P a c m o l c A P a t t i S m i t h : PAČ MULCA M o d r i j a n , 2 0 1 1 ; 3 1 2 « r ; p r e v o d : J u r « P o t o l u r Nmam jasnega cdgcfvora, zakaj (ive lecipc izidu zagotcfvcf trte izmed kultnih knpg, kije lahko cJ hnske jeseni beremo tudi v sloven- skem pT^odu, opozarjan) bralstvo Razpo t i j noTfjo. Mogoče zate, ktr je njena w^Torica, glasbenica irt vsestranska umetnica Patti Smith, ravno Utos poleti po petih letih izd^j- la nov albwn, Bang^ Mogoče pa tud) zara- di faxinacije nad de j^vom, dajeSmithot^ ^(^doig ali, bolje rečeno, svojo obljubo nek* danjemu sopotniku Robertu Mapplethorpu, da bo napisala njuno življenjsko zgodbo^ s to hf jigo veckot odlično poravnala oziroma jo izpolnila. Pravzaprav se v htjigi ves čas čuti sledenje ritmu 9nadpovprečnega<^ zrvljenja, kjgaje novovalovska umetnica živela in kije bilo v prvi vrsti ^pristno. To dokazuje tudi njeno pisanje, ki zaradi svoje preprostosti in ne- ambiciozne namere, da bi **popisaia resnič- ne dogodke", predstavlja izviren in pnnn- ski pogled s prve roke. Pac m u l c a ni samo (avto)biogra^io zapis umetnice, kije nelo- cipvo povezana z vzponi in padci mladostne romantične z[/eze in boemskega življenja, pac pa grew lekočo pripoved o vzponu dveh umetnikov, nje, ki se kuje v likovno umetni- co, pesnico in glasbenico, in njega, ki se sko^ zi celotno življenje poskuša pnbližaCi svoje- mu vzorniku Andyju Warholu, ntedxem pa sam postaja eden pomembnejših konceptu- alnih fotografyv svoje generacije. Robert Mapplethorpe (1946-1969), ume- tnik, fotograf, Pattijin sopotnik in prijatel), je bil f^ajpomembnejša oseba v njenem ume- tniškem življenju Njuno precej fibnsko sre- čanje juhja 1967, ko sta se oba kot i^ajse- tlexmkaz4^tek}avBrook}yn,juje v trenutku zhhialo V želji, dabi uspela kot umetnika, sta se koma) prebijala skozi vsakdan, po- gosto celo stradala: če pa že nisia bila lač- na, jima je vedno zmanjkovalo denarja za vse tiste umetniške radosti, po katerih sta hrepenela. Patti v knjip opisuje, k/^ko stast Inhko privosäla samo eno vstopnico za mu- zej: tisti, h je vstopil, je dru^mu podrobno opisal vse, kar )e videl Kljub temu sta ves cas ustvarjala, ona risbe in kasneje poezi- jo, on kolaže in vtstaladje. Navdih sta naj- pogosteje našla drug pri drugem in drug v drugem Pattino pisanje, }d je pravzaprav pripoved o svetu, ki je oddaljen smto dobrih štirideset kt, se z - priznam • zavidljivim očesom, vajenega provincialnega ivljenja^ zdi svetlobna leta daleč. Čarobna šestdese- ta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ki sem jih sama seveda podoživljala sele z zamikom (tam nekje v času slovenske osa- mos[^o)itv€, ko je Oliver Stone posnel film o Jimu Morrisonu in sem si ga kako leto kasneje ogledala v mah dvorani Kulturne- ga doma v Novi Gorici) je Patti doživela 9S prve rok^: še vec, osebnosti, ki so zaznamo- vale ne samo zgodovino glasbe, temveč tudi tedanjo popularno kulturo (Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison^ Andy Warhol je imela priložnost srečevati, nekatere je tudi spoznala, pa čeprav samo bežno. Pač m u l c a (Just Kids), Ü stajo v sloven- ščino prevedla Gregor Bauman in Peter Lovšin^ je viste vrste ljubezenska zgodba, ki navdihuje. In Če si ob branju zavrtiš se kakšno Pattino staro uspešnico, morda ti- sto, kije ni pozabil odpeti niti njen soavtor Bruce Springsteen na letošnjem koncertu v bližnjem Trstu, avtorici