Porocilo 
Prejeto 29. februarja 2024, sprejeto 22. marca 2024 
doi: 10.51741/sd.2024.63.1-2.113-120 
Zveza prijateljev mladine Slovenije: 70 let za dobro otrok 
Leta 2023 je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) praznovala 70 let delovanja. Jubilejno slavje smo sklenili februarja 2024 s premiero dokumen­tarnega filma Prijatelji mladih – 70 let ZPMS. Zrcalo sedmih desetletij ZPMS v režiji Maje Pavlin, izvedbi ART7 terkoprodukciji ZPMS in RTVSlovenije s spomini številnih prostovoljcev ponuja pester prerez kljucnih dosežkov ZPMS in društev prijateljev mladine po vsej Sloveniji. V 70 letih delovanja se je ZPMS zavzemala za veliko družbenih sprememb in bila pri tem tudi upo­števana. Naši dosežki potrjujejo, da smo, kar zadeva življenja otrok, v Slove­niji odigrali zgodovinsko vlogo. 
Zacetki Zveze prijateljev mladine Slovenije segajo v petdeseta leta 20.sto­letja, ko so se, z namenom poskrbeti za kakovosten razvoj otrok, zacela ustanavljati društva prijateljev mladine1. Ker je bilo društev iz leta v leto vec, se je pokazala potreba po krovni organizaciji, ki bi v prizadevanjih za dobro otrok povezovala vse kljucne deležnike (društva, starše, vzgojitelje, ucitelje, strokovnjake s podrocja vzgoje in izobraževanja, zdravstva ipd.), opozarja-la politicne in druge ustanove na potrebe odrašcajocih in podajala kljucne usmeritve za razvoj tega podrocja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza prijateljev mladine Slovenije. Prva predsednica je postala Ada Krivic. Na razpravi ustanovnega obcnega zbora je pojasnila poslanstvo ZPMS in nje­nih društev: 
Poleg neposrednega dela z otroki je naloga društev nuditi pomoc in sode­lovanje vsem, ki neposredno delajo z mladino, staršem, šolam, prosvetnim socialno-zdravstvenim zavodom, ki jim je vzgoja zaupana, in vsem organi­zacijam in društvom s podmladkom. Priprava in usmerjanje razlicnih prire­ditev, praznovanj, namenjenih razvedrilu otrok […]. Ena najvažnejših nalog društva pa je vzgoja staršev… S tem pa ZPM do neke mere skrbi za celoten 
program vzgoje otrok in mladine; pomagala bo oblikovati neko kritiko dela 
z mladino in prav na ta nacin poglabljala odgovornost in odnos do družbe, vseh državljanov do prave vzgoje in vzrasta bodocih državljanov. (Struc, 2013a, str. 14) 
Prvih 40 društev prijateljev mladine je bilo ustanovljenih že v letu 1950 na podlagi Zakona 
o društvih (1946); med letoma 1953 in 1955 je bilo v Sloveniji ustanovljenih že 180 društev prijateljev mladine. 
Socialno delo, 63 (2024), 1-2:113–120 
V prvih letih delovanja je bila po­zornost organizacije usmerjena v zagotavljanje in izboljšanje osnov­nih življenjskih razmer za vse otro­ke. Izjemnega pomena je bila pro-stovoljna dejavnost ustanavljanja 
mlecnih kuhinj v šolah. Aktivistke DPM so zjutraj pred službo še pob­rale mleko pri kmetih in ga dostavi­
le v šolo, pogosto je bilo to vse, kar 
so otroci dobili za malico. Jeseni so 
zbirale ozimnico, nekaj so pridelali tudi na šolskem vrtu. Leta 1954 je delovalo 300 šolskih mlecnih ku­hinj, v katerih se je hranilo približno 
50.000 otrok, v šolah pa jih je bilo 200.000 (Struc, 2013b, str. 154).
Ceprav je ZPMS najbolj prepo­znavna po svoji humanitarni dejav­nosti2, je njeno delo vedno presega-lo te okvirje; v ospredju je bil napre­dek vsega, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. Zveza je bila gonilna sila za vzposta­vitev praks, ki se danes zdijo povsem samoumevne: vrtci, pocitniške kolonije, porodniški dopust, pediatricna oskrba dojenckov in otrok, šolska prehrana, igrišca, knjižnice, šola v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje ipd.
