Leto VI., štev. 58
Llobllana, nedelja, 8. marca 1925
Poštnina pavšali rana
Cena 3 Din
Izhaja ob « a|ntra|«
S*»no mesečno 26-— Dia r* inozemstvo 40— , neobvezna
Oglasi po tarifo.
Uredništvo t
Miklošičeva cesta ii. IS/L Telefon it 7X
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvos
Linbljsna. Prešernova ■LiLiiaM. Telet, št J«,
Podružnici:
Sfarikar. Barvarsks oL U Celje. Aleksandrova c.
pri pošta. teko«, savodn ttsv. 11X43.
Današnja številka «Jutra» obsega 16 strani ter stane T R I dinarje.
LjuKjana, 7. marca.
Opozicija je pričela dane* svoje parlamentarno delovanje z grobim, uprav pobalinskim gaženjem onega principa, kot katerega braniteljiea in zaščitnica se je ves čas sem predstavljala — z ga/žen jem "najprimitivnejših parlamentarnih pravil. Doživela je naravnost katastrofalen taktičen, političen in moraličen poraz. Današnji exodisti se jutri osramočeni vračajo v zbornico.
Kakor skoraj v*i parlamentarni pra vilniki, tako izroča tudi naš skupščin eki poslovnik prve formalne ukrepe novoizvoljene skupščine po letih najstarejšemu poslancu, katerega funkcija je strogo in ozko omejena. Njegova naloga je, da otvori sejo, prevzame 'M poslancev poverilniee ter vodi volitev začasneca predsednika. Vse to se ima po predpisu zakona izvršiti v eni sami seji. Starostni predsednik je funkcijo-nar ne po zaupanju parlamenta, temveč ex lege po slučaju let. on more biti pripadnik naivečje. pa tndi naj-manjše stranke, član vladine večine ali pa najostrejše opozicijske skupine. Poslanec. ki ga zadene predsedniška čast po zakonu, ima baš radi tega dolžnost še posebne lojalnosti napram celokupni zbornici. Ta dolžnost lojalnosti veže naravno tudi vse njegove ož.ie somišljenike.
Slučaj je botel, da je za otvoritev današnje prve seje Narodne skupščine bil po zakonu poklican kot starostni predsednik član Davidovičeveea kluba po?J. Arsen L a s i č. To je bil gg. Šefom opozicije, tem odličnim varuhom parlamentarizma, dobrodošel povod, da na zlorabi starostne predsedniške funkije zasnujejo brezvesten komplot proti Narodni skupščini in njeni nesporni večini. Pod pretvezo, da je treba počakati, dokler ne prispejo v parlament zaprti radičevski kolovodje Ms-ček in tovariši, je starostni predsednik Lazid danes skušal od?odifi sejo. obdržati predsedniško funkcijo, ki mu po aakonn prinada le za nekaj trenutkov, in s tem Narodno skupščino v svojih, odnosno v rokah manjšine, onemogočiti večini parlamentarno delo ter vlado postaviti pred alternativo, da se ali ukloni zabtevam radičevcev, ali pa Narodna skupščina sploh ne bo mogla konstituirati.
Poudarili smo že, da se ta zahrbtni atentat na parlament in parlamentarizem ni posrečil. Atentat je bil izvrš"n ne le z zlorabo zakonskih predpisov plede funkcije starostnega predsedni
Burna prva seja Narodne
skupščine
OPOZICIJSKI BLOK je POSKUSIL ATENTAT NA PARLAMENTARIZEM. DOŽIVEL PA JE KATASTROFALNO BLAMAŽO. — ZA ZAČASNEGA PREDSEDNIKA JE IZVOLJEN POSL. SUBOTlC. Beograd, 7. marca. r. Današnja seja ' rpozieijonalnega bloka kakor na povelje
Blamirana opozicija se vrača v parlament
Šefi opozicije so sinoči sklenili, da se udeležijo današnje vo-
'itve verifikacijskega odbora ter s tem priznavajo PRAVIL, nost postopanja vladine večine.
Narodne skupščine, za katero se je splošno pričakovalo, da bo potekla mimo in brez posebnih zapletljajev, ker )e bil med vladnimi in opozicijonalnmi strankami sklen;en sporazum jlede stanitnecra predsednika, je potekla z incidenti, ki našemu parlamentu ne služijo v čast. /a njihove povzročitelje, blokaike šefe pa pomenijo pravo sramoto.
Seja je bila napovedana za 1. dopoldne. Ob pol 10. so bili zhrani v »iriipščin-eki dvorani vRi poslanci in ministri. Dvignil se je posl. Agatonovid (dacid.) '<© predlagal po § 2. poslovnika z-» starostnega predsednika najstarejšega poslanca Arso lužica iz bregnlniMse-ja okrožja, kar je bilo sprejeto s sf>'njnirn odobravanjem.
Posl. Arsa 1. a z i d (david.) je nato r.av-zel predsedniško mesto ter pozdravil poslance 7. nastopnimi besedami: »Orospod!e poslanci! Pozdravih m vas in otvarjim prvo sejo Narodne skupščine. Po »M. 2. poFlovn'ka predlagam 7a skupščinske tajnike posl. Knhasieo. KujnndžVa. Mi-lovanovida, in dr. Nikiča«. Skupščina je ta predlog odobrla in imenovani so nato z« vzeli svoja mesta. Z s tem je poz. »al starostni predsednik tainika posl Knhasieo, nnj prečita akt o otvoritvi Narodne skupščine. Posl. KohasVa ie prečital dopis Državnecra odbora o vnlitvi poslancev. nakar je predsednik odredil, da nnj poslanci oddnio »voje poverilniee. Taj-n:k je pozival poslance po volilnih okrož-»h in poslanci so prihajali po vrsti k t»i-trški mizi ter oddajali svoje listine. Vse to se je vršilo mirno.
Ko je bil pozran posl. dr. Trumbič, je le-ta oddal tudi poverilniee interniran h poslancev dr. Mačka. Krnjeviča in tovarišev. Pri tem 'e glasno izjavil, da protestira. ker so ti poslanci 5« vedno v zaporu in da je to škandal. Na te besede je nastal v dvorani velik hrup. Poslanci vladn'h in opozieijonalnih strank sn pričeli kričati drug na drnrega. iz hrupa ps so se. č.ule samo besede: »£ram te bilo. fzciibil si nam Skader. Reko. Istro, Zadev'. Molči!* Dr. Trumbič se je vidno preplašen brzo umaknil v svojo klop. Po tem incidentu je zavladalo v dvorani zelo napeto n»7položenje, ki se je 'e povečalo. ko <e hr'1 pozvan posl. dr. Krizmnn. V tem trenutku ie namreč radicevec ?.a
ka, temveč tudi z očitnim prelomom nič, ki je stal pri tajniški mizi, okoli ka-poslovnika, ki nobenemu predsedniku tere so b:Ii zbrani poslanci v snetih sku-
(najmanj pa starostnemu) ne daje pravice, zaključiti sejo brez pristanka samega parlamenta, prekiniti pa jo more le v dveh slučajih: radi nereda, ki onemogoča nadalmo razpravo, ali pa radi pomanjkanja kvoruma. Starostni predsednik je torej na nekvalificiran način prekršil enega od temeljnih predpisov parlamentarnega pravilnika in ni 'e osramotil sebe in svoje starosti, temveč predvsem tudi gospode šefe, m« I katerimi ie, kakor se zatrjuje, klerikalna taktična perfidnost odnesla žalostno zmago.
pinnh. očiridno še nanrej prnmvl.ien toda precej p'aho zaklieal: »Pazite na dr. Krizmana! Da ne zapnejo poverilniee, kakor so zcr:ni1e kroglice!«
Na te hesede so zavreli po dvorani viharni protestni klici; »Ti nisi rn zapor, temveč za Stenievec!« Posl. Zanič ;e ves preplašen krilil 7. rokami, da sn se mu mnosri pričeli sme:ati. Okorai>en od opozicije je naenkrat začel kričati: »To je parlament žandarjev! To je žandarska država!« Poslanci večine niso reagirali na te klice.
Ko se ;e končalo oddajanje poveri1 ilc.
Šefi opozicije so skušali svojo pobalin- 'e P^dn-k naznanil, da je prejel pi
«ko intrigo odeti v moralično suknio, češ da je treha vlado prisiliti, da takoj izpusti drja Mačka in tovariše, ki so kot poslanci protizakonito v zaporu. Ta argument je povsem umetno skonstruiran in v nasprotstvu s pozitivnimi predpisi zakona. Proti drju Mačku in ostalim kolovodjem se vrši postopanje radi zločina po zakonu o zaščiti države. To postopa-n.e se je pričelo in Maček ter njegovi tovariši so bili odpeljani v zapore, ko niso bili poslanci in niti kandidati ne. Predpis člena 88 Ustave, da noben poslanec ne more biti klican na odgovor za katerokoli krivico, se nanaša seveda le na 2e izvoliene poslance. Ako se je kazensko postopanje pričelo pred njegovo izvolitvijo, potem se sme nadaljevati le z odobritvijo Narodne skupščine. *Ako bi skup ščina odrekla odobritev — pravi Slobo-dan Jovanovič — potem bi se moral postopek prekiniti In poslanec, ki je zaprt, bi se moral pustiti na svobodo.« Na to prav;ino stališče se je postavila tudi vlada. Zadeva gg. Radiča. Mačka, Košutiča in tovarišev pride pred imunitetni odbor parlamenta in če sklene ta odbor in skupščina odobri, da se takoj Izpustijo, se bo to sigurno takoj zgodilo. Predno pa more skupščina o tem sklepati, mora biti konstituirana. S tem, da je opozicijski blok poskusil delo konstituiranja onemogočiti odnosno zavleči, je povrh sramote, ki si lo je naprtil, storil škodo ravno tistim, katerih imuniteto Je baje branil!
Oospodle blokaški šefi so špekulirali 3a bo postopek starostnega predsednika Izzval v večini Narodne skupščine zmedo, da se bo seja razbila In da bodo na cenen način dobili ključ parlamentarne si-
smo, ki ga ie nato prčel čitati tajnik posl. Knjtindžič. Prvi stavek je biln ra-7iimeti. .Ker so poslanci dr. Vladimir j neprenvšlien ter ji odvzema vsi Maček, Krnievič, Predavee in Kointič lrfltijo fcj hi bila mogoče upravi poslali Narodni skupščini poročilo, da ! ;;m policija onemogoča pr hnd in da jih
drži interniran«.....» Tu se dvignil
velikanski vihar. Ko se je nekoliko polegel vihar, ie izjavil predsednik: «f!n-spndje! Iz tecra poročila je razvidno, da so poslanci Mnček, Predavee. KmV>vič :n KošnMd v zaporu in da jih pnliei:a s silo zadržuje p-iti v Narodno skupščino. Na podlagi čl. W ustave in čl. 1 ter 10P poslovn;ka pozivam vlado, naj imenora-n m takoj omogoči prihod. Da more vlada to izvesti, zakliučujem sejo ter bom prihodnVi se:o sklical pismenim potom«.
V tem trenutku so se dvignili poslanci
tuacije v svoje roke. Kakor je bilo njihovo posfnpanei nedostojno pobalinsko, tako je bila nihova špekulacija več nego otroško naivna. Vladlna večin? se seveda ni dala zmotiti, seja se le nadaljevala In ker je posl. Lazič ušel. je prišel na red drug starostni predsednik, ki je mimo dovršil svojo nalogo ter izvedel volitev začasnega predsednika.
Šefi opozicije seveda niso Imeli mora-ličnega poguma, da bi svoji današnji akciji dali vsa i nekoliko resnosti s svojim nadaljnim postopanjem. Zaključili so svoj eksodus ln svoj abstinenčni eksperiment s sklepom, da iutrl pridejo zopet lepo k seji ter se udeležijo volitev v verlfika-cl.ski odbor. In tako se farsa, ki so jo danes odigrali blokaši pod režijo gospoda Korošca konča jutri s homerlčnim smehom nad žalostnimi vitezi..«
ter začeli zapuščati dvorano. Poslanci večine, se niso dali zmotiti. Ostali so mirno v klopeh ter klicali odhajajočim: »Na svidenje!« Ti pa 60 odgovarjali: »Srečno pot!« Prav komičen pa je bil prizor, ko se je radičevec dr. Bassriček pri odhajanju začel razmahovati z rokami in kričati, da je to žandarmerijska vlada, a so ga poslanci kratko odsekali: »Dok je nama Pašiča i Pribičeviča, radit četno i bez vas!« V dvorani so ostali tudi nemški poslanci.
Ministri so odšli na kratko posvetovat nje v ministrsko sobo. Ko so se vrnili, je povzel besedo radikalni poslanec Mi« lan Simeonovič, ki je izjavil: »Ker je starostni predsednik Lazič Tapustil svoie mesto, predlagam izvolitev novega sta« rostneg* predsednika in sicer posl. Steva Obradoviča, č!ana radikalne stranke«. Ta predlog je bil sprejet z vsemi glasovi.
Posl. Obradovič je nato zavzel pred« sedniško mesto in izjavil: »Na dnevnem redu je volitev začasnega predsednika. Prosim tainika, naj pozove poslance k volitvi«. Po izvršeni taini volitvi, pri ka« teri je bi'o oddanih 167 g'asov, je sta« rostni predsednik Obradovič ugotovil, da je izvoljen za začasnega predsednika t 161 glasovi posl. dr. Nikola Subotič.
Posl. dr. Subotič ie takoj zavzel predsed niško mesto ter se zahvalil za Izraženo zaupanje. Izjavil je, da je njegov delo« krog omeien in da zaključuje današnjo sejo ter odreja prihodnjo za jutri z dnev nim redom: Volitev verifikacijskega od« bora. Predlog ie bil sprejet z burnim odo hravaniem, nakar je bila seja ob pol 12. uri zakliučena.
Ob izhodu iz Narodne skupščine je notranji minister Maksimovič izjavil Va« šemu dopisniku, da postopek starostne« ga predsednik« Arse Lsziča ua d»našnji seji znači kršenje poslovnika, za katero bo dajal odgovor. Prosvetni minister Pri« bičevič pa je ob zapuščanju skupščine iz« javil novinarjem kratko, da bo vlada kljub slehernemu sklepu opozicije — pa miikar opozicija ostane v parlamentu ali se abstinira — nemoteno nadaljevala svo« jc delo.
Beograd, 7. marca. p. V političnih krogih se zagotovo trdi. da je zadržanie vliide do radičevcev odvisno od pošto« panja vodstva HRSS. Od'očno postopa« nje proti radičevcem zahteva zlasti radi« kalna stranka. V tej zadevi se vidi smer« niča, ki ho popolnoma za jamčila dosled« nost vlade. Opozicija je za hip podlegla vplivu k'erika'cev, ki so hoteli onemogo« čiti konstituiranje Narodne skupščine z organiziraniem današnjega nasilnega po« stopania starostnega predsednika. Vsa javnost se z velikim ogorčenjem vpra« šuje. kako sc ie moglo to storiti ter se izneveriti dosedanji praksi, ker ie doslej stal starostni predsednik vedno nad strankami. To stališče je zlasti zastopal l.juba Jovanovio, ki je bil vendar izvo« lien ob strani Narodnega blok*. Opozi« cija pa je eksponirala na nečuven način starostnega predsednika skupščine, ki ni izvoljen od večine, temveč do'očen po zakonu. Ta korak opozicije je bil zelo
vsako sim« upravičena na« pram interniranim Radičevim pos'anccm. Postopanje predsednika I aziča pomenja odkrito nezakonitost, go'o brutalnost ter popolno ignoriran;e poslancev, ker se na ta način preprečuie delo Narodne skup« ščine. Današnji čin opozirre. čegar kriv« da se splošno pripisuie vr>'ivu dr. Koroš« ca, je zelo pos'abšal položaj opoziciie v Narodni skupščini. Pametnejši voditelji opozi ci i skega bloka so nocoj skušali po« biti miš'jenie dr. Korošca ter so sklenili, da jutri sodeluieio v seji Narodn« skup« ščine, da priznajo popolno zakonitost da« našnje seie parlamenta, kakor tudi po« stopanje vladne večine.
Zanimivo je, da se ie odstranil z osta« lo opoziciio iz Narodne skupščine tudi poslanec Ivan Pueeli. S tem je pokazal, da noče sodelovati z vlado, marveč da ic prešel v tabor skupaj z dr. Korošcem.
Beograd. 7. marca. p. Danes popoldne ao imeli sejo klubi opozicije. Najprej se je vršila seja šefov opozicije, na kateri je bilo sklenjeno, da se opozicija udeželi jutrišnje seje Narodne skupščine in sodeluje pri volitvah ve-rifikacijskega odbora, pri katerih bo vsaka stranka postavila svoje lastne liste. Da vidovičevci kandidirajo v ve-rifikacijski odbor dr. Kumanudija, Ti-motijeviča in Pečiča: Spahov klub posl. Kulenoviča; Radičeva stranka pa
opozicijskega bloka.
Beograd, 7. marca. p. Posl. Laaid je po. slal zvečer min. predsedniku Paoiču pismo, v katerem pove isto, kar je dopoldne govoril oa seji Narodne skupščine, ter vprašuje, ali namerava vlada izpustiti Raaičeve poslance iz zapora. Posl. Pečič je poslal začasnemu predsedniku dr. So-botiču pismo, v katerem protestira^ se je po eksodusu bloka še v nadaljevala seja Narodne skupščine in da jo je vodil drug starostni predsednik. Pe&d te seje
kandidira dr. Trnmbiča, dr. Poliča, dr. j ne prizna, istočasno pa zahteva od zz.-Baza! o, dr. Ni kiča in Predavca. Vodje opozicije ao istotako sklenili, da w
vrSi jutri ob 4. pofioldne seja plen uma
časnega predsednika, ki je bil baš aa tej eeji izvoljen, naj mu da es presiiio odgovor.
Kombinacije o preosnovi vlade
konference pri pašiču. — o novih ministrskih kandidatih.
Beograd. 7. marca. p. Vsa pozornost javnosti je bila danes posvečena kritiki dogodkov v Narodni skupščini. Vse je ogorčeno nad brutalno farso, kl Jo je odigrala opozicija, a vse se tudi smeje njenemu tragikom.čnemu porazu. Vlada je nadaljevala svoje delo. Ministrski predsednik Pašič je sprejemal običajne pose-te in pripravljal podlago za rekonstrukcijo kabineta. G. Pašič Je sprejel m. dr. danes tudi dva črnogorska federalista. Govori se, da bosta v zahvalo za amnestijo Jov. Plamenca glasovala za vlado.
Zvečer se doznava, da je minister dr. Srskič predal g. Pašiču ostavko že v sredo. Vest. da je minister Krsta Miletič, iudl demisijoniral ni točna, pač pa je naprosil g. Pašiča, naj ga ne jtmlje več v kombinacijo pri rekonstrukciji vlade. V radikalnih krogih se je nocoj mnogo govorilo o tem, da bi vstopil dosedanil predsednik Narodne skupščine Jovanovič v kabinet kot podpredsednik brez resor-
ta In s tem posvedočll svojo popolno so« lidarnost z g. Pašičem Kot gotovo se govori, da postane predsednik parlamenta dosedanji podpredsednik vlade Marko Trifkovič. Po isti verziji bo izvoljen za predsednika radikalskega poslanskega kluba posl. Ljuba 2lvkovič. V dobro poučenih radikalnih krogih se je nocoj zatrjevalo, da ostane zunanji minister dr. Nlnčič na svojem mestu. Dr. Spalajkovti je baje izjavil, da ne prihaja v poštev za zunanjega ministra. Zato domnevajo, da bo podal ostavko na svoj poslanski mandat in sc povrnil na svoje mesto kot poslanik v Parizu. Kar se tiče praškega poslanika Ljube Nešiča, ki je tudi izvoljen za poslanca, govore isti radikalni krogi, da obdrži svoj mandat in da od-stopi kot poslanik. Baje prihaja v poštev za državnega podtainika v ministrstvo za zunanje posle. Gotovo je, da dr. Šur« min nikakor ne prihaja več v komblnaci« Jo pri rekonstrukciji vlade.
Popuščanje nemških reakciionarcev
državnega predsednika ne bo fjadomestoval dr. luther, — af?» nister gessler skupen kandidat desnice?
Berlin, 7. marca. v. Konvent seniorjev nemškega državnega zbora se je sestal danes opoldne. Dosegel se je sporazum, da postane namestnik državnega pred« sednika do izvolitve novega predsednika prezident državnega sodišča Simons. To« zadevni zakon bo predložen državnemu zboru že v ponde jek.
Veliko pozornost, da, naravnost sen« zacijo so vzbudile danes vesti, ki so jih širili desničarski krogi sami, da so des« ničarske stranke opustile misel na kan« didaturo Jarresa, ki je bila le toliko kot sklenjena, in da hočejo zdaj kandidirati obrambnega ministra Gesslerja. Ta ofici« jelno ne p.ipada nobeni politični stran«
ki, je pa pri vseh priljubljen in velja za odločnega republikanca. Najbližje je de^ mokratom, od katerih se je oddaljil šele pri zadnji krizi, ko je na lastno pest vsto« pil v Luthrovo vlado. Ako pride res do njegove kandidature, ki bi imela največ izgledov za uspeh, bi to pomenilo popol« no preorijentacijo nacionalcev, ker je izključeno, da bi se dal Gessler zlorabiti za rcakcijonarne nakane. Mogoče pa je, da imajo te senztcijonalne vesti samo nas men zanesti zmede med republikansko stranke. Vsekakor pa pomenja določitev Simonsa za namestnika državnega pred« sednika znatno omiljenjc politično na« petosti.
Chamberlain v Parizu
dva dolga sestanka s herriotom. — sprejem pri predsedniku repubuke. - znatno zbližanje v garancijskem vprašanju.
Pariz. 7. marca. s. Angleški zunanji minister Austen Chamberlam je dospel sinoči v Pariz Danes se je dopoldne in popoldne sestal na Qua! d' Orsayu z ministrskim predsednikom Herriotom, s katerim je obakrat dolgo časa razpravljal. Sprejel ga je tudi predsednik republike Doumergue.
sta se sporazumela, da morajo tej izmenjavi misli slediti sporazumno z zavezniki diplomatska pogajanja. Na svojem povratku iz 2eneve se namerava g. Chamberlain zopet ustaviti v Pariza in se vnovič sestati s Hertiotom.
Predsednik republike Doumergue je danes dopoldne sprejel ministra Chamber-
Pariz. 7. marca s. Agence Havas ob- Iaina. Na čast Chamberlaina je Herriot
Masarykove proslave v Jugoslaviji
Beograd, 7. marca. p. V vsej državi se je danes proslavila 7.r)letnica češkoslovaškega prezidenta Masaryka. Kralj ie jiibilarju poslal posebne čestitke, istotako tudi vlada, posebej še pa go prezklentn brzojavno čestitali samo "tojni demokratski ministri in bivši člani hrvatsko - srbske koalicije. V Beogradu se jutri dopoldne na vseučilišča vrši svečana recepcija.
javlja nastopni uradni komunike: Angleški zunanji minister Chamberlain in ministrski predsednik Herriot sta imela dva razgovora, da proučita zunanjepolitične probleme, zlasti problem amstev. Izmenjava misli se je višila v duhu popolne prisrčnostti z voljo, da se najde praktična in učinkovita rešitev. Oba državnika
dal zvečer dejeneur.