legendarnih teks- tov preprosto priznaš genialnost • veliono v preprostem. V kulinaričnem jeziku bi pro- sto po M l a d i n i i i^faiff '5 Jo'üÄöm pomazano. P e l M Kol e n C R i t u A l m p r i s t o p k n o v i n a r s t v u D e ^ n J o n t e s : NOVINARSTVO KOT KULTURA: MITI IN VREDNOTE Z a l o ž b a F D V , 2 0 1 0 ; 1 5 5 s t r . D r D ö / ö n J o n c ö j p r e ^ Ä m / i k u l t u r n o ( r i t u - aJno) a n a l i z o n o x d n a r s t v a , ki pomeni zu- nanjo i^tiko novinarstva, s katero poskusa dekonstruirati prevladujoče predpostavke o novinarstvu, v prvi vrsti njegovo s po roč i l - n o s t n o h i n k c i f o in c i j e k t i t / n o s t . R imn in i pristop v novmarstvu (ki črpa predvsem iz dela antropologa Victorja Turnerja) ne ra- zloži le vloge novinarstva v družbi, temveč tudi samo delovanje novinarstva, in sicer preko obravnave medijshh do^dkou, rivua- lizirane uporabe medijev in ritualiziranega novinarskega dela Na podlagi teh premis se ic^ri obra\mca^e novinarskega diskurza v kakovostnem tisku ter reprezentadje no- vinarjev in novinarstva v novmar^Ai/t na- gradah in ncnnnarskih ucheniloh, pri čemer izpostw/i razlike med novinarji, ncMnarski- mi izobraževalci in novinarskimi kritiki, da bi ugotovil, ^kako se podpirata akademski diskurz o novinarstvu in novinarsko samo- razumevanje." Pri svoji analizi izhaja iz dveh pomembnih teoretikov komuniciranja, Jamesa Care- yain Stuarta Halla. Za kukumi (ritualni) pristoph komuniciranju je pomemben pred- vsem Careyevrivualni poredna ranje, Ica se bolj kot na diseminadjo infi)r- macij v prostoru osredotocana ohranjanje družbe v času preko reprezentacij skupnih pomenov in verovanj. Careyeva rekoncep- tualizacija komuniaranja oziroma kritika transmisijskega modela skupaj z britansko kulturološko solo namreč naznanja obrat komunikacijskih študij h kulturi^ pri čemer se posebej pomembno vlogo igra Hallov več- plasten pomen teksten, katerih dominanten pomen se nenehno pogaja z občinstvom, s Čimer so se medijske študije dokončno te- kstualizirale Poleg vsebinske pomembnosti obeh teoreti- kov ne gre spregledati njuno posrečeno izbi- ro kot dveh vplivnih predstavnikov ameri- ške in britanske tradicije kulturnih študij, s čimer bralcu ni ponujen le primerjalni pristop h kulturnemu preučevanju komu- nikacij, temveč ponuja tudi protiutež vsem tistim delom, ki se nagibajo k primerjavi britanske in frankfurtsk£ kuhurološke ozi- roma kritične šole. Osrednji del demtstifidranja novinarske profesije nameni analizi temeljne prvine novinarstva in novinarskega poklica, pojmu objektivnosti, kije s teoretsko usmeritvijo kujtume^ pristopa nezdruäjiv že v izho- dišču. Ta namreč temelji na elemenvih kla- sične paradigme (uravnoteženost, vestnost, resnicoljubnost, zanesljivost, natančnost), ki izhajajo iz prenosnega modela komunici- ranja in predpostavk o racionalnem preno- su in^rmacij, kjer je jezik denotativen in reltrencralen. novice pa neizkrivljen odsev NOVINARSTVO KOT KU l M I T I N V F F E D N O ^ reabtosti, čemur John Fiskepravi»^pre^/ara transparentnosti«. Jontes 2 lociranjem novinarskih narativnih strategij, preko katerih se objektivizira kul- turna realnost (poročanje v stilu obrnjene piramide, uravnoteženost, distandranost, ^iktualnost) razprm/o spusti na konkretno raven novinarske forme in vsebine, kjer pokaže, kako te strategije ozajo možne in- terpretacije