Blaginja otroka je bila vedno najpomembnejša prioriteta, to pa pomeni tudi zašcito otrok in uveljavljanje njihovih interesov. ZPMS se je še pred ratifi­kacijo Konvencije o otrokovih pravicah v Sloveniji lotevala širokega podrocja uresnicevanja otrokovih pravic in dosegla številne spremembe. Med zadnji-mi smo dosegli, da so bolnišnice omogocile pravico sobivanja enega od star-šev z bolnim otrokom do 6. leta starosti oziroma od leta 2021 do otrokovega 
14. leta in da je prepoved telesnega kaznovanja otrok od leta 2016 zapisana 
v Zakon o preprecevanju nasilja v družini (3. a clen). In ceprav lahko danes recemo, da imamo razmeroma dobro urejeno podrocje varstva otrok in dru­žine, to ne pomeni, da se nespoštovanje oziroma kršitev otrokovih pravic ne dogaja. Poleg tega pa se pojavljajo nova podrocja ranljivosti, ki jih obstojeci dokumenti ne vkljucujejo. 
Otroci so prihodnji gradniki naše družbe. Predsednica ZPMS Darja Groz­nik veckratpoudarja, da ni dovolj, da je otrok sit in na toplem; treba je vlagati 


ZPMS ima status humanitarne organizacije od leta 2005 po Zakonu o humanitarnih organiza­cijah (2003). 

v njegov razvoj, mu omogociti kre­pitev zanimanj in spretnosti, saj bo 
le tako lahko odrasel v najboljšo 
razlicico sebe. Tega so se zavedali že od ustanovitve ZPMS. Zato so za 
obogatitev šolskega pouka in po­
pestritev njihovega prostega casa pod okriljem ZPMS nastali razlicni vsebinski programi, ki so se izvajali 
oz. se izvajajo bodisi v sodelovanju s šolami bodisi v organizaciji dru­štev. Ti programi so nastali iz po­treb, ki so jih izrazili otroci, ali kot odgovor na dogodke/stanje v druž-bi. Najstarejši, ki so se ohranili vse do danes, so Obisk dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka (od leta 1954), Mladi raziskovalci zgodovi­ne (od leta 1969) in Bralna znacka (od leta 1970). Do konca stoletja se je zvrstilo še veliko programov, med 
katerimi so gotovo najbolj odmevni (Foto: arhiv Zveze prijateljev mladine Slovenije) 
Otroški parlamenti (1990), TOM te­lefon (1990), Pomežik soncu (1999) in Evropa v šoli (2005)3. 
Prva praznovanja dedka Mraza zasledimo leta 1948; od leta 1953 pa je 
t. i. praznovanja novoletne jelke izvajala ZPMS. Podobo dedka Mraza, ki jo vsi poznamo, je leta 1952 upodobil akademski slikar Maksim Gaspari. ZPMS je želela, da bi bila praznovanja cim bolj pravljicna in da obisk dedka Mraza 
spremljata tudi kulturni in zabavni program. Društva po vsej Sloveniji imajo dolgo tradicijo organiziranja bodisi sprevoda dedka Mraza bodisi prireditev z obiskom dedka Mraza in obdarovanjem. 
Na prehodu v novo družbeno ureditev leta 1990 je bil obstoj dedka Mraza vprašljiv, vendar nam ga je uspelo ohraniti, saj smo kot prioriteto dolocili otroke in njihovo veselo doživljanje praznicnih dni. Novoletne prireditve v organizaciji ZPMS so takratprvic potekale z imenom Veseli december. Sredi devetdesetih so hude ekonomske razmere veliko družin potisnile v social-no stisko, v številnih podjetjih ni bilo vec novoletnih obdarovanj otrok. Zato društva in zveze prijateljev mladine po vsej Sloveniji za otroke iz ekonomsko šibkejših družin že desetletja organizirajo prav poseben dogodek z obiskom dedka Mraza in obdarovanjem, da tudi oni obcutijo pravljicnost decembrskih dni. Zelo smo ponosni, da nam je leta 2020 uspelo obisk dedka Mraza vpisati tudi v register nesnovne kulturne dedišcine. Vjubilejnem letu smo dedka 
Teden otroka, Bralna znacka, Otroški parlamenti, TOM telefon in Pomežik soncu so zašcitene blagovne znamke ZPMS. 
Mraza tudi formalno vkljucili med svoje sklade, in sicer z namenom, da našim clanicam z zbranimi sredstvi pomagamo pri organizaciji teh dogodkov. 
Teden otroka temelji na svetovnem dnevu otroka, katerega obeleževanje na prvi ponedeljek v oktobru je že leta 1954 razglasila Generalna skupšcina Združenih narodov. Na ZPMS smo dan spremenili v teden, saj to ponuja vec možnosti za osvetlitev dolocene aktualne problematike, ki zadeva otroke, mladostnike in družine, terza organizacijo množice dogodkov za družine. Že desetletja ob Tednu otroka pripravimo poslanico o izbrani temi, ki je lah­ko v zgodbi, pesmi, citatu, stripu, ter organiziramo posvet, na katerem raz­pravljamo o kljucnih izzivih. Vsako leto pripravimo tudi zanimivo nalogo za vrtcevske in osnovnošolske otroke; mnogi vrtci in šole zapišejo sodelovanje na Tednu otroka tudi v svoje letne programe dela. Naša društva in zveze po vsej Sloveniji pa v tem tednu organizirajo razlicne dejavnosti za otroke in družine. 
Pravi koraki Mladih raziskovalcev zgodovine s ciljema poživiti delo zgodo­vinskih krožkov in jih usmeriti v preucevanje zgodovine domacega kraja so bili narejeni leta 1969; pozneje se je raziskovanje razširilo na razlicna druž­bena, kulturna in gospodarska podrocja življenja v domacem kraju. Glavna namena raziskovalnega dela ucencev sta poglabljanje znanja terspoznavanje družbene problematike in posebnosti stroke. Ucenci spoznavajo probleme svojega kraja, jih pravilno in kriticno ocenijo in hkrati bogatijo svoja spozna­nja z vrednotami obdobja, ki ga raziskujejo – tako spoznavajo pomen kultur­ne dedišcine in njenega varovanja, spoznavajo pomen ustanov, kot so muzeji in arhivi terzavodi za varstvo kulturne dedišcine, in se naucijo odgovornosti 

Prva podelitev Bralne znacke maja 1961 na Koroškem, kjer je mlade bralce obiskal tudi pisatelj France Bevk. (Foto: arhiv Zveze prijateljev mladine Slovenije) 
do skupinskega dela. V šolskem letu 2022/23 je sodelovalo 143 mladih s 27osnovnih šol. Kot po navadi so se v svojih nalogah izjemno izkazali. Vse 
naloge se trajno hranijo v Slovenskem šolskem muzeju. 
Le kdo se ne spomni Bralne znacke, ki že od zacetka šestdesetih let spod­buja prostovoljno branje v prostem casu. Najbolj množicno se dogaja na osnovnih šolah v Sloveniji, saj se v takšno branje vkljucuje okrog 70 % osnov­nošolcev (pod vodstvom vec kot 7000 mentorjev). Ves cas se razvija kot do-polnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim (šolske) knjižnice, hkrati pa je kot obšolska/interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. Vseskozi se mocno vkljucuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se izboljšala bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti. 
Otroški parlamenti imajo zametke v pionirskih tematskih/problemskih konferencah. Že januarja 1989 je odgovornost za podrocje participacije, tj.sodelovanja otrok v družbi, v okviru ZPMS prevzela Komisija za otrokove pravice. Prav ta komisija je v prelomnem trenutku slovenske zgodovine pred­lagala clen ustave, ki obravnava posebno skrb za otroke; to se je zgodilo, še preden je bila v OZN sploh sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah; že leta 1989 so v Sloveniji otrokove pravice postale ustavna kategorija. Konvencijo je Slovenija kot samostojna država že leta 1992 prevzela od nekdanje države in posebno zašcito otrok zapisala tudi v ustavo.
