granatami vzhodno od Maison de Cham-pagne so prenehali. Južno od Lusse, vzhodno od Saint Dieu smo z razstrelit vi}o uničili del sovražne pozicije. Pri Oberseptu blizu francoske meje, severo - zapadno Pflrta, so osvojile naše čete francoske jarke 400 metrov na široko ter so odbile ponočne protinapade. Ugrabili smo nekaj tucatov vjetnikov, 2 strojni puški in 3 metalce min.
Flotllje nemških letalcev so napadle železniške naprave In tabori-šča sovražnih Čet na severnem delu fronte.
Vrhovno armadno vodstvo. m    m m
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
11. februarja popoldne. Čez noč ni poročati o nobenem važnem dogodku.
11. februarja zvečer. V Belgiji je močno poškodovala naša poljska artiljerija neko sovražno utrdbo ob kanalu Pastendaele ter provzročila eksplozijo v nekem mu-nicijskem skladišču. V Artoisu od časa do časa topovski ogenj v bližini ceste v Lille in južno od Som-me. Tekom posameznih bojev smo Nemcem zopet iztrgali precejšen del jarkov, ki so bili južno od Friseja ostali v njihovih rokah. Sovražnik je poskusil pregnati nas včeraj proti večeru s silnim protinapad, in vreči iz zopet zasedenih jarkov, naš zaporni ogenj in naš infanterijski ogenj, ki sta mu prizadejala težke izgube, pa je to preprečil. Danes srednje artiljerijsko delovanje na celem tem odseku. Severno od Aisne učinkovit ogenj našfh baterij na sovražne naprave severno od Soupira in na provi j ari tne oddelke severo - vzhodno od Berrv au Baca. V Champagni smo severo - vzhodno od hohna pri Le Mesnflu po napadu z ročnimi granatami vjeli kakih 40 mož. Na višinah ob Maasi Je razdejala naša artiljerija neko stražnico in sovražne opazovalnice. V odseku gozda Bon-chot je bilo danes 10 krogel težlcega kalibra izstreljenih v smeri na Belfort.
12. februarja popoldne. Glasom novih poročil smo včeraj z napadom z ročnimi granatami ▼ Chamragni severovzhodno od Butte Mesnila po artiljerijskem boju za-
U0S kakih 400 n aovriin©** jtrka.
Sovražnikov protinapad, ki ga je iz-vrifl tekom noči,, smo popolnoma odbili: 65 vjetnikov, med njimi 1 častnik, je ostalo v naših rokah.
12. februarja zvečer. V Belgiji so poskusili Nemci po precej silni artiljerijski pripravi opetovano prekoračiti Yserski kanal v višini Steenstraate - Hetsas. V kombiniranem ognju naše artiljerije in strojnih pušk so se poskusi ponesrečili. V Champagni je bilo delovanje artiljerije v okolici Butte - Mesnila in Na-vari na prav živahno. Po večurnem obstreljevanju se je posrečilo vdreti sovražniku v majhen eksponiran kot naše črte med cesto iz Navarina in Saint Soupleta. Severovzhodno od Butte Mesnila so poskusili Nemci nov proiinapad, da nas preženejo iz kosov strelskih jarkov, ki smo jih bili snoči zasedli. Odbili smo jih. Prodrli smo naprej ter nekaj sovražnikov vjeli. V Argonih pri Four de Pariš smo zažgali mino, ki je razdejala sovražna minska dela. V Voge-zih severno od Wissenbacha (vzhodno od St. Dieia) sovražni infanterijski napad, ki ga je sprejel naš ogenj, ni mogel doseči naše prve črte.
Belgijsko poročilo.
11. februarja. Zadnjo noč je poskusil oddelek izbranih ljudi nenadno napasti naše prednje straže, naš ogenj pa jih je prepodil. Nasprotnik je pustil mnogo mrtvih in ranjenih pred našimi črtami. Na naši strani ni zaznamovati nobene izgube. Na južnem delu naše fronte so se vršili zadnjo noč in danes silni artiljerijski boji.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
11. februarja. Na raznih točkah so bile zažgane mine. Artiljerijsko delovanje pri Loosu in Ypresu.
Vloge ententnih vojsk. Briand je baje izjavil napram nastopniku lista »Giornale d' Italia«, da se solunskega podvzetja ne bodo udeležile druge čete, kakor francoske in angleške. Italijani bodo pomagali v Valoni, Srbi pa kje drugod, da se sovražnik oslabi.
Vojna v kolonijah.
Poveljnik angleških čet ob jezeru Tanganjika poroča dne 9. februarja, da je bil mali parnik »Hed-wig von Wissmann« v bitki na jezeru v višini Mtve (Aibertville) potopljen; 2 Nemca mrtva. Ostala posadka. 2 častnika. 10 pomorščakov in 9 domačinov so Angleži vjeli. Belgijske in angleške ladje niso bile poškodovane.
Gubernator v Fernando Po poroča v Madrid, da je dospelo 140 nemških beguncev v Santa Isabell ter da jih bodo poslali na Špansko ali pa internirali.
Anglija in zavezniki.
Angleški listi priznavajo, da so zavezniki zelo nezadovoljni z Anglijo. Francoska se pritožuje, da pošilja Anglija premalo vojakov, med tem ko so na Francoskem na bojišču vsi moški od 18 do 46 let ter je od teh že padlo 700.000 in 800.000 invalidnih, dočim je imela Anglija samo 130.000 mrtvih in ravno toliko invalidnih. Vsled tega se francoska Industrija ne more oživiti in Francoska ne more sama zaslužiti denarja. »Economist« se boji, da se bo vojna končala s katastrofo, če se zavezniki ne bodo odločili koncentrirati svojih sil. Morda niso neupravičene besede Bonar Lavva, da je vlada v nevarnosti, da konča svoje dni na svetilkah. Postranske ekspedicije so spravile dnevne izdatke od 1 milijona na 5 milijonov ter niti če bi bile uspešne ne morejo prisiliti centralnih držav k sklepu miru.
Tudi na Ruskem so z Anglijo zelo nezadovoljni. Začetkom januarja se je mudil v Arhangelsku neki višji angleški častnik z naročilom, da pokupi vse rusko trgovsko brodovje za Anglijo. Sazonov se je za to zavzemal pri carju. Kupčija pa vendar ni bila sklenjena, ker se ji je protivila ruska komisija, sestavljena iz Članov ministrskega sveta, državnega sveta In dume. Večino pred Arhan-gelskom vmrzlih 70 parnikov pa je Anglija vendar rekvirirala.
Davek na vojne dobičke.
Angleški zakladni minister bo predlagal v prihodnjem proračunu zvišanje davka na vojne dobičke od 50 na 75%.
Francosko posojilo Izčrpano.
Francoski finančni minister Ri-bot je poročil ministrskemu svetu, da prevzame londonska borza francoske vrednostne papirje, če posredujeta ta promet samo Francoska in Angleška banka in če se izkupilo porabi samo za plačilo za francoske nakupe. To dejstvo kaže, da Je zadnjega francoskega posojila že prav malo in da se Je moral Ribot zateči k zastavljenju prvovrstnih francoskih vrednostnih papirjev, da je dobfl poti** tatfiU
Boji na morju.
POMORSKA BITKA PRI BERMUDSKIH OTOKIH.
Iz Pariza poročajo, da se je vršila pri Bermudskih otokih pomorska bitka med angleško oklopno kri^ žarko »Drake« m neko nemško vojno ladjo. O izidu boja še ni ničesar znanega.
Bermudski otoki leže v Atlantskem oceanu, kakih 700 morskih milj jugo - vzhodno od New Yorka.
»Suffren« ali »Admiral Charner«.
Pariz, 13. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Mornariško ministrstvo je vznemirjeno nad usodo oklopne križarke »Admiral Charner«, ki je križarila ob sirski obali ter o njej od 8. februarja nI vesti, torej od dneva, ko je bila po neki nemški brzojavki od nekega nemškega podmorskega čolna potopljena neka francoska vojna ladja.
Pariz, 13. februarja. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Neka nemška brezžična brzojavka pravi: Neki nemški podmorski čoln je dne 8. februarja ob sirski obali potopil francosko oklopnico »Suffren«. Kakor poroča »Temps«, se nahaja »Suffren« v Toulonu.
(»Admiral Charner« je starejša oklopna križarka iz leta 1893., dolga 110 m, široka 14 m in sega 6 m pod vodo. Njen obseg znaša 4778 ton, stroji 8000 konjskih sil gonijo ladjo s hitrostjo 18 milj na uro. Normalna posadka šteje 377 mož. Oborožena je bila z 2 topoma kalibra 19 cm, 6 topovi kalibra 14 cm, 4 topovi kalibra 6"5 cm in 4 topovi kalibra 47 cm.)
»Arabis«.
Berolin, 14. februarja. (Kor. ur.) V pomorski bitki pri Doggerbanki je šlo za popolnoma nove angleške ladje, ki so bile zgrajene za obrambo proti minam in zrakoplovom. Zgrajene so v tipu malih križark, imajo hitrost 16 morskih milj in posadko 78 mož. V službi so bile te ladje od meseca januarja.
Rotterdam, 14. februarja. »Nieu-we Rotterdamsche Courant« pravi, da je bila ladja »Arab'sr zgrajena 1. 1914. za angleško paroolovno družbo ?FIo\ver Motorship - Company«. — Imela je 3697 ton, gonili so jo motorji.
ANGLEŠKO BRODOVJE SE GIBLJE.
Kodanj, 14. februarja. (Kor. ur.\ »Politiken« poroča iz Bergna: Norveške ladje so srečale pretekli teden velike oddelke angleškega brodovja na črti od Doggerbanke do norveške obali. Bi^e so to veči del flotilje lahkih križark. Tudi v Atlantskem oceanu so srečale norveške ladje angleške ladje.
Oboroženi parniki.
Iz Madrida poročajo, da so španske oblasti prepovedale vsem oboroženim pamikom, da ne smejo pristajat' v španskih pristaniščih.
fTolandska vlada priznava pravico trgovskih ladij, da se z orožjem branijo, smatra pa oborožene trgovske ladje kot vojne ladje.