realnosti in s tem dogodkov, s čimer pravzraprm^ i>zožijo razpon spektra resnic, ki so predstavljenezaradi česar lahko objektivnost obnn^navamo zgolj kot I c u l t u m o f o r m o z l a s t n i m s k l o p o m k o n - trencij. S problematiziranjem naravnosti pojma objektivnosti in njenega statusa resnično- sti postavi f>od vprašaj vudi nepristrano in uravnoteženo sporocanjsko funkcijo novi- narjev, saj objektivnost v tem nevtralnem mislu potemtakem lahko pomeni tudi utr- jevanje družbenega statusa quo oziroma dopuščanje obstoječih družbenih razmer, konformtzem in vzdrževanje okvirjev do- minantne hegemonije. Za boljšo orientacijo in konkretizacijo poj- ma objektivnosti postreže se z zelo kratičm eksurzom v zgodovmo vzpona normativa objektivnosti^ ki se naslanja na ekonom- ske in tehnološke deterministične razlage v 19 . ^ w / e ^ ü (pojav komercialnih časopi- sov leta 1833, ki z oglaševanjem omogočijo nestrankarstvo, in stila obrnjene piramide leta 1865, ki nadomesti kronološki stil), pa tudi vzpon znanosti kot kulturne paradi- gme^ kstr naj bi pripomoglo k >»scientizactji^ novinarstva. Lociranje nartrtivnih strategij, predvsem pojma uravnoteženosti, podkrepi s študijami primerov, analizami celcjtov o novinarstvu v nekaterih osrednjih sloven- skih časnikih t. i. resnega tiska v zadnje pol stoletja, s čimer pokaže tudi na vzpon objektivisticne tradicije v postsodabstični Sloveniji po letu 1990. Objektivnost je (poleg služenja javnosti) tudi tisti dominatni vidik komunikadjskf vloge, zaradi katerega novinarstvo uživa poseben profesionalni status oziroma av- toriteto, saj ta izhaja tz statusa resnično- sti. Toda če novinarji »INT fe Jcuri ntso zgolj posredniki informacij, temveč tudi proi- zvajalci kulture, pomenov in vrednotenja, se bralcu utemeljeno pojavi vprašanje, od kje novinarjem avtoritet/), da postanejo tol- mači realnosti oziroma od kodjm pravica in sposobnost določanja, >^kdo, zakaj in na kakšen naan bo običajne dogodke spremenil v novinarskez^dbe«? Ha vprašanje kulturne m/toritete novinar- stva namreč komunikologija še ni ponudila ustreznega odgovora, zato je na mestu kul- turni pristop, ki os\/etli predvsem njegovo ritualno vlogo. Novinarji namreč z rivuali, konvencijami, pomeni in simbolnimi siste- mi ne tvorijo le diskurze o javnih dogodkih, temveč tudi o svojem poklicu. »Novinarska ji^toriteta {namreč} obstaja v naraciji in jo novinarji vzdržujejo v zp)dbah, Id jih pri- povedujejo,s čimer ustvarjajo novinarsko P a c m o l c A P a t t i S m i t h : PAČ MULCA M o d r i j a n , 2 0 1 1 ; 3 1 2 « r ; p r e v o d : J u r « P o t o l u r Nmam jasnega cdgcfvora, zakaj (ive lecipc izidu zagotcfvcf trte izmed kultnih knpg, kije lahko cJ hnske jeseni beremo tudi v sloven- skem pT^odu, opozarjan) bralstvo Razpo t i j noTfjo. Mogoče zate, ktr je njena w^Torica, glasbenica irt vsestranska umetnica Patti Smith, ravno Utos poleti po petih letih izd^j- la nov albwn, Bang^ Mogoče pa tud) zara- di faxinacije nad de j^vom, dajeSmithot^ ^(^doig ali, bolje rečeno, svojo obljubo nek* danjemu sopotniku Robertu Mapplethorpu, da bo napisala njuno življenjsko zgodbo^ s to hf jigo veckot odlično poravnala oziroma jo izpolnila. Pravzaprav se v htjigi ves čas čuti sledenje ritmu 9nadpovprečnega<^ zrvljenja, kjgaje novovalovska umetnica živela in kije bilo v prvi vrsti ^pristno. To dokazuje tudi njeno pisanje, ki zaradi svoje preprostosti