Pariz, 7. marca. s. Po popoldanskem sestanku s Chamberlalnom je Izjavil Herriot novinarjem, da je zadovoljen s potekom razgovora.
Herriot je včeraj Imel razgovor tud! s poljskim zunaniim ministrom Skrzyu-skim.
Novi umori v Sofiji
Sofija, 7. marca. s. Sinoči ob 6. uri je bil umorjen komunistični poslanec Stoja« nov. Ko je Stojanov, ki je kot zadnji po« slancc svoje stranke prisostvoval debati o razširjenju zakona za zaščito države, zapuščal parlament, ga je napadel mlade« nič ter mu pognal strel v sence. Atenta« tor je pobegnil. Občinstvo ga je zasledo« valo ter končno ujelo. Jc to Macedonec Rastigorov iz Skoplja.
Sofija, 7. marca. z. V četrtek zvečer je nenadoma v misterijoznih okoliščinah umrl poslanec vladne stranke Vanko Ge« orgijev, ki je bil že imenovan za bol« garskega poslanika v Bukarešti. Bil je zastrupljen, vendar pa preiskava še ni mogla ugotoviti ničesar konkretnega.
ZA SIROMAŠNE DUHOVNIKE-PENZIO-NISTE.
Beograd, 7. marca. p. Ministrstvo za vere je odobrilo kredit v znesku 40.000 Din. ki ga je zaprosil ljubljanski veliki župan za enkratno podporo siromašnih
dubovnikov-penzionistov.
ODGODTTEV KONFERENCE MALE ANTANTE.
Beograd, 7. marca. p. Radi posl&i-njih političnih dogodkov kakor tudi radi bližnje j»reosnov9 vlade, je odgo-dena konferenca Male antante, ki bi w imela vršiti 20. t. m, v Bukarežti. Konferenca se bo bržkone vršila 1. aprila.
VOLITVE V LONDONSKI OBČINSKI SVET.
London, tnarca. s. Volitve v občin« ski svet so končnoveljavno prinesle sle« deče izide: 60 konservativcev, 27 sociali* stov ter 5 liberalcev. Socialisti so prido« bili 12, liberalci izgubili 10 in konservativci izgubili 2 mandata.
CURIH. Beograd 8.40. Nevrvork 519.70 London 24.77. Pariz 26.90, Milan 21.19, Praga 15.45. Budimpešta 0.0072, Bukare* šta 2.60, Sofija 3.80, Dunaj 7325.
BERLIN. Beograd 6.71, Dunaj 59.1?, Milan 17.16, Praga 12.44. Pariz 21.74, London 20, Newyork 4.195, Curih 80.69,
« JUTRO* 58
=Nede8a 8. HL1925.
Ljubljanske občinske volitve odložene
Padi nepravilnih in potvorjenih volilnih imenikov. — pri.
t02ba prot! izvolitvi dr, korošca v ljubljani.
Včeraj je izdal ljubljanski veliki župan odredbo, 8 katero odlaga ljubi jan ska občinske volitve, ki so bile razpisane na dan 18. marca. Termin za razpis novih volitev bo določen Selo pozneje.
Dopis velikega župana utemeljuje odložitev s tem. da so volilni imeniki tako pomanjkljivo sestavljeni, da manjka v njih okoli 2000 volilnih opravičencev, vsled Cesar je nemogoče na pravilni podlagi izvršiti volitve že 18. marca.
Kakor znano, je tako ta občinske, kakor za skupščinske volitve, uradno sestavljal volilne imenike januarja meseca 1924 klero - komunistični režim na mestnem magistratu. Sele po skupščinskih" volitvah, ki so s« vršilo 8. februarja t. L, ae je ejtoznalo, <ia kako sistematično organiziran sleparski način so bili ti volilni imeniki sestavljeni pod vplivom klero komunistov. Od L 1920., ko se je vršilo popisovanje stanovanj, sploh niso hili volilni imeniki na novo sestavljeni, marveč so klerikalci vanje vtihotapljali le svoje ljudi, dočim so izpuščali iz njih pristale sedanjega Narodnega bloka. Po naših informacijah »o bili tako skupščinski, kakor občinski volilni imeniki od klerikalcev tako potvorje-no sestavljeni, da znaša diferenca volilnih upravičencev v volilnih imenikih še mnogo več, kakor pa jo navaja dopis velikega žujana. Najmanj 1000 naprednih volilcev je izpuščenih in čez 2000 volilnih upravičencev, ki so skoraj sami pristaši separatističnih strank, je v volilne imenike vpisanih, dad vanj® ne spadajo. Značilno je, da so bili volilni imeniki tako sestavljeni, da je bilo reklamactjsko postopanje v masah naravnost onemogočeno. Ako naj pokaže Lj"bljana pravi izraz ljudske volje, potem je absolutno potrebno, da ae najpreje vsi od klerikalcev sestavljeni volilni imeniki v Ljubljani od A do Ž temeljito revidirajo ter sestavijo tako, da bodo odgovarjali zakonskim predpisom, ne pa klerikalnim sleparskim namenom.
Kakor se nam poroča, je tudi proti Izvolitvi dr. Korošca v Ljubljani vložena obširna, z vrlo tehtnimi dokazi ntemeljena pritožba, lz katere je razvidno, da je dobila SLS v Ljubljani 365 glasov večine samo s pomočjo sistematične In izvrstno organizirane volilne sleparije. S podrobnostmi te pritožbe bomo drugi teden seznanili javnost, ki bo strmela, kaj vse no klerikalci uprizorili da so falsifieirali pravi izraz ljudske volje v Ljubljani.
Za razčiščenje političnih razmer v Ljubljani jc pravzaprav škoda, da so se i
občinske volitve od godile. Vložene so bile le tri liste: Usta Narodnega bloka, klerikalna In radikalno-socijalistlčna. Klerikalci so ie le po volitvah S. februarja uvideli, kako malenkostna je pomoč, kl so jo dobili za občinske volitve zagotovljeno od triperesne deteljice dr. Ravnihar-ja, dr. Periča in Deržiča. 18. marca bi bili pristaši teh političnih avanturlstov in breznačelnih špekulantov še decimira-ni. Okoli »Narodnega bloka« bi se zbrali ta dan vsi naprednjaki, v delavsko votlino skrinjico bi pa volili vsi socialistično orientirani delavci Tako b! mogle občinske volitve 18. marca končno opredeliti ljubljanske volilce v tri smeri, kar docela zadostuje za vse politične ln komucalno-politične potrebe.
Klerikalci si niso volitev prav nič želeli ln se zanje tudi še nič pripravljali niso, ker so računali z verjetnostjo, da z ozlrom na korenito Izpremen.eno politično situacijo ter razočaranje njihovih vol lcev — tudi ne glede na volilne imenike, ki so jih sestavili le sebi v prilog — ne dobe relativne večine. Najbolj delavni v volilni agitaciji za obč. volitve so bili dosedaj komunisti. Narodni blok Jc računal s s'gurnostjo zmage in Je organi-zatorno že dobro pripravljen za odločilni boj. Ljudski volji, pravici in zakonu pa je sedaj ustreženo, če pridejo pri bodočih volitvah do glasovalne pravice vsi, ki jim Jo zakon daje, ne glede na to, kdo bo odnesel zmaga
Dopis velikega župana, s katerim naznanja mestnemu magistratu odgoditev občinskih volitev, se glasi:
•Volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske, ki bi se Imela po tuk. odredbi z dne 29. Jan. 1925. U. br. 249« vršiti v sredo dne 18. marca t L se od« loži na nedoločen čas. ker je od prvo t« nega razpisa vo'itve, oziroma od dneva, ko so postali volilni imeniki pravomočni. potekla že tako dolga doba, da 6e je sta» nje voli'cev v tem času bistveno spretne« nilo. Poleg tega so pa volilni imeniki tt» di tako pomanjkljivo sestavljeni, da manjka v njih približno 2000 vo'ilccv, katerim bi bilo onemogočeno izvrševati vol. pravico. Volilni imeniki torej v seda« nji sestavi, brez obnovitve reklamacijske« ga postopanja ne moreio tvoriti pravilne podlago za izvršitev občinskih volitev.
To dajem naslovu na znanje pozivno na tam. poročilo z dne 30. jan. 1925. žt. 2441/ref. Ib s pristavkom, da bom odlok o razpisu novih volitev pozneje izdal.
Naročam pa na3'ovu, da preložitev ob« činskih volitev objavi najkasneje dne 10. marca na uradni deski In v uradnem listu.
S tem so samoumevno tudi za volitev tukaj vložene kandidatne liste postale brezpredmetne*.
8eao ali zvežasto?) in tudi 6e ee objavi,
n« bo takšen kakor so so sporazumeli gospodje opozicijski šefi. Onega svet ptet rešujoče <ra »sporazuma«, s katerim
slepo paradirajo opozicijski listi, pa to-rei ni in ga ne bo. To prznava dr. Korošec. ki zadnie čase očitno tudi sam izgublja vso politično formo ln le še ctera kera>, kakor pravijo lsle.
Politične stvari eo se očividno tako obrni'«, da so gospodje šefi opozicije odložili esporarom« ter se t v=o vnemo vreli na nov načrt: ds se jim kot ma«--šftsi I sreči vlada ter da pooblastilo za nove volitve! Ta ideja je res sijajna in zasluži vse priznanje.
FR. Z.
Kdo vlači politiko v strokovne organizacije?
V pbvolltvenl polemiki se je pokrenU !o vprašanje razmerja strokovnih orga« nizecij do politike in smatram zato za potrebno, da smo si tudi v tem vpraša« nju na jasnem. Vsakdo, kdor zasleduje delovanje strokovnih organizacij, vidi, da tvorijo glavni del njih programa in teženj gospodarsko « politična vprašanja. Na dnevnem redu vsake seje so vpraša« nja davčne obremenitve, taks, železniške ga prometa in tarif socialne politike, go« spocarskih zakonov, carin in trošarin. Vsaka organizacije, ki ima resen namen ščititi interese svojih članov, stremi za« to tudi vedno za tem, da skuša svojim pred.ogotn in sklepom pripomoči do uve« Ijavljenja. Pri tem ji največ lahko ška« dujc prazna demagogija in izpadi, ki po« stavljajo celo organizacijo radi ene ose« bc v luč defeti3tov in malkontentov.
Preteklo zimo smo čuli od g. Jelačina, ki so je do tedaj žeriral za prvoboritelja trgovskih interesov, na javni seji Trgov« ake zbornice in občnega zbora Gremija besne napade na posamezne državne oblasti in funkcionarje, posebno ps na ministra dr. Žerjava, katerega je krivil io delal edino odgovornega za vse, kar je 21 klerikalnih poslancev zavozilo. K!e» rikalci so ogoljufali in potegnili za nos B3šo trgovstvo z znamenito »borzno kon« cesijo». Zahtevali so najprej, da se nji« hovim konzumarskira vclecentralam od« stopijo vsa važna upravna mesta; ko se jim je ugodilo in so bili štiri mesece in e štirimi ministri na vladi, ; i se niso niti enkrat resno potegnili za koncesijo. G. JelaSn, ki je po njih milosti postal pred« sednik borze, pa kot najet agitator pro« glaša sedaj da dr. Žerjav ovira, da ne dobimo koncesije! S to mistifikacijo ho= če zakriti sled za goljufijo svojih kruš= nih očetov.
Vso jesen, ko so bili klerikalci ca vla« di je g. Jelačin molčal o visokih taksah in o pomanjkanju soli. Sele v volilni bor« bi js on prvi in edini začel v zbornici in gremlju napadati dr. Žerjava, češ da je on vsega kriv. Ni mu bilo za stvarno ugotovitev, kdo je bil v jeseni na vladi, feo nismo šest mesecev dobili niti enega vagona soli, ni ni se pomišljal poskušati zavleči naše organizacije v politično bor« bo ln spremeniti njih zborovalnice v sgi« tacijske shode za svojo osebo. Pristaši naprednih strank so imeli toliko takta, da so njegove Izpade ignorirali.
Ko so mu trgovski gremiji, uvidevajoč opasnost njegove demagogije za o resni« Btev-gespoda rekega programa-izrekli ne« »upnico, skuša z navijanjem premotiti
neinforrairano javnost, da je žrtev «mla< dinske gonje*.
Naše organizacije odklanjajo take laž* nive klerikalne agitatorje, ki širijo le ne« razpoloženje v trgovskih krogih in jim ne bodo več nasedale na lim.
Volitve v obrtno sodiše
Grem:j trgovcev v Ljubljani priporoča kot kandidate za nadomestne volitve v obrtno sodišče iz III. skupine (trgovski obrati delodajalci) sledeče trgovce:
Kot štiri prisednike obrtnega sodišča: Fabiani Pavel, trgovec, Stritarjeva uiiea 5: Šarabon Andrej, veletrgovec. Zaloška cesta; Ravhekar Anton, trgovec, Pred škof jo 20; Samec Ivan, trgovec. Mestni trg.
Kot namestnike ohrtnega sodišča: Pla-ninšek Karol, trgovec. Dunajska cesta; Snoj Josip, trgovec, Prešernova ulica.
Kot prisednike prlzlvnega sodišča: Ko stevc Ivan, trgovec, Sv. Petra cesta; Ze-bal Fran, veletrsrovee, Dunajska cesta 7.
Pozivamo vse gg. trgovce, kateri imajo pravico voliti, da volijo po 8 roj h glasovnicah omenene kandidate in da se volitve osebno udeleže.
Kje je sporazum?
Vsak dan po dvakrat čltamo še čujemo, da bo danes, jutri, dopoldne, popoldne objavljen »sporazums, tn da bodo gg. Korošec, Radič, Da vido vid in Spaho sedaj pp pedai postavili pred veselo pie-senečene Srbe, Hrvate in Slovence svoje Kolumbovo ;sice.
Dosedaj gmo vedeli, da je sporazum gotov ht opozicijsko časopisje je veak dan trdilo, da pretresa vlado v njenih beme'jih. Razumljivo je torej, da je vsa javnost kakor na trnju od same radovednosti. Pa pride nesrečni Pavle Radii in pripoveduje novinarjem 6iedečo: »Kar smo (opozicijski šefi) sklenil!, rti načrt f>l>ori?u!Tia. Sestavi! smo načrt delovnega programa in ne sporazuma; ta naš načrt delovnega profrrama pa bazira na deklaraciji bivše Davidovičeve vlade.*
In takoj se mu pridružuje gospod Korošec, kl pripoveduje perpleksnetrra dopisniku zapTeMkega »Hrvata« sledečo i storijo: »Pozitivni d as, kdaj bo tekst sporaznma objavljen, se ne more znati, ker je sporazumu poprej vsekakor treba dati kako politično forme (?!). Jas vsaj sem zato. Morda bo spora7ntn ob avljen Hitri, morda pojutrišnjem. Poprej pa ga še mora sprejeti muslimanski klub. Tekst ne bo oblavtlen takšen, kakor je Ul sprejet aa seji, ker je to interna smr bloka!» . . . Tat:o, zdaj pa četno vsi: opozicijski sporamrn Se ni sporazum, ker ta mm?, paBtKoe taflbc {nego tea-
Politične beležke
-f Radikali v škripcih. Med tem ko zatrjuje včerajšnji »Slovenec«, da se branji radikali demokratov, da bi lažje prišli v stik a opozicijonalnlm blokom, poroča na Isti strani, da radikali na vsak način ne morev> upati, da bi kaka stranka zapustila oporirronalni blok ter stopila ž njimi v zvezo. Vsled teera se čn-tijo popolnoma odvisne od samostojnih demokratov. »Slovenec« je prepričan, da ho rad) ten samovolja Prbiperiča narasla do »kražie meje. Radikali so res v škripcih. Na eni štreni se komaj bnuiio pred samo vol'o PribV-eviirevo. ki hoče no »Slovenčevih« porodih vstopiti v radikalno stranko, da bi n* ostal o^s na drturt strani, pa nihče izmed oo <zMJ« noče stop:ti v stik > r "ml. V :*»i M««il-kl »Slovenca« je enkrat v krizi Pr hifc>-vič. drucrič pa radikali, samo dr Korošec se počuti v sroH opozeiS Izborno. In to mu vsak patrMot fi area privof/i -f- Moj Boe! Odkar so klerikalci v lifBznpnl opoziciji, jih % zapustil dar slovenskega f®T,ka. V »Slovenčevh« fltna-eljskih poročil;h I* Beosrrada je vsak dan naeromsdene toliko 'erične in JosrSne okornosti In nerml«et,i«8tl. da te kar srce boli. Včeraj čltamo. kako nekateri ra-diknlni poslanci menijo, da mora kot posledica sporazuma prti do defnltivne"« sporazuma m so vsled teea predlasrali, da ne le ta ko i sedaj poveri ustvarjanje sporazuma kaki posebno primere! -^seV. nakar bi radikali pozne« stopili s konkretnim programom in sporazumom pred stranke Slov., Hrvatov i Srhov. Tepec, kdor tega ne raznme. Čudovito je le, da rad'kali na ta iasen protrram niso hoteli pristati. Virok nam pa ranna zopet »Slovence«. kl pravi, da »se PsSič glede bistra vprnSanb) ni hotel zedinlti.« Ti presneti Pašič ti! Seia mdlkalnera kluba je končala Se z dni<ro nesrečo. Fe*tav'jena le bila lista kanddatov za verirka^iiski odbor, na kateri »se nahajajo trre samo-»tnini demokrati in sicer na mestih, kjpr lahko računajo na i»vo';tev dria. Budi-Mvlieviča. Moj Bože, težko nama o opozicij
t. a ma5aryk:
Svetovna revolucija
Iz vojnih spominov prezidenta CSR
Ortfa Fnffc« Featv«
Oepjrlffc« t?
ud 6y Koderil dicaU, Ker Vork.
V Rousseanjevi domovini
Ženeva: januar — september 1915. (Naše prve vojne napovedi Avstriji pri Hutovib proslavah v julija 19L5. — Pro« blem vojne in revolucije. — Obrambna
in napadalna vojna. — Tolstojev nauk, da se zlu ni treba upreti. — Pacifizem. — Borba na Ironti ni najhujše zlo. — lTpra* vičenost naše obrambe.) Sklenil sem, da proti Avstriji takoj ne* stopimo na manifestanten način. Naše kolonije so to povsod zahtevale in komaj pričakovale. V Rusiji je že izza jeseni obstojala Družina (čeških ljudi) in tudi v Franciji so naši že bili v vojski; v vseh kolonijah so naši krepko nastopali proti Avstriji in Nemčiji. V avstrijski armadi so se naši obnaša.! debro, vesti o tem
ve ga odpora proti vojni so ga mnogo na* padsll in ga često sumničili, da je nemški plačanec. To je bilo zelo krivično; nje« govj članki, zbrani pod naslovom »Aa
dessus de !a melčes so razsodnemu čita* telju to jesno očitovali. Rolland je sledil Tolstemu, zato sem tudi temu primerno presojal njegov pacifizem: bil ml Je mii podnet, da bi še enkrat revidiral svoj humanitizem.
V tistem čssu se je pacifizem že pov« sod razširjal. Nikakor nc nasprotujem pacifizmu, kot gs je prskticiral Rolland, ki ni mogel in ni maral boriti se. temved je delovai za vojne ujetnike; toda paci« fizmi so razni. Imamo pacifizem ljudi, ki So po naravi slabotni in plahi, ki so so« čutni in sentimentalni, pa tudi ljudi, ki so navadni špekulanti itd. Osobito so mi bili zoperni oni pacifisti, ki so po površnem poznavanju situacije branili Nemce, ka« kor da bi oni hili napadeni, medtem ko
smo širili povsod in učinkovito. Praški j ^ bi!j ^emci ie ^ nekdaj, tistih dob pa polk je pri Dukli (3. aprila 1915.) prešel ^ ceJo> naib0lj fanatični nasorotniki pe. k Rusom in avstrijski listi so razglašali cifizma. Govorim seveda o oficijelni njegov formalni razpust, dočim so njihov Nemčijjt fct hotela in vodila vojno; punt še dolgo zamolčevali. Doma so se med nemškim narodom pa so kakor dru--stopnieva'e politične persekucijc (areta« god vsekakor vedro obstojale tudi pači« cija dr. Kramafa. dr. Rašina in drugih, fistjčne tendence (tudi med vojno). —veleizdajniški procesi in konfiskacije), na Dunaju pa so ugodi t nemškemu pri«
Pacifizmu literatov in buržoaznih krogov se js pridružil rad.kaini socijalistio-
tisku ter prenaredili avstrijski grb: vznik. ; nj pacjfi*em, kakor se fe pojarii v Zis>
Po svetu
—	Ureditev praznikov na češkoslovaškem. Češkoslovaški poslanski zborni« je bil, kakor smo že poročali, predložen rakonski načrt glede ureditve narodnih In versk'h praznikov v čpI. republiki. Načrt določa za !>odoče sledeče prnznike: 1. januar, 0. januar, Vnebohod. Telovo, 29. junij, 15. avernst. 1. november. S. do-cember in 2Ji. decemher. Razen tejra se uvedejo kot spominski dnevi še sledeči prazniki- 5. julij (Ciril in Metod). 2P. «ep-'ember (Vaclav), B. julij (Husova slava). Kot državna praznika določa zakonski načrt 1. maj in 28. oktober. Vsi drugI prazniki so odpravljeni, med dragimi tu-<*' Sveč,niča, Marijino omsnenje, .-eliko-nočni in bmkoštni pondeljek, Rojstvo DM in Štefanovo.
—	Pogreza nje otoka Helo-olanda. Znani otok Heleoland. ki je bil v svetovni vojni glavna nemška otočna trdniava proti Anff!'|. se po poročTh nemških listov vedno bn!j pocTeza. V sredo ?večer «e je porre7nilo 7opet okoli S.OOn m« rem-l5« ob vzhodni obali v morje. Obenem so se pokazale na več krajih, tako osrromne razpoke, da so morali zapreti celo več glavnih cest za vsak promet.
Ia je samo »Avstrija« brez obremenitve s tkraliestvi in deželami, zastopanimi v državnemu zboru«... Mi smo v svoji pro« pagandi opozarjati na vse to, toda naši ljudje in inozemci so pri vsem tem po« grešali takorekoč oficijelne firme. Jugo« sloveni so nas s svojo osrednjo organiza« cijo in s svojimi proglasi prehiteli.
Res je, jaz sem za svojo rezerviranost ime! tehten raziog — finančni. Kdor se hoče vojskovati, mora imeti mnogo de« narja; jaz pa nisem imel zadostnega fon« da. Iz Prage denar ni dospeval, z Ameri« ko je bila zveza počasna. Brez denarja pa nisem maral, niti mogel začeti ofici« jelne akcije; usta riti se nismo smeli, a kje neki se docela umakniti, akcijo smo morali stopnjevati. Uredil sem akcijo to« rej tako, da smo najprej nsstopili kul« turno; dne 4. julija sem v Curihu pro« govoril našim in Nemcem o Husu, 6. ju« U ja pa sva z Denisom priredila zbor v ženevski Reformacijski dvorani. Denis je imel zgodovinsko predavanje. Jaz sem dodal po itične komentarje. Ta nastop, publicistično prav dobro razglašen, je uspel In je v zavezniških državah povsod izzval ve iko pažnjo. Za naše kolonije in vojake pa jc bil odlično vzgojnega pomena: razumeli so. da je naš pokret docela v duhu husitskih prednikov in da
nerwaldski konferenci (3. septembra).