Glede ameriškega memoranduma, da naj se trgovske ladje razorožijo, se zatrjuje v Washingtonu, da ententa tega noče storiti.
Sedaj grozi baje nov spor vsled novega nemškega memoranduma o noostritvi boja nemških podmorskih čolnov.
Iz Washingtona poročajo: Ker ie dospela v New York tretja oborožena italijanska trgovska ladja, je državni departement izpremenil odredbo o upravičenosti trgovskih ladij imeti na krovu orožje. Zatriuje se, da ameriška vlada ne bo dovolila italijanskima pamikoma »Amerika« in »Verona«, predno ne bosta odsta-nili svojih topov.
Potopljeni parniki.
Belgijski parnik »Aduatiek« iz Anverse (2221 ton) se je potopil; 2 moža utonila. Parnik »Alabame« iz Stavangra se je potopil, moštvo se nahaja na norveškem pamiku Balzac. Angleški parnik »Belford« je nasedel v Hehridih in je izgubljen.
Norveški parnik »Correst« je zadel pri North Forelandu ob neki angleški parnik in se potopil.
Turška vojna.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
11. februarja. Nekega sovražnega torpednega rušilca, ki se je poskusil približati vhodu v Darda-nele, Je ogenj naših baterij prepodil. Na ostalih frontah noben bistvene izpremembe.
Rusko poročilo s Črnega morja in Iz Karkazije.
11. februarja. Crno morje. Naše torpedovke še nadalje ob-afceJiuieJo souraJae pozicije ob obar
mm
mmm
—   K a v k a z i j a.   S svojim
gnjem smo preprečili vse poskuše-e sovražne napade.
Mižonle med
Ameriko In Nemcih.
Berolln, 14. februarja. (Kor. ur.) lasom zanesljivih vesti je dospelo em poročilo nemškega veleposlanica v Washingtonu glede vprašanja Lusitanije«, iz katerega izhaja, da e prišlo do zbližanja med nemškim ameriškim naziranjem. Amerika je zpustila iz prejšnje note nekaj točk, i so bile za Nemčijo nesprejmljive. re sedaj samo še za to, da se do-oči besedilo nove note.
Razne politične vrti.
= Kriza v ameriškem vojnem
departementu. Londonski listi izvedo iz Washingtona, da velja odstop ojnega tajnika Garisona in državnega podtajnika BreckinriJga za slabo znamenje za zopetno izvolitev Vvilsona. Domneva se, da bo odstopilo še več visokih uradnikov, ker niso zadovoljni z Wilscmovo zunanjo politiko. V \Vashingtonu so mnenja, da se bo ameriška vlada sprijaznila l novo nemško odredbo, da je smatrati oborožene trgovske ladje za vojne ladje in da bo to načelo molče priznala.
— Iz Kitajske. Petrogradska poročila slikajo položaj na Kitajskem kot zelo zmeden. Zlasti je naraslo razburjenje proti Japonski tako. da je zahteval japonski poslanik varstvo kitajskih oblasti. Na Kitajskem stoje pred usodnimi dogodki, ki bodo da tudi vplivali na izid svetovne vojne.
= Italiiani v Tr Dolitaniii Položaj
Italijanov v Tripolitaniji se je izredno ibšal vsled vednih napadov do-rr-ačih mohamedanskih čet. Tripolitan-ski poštni uradi Italije so prenehali s svojim delovanjem, tako da je poštni met Italije s Tripolisom popolnoma ustavljen.
=   Skupni    finančni minister
vorber se mudi te dni v Sarajevu .er    inspicira   bosansko deželno
ipravo.
= Nemški »Nationalverband« je
-adaljeval v soboto svoja politična posvetovanja.   O novem nemškem : rogramu, ki ga je postavil, smo že poročali. V programu se nahaja tudi ahieva po razširjenju dež.elne avto-jmije. Ta zahteva je vzbudila tudi • nemški   javnosti ostro   kritiko in .ud odpor. Sedaj se je vršila v »Na-onalverbandu«   o   tem predmetu nova debata, »Nationalverband« raz-v'aša. da je javnost njegovo zahtevo po razširjenja   deželne avtonomije rapačno razumela: Nemci da seveda i.e zahtevajo razširjenja deželne av-nije v deželah s slovansko večino, temveč v teh deželah bo treba skrbeti za izdatno varstvo nemah interesov s pomočjo narodnostnih okrožij ...   O ostalih točkah ->iega programa pravi »National-.-band«, da jih z ozirom na cenzuro ne more dovolj jasno objaviti.
= Protest proti izvolitvi o lomu--ega nadškofa. Kakor znano, je bil •:i kardinal - nadškof baron Skr-ky izvoljen za olomuškega nad-fa. Zdaj poročajo listi,   da hoče :nuski kapitel vložiti proti tej vo-vi protest, češ, da se je pri tej vo-tvl zgodila formalna napaka. Olo-muški kapitel je volitev sam izvršil.
Po dopustu - pni dan oa fronti.
Gorica, 8. februarja.
železnica se vstavi, skočim ven, orakam proti Gorici.   Kolikor bolj približujem, toliko bolj razločim kanje granat. Pridem v Šempe-Jedna trešči desno od mene. Cu-i: ubila me je, Vidim: vsa prsa ma krvava. Rekel sem sam pri sebi: : cen pričetek! Na levi in desni se začelo rušiti, šrapneli so pokali, o je to predpoldne. Vidim skupino vojakov in stopim k   njim, po-avinj in vprašam: Odkod si ti? Se prečno je odgovoril, pravi drugi: idje kamen stijenu pritiska i gdje ca poštu nosi!« On pa je odgovo-Iz   Vrlike.   Drugi pripominja: aču mu njegovu,   što   ga danas epo (Talijan) puca.« Začeli so prati, kako     neki dan «bepa« namazali na Oslavju: »Usmradila se je bila že črna zemlja od njihovih tru-L Vjetih je bilo prvi dan nad tisoč. Drugi dan dva do tri tisoč. Dan in oč so marširali skozi Gorico.« Govorili so, kako Italijani varajo svojce Ameriki. Po njihovih poročilih Je 1 !a Oorica zavzeta že v juliju, po->m Trst in kos Dalmacije.   Da pri is vlada strašna lakota . . . »Zato im?m sedaj v torbi dve »panjoki« se oglasi vojak m   ako bi šel sedaj ?ori na Kal varijo,   samo iz jednega iarka bi mogel privleči vsaj 20 vreč suhih »paniok« (hlebič kruha). Go-
voril sem z Italijanskim vjetnikom.
Ni se mogel načuditi, da se dobi pri nas še belega, kruha . . . Zapazim
vojaka, ki je od starih vojakov pri voju ostal jedini: »Ne bojim se puške in   šrapnela, samo granata me
more ubiti. Ali ako me prva ne zadene, se znam dobro umakniti.« Pripoveduje, kolikokrat so ga Italiiani lovili, ali vjeli ga niso. Začel je streljati Italijan. Krenem desno, streljalo za mano, skrijem se v rupo, strel zadene v rupo, vpraša me tovariš: ali te je ubilo? Ne vem niti sam, odgovorim. Zemljo sem metal iz ust in kri je začela teči. Skočim ven, kakor ranjen zajec. Prileti na isto mesto druga granata. Ako bi ne bil odšel, bi bil mrtev. Pripoveduje, kako je petkrat. Šestkrat vlekel ranjence iz ognja, zlasti one, ki Jih je slišal, kako ječijo pred žicami. Ali začeli so streljati vedno bližje; morali smo bežati tudi mi. Popoldne grem proti P o d g o r i. Pridem do mosta. Vrašam stražo: Kako je? Odgovor: Čuvajte se! Ni deset minut, odkar so nehale padati granate. V pol ure so iih vrgli nad 30. Na most. pod most. kraj mosta. Pokaže s prstom na luknje. Mesec dni je, odkar nisem hodil tod. Vse ie globokejše razorano. Komaj sem stopil onostran Soče. je levo od mene nadla mina. Jaz o pravem času skočim za zid. šlo je preko mene pol voza zemlje. Prišla je dru-ea. tretia. četrta. K reči vse vedno bolj (Mkf*ffem od mene. Počasi je nehaTo. Sponam daPe. Kar naenkrat srlas s Knlvarje: Kriti se! Nato pok. Pvlć]b ie na h r o. Cul si samo, kako se rušr'o zidovi. Pridem v okon, ^n^etim maioria pri n'em ie električna razsvetliva, peč na e'ekrrfko, kubici*. hvitta Soč; v^i se< k?»Vn nam hoče dobro. Poste'ia v soN vrh postePe. vse Tr»nn urejeno, ledenica, so^a za PiffSefvfe, č'+»nle. Ako N re viseli mtUra url ru*ki. ne hi ti
koHfcn korakov da^ie ftaffaa pred teboj! ....
Pri ces^riu.
Po S v e n H e d i n o v e m pripovedovanju v njegovi vomi knjigi »Nach Osten.«
Moia avdijenca je bila določena na 1 uro. Peljali so me v sobo krilnega pobočnika, kjer me ie sprejel polkovnik von Spanvik. Kdor ie pozvan v avdfienco. ta mora biti vsaj četrt ure pred določemm časom na mestu, kajti neredko se ztzodi. da pozvoni cesar, predno odb-je določena ura. Polkovnk SpMv* mi je pripovedoval, da je cesar do nedavna še jahal redno na sprehod in da v zadnjih letih ni svojega posta prav nič omejil. Celo megovo živlienie je h:|o delovni dan. in kakor v mladosti, tako posveča ce*ar tudi v shri starosti ves svoj čas delu in «=krhi. Vsak dan sprejema nvnistre. oficirje, poslanike, in z največjo pa*n*o sledi razvoju vojne. Njegovo življe^ie je i?re?eno natančno kako*- ura. Ob 8. zvečer se vWe k počitku, ob 4. zjutraj vstaja. Pol ure ka*ne«e z*n-'?e skromen zaiterk ter se nato nek' ko snrehaia ali v pokrtem vrtnem sodniku, ali v vrtu. ah' na se neUe 'frt ure na sprehod. Dogodi se nr? I Wh prilikah, da se vsede cesar nek ko na kako klop. akornvno se m rda *nremljevalcem zdi. da ie zunaj prehladno. Značaino je, da cesa ne mara avtomob'lov, temveč da se vedno vozi le s konti. V svoj;h mlajših dneh ie bil Franc Jožef eden naj-bol^h jaha če v. Pred 25. leti sem ga videl na konju, vitkega in spretnega, kakor mladeniča. Še danes je častitljivi starček strasten lovec in izvrsten strelec.