in ne- ambiciozne namere, da bi **popisaia resnič- ne dogodke", predstavlja izviren in pnnn- ski pogled s prve roke. Pac m u l c a ni samo (avto)biogra^io zapis umetnice, kije nelo- cipvo povezana z vzponi in padci mladostne romantične z[/eze in boemskega življenja, pac pa grew lekočo pripoved o vzponu dveh umetnikov, nje, ki se kuje v likovno umetni- co, pesnico in glasbenico, in njega, ki se sko^ zi celotno življenje poskuša pnbližaCi svoje- mu vzorniku Andyju Warholu, ntedxem pa sam postaja eden pomembnejših konceptu- alnih fotografyv svoje generacije. Robert Mapplethorpe (1946-1969), ume- tnik, fotograf, Pattijin sopotnik in prijatel), je bil f^ajpomembnejša oseba v njenem ume- tniškem življenju Njuno precej fibnsko sre- čanje juhja 1967, ko sta se oba kot i^ajse- tlexmkaz4^tek}avBrook}yn,juje v trenutku zhhialo V želji, dabi uspela kot umetnika, sta se koma) prebijala skozi vsakdan, po- gosto celo stradala: če pa že nisia bila lač- na, jima je vedno zmanjkovalo denarja za vse tiste umetniške radosti, po katerih sta hrepenela. Patti v knjip opisuje, k/^ko stast Inhko privosäla samo eno vstopnico za mu- zej: tisti, h je vstopil, je dru^mu podrobno opisal vse, kar )e videl Kljub temu sta ves cas ustvarjala, ona risbe in kasneje poezi- jo, on kolaže in vtstaladje. Navdih sta naj- pogosteje našla drug pri drugem in drug v drugem Pattino pisanje, }d je pravzaprav pripoved o svetu, ki je oddaljen smto dobrih štirideset kt, se z - priznam • zavidljivim očesom, vajenega provincialnega ivljenja^ zdi svetlobna leta daleč. Čarobna šestdese- ta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ki sem jih sama seveda podoživljala sele z zamikom (tam nekje v času slovenske osa- mos[^o)itv€, ko je Oliver Stone posnel film o Jimu Morrisonu in sem si ga kako leto kasneje ogledala v mah dvorani Kulturne- ga doma v Novi Gorici) je Patti doživela 9S prve rok^: še vec, osebnosti, ki so zaznamo- vale ne samo zgodovino glasbe, temveč tudi tedanjo popularno kulturo (Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison^ Andy Warhol je imela priložnost srečevati, nekatere je tudi spoznala, pa čeprav samo bežno. Pač m u l c a (Just Kids), Ü stajo v sloven- ščino prevedla Gregor Bauman in Peter Lovšin^ je viste vrste ljubezenska zgodba, ki navdihuje. In Če si ob branju zavrtiš se kakšno Pattino staro uspešnico, morda ti- sto, kije ni pozabil odpeti niti njen soavtor Bruce Springsteen na letošnjem koncertu v bližnjem Trstu, avtorici legendarnih teks- tov preprosto priznaš genialnost • veliono v preprostem. V kulinaričnem jeziku bi pro- sto po M l a d i n i i i^faiff '5 Jo'üÄöm pomazano. P e l M Kol e n C R i t u A l m p r i s t o p k n o v i n a r s t v u D e ^ n J o n t e s : NOVINARSTVO KOT KULTURA: MITI IN VREDNOTE Z a l o ž b a F D V , 2 0 1 0 ; 1 5 5 s t r . D r D ö / ö n J o n c ö j p r e ^ Ä m / i k u l t u r n o ( r i t u - aJno) a n a l i z o n o x d n a r s t v a , ki pomeni zu- nanjo i^tiko novinarstva, s katero poskusa dekonstruirati prevladujoče predpostavke o novinarstvu, v prvi vrsti njegovo s po roč i l - n o s t n o h i n k c i f o in c i j e k t i t / n o s t . R imn in i pristop v novmarstvu (ki črpa predvsem iz dela antropologa Victorja Turnerja) ne ra- zloži le vloge novinarstva v družbi, temveč tudi samo delovanje novinarstva, in sicer preko obravnave medijshh do^dkou, rivua- lizirane uporabe medijev