Uvažuoč vse to. zastopam jaz stali*5e, da borba na fronti ni najhujše zlo človeške družbe. Vojna t« ne izčrpava s borbo na fronti, z odkrito borbo; pol6g borečih se junakov se v vojni gromadi cel sistem vsega grdega, kar skupno tvori milharifctično vojno: prevare, laži, koristolovstva, podlosti, ma&SevaJnostš. okrutnosti, sekeuaina razbrzdano^ itd. Ljudje pač še vodno prilično romantično vidijo samo Napoleone in junaška vojskovodje, kakor so nam jih predstavili starejši slikarji; a vendar tudi u& frenti že od nekdaj Odiseji veljajo ve6 nego Ahiii. Treba je pač presojati celotni socijalni položaj, iz katerega in v katerem je n knila vo:na. Ne gre !e za padle, pohabi:ene in z vojno oškodovane, o Bkrbi zanje Itd. Vse to je vo na! V tem pogledu so ee ni r vseh zavezniških državah nudila zanimiva opazovanja: kje so ee n. pr. javnosti daale najpra-vilnejš« informacije o položaju ra fronti, kako je v rsznih državah bila urejena sanitetna služba itd.
RnzmiSlieearje o »humanosti napram nasilju« so se mi docela praktično zaostrovala v vprašanje: ali sme naš revo-iucij.ski vojak, Čeh in Slovak, «t-eljatš na svojega brsta Ceha in Slovaka v sr-
ni le po'itično, temveč tudi moralno upra« j strijski armadi? To ni bila nikaka eS-
vičen. Tudi nas'ednjs leta smo povspd z uspehom prirejali Husove proslave; v Angliji n. pr. so se 6. Julija 1916. v vseh cerkvah spominjali Huss in Čehov. Tudi v Avstriji so si ženevsko Husovo prosla« vo dobro zapomnili; »Neue Freie Presse« se Je raztožils nad »prvo vojno napo« ved jo Avstriji«.
Čisto političen nastop sem še za neksj časa odložil: to tudi zato, ker so mi iz Prage sporočili, naj še počakam. Infor« miral sem jih in jim poslal načrt m.in!« festa. Obenem sem pričakoval prihod dr. Beneša. Ko je končno dr. Beneš po« četkom septembra (2.) prišel za stalno v
striktna kaiuistika, kajti naši legiona> ji so se na bojiščih res sreča vali g svojimi rojaki oči v oči; primerilo s« je, da sta se borila brati proti bra'.a, s!n proti očetu. Raznme se. da sta se v praksi ohe bojujoči strani kmalu spoznal; in se pogodili navadno tako, da so naši iz avstrijskih vrst prešli v nsfce čete: toda bilo pa je tndi pr merov besnega bratomornega klanja, ako naši avstrijski vojaki niso popustili v prvotnem političnem staliSču Palackega . . .
Premnoco noč me je dušila usoda onih nafrih dobrovoljoev in upornikov, ki jih je zerabila pest a/strijske vojno
2enevo in se je naše delo v inozemstvo , justice Vesti o obeAsnju naših fantov ro primerno razdelilo, smo 14. novem hra se množile--previjala me je pojavno nastopili proti Avstriji. Jaz sem č* mnka. kadar 8e:a proglašal ne/lotn-tedaj že bil v Londona. 'i** odpor in na*> fante podžisral k
Svetovna senzacija
.ŠKANDAL NA DUNAJU"
Šp:joBska sfera penera ptabnaga polkovnika
pride v
E NO .LJUBLJANSKI DVOR'
„SEOS&K" krema
esprari cscie elastično ia nnoMutljlvo prr.ti vremenskin vplivom. " 89 s
Ne kupi
preje bisga »a taoSke oblake, dokler si ne ogleda* »petijalo« »»lote	in angli--
ikep take« na llkisilitvl eestt 4
▼ LJnbl lani. — Cene tvorni -ite. Ksjve^ta žibttn — ea velik« — na nalo.
1116a	Jo«lp Iv&nftlft.
Preselitve
z lastnimi patent pobištrenimi vozovi po najnižjih cenah preskrbi naj-Irelantneje
msdnaroSaa tram-portna d. d., Sodna vi. s.
Slavija
Ledvične kamne odpravite najlaže z uživanjem
Radenske vode!
Odločitev proti Avstriji In za upor za« me ni bila le političen, temveč tudi mo« ra'en problem.
Problem vojne ln revolucije me Je že od nekdai zanimal; saj je to glavni mo« ralni problem — humanost mi ni bila le beseda. Osobito pa je ta problem tudi češki: vprašanje Žižka sli Komenskl sta Kollar in P£lacky zagrešila v smislu Ko« menskega. V naši dobi je osobito pozor; nost na ta problem obrnil Tolstoi. Bil ^em pri Tolstem nckolikokrat. Nisem se mogel strinjati z njegovim neukom, da se zlu ne smemo upirati; jaz sem nasprotre vse'ej smatral, da se zlu moramo zoper* stavljati vsi, vselej in v vsem. in sem na« pram Tolstemu postsvil za cilj prave humanosti: da moramo nsdkriliti stare ideale nasilja, viteštva in mučeništva, da sc moramo z energijo In ljubeznijo po« svetiti delu, drobnemu delu, da moramo delati in živeti! V najskrajnejšem slučaju se moramo upreti nasilju in napadu ter z železom — braniti sebe in droge pred nasi'nostjo!
To'stoj ni priznaval psihološke, a tudi r»e moralne razlike med obrambo in nasi« Ijem napade'ct>. Nepravilno. Motiv je tu in tam raz'ičcn, a ravno motiv je odlo« čilen za moralnost: ako streljata dva. je strel enak, tods razlika Je uprav v na« padu in obrambi. Ako dva počenjata isto, vseeno ni isto: mehanični čin je enak, to« de neenak je namen, cilj, moralnost. Tol« stoj je nekoč argumentiral aritmetično, češ: sko se napadeni nc uprejo, pade manj ljudi, kakor če se zoperstavljajo. V borbi, pravi Tolstoj, ljudje na obeh straneh razbesnijo in ravno to povzroči več žrtev; ako pa n«p»da'ec ne najde odpora, pop lahne sam in neha ubijati. Ce se tudi postavimo na tako stališče, toda praktično, potem je treba reči: ako ž« eden mora biti ubit, tedaj naj bo to napadalec! Ker zakaj naj bi bil ubit oni, ki ne n*pads in ne prizadene nikomur nič zlega, a nc oni, ki hoče zlo in mori?
V Ženevi je Tolstega nazor zastopal Romain Rolland, ki je bil takrat zaposlea v arada za vejoc ujetaike. Radi ojego
Ijiv odpor h->rbl na flvijenje in MP.rt. Čet t o sens žiro občutil, da moram tudi tam v ogenj, ako proglaša u boj — akoprav sem si moral reči. da se vodje baž radi pro.-po-ha bojujočih ne sme'o izpostavljati Toliko pa sem 6kienil, da s« opasr.osti re bom izmkaval. ds ne bom v strahu ia. živi jen ie (m pravi: da temu etrafcu c« podležem, dasi menim, da se v nevarnosti slehernega človeka loti strah). Seveoa sem povsod bi! v stalni opasnosci.
Vprašatije pa, kaj pore6e narod, ako gro izgubimo, zame ni bilo nanje mučno .
V podiobnosti kompliciranega, probleme se ne spuščam: obrazložiti sem hotel le vznik svo:ega končnega nastopa prot! Avstriji (in Nemffjl), da sem se baš s svojepa hun^anitnces stališča pc-"tar2 naravno« v vrsto borcev. To )s de facto pomenila naša akcija v Inozemstvu in na5 formalni nastop, kajti faz sem prišel ven s prepričaniem, da moramo Imeti svo!o armado na aotantinlh bojiščih. Kolonije v Švici. Franciji fe Ancliji ro Wle slabe in niso tnozle dati mnocro dobro-voljcev; več naših ljudi pa je bilo v Ameriki ln Rušiti V Rusiji so bili vomi ujetniki, med njimi mnop, kl so sami prešli k Rusom: v Rusiji se Je tedaj mo--ala formirati naša armada. Amerika jo mo?la dati trotovo število, toda n:ena nevtralnost nas je takrat precej or.-irala. Brez boreč« se armade M naša zahteva po osfooojentu našla le malo odziva; ves svet je bil v borb!, tn se ml n!?mo moclt zadovoljiti z zgodovinskim' In jsf-rodno pravnimi traktati!
Kino Ideal"
Heic ja 8. tn pBMdtliik 9« nim
hipermoderna drnžahna drama iz vi&lib krogov
Olerlo 81
cJUTRO* ii. 58
=NedeIja 8.11L1925.
Slovesna proslava 50 letnice »Triglava"
Ob navzočnosti kraljevega zastopnika in sijajni udeležbi Inteligence iz vse Slovenije Je proslavilo včeraj v Mariboru akad. društvo »Triglav" svojo 50 letnico
Maribor, 7. marca. Danes opoldne so pričele v Mariboru jficijelue slovesnosti proslave oOletni
Slavnostni zbor eo brzojavno in pi smeno pozdravili tudi mnogi odličniki. Posebno aklamirana je bila čestitka
?e jngoslov. akad. društva «Triglav*. ministra za šume in rudnike drja. 2er-t@ včeraj so se pripeljali v Maribor no- j iars ter prvega jug«-loven skega ad-Katerj odborniki »Triglava* iz Zagre- hirala, moža, ki je kot edini izmed ja in Ljubljane, da z mariborskim pri-!bivših avstroogrskih oficirjev v nekda pravi jalnim odborom in starešinami' "ji avstroogrskj mornarici pripravljal Jovršijo vse priprave. Po mestu vlada i" ^ historičnih oktoberskih dneh 191? jeobičajno zanimanje za slavnost. i izvršil nacijona.ini prevrat, kontread-Gotzova dvorana je slavnosti primer- mirala Metoda K o c h a. Admiral Koch. ao okusno okrašena. Z vsemi vlaki I je bil I. 1891. najmlajši »brucuš* prihajajo gosti.	| ^Triglava*, se proslave ra<li težke bo-
Pni večji sprtem je bil danes opol-1 leTn> svojega brata ni mogel udeležiti Jne pri dohodu ljubljanskega osebne- |in je I**lal pismeno čestitko, v kateri ta, vlaka, s katerim se je pripeljal za-'pravi: »Pozdravljam stare prijatelje itopnik pokrovitelja slavnosti Nj. Vel. | <Triglavane». mladim tovarišem pa kralja Aleksandra, divizijski general priporočam, da se zavedajo, da se z Stojanovii. Pozdravili so ga številni Akademiki «Triglavani* in Starešinska tveza s predsednikom dvor. svet. dr. Toplakom na čelu in veliki župan dr. Pirkmaior, katerega je general pri jaz no pozdravil. Istočasno so izstopili, Iskreno sprejeti <Triglavani* iz Zagr-tra z društveno zastavo, ljubljanski »Triglavanis., zastopniki raznih akademskih društev, kot Centralnega tajništva, JNAD «Jadran> teT nekaj strokovnih društev, pa mnogo starešin z dežele. Na predsednikove pozdrave sta na peronu odgovorila zastopnika zagrebškega in ljubljanskega «Triglava». akad. Pnlko in Pianinšek. Po pozdra vib so še zapeli Ijublianski »Triglava-ni* geslo: <Čuj nas Slovenija . . .*. nakar so vsi v sprevoda e staro. častitJji-vo zastavo odšli v mesto,
S popoldanskim brzovlakom so se pripeljali nadaljuj gosti, zlasti starej -šine iz Ljubljane. Vlaku je bil pripet salonski voz, v katerem se jo pripeljal tudi stare jšina ^Triglava* oblastni železniška direktor dr. Borko. Nadalje smo opazili med došlimi gosti oblastnega direktorja pošte in telegrafa gosp. Gregoriča, rektorja ljubljanske univerze prof. dr. Hinterlechnerja v spremstva reč vseučiliških profesorjev, bivšega pokrajinskega namestnika in edinega še živečega častnega člana < Triglava* Ivana Hribarja, šefa rudarskega glavarstva inž. Stergarja in mnogo drugih strejšin, ki so d osli z veliko trobojnico na čelu.
Na kolodvora jih je pozdravil v imena starejšinske zveze »Triglava* tajnik dr. Šnuderl, nakar so novodošli gostje odšli v grad, kjer se je takoj nato pričelo slavnostno aborovanje v
vrha Triglava vidi naša bodočnost — Jadransko morje!» Čestitali so nadalje: ustanovnik »Triglava* prof. Sin-kovič iz Zagreba, za gorent ski svet mesta Ljubljane dr. Dinko Puc. general Bolič iz Beograda. ga Pranja Tavčarjeva, dr. Dinko Ptic osebno, odsek starejšinske zveze v Reogradn in številni bivši Triglavani. ki se niso mogli ndeiežiti slavja. Jugoslovenski sokol-ski savez je poslal daljši pismeni pozdrav, ravno tako tudi Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru.
Po krasno uspelem zborovanju bo se pustili udeleženci proslave skupno fotografirati, nakar so v večjem številu obiskali operno predstavo v Narodnem gledališču, ki je bilo popolnoma zasedeno.
večerna slovesnost
v goetzovi dvorani.
Zvečer sa je, obširna GStzova dvorana že pred 20. uro napolnila z najodličnej-šim občinstvom. Po živahnem vrvenju in pozdravljanju starih znancev je prispel ob 21. zastopnik kralja general Stojano-vič v spremstvu velikega župana dr. Pirk maierja, komandanta mesta, brigadirja Nikoliča in predsedstva »Triglava*. V krasno opremljeni loži je pričakoval svečanega vhoda vseh mladih in starih Tri-glavanov z zastavo na čelu. Na nasprotni strani so bili v loži zastopniki univerze, ter častna in ustanovna člana Hribar in Kovač. Predsednik starešinske zveze dr. Toplak fe pozdravil Trlglavane, ki so se v polkroga zbrali v dvoran! okrog zastave, ter oficijelne zastopnike. Napovedal je milo presenečenje:
Kraljevo odlikovanje «TrigIava».
Veliki župan 4r. Plrkmaier je prečital ukaz kralja Aleksandra, s katerim se po
Dr. Anton Gregorčič *{•
viteški dvora m. Odlično zborovanje je de!jUjC pra?oru .Triglava, odlikovanje z otvoril predsednik starejsmske zvezej redom sv Save m razreda. Burno pk)_ dvomi svetnik dr. Topiak, ki je pred- skanje ln ovacjje so sorem|jaie pripenja-
rsem pozdravil navzočega zastopnika Kj. VeL kralja divizijskega generala Stojanoviča (borne ovacije kralju), uato pa zastopnika vlade velikega župana dr. Pirkmaierja. župana mesta Maribora dr. Leskovarja, rektorja ljubljanske n ni verz« dr. Hintorlechnerja, »astopnike vsenčSiškega profesorskega zbora, oblastnega prosvetnega referenta dr. Poljanca, komandanta mesta brigadirja Nikoliča, ministra n. r. dr. Ktrkovca, častnega člana Ivana Hribarja, «stanovnika »Triglava* sodnega svetnika Kovača iz Novega mesta (dragi edino še živeči ustanovni član »Triglava* prof. Sinkcmč iz Z ogrel «a se radi bolezni slavnosti ni mogel ude ležiti), železniškega direktorja dr. Borka., oblastnega direktorja pošte in telegrafa A. Gregoriča, zastopnike dnevnikov »Slov. Narcd*, <Jutro» in «Ta-bor>, zastopnike prijateljskih akadom-Eicfa društev ter narodno dame. Navzoča je bila v velikem števila tudi mariborska napredna inteligenca.
Predsednik dr. Toplak je izpregovo ril o pomena proslave oOletnice «Trl-glava* par iskrenih besed. V imenu pokrovitelja proslave Nj. Vel. kralja Je nato čestital društvu k oOletnici general Stojanovič, v imenu vlade veliki župan dr. Pirkmaier in za mesto Maribor župan dr. Leskovar. Razen teh je govori! o potrebi idealizma današnje dobe minister n. r. dr. Kukovec in za njim bivši poslanik dr. Vošnjak. Na predlog tajnika starejšinske zveze dr. Srraderla je bilo izvoljeno naslednje predsedstvo zborovanje: predsednik dvorni svetnik dr. Toplak, podpredsednika oba predsednika aktivnih dništev »Triglava* v Zagrebu in Ljubljani Pal-ko in Lovreo. tajnika pa tajnika aktivnih društev Šnajder in Goiouh.
Nato je imel slavnostni govor prof-dr. S trm še k o razvojn in delovanju »Triglava* v 50. letih njegovega obstojal' Tajnik starejšinske zveze dr. Šnnderl je poročal o ustanovitvi in delovanja starešinske zvezo, nakar eo sledili referati posameznih aktivnih društev »Triglava*. K proslavi oOletnice »Triglava* eo čestitali in sporočili zatem pozdrave zastopniki naslednjih akademskih društev: »Balkan* — Trst, Schaner za jngoslov. napredno akad. društvo »Jadran*. Tanja za centralno tajništvo Jugoslovanske napredne omladine v Sloveniji, zastopnik Akademskega društva jugoslovenskih tehnikov na ljubljanski trni verzi, Jitgo Jov. dijaški demokratski klub <Jugo-Biavija> v Zaprefcra.
nie reda na zastavo. Nato je Izpregovo-ril veliki župan dr. Pirkmaier:
«Ob tem svečanem trenotku, ko je dobilo društvo »Triglav* viden znak priznanja z Najvišjega mesta, nam bije srce krepkeje in zadoščenje navdaja slehernega, ko vidimo odlikovanje častitljivega prapora »Triglava* ob njegovi pol-stoletnici. Ponosen sem, da imam priliko kot starešina »Triglava* tcinlačiti visoki čin, katerega sem v imenu vlade izvršil.* V svojem nadaljncm govoru je naglašal veliki župan, da je »Triglav* mnogo pripomogel, da se je ustvarilo v naši Inteligenci in potom nje tudi med priprostim narodom ono razpoloženje, ki je bilo potrebno, da smo bili v danem trenotku pripravljeni sprejeti in v prakso prenesti novo društveno geslo: »Biti jugosloven-ske krvi, bodi Jugoslovenn v ponos!*
Ob novem navdušenju je pripela za starešinsko zvezo ga. Toplakova krasen trak na prapor z letnico »1875 — 1925*. Predsednika »Triglava* v Ljubljani iu Zagrebu ter zastopnik z Dunaja so sporočili, da so vsa društva imenovala dr. Toplaka za častnega člana in mu poklonila diplome. Za odlikovanje kralja Aleksandra se je jedrnato zahvalil akademik
Včeraj dopoldne je umrl v Corici dr. Anton Gregorčič, upokojeni profesor bogoslovja.
Z dr. Gregorčičem so izgubili naši so-rojakj v Primorju moža, ki ie zavzema! dolgo vrsto let vodilno mesto v političnih borbah goriških Slovencev in zapustil za seboj trajne sledove svojega plodo-nosnega delovanja.
Rojen dne 9. januarja 1852. v Vršnem pod Krnom, je študiral v Gorici in bil 1. 1875. posvečen za duhovnika. Na Dunaju je štiri leta kasneje promoviral za doktorja bogoslovja tn posta! potem profesor na goriškem semenišču.
2e ket mlad duhovnik se ie pričel živahno udejstvovati v javnem življenju. Cim je nastopil službo v Gorici je bil izvoljen za tajnika tedanjega političnega društva »Sloga*. Od tedaj naprej pa se je njegova krepka osebnost vedno bolj uveljavljala v prvih vrstah, kadar Je šlo za pospeševanje naprednega slovenskega življa na Goriškem.. Ustanovil je tekom let tri časopise («Sočo», »Gorico* in cPrimorski list*), v katerih je obveščal in poučeval rojake o vseh važnih zadevah In jih bodril k napredku, dalje goriško »Narodno tiskarno*, »Narodno knjigarno* in »Goriško Matico*, ki pošilja vsako leto med ljudstvo poučne !n zabavne knjige. Bil je do smrti predsednik vseh teh treh zavodov. Nekdanjo čitalnično podružnico je preosnoval v »Bralno in podporno društvo* s pravico okrajne bolniške blagajne, k; obsto a še dandanes. S svojimi ožjimi somišljeniki je ustanovil tudi »Lpdsko posojilnico*, »Centralno posojilnico* iu »Goriško zvezo gospodarskih zadrug m društev*, ki še sedaj uspešno deluje v Gorici.
Od I. 1885. je bil član goriškega deželnega zbora, cd 1. 1895. — iooi. goriški deželni podglavar in potem deželni odbornik.
Naravnost nevenljive pa so zlasti pokojnikove zasluge za naše šolstvo na Goriškem. Do njegovega nastopa r.iso Imeli goriški Slovenci niti ene svoje šole. PO njfegovl Inicijativi se je otvoril L 1883. prvi razred zasebne slovenske ljudske šo-fe v Gorici Iz tega skromnega začetka Je pod njejinvim spretnim In požrtvovalnim vodstyom nastala tekom let ogrom na stavba našega šolstva v Gorici. Zgradila so se štiri velika šolska poslopja (Šolski dom. Novi dom, Mali dom in S. Gregorčičev dom), v katerih so imeli zavetišče otroški vrtci, ljudske šole, razne pripravljalne in obrtne šole in zadnja leta pred vojno tudi moško slovensko učiteljišče z vadnico. Cez tisoč naših otrok je vsako leto obiskovalo te šole. Dr. Gregorčič je priboril dalje tudi slovensko gimnazijo v Gorici. Zalibog, ie njegove nadal.ne načrte na šolskem polju pogu-blla svetovna vojna.
Pokojnik je bil mož Izredno bistrega duha, nesebičen človek, poštenjak. Svoj narod in domovino je ljubil "z dna duše. Kot pristaš starejše duhovniške generacije Je odločno obsojal bratomorni boj med slovenskimi strankami in prišel zato v ostro navskrižje z mlajšo strujo, ki Jo je vodil dr. Mahnič. Ko je slednji prevzel »Sočo*, |e ustanovil skupno z Andrejem Gabrščkom »Novo Sočo*, po katoliškem
KINO »TIVOLI
Telefon 108
Samo Se danes 8. t m.
,Devojka iz ulice'
Velika moralni drama v 6. dejanjih
Krasne slike I Lepi igralci!
Predstave ob l/,ll. dop., 7,5., 6., V, 8. in 9. zvečer
zadnjič omenjenem mariborskem koledarju »Deutscher Bote*. Teh torej, nismo mogli in tudi ne bi smeli 6matrati za svoje.