Ob 12. uri cesar malo poobedu-je ter se nato zonet vsede za pralno mizo. V gradM Schonhrunnu vlnda danes nema t;šina. ce^ar ie nairajše sam, tudi pri obedu, ki ga naglo za-užije redno v svofi delavni sobi. Tu pa tam mu dela družbo prestolonaslednik nadvojvoda Karel, katerega ima cecar zelo rad.
Interesanten razrovor s krimim pobočnikom je orekinil zvonec Iz cesarjeve sobe. Sel sem skozi veh'ko dvorano in si sam odprl vrata cesarjeve delavne sobe, katere okna so obrnjena na živahno ulico pred gradom. Soba se nahaja v pritfičiu, blizu okna stoji razsežna pisalna miza.
Cesar se je sprehalal po sobi. Ko sem vstopfl. se je naglo okrenil In mi podal roko. «Dobrodošli, gospod doktor, že šest let se nisva videla. Kaj vse se je od onega časa zgodilo!« Cesar se le vsedel na pisalno mizo, meni pa |e ponudil stol sebi nasproti Ni sedel udobno naslonjen nazaj, temveč z laktom se )e opiral na mizo in bistro je zrl v mene celo uro avdilence. Splošno je znano, kako irgleda cesar Prane Jožef. Prijazne, sivkasto - modre oči. ka-
sne? '     brada. Lice «na zdra-
vo barvo m je le malo nagubančeno.
Oblečen je bil cesar v modro generalsko bluzo, na prsih so se mu svetili štirje zlati redi, med njimi eden iz vojne proti Italiji 1848/49.
Govorila sva izključno o vojni. Moral sem mu pripovedovati o svojih vožnjah na vzhodni fronti in ko sem pripovedoval o Kolomeji in Bukovini, me je vprašal cesar, če sem videl Pflanzer - Baltina in Pappa. Govoril je o neprecenljivih zaslugah generalobersta Hdtzendorfa. Ko sem mu slikal svoje vtiske iz lanskih bojev v Karpatih, me je vprašal za Linsmgena in grofa Bothmerja. Dolgo mi je govoril o Mackensenu, Bohm - Ermoliju in Boroeviču. Njegove besede so mi bile vedno nov dokaz, da pozna cesar vsako malenkost, vsako posamezno fazo gigantskega boia — tako da mu nisem mogel ničesar novega povedati. O vseh svojih narodih je govoril vladar z enakim priznanjem. Pogovor se je zasukal tudi na Italijo. Njegovih besed ne morem objaviti, toliko pa smem reči, da ga je nezvestoba bivšega zaveznika silno bolela.
Končno je cesar pogledal na uro ter mi dejal: »Nočem Vas več zadrževati, gospod doktor.« Vstal je, prijazno mi je podal roko in me spremil do vrat. Ko sem izrazil svoje globoko veselje, da sem ga smel videti tako čilega, mi je odgovoril: »Ah, to le tako izgleda. Kaj sem vse doživel v svojem življenju in sedaj še to strašno vojno!« — »Milijoni molijo vsak dan za zdravje Vašega Veličanstva « — »Da, hvaležen sem za to. Toda, starost je bolezen, ki se ne da ozdraviti.«
Ko sem šel skozi vrata, se je cesar obrnil in lahkih korakov se je vračal k svoji pisalni mizi.
Bolgarski bral] no Dunaju.
Včeraj dopoldne je prispel kralj Ferdinand bolgarski na Dunaj, da obišče našega cesarja. Na kolodvoru ga je pozdravil prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef. Kralj Ferdinand in prestolonaslednik sta se prisrčno pozdravila ter sta ostala nekaj minut v kraljevem salonskem vozu.
Burno pozdravljen liki triumfa-tor. se je peljal kralj Ferdinand v uniformi avstrijskega feldmaršala v koburško palačo, spremljan od prestolonaslednika in sijajnega spremstva. Vse glavne dunajske ulice so v zastavah. Kjerkoli se je kralj Ferdinand čez dan pokazal, ga je občinstvo s-mpatično aklamiralo.
Ob V412. se je podal bolgarski kralj v uniformi avstrijskega feldmaršala v Schonbrunn. Tudi ta vožnja je bila prava triumfalna pot. V Sclu'nbrunnu ga je sprejel cesar v uniformi feldmaršala z velikim križem Ciril - Metodovega reda ter ga prisrčno pozdravil. Vladarja sta se opetovano poljubila ter ostala nekaj časa v zaupnem pogovoru. Ob pol 1. se je vršil sijajni obed, katerega so se udeležili poleg obeh vladarjev: prestolonaslednik, ministrski predsednik Radoslavov, generalisimus Zekov, dvorni maršal Savov, poslanik Tošev, zunanji minister baron Burian, vojni minister baron Kroba-tin, ministrska predsednika Sttirgkh in Tisza. Po obedu se je vršil cercle. Cesar je nagovoril med drugim tudi Radoslavova in 2ekova.
Popoldne je delal kralj Ferdinand obiske pri članih cesarske hiše.
Povodom navzočnosti kralja Ferdinanda je odlikoval cesar mnogo bolgarskih funkcijonarjev z visokimi redi.
Sofijski občinski svet je povodom obiska kralja Ferdinanda v nemškem glavnem stanu in na Dunaju, imenoval dve lepi sofijski ulici: Berlinsko in Dunajsko cesto.
Cesar JMciemu hrliu."
Dunaj, 14. februarja. (Kor. urad.) Nadvojvoda Franc Salvator je predložil cesarju poročilo o delovanju institucij prostovoljne sanitetne službe, nakar je prejel naslednje lastnoročno pismo:
S posebnim zadoščenjem me napolnjuje smotreno, neumorno delovanje pod Vašim vodstvom se nahajajočega generalnega inspektorata prostovoljne sanitetne službe.
Izrekam Vam m Vašemu osobju Svoje popolno priznanje.
Istočasno Vam, Ljubi, naročam, da izrečete Moje priznanje družbi ni m vodstvom »Rdečega križa« v Avstriji, na Ogrskem ter v Bosni - Hercegovini za njihovo najplementtejše ljubezni do bližnjega prožeto delovanje in dosežene izredno ugodne uspehe.
Na  Dunaju,  12. februarja
1916
Fraae Joief, m. p.
Nadvovoda Prane Salvator Je
sporočil to cesarjevo pohvalo družbam »Rdečega križa« s pristavkom, da cesarjeve priznalne besede ne veljajo le vsem funkcijonarjem prostovoljne sanitetne službe, temveč vsem onim neštetim, katerih zvesta podr pora je omogočila »Rdečemu križu* izvrševanje prevzetih dolžnosti
loli iz piinonkih dežel.
De vinski grad. Iz vojnoporoče-valskega stana 14. februarja: Dne 3. februarja je obstreljevala italijanska težka artiljerija Devinski grad in ga po večini porušila. Prva granata je treščila okoli i. ure 30 minut pod gradom tik ob zapadnem bregu v morje. Druga ob 1. uri 40 min. v bližini izkrcevališča, tretja ob 2. uri v hišo med bregom in gradom. Četrta ob 215 je zadela grajski jarek ob vhodu v grad. Ob 230 je zadela težka granata (23 ali 30 cm) v zapadni trakt gradu in je poškodovala večji del knežjih sob. Streha je ostala po večjem še nepoškodovana. Od 2-50 do 330 so uničile tri težke granate vzhodni trakt, ki se je porušil v širini okoli 15 metrov, kakor tudi tretje in drugo nadstropje zapadnega trakta in uničilo tam se nahajajoče sobe. Trpel je tudi južni trakt. Poleg iztrganih oken in vrat ima zidovie tudi razpoke. Pod ruševinami je pokopane obilo dragocene oprave in uničene, škoda na zgradbi se ceni na 400.000 K škoda vsled uničene oprave in umetniških slik na 100.000 K. Človeške žrtve ni bilo.
V korist   goriških   beguncev se
ie vršil na Dunaju v veliki dvorani »Koncerthausa« dne 9. t. m. koncert velikega umetniškega obsega v korist goriških beguncev. Pokroviteljstvo je b:la prevzela Njena cesarska in kraljevska Visokost nadvojvodi-nja Marija Jožefa. Koncerta se je udeležil nadvoivoda Fran Salvator, 5 nadvojvodmj in številno najvišjih dostojanstvenikov. Koncert je uspel v vsakem oziru sijajno.
Trinajstletna deklica Pierlna KocjanČič, žrtev obstreljevanja goriškega mesta. Na dunajski kliniki Hochenegg, 1. dvorišče, 1. nadstropje, soba 55. se nahaja 131etna Pierina Kocjančič iz Gorice, hči mesarja, ki se nahaja pri vojakih. Deklico je lani 18. novembra zadel granatni drobec na cesti v obe roki. Mati, ki je bila ž njo, in drug njen otrok, sta se mogla še rešiti pred granatami, deklica pa ie bila močno poškodovana. Najprvo je bilo doma v ulici Cipriani 8, potem v gorički bolnišnici in v Trstu, kjer so jej hitro odrezali levo roko pri členu in desno roko v laktu, potem so jo poslali na dunajsko kliniko, katero kmalu zapusti. Kaj bo ž njo? Oče je pri vojakih, mati živi v Gorici s štirimi malimi otroki, uboga Pierina si ne more služiti kruha z ostanki svojih rok. Dobra srca, pomagajte revni deklici!
Dnevne vesti.