in ritualiziranega novinarskega dela Na podlagi teh premis se ic^ri obra\mca^e novinarskega diskurza v kakovostnem tisku ter reprezentadje no- vinarjev in novinarstva v novmar^Ai/t na- gradah in ncnnnarskih ucheniloh, pri čemer izpostw/i razlike med novinarji, ncMnarski- mi izobraževalci in novinarskimi kritiki, da bi ugotovil, ^kako se podpirata akademski diskurz o novinarstvu in novinarsko samo- razumevanje." Pri svoji analizi izhaja iz dveh pomembnih teoretikov komuniciranja, Jamesa Care- yain Stuarta Halla. Za kukumi (ritualni) pristoph komuniciranju je pomemben pred- vsem Careyevrivualni poredna ranje, Ica se bolj kot na diseminadjo infi)r- macij v prostoru osredotocana ohranjanje družbe v času preko reprezentacij skupnih pomenov in verovanj. Careyeva rekoncep- tualizacija komuniaranja oziroma kritika transmisijskega modela skupaj z britansko kulturološko solo namreč naznanja obrat komunikacijskih študij h kulturi^ pri čemer se posebej pomembno vlogo igra Hallov več- plasten pomen teksten, katerih dominanten pomen se nenehno pogaja z občinstvom, s Čimer so se medijske študije dokončno te- kstualizirale Poleg vsebinske pomembnosti obeh teoreti- kov ne gre spregledati njuno posrečeno izbi- ro kot dveh vplivnih predstavnikov ameri- ške in britanske tradicije kulturnih študij, s čimer bralcu ni ponujen le primerjalni pristop h kulturnemu preučevanju komu- nikacij, temveč ponuja tudi protiutež vsem tistim delom, ki se nagibajo k primerjavi britanske in frankfurtsk£ kuhurološke ozi- roma kritične šole. Osrednji del demtstifidranja novinarske profesije nameni analizi temeljne prvine novinarstva in novinarskega poklica, pojmu objektivnosti, kije s teoretsko usmeritvijo kujtume^ pristopa nezdruäjiv že v izho- dišču. Ta namreč temelji na elemenvih kla- sične paradigme (uravnoteženost, vestnost, resnicoljubnost, zanesljivost, natančnost), ki izhajajo iz prenosnega modela komunici- ranja in predpostavk o racionalnem preno- su in^rmacij, kjer je jezik denotativen in reltrencralen. novice pa neizkrivljen odsev NOVINARSTVO KOT KU l M I T I N V F F E D N O ^ reabtosti, čemur John Fiskepravi»^pre^/ara transparentnosti«. Jontes 2 lociranjem novinarskih narativnih strategij, preko katerih se objektivizira kul- turna realnost (poročanje v stilu obrnjene piramide, uravnoteženost, distandranost, ^iktualnost) razprm/o spusti na konkretno raven novinarske forme in vsebine, kjer pokaže, kako te strategije ozajo možne in- terpretacije realnosti in s tem dogodkov, s čimer pravzraprm^ i>zožijo razpon spektra resnic, ki so predstavljenezaradi česar lahko objektivnost obnn^navamo zgolj kot I c u l t u m o f o r m o z l a s t n i m s k l o p o m k o n - trencij. S problematiziranjem naravnosti pojma objektivnosti in njenega statusa resnično- sti postavi f>od vprašaj vudi nepristrano in uravnoteženo sporocanjsko funkcijo novi- narjev, saj objektivnost v tem nevtralnem mislu potemtakem lahko pomeni tudi utr- jevanje družbenega statusa quo oziroma dopuščanje obstoječih družbenih razmer, konformtzem in vzdrževanje okvirjev do- minantne hegemonije. Za boljšo orientacijo in konkretizacijo poj- ma objektivnosti postreže se z zelo kratičm eksurzom v zgodovmo vzpona normativa objektivnosti^ ki se naslanja na ekonom- ske in tehnološke deterministične razlage v 19 . ^ w / e ^ ü (pojav komercialnih časopi- sov leta 1833, ki z oglaševanjem omogočijo