Dočim se je nemška inteligenca, predvsem uradništvo, preselila iz Maribora, so srednji sloji ostali tukaj. Deloma so se spomnili svojega rodu in postajajo zopet naši tudi po narodni zave-ti, velik del pa je še od nemškn-tar.skega duha tako prevzet, da kaže
Od nedelje 8. marca dalje
Sloviti ivetovai dstskitv
STUART WEBBS
▼ napeto zanimivi detektivski dmai
nKARO O S IVI I c A"
(Malajska besni oa) Bdadlnl vstop nI Aovoljsal
Predstavo ob nedeljah '/, ti. dopoldne,
3 , l\bn 6., Vt8. in 9. uri ob delavnikih ob V,</.8. in 9. nri
KINO .LJUBLJANSKI DVOR'
— Telefon 730. —
toliko bati kot danes, ker na kapitalu močna tuja trgovina labko tudi postavi nova skladišča, oziroma kupi primerne stavbe in more Škodovati domači trgo« vini 'e z nižjimi cenami, kl jih pa dolo» čujejo tujezemski produkcijski stroški, ne pa tuzemske najemnine.
Društvo hišnih posestnikov Je končno prepričano, da ravna v splošnega social« nem interesu, ako zahteva odpravo vsa*
loialnost, samo na zunaj, v rodbini in nelE interesu, ako oHi družbi pa še vedno kažejo, da so kc zaščite lokalov in stanovanj ter vzpo-
prespali prevrat. Nekateri so se celo moč.^o eksponimli za politiko nemških odvetnikov in kapitalistov pri zadnjih dveh volitvah.
Pri pregledu imen v posameznih stre'-ah moramo žal ugotoviti, da ie večina zlasti pom-^mbneiših tvrdk še vedno v nasprotnih ali vsaj narodno noznvMn^h rokah. Na primer: agentur in komisij, babic, čevljarjev, raznih vrst trgoveev. gostilničarjev, mesar-ievjev, krojačev, pekov itd. je kvečjemu ona tretjina ros naših, še slabše jo pri nekaterih dragih, kakor: brivcih, šiviljah. mc!i«tkah. klobučarjih, kleparjih, ključavničarjih itd. Za mnogimi slovenskimi imeni se skrivajo tudi duše in včasih cel« sovražna srca.
Narodnogospodarsko je zanimiv porast nekaterih strok po prevratu, n. pr. špedicij in carinskih posredništev. lesnih industrij in lesnih trgovcev. ČuM se bližina državne graniee in vpliv slučajnih gospodarskih konjunktur. Ko se nstalijo razmere, bo marsikateri nenormalen pojav izginil.
Sedanji Snšnikov »Splošni* koledar je narodno nevtralen in navaja trgovce in obrtnike brez ozira aa njih narodnost. vendarle ni popoln, kakor bi tak splošnj adresar moral biti. Ne Ie. da pogrešamo seznam društev in hišnih gospodarjev ter dragih lokalnih zanimivosti. Izpuščene so tudi nekatere znane tvrdke. Za nas pomeni nazadovanje, zakaj izrazito,narodne koledarje smo v Maribora imeli že prod vojno in po prevratu. Srčno smo bili vedeli »Mariborskega slovenskega ko'e-darja*. ki ga je 1. 1913. in 1914. izdal V. Weix1. Dasi je kazal nr.Se takrat še zelo skromne sile. smo imeli vendar zavest, da je vse to naše, ki se upa kljubovati vsemu svetu. Idemi naslednik mn je hO prvi letnik »Mariborskega koledarja* za 1923. ki ga je pod irrodništvom dr. Rozmana izdal konzorcij narodnih trgovcev in obrtnikov, in ki nam je pokazal naš napredek po prevratu.
Sedanja naša navidezna nevtralnost comonl samo našo narodno slabost, kakor je žalostno znamenje časa in ljudi, da sta letošnji »Go<rpodrnjski ko-lednr* Jugoslovanske Matice kakor tudi od nabavljalne zadruge državnih
stavo svobodne lastnine hiš, ker bodo sicer stare hiše propadle, oziroma se bo nabralo toliko zaostankov na vzdrževal« nih stroških, da bo enkrat treba zidati nebroj novih stavb, ker bo uničenih to« liko starih, oziroma bodo morali že vsled ieta in leta nabirajočih se Eaostankov za popravila dvigniti cajemniae samo zato, da se bodo propadle hiše mogle popra* viti do neznosne višine.
shodu 1. 1894. pa je prekinil zvezo z na- i nameščencev v Mariboru izdani kolo-
rodno-napredno skupina
Po svetovni vojni jc bil imenovan v goriški deželni odbor, kjer je skupno s sedanjim poslancem dr. Besednjakom in bivšim idrijskim županom Trevnom živahno zagovarjal interese svojega naroda. Zadnje čase se je umaknil Iz političnega življenja.
V slovenskem narodu na Goriškem si je ustanovil dr. Gregorčič s svojim delom sam najlepši spomenik, v katerem bo žrvel večno. Slava njegovemu spominu!
dar prinesla insemte izrazito nemških mariborskih trgovcev.
Maribor po prevratu
1918.—1925.
Maribor, 5. marca. Kakor razveseljiv je napredek slo-Pulko, predsednik »Triglava* v Zagrebu, j venske bteligence (uradništva in pro-Obisk proslave je bil uprav sijajen. Bil ■ stih poklicev), kj je dobila po prhade-je zbran cvet napredne slovenske inteli- j vanju mestne občil r>. Zgodovinskega sence, ki se Je združila okrog Jugoslo- in Mnzejskega društva ter Ljudske venskega »Triglava*, kot Je poudaril pred univerze v. mestni študijski knjižniri
sednik dr. Toplak. Proti 22. je priče! ples, ki ga ie otvoril s kraljevim kolem general Stojanovič z gospo Toplakovo. Svi-rala ie vojaška godba, ki je ob pričetku zaigrala državne himne. Zelo številno so; iz splošnega adresarja bili zastopani tudi starešine bivših narod- | obrtnikov v »Splošnem nih radikalnh akademskih društev. In ta- koledarju za 1925*
podlago in pripomočke tudi za znanstveno delo, pa ne moremo biti zadovoljni. z razvojem tako imenovanega srednjega stanu, v kolikor je razviden
Trgovci-na j emniki in hišni posestniki
Včeraj smo objavili resolucijo, ki so jo v zadevi novega stanovanjskega zakona sprejeli v ljubljanskem gremiju včlanjen ni trgovci najemniki. Danes nam Dru= štv0 hišnih posestnikov pošilja svojo protiiziavo iz katere posnemamo:
Hišni posestniki odklanjajo zahtevo trgovcev najemnikov. Določba v projek« tu novega stanovanjskega zakona, da so poslovni lokali prosti, je po njihovem prepričanju, prvi korak k likvidaciji voj» nih omejitev hišne lastnine. Vse vojne omejitve zasebnega gospodarstva so že odprEvljene, zlasti tudi vojne omejitve trgovine. Ali se naj prisilni gospodarski princip zopet uveljavi v trgovini in pa v produkciji sploh? Največja nesmisel je nrvno neodpovedliivost lokalov in stano» vanj, ker preprečuje pomotno in indivi« duflinim interesom odgovarjajočo razde. Iitev lokalov in stanova' j. Zahteva, da se slučajna ia pod pritiskom vojne na«
trgovcev m <t-!e razmere v kvar najemnikov lokaj
mariborskem
ko se je ob prjetni zabavi vzbujal spomin odrasle inteligence na iskre mladostne boje. Vsa proslava se je vršila v znamenju patriotične nacionalne Ideje jugo-slovenskega edinstva. Vsem so se globoko vcepile zaključne besede velikega župana dr. Pirkmaierja pred zastavo »Triglava*:
»Ti pa, častitljiva zastava, vihraj in se še boli ponosno dvigaj nad vrle svoje čete pod teboj zbranih idealnih borcev za svobodo duha, kulturo in čast naroda ter proevit /agoslovensek domovine/»
Svetovna senzacija
..ŠKANDAL NA DUNAJU"
Špijonska afera geoeraistabnega polkov o ika
prida v
KINO »LJUBLJANSKI DVOR'
Tndi na tem polja smo namreč napredovali s tako silo in v takem obsegu. da je poznavalcem »starega* Maribora iz konca XIX. in začetka XX. stoletja in kakor ga je v vsej žalostni realnosti naslikal naš dr. Pivko v svoji knjigi »Ribičev Jurko*. skoraj nepojmljivo. Pomislimo samo na predvojni čas, ko je celokupno mariborsko zavedno slovensko trgovstvo in obrtništvo našlo dovolj prostora na eni sami reklamni tabli, ki je visela v vestjbulu Narodnega doma. Seveda so bili to samo narodno zavedni ra« ljudje, ki niso nstrafiili nemškega terorja, kajti po rojstvu in domovinstvu je bila naša tudi velika večina tukajšnjih srednjih sl«jev. ki pa so » P»d pritiskom razmer aB arnio potuhnili ali pa 2® v drugi generaeip popolnoma potnj-&H 0 tem glasno pričajo t n«®$kkn pravopisom pisana riovmska imena v
lov in hišnim lastnikom petrificirajo, spoclkupuje gospodarsko načelo, ki je pogoj eksistcncc predvsem trgovca, to je svobodne trgovine. Oni, ki to zahtevo stavijo, zagovarjajo načelo gospodarske« ga komunizma in ne le maksimalne cene
Vajeniška razstava
»Zveza obrtnih zadrug* bo priredila, kakoT je bilo že objavljeno, meseca aprila vajeniško razstavo, in sicer za. dela vajencev iz območja cele Slovenije. Stopila je v te svrhe svoječasno že v stik s Splošno zvezo obrtnih za-drag v Maribora, ki je sklenila, da bo razstavo v moralnem ozira kar najbolj podprla. Ker ni mogla zveza iz svojih sredstev pričeti te obširne akcije, se je obrnila za podporo na oblasti iu korporacije, ki so ji prišle rade volje na pomoč. Ministrstvo trgovine in industrije. oddelek v Ljubljani, ji je naklonilo 3000 Din. Trgovska in obrtniška zbornica 4000 Din, Obrtna banka 2000 Din podpore, skupno 9000 Din.
Ljubljanski velesejem je dal za ras« stavo prostOTe brezplačno na razpolago in je tudi sicer prireditvi naklonjen. Potom velesejma je dobila razstava polovično vožnjo za prevoz razstavnih izdelkov, kakor tudi polovično vožnjo za posetnike razstave.
Doslej se jo priglasilo približno 700 udeležencev, ki bodo razstavili čez 1000 izdelkov. Obrtnonadaljevalne šole. na katere se je Zveza obrnila radi zbiranja prijavnic, so pokazale za razstavo istotako veliko zanimanja. Prijavljene! pripadajo 28 strokam. Najboljši izdelki vsake stroke bodo dobili nagrado v obliki diplome, ki bo L in n. vrste. Vsak vajenec pa bo dobil potrdilo, da se je udeležil razstave. Mojstri onih vajencev, ki so dobili nagra-i do, bodo dobili priznanieo.
Razstava se bo otvorila 26. aprila na svečan način. Isti dan bo priredila Zveza vajeniški dan, katerega se bodo udeležile obrtnonadaljevalne šole kor-porativno z vsemi nčencL Vršila se bo tudi učiteljska konferenca, ki bo razpravljala o novem učnem načrtu v obrtnonadaljavalnih šolah,
Iidelki morajo biti izgotovfjeni d« 1. aprila in vsaj do 15. aprila prepeljani v Ljubljano. Za prevoz izdelkov V Ljubljano morajo skrbeti zadruge, dekoracijo in izložbo pa bodo preskrbele ljubljanske zadruge.
Nemške stavbne tvrdke in varanje javnosti
Dolgo časa je bila domneva nemških in Italijanskih tvrdk, da v Sloveniji nI strokovnjakov domačinov, ki bi mogli prevzemati !n izvrševati večja stavbna dela. To mnenje Je postalo takorekoč tradicionalno. Slovensko občinstvo se je v svoji zaslepljenosti slede vseh večjih del obračalo na slovenskemu živi ju skrajno sovražna podjetja. Avstrijska vlada je svoječasno kar odkrito favorizirala te tuje priseljence v naših krajih, ker je bila prepričana, da s tem najbolj onemogoči gospodarsko osamosvojitev slovenske stavbne obrti. Naši inženjerji, arhitekti in stavbeniki se niso mogli razvijati, ker niso našli niti moralne, še manj pa finančne opore in zaslombe, kar ie potrebno za razvoj in napredek vsakega podjetja.
Po ujedinjenju smo pričakovali v tem oziru temeljite remedure. BiH smo prepričani, da bodo naši domači obrti sovražne tvrdke v najkrajšem času izshrt-le. Upali smo, da tuje tvrdke v osvobo-
ter odpravo svobodne konkurenco. Tre. jeni Sloveniji ne bodo našle več zaslom«
ba je, da se ustanove normalne razmere v vsem gospodarstvu in se odpravi io povsod Vrrastki vojnih razmer. Dokler ne bo odpravljena stanovanjska zaščita, toliko časa ni misliti, da bi se stavbna delavnost pojavila na normalen način in toliko časa bo trpela predvsem tudi tr« govina ib obrt, ki danes ravno vs'ed de» setletnega zastoja v stavbarstvu hira in propada. Ekonomska kriza ima vzrok v veliki meri ramo v stanovanjski zaščiti. Nemška država bo s 1. aprilom 1926. od« pravila sploh vsako zaščito stanovanj in lokalov m to vsled tega, da se odpravi propad trgovine, obrti in industrije. Itn vari je inozemskih trgovcev, če so po« slovni lokati brez omejitve, ae Je ravno
be, posebno, ker imamo sedaj sami dovolj solidnih narodnih stavbnih podjetij z zadostnim številom izvrstnih strokovnjakov, inženjerjev, arhitektov in stavbenikov. A zgodilo se ie nasprotao. Tuje tvrdke se ojačujejo fn razširjajo svoja podjetja ter prevzemajo v izvršitev skoro vse večje stavbe, dočim domači podjetniki likvidirajo. Domneva naših pridobitnih slojev, da Slovenci nimamo zadostno kvalificiranih moči, kl bi mogle vršiti tudi največja In najtežja dela, ie popolnoma neutemeljena. Če s»o našli v svoji sredi dovolj strokovnjakov ontver-zletnih profesorjev, bo siganM med nami tudi dovolj prakMfiDlh stavbenikov, kl so zmožni graditi tndi največje zgradbe.
Kl čuda, da nas nemški in Italijanski podjetniki zasmehujejo, ker vidijo, da nimamo zaupanja med domačini. Zaupanje v nemške moči ie tako ukoreninjeno, da nckater« tvrdke sploh ne morejo izhajati brez nj3.h. Kot majhen primer naj služI, da je tvrdka Viljem Treo v Ljuhliani takoj po smrti šefa Romana Treo nastavila mariborskega Nemca Hugona Schella, kakor da b: ne bilo mogoče najti Slovenca z enako kvalifikacijo. Čudimo se dalje, da nekatere češke in celo slovenske tvrdke nastavljalo le Nemce ali nemške Cehe kot vodilne moči, dočim opravi a-Jo slovenski strokovnjaki samo podrejene posle.
Manjka nam pač še vedno potrebnega Zaupanja v lastno zmožnost in sposob-aost Iu zato smo podlaga tujčevi peti.
In zasmejal se Je na glas. da je prihitela iz kota natakarica. Starikava soseda Je prišla skoro v zadrego in gledala je. da se je brzo odstranila. Pri vratih Je t gesto še enkrat pozvala moškega, da ji sledi, toda ta se je krohotal naprej. Pristopila je natakarica in ko ji je zgovorni
gost obrazložil vzrok svojega veselega razpoloženja, ie postala odkritosrčna tudi natakarica, se sklonila čez mizo In
pojasnila gostu pomen besedi ženske na-tatneje: »Veste, saj ona ni »taka*, ampak doma Ima — dve hčerki!« — lih, takihle se pri nas več oglašal*
K umoru trgovca in mesarja J. Kraljica v Dobovi
Ne smešimo se pred inozemci
Slovenijo je preplavil v zadnjem J5asu cel trop agentov avstrijskih tvrdk, ki pridno barantajo zlasti s pisarniškimi jiotrebščinami po malih uradih in pisarnah. Posebno zadovoljen je s svojim uspehom v Ljubljani, kakor se nam poroča, zastopnik dunajske tvrd ke K. W„ ki se javno baba naokoli. Češ. da trgovcev sploh ne bo več po-sečal. ker mn pri podjetjih in uradih, zlasti pri denarnih zavodih, nasedajo taki kalini, kakor jih ni videl še nikjer.
Razumljivo. Trgovec pozna pred-Tsem kakovost blajra. obenem pa vfi dobro, da mora k ceni kalkulirati tndi stroške ia špediterja, za železniški prevoz in carino, ki niso majhni. Trh stroškov odjemalci, ki naročajo blago direktno pri asrentu. običajno ne upoštevajo, in tako se je že opetovano zgodilo, da so bili kruto razočarani. Trvič so dobili blago najslabše kako v osti — tnrovcem se dobavitelj ne upa poslati kaj takega, — drugič |>.i jim je prišla roba s stroški za prevoz In carino vred znatno dražja, kakor če bi jo kupili pri domačem trgovcu. Tujci se pač upravičeno lahko roga io nezavednosti in nerazsodnosti naših ljudi. Domačin se trudi, plačuje visoke davke, lahek zaslužek brez bremen pa žanje Nemec. Trgovec najema kredi*" na visoke ohresti, nekateri denarni zavodi pa krijejo svo:e potrebščine v tujini. Kje naj črpa torej trgovec vesolj? do dela?
Skrb davčnih uradov hodi. da z vso enenrljo zatro nelojalno trgovino, cnri narnice naj skrhe, da potniki ne bodo privažali s seboj blaga za prodajo, naši uradi in zavodi pa naj se oprimejo gerla: Svoji k svojim.
Pet let brez stanovanja
(Slika stanovanjske bede v Mariboru.)
V neposredni bližini parka, v veži hi« jc št. 2 v Maistrovi ulici v Mariboru se je bližnji okolici nudila ža'ostna slika velikomestne stanovanjske bede. V veži trinadstropne hiše se je naselila žc pred petimi leti družina Ivana C., slikarskega pomočnika, ki ie radi nekega pregreška izgubil službo in stanovanje. Najpotreb« neiše pohištvo jc bilo razpostavljeno v veži, šipe na vratih so bile zatrte s cu» njami, da kako radovedno oko mimo. jjredočih ne bi dobilo vpogleda v najin, timnejši del »stanovanja*. Poleti zrač« nost tega ciganskega šotorjenia morda ne bi bila prehuda, drugače pa je bi o čez zimo, ko se pri najboljši volji ni moglo v mrzli veži, ki leži proti severu, obraniti vetru, i"i prebivalcem ne bi pre« pihal obleke in postcliinc prav do kosti. Kuriti se seveda ni dalo in če jc katera izmed številnih strank, ki stanujejo v hiši, dobila premog ali drva, se je veža morala začasno izprazniti, siccr ne bi mogel voz na dvorišče.
Tako je do te zime prezebala C.»jcva drvžina pet let v veži, ker se ga je vsak hn.ii gospodar branil r.~i znanja s ka« ženskimi paragrafi, na kako bollše sta« novanje pa C. radi hude konkurence jav nih nameščencev s prvenstveno pravico
itsk ni mogel upati. Kjuh ______i so osta«
fi živi: oba starša in troje otrok v sta« rosti do 14 let, četrti otrok pa je prišel le'e pred pol letom na svet. Se'e ta me« sec so se preselili v skromno sobo s šte« di!. ikom, katero jim je n -kazal stano« vojski urad, J^siravno se je hišni go= spodar pritc*il
Dne 27. februaria je bil. kakor smo že obširno poročali v nn?r,m listu. m°-sar in tnrovec Ivan Kraliič iz ftenkov-ca na Hrvatskem, ki je imel svojo me šarijo v Dohovi, za vratno ustreljen in oropan. Morilec. SOletn! branjevec Jo sip Hotko iz Marije Onrice na Hrvat skem, je truplo svoje žrtve zavlekel potem na železniško prrvo v D"l»ovi. kjer je bilo ka-neje od vlaka popolnoma rr~ -n-Vtift in so je našli dne
28. februaria dojiohlne brez glave in no«r Marljivi naši orožniki »n prišli morilcu takoj na »led in <ra pretekli iiondePek priprliali močno nklenjene v Brežice. ki«r so «ra Izročili soli 5ču. 1/» i največjo težavo »o preprečili, da razjarjeno ljudstvo ni linčnlo Ilotko.
Prva slika nam kaže kraj na progi v Dobovi. kjer so našli Kraljičevo trup Io. drusrn pa morilca Ilotka ood orožni-
Ško esknr«o
S ceste in lokalov
Ljubi ana, 7. marca.
Morda je bil kovač, morda mizar, morda to ali ono. Prišel ie v mesto, skočil v prodaialnico, nakupil nekaj žrehljev in drugih malenkosti, se utrudil in odšel v gostiInico. Vsedel se je k prvi mizi za vrati in ko je srehal rujno vince, se Je njegov dobrodušni rdeči obraz, gledajoč iz temne obleke, veselo odražal iz poltene, kakor »balonček* za otroke.
Pri isti mizi je sedela samo še starikava ženska, katere oči so se čudno svetlikale in napeto opazovale žejnega soseda. Ker se ta očividno ni dosti zmeni! aa njo, je uvidela, da mora poskusiti ona. Pomaknila se je bliž e k nletnu, podrsala a prsti po miz' in dejala potiho, kazoč na prazni kozarec pred seboj: »He, gospod, ali bi dali še za pol litra, da pijeva skupaj?* Gost je prisluhnil in ona je, videč tačudeni Izraz na njegovem licu, šepnila čisto tiho: »Pri meni dobite vse, kar kočete!* Sosed je sukal glavo nekam v ttdregi, ker tli razumel sprva pomena besed. Nakrat pa mu je šinilo nekaj v j •lavo. Njegov obraz je postal hudomušen |
Porote
Ljubljanska porota
Ljubljana, 7. marca.
VLOM PRI AI.F.ŠU NA JEZICI.
Danes dopoldne je stal pred porotnim sodiščem lOletni kijučavnTčarski pomočnik Ladislav Zibert iz Šmartnega pod Šmarno goro, pristojen v Ljubi ano. Radi tatvine in vlomov ie bii že dvakrat kaznovan na 10 in U mesecev ječe ter je zadnjo kazen prestal lansko jesen v mariborski kaznilnici. Komaj pa ie bil na prostem, je že 2(\ oktobra vlomil v spalnico Alešove gostilne na Ježici ter ukradel denarnico, v kateri je bilo W.407 Din.
Spalnico je odprl z vitrihom. ki si ga je prejšn i dan sam napravil. Imel pa je fant smolo. Ko je stopil Iz spalnice, ga je opazil nečak gostilničarke Anton Jcr-šin, ki je stekel za njim na cesto ter mu odvzel denar. Nato so ga orožn:kl aretirali Obtoženec je dejanje pred sodiščem priznal. Vprašanje krivde so porotniki potrdili z 9 glasovi ter je bil Zibert obsojen na 18 mesecev težke ječe. Po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo. Državni pravilnik .e radi prenizke kazni prijavil vzklic.
TATVINE PRI TVRDKI URBANC.