— Odlikovanja pri »Rdečem križu«. Njegova Visokost presvitli gospod nadvojvoda Fran Salvator je v priznanje posebnih zaslug pri vojaški sanitetni oskrbi v vojni odlikoval: Pri predsedstvu in odboru »Rdečega križa« v Ljubljani: Š častniškim častnim znakom Rdečega križa z vojno dekoracijo takse prosto: predsednico deželnega in gospejnega društva »Rdečega križa za Kranjsko« ekscelenco Karlo baronico Schwarz pl. Karsten; podpredsednico "gospo Barbaro pl. Laschan - Moorland; delegatinjo gospo Hermino del Cott, odbornico in glavno referentinjo*. glavnega referenta in odbornika gospoda c. kr. majorja Ivana Kramaršiča in višjega sanitetnega svetnika gosp. dr. Edvarda Slajmerja. odbornika in vodjo društvene rezervne bolnišnice v »Leonišču«. — S častnim znakom II. razreda z vojno dekoracijo takse prosto: prvega podpredsednika ln referenta gospoda dvornega svetnika dr. Frana Zupanca; drugega podpredsednika gospoda polkovnika v pokoju Jur-ja pl. Petrovana - Falso ter referenta m odbornika ravnatelja deželnih uradov gospoda Matijo Zamldo.
— Vojno odlikovanje. Iz krogov železniških uradnikov se nam piše: Za izvanredno hrabrost v bojih na doberdobski planoti je dobil najvišje pohvalno priznanje in Je bil odlikovan s »Signum laudis« rezervni nad-poročnik gosp. Crnest Vargazon, revfdent Južne železnice na Zidanem mostu (oziroma D. Landsber-gu), začasno zapovednik neke velike postaje c. in kr. vojne železnice v zasedenem ozemlju ruske Poljske. Dragi naš! Tvoji slovenski železnl-Iki tovariši in prijatelji Tebi in tov. Črnigoju. Deržiču, Rudelli ln Roz-
manu Iskreno čestitamo k najvišje«
mu odlikovanju za hrabrost pred sovražnikom, ki je vam v čast, nam v) domovini pa najlepše zadoščenje. Na veselo svidenje!
— Odlikovanje. Ob priliki po« slednjih uradniških imenovanj je bil odlikovan tudi dunajski naš rojak g. dr. Karel Minter lechner, c kr. geolog državnega geološkega za»-voda. Podeljen mu je bil naslov r u-darstvenega svetnika, —« Imenovani raziskuje že skoro ves čas vojne razna rudniška podjetja, ki so v stiku z vojnim ministrstvom.
— Zvišanje oficirskih plač po vojni Iz Budimpešte poročajo, da piše »A Nap«: Po vojni bo ena glavnih nalog parlamenta, zvišati plače oficirjev in, kakor čujemo, sta se. obe vladi že domenili, da bodo sedanje oficirske plače zvišali za 20 od-* stotkov. f JDogovorjeno je dalje, da bodo drf izvedbe tega zvišanja dobivali oficirji mobilizacijske pristoj-* bine.
— »Rdeči križ«. Naslednji gospodje častniki javljajo, da se nahajajo v ruskem vjetništvu v Kijevu: podpolkovnik baron pL C r a s n y, major Medritzkv, stotnik Essigmann, stotnik B e-leševič iz Zagreba, stotnik Si* g e t y, t nadporočnik M a 1 e t i č iz Belovara, nadporočnik dr. P 1 e s s iz Devina, nadporočnik H U b n e r t nadporočnik Černuška, nadporočnik dr. Š t e f a n č i č iz Gorice, poročnik Č e r m a k, poroč P r e i n-f a I k iz Litije, poročnik R e v e s z, poročnik K u 1 n, poročnik Pipan iz Celja, poročnik U n g e r iz Središča« poročnik K o I b e n, praporščak F 6 1 d y, praporščak Čeme iz Kočevja, praporščak R e i s m a n in t stotnik pl. Zagorski.
— Povratek ranjenega oficirja. Kakor smo svoječasno poročali, je bil Postojnčan stotnik Matko S t e -f i n avgusta 1914 v bitki pri Pfemi-slanih od treh krogel zadet in bil teško ranjen in je vsled tega padel v ruske roke. Kakor sedaj poroča svojemu bratu, postajenačelniku v St Petru na Krasu, je ušel lansko poletje iz Sibirije in po polletnem, trpljenja polnem potovanju skozi Azijo, Perzijo itd., dospel te dni na Dunaj.
— S koroške fronte, iz trdnjave Henzel pošiljamo mnogo srčnih pozdravov vsem Vam slovenskim fantom iz Goriške okolice in zahvaljujemo se Vam za vašo hrabrost, s kate-^ ro nam varujete našo ljubo domovino pred izdajalskim sovražnikom. Bog Vam daj srečno zmago in srečno vrnitev. Zivio slovenski fantje; dokler slovenska kri živi. Gorica italijanska ni! — Matija Znidarčič iz Ribnice, Andrej Pavlica iz Dulen-berga, Jožef Kavčič iz Prvačine, Andrej Krpan iz Bukovice, Andrej Volarič iz Tolmina, Ferdinand Kri-stančič iz Kožbane. Franc Mohorič H Rakeka, Izidor Grmek s Kobilje Glave.
— Iz Kragujevca v Srbiji. Nam
niše prijatelj: Počasi se vrača življenje v mesto. Še nedolgo tega je bilo še skoro kakor izumrlo. Sedaj pa se vračajo begunci in na kolodvoru se mudi opazovalna pestra slika, ko pride vlak in ruski vjetnika pomagajo beguncem pri razkladanju blaga in Srbkinje ž njimi živahno govore. Tako pomagajo Rusi Srbom, seveda pod našim nadzorstvom. Mesto Kragujevac samo na sebi ni dosti trpelo, poslopja sploh nič, celo znani arzenal je ohranjen in padlo je vse v naše roke. Kaj je bilo tu vsega nakopičenega, se ne da popisati, treba samo misliti na plen iz balkanske vejne. Iz radovednosti sem vprašal Srba, zakaj da so pustili aj> zenal nedotaknjen. Odgovoril mi je: Hoteli smo pokazati, da smo tudi mi nobel! Zvenel je odgovor tako, da sem se nasmehnil in je mogel čutiti, da mu ne verjamem. Kakor hitro vidijo ljudje, da kdo zna njih jezik, hoteli bi imeti tisoč uslug. Ženske zahtevajo Ruse za žaganje in druga opravila. Vode še nisem pil, ali kdo mi bo to zameril, ako se pomisli, da ljudje v teh krajih umirajo samo na legarju: V mestu štrli tupatam skozi okno črna zastava, da se človek lahko že od daleč ogne nepotrebni smrti. Meso je v Kragujevcu po 1 dinar 40 par, to je po našem, ker velja srbski denar samo polovico, 70 vinarjev. Prvo prihaja iz Bavarske. — Tu okoli mora biti skritih Še kaj bomb. Še v decembru je bil »pozabil« neki srbski vjetnik jedno na bel-grajskem kolodvoru. Neki kmet je bil ustreljen, ker je poskušal vreči bombo na nemškega vojaka. V neki bližnji vasi je bil pred par dnevi neki nemški vojak ubit. Tudi balkanski vlak so že obstreljevali. Ali poskrbljeno je z naše strani, da že nastane mir. Avstrijcev Srbi ne gledajo tako grdo, kako b? kdo mislil ...
— Iskrene pozdrave pošiljajo iz strelskih  Jarkov južnega  bojišča "
vsem"znane« k prijat^«J*»t-
nlki: Zupane Daniel, Holar hran, Pichler Kristjan, Sušteršič Oskar. Strelci: Vergelj Franc, Serničar Iv„ Fink Adolf, Bizovičar Mihael, Jakopin Franc, Kveder Zmagoslav. Gart-ner Josip, Ropret Avgust, Lovšin Berti, Strah Henrik, Zabukovec Vinko, Soštarič Ivan.
— Kdor kaj ve, kje se nahaja Franc L e g i š a, c. in kr. pešpolka št. 97, pijonirski oddelek, ki se je zadnjič oglasil dne 7. junija 1915, naj blagovoli to sporočiti njegovemu očetu na naslov: Franc L e g i š a, Polzela pri Celju (Štajersko), Breg št. 113.
— Darilo. Notranji gojenci Mahrovega trgovskega učnega in vzgojevalnega zavoda v Ljubljani so prostovoljno nabrali 81 K za namene vojnega oskrbovanja in to svoto izročili Njeni ekscelenci gospej baronici Karli Schvvarz.
— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela znesek 11 K 20 vin., katerega so nabrali goriški Slovenci sedaj na Dunaju na ožjem prijateljskem sestanku. Iskrena hvala!
— Društvu za otroško varstvo In mladinsko skrb v Ljubljani sta darovala gosp. dr. Fran Črne, tajnik ljubljanske mestne hranilnice in g. dr. Viljem Krejči, odvetniški konci-pijent v Ljubljani — mesto venca na na grob umrlega gospoda Karla Goloba v Ljubljani, vsak po 20 kron, skupaj 40 kron. Srčna hvala!
— ^Glasbena Matica." V soboto, 12. februarja t. 1., se je vršil v veliki dvorani hotela „Uniona" II. koncert na korist goriškim beguncem, ki je že osmi „Matični" dobrodelni koncert tekom vojne. Sodelovala sta hrvatska umetnika gg. Jure TkalčiČ in Herman Grttss. Prvi je igral čelo, drugi ga je spremljal na klavirju in proizvajal tudi sam več samostojnih klavirskih točk. Spored je obsegal imena: Lalo, Skriabin, Liadov, Bruch, Davidoff, Wagner-Liszt. Liszt, Schu-rnann, Popper in Tkalčič. Koncertanta sta prilagodila večer po veČini publiki in tako je mogel uživati njeno glasbo vsak, bodisi muzikalno jako naobražen slušalee, bodisi diletant ali lajik. Čelo je tudi nekako tak inštrument, ki doseže največ s čustvom. Vmes pa nam je pokazal gospod Tkalčič svojo nenavadno čelistovsko spretnost, ki utemeljuje njegov sloves, razglašen pred koncertom tudi po našem Časopisju. Njegovo tehnično znanje je ogromno, njegovo proizvajanje je polno čustva, elegance in mehkobe. Slišali smo tudi dve Tkalčičevi kompoziciji in sicer uspavanko in Pierrtovo serenado. Obe sta zanimivi in prijazni in ne stavljata na slušalca posebnih težkoč. Zato jih je poslušalo občinstvo z umevanjem. Gospod Gruss je izvajal samostojno na klavirju najprej Skriabinov Noc-turno, zložen samo za leve roko. Pokazal je z njim izrecno spretnost svoje levice. Igral ga je vseskozi temperamentno in s finim pojmovanjem. Občinstvu se je dalje nagio prikupil z drobno stvarico, skladbo Liadova „Ta-batiere a Musiqueu, ki se giblje samo med visokimi oktavami klavirja. Svoje popolno pianistovsko znanje pa je razvil v \Vagner Lisztovi Jzoldni smrti* inLisztovi fantaziji o Rigolettu. Tudi kot. spremljevalec je bil precizen, fin in diskreten. Že po prvih točkah je bilo občinstvo za oba umetnika jako zavzeto in ju je hvalilo z burnim ploskanjem tako živahno, da je moral dodati gospod čelist že med sporedom točko izven programa. Po končanem sporedu sta dodala oba koncertanta. Obisk ni bil slab, dasi dvorana ni bila razprodana. Med obiskovalci smo opazili več odličnih osebnosti.