nestrankarstvo, in stila obrnjene piramide leta 1865, ki nadomesti kronološki stil), pa tudi vzpon znanosti kot kulturne paradi- gme^ kstr naj bi pripomoglo k >»scientizactji^ novinarstva. Lociranje nartrtivnih strategij, predvsem pojma uravnoteženosti, podkrepi s študijami primerov, analizami celcjtov o novinarstvu v nekaterih osrednjih sloven- skih časnikih t. i. resnega tiska v zadnje pol stoletja, s čimer pokaže tudi na vzpon objektivisticne tradicije v postsodabstični Sloveniji po letu 1990. Objektivnost je (poleg služenja javnosti) tudi tisti dominatni vidik komunikadjskf vloge, zaradi katerega novinarstvo uživa poseben profesionalni status oziroma av- toriteto, saj ta izhaja tz statusa resnično- sti. Toda če novinarji »INT fe Jcuri ntso zgolj posredniki informacij, temveč tudi proi- zvajalci kulture, pomenov in vrednotenja, se bralcu utemeljeno pojavi vprašanje, od kje novinarjem avtoritet/), da postanejo tol- mači realnosti oziroma od kodjm pravica in sposobnost določanja, >^kdo, zakaj in na kakšen naan bo običajne dogodke spremenil v novinarskez^dbe«? Ha vprašanje kulturne m/toritete novinar- stva namreč komunikologija še ni ponudila ustreznega odgovora, zato je na mestu kul- turni pristop, ki os\/etli predvsem njegovo ritualno vlogo. Novinarji namreč z rivuali, konvencijami, pomeni in simbolnimi siste- mi ne tvorijo le diskurze o javnih dogodkih, temveč tudi o svojem poklicu. »Novinarska ji^toriteta {namreč} obstaja v naraciji in jo novinarji vzdržujejo v zp)dbah, Id jih pri- povedujejo,s čimer ustvarjajo novinarsko ohn • faiie sč kot fyrmaliztrana pro^sija. Skczi ntucHzccijo in novinarski diskurz (nadzor nad konstrukcijo realnosti) tako novinarji legitimirajo svojo avtoriteto in pravico do interpretiranja oziroma ponov- nega pripc^edovanja pomembnih dogodkov Za hofjše razumevanje kiJtume avtoritete novirrarstva siJontes izposodi pojem i n t e r - p r e t a b v n i h s k u p n o s t i , koncept Stanleys Fuha, predstavnika teorije bralievega odzi* va. Slednji je koncept sicer omejtina občin- stvo, a ga Jonves po zgledu Barhe Zehzer uspeino apliciranapro^sionalnekomuni- katorje, kot so novinarji Novinarske inter- prettvne skupnost} si delijo ntruiene retorič- ne strategije za pripovedovanje in pisanje in definicije primernih praks, $ čimer Jontes pokj^že, da sklop ncnnnarskih konvencij ni poljuben nabor znotraj siriega pojma kul- ture, iz katerega bi novinarji poljubno in sa- movoljno yhko črpali, temveč izvira iz pro- fesiorujlne novinarsk£ skupnosti, ioupmija s temi konvencijami na ravni d i sk iu ' za p r o - fei)onalizacije. Ta se najočitneje izraža v akademskem diskurzu o novinarstvu ozi- roma diskurzu novinarskega izobraževa- nja, ktje prisoten predvsem v novinarskih ucbenihh (ti iz novinarskega izobraževa- nja - preko funkcije pre/erencnega branja v skladu z njihovim ideološkim diskurzom - delajo ritual, »ki neizkušene poročevalce pnpraiflja na članstvo v interpretativm sku- pnostt znotraj dominantne poklicne para* digme«), vzdrzuje pa se tudt z novinarsko samoregulacijo, ki se v javnosti najoctneje mani^stira v novinarskih nagradah. Vse to pa manjša nabor možnih branj. Iz navedenega sledi, da novinarska c\^tori- teta tako ne izhaja iz novinarskega znanja, temveč naäna reprez^ntiranja tega znanja, kar novinarjem ne omogoča le ustvarjanje novinarthh zgodb za javnost, temveč tudi mite o sebi (glas