Takoj nato se je vršila razprava proti 30Ictnemu trg. pomočniku Martinu Petku iz Sodincev. ki Je hll obtožen, da je lani tekom več mesccev pokradel pri Feliksu Urbancu, kjer je bil v službi, raznega manufakturnega blaga v vrednosti 2.1.0M Din. Ukradeno hlago je porabil zase, de- j loma pa ga razprodajal znancem In so-rodn knm. Predno je Petek vstopil v s'už-bo pri Urbancu. je bil.v službi pri trgovcu Kakotu v Dolnji Lendavi. Tam st je, od nekega Mrakiča izpos<»dil 1250 Din,' ki pa mu jih ni mogel vrniti. Plače ;e imel pri Urbancu 1625 Din in ker ga je Mrakič večkrat tirjal za povračilo dol-j ga, mu je ponudil na prodaj po nizki ce- f ni kot nadomestilo ukradeno manufak-; turno blago. Mrakič je ponudbo sprejel in ker je medtem vstnpii v službo »Prek- j murske zadruge* kot trgovski pomočnik, se Je dogovoril tudi z njenim poslovodjem ter skupno ž njim prodajal prejeto blago po običa nih cenah. IMiiček sta si delila. Petek je blago pošiljal v Dolnjo Lendavo po železnici, ob priliki dopusta ga je enkrat tudi sam nesel, dvakrat pa ie prišel Mrakič po blago v Ljubljano. V Urbančevi trgovini so končno tatvino opazili ter obvestili policijo, ki je Petka in Mrakiča aretirala, ko sta ob neki pri- . liki prinesla ukradeno blago na kolodvor.' Nekaj ukradenega blaga je dobila oškodovana tvrdka nazaj. Sokrivci, med nji-j mi tudi sorodniki in znanci Petka, kl so Jemali in kupovali od n ega ukradeno blago, so obtoženi posebej. Pclek je pred poroto svoja dejanja odkrito priznal. Izgovarjal pa se Je na premajhno plačo. Porotniki so vprašanje luivde zanikali z j
8 glasovi proti 4, v«ded česar je bil obtoženec popolnoma ,>rošCen.
Celjska porota
Celje 7. marca. RADI POSESTVA UMORIL OČETA IN SESTRO.
Smrtna obsodba Razprava proti Leopoldu Dnhravcu je trajala včerai do poznega večera. Okoli 10. zvečer so se porotniki vrnili Iz posvetovalnice Vprašanje glede umora Jakoba in Matilde Dobrave ,e bilo soglasno potrjeno, nakar je bil Leopold Dobrave obsojen na smit na vešalih. Proti obsodbi se je cinično pritožil in ni kazal ves čas nobenega kesa, da je umoril svojega očeta ln sestro.
S tem je bilo pomladansko zasedanje celjskega porotnega sodišča zaključeno.
Odločen nastop češkoslovaškega sokol-stva proti klerikalizmu
V Češkoslovaški republiki je povzročil nekvalifiziran napad separatističnega katoliškega škofa Vojtašška na sokolstvo v vseh vrstah narodnega prebivalstva silno ogorčenje, ki ni izzvalo vsepovsod najodličnejše proteste proti klerikalizmu, marveč tudi zelo ostro vladno krizo, radi katere se je skoia) razbila sedanja vladna koalicija Posibno odločno je nastopilo proti klerikalizmu in izbruhom slovaškega škofa Sokolstvo samo.
Predsedstvo COS (Ceskč obce sokol-skd) ie sklenilo na zborovanju dne 4. mar ca soglasno, da izda nastopni proglas vsemi: sokolskcmu bratstvu:
Bratje ln sestre!
Rimsko katoliški škofovski ordinarl at v Spišskem Podbradi je spor'čil z odlokom, ki ga je podp:sal škof Jan Vojtaš- | šžk, refirentu ministrstva šolstva In na- i rodne prosvete v Bratislavi, da *ne more biti noben k-itol!ški tn rnik član Snkt>la».' Svoj odi«,k je utemelj'1 s tem, ker so baje »premnogi voditelji sokolskih žup začeli svoje učencc učiti nele telovadbe, a:np:ik jih odvračati od vere, razkladajoč jim neprenehoma svoje »modrosti*, češ da ni Boga, da je vse priroda. da ni pi,treh3 molit; in hod'ti v cerkev, da so duhovniki taki :n taki, itd..
S tem je spravil versko prepr čanje ln čuti nje v /.vezo s cerkvenimi zapovedmi ter s kritiko načina ž'vl.ienia duhovnikov. Iz tega, da vedoma meša pojme In zvra-ča ravnnnie posamezn kov na celo organizacijo, sklepa, da je Sokolstvo pmtiver-sko društvo, zaradi česar se njegovega delovanja ne more udeleževati noben ka-toPčan.
Ta trditev visokega kateliškega dostojanstvenika nasprotuje resn:ci. kajti Sokolstvo, ki se opira na važna načela svojega poslovanja, čuva svobodo vesti :n vere vsakega posameznika ter obsoja ka kršnokoli netaktno in nestvarno versko in protiversko agitacijo, kakor le Izrecno ter soglasno proglasilo na svojem Vil. kongresu v decembru lanskega leta. Izraz lega Stremljania po nravnem očiščenju In verski poštenosti je poziv istega kongresa, nuj vsak član v zavesti idealov resnice, Ijubezii in nravnosti, premišlja v svoji veri. o svojem svetovnem nazoru ter naj po svojem prepričanju, do katerega je dospel, skuša uravnati svoje razmer e do cerkve po besedih Tyrševih, da je pravica, da, dolžnost vsakega po-
sameznika, priznavati se k tej ali oni
cerkvi, ali pa, če se to ne strinja z njegovim trdnim prepričanjem, pošteno Izstopiti iz vsake cerkvene zveze.
Odlok spišskeRa škofa je z nenavadno odkritostjo pokazal pravo lice katoliške hierarhije, ki se še vedno ni odrekla želje ln prizadevanja po nadvladi nad državami, vladami in državljani ter nad duševnim življenjem človeštva.
Ta čin je samo en člen cele vrste slič-nih dokazov sovraštva klerikalnih krogov do Sokolstva, sovraštva, ki ga obenem podpira divje hujskan e časopisja ljudske stranke Spišski škof Je s tem zagrešil nupad proti državljanskim svobodam, kakršen nevarno ogroža kulturo in nrav-nost državljunov ter varnost republike same s tem, da izziva boj s celimi plastmi naroda. Ta napad .zasluži tem bolj, da seta zavrne, ker se obrača predvsem do miadine m v njena nežna srca seje sovraštvo in gnev proti nckuUrim vrstam ljudstva In tem bolj žalostno je, da je izšel iz slovaškega ljudstva, za katerega svobodo so tisoči Sokolov tako radi tvegali in žrtvovali svoje življenje ter oro-sili s svo o krvjo lepo in drago slovaško zemljo. Ta izjava je izzivanje na ohlaja-jo? ni kulturni boj.
Mi, bratje in sestre, ki čuvamo vrhov-nost države, se borimo proti prizadevanju, staviti zakone cerkve ali katerekoli druge družbe nad zakone naše države; odza\orili bomo na ta napad s tem go-rečnejšim izpolnjevanjem svojih vzviše-nih nalog in s tem natančnejšim izvaja-n em načel, ki smo si Jih postavili na svojem kongresu.
Delovali bomo dalje in vztrajno, da se ljudstvo zavi.
Bojevali se bomo proti vsakemn klerikalizmu, ki zlorablja vzvišena načela in čustva v dohičkarske. osebne, stanovske ali strankarske namene.
Pobijali bomo vsako m odkritosrčnost v verskih in nravnih vprašanjih, in sicer z ljubezni polno besedo n: pram zapelja-n:m in nevednim, trdo in neustrašeno, loda pravično proli zapeljivcem in zlasti z lastnim vzgledom vedno in povsod.
Pomnimo, da je bistvo našega ieštva po ti ustnih besedah: <da se ljubimo, da ne pustimo z nasiljem zatirati dobrih in da privoščimo resnico vsakemu! Nazdarl
Predsedstvo Češkoslovaške obce sokol-ske.
Dopisi
KAMNIK. Prctek'o nedeljo je srezki poglavar dr. Ogrin izročil gg. Ivanu Ka« j rolniku in Boštjanu Cimbasu iz Kamni« < ka ter Jakobu in Alojziju Smetu iz Dom ' žal zlate kolajne za 40=.etno požrt\oval= I no službovanje v gasi stvu. Kliub neu« ! godnemu vremenu, so se zbrali številni ! gasilci pred gasi nim domom. Točno ob j 10. uri je prikorakal močen gasilski zbor kamniške župe pod poveljstvom načel« niks Antona Cerarjs, na čelu kamniška godba pod vodstvom kspelnika g. Vanič« ka. Odlikovsnce je nagovoril z lepim nagovorom g. srezki pog avar, omenja, joč njihove zasluge za bližnjega ter lju« bežen do domovine in dinastije. Imenom slavljencev se je zahvalil gosp. Ksrolnik s prošnjo, da naj sporoči g. pogavar Nj. Vel. iskre«"- zahvalo in udanost odliko« vancev. 6<letna hčerka g. Kirndla se je pok onila od ikovancem Imenom okraj« ne šolske mladine in jim izročila sveže šopke. Imenom kamniške občine in nsv. zočega župana g. Skoka za domžalsko občino je pozdravil in čestital odlikovan« cem dr. Karba. zs gasilsko ksmn ško župo ps nsčelnik Anton Cersr. S oves. nosti so prisostvovsli tudi ksmniški ob« činski odbor, častniški zbor smodnišni« ce, zastopniki meščanske korporacije, orožniike postaje, uradov, raznih dni« štev ter mnogob.-ojno občinstva Po go. vorih in čestitkah je navzoče gssilstvo deflliralo pred siavljenci in povabljenimi gosti.
VRHNIKA. Preteklo nedeljo ae po. ložili vsi oddelki našega Sokola račun o svojem delu v telovadnici v zimskem času. Spored akademije Je otvorila a Jelics Vukova S tremi Izbranimi pesmi, ca mi in žela za krssno Izvajanje odkrito zahvalo v dolgem aplavzu. Poklonjcn Ji je hll tudi Šopek krasnih nsgeljnov. Ns glasovi rje jo je spretno spremljala po« irtvovalna s. Simikova. Proste vsje ka« kor tudi orodna telovadba je Izpadla aad vse pričakovanje. Malenkostni ae*
dostatki niso motili skupnosti. Moška in ženska dcca je že'a odkrito priznanje in je morala p-oste vaje ponoviti. Ravno tako tudi člani želi ohilo priznanja za letošnjo prvenstveno prosto vajo, ki je po'na naitežjih gibov in drž. Da je aka< demija tako lepo uspela, je v prvi vrsti zasluga br. načelnika, s. načelnice in va« diteljev vseh oddelkov, izmed katerih naj posebno pohvalno omenimo br. Vol« k« St. Zal, gmotni uspeh prireditve ni bil tako siiajen. Vsem, ki so zamudili krasen večer, je lahko žal. Akademijo so zaključili člani s peto zagrebško pno« sto vaio, združeno s skupino in prisego oh zvokih državne himne. Brstje in se« stre, vrji naraščaj in deca: Le tako na> prej in naše vrste se bodo še pomnoži« le. — Zdravo!
ROVTE PRI LOGATCU. Rovte so zn>ne največ po besedi sami. Izraz rov« tarski znači pač toliko, kakor surov. To« da oni, ki bi mislil, da so Rovte domovi« na surovih ljudi se jako moti. Pristni Rovtarji so trdni, krepki in razmeroma še precej agi'ni ljudie. Čuditi se je, da so kljub oddaljenosti od proge nekateri tudi dohro po'it;čno ori ientirani. Pri vo'itvah de'a zgago navadno le neki sit« než, ki je menda zato na božjem svetu, da de'a zdražbo med mirnim prebivaj, stvom. Menda je že celih 30 let študent Sedai je poverjenik prostaškega »Domo« ljuba*, ki ga dobi ob sobotah na kupe. Razen tega hujska vsako nedeljo pred cerkvijo mirno Hudstvo proti napred« njakom. Naj nikar ne mis'i, da se mu posreči obdati naš kraj s kitajskim zi« dom. Prav je. ds ie veren, svetujemo mu pa. na I svoie vere ne prodaja kakor kramar pred cerkvi<o. Sicer pa jo je naj« brže že tako prodal.
JFSFINICE. Od vseh strsni prihajajo k nsm v zadnjem čssu govo-niki, ki huj« sksjo delavstvo radi pravilniks o sta« rostnem zavarovanju, odnosno proti mi« nistru dr. žerjavu. Mi pa smo mnenja, ds hujskanje ne bo nikomur koristi'o. naimanie pa de'avstvu. Mnogo bolje hi pač bilo, da bi se delavstvo obrnilo di« rektno na g. ministra in ga prosilo za in« tervencijo, da se pravilnik izboljša. Trd« no smo uverieni, da bi storil vse. kar je v niegovl moči ln zaslišal tudi zastop« nike de'avskih strokovnih organizacij. Pametni in uvidevni delavci odločno oh« sojamo hujskanje gotovih ljudi, ki jim delavsko zavarovanje nI prav nič pri sr« cu. Saj so bili zastopniki klerikalcev in socis'istov že večkrat ns vladi, a zs delavstvo ni storil nobeden ničesar. Na. sprotno pa je g. minister Žerjav, čeprav ni bil poslanec že mnogo storil za delavstvo. Zato gs prosimo, nsj nam ho ns« klonjen tudi v naprej. Pravilnik o sta«
rostnem zavarovanju je nas stare one« mogle delavce, ki smo po 50 let in še več s'užili pri tovarni, močno prizadeL Narodno de'avstvo na Jesenicah mu bo iskreno hvaležno, ako intervenira glede izboljšanja pravilnika.
TRBOVLJE. Vlada je odložila občin, ske volitve, ki bi morale biti dne 15. t. m. na nedoločen čas, to pa vsled strem« Ijenja, da bi se Hrastnik odcepil od tr« boveljske občine in se spojil z dolsko. Hrastnik in Trbovlje loči precej viso« ko oisterško hribovje in ie geografična lega zelo neprijetna za llrastničane, ki imajo opravka na občini v Trbovljah. Odcepitcv bi bila zelo pametna in prak« tlčna. Trboveljska občina ne bi radi tega ničesar zgubila, pač pa bi Ilrastničani v vsakem ozira pridobili. Sedaj pa pro« simo našo vlado, da postavi na čelo tr« boveliske občine resen in delaven ge« rentski sosvet. Z demagogi proč! So ljudie, katerih preteklost in sedanjost je jako dvomljivega značaja, a se vedno in povsod vsiljujejo v ospredje. Hoče. mo na občini pametne in resne može, ki bodo delali za javne ljudske interese, a ne za svoj žep. Hočemo na občini ugledne trboveljske može, ki so že po. kazali smisel za dobrobit prebivalstva, ki ne bodo delali kozlarije na račun ob« čine. Sedanjega gerenta poznamo kot energičnega moža, kateremu manjka sa« mo še nekaj nesebičnih in pametnih (to poudarjamo) domačih trboveljskih mož, ki poznajo težnje občine in prebi« valstva. Na v'adi je sedaj, ds pridemo do plodonosnega in smotrenega dela. Naše geslo je: Dober gerent in pameten izkušen sosvet.
BRF.2ICE. Godbeni klub v Brežicah Izreka tem potom zahvalo vsem cenj. damam in gospodom, ki so na kateri« koli način pripomogli, da je moškerada, ki jo je priredil klub dne 22. februarja uspela nad vse pričakovanje. — Odbor.
DOL. LENDAVA. Pri tukajšnjem so« dišču je razpisano mesto sodnega pred« stojnika. Opozarjamo že v naprej mero« dajne oblasti, da spada na to mesto edi« no mož jugoslovenskih idej. V kraje ob meji in osohito v Dol. Lendavo je tre« ha pošiljati le najboljše naše moči.
OB OB
o.b.:
i t K ■
a o k c
mcs7nitrg s NATOVIC
POZOR!
Oošli so nsin<>vej)i moleli z» damo »La lasngOF*, smcikanski modeli »La larcnra<-» /,a pla^e (Mnutelk!ei<l) in lilu%e. Za krn-isre najnmej-i moileli »M nix'er». V»i ti modeli se l>od > p"ii<*cr |i nulec sMo oega knneota t spotcladnem tsdala. bi te nrirue 10. Btaroa 1.1. » ol m niinrstv* ta irgovuio in m fu>tri|n loiie-s "nirain krojni ioll Ljubljana, Ž dovska nltoa S.
Rm>|m'Ši1 kiiie Bsimoii. rneiših kn te» za ro<n<>de in dame. Ker je kmj lahko razumljiv se sa lahko tudi Ujiae oešivilte tekom <ečs a nrinnio	I -H? a
Izjava
Izjavljam s tem, da je bila vest v o^la su s dne 15. fehruatja t. I. glede Modrijana ^urita neresnična. Vrhnika, 7. marca 1923.
a TisddcL
* JUTRO* St 58
6
=NedeQa S. m. 1925.
Domače vesti
DEŽEVNO IN VIŠJE DEŽEVNO SODISČE.
V knjigah iu časopisih zadenem ponovno na kako besedo, da se mi zazdi, kakor da bi na gladki poti butnil v kako skalo. Mogoče sem že toliko ope-žal. da ne morem slediti razvoju našega jezika in se zato neupravičeno obre-gam ob novosti. Končno pa ima tako vsaka stvar tudi -<vojo dobro stran. Ta misel mi je prišla ob sedanjem večdnevnem deževju.
Svoječasno ob deževnem vremenu nisi vedel, kam bi se obrnil s prošnjo ali pritožbo radi slabega vremena. Novejše slovensko pravopis jo pa je to vprašanje ugodno rešilo.
Pred nekaj dnevi sem čitaJ (brav) v klerikalnem dnevniku, da je bil v Ljubljani neki uradnik premeščen od deževneca sodišča k višjemu deževnemu sodišču. No, hvala Bogu, sedaj imamo v beli Ljubljani deževno in tudi višje deževno sodišče. Vsakdo, komur je preveč ali premalo dežja, se lahko s prošnjo ali [»a s pritožilo oglasi pri deževnem sodišču, ako pa mu rešitev ni po volji, sme rekurirati na višje dežev. no sodišče. To je neprecenljive vrednosti ne le za kmetovalce, ampak posebno za ljubljanske izletnike. Toda bati se je, da bi dotičnik, .ki se hi pri tožil radi deževnega vremena na deževno ali višje deževno sodišče, naletel na uradnika - pravopisca, ki bi ga poučil, da je sodišče sedaj sicer res deževno, zato pa vreme ne več deževno, temveč deželno in da v tej zadevi torej deževno sodišče ni kompetentno. In ker nimamo več ne deželnih sodišč in ne deželnih ohlasti, pač pa je vreme sedaj deželno in ne deževno, bi prosilec (prosivc) zopet ničesar ne opravil.
Tndi «bravec», ki ga pogosto najdem v klerikalnih časopisih, mi jako dopade. Po Krasu imajo mnogo drobnice, ki jo splošno imenujejo bravino. Koštnm je neznana beseda in se označuje ta žival za bravca. Znano je. da čreda rada slepo sledi vodečemu brav-cn in je zato psihološko popolnoma utemeljena in zelo umestno, da imenuje SLS svoje čitatelje bravce, ali kakor pravimo mi — baeke.
Bravec z deževnega sodišča. *
* Nova nočna redakcija «Jutra». 01
pomdeljka naprej se bo tiskalo «.!utro» v Narodni tiskarni. Naš list bo izhajal od tega dne v povečani obliki. Iz teh ničnih razlogov ostane dnevna redakcija «Jutra» do nadaljneera še v Miklo žičevi ulici št. 16, tel. 72. Nočna redakcija pa se s pondeljkom preseli v Knaflovo ulico 5, I. nadstropje, kjer posluje od 7. ure zvečer do zaključka lista. Telefona nočne redakcije sta št. 34 in 304 (samo za interurban. razgovo-
z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo, da so samskega stanu in jugosloveuski državljani Prošnje naj se vlagajo preko komande pristojnega vojnega okrožja vsaj do 20. aprila. Sprejeti kandidati dobe brezplačen vozni listek od svojega bivališča do Beograda. Šolski tečaj traja dve leti. Po novem zakonu o ustrojstvu vojske dobe naredniki 10.980 Din letne plače, draginjsko doklado, razen tega še hrano, stanovanje in uniformo. Vsi pod-oficirji imajo pravico do penzije Podrobnejši pogoji se zvedo pri vseh komandah vojnega okrožja.
" Znanstveni stiki med vseučiliščem v Ljubljani In univerzo v Padovl V po-nedel:ek dne 9. marca odide ljubljanski vseučiliški profesor dr. Fr. Veber v Pa-dovo, kjer bo skušal vzpostaviti čira tesnejše odnošaje med flozofskima fakultetama obeh zavodov. To kulturno zbliža^ nje iskreno pozdravlipmo.
*	Učiteljske vesti. Za šolskega upra« vitelja v Kranjski gori je imenovan An« ton Knap, bivši učitelj v Colu pri Vipa« vi, v Nak'em pri Kranju pa za šolskega upravitelja Josip Lipovec, bivši učiteli v Vrabčah. Upokojena je učiteljica v Sv. Ani pri Tržiču, Hedvika Sehvviekert« Lehman.
*	Iz osrednjega urada za zavarovanje delavcev. V smislu sklepa Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagre« bu je bila ministrstvu za socialno politi« ko predložena spomenica za znižanje prispevkov pri zavarovanju za slučaj ne« sreče od dosedan jh 6 odst. na 5 odst. za« varovane dnevnice za odstotek nevarno« sti 100 in sorazmerno manie za nižje od« stotke nevarnosti. Minister je predog sprejel ter je omenjeno znižanje že sto« pilo v veljavo.
*	Ureditev pristanišča na Sušaku. Kakor javlja o s Sušaka, se dela za ureditev tamkajšnieea pristanišči! uspešno na-daljuiejo. Sedaj popravl'ajo elektrčna dvigala. Delo na obali kralja Aleksandra je fe skoraj dovršeno. Popravljen :e tudi že nasip, ki so ga bile vremenske nezgode znatno p 'škodovale.
*	Železniška konferenca na Sušaku. Prihodnji torek se sestanejo na Sušaku zastopniki vseh naših železniških direk« cij in oblastnih inšpektoratov na konfe« renco, ki bo razpravljala o važnih želez« niških problemih. Razpravljalo se bo o tarifih za železniški promet med Reko in našim za'edjem. oziroma med našo drža« vo in Italijo. Konference se udeleže tudi zastopniki prometnega ministrstva.
*	Državna preizkušnja za gozdno var« stvo. Prošnje za pripustitev k državni preizkušnji za varstvo in tehnično po« možno službovanje in k preizkušnji za lov in lovsko varstveno službovanje naj vlože do 31. marca kandidati, ki bivajo v območju ljubljanske oblasti, pri tej, drugi pa pri mariborski oblasti. Intere« sente opozarjamo na to;:adevni razpis v »Uradnem listu« z dne 7. marca.
*	Anketa za državni osnovnošolski
i. Opozarjate ae, ds 1 par
nogavic s žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
„hljuč"
traja kakor 4 pari drugih. Kupite ! par in prepričajte Se. — Nogavice brez žiga »ključ« so ponareiene.