— Za šolskega svetnika je imenovan profesor mariborske gimnazije Franc J e r o v š e k.
— jubilejska samopomoč. Dne 2. decembra pret. L je umrl tovariš Janko Janežič, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani, ki je bil član društva »Jubilejska samopomoč,«. Ker je društveni predsednik mobiliziran, sem kot njegov namestnik v smislu § 3. društvenih pravil izplačal zakonitim dedičem 504 krone. Vsled tega poživljam vse člane, da plača vsak za Janežičev smrtni slučaj v smislu § 4. tekom enega meseca 2 kroni. Hkrati plačal vsak član v smislu § 5. za leto 1916 v rezerno podporno zalogo 2 K članarine. Ker so vsled vojne dru-štveniki neznanokje razkropljeni, zato se to pot ne bodo razpošiljale poštne položnice (čeki), ampak plačaj vsak član 4 K 6 v po pcčtni nakaznici na naslov: »Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani«. — Dne 28. januarja 1916 ie umrl v Št. Vidu pri Grobeinem tovariš Matija Šumer, nadučitelj v pokoju. Poleg zgoraj navedene vsote je treba tudi za ta smrtni slučaj plačati po poštni nakaznici 2 K 6 v. Poštne položnice se ne bodo razpošiljale. Ljubljana, 1. februarja 1916. Jakob Di m n i k , podpredsednik.
— Krušne karte. Z odredbo c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 5. februarja 1916, št, 3984, ki je bila pretekli petek JJHfflliHt   BO U*fe»
Banskih dnevnikih, so vpeljane od nedelje, dne 20. februarja t. I. nove krušne karte, ki bodo veljavne za 14 dni. Oddajale se bodo kot doslej pri vse; desetih krušnih komisijah, in sicer to pot v petek, dne 18. februarja in pa v soboto, dne 19. februarja 1916, vselej od osmih dopoldne do ene popoldne. Običajno dobi vsakdo, ki je do nje opravičen, pri komisiji, v katere območju stanuje, tudi zanaprej svojo celo krušno karto. Le osebe, ki obedujejo po gostilnah ali podobnih obrtovališčih, dobe mesto cele karte, ki se glasi deloma na kruh, deloma na kruh ali moko, dve zgornji polovici, ki se glasita le na kruh; osebe s težko službo pa poleg ene cele krušne karte še eno spodnjo polovico, ki se glasi deloma na kruh, deloma na kruh ali moko. Osebe, ki obedujejo po gostilnah, bodo morale dati pred komisijo tozadevno izjavo ali same. ali pa po svojih stanodajalcih.
— Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko se vrši danes, t. j. v torek ob 6. uri zvečer, dne 15, februarja, v deželnem muzeji:. Vhod iz BIei\vcisove ceste. P. t. udje se vabijo k mnogoštevilni udele/bi.
— Gorupova ustanova za dekliški licej. C. kr. deželna vlada je razpisala 7 mest te ustanove. Prosilke imajo priložiti prošnjam, ki jih sprejema ravnateljstvo dekliškega liceja do 15. marca: 1. Krstni ali rojstni list, 2. ubožni list, 3. zdravniško izpričevalo, 4. izpričevalo o cepljenih kozah in 5. zadnji dve šolski izpričevali. \ prošnji je navesti, kje stanujejo stariši, oziroma varuhi, in če prosilka ali kdo izmed njenih bratov ali sester uživa kako ustanovo ali javno podporo in v katerem znesku.
— Potovanje v Srbijo. Civilnim osebam je do preklica dovoljeno prestopiti območje belgraj. gouver-nementa iz notranjosti monarhije in iz inozemstva le z dovoljenjem vojaške gubernije in sicer le pri Bel-gradu, Smederevu in Jagodini. Prošnje za izdajo prostopnega dovoljenja, opremljene s pravilno izdanimi, klavzurirammi potnimi legitimacijami, vlagati je od sedaj naprej pri uradu za prehodne liste vojaškega gouvernementa. v Belgradu. V prošnjah morajo biti navedeni natančni podatki o namenu in cilju potovanja.
— Iz tukajšnje prisilne delavnice so pobegnili Ivan Lunder iz Malih Lipljenj. Matevž Kis iz Cerknice in Fran Mazi iz BloČic. Na Kočevskem so v Sloki gori ukradli Jos. Okornu nekaj mesa. Lunder pa se je kmalu naveličal svojih tovarišev in se sam javil pri orožnikih v Grosupljem.
— Krone, franke in m^rke. Pre-račumevalni kurz za franke je pri nohtni hranilnici do nadaline odredbe 100 frankov ar 146*5 K, 100 mark -143 K.
Obesil se je 271etni Ignacij čič na Razdrtem. Vzrok neznan.
Lekarna na Bledu. Na prizadevanje zdraviške in okoliških občin, je c. in kr. armadno poveljstvo odredilo da ostane lekarna na Bledu, ki nosluje običajno le v zdraviš' i dobi, do poteka vojne zdržema odprta. Ta ukrep bo gotovo razveselil osebno hudo prizadeto prebivalstvo d Bleda do Gorice, kateremu so zredne razmere odvzele prav vse >karne» Na Bledu, v Bohinju in na olmin-skem poslujejo sedaj sloviti zdravniki iz ce*e monarhije. Tudi zobo-zdravniški atelje je otvorjen v hotelu Toplice, kateri hotel je prišel na javni dražbi v last notarja Loosa z Dunaja
Na službeni poti ga je dohitela smrt. Mariborski davčni eksekutor 44Ietni Franc Gerent je pri sedanji draginji jako slabo Izhajal, kajti imel ie ženo in pet otrok. Vsled stradanja ie bil večkrat tako slab, da je omedlel. Ko ie šel te dni po službenem opravku proti novemu mostu Drave, se je naenkrat zgrudil na tla ln je umrl.
Obsojen slepar. Kakor smo že poročali, ie bil v ptujski okolici are-tovan na Ogrskem rojeni, a v Celje pristojni pleskar Anton Florjanz. Sle-oaril je ženske, češ, da je uradnik okrajnega glavarstva in poizveduje, če so podpore rodbinam vpoklicanih vojakov primerne. Tudi je obetal zvišanje podpor In za to jemal od Hudi denar. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
Radi pomanjkanja premoga so zanrli danes graško vseučiliško biblioteko. Knjižnica ostane tako dolgo zanrta. dokler se ne bo mogla dovolj zakuriti.
Umrl ie v Lebringu pri Gradcu narednfk 26. domobranskega pešpolka Ferdinand Pemič, doma fz St. Jurja ob južni želez. Bil Je zaveden Slovenec in priljubljen doma in pri vojakih. Prišedši po zimi iz Galicije je bolehal do zdaj. Zapušča ženo in otroka. N. v m. n.!
Samomor. Pri svojem bratu po-s*$tnik* hrmm UrSifiu v 3* Jakob«
orf Pliberku službujoči Prane UrStt se Je zaradi svoje neozdravljive bolezni vrgel pred osebni vlak, ki ga je takoj ubil.
Priljubljena Henny Porten v štiri-dejanski družabni drami MKenec koncev". Od danes, 15. februarja, do četrtka, dne 17. februarja, predvaja slavni ,,Klno Ideal" četrti film Hennv Porten iz serije „Konac koncev". V tem filmu je njena umetnost kot vedno, na višku, kot priprosta krčmarjeva hčerka, in kot fina dama se pokaže v pojmovanju vloge in igranju umetnico. Globoko pretresujooo vsebino podpira Hennv Porten s tvojim res umetniškim igranjem tako, da bo napravila na vsakega gledalca velik vtis. S to priljubljeno umetnico nastopi tudi Ludovik Trautmann v vlogi grofa Gerhard von Burghoff. Tudi četrti film Hennv Porten serije bo s tem našel uspehapolno pot. — Kot druga točka bode prišla veseloigra ».Albertov poroCni dan" z A. Pau-ligom v glavni vlogi. Zelo vesela povest, v kateri provzroči znani komik A Pauiig tako veliko smeha, da se lahko prišteva k najboljšim iz najboljših komičnih slik. — Izven tega še zelo zanimiv „Mestrov t«den". Med tem: Sniden e N . V. nemškega cesarja z bo carskim čarom Ferdinandom v N šu. — Samo tri dni v „Kino dealu".
Navihan slepar. V Novem Sadu je oblast prijela 321etnega pustolovca Rudolfa Zagorskega, reete Ferenča-ka rodom iz Rajhenburga na Štajerskem, ki je hodil okoli v poročniški uniformi, se izdajal za SchOnborna, Roberta Schmidta in grofa Siegers-heima ter pod to krinko uganjal razne goljufije. Zagorski je znan tudi po Ljubljani in je priporočati, da bi ga, če se je še kje drugod pojavil kot častnik, tudi tam naznanili oblasti.
Nevarno tatico je aretiral straž-n;k v Šolski ulici. Ko je zagledala stražnika, je zbežala in pustila omot, v katerem so bile zvezane štiri kokoši V Rožni ulici je ukradla kos svinjskega mesa v vrednosti 10 K. Tatica Vida Ilaršič iz Zgornje Šiške ie izročena sodišču.