ljudstva, varuhi jj\}ne ve- sti, četrta veja oblasti, pes čuvaj). Manj pomembno, pa vseeno pomenljivo, Jontes s problematiziranjem epistemolo- ške podaje objektivistične tradicije opozo- ri vudt na problematiko ločevanja med ta- bloidnint in resnim novinarstvom, katerih razmejevanje v prvi vrsvi služi predvsem vzdrzevanju kulturne avtoritete slednjega Knjiga je dober primer prikaza trenj med kulturnimi in novinarskimi študijami kov posledtca predvum razkoraka med teorijo ot prakso, saj so razprw^e o objekiivnosTtpo mnenju avtorja neplodne, po drugi strani pa »novinarji potrebujejo delovni koncept objektivnosti, da bi minimalizirali tvega- nja, nauala zaradi časovnih rokov, tožb in očitkov nadrejenih^. Pomanjkljivost, h jo gre zatorej morda očitati knjigi oziwma kar kulturnim študijam, če je knjiga dober predstavnik slednjih, je manjko praktičnih rešitev, ki bi presegle teoretične zcgate. A ker je delo v suojem bistvu teoretična ana- liza in ne ucbemk, lahko tudi to mirno spre- gledamo. AUT^ K e l h ^ r P o s k u s r e v o l u c i ) € v t r g t m n s k e m c e n t r a VELIKI VEČER (Le Grand Soir) Frana}a 7017: Rezija: Gustme de Kervern in Benoit Delepine: 97 minirt Hitra ^odba o družini Bortzini uhrterista glavna akterja brata • starejsi panker Be- noit (z vzdevkom Sot) in urejeni Jean-Pi- erre. Oče in mati vodita restavracijo s poe- tičnim imenom Pa lača k r o m p i r ja v ^ e m od nakupovalnih centrov in \ipata, da bo eden od sinov odšel po njuni poti, a žal (aH na srečo) veter (za)piha v drugo smet Sta- rejši brat roma po svetu s svojim rvesrim psom mešancem z nevsakdanjim imenom, se jezi na vse ovire na kratkočasni poti, se upira družbenim normam in sedanjim vre- dnotam Mlajši brat je njegovo popolno na- sprotje: ima majhno hčerko, je redno zapo- sleni prodajalec jogijev s spominsko peno in v osti obleki s h'avato. Ko zaradi preskro- mne prodaje izgubi službo, se njegov vsak- dan popolnoma spremeni. Po živčnem zlo^ mu ga vodja postav? na ulico, kjer se zanj zavzame Not. Na začetku mu poskusa najti ustrezno delo, ^aj misli, da ga bo to osrečilo, a vrnitev na stare tire ni več primerna za Jean-Pietra. Panker ga počasi uvede v ulič- no življenje, ki je prepredeno z različnimi izzivi, beračenjem, si/obodo, presenečenji, krutostjo in nepredvidljivostjo. Postaneta zaveznika, tovariša in tudi soborca proti potrošniški mrzlici Sledi veliko navihanih, komičnih, domiselnih, absurdnih, stripo- vskih in celo otroških vragohj, h jih na tre- nutke prelanja obisk pankerskega koncerta z udarno glasbo. Sicer pa njuna pot ni le beg od utirjenosti, ampak tudi poskus netenja reifoludje na prm poseben način. Brata, ki tta si bila popolnoma različna, postaneta povezana, prijateljska in odvisna eden od drugega, bijuna vezje posebna in nevsak- danja, a nii manj topla. Duhoviti filmski izdelek se dotakne dolo- čenih (ne posebej lepih) lastnosti sodobne družbe, Id je navajena udobnosti, utečeno- sti, stremi proti materialnim dobrinam, uspehu, zaslužku, slavi, hipnemu hedoniz- mu. Ljudje smo se podzavestno in zavestno navadili na neestetske trgovinske megalo- manske centre, kjer človek ni več cloi^k, am- pak majhna izgubljena mrmlja v ^al^arfncu trgovin. Tam nakupuje izdelke, ki jih sploh ne potrebuje in posluša neprepričljive trgc^- ce, se nazira z nekvalitetno hrano in diha zatohli zrak. Pri vseh teh opravilih pa ga vedno in povsod