91-a 3
Novosti zo spomlad!
Oglejte si zalogo mamifafeturnega blaga nri tvrdki
J3S. fNOJ v L'ubijanj
n prepričani boste o izrednih eensh
Iz Ljubljane
■ .•J 9 F ^ 9 I	I o— Masarykovo proslavo je priredila
sinoči Jugoslov. • češkoslov. liga v Kazin« ™' ski dvorani. Udeležba je bila zelo lepa, navzoči so bili med drugimi vel. župan dr. Baltič, za vojaštvo general 2ivkovič, ves konzularni zbor, zastopniki naših na« rodnih in kulturnih organizacij. Po po« zd ravnem govoru gen. konzula dr. Bene« ša je imel dr. R. Krivic plastično preda« vanje o življenju in delu velikega misle« ca in državnika, ki je ravnotako jugo« slovenski kakor češkoslovaški. Univ. prof. dr. Bubnov je govoril v imenu Ru« sov. Po glasbenem delu, ki so ga dovr« seno in ob velikem odobravanju izvajali operni člani gg. Frisekova, Rozumova, Cvejič in Mestek, je otvorilo kolo »ni« mirano prijateljsko zabavo,
u— Gospa Vika Podgorska je gosto« vala sinoči v dramskem gleda'išču kot Julietta v «Izgubljenih dušah«. Gledališče vsled sobotnega večera in preigranosti drame žal ni bilo tako obiskano, kakor bi zaslužila odlična umetnica. Pub'iki pa, ki ie bila v gledališču, je nudila Podgor« ska izreden umetniški užitek; dosegla je popoln uspeh, ki je tembolj presenetljiv, "ker je umetnica pri gleda'išču šele krat« kih par lot. V res zas'uženo priznanje je . dobila več šopkov in cele viharje freno zbor delničarjev je soglasno sklenil, da ' tičnega aplavza
se list poveča na 1« strani. - V Glad- u_ C]ane ,Bgo-jfclkoikw. ,ige oPo« v držav, Michigan ,e zgorela slo- ; ^ ^^ ng pondeIjkov koncert pro{.
Jiranka, enega najslavnejših čeških pia« nistov in najidea'nejšega interpreta ne«
kakovosti.
in 1212 a
Kampter krema Ni. Vel. kra-Hice Marije {e oenadkriljiva
Dobiva se pri Al< ksandru Ojndn. damskem frizerja, Kongresni trg 6.
wnra
venska fnrmerlca vdova Marija Pohačnik. , Dne 28. januarla ie v njeni hiši izbruhni požar: zgorel ie tudi hlev in gospo- ....." •„.„	„
.	, . 1 .	x ui smrtnih del velikega moistra Jmietar.e,
dirsko poslopje. Ko je v gorečem hlevu
re). Kdor ima torej opravka z našo re-: zakon, ki jo je sklicalo učiteljsko Udru«
dakcijo čez dan. naj po*eti dosedanje' žen je, poverjeništvo Ljubljana, je včeraj
pisarne ali telefonira na št. 72, kdor pa ima kaj nujnega zvečer (od 19. ure nanrej). naj »e oglasi v Knaflovi ulici 5, odnosno zove št. 34. Telefon našega direktorja ima tudi nadalje št. 42.
• Novi srednješolski referent Za srednješolskega referenta v ministrstvu pro-svete je imenovan profesor Lapajne, doslej na ljubljanski realki.
končala svoje delo. Člani komisije so iz« vršili v večdnevnih sejah potrebne iz« premembe in dopolnitve v smislu svo« ječasnih predlogov okrajnih učiteljskih društev. Zakonski načrt se deli v dva dela: prvi del govori o strogo notranjem ustroju osnovne šole, drugi del pa obse« ga pravno razmerje in materijalne zadeve učiteljstva, naslanjajoč se na določi'a
odvezavala živino, se |e zrušil strop in io pokop::! pod sabo. ?,ena je popolnoma zgorela. Našli so le npkai ož.oranih kosti. — Umrli go naši ro:aki: And'ei Kom»c v Ynconu. rodom iz okoVce Rovca. si je zaradi neozdravljive bolezni prerezal vrat: nadalje .Tosipina Ka'lin<rer. rojena Forte iz 7,n<rorja. ki ie pred 12 leti priš'a v Ameriko in se nastanka v FrankPnn: na F.Iv ■c umri \nton Knap, rodom iz Blata pri Orosupl'«.
•	7nlžanle ntennih cen v Zagrebu. V Zasrrpbu se ie proilo sredo vr*i!a anketa, ki jo je sklical odhor za pohiianje dra-trinie. Prišlo je do sporazuma r mesarji, ki so končno uvideli, da hi pri dmašniih n:zkih cenah živ:ne tudi oni lahko znižali cene mesu. Mesarji so na anketi ob-liubili. da bodo cpne vrarnali po tržn;h oennh ž.ivejra hlnsa ter so cene govejemu mesu 7n'ž.ali za 2 do i dinare p i kilogramu. Doslej ie bila cena govedini za prednii ripj ?? do 20 dinarjev, za zadnji de' 28 do 31 dinarjev.
•	Slovenski delavci v Francl'1. Po podatkih francoskega konzn'ata v Linbljani je bilo lani na{im delavcem izdanih okroclo 3000 potnih listov zn izspl;tpv v Francijo Skupno z nasimi prej na Wpst-fn'skem »apes^nimi dr-iavci fe lansko leto 1zse1:!o v Frnncijo prib'ižn<t S000 Slovencev. Večinoma so naši; delo v premogovnikih severne Franci:e in v rudnikih za že'pz..no rudo. Nekot ko je za-poe|pn:h tndi v šitmskih podietjih.
•	Pegav| letrar v Sarajevu. Vkljuh vsem zdravstvenim ukrepom se pegavi 'PTar v Sarajevu še vedno Siri. Tekom prošleca tedna so se po:av'li trije novi primeri. V bolnici se nahtia sedaj šest na tei nevarni bolezni obolpl'h oseb.
•	Parn mlin v Novi Kanižl potforel. V vel;kc:n parnem mlinu bratov Feher v Novi Kaniži ie te dni izbruhnil požar, ki ie uničil mlin in vse velike za'oge žita in moke. Skoda se ceni na šest mi'ijonov Din, ki pa je krita z znvarovi'nino. M in
ki bodo tvorila program. Udeležite se koncerta po]noštevi'no in opozorite nanj znance in prijatelje!
u— Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvona«. Danes se odpeliemo na koncert v Hrastnik oh 12.10. Zbira'išče točno ob tričetrt na 12. pred glavnim kolodvo« rom. — Odbor.
u— Splošno žensko društvo vabi svoje članice in narodno ž.enstvo sploh, da se v čim večjem številu udeleži pogreba gospe Antoni e Gogole v nedeljo 8. t. m. ob tfi. popoldne.
u— Udroženle .lu"osk>venskih Nacionalnih železničarjev. Odsek mojstrov pro-govne službe ima svoi letni občni zbor v nedeljo, dne 15. marca oh 14. uri pop. v salonu restavracije Miki č. Vsi tovariši so vabljeni, da so občnega zbora zanesljivo udeleže.
u Ljudska visoka šola v Ljubljani pri« redi v nede jo, dne 8. t. m. ob 10. uri dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o pred« metu: Gospodarski razvoj naše kralje« vine od prevrata. Predav3 g. Ivan Mo« horič.
u— Danes v nedelio priredi »Drama-'ični odsek naprednega društva za Koli-zejski okraj« V salonu restavracije »pri l evu«, Oosposvetska cesta icTo * 8. de--injih: «N"* na Hme'jn'ku». Po '_'ri prosta zahava. — Začetek ob 8. zvečer. — Odhor.
u— Esperantski klub obvešča svoje
člnne in one. ki se zanima io za eaperant-sk| jezik, da se vrši nadalevalni tečaj vsak torek ob pol 19. v Scntj ikobski So-li, redni konverzacijski večsri pa so vsak četrtek ob isti nri pri Cešnovarju, Kolodvorska ulica 83.
u— Za slepe. Rodbina dr. Savnikova daruje Din 2?>0 in ga. Apolonja Verhič Din 100 za slppe mesto cvetja na grob ?e. Antoniie Oogalove.
u— Umrli so v Liuhljanl. Včerai so 1 il priiavljeni sledeči smrtmi slučaji: Mi-
uradni.škega zakona. Podrobni elaborat s Izpremembe v državni službi. Imeno« potrebnimi pojasnili glede krajevnih pri« vani so: Jakob Mahnger. doslej pri davč« j jik in načelnih sta'išč bo predan centrali nem uradu v Brežicah, za davčnega ujy v Beogradu, ki je hi o pozvano od upravitelja pri davčnem okrajnem obla« , strani g ministra prosvete, da izreče stvu v Ptuju; dr. Anton Matelič za fi« | svoje mijijenie o osnutku po zaslišanju nančnega koncipista pri delegaciji mini« ucjruženega učitelistva. strstva financ v Ljubljani; Zorko Lich« . udruienje rezervnih oficirjev in bo« teneeker in Anton Vujčič — prvi pri jevnikov. Kralj Aleksander je sprejel v poštnem uradu v Brežicah, drugi pri pošt ! četrtek v posehni avdijenci predsednika nem uradu v Kočevju. Za pravne prak« j rezervnih oficirjev in bojevnikov g. M. tikante so imenovani Teodor Sbnzaj, i RiUi0savljeviča. Predmet avdiienceje
a iait^i f1., mt\.« an n mvln main ir	i ■	_	•	.	a
bil načrt zakona o priznan iu zaslug bo«
Alojzij Čampa in Ervin Mejak.
• Osebna vest. Višji gradbeni svetnik Inž. Jaromir Hanuš je stopil v pokoj kot predsednik komisije za izpraševa« nje prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra. Za njegovega nas'ednika je inienovan inž. Rudolf Zajec, šef splošne« ga oddelka gradbene direkcije v Ljub« ljani.
jevnikov, ki bo predložen narodni skup« šč'ni obenem z načrtom invalidskega za« kona. Kralj je pokazal ve'iko zanima« nje za bojevnike in njihove zahteve.
* Za društvo slepcev je nabrala gospa Wa!cerjeva v veseli družbi pri oiniziu »Brata Rode « Martinčič« v gosti'ni pri Permoserju v Gaberju 150 Din. Posne«
* Iz uradnega lista. «Uradni list« ljub« i ma i te! Ijanske in mariborske oblasti objavlja v j • Proti odebelosti de!uje s kolosalnim včerajšnji številki izpremembe v pravilih j uspehom samo cVilfanov čaj«. Dobiva ljubljanske borze za blago in vrednote; ; se v vseh lekarnnh in drožerijah. Proiz« nadalje izpremembe v pravilniku razso« j vaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, dišča ljubljanske borze: obvestilo o opro« Prilaz 71
bratov Feher ie bilo največje podjetje hael Vjdovič. bivši viničar-hiialec. 78 let.
stitvi od taks za prošnje po točki 5 člena 5. zakona o taksah; razpis o veterinar« skem pregledovanju svežega in predela« nega mesa in zaklane perutnine na mej« nih veterinarskih postajah: razpis, s ka« terim se odreja, da se morajo predmeti sodnega postopanja postavljati pod ca« rfesko zaporo: razpis g'ede potrdil o iz« voru za kavo, čaj In riž ter naredbo veli«
•	Člancui »Slovenskega lovskega društva«. Teme'jem sk'epa rednera občnega zl>ora dne 2. februar« t. 1. »klVujem izredni občni zbor v Celje dne 18. t. m. v hotel »Balkan« ob 4 uri. Predmet: Odobritev sklepov mariborske konferenco. — Dr. fvan Lovrpnčič, n edsednik.
•	Vlom v Studencih. Neznan uzmovič se je dne 4. t. m. utihotupi! v stanovanje
kega župana mariborske oblasti o pobi« M;'ksa Nedeljka v Studencih. Vlomi'ec ranju posebnih občinskih davščin v Ma« je odprl vrata bržkone s ponarejenimi
riboru leta 1925.
• Novi člani zdravniške zbornice. V Imenik zdravniške zbonvce za Slovel 'jo so na novo vpisani: dr. Milorad Boško« vič, sanitetni podpolkovnik v Ljubljani;
ključi in odnese! črn, skoro nov usnjat površnik, 2 para moških čevljev, 2 gar« nituri moškega perila, 6 parov novih no« gavic in 500 Din gotovine. Skupna"ško« da znnša 3000 Din. Storilec je pustil na
dr. Mlhajlo Andrijanov, vojaški zdrav« ■ mestu raztrgane suknene hlače, pisane nik pri 40. pehotnem polku v Ljubljani, spodnje hlače, par raztrganih čevljev in in dr. Dimitrije Veršlnin, vojaški zdrav« obujke, kar znači, da se mu je vrlo mu« nik pri 45. pehotnem polku v Ljubljani. ' dilo, da se preobleče.
• PodofIcTrska Sela v Beogradu. Peša- I • Naši v Ameriki. Slovenski flustrovaui di-ska podofirirska šola v Beogradu ' tadnik »Naš dom«, ki je lani začel iz-sprejme 4. maja gojence iz civilneja ha;ati v Newvorku, je že v prvem letu prebivalstvi kakor, tudi iz stalnega lepo napredoval in se vdomačil med na-kadra. Kandidati iz clvila v starosti od I šimi ameri*kiml rojaki. Po enoletnem ob-17. do 21. leta morajo dokazati, da so I stoju šteje že 3884 naročnikov. Občni
te vrste v R«n;itu.
*	FalzIfiUaciie šo!s\ih spričeval V Subotici so sp v zadniem času pojavili fal-zifikat; šolskih spričeval, na pod'agi katerih so se začeli z"lašiti v ra7nlh ministrstvih številni prosilci za službena mesta. Ministrstva so se informirala o prosile h in se :e pri tei priliki dognalo, dn profesorji in ravna'e'jl prosilcev «p'oh ne poznajo. Ugotovilo se je', da obstoji v Sohntiej t.ijna pisarna, ki ie izdelovsla fnlzif^irana sjiričevnla » podoisi 'n pečati. F.ilzifikntor Anton 1'slič je bil aretiran in rroč^n sodi»ču.
•	Znmd? testamenta z h-c-lnom zri"Sl Svo> t°to. V Snbn»iei j- h:l »'-etiran železniški ti mrl - >k Fran Mmaši. ker ie umoril sroio 8^ let sta-o teto R070 Vponki. Jo pni" z hpn"'n'"*i !n zaž<r«l. Zločin Je izvršil znridi tp^a. ker je teta nameravala uničiti tpst*»-rnt. v ka'Prem je hila A'm«»"*i dolorila za svoj-ga frlrivnp^a d»diča.
— Antonija Gogola, notarjeva vdova. 03 let. — Ivan /eljko, ml narski pomočnik. 20 let. — Valentina Zabavnik, pletilja. 38 let.
u— Aretacija dveh Italijanov. V soboto zjutraj sta bila aretovana v nekem lokalu dva Italijana agenta ital'wn«kih lesnih družb, ki sf,q v kratkem času ogoljufala ve' tiikajšn'ih lesnih trgovcev za okrog JOfinO Din. Prdrž.ana Sta bila v polViVk-h zapor'h. ko pa varnostna oh'ast zbere ves obremenilni materijal, '»osla goljufa piednna sodišča.
u— Stara pršem. Pod verando h;še St 111. v Zeleni jami se ie v noči na fi. t m. sušilo ra raz|«-ti vrvi perlo podpre-"lednika finančne straže Marka Ujčiča. Kar ie dvorišče neraklenipno. jp priliko uporabi nepoznan prijatelj perila, pore-zal vrv in neopažpno odnesp! kup hlač, 3tajc itd v skupni vrednosti 600 Dir..
u— Tafnska krošrlarja. V petek zvečer sta postajala pred trgovino Svetozar-
• Zaconetei samomor. V Rrfti v	.	_ , , . ,. .. ,
.... ,	. ia Koserja v Kolodvorski ulici v živah-
ttstrešiu domn'e niše ustre« '	, . . , , .
nem pomenku dva dalmatinska krosn ar-
ja. Če z nekaj časa sta se odstranila in
nt «e <e v po^
l:l Peter T^nisič. sin ucVdnega trgovca
v B -čVem. O vzroku sam«->m->ra ni zapu« ! ., „,	,
, .	o ___ •» kren la po Slomškovi ulici. Kmalu za tem
stil mVfikcga obvesti"«. Povortom traoič« I .	. .	, , .. .
, j,	.. ,	__.	; je stopi pred trgovino lastnik m prese-
neča dogodka -e pr,«c' up^Ko-eni mvna« , ' ...	, , . . . „
te'j trgovske šo'e G'išo P^etikoslč kon« ,IM,ien	da P,a m" krošnjarja odn^
do'irat ti/t'oščcni rodbin'. Komai pi je
iznregovoril neko'iVo besed, se je zsni« di! m-tev r.a tla. Zdravnik jc ugotovil srčno kap.
* Defrevdacile na novosadsk! po?«. V Novem S-du sta b:la nedavno aretirana pred.<tot-ik tamkajšnje pošte Gavro Cirič ter uradnik Milan Mvdianov, ki sta osum-'"ena, da sta poneverila večjo vsoto »radnef« denarja. Pre'sVo«alni sodnik je ugotovil, da jp Cirič nonevpril 88.R00 Din. Mrdjanov pa <000 Din. Oba se nahajata v preiskovalnpm zaporu.
88/s
Samobelinom!
Avtomatičen aparat za prsnie perila. Sastopstvo; A. GCTNDRDM. Cesta aa Oorsaisko ielesoieo »t 20, Ljubljana.
sla zunaj poleg vrat visečo novo pleteno krtaro v vrednoeti 100 Din. Za tatovoma seveda že oi bilo več ne duha ne sluha.
Iz Maribora
a— Nevarnost škrlatinke. V Mariboru
že celo zimo razsaja škrlatica. V četrtek ji je podlegel trjrovec z žeieznino. Ru-pert Jeglič, ki je šele v torek, dne 3. t. m. ■ zbolel.
a— Občo! zbor Mariborske Sokolske
župe se vrši v četrtek. 19. t. m., v restavraciji Narodnega doma Začetek ob 10. dop. Pred nj'm je ob 8. dop. se:a zbora društvenih načelnikov, v istih prostorih. Da bo potekel občni 7bor hitreje, izide zanj 1. Številka III. letnika oživljenega žnpnega vestnika i nekaterimi idejnimi članki s poročili posameznih župnih funkcionarjev. Vestnik se razpešPe pravočasno druitvom, tako da bodo mogli priti bratje delegatje temeljito pripravljeni na občni zbor.
Želodčne ln črevssae težave, vetrove, gorečioo in pomanjkanj« teka, odpravljajo I do 2 čašici naravne nFraao-Joiafov*" greačloe, ki natančno očisti prebavila. Spredočbs zdravilišč pričajo, da bolehni izvrstno „Franc-Joiefovo-' grsn Atoo prav radi uporabljajo in se po zaržitja izvratno početijo. Dobi ee v rseh iek&rcah in droge-rijab.	*	U6'a
Iz Celja
c Rekruti v Celju. Zadnje dni je opažati po celjskih ulicah izredno živ ah« no vrvenje. Prihajajo od vseh strani mla« deniči, ki jih kliče vojaška oblast pod orožje, da zadostijo svoji dolžnosti do države. Zal da pogrešamo to pot ubra« nega petja in primernega obnašanja, ki izraža tudi pri rekrutu v tem pomemb« nem trenutku njegovo notranje čuvstvo« vanje, ko ga čaka vojaška suknja. Mesto treznih in zdravih lic je bilo videti na vseh koncih in krajih mesta, zlasti pa ob prihodu vlakov, pijane, konuj se guga« joče postave, ki so v svojem alkoholizi« ranem razpoloženju provzročile vkljub najkoncilijantnejšemu postopanju varno* stnih organov več mučnih in prav ne* primernih prizorov. Iz vsega njihovega obnašanja in govorjenja, ki je polno kletev in skrajno surovih besed, pa se kaže današnja, naravnost demoraiizujoči klerikalna vzgoja, ki izvira iz podeželskih farovžev in iz onih src, ki nikdar niso. ljubili odkrito in iskreno našega naroda in naše države.
—	Nočno lekarniško službo v Celja ima ta teden lekarna «Pri Or!u» na Glavnem trgu.
—	Nogometna tekma med SK Celje in ISSK se vrši danes v nedeljo, dne 8.
m. ob 15. uri na prostoru celjske Gla-zije.
Iz Trbovelj
-	Protestni shodi ns vidika. Pretekli četrtek ob 7. zvečer se je vršil pri Dimniku sestanek vseh političnih skupin, iz-vzemši demokratske. Le ta sc namreč ci hotela udeležiti tega sestanka, ker je spoznala nečedno Igro takozvanih «opozicio-nalnih skupin«, o kateri govorimo na drugem mestu. Na dnevnem redu so bile občinske volitve, ki so bile že večkrat preložene. Sklicatelj tega sestanka je bil znani Miha Koren, bivši komunistični poslanec in trboveljski gerent. Od vsake politične skupine so bili povabljeni po trije zastopniki. Opazilo se je, da se zboroval-ci izvzemši Korenove «Kmečko-delavsko-obrtne zveze« niso nič kaj ogrevali za protestne odredbe proti odložitvi oočin-skih volitev. Vendar pa so sklenili da bodo sklicali prihodnjo nedeljo, 18. t ro. dva velika protestna shoda, in sicer v Trbovljah in v Hrastniku. Oba da se bosta vršila istočasno ob 4. pop. Na teh dveh shodih, da bodo gledali, da se bodo sprejele protestne resolucije, naslednjega dne pa da bo odrinila ž njimi posebna depu-tacija v Ljubljano k velikemu županu. Od n ega da bodo zahtevali takojšnjo določitev roka za občinske volitve.
t— Priprave za telovadno akademijo. Trboveljski Sokol se marljivo pripravlja za telovadno akademijo, ki se bo vršila okoli 20. t m. v dvorani ge. Fortejeve. Ob tej priliki bodo izročili odlikovanje članu naše olimpijske vrste g. Slavku Hlastanu.
-	Oddaja gostilne v najem. Gostilničar g. Jože Goropevšek je oddal začasno s l. marcem t L svojo gostilno v najem g. Avgustu Kukenbergu, čevljarskemu mojstvru v Trbovljah.
iz Primorja
•	Slovenska berila v šolah zopet dovoljena. Tržaška »Edinost» od sobote poroča, da so oblasti zopet dovolile uporabo slovenskih beril v ljudskih šolah, katere obiskujejo slovenski otroci v Italig. Nezmiselna spletka kratkovidnih šolskih ravnateljev v Trstu in Gorici jc s tem nesmrtno blamirana.
*	Avtomobilska nesreča v Trstu. V petek popoldne ob dveh je pridrvel avtomobil, katerega je vodil šofer Santo del Puppo do ulice Chiozza ter jc hotel zaviti v ulico Carducci. Tam je stala gruča deset.h oseb, katere jc šofer parkrat opozoril s signalom, da se bliža vozilo. Nesrečneži se kljub temu niso razšli. Del Puppo je hotel kreniti v stran, aa ne bo nesreče, toda usoda je hotela da sta zadnji kolesi rad; opolzkega tlaka porinili vozilo naprej in da je prišlo pod avtomobil šest oseb. Finančni stražnik Bor-tomeo Monna je pri tem zadobil težke poškodbe, dve drugi delavki pa praske na životu. K sreči so vsaj ostali ljudje ostali nepoškodovani Oblasti so šoferja zaprle.