Izs:!!b?jeno. Neki vojaški sluga je izgubil damski čeveli. Kdor ga je našel, naj ga odda na Marije Terezije cesti št. 6. II. nadstropje proti nagradi.
* Za srbska begunca v Italiji
je papež, kakor poroča korespondenčni urad, daroval 5000 lir, ki so bile izročene srbskemu pooblaščencu pri sv. stolici.
* Hrvatski učitelji v Belgradu. Pouk na novo otvorjenih belgrajskih šolah so prevzeli hrvatski učitelji, ki so bili v to svrho oproščeni vojaške službe !
* Dražilci paolrja. Na Nemškem so izdelovalci papirja sklenili, da zvišajo vnovič cene za osem odstotkov. Vzlic tem bo papir na Nemškem še vedno dosti cenejši kakor je v Avstriji.
* MTemDS,; — ustavljen? .Grazer Volksblatt11 javlja, da je bil ustavljen list „Temps- zaradi razširjanja neresničnih vesti. .Temps* je bil notorično glasilo francoskega ministrstva zunanjih del.
* Nesreče. Iz Pariza javljajo: V Hagenbroucku je bil letalski poročnik Orabam White težko ranjen. Pri neki vaji je v rokah angleškega oficirja počila bomba, ki je 5 oseb ubila in 25 oseb ranila.
* Liferantje konj na zatožni klopi. V Budimpešti se je začela sodna razprava proti celi vrsti liferantov konj za armado. Večinoma so obtoženi iz Galicije in so bili člani kartela trgovcev s konji, ki je goljufal, kolikor je le mogel.
* Občinskih volitev na Dunaju ne bo. Nižjeavstrijsko namestništvo je odredilo, da za sedaj ne bo nadomestnih volitev v dunajski občinski svet, ker je mnogo volilcev v vojni, pač pa I je dovolilo, da sme občinski svet imeti zopet seje. Od začetka vojne bo Imel občinski svet svojo prvo sejo 22. t. m.
* Smrtne obsodbe v Srbiji. „Beogradske Novine" javljajo: Srbski državljan Peter Brvulovič n Bržanca je bil z razsodbo vojnega sodišča v Paračinu zaradi vohunstva, storjenega I o priliki nemške ofenzive, obsojen na smrt. Obsodba je bila izvršena nasled- I nji dan. Srbska kmeta Paun Boboč iz I Radcnke in Anton 2ogar U Duboča sta bila od vojiikcga sodišča 4. etap- I nega poveljstva zaradi neopravičenega I nošenja orožja obsojena na smrt in je I bila sodba v Naresnici izvršena. t
* Na Ogrskem izaledojejo žito. Ma Ogrskem so ss oblastveni organi lotili težavnega« a potrebnega dela: izsledovanja skritih zalog žita. Zdi se, da gre delo uspešno od rok.   V I Szentesu so nafti pri dveh posestnikih jako znatne množine žita in ker sta bila posestnika   takoj občutno kaznovana, se Je oglasilo 85 drugih, I ki so skrivali žito, a so se ustrašili 1 kazni. Vlada sodi. da so na Ogrskem L skrite ie velike množine žita. I
I      • »Sedaj mora bM vse nemško.«
I S to originalno trditvijo se je hotela I rešiti obsodbe sobarica Františka j Kfepelks (Frančiška Prepelica), do-I ma iz Tabora na Češkem, ki  je na
Dunaju iskala vesele zabave ter se I Je v nekem hotelu vpisala kot Fany j Wachtel. Policija jo je spravila pred
sodišče, kjer je pretkana ptičica iz-I javila, da se je raditega prekrstila J (Wachtei = Krepeika). ker so doma
rekli, da se mora sedaj vse ponem-
čiti. Sodnik ji ni hotel verjeti in pre-I peličica bo sedela teden dni.
* Novi škofje. Kakor znano, je bil j kardinal-nadškof praški baron Skr-I benskv izvoljenca nadškofa olomu-I škega. Zdaj je odločeno, da postane
brnski škof grof Huvn nadškof v Pragj, prost v Mikulovu na Morav-skem grof Waldstein pa brnski škof. češki listi so se s kandidaturo grofa Huyna in grofa Waldsteina mnogo bavili, a listu »Moravske Orlice« je bilo pojasnjeno, da je vsak ugovor proti imenovanju teh dveh kandidatov nepotreben, ker je v naprej zagotovljeno, da bo brez uspeha. I • Skoda vsled vojne. Gališko namestništvo je sestavilo natančen seznam škode, provzročene vsled vojne v 59 galiških okrajih s 1267 vasmi in 110 mesti. Razdejanih je bilo 64.000 stanovanjskih hiš in 113.124 gospodarskih poslopij: brez strehe je 58.225 rodbin. Za te je bilo treba 458 barak in 2500 stanovanj po eno sobo. Popraviti je bilo treba 12.921 poškodovanih stanovanj. Do 15. novembra 1915 je bilo dograjenih 82 barak in 1809 malih stanovanj ter popravljenih 7131 stanovanj.
* Po krivici obdoižen. Pred nekaj časom je bila na Dunaju umorjena vdova višjega revklenta Marija Zavrzal in ji ie bilo ukradenih mnogo stvari. Postala je žrtev roparskega umora. Nekaj dni pozneje je policija aretovala 241etne^a tehnika Bo-rislava Golubovića, ki je nekaj časa stanoval pri umorjeni vdovi. Sum, da je Golubovič umoril vdovo, so podpirale razne okolščine, a tekom preiskave se je dognalo, da ie Golubovič popolnoma nedolžen. Preiskava proti njemu je že ustavljena in je Golubovič izpuščen iz zamera.
* Otroška vas belgijske kraljice. Tik belgijsko - francoske meje, v zadnjem kotičku Belgije, ki ga Nemci še niso mogli okupirati, in kakih deset kilometrov za bojno fronto, je belgijska kraljica Elizabeta ustanovila pravo otročjo vas. Nastanjenih je v tej vasi kakih 500 otrok, starih 3 do 8 let, ki nimajo doma. Vas je zgrajena iz barak, v katerih so poleg spalnic šolske, bolniške in igralne sobe ter kopalnica. Kraljica plačuje vse velike stroške za to otroško vas iz svojega zasebnega premoženja in se mudi vsak dan nekaj ur med otroci.
* »Tretje vprašanje«. V nekem monakovskem listu čitamo: Na mo-nakovski univerzi je prišel te dni k j izpitu kandidat, ki se je zanajšai bolj na svetopisemsko »blaženi ubogi na duhu«, kakor pa na svoje knjige. Imel je smolo. 2e pri drugem vpraša- j nju je eksaminator spoznal, da je si- i tuvacija brezupna in se Je obrnil k drugemu kandidatu. V tej prekarni situaciji se spomni naš študijozus, da ima pravico na tri vprašanja. »Gospod profesor, prosim še za eno vprašanje. Staviti mi morate najmanj tri.« Eksaminator: »Prav imate, gospod kandidat. Se eno vprašanje torej. Povejte mi, kako se Vam dopade Monakovo* i
* Strašna nesreča se je pripetila včera! v stanovanju gališkega begunca Wolffa Rollerja v dunajskem okraju Wieden. Roller, ki je bil kot črnovojnik na fronti, je prišel te dni na dopust in je prinesel seboj sovražno 7 cm granato, ki je padla v njegov strelski jarek, ne da bi bila eksplodirala. Navzlic prepovedi so se igrali Rollerjevi otroci in otroci ne- I kega sorodnika Billerji v sobi z granato, ki je padla na tla ter eksplodi- I rala. Štirje fanti so bili grozno razmesarjeni, vsa sobna oprava razbita. Eden deček je že umrl, trije se še borijo s smrtjo. Detonacija je izzvala v ulici paniko in ljudje so mislili, da se je razletela bomba kakega sovražnega aeroplana. Oblasti so uvedle preiskavo.
Darila.