Po ukinitvi Pionirske organizacije leta 1990 se je ZPMS zavezala, 
da bo tudi v prihodnje omogocala otrokom javno izražanje in uresnicevanjeinteresov, potreb in predlogov, na medsebojnih srecanjih z odlocevalci, s stro­kovnjaki, javnimi delavci in predstavniki institucij. (Kalcina, 2020, str. 40) 
In tako je že 19. oktobra 1990 v prostorih takratne Skupšcine Republike Slo­venije zasedal prvi otroški parlament. Od takrat naprej otroci vsako leto za 
en dan zasedejo veliko dvorano Državnega zbora. V programu Otroški par-lamenti, ki sicerpoteka na šolski, obcinski/mestni/medobcinski in regijski ravni, danes sodeluje 396 maticnih osnovnih šol ter 22 osnovnih šol oz. zavo­dov za otroke s posebnimi potrebami, skupaj vec kot 3000 otrok. 
Na prvem otroškem parlamentu leta 1990 so mladi parlamentarci pou­darili, da želijo zaupno in anonimno telefonsko linijo, da se bodo v prime-ru težav lahko posvetovali z odraslo osebo. Na njihovo pobudo je ZPMS še 
isto leto vzpostavila TOM telefon. Od takrat neprekinjeno deluje še danes in ostaja edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji. Nacionalna 
mreža TOM je od leta 2014 javno verificiran socialnovarstveni program pri Socialni zbornici Slovenije. Vletu 2023 so se svetovalci TOM telefona odzvali na 23.317 telefonskih klicev, 717 e-vprašanj in imeli 867 klepetov, to je sku­paj kar 24.904 kontaktov.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je kot prva zacela organizirati pocit­niške kolonije, saj so se že takratzavedali, da je zelo pomembno za zdravje, vzgojo in razvoj otrok preživeti vsaj teden dni ob morju ali v hribih v družbi vrstnikov. Potem ko si je družba opomogla od pomanjkanja takoj po koncu druge svetovne vojne, se je kmalu zacelo razslojevanje, temu pa je sledilo izkljuceva­nje socialno šibkejših družin 
in s tem tudi otrok. ZPMS se je na to odzvala s programi za 
ustvarjanje enakih možnosti za vse otroke, med katere so-dijo tudi letovanja. A z leti so se sredstva, ki so jih otroškim pocitniškim kolonijam name-njale država in lokalne skup­nosti, drasticno zmanjšala. Socasno so sredi devetdese­tih hude ekonomske razmere veliko družin potisnile v soci­alno stisko. Vse vecje potrebe po vkljucevanju otrok v orga­nizirane oblike preživljanja prostega casa so pripomogle k odlocitvi, da se v lastni organi­zaciji lotimo zbiranja sredstev. Tako smo leta 1999 zaceli hu­manitarno pobudo za zbiranje sredstev za financiranje leto­vanj otrokom iz socialno ogro­ženih družin Pomežik soncu. Pobuda je do danes prerasla v velik humanitarni program. Leta 2023 je ZPMS skupaj z organizatorji letovanj brez­
placno letovanje omogocila 3254 otrokom. 
Evropa v šoli je ustvarjalninatecaj, ki ga je leta 1999 za-cel izvajali Informacijsko-do­kumentacijski center Sveta Evrope z namenom približa-ti Evropsko unijo otrokom inmladim še pred pridružitvijoSlovenije; od leta 2005 pa pote­ka pod okriljem ZPMS. Temelj­na cilja natecaja sta ustvarjal-no spoprijemanje z družbe­nimi problemi, s katerimi se spopadamo doma, v Evropi in svetu, terkrepitev medsebojnega razumeva­nja, strpnosti in solidarnosti. Mladi ustvarjajo na literarnem, likovnem, foto­grafskem, video in spletnem podrocju. Vsako leto v natecaju sodeluje vec kot


10.000 otrok. 

Humanitarna dejavnost za zmanjševanje socialne izkljucenosti med mladimi 
Po podatkih Statisticnega urada RS je v Sloveniji v letu 2023 pod pragom tveganja revšcine živelo 41.000 otrok (od 0 do 17 let). Otroci niso krivi za socialno stisko družine, posledice pa zelo obcutijo, saj med vrstniki stigma revšcine najbolj prizadene prav njih. Za zmanjševanje njihove socialne izklju-cenosti in na sploh za izboljšanje življenjskih razmer otrok in mladostnikov izvajamo socialno-humanitarni program ENO SRCE, ki združuje 8 skladov: 
Pomoc družinam, Sapramiškin sklad, Adin štipendijski sklad, Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška, Športnik sem, Glasbenik sem, Polna šolska torba in Dedek Mraz. Pri tem sodelujemo z našimi 110 clanic – društvi in zvezami – po vsej Sloveniji. Leta 2023 smo po zaslugi naših skladov pomagali 5169 družinam.
Ko otroci pocnejo tisto, v cemer so dobri in kar jih veseli, to vpliva nanjihovo samozavest in jim povecuje obcutek o lastni vrednosti. To je še po­sebej pomembno za otroke iz socialno šibkejših okolij, ki so zaradi stro­škov, ki jih povzrocajo interesne aktivnosti, pogosto izkljuceni. Dejavnostje sicer lahko brezplacna, kljub temu pa zahteva doloceno opremo, ki je zaveliko otrok nedosegljiva. Prav tem otrokom skušamo pri ZPMS cim boljepomagati. Da bodo lahko otroci razvijali svoje potenciale in ostali socialnovkljuceni, potrebujejo tudi varno in spodbudno okolje, zanj pa smo odgo­vorni mi – odrasli. 
Na ZPMS nenehno opozarjamo, da je za zmanjševanje ranljivosti in so-cialnih neenakosti treba poiskati sistemske rešitve. Tako ZPMS kot mnogedruge nevladne organizacije nadomešcamo politiko neobstojecih social-nih servisov. Ponosni smo, da lahko pomagamo, da lahko vlivamo upanjev otroške oci, vendar bi si želeli, da teh potreb ne bi bilo oziroma da bi jihbilo vse manj, ne vec. Ob tem nas tudi skrbi, da je postalo naše delo in delonevladnikov na sploh samoumevno. Da so dobile prostovoljne in humani­tarne dejavnosti prevelike razsežnosti in odgovornosti, ki bi jih morala vresnici reševati država. Naše delo je premalo cenjeno, spoštovano in slaboplacano. Pa vendar, ko sistem zataji in se družina znajde na zadnji stopnickidostojnega življenja, ko nižje vec ne gre, takrat pomagamo mi. Na koncusmo vedno mi tisti, ki rešujemo stiske družin. Ne le financne, pac pa tudicustvene, psihicne in socialne. Vse v prizadevanjih, da bi otrokom omogoci­li lepo in brezskrbno otroštvo.
Zato bomo na ZPMS še naprej pomagali družinam, izvajali dobre progra-me in projekte, se povezovali, iskali rešitve in dajali spodbude, da bodo otroci in mladostniki našli smisel življenja. Kerso še vedno prepogosto spregledana skupina, bomo še naprej krepili njihov glas! Med drugim tudi s prizadevanji za ustanovitev samostojnega varuha otrokovih pravic, s cimerbi se okrepila zagovorniška vloga otrok, da bi postopki v njihovo korist potekali hitreje. Va-ruh otrokovih pravic bi tako moralimeti pooblastila za varstvo, zastopanje, spodbujanje in promoviranje otrokovih pravic terspremljati uresnicevanje 
Konvencije o otrokovih pravicah in drugih mednarodnih pravnih aktov na 
podrocju otrokovih pravic. 
Breda Krašna, mag. Nina Urataric Malnar 

Viri 

Kalcina, L. (2020). Kako je se zacelo … V N. Urataric Malnar, & P. Zega (ur.), Državljani prihod­nosti – Zbornik o uresnicevanju pravice otrok do participacije (str. 40–47). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije. 
Struc, M. (2013a). Kronika. V M. Struc (ur.), 60 let za dobro otrok (str. 11–60). Ljubljana: Zve­za prijateljev mladine Slovenije. Struc, M. (2013b). Humanitarnost v ZPMS. V M. Struc (ur), 60 let za dobro otrok (str. 153– 158). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije. Zakon o društvih (1946). Ur. l. FLRJ, št. 51/1946. Zakon o humanitarnih organizacijah (2003). Ur. l. RS, št. 98/2003.