*	S puško se je ranil mehanik Facin iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Mož jc popravljal nekemu kmetu staro lovsko puško. Med deiom se je sprožil petelin in svinčenka je mehaniku nevarno raz-mesarila roko, da je moral oditi v tržaško boinišnico.
•	Mesto pred oltar — v grob. V Bre-ginju na Tolminskem se je imel pred kratkim poročiti Andrej Rostič. Dva dneva pred nameravano poroko je šc tolkel orehe za štruklje, potem pa sc ga je lotila bolezen, kateri je pociegei v par urah Pokopali so ga v ženitovanjski obleki.
*	Požar radi strele. Dne 3. marca jc treščilo v poslopje posestnika Franceta Rusta v Gradišču pri Vipavi. Hiia ie bila namah v plamenih in ogenj sc pogasili šele vipavski gasilci.
•	Eksplozija pri Opatjemselu. V sredo popoldne se je dogodila v Lokvtci pri Opat jem selu težka nesreča. Nekega mladeniča. katerega istovetnost Se danes tri dognana je raztrgala granata na drobne kose. Nesrečneža so domačini prenesli v mrtvašnico na pokopališče, kjer so g» naslednjega dne pokopalL
•JUTRO* St 58
6
cNedella 8. in. 1925.
Telefoa 124
II
A N O N
ELITNI KINO MATICA Od 8. marca dalje Telefon 124
Dobavita komedija v šestih dejanjih po istoimenski kemični operi V glavnih vlogah tri sijaju« filmske s*ez4e
Grofica Agnesz Eszterh?zy Harry Liedtke Hanny Weisse
Prekrasni, bogati s slatom »ezeni kostumi so večicioma last bogate grofice A- fc«terhasy Raikeina, lavanrctfn« uspela rellja Lepi obrasli (»vrstna Igral fnDlm T I»<«I|» Ob: s.. • ,5. i,'/,«., S Os 4ilrai.lt il:'/, 4, 6.7,'/»I Popoldanske predstave pri sotianlk eenab Neskrajteni umetničin orkester ovira pri vseh predstavah
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama. Nedelja. 8. ob 15.: »Stričkove sanje«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Vdova Rošlinka». Izv. Pondeljek, 9 : »Rosniersholm*. D.
Ljubljanska opera. Nedelja, 8.: ob 15.: »Netopir*. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izv. •Pondeljek, 9.: »Pikova dama«. Gostovanje Zdenke Zikove is Marija Šimenca. A.
Celjsko gledališče.
Nedelja, 8.: »Veronika Deseniška*. Ljudska predstava. Začetek ob 16. Torek, 10.: »Rosmersholm*. Gostovanje ljubljanske drame.
Mariborsko gledališče-Nedelja, 8. cb 19.30: »Ksenija« ia eCaval-leria rusticana*. B. (Kuponi), gostovanje tenorista Ado Darlana iz Ljubljane. Pondeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: »Moloh*. B. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni.
Slovensko marionetno gledališč« v Ljubljani. Nedelja, 8. ob pol 3 in cb pol 6.: »Obuti maček« (Pocci), »Gašperček na kavj». (Dr. L Lah.)
Češko marljonetno gledališče v Ljubljani. Nedelj«, 8. cb 17.: »Gašperček zmagovalec.*
»Moloh"
Maribor, & marca.
Avtor Je hotel že z naslovom žaloigre naznačiti tragiko, na kateri trpi vesoljno človeštvo. Ustvarjajoči duhovi si različno predstavljajo življenje. W!ldeju Je življenje blag sen, Farrer u in Meyrinku sanje zlobnega demona, naš Kette pa pravi: »Življenje Je sovraštvo, večen boj,« Rusi so £11 se dalje. Dostojevski je napisal: »Zdi se mi, da bes nas moti...*
Vsi ti moment! so poudarjeni v »Mo-lohu*. morda podzavestno, a dejansko. Seveda pravi Agrafjong, da še premalo trpimo, kar ima končno tudi* etično podlago, zakaj ravno v trpljenju si izčistimo duše, in to ni nič drugega kot »kathare-alst, na kateri jc slonela vsa antična gledališka umetnost.
»Samega sebe sem užival,* pravi idealist Saša. »Bil sem pijan svojih bolečin in sem trpcJ za človeštvo in čim strašne še je bilo trpljenja, tem bolj se mi je dvigal ponos, ker sera izvoljen, da trpim za vse, za spiošnost, ga bodočnost, za napredek, za ljudi
Evo, mesijanstvo, ki srno ga navadno opažali pri Poljakih. Stara Rusija Je bila ponosna, »strah vragam«. Izza Jermaka ie zavzemata več in več prostora na kontinentu, znotraj pa je vrelo. Od Turgenjev-Ijevega «Dima» opažamo ta notranji proces, ki ga je zaključila boljševiška revolucija. Moderni umetn'ki so se držali skoraj brez izjeme levice. To obeležje nosi tudi »Moloh«.
Sedaj pa druga stran. Bolest mehka trpinčene duše! Zakaj trpim? Za k6ga? Zaman so vse bolesti In vse trpljenje. Ta prokleti Moioh nas žre In žre. Vse jc samo slepilo: cilj, Ideali in spomeniki. Tako je modrovaJ Saša in c nj m tudi mnogo drugih. A končno ga ljubezen do človeštva prav v na kritičnejšem trenutku zgrabi, da plane v sugestiji pred cev policijskega stražnika. Obvladala ga Je miselnost Mučil se je kot ljudje Andrejeva: »Tavarlšč, padumaj za cjelj na-Sej 2iznji». Hotenje in dvomi! Tu bi Gregorčič zopet vzkliknil: »Človeka ustvariti t:!kar». Človeštvo! Kaj pa je to mistcrl-jezno Človeštvo? Zakaj pobi amo In kolje-ibo drug drugega? To je moloh, kateremu »o vsi podvrženi. On žre človeka.
Najtraglčnejši bo menda moment, ko skoči Saša k materi z vzklikom: »Mati, zakaj si me rodila? Zakaj me nisi v zibelki poteptala? Ne bilo bi gorja«.
Pri tem mi prihaja na misel, kaj meni o tem moderna zakonodaja. Naj mati šc to!lko trpi, svojega plodu po doslej ob-stoječih zakonih ne sme odpraviti. V Avstriji obravnavajo prav sedaj zakonski načrt o tej zadevi.
Tudi Tolstoj razpravlja o tem vprašanju, s3mo z drugega stališča. Dočim Saša obupuje, a še hoče živeti, saj se v zadnjem trenutku izkaže junaka, vendarle hoče nečemu živeti, smatra Tolstoj stoično, da mora človeštvo itak poginiti, ker dokazujeta to 1 veda i vera.
Igralci so pojtnlli stvar resno. Publiki Je igra Imponiraia: tehnika je bila izborna tudi v mesah. Kovič Je ulogo naštudfra! In le bil vzoren Ramasou, naivna dobri-člna, ki hoče biti tudi hud, pa se samega sebe B6L Blaznost Je pslhologlčno izdelal Boklckeva faaa svoje tradicije, Br atlas se
Je dobro odrezal Železr.Ik jc bil najboljši v prvem delanju. Grom ie glumil imenitnega voditelja revolucijonarne organizacije. Tudi Janko — Malinov je živel na odru. Kovačičeva Je &jmpat$čna Igralka, žal, da io vidimo preredko. Sa čemu nam skrivajo Harastoviča?
V začetku so govorili pretiho, tako da Jih zadaj niso mogli čuti
Jnscenacija je bila lepa. Nekam čudno pa učinkuje, da počita zunaj, ko divja revolucija, le pc dva strela. Ce Je toliko mase na cesti, se pač drugače strelja. Ako pa hoče režiser simbolično naznačiti pokolj, bi zadostoval en sam strel, ali sploh nič, ker se Iz besed akterjev razbere, za kaj gre.	F. P.
Ameriško „Kolo"
Lan.ko leto je začel izdajati publicist g. Ivan Mladineo v New Vorku mesečni časopis »Kolo«. List je takoj postal naj. uglednejša publicistična revija emeriS« ki h Slovencev in Hrvatov. V prvem svezku je priobčil g. Mladineo sliko naše igralke ge. Danilove, ki de'uje sedaj v Clevelandu, pozneje pa je posvetil mnogo pozornosti jugoslovanskim umetnikom v Ameriki. Zadnja številka »Kola* je po« svečena v celoti kiparju Ivanu Meštro> viču.
Na naslovni strani vidimo Wilsonovo medaljo, katero je napravil umetnik za VVilsonov sklad v Ameriki in katero je prejel v dar angleški lord Robert CeclL Osrednji lik na medalji predstavlja pro« zidenta Wilsona, ogrnjenega z rimsko togo. kažočega s prstom na zakonik, katerega drži državnik s svojo levico. Pod reliefom se nahaja napis vLex Mundi*. Lik ameriškega zakor.o« davca obdajajo tri figure: egipčanska sfinga, ki predstavlja modrost, lik Jezusa, ki označuje dobroto in ljubezen, ter an« gel a tehtnico v roki, ki predstavlja pravica	t
Med tekstom prinaša »Kolo« McStro« vičeve izjave o njegovi kiparski umetno« sti. dalje članek ameriškega profesorja Pupina »Obisk pri Meštroviču«, sestavek Milana Marjanoviča <Umetnost Ivana Mcštroviča*. članek R. F. H. »Življenje in deio Ivana Mcštroviča«, Cecanovo skico «Ivan Meštrovič* ter sodbe s ve tovnega tiska o našem slavnem rojaku.
Končno vidimo v »Kolu* reprodukcije sledečih Meštrovičevih del: Dek Ica s kitaro, Kristus na križu, Mati in dete, Mati božia med angeli. Magda'ena pod križem, Spomini, Arhangel Gabrijel, M a -ko Marulič.
Zunanjost revije je prav čedna In prikupljiva, vsebina pa kaže, da se da z dobro voljo doseči dober revijalnl nivo tudi v Ameriki, daleč od domovine. Mo« rebitnim interesentom javljamo tem po« tom nns'ov «Kola»: 347 Mad:son Avenue, Suite 1210, New York, U. S. A.
osi panogami ustvarjanja sodobnega kre-atoriinega ffenija. Obdajati svojo koltu
ro s kitajskim ebiidjeia je duhu časa neprimerno.
Žgoča beoeda, prepričevalna In vzgojni namen bodj glavna — zunanja oblika popolnoma poatrainka skrb.
S tem, da nima lovija nobe »j 3u3ir&-eije, poveča le c"*30 sterilnost in kaže brezskrbno, subioarnejše lice.	bi
morala stopiti v ;>epoeredni »tik s fita-teijem, posebno » ono j retsluo rt fino, ki stoji oddaljena ej kuiturn-ga poči tja glavnega mesta.
In zopet je izstreljena o^tra puščica: da le ne bi izčrpala lastne energije že na poletu proti cilju, v borbi - z zrakom.
Koncert Lire v Kamnika
28. iebruaria Je priredilo I. slov. pevsko društvo *Lira* v Kamniku svoj običajni letni koncert Nastopil k to pot le moški zbor. broječ 18 pevcev. Najboljši vtis so napravile r.a občinstvo narodne pesmi: »Se davno tnračU in »Gor čez! ski Zvon* namerava s izdajo »Zborov* j
Osterou je bO podarjen lep tovorov venec, (Osaa Apihova pa je dobila v znak hvaležnosti sveae cvetja Celjsko glasbeno občinstvo se je v lepem števil« odzvalo ter pozorno sledilo izvajanjem.
Vladimir Marek kot lihrettist Bivši operni režiser ni igralec, zdaj vrhnji operni režiser v PHeš Vladlmr Ms.rek je episal operetno besedilo »Napoleonov trohaf«. Tridojanska opereta v petih slikah se godi leta 1798. in 1906. Premiera se vrši v Plznl dn« 15. t. m. Godbo sta zložila K. Peške in Mil. Pmatek. Ce*arja Napoleona igra bivši naS člen Jos. Pi&er; naslovno ulo;ro, Fran$oisa, štahnejra tro-hača, pa bivša naSa operna ia operetna pavka gospa Vera Skalska - M&rekova, režira Vlad. Marek sam.
»Zhori«. Mesečna, revija ta, tx>vo zborovsko (rlasbo. Izdaja, zaluča ln lito-srraflra pevsko druftro «L:nbljini>ki Zvon* v Ljubljani. Celoletna naročnina za Ju^oslav jo 20 Din, za Italijo 10 Ur. za Ameriko 1 dolar. Pni dv« .'.tevilki sta ijšli. Delavno persko društvo »Lrihljar..
kstere« bo Izvaja! Čaj^avikega Pate« tično srnfonijo, D\'0?akovo skladbo »Di« vji golob« in Smetanovo sinfocično po« saitev cTsbor*.
Veno Pllon;
Kritika »Kritike«
Anemičnost umetniškega ost .arjanja poslednje dobe Je razbohotila krifko t Voemi. več slahimi kot dobrimi lastnostmi. Naravno, da je polemika morala nadomestiti pozitivno delo.
Pogin »Treh labodov* (bifl to vsaj gesta mladosti!) bi moral biti za mlado generacijo prvi v'r izkušenj, moral bi .U vcepiti prepričanje, da opravičuje obstoj vsakejra orprana, vsake revije, le njena trlohoko utemeljena nu<nost v življenju. Sicer mora pogin:tl, častno, že ko' po prvi številki (zs drurro odnove navadno finanea- imaginarni naročniki in po<*osto-nia tudi prehitre ia^rpani sot rudniki sami).
Dolsro premirje v ustvarjanju je rodilo novo kritiko, ki se razlikuje od toll grajane »stare« le po svojem dninej^em In svobod ne wm presojanju na 5« sodobne krearije: v toliko je po?iti ?nft.
V resnici je prva številka »Kritike* le broširana zbirka reoenz'j iz žurnalov, kateri pa brerdvomno holie odgovarjajo po'emtki. ker zjrrab'jo in prinese:o vsak poViv bolj akt'i»lno in ga tudi bol' popularizirajo. Tudi »fta ne kaže še nikake usmerjenosti, ampak vstopa le s programom: kritika radi kritike. Tak sterilen procram pa ne more nuditi doeo'j garancij za nadalnii obstoj revije, še manj jo opravičuje skoro Izključno destruktiven moment, kateremu bi moral dati uredn k zgolj podrejeno vlogo!
In glavno: manjka predvsem prodtik-cl:e objekta, nad katerim bi »e črpala polemična gostobesedno««.
Zato potrebuje miada generacija predvsem konstruktivno revijo, odgovarjajočo vsem vprašan ia m in dejstvom sodobne kultnna in civilizacije. Taka revl<a nai n« klasificira umetnosti po profesorsko. strosro izolirano, ampak naj Išče vse skrivnostne vasi, Id je spajajo t «mgi-
izaro« (harm. Dev). Pri zadnji je motil slab crese. Izmed umetnih sta ugajali ruski aPrlpovedka c razbojniku Kudejaru (N. Plevlckaja), v kateri se je odlikoval basist g, E. LesevickiJ, ki razpolaga ; globokim sonornlm basom — ter »Testa ment* (Lisenko). »Razbita čaša« (Poer ster) je trpela vsled plahe Intonacije; »Pesem o kapitanu* (Pavčič) Je bila dobra v prvem delu, v sredini pa. žal, har monično zabrisana, takisto tudi »Dekle v rdečih tulpah* (Pavčič). Vzrok Je pač ta, da sta omenjeni pesmi za ta zbor pretežki in tudi (Icer v harmoniji zelo kočljivi. »Kje si svoje lice umlla* (Adamič) le lahak zbor brez posehne umetniške note. »Katrica* (Mirk) se je pela dobro, fantovski odstavki bili bi lahko tempera-mentnejšl. »V mlinu* (Rožanc) Je ljubka šaljiva skladba. Pela se ie dobro In je mehki glac barltonista g. Grčarja prišel do svoje veljave. Zaključila je koncert »Kmetska pesem« (Adamič), ki Je bila dovolj temperamentno izvajana.
Hibe, ki so se opazile. Imajo vse isti Izvor: glasovno nerazmerje zbora. Krepkim, plemenitim basom tenorji ne odgovarjajo. (Zlasti ne gre, da prvi tenor pri takem zboru poje falset.) Zboru bo na vsak način treba dobiti krepkega tenorista, kakor Je bil nekoč (. Gorišek.
Kljub vsemu pa .e bil splošen vtis koncerta povoljen. Dvorana je bila razprodana, odobravanje živahno.
Gostovanje Zdenk« Zikove hi Marija Šimenca v LiuhHanl. V pondel>k in
torek gostujeta v ljubljanski operi Zdenka Zikova in Mario 8 mene. Prvi večer nastopita v Pikovi dami, drugi večer pa v Tosei. Obfl'nstvo oporarjiimo m ta gostovanja. — Danes popoldne ob 3. s« po-ie r operi »Netopir* kot 1'udska pred«ta-va pri tirifcanlh cenah. Drama igra ob 3. pop. »Stričkov« sanje*, svečer ob 8. pa »Vdovo Ro5!'nko«.
Marionetno gledališč« češkoslov. Obe« v Narodnem domu v LJubljani igra v nedeljo, dne 8. t. m. »GaUperoek zmagovalec*. Začetek ob 17. Vstopnina prostovoljna.
Slavni pianist, klaVrekl vlrtooi Josip Jiranek, ki priredi svoj koncert v Fi'har-mon!6ni dvorani v pondeljek, dne fl. t. m. je rodom Ceh, rojen 1S55. in ga prištevajo Cehi med nvo:e naj^eč;e pianiste, r.a glasil pa je tudi kot nedosežen inter-pret Smetanovih de!. Jiranek je bil učenec slavnetra Smetane, od leta 1865. dalje ter je živel tndi v rodbini vetikesa kompon sta fflih sedem 'et. Od leta 1S77. do 1891. je bil J;mnek pir.fesor glasbe v ITarkocu na Ruskem, od tam pa se je vrnil v domovino in postal profesor klavirja na prafkem konservatorru. Posvetil ne ie tudi konrertiranju ter izdal eelo vrsto pedag iikih del. ki so vpeljana na najrazličnejših konservatorij-h. Nekaj Pasa !e Jiranek gral tudi s sluenlm Če-Jkim komornim kvartetom. V lanskem jubilfjnem letu pa se V> posvetil propagandi Rm^tjMiovih skladb. Na koncert, ki bo nudil iareden užitek, opoza-jamo v«e občinstvo. Vstopnice v Matični knjigarni.
Opozarinmo na VI. mladinsko predavanje. k! se vrfi pod naslovom »Glasba Srbov* in ki sestoji iz treh drlo*. O srbski glasbi govori zborovodja Srečko Kumar. Operni pevec Nikola Cvejič rano je več arb*k'h samospevov in pri mladinskem predavanju sodeluje celotni mešani rbor Olrsbpne Marice, ki zapoje dva nalepka MokranJi5eva Rukovpta. Mladino vabimo na ta koncert, za kate rejra »e dob« sporedi v Mati5»vi knjitrami. Vstop Je dovoljen le gojencem ljubljanskih šolskih »svodov. *
KompozHV-kl kon-ert Sls\'ka Osterea. ki p« ie vrš:l v ponedelVk dne 2. t. m. v Ce'jn. ie v vsakem oziru prav Ippo uspel Pokaral je. d? Oot«rc čuti in poškilila in se nahaja v dobi. ko je njegovo hoten« ria;inten7ivneje. NVjrova močna •tran ie kai« zlasti v instrumentalno«;, risovo sfclnd'«« pa nrvg!jo namd<o p«. čat, kar je tipčen znak nVgove konrep-cijn. Občinstvo je prirejalo komponista operovano burne ovari'«. Prvič je nastopila v (Vlin gnspa Tinka Apihova, ki je vso skladbe izredno skrbno neštndi-rala ter jih p*dsla kar najbolje. Tudi tenor g. Tva Ašiča ie bil zlasti 7a take skladih kakor nalašč. Vs« pe«mi je odpel prav lepo in je moral Se dodati belo-kran'eke uspavanke, ki »o našle najlepši odmev vsled svofe originalnosti ter žele bnren aplavz. Del koncerta rase Je tvorila serenada za eod*lnl kvartet, ki so jo izvajali gg. Vidma ^r. Fink, Ostere in Wohriowira. Zaf^f« J« bret dvoma najmočnejši vtis. Tudi Je kvartet izvršil s to trojo kompozicijo svoj* tetko natege pnte prijskavaaja Mm, Ooap.
nuditi per»k'm društvom nove, i« ne ob-fav*ne pesmi za	ien»ki ln mefar.l
7bor a en-pMla. težke in Vsbke. da bo vsako druMro *a svoie koncertne pri-reditv« kaj primernejja dobilo. Ker }e naročnina zelo nizka, upamo, da n« bo nohen«ffa pevskega društva v Jugoslaviji. ki s« ne b| naročilo na »Zbore*. O itd*i' »e izpgovorimo.
Na dr. Cerinovem simfoničnem kon« eettu dne 16. t m. se izvaja prvič v Ju4»'avlji Ant. Brucknerieva 7. simfo. nlis. Ts simfonK« spada po svoji idealni višini med na (veličastne iie umotvore svetovne glasbene literature ln obseea stHvek. ki predstavlja v eotovem smislu višek Hrucknerieveea ustvarjanja, nam« reč Adajio v els«moru. Po s\-oil obliki ps le ta simfonlia nar»\-nost kolos, nieno l*\'p)an'e traja cel« uro. — V nedeljo 15. t. *n. ob pol 11. uri dopoldne priredi dr. Ctrin o tej simfoniii predavan ie za Šolsko ml»dino: o simfoniii bo povoril pri tel priliki dvorni svetnik dr. Mantu« ani. Izvsial pa bo celo simfonHo orkester Dravske divizije, združen a Mariborsko vojno muiiko.
ffPierrot llo* v Zatrreba. Zotrrebško rlediliš«« na Tuškaneu pripravlja uprizoritev domačega skladatelja Iva Tiar-dnviča »Pierrot llo«. Oppr«ta je dosegla lep usoeh že na dveh odrih, v Osljeku in Splitu.'
p°tlndv«riAettet«tfo kome^lnerah Pe-elle Petroviča proslavi zagrebško gleda-Tftč« * nprizorltvijo njegov« nanovo na-študiran« komedije »Cvor* (Vozel) dne 1. aprila.
Velikanski u»p<>hl violinista Zfcitks
Balo''«vMs v Am»riV|. ZaffrehJki /irtuot r.a violino Zlatko Balokovič. ki je ie lani 7. ogromnim uspehom nastopal v Ameriki, ime na svo« letošnji turneji po Zedinie-nih drJavsh te rečlo srečo. Pr«<l kratkim I« koneertiral v Washlmrtonn, kJer so MM	nlofo^lmi p^slu^cl pre i ki en«
Coolidg«, državni tainik ITutrbes, predsednik amerinVera parlamenta in eelo-knpnl d:nlomntičnl tbor. Coolidg jo sprejel p->'olroviča v pru-e^ni nvd<V»n<!i.