Za »Bolgarski Rdeči križ« so
nabrali in darovali naslednji župni uradi; Kamnik 30 K; Dobrava p. Kr. 23 K; Banjaloka 18 K; Sturija 10 K 06 vin.; Begunje pri Lescah 14 K 41 vin.; Duplje 10 K; St. Ootard 10 K; Horjul 40 K; Jančc 15 K; Radovljica 34 K; Slavina 75 K; Unec 21 K 50 v; Polšnik 24 K 97 vin.; Stanga 35 K; Vače 25 K; Motnik 10 K; Zabnica 23 kron; Dol 14 K; §t. Jakob ob Savi U K 50 vin.; Budanje 23 K 06 vin.; Orehek U K; Podgrad 13 K 70 vin.; fimlhal pd Novem mesta 2Q K; Za-
I gorje ob Savi 15 K; Breznica 32 K« Mavčiče 60 K; Grčarice 14 K 40 v: Cerklje 100 K; Mrastje 35 K 92 vhv Sava 10 K; Podbrezje 30 K; Ribno 56 K; Fara pri Kostelu 42 K 34 vin.; Gor, Logatec 11 K 03 vin.; Vojsko 6 K; Svibno 15 K; Vipava 13 K 91 v; Trnovo v Ljubljani 17 K 91 vin.; Kri. že pri Tržiču 20 K; Srednja vas 50 kron; Homec 26 K 69 vin.; Zaplana 18 K 42 vin.; Brusnice 14 K; Brezo, vica 22 K; Zapoge 8 K 10 vin.; Čem* senik 42 K; Leskovica 26 K; Komen-da 42 K; Spitalič 10 K; Predoslje 20 kron; Trata 44 K 74 vin.; Košana 15 kron; Stari trg pri Ložu 38 K 44 vin.; Mozelj 40 K 31 vin.; Sv. Katarina 17 kron 60 vin.; Metlika 110 K; Prelo-ka 6 K; Zužemberg 46 K 50 vin.; Šmarje 60 K; Mengeš 50 K; Sv. Kriz pri Jesenicah 8 K; Vrhnika 45 K; Bled 18 K 40 vin.; Trebnje 74 K; Ribnica 109 K 57 vin.; Sv. Križ pri Litiji 50 K; Toplice 20 K; Poljanica
4 K; Polica 94 K 70 vin.; Hrenovice 40 K; Škocijan pri Mokronogu 11 K; Trboje 14 K 42 vin.; Št. Lambert 24 kron 82 vin.; Srce Jesusovo v Ljub-ljani 30 K: Idrija 44 K; Jezica 40 K; Vinica 19 K 20 vin.; Št. Jošt pri Vrh-niki 27 K 09 vin.; Sostro 14 K; Lozice 20 K; Leše 30 K; Podzemelj 10 K; Leskovec 20 K; Planina pri Vipavi IS K; Tržič 30 K; Brezje 11 K 60 v; Stopiče 35 K; Planina 17 K 28 vin.; Goče 20 K; Matenja vas 8 K 60 vin.; Gorice 18 K; Sodražica 20 K; Črnuče 24 K; Sv. Trije kralji 10 K; Sv. Trojica pri Cerknici 8 K; Spodnja Idrija 40 K; Dovje 7 K 14 vin.; Cerklje na Dolenjskem 20 K: Zdovac S kron; Zagradec 23 K; Kamnagorica 10 K; Simon Ažman, Kamna gorica,
5 K; Domžale 30 K; Dražgoše 6 K; Ajdovec 2 K 40 vin.; Kresnice 10 K; Boh. Bela. 20 K; Zgor. Tuhinj 10 K; Selca 20 K; Smlednik 35 K 07 vin.; Stranje 13 K 70 vin.; Preska 20 K; Mavčiče 10 K; Kočevje 60 K 97 vin.; Prežganje 20 K; Spodnji Tuhinj 22 kron; Radovica 15 K 33 vin.: Struga 47 K 54 v; Preserje 40 K; Dragatuš 36 K; Mošnje 4 K 40 vin.; Gore nad Idrijo 10 K; Podraga 10 K 50 vin.; Zatična 25 K; Begunje pri Cerknici 40 K; Moravče 40 K; Stara Loka 20 kron; Besnica 20 K; Marij. Oznanj. v Ljubljani 122 K 10 vin.; Sv. Trije kralji 12 K; Vič 25 K; Dole pri Litiji 10 K; Javor pri Lj. 11 K 35 vin.; Ov-šiše 12 K 51 vin.; Blagovica 10 K 72 vin.; Rovte 90 K; Trnovo na Notranjskem 23 K 83 vin.; Šmartno pri Litiji 69 K 52 vin.; Sorica 12 kron: Dolenja vas 15 K; Suhor 24 K 77 v; Sela pri Kamniku 14 K: Stolnica 30 krom: Primskovo pri Kranju 3 K; Višnja gora 54 K; Kokra 6 K; Št. Vid pri Vipavi 24 K 10 vin.; Mokronog 34 K 70 vin.; Tomišelj 15 K; Škofja Loka 80 K; Marijino Oznanj. v Ljubljani 32 K 80 vin. Dalje so darovali: Neimenovan 5 K; gosp. Josip Vukšinič 50 K.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. februarja: Josipina Bizjak, žena krznarskega pomočnika, 31 let, Marije Terezije cesta 13. — Josip Schmiedt, pešec, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. — Er-nestina Žalec, ključavničarjeva hči. 18 mesecev.   Karolinška zemlja 16.
— Adalbert Novak, desetnik, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 11. februarja: Marija Roš, hči dimnikarskega pomočnika, 2 meseca, Zalokarjeva ulica 13.
Dne 12. februarja; Leopoldina Jankovič, relenka, 4 mesece, Karolinška zemffa 38.
Dne 12. februarja: Ignacij Kessler, trgovec, 46 let, Elizabetna cesta 7. — Josip Troha, posestnik-hiralec, 42 let;
— Gregor Jesenko, tovarniški delavec-hlralec, 45 let; Janez KuSar, mizar-hlralec; vsi trije Radeckega cesta 9.
Dne 13. februarja: Josip Ivan FabČič, faktor goriške tiskarne, 37 let, Rimska cesta 6. — Mihael Skok, železniški delavec-hiralec, 35 let, Radeckega cesta 9. — Matija Katern, železniški čuvaj v pok., 93 let, Sv. Jerneja cesta 42. — Simon Moravec, dninar, 77 let, Radeckega cesta 9. — Ignacij Železnik, bivši čevljar-hiralec, 51 let, Radeckega cesta 9. — Broni-slava LoviSček, hči Železniškega uslužbenca, poltretje leto, Streliška ulica 15.
Dne 14. februarja: Martin NuČiČ, posestnik, 68 let, Črna vas 13. — Marija Munilt, posestnica-hiralka, 71 let, Radeckega eesta 9. — Ivan Skalja, sin trgovskega sluge, 15 mesecev, Reber d.
V deželni bolnišnici.
Dne 10. februarja: Josip Smrekar, odgonski sprevodnik, 54 let. — Katarina Ros, občinska uboga, 73 let.
Dne 11. februarja: Jera Šušteršič, delavčeva žena, 70 let.
Panasaj list obsega 6 stran'
Izdajatelj In odgovorni uredni' Valentin Kopitar.
UtteiM ki tisk »Narodne tiskan*
36. štev.
.SLOVENSKI NAROD*9 one 15. februarja 1916.
Stran o.
Še vedno se govori, da je za
ziaknp varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši Čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas *Srečkovnega zastopstva^ v Ljubljani.
Kdor trp! na zapeki ali zftgate-
nju, si lahko olajšavo dobi z uporabo odvalil. Toda vsakdo naj bi vedel, da so odvajila dvojna: drastično učinkujoča in milo učinkujoča. Drastična odvajila neredko zdražijo Črevo in jih je zato treba jemati z veliko previdnostjo. Med milo učinkujo-čimi odvajili, ki Črevesa ne dražijo m so popomoma neškodljiva, prva-čijo Fellerjeve želodec krepeče ra-barbarske krogljice z zn. Elzakrog-Hice. Pospešujejo teki in prebavo in jih tudi otroci in ženske radi jemljejo. V nobeni hiši naj bi se jih ne pogrešalo, da bib ile obp otrebi, po užitju težko prebavljivih jedil in pri slabostih v želodcu, vedno pri rokah. 6 škatljic pošlje kamorkoli franko za samo 4 K 40 v lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 238, Hrvaško. Tudi Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. Elza-fluid, dobrodejno vteralno sredstvo, lahko obenem naročite. 12 steklenic franko 6 K. Obilica priznanj izpričuje, kako priljubljen je Elzafluid, posebno kot varovalno sredstvo za "^rave, pomirjevalno sredstvo bolečin za one, ki trpe vsled prehlajenja, rrepiha in mokrote. (ei)
Ako naročite
in to nemudoma storite, _
Danes do četrtka 17. februarja
nastopi priljubljena umetnica
Henny Porten
v štiridejanski ch užabni drami
1,
Messtrov teden.
Velezanimivi posnetki. Med njimi : Snidenje Nj. V. nemškega cesarja z bolgarskim carjem Ferdinandom v Nišu.
1 ?reflto iTgfr-'stega n?e'«n kifti
1 sreČVa eqr;ke*a rdtfap krifa
1 dsbrfni fist 3 e o zm\l srečk n le+a
1 dobiti!! lis' 4° o cprck. M?, srert iz!. 1 §84
Kesefni obrok rs neb pftmfktz.
ds&tnili li-
Stff r~: S km.
-12 !re!?aiii vsako letu, platni foHHri 63trOMH
BOlirtS i|T5lno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
3o 4.000 frankov popolnima zastonj,
Po-amfla in Igralni načrt postila brezplačno
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Jirtov noročfll dan".
Zelo vesela poTest. Velik smeh.
Prva slov. tovarna drož ]Yiakso ZHeker, t Ljubljani naznanja pretužno
vest, da je preminul njen dolgoletni knjigovodja, preblagorodni gospod
pg! (Sol©
Pogreb se vrši v torek 15. t m. ob 4. uri pop iz dež. bolnice, na
pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 14. svečana 1916.
Zahvala..
Vsem  onim, ki so spremili   na zadnje bivališče nagega ljubega soproga, očeta, deda, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
olda Biumausrj
Izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšb zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo ČČ. gg. sestram usmiljenkam za niihovo požrtvovalno in ljubeznjivo postrežbo. Konečno bodi vsem in vsakemu posebej, iskrena hvala za obilno cvetje!
LJUBLJANA, 14. februarja 1916.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom smrti mojega nepozabnega soprogi, ozirom. očeta, gospoda
Emona Blažima
ki je bil pri južni železnici 26/1. 1916, od vlaka St 832 povožen in je 27. jan. t. I. umrl, izrekam vsem uradnikom in nižjim uslužbencem Žel. postaj Opčin in Nabrežine, ki so mi ob smrti na kakorien koli način pomagali, svojo iskreno zahvalo.
Prisrčna zahvala bod! tudi vsem onim gospodom In nižjim uslažbencetn kakor tudi delavcem, sodrugorn in prijateljem na omenjenih postajah, ki so po sodrugu M. Franku nepričakovano darovali svoto v znesku 113 K 6 h, ter s tem moje bedno stanje precej zboljsaii.
Srčna zahvala vsem darovalcem in posebno sodrugu Mihaelu Franku, ki se je prizadeval za nabrano podporo m omsaij—n svete ssasM izrodi.
GABROV1CA, 12. svečana 1916.
Cecilija Ilaiiaa.
vseh vrst za urada, društva, trgovce itd
jfatoi Čeme,
fmer io iitfelovatelj ^^&m+r       kiTcnitTln Mimiilij
LJnMIana, Selcmtarfova mllea L
Ceniki franko. Ceniki franko.
za snežne cepiče,
moške nogavice, zapestnike L t. d.
v* «s» v*o š£aa
Toni Jager
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5.
LlIlJIMI IIIIIIIWI .....'
Teodor Korn
(popre] Haorlk Korn)
pekrivaler streh in klepar, vpeljalec strelovodov, ter Instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta St. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim Skriljem z
Htet-tHumtoiffl Min (!teriit) Mt«t Hatscbftk
z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kie-rarska dela v priznano solidni izvrSitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Pestekljtsa posada
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
ntndnl otelile
: za gospode : LJubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške : uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
5  L ^
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko isber dežnikov in soinonikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
najnovejša iniloigpa a Ramilom v glavni vlogi v
„Kino Central"
v deželnem gledališču.