spremlja in opazuje kame- ra, nevidno oko oziroma Velih brat. Na poti iiinnimin uimimiii LE GRAND SOIR ««•Brt lBilK.f lSHmil domov srečuje ogromne plakcrte, ki ga nago- varjajo, da naj pokupi pol dežele Doma pa je ves cas bombardiran z reklamami o naj- boljših, z^rtn/ih in skoraj čudežnih vzmetni- cah, ki ga bodo popeljale v boljši jutri. To počasi vodi v raz^ovečenje in izgubo stika s prvinskos^o, prvobitnostjo in zdravo pa- me^o, V teh velikih prostonh se sicer pozimi lahko pogrejemo in poleti ohladimo, kot v svoji ^»trgovski« fazi mlajši brat uci starej- šega, a duše se ne da podkupiti! Režiserja se dotahieta problema brezposelnosti, sa- momorilnosti, delavsvva, od\/ečne delovne sile Skozi humome in radožive panker- ske jfovlcd, kijih Notservira mimoidočim med^ajim beračenjem, pa nas film opomni tudi na učinke prekomernega uživanja hra- ne, obsedenost z ^bio* oziroma (vprašljivo) naravnimi izdelki in na splošno z odvisno- stjo od nakupovanja. Gledalec nikakor ne morespregledavi tudi namiga navprašanje^ kdaj smo resnično svobodni, srečni in živi Ko imamo službo, denar^ do sekunde izdelan vsakodnevni umik? Ali ko se znebimo vsega balasta • doma, partnerja, še^, bančnega računa, budilke? Se je potrebno za lobo- do trdo boriti, ab si jo lahko k^r vzamemo? Je svoboda, ko včerajšnji dan ni enak jutri- šnjemu, se ne bojimo kritike, po cele dneve hodimo naokrog in prespimo kjerkob pač nanese^ Svobodni že, kot pravi (po svojih besedah) najstarejši panker v Evropi, a je vseeno težko živevi na tak način. Na kon- cu pa še »pouk^ o revoluciji, spremembah in preobratih. Mar znamo sami spremeniti svet, lahko prižgemo revolucionarniogenj^ Mislim, da nam füm ponuja zakriti odgovor^ da lahko velike in majhne stvari v svojem ^^ vljenju spremenimo v velikem merilu. Prav tako lahko spremenimo ^oj pogled na svet ins tem smo ie na dobri poti, h nas počasi vodr k (mogoče) tudi globalni rešitvi >»kra- Ijestva«. Stahmistcti^kise ukvarjamo vsak dan - navadni smrtniki, filozofi in filmski ustvarjalci, a kljub vsemu gre pri Velikem večeru za velikovečkotponavl)anje fraz aH ii^bo s\/eäne. Kebserskidvojecje sicer pn ^ojth prejšnjih f^mih mogoče bofj udaren, a vseeno gre n^ za več kot spodoben in radoživ produkt za od dela nm/ebčanega gledalca. Gustave de Kervem in Benoit Delipine sta poseben, delno uporniško-levičarski in pre- drzno duhovit režijski tandem. Spomnimo se vsaj nekaj njunih filmshh stvaritev: Aal - t r a (2004), Lou i se M i c h e l ( 2 0 0 ? ; , M a m - m u l h (2010). Francoskega igralca in re- žiserja Alberta Dupontela (Jean-Pierre Bonzini) smo ljubitelji filmov med dragim že srečali v filmu biepovtktno (Irri[/ersible, 2002). v fihnu P a m {Paris, 2006) ali reci- mo v Ze lo d o l g i z a r o k i (ün long diman- che de ftan^Iles, 2004). Benoft Pcelvoorde (Benoit Bonzini • Not) je belgijski igralec ter komedijant in že stari znanec režijske- ga para, ki je z njima sodeloval že vveč^- mih. Zanimh^ je vudi izbor igralcev za starsa Bonzini - mater je vpodobila vsestransk/} umetnica Brigitte Fontaine, očeta pa skla- datelj btgiasbenikA/eski Belkacem: oba st^ partnerja tudi v zasebnem zrvljenju. U r s a Pa)k ZAHVAUUJEMO SE VSEM, KI STEZ DOMAČIJAMI POMAGALI PRI NASTANKU TE ŠTEVILKE. RAZPOTJA NE MOREJO IZHAJATI BREZ VAŠE PODPORE. IZKAŽETE JO LAHKO TUDI Z DONACIJO NA TRANSAKCIJSKI RAČUN DRUŠTVA HUMANISTOV GORIŠKE: SI56 0475 000015^9 723