Glasben* dem v Novem Sadu. Novi Sad ima svoj« »Muričkn dništvo«. kateremu sto'! na čelu odvetnik dr. Kosta 'I.idž!Ja. manjka r« mu pripravna terad-l»a s koncertno dvorano in pritiklinami. Oa so od pomore temu nedoitatku. so skli<">H pr:i»telji rta-sl-« v Novem Sadu zadnjo n*d<*lio sestanek, na katerem so razpravljali o rcraditvj listnr-ora glashe-neffn dom«. Idrja > nsšla tol.ko od7iva. da jo bo mčp! poseben odlw v kratkem realizirati. Odbor ima »a s;davo hi že že sedaj na rarnolago 2.V>fl00 Oin.
Prodt-kclja orkestralnega «WSJva *Stan''ovlč» v Bfogradn. V nedeljo je bil t Beogradu simfnn'čnl koncert, na katerem i" nns,opilo orkestralno društvo »Stankovič*. Na procrramu j« bili trre svetovnimi im^nn: Pfetbovep. ITavdn in Sacnt Saens. Produkcija ie iz-n->rm prav zadnroliivo. O-kester »Stan-koviča« V? sestavljen Vključno iz domačih moči, in sVer ve?:noma iz diletantov. Koncert je dirigiral kapelnik g. Pera Brstič.
Nova članica Narortne^a gledati^ča v Siliti. V soboto dne 28. februarja jo nastopila v Splitu gdfna. Ljubica Drafrl-čeva, dosedanja Iprnlka r SaraVvu. Gdčna Dra^ričeva	zanaprej slalao
pri sn'itskem rledilIMn.
Koncert s harfo v Beogradu. V sredo dne 4. t. m. je konrerti-ala v dvorani beocra'ske^a »Stnnkoviča« francoska harfistka gi. Nico'e Anckier,Casteran, katera je bila za svoio umetnost odliko« v«na na pariškem konser\-atoriju. Harfst« ka je interp-etirala de'a skladatellev Saint.Ssensa. Debussvia. Ravela, Faurčja !n drugih s spremljevanjem pianistke ffe. Anckier»Deledique in muzike kraljeve garde.
Varaždlnsko jjledali^de v Karlove«. Kor-em meseca februarle ie mestno g!e» dališče v Varaždinu izč-rislo »vol letošnji program In se Je nanotilo na tumeio po hrvatski provinci. Najprej se ustavi v Kariovcu. kier nastopi s Kulundžičevo tride'anko »Po'noč».
Gostovanje igralca Paplča v Sarajevu. Can-prvak zagrebšlcega dramskega g'eda« H5ca g. Josip Papič je pozvan v Saraievo, kier bo v polovici meseca apri'a gostoval v Balzacovem cMereadetu*. v Popovi če« vem »Kri Janji« in v Shakespeare je vem »Othellu« (v slednjem kot Jago).
Hudožestvenlkl v Beogradu. Hudo« žestven:šks skupina ge. Germanove iz Prage prične svoie gostovanje v Beogra« du že 10. marca. Tako poročajo beogra j. ski listi
Koncert muzike ^raljcve garde. Or« kester muzike kralleve garde priredi dne 10. t m. velik riafeetfni kooeert, es
Sokol
Vežbe za deco
(Iz češčine prevedel Ivan Bajželj.) Jugoslovenska Sokolska Matica v Ljub« Ijani Je izdsla prvo knjigo pod naslovom »Vežbe za deco«, ki jo je iz ieščifte pre* vedel Ivan Bajželj. To je zbirka telovad« nib vaj za sokolsko deco od šestega da štirinajstega leta. Vaje so razdeljeno na 19 telovadnih ur, za vsako uro so dol©« Jene tri telovadne panoge, ki so opisane za tri različne stopnje, namreč za začet* nike, ra srednji oddelek in za najvišjo stopnjo dece. Pri vsak! panogi in stopnji je navadno navedenih po 10 primerov, t^ko da je skupno zbranih preko 2200 vadbenih sestav. Za vaditelja sokolsko dcce je torej zbranega obi o vadbenega gradiva, ki je vrnutega ie metodično urejeno, tako da jim bo treba vzeti le knjigo v roke in bodo dobro pripravljanj za vsako telovadno uro.
Enako dobro bo služIla knjiga tudi prednjakora in prednjačicam. ki vodijo vrste začetnikov pri čhnstvu, ki nfeo blK pri deci ali naraščaju, ker tudi s temi je treba začeti od temelja. Pa tudi z« uči« teljstvo osnovnih in meščanskih šol ki poučujejo telovadbo v telovadnicah, bo« do te vaje prav prišle, ker so tudi » šo'sko mladino jako primerne. Tako bo našla kniiga splofno uporabo v sckolskih društvih in iolah, zato- Hi jo morala imeti vsak s sokolska ir. šolska knjižnica ter vsak sokokki prednjek in sokolska pred« njačica.
Mnogo je pridobila knjiga na vrednosti tudi zaradi tega, ker ji je prevajalec do« dal »Slovarček sokolith telovadnih ns« zivov«, v katerem je zbrana slovenska, hrvatska, srbska in češka telovadna ter« minologija. Slovarček bo omogočil, d» bodo knjigo lahko uporabljali tudi oni prednjaki in učitelji, ki so vešči la srbske ali hrvatske telovadne terminologije. Si« cer pa bo slovarček tudi za slovenske telovadne strokovnjake dobro uporabljiv pri čitanju čeških telovadnih knjig, ki jih je med našim Sokoistvom mnogo v rabi. Z izdajo te knjige je Sokolska Matica mnogo pripomogla za širjenje sokolake telovadbe io za začetnike.
•Vežbe za deco« razpošilja Jugoslovea« ska Sokolska Matica v Ljubljani, kjer stane knjiga 30 Din, dobi pa sc tudi v knjigarnah za 36 Din izvod. Od 1. maji dalje bo kniiga tudi pri Sokolski Matici veljala 36 Din. Po pošti velja knjiga 1 Di« vcL
Kratek odgovor »Slovence*. Ni na. Sa navada odgovarjati na razne naerte-san« napade, ki fb prinaša »Slccenafi* večkrat na SoVolstvo. Zdi sa nam fckod* časa in ker eino prepričani, da njegovi napadi jako malo zaletejo. Tokrat naj. odgovorimo, da bodo naši prijatelji vi-deJi, kaj izrablja »Slovenec*. Ob porar-nalntm postopanju br. Capudra je šal vohat »Slovenčer* poročevalec oa sod-nijo, da bi našel gradivo zoper Sokoi-stvo. In res! Med drusrim « bilo navedeno, da s« c-:-ni'o Capudrove terjatve od nekaterih sokoiskih društev le 50 odst. iztirljlve. Hajd v »Slovenca* s to notioo in seveda kolikor mogoče ti»-heljeno, da bo Sokolstvo prizadeto in oblateno. Po naiih Informacijah, ki »o povsem tanesliive in točne, je resnica sledeča.: Sokolsko društvo Uiice popolnoma krlo svoi dolg, enako tudi ono v Bohin skl Bistrici. Sokolsko druMeo v fiiški plačuje svoje obveznosti, kakor Je bilo docovorieno med njim ln dohavi-teljem. Toliko v vednost saten čitate-lj»m in prjntc-l:em in v podkrepiter »resničnih« poroč'! v tSlovenru* in njegovih škodoželjnih napadom, ^mo radovedni, tudi o orlovskih napakah tak« točr.o resnično ponnča!
Ohčnl zbor- JugoslovensUe Sokol ske Matice »e bo vršil v torek dn« 17. manva 1925. ob IA. uri v prostorih JSS. v Ljubljani. Narodni dom. Pošeg poroči i stva in nadzorstva so na dnevnem redu tudi sprememba pravil in dopolnilno volitve. — Ako hi občni zbor ne bil sklej*-čen, s« bo vrši i pol ure pozneje pri vsakem Številu navzočih. Pooblaščeno; zadružnikov morajo prediožiti podpisana pooblastiia, ako bo»'-eo glasovati nn občn«m zboru. — ileleti bi bilo, da t« sokolsko čian»tvo bolj zanima *a to sokolsko gcwpodi»r!>ko in«ltuci'»o in da bi v obi'nem a<ivilu posetilo občni zbor.
Tajniške	Pri »aveznem tehc'č-
rem odboru j« prevzela sestra Mi>na Oovekarjeva namt-^to odstopivšeca tajnika br. Afcčiaa. S teai je naj^l^e dokumentirana enftkopravrio.^t nved čiaoi in člani«mi. kar se v zadr.'em času med ca^im Sokoifivom pogosto poudarja.
Društvo za z^ra^V« Sokols'ega doma v Spodnji SiSVi }e prejelo sledeče zneske, nakazan« po*om po^tneera Jfkovnesa zavoda, za kater« s« darovalrom tem potom najprlurčneje zrhvalju«: Prva hrvatska štodionic3 Din: g. Kunsrier. Ll-t:Va 90 Din: tvrdfca Rozman A Tschnnt 50 Din: tvrdka inž. Pukič. gradlieno pod-ietje 200 Oin; trrdka Orient. tovarna harv 50 Din: tvrdka Ivan Jas 100 Din; pivovarna Cnion 100 Din: g. L Msi>en, tajništvo dem. stranke. 10 Dia; g. Josip Turk. eerentski evetn;k 100 Din: r. Jakob Talaztrk. kava mar, 30 Din: e. Hudo-verrik. notar 50 Din: g. dr. Cerne. rac-natelj Mestn« hranilnice, 20 Din: tvrdkla Brata R trii 100 Din: g. Drago Schurab 80 Din — skupaj 10!50 Din. Prijatelji 8» kaistva, posnemajte!
z življenja in sveta
Profesor Kozlov v Tibetu
Ime ruskega profesorja Kozlcva je bilo doslej večinoma znano samo strokovnja« kom: geografom, arheologom in razisko* valcem. Vendarle ima Kozlov za Rusijo isti pomen kot Swen Hedin in drugi raz« iskovalci ra Skandinavce. Proslavil se je posebno s svojimi potovanji skozi cen« tralno Azijo. On je bil, ki je zasledil ostanke mesta Narohato v puščavi Gobi. Bil je ponovno na čelu raznih ekspedicij, ki so raziskovale Tibet in je odkril mno« go znamenitih grobov mongolske diina« stije, ki je vladala pred 2000 leti.
V Rusiji je ime profesorja Kozlova do« fcro znano. Posebno se je proslavil leta 1908. z odkritji Narohata. Našel je bo» gato knjižnico z dokumenti, ki so bili pisani v starih jezikih, ponajveč v na« rečju plemena Sisja, ki je že davno iz« umrlo. To odkritje je zadobilo epohalno vrednost zlasti tedaj, ko jc profesor našel tudi besednjak tega starega na« rečja.
Pred dvema letoma se je podal Kozlcrv ponovno v Mongolijo. Imel je v mislih nove cilje ter je hotel preiskati predele med Kjahto in Urgo z namenom, da odkrije starodavne mongolske grobove. Tudi na tej ekspcdiciji ga je spremljala sreča. Posrečilo sc mu je najti grobova v velikih skupinah. Grobovi so bili od« prti v času strašne vročine ter so vse« bovali polno dragocenih predmetov, ki so posebno znameniti za arheologijo, ct« nografijo, zgodovino in umet, zgodovino. Našel je različne tkanine, potiskane z akvareinimi barvami: platnene sKke, ke« ramične predmete, drobnarijo iz medi in zlata, lase itd. Vse to je prepeljal s posebnim dovoljenjem mongolske vlade v Rusijo in jih jc uvrstil v petrograjski muzej. Poleg teh zbirk je obogatil profe« sor Kozlov petrograjski muzej z bogatimi rastlinskimi in živalskimi zbirkami, katere je zročil posebni komisiji znanstvene akademije. Najkrasnejši predmet, katere« ga je Kozlov prinesel s svojih potovanj v domovino, pa je prekrasni gobelin, ki jasno priča o starih grških vplivih na Vzhodu. Tudi keramični predmeti ao zelo dragoceni.
Profesor Kozlov je predaval zadnji čas v Moskvi javno o svojih potovanjih in o svojih najdbah. Njegovo ekspedicijo je denarno podprla sovjetska vlada, v Mongoliji pa se je zavzemal za Kozlova zastopnik Vasiljev, ki je skrbel za to, da je imel učenjak na razpolago vsa potreb« na sredstva, ki so mu pomagala do zaže-Ijenih uspehov.
Naše nebo v marcu
Dne 21. marca ob Štirih zjutraj dospe solnee na svoji dozdevni poti do teko imenovane spomladanske točke ter nam označi s tem začetek astronomi dne spomladi. Na severni poluti Zemlje postajajo dnevi dalj® kakor noči, sicer pa ni ta pojav v nobeni zvezi z začetkom mete-orologične pomladi, kakor 6ta astronomija in meteorologija sploh dva povsem različna pojava. Široko občinstvo ima v tem oziru še precej nejasne pojme. Meteorologija proučava dogodke v atmosferi naše Zemlje, dočim se bavi astronomija izključno z nebesnimi pojavi, s Solncem in planeti, ter 6 preiskovanjem zvezd nepremičnic.
Prvi dan meseca marca vzhaja Solnce pri nas ob 6.40, zahaja pa ob 17.47; dne 31. marca pa vzhaja ob 5.44 ter zahaja ob 18.25. Dan se torej v marcu podaljša aa 1 uro 34 minut. Mesečeve faze so naslednje: prvi krajec 2. marca ob 13.6; ščip 10. marca ob 15.20; zadnji krajec 17. marca ob 18.21 in mlaj 24. marca ob 15.2. Ob mlaju lahko na večernem nebu opazujemo zanimiv pojav zodiakalne svetlobe. Ko se v naši atmosferi zmrači, je zodiakalna svetloba nek astrono-mičen pojav. Predstavljamo s{ jo namreč kot v ekliptiki ležeč oblak kosmiu-nega prahu, ki se razprostira preko ze-
meljske oble in čigar posamezni delci re-Eektirajo solnčno svetloba
Za opazovanje nočnega zvezdnatega neba je najpripravnejša 22. ura počet-kom meseca, 21. ura sredi meseca in 20. ura koncem meseca. V meridijanu opa-zovališča. kulminirajo ozvezdja, to je: dosežejo na dozdevnem nočnem potu najvišjo točko ca nebu. To velja ob omenjene«! času za ozvezdje Raka., isto-tako za majhno, severno ležečo konste-lscijo Risa. Raku na desni ee nahaja Mali pes s svetlim Procijonom, na levi večje ozvezdje Leva z Regulom in De-nebolo. Nekoliko nad Malim psom se nahajata Dvojčka s svetlima ozvezdjema Kastor in Poluks Risu na levi nad njim pa prve zvezde, ki spadajo k razsežne-mu ozvezdju Velikega medveda. Po Severni ci v tej konstelaciii določamo severno točko n>ba. Na zapadnem obzorju vidimo Bika z ogromno rdečo zvezdo Aldebaran, na desni skupino Plejadov, na levi Oriona in Beteigeuza. Na vzhodnem nam os Velikega medveda kaže na Arktnrja; na levi je Gema, najsvetlejša zvezda, na obzorjn pa vzhajajoče veliko ozvezdje Herkula.
Izmed planetov omenjamo v prvi vrsti Merkurja, ki se sicer le redko vidi, v marcu pa ga lahko najdemo na cečernem nebu. Jupiter ima svetlobo Sirija in ga lahko opazujemo n" jntraniem neb1'. Venera se nahaja - solnčni bližini in je vsled tega celi mesec marc nevidna. Saturn vzhaja ob 23. uri na jugovzhodnem nebu ter je viden do jutranje zore.
Planet Mars je viden do polnoči Njegova svetloba, pndobr.a Aldebaranu, p3 je vedno manjša, čimbolj se oddaljuje od naše Zemlja. Lanska opazovanja Marsa na Wilsonovi zvezdami so ugotovila zanimive podatke o njegovi temperaturi. Povprečna temperatura tega planeta znaša — 23 stopinj Celzija, ob kraju — 13 stopinj, najvišja temperatura v centru -f 7 stopinj, ob tečajih pa — 68 stopinj '>!zija.
Kar se tiče Marsovih »kanalov*, se niihova eksistenca ni dala dognati. Nasprotno eo novejše teoretične preiskave potrdile domnevo, da so dozdevni kanali le optična omama, povzročena po svetlobnih kontrastih.
sam je prevzel osebno poveljstvo nad četami, pošiljal je tja vedno nove polke, a vse zaman. Z vsem modernim orožjem n! mogel udušiti Kabilov, ki se borijo v Maroku proti Spancem. Pod izredno spretnim vodstvom Abd»el-Krima so pri« tiskali ustaši Špance iz ene pozicije v drugo, dokler jih niso naposled odrinili prav na morsko obrežje. V Madridu se sedaj nadejajo, da bo s smrtjo tega nji« hcvega srditega sovražnika oslabel tudi Kabilski odpor.
Abd-el-Krim
Kratke brzojavke so raznesle po svetu vest, da je nenadoma umrl vodja vstaš« kih Maročanov Abd«eI«Krim. O podrob« nostih njegove smrti ni nikakih vesti. Ne ve se, aH ga je doletela nasreča, ali je morda padel kot žrtev zločina. Na
Zakon na poskusni o
Vsa Amerika in lahko rečemo ves svet je pokoncu, ker ie predložil ameriški senator Dupont-Ridglev v državi Delaw.v re parlamentu zakonski predlog, po katerem naj se sklepajo v bodoče zakoni za eno leto na posknšnjo. Ako po preteku leta prideta mož in žena do zakl jučka, da spadata skupaj, se smatra zakon za definitiven Ako pa vidita, da sta se zmotila in da nista ustvarjena drug za drugega, gresta lepo narazen in se sma-I trata zopet kot, samca. Vendar določa načrt tega zakona, da postaja brak po (preteku p^knSnjega leta neločljiv. I Ni čuda da je torej vsa Amerika po-koncu. Je nolno ljudi, zlasti moških, ki : hi z obema rokama pbdp°=*li to določbo, j Vzeli hi, tako računajo. fletkana dekVta ; za ženo, seveda le na vider. V medenih tednih, ki lahko fcraiaio tndi celo loto, ve? naravno ne. H okusili vse sladkosti rodbinskega življenja, potem pa bi sveč-v no Izjavili, da so se zmotili in da ne gredo skupaj s svojimi ženami. Zakonca bi Sla torej narazen, in igra bi se zopet ponovila t drugimi mladenkami. Gotovo bo tudi mnogo cospod:čen. ki imajo enake taine želiš. Z drugimi besedami bi se izrabljal poskusni zakon za dovoljeno in takorekoč u^akonVno svoJv^no ljubezen.
Stvar ims. pa tudi svoje slabe strani. Res je, da kupiš, ko stopš v zakon, pravzaprav mačko v žakljn. Skleneš ?rno na belem pogodbo, da boš žiVel. oziroma živela s tem in tem. oziroma s to In to do Mmrti v ljubezni, spoštovanfn in zakonski skupnosti ter bogaboječi od troji otrok, za katere morata seveda oba skrbeti. Ko stopiš pred oltar, ali veš. da se ti bodo Midi res izpolnile srčne želje. Ali ni prte-T^no sknpno življenje do smrti en e" a ali drntrega zakonca, ako ne har-
K zagonetnemu umoru v Budimpešti
Razjasnitev zagonetnega roparskega umora na Terezijinem vencu v Budimpešti, kjer je pred 14 dnevi našla policija 26Ietno demimondko Amalijo Leirerjevo mrtvo, zahrbtno umorjeno in razmesarjeno že pred dvema mesecema, se bliža koncu. Policija je storilcu že na sledu. Vsi indiciji govore za to, da nc more biti morilcc nihče drug kot oče sam, stari skopuh Lovrenc l.eirer, ki mu je denar vse na svetu.
V pondeljek je povabila budimpeštanska policija starega Leirerja zopet na komi-sarijafin ga zaslišavala skoraj tri dni. V sredo mu je napovedala formalno aretacijo, in v četrtek je bil izročen državnemu pravdništvu v nadaljnje postopanje.
Vso preiskavo je vodil višji nadzornik detektivov Angyal Z zadevo se je bavi-la policija celih 13 dni in ni sestavila nič manj kot 267 zapisnikov. Ves akt tehta več kilogramov. Redarstvo je moralo
Amalija Leirerjeva.
mobilizirati ves aparat, da prime roparskega morilca. Noč in dan je delalo sedem konceptnih uradnikov m 140 detektivov. Največje delo je povzročilo iskanje za izginulim kovčkom z ugrabljenimi dragulji m pa ugotavljanje sledov, ki jih je dobila policija iz občinstva. Detektivi so preiskali okrog 2500 zastavljalnic, bank in tvrdk, kl se bavijo z borznimi komisi-
monirata, nekaj strašnega? In sedaj H j jami. kjer so Iskali izginulo namizno
pnde tak gospod pa reče. da imaš leto dni časa. da poskusiš, ali harmoniraS z zakonskim dmsrom In se še lahko premisliš. Ko pa preteče določeni dan. ostaneš za vedno vkovan v spone, iz katerih
orodje, bril antni prstan in kožuh umor-jenke. Preiskali so tudi garderobe na kolodvorih. V zastavljalnicah so prebrskali detektivi vse zastavljene stvari, ki so se nahajale v nebroj svežnjih ali škatlicah.
zločinca, ki pozna sveje telesne ta duševne zmožnosti, pa tudi Šibke strani Vea čas, ko se je nahajal na komlsarijatu, i« dobro jedel in pil. Videlo se je, da se ja dostikrat silil, da bi pojedel toliko, kot je bil navajen. Vsakdo, kdor ga je opazoval pri jedi, je moral dobiti vtis, da hoče ostati možakar pri fizični ta s tem kolikor toliko tudi pri duševni moči. Vse kaže, da mož ve, kakšne nečloveške muka mora prestajati oni, ki ga zaslišujejo na policiji ali v preiskovalnem zaporu, kadar leti nanj določen sum. Pri Leirerju so jasno vidi ekonomija moči. Noče se vznemirjati, ker sledi svoje sile, da ga ne bi zapustile, ko pride v resno stisko.
Mnogokrat zaplaka, vendar hladno pre-račtmjeno. Na primernih mestih zatajuje zaslišajočemu policijskemu uradniku svojo nedolžnost, toda skoraj vedno v drugi obliki, z drugimi besedami Očita policiji, kako mora vendar sumiti njega, očeta, kl je svojo hčer tako neizmerno ljubiL Zbuditi l.„če prenrlčanje, da gre za umor ta pohotnosti in ne iz osebnega dobička. Pri svojem zatrjevanju nedolžnosti očita stari Lclrer redarjem, kako morejo vendar priti na blazno misel, da bi se on tako pregrešil nad lastno hčerjo. Vedno vlači v razgovor prijatelje dekleta, *.e$ on, starec — ki pa je še izvrstno ohranjen in podjeten možakar — vendar ni zmožen , pohotnosti Pri tej priliki bodi omenjeno, da je neka prijateljica Amalije Lefrerjeve, j