,Kamilo vzgojitelj princev/
in dve novi drami«
Samo danes In jutri ob 7. In 't 9. v dež. gledališču.
Na splošno zahtevo danes in Jutri:
===== ob 4. in '1x6. uri zvečer ■
Največji, veličastni film iz sedanje vojne z Italijani.
S srcem in deliinieni za domoulno!
I! 1   SenzaciioneSni uspeh. II!
m vseh predstavah: Bolgarski car z nemšk. cesarjem v Nišu.
Vajenec
v Ljubljano aH okolico želi vstopiti deček k dobremu kroj. mojstru v pouk. Vprašati je pri:
Janko Počeku,
ms   trgovcu v Trbovljah.
Kolinska tovarna išče
z daljšo prakso, ki je vajena slov. in nem'k. korespondence, samostojno. — Prosijo se samo resne ponudbe, z navedbo plače, ne začetnice. 554
Največja izbira
razglednic
umetniške poljske siav. češke, bolgarske, nemške, švedske, danske itd. kakor tudi dopisnice s 4 vladarji, bojne, vojaške, čestitke, ljubavne, glave, prirodne, šaljive od 4—12 kron lOO komadov, najfi-neje izdelane pripore Ča trgovcem in preprodajalcem Rudolf Polačak, Zaprete, Jvriftioeva nl?ca it 21. Veletrgovina in zaloga razglednic
Cnik zastonj: 497  Vimi m nrzrtjvl
Kupim po  visoki ceni
kostanjev orehov jesenov
Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira. ::
Najboljša in naizdravejša .„
barva8 za lose in Drcdo
je dr. Drallea ,,NERIL", k: daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage ln mrežice vseh vrst; gledaliične in toaletne *        potrebščine itd« =
1 kg praške gnjati......K 7 60
1 ,, prekajen kare Ia  . . • ♦ „ 760
1 „ praške salami 6-00
1 „ poljske salami  ..*...„ 6*60
1 „ krakovskih gnjatnih salami „ 7*40
1 „ mortadela salami  . . . . „ 7*20
1 M pariških salami.....„ 7*20
1 „ debrečinskih salami  ♦ • • „ 7*20
1 M klobas (ietrnice)   . . . . „ 7 20
1 tt tirolskih salami.....ff 6*80
1 „ brnnšviSklh salami   . • . M 5-00
1 „ gothaških salami  • . . . „ 8 20
1 ff meseaice.........820
1 prekaieaega govejega jezika8 50
1 par draždansk. tečnih klobasic K —-55 razpošilja po povzetju v polt zavojih i 5 kg Pri naročilih uzd 25 kg etne nočno redudranc.
Iivoi praiklh gslatt,
88. laka, 552
Praga-Žižkov, Havličkova allea tt 16. I.
Kupi se
551
papagajček
Ponudbe (tudi pismene) na:
Umska cesta St- 9., L nadstr. 10.
Išče se
557
izdelovalca sodavice
kateri mora biti trezen, zvest, vojaščine prost in zmožen tudi razpeljavati. — Nastop službe takoj.
L BMTOl Petelinje. Si Peter se Hran.
Hiša štev. 30.
z 2 njivama in lepim sadnim vrtom v Možah pri Smledniku na Gorenjskem
se pod zelo ugodnimi pogoji proda.
! Posestvo je pripravno za rokodelca ali trgovca. — Ogleda se lahko na licu mesta. — Ponudbe na lastnika : Igjn«
Hrovat. k. a. k. Lagerspital, Knittelfeld.
471
išče se
537
za prodajo na drobno (Lederausschnitt), samo izvežbana moč, vojaščine prost,
===== se sprejme. ■ Ponudbe pod „poStni predal it. 68".
obstoječe iz 4 sob, kopalnice in z vsemi drugimi pritiklinami, z električno razsvetljavo, na solnčni legi, z lepim razgledom  in  centralno lego, SO da
za malev termin eventnelno tudi popre je v najem. 494
Naslov se izve v upravn. »Slov. Naroda«.
• r
282
krojač prvo vrste
Ljubljana,
v hotela,pri fU
(I. nealstropje)
(nasproti glavne poite)
se priporoča, s
C46/3$^^
RU
— Dobro lzur'en •    VI •
Išče službe   pri kakem   krojaškemu mojstru. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda. 534
a, g &.
Vojaščine   prost,   iŠGd   slilžbe   s 1.
ma?Cei?l. — Ponudbe pod šifro (550
M511 na uprav. »S?oven?k. Naroda«.
Marija Tičar,
526
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 26.
Selereburgova ulica 1.
nasproti kazine.
Prva specijalna trgovina
:: umetniških, vojnih, po-::     krajinskih   in drugih
razglednic
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Kragni albumi za umetniške razflaftnloe pravkar d«au.
Otrok vajeno naobraženo
cJ ek
teli siuibe, k enemu ali dvema otrokoma. Cenj. ponudbe sc prosi nasloviti ped „naobra-žena/527* na upravn. »Slovenskega Naroda*.
527
PoF^žeaca brez otrok iščeta
z dvema posteljema pri mirni stranki za takoj. —  Ponudbo na uorav. S'o^.
Naroda«   pod   „Porečenoa / 543".
12
£\r*nn^ P i
likerja je f
15«
-   i V
posebnost želodčnega likerja
Is zdravilnih rsetlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni
družini  ne  bi   smel manjkati.
ee
tovarne bar-V; lakov in Tirnezev
LJUBLJANA.
CentraSa s Ocadec. Centrala: Gra^sc.
Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gdstingu, Trstu, mmmmmmm   Ljubljani, Ljub 75 s m in v Le^endorfu. —^_
vse vrste olfnate, snhe. eraa5lae in fassrlao barve, firnei, pristni kranjski, mavec (Syps), cSfe za pod in stroje, karbe-lsnef, čopiče, steklarski in mizarski Ide? in draga v to stroho
spadajoče stvari. Ceniki na razpolago 1 Ceniki na razpolago S
nja
drogerija in jotođianujaktura
Ljubljana. Seienburgova ul. 5
priporsča veliko zalogo
desinfekciiskih   preparatov   kakor: Lvsol, Lvsoform, Kreolin, Formalin. Formaiinove nastilje, karbolova kislina, karbolovo anno.
Petrebščls® za pot£režbo bolnikov   in ranjencev, obvez  !si rnr^astega Msra,
konjaka, rama in čaja. ^ere/erm.    flliimin. fzrolm.
Zadnikar^eve vrečice
■
Proii prafca<eis, luskinam
in Ispadanja las
d'liaff nath«:'j«* petinami
Tsnsn-clunio Wm
katera   ©krep*u!©   lasf^č«, odstranjuje ur':- 3   n preproiule  Izpeda^J« las.
I ateitlOBtea z navodsvm 14 f.*2o■
RaspoSilja se z obratno r.sto ne man. kot dve steklenici.
Želuca  v\3*aH   rr«? zrušenih zdravi!, tr^dfc. itII, ^e^i*i?*«* vir, $»<?>e**8ii najf;ne«£«h p*»rfu»r.ovf k?rurtrikih obvez, svežih mHeralnlh ved
Det. IsKbt^i nilsmri ibk?oKe
»Liubliatv RHfeva est* št i.
polejj novozgrajenega Pran Tc-efoveja
uhH. m.stu 18
V te! lekarn*. e*-sa£vafo zdrevllft fadl člani bolniških t-Ia^ai« želsznite, c kr. t o brcne tovarne ia o?sr. bo'nišUe
Ivan Jax & si
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
uozni
>
Oreznoioi kini za VEzeaie i iiišl
Pisalni V „ADLER", plstilat stroji
vseh velikosti
Wn?boll zanimiv fn sajfcoljil slav. llastrovanl kHI so:
ki priobčuieio vsak teden M ne* o za^i^alvlh sS!k z bafisč in o drugih varnih nUtua1 domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega Čtiva: pesmi, povesti, Jako zan!"n2?r, lep detektivski rtman, poučne Članke Ni črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok polindnega znanstva. 118
,,TEDEN'SKE SLlKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica vsako društv« itd. Zahtevajte „TEDCNSKE SLIKE'* povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDEMSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3-— pol leta K 6.— in celo leto K 12—. Naročniki dobe kot BBajra&o velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Juraća. Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljte nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na oeled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
LfuMfasi2, Traačlškanpka ulica. IZ I.
'■z
umetni in trgovski vrtnar
nuimla si. o. n. oliinstvii. ii st nahaja njem« 13,-
cvetlični salon
samo ?o5 Jrančo štev. 2.
pclerj Gsvi^ars'cerja mostn.
Kite rim šal mm.
ifa\wm ww man, fraHoy itd
Zunsnja narečila tsčaa.
iriiriia i "m m i II.
i
i
I Zaioga pohištva in tapetniškega S
btaaa.
Jy(i3arstvQ,
t! ''•I
Popolna spalna oprava.
omari, 2 nočni omarici   in 1
umivalnik z mami. flošco
in ogledalom
oamci se za solidno delo. Cene JconJ:
i
13
turenene. \ Zahtevajte naj- Q novejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik.
i
■
f!
1 ■ ■ 1   Otroški voyič/(i. —=j^—
J. Pogačm^, Ljubljana, J/(arije Jeremije cesta št. t3
120
H
19.
fi
g Delniška glavnica: K 8,000.000—.
PODRUŽNICA LJUBLJANA
Rezerve: okrog K 1,000.000—,
pHJHll Vloga na knjižice in jih obrestuje po čistih 4!/2%.
Vloge na tekočI la žiro račan proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJS EK P3GBAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije.
Centrala:
Trst.
Podružnice
Dubrevnlk Dunaj Kotor Metković Opatija Spljet Šibenik Kader
ESEONTIBA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. FBEMJJMEi na blago, ležeče v javnih skladiščih, s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
10
Tolofon it. 257.
e >>- ♦ ♦ +-+-+^*lj*-J*-+-+—*-+j*-+-+_+^++_+ >_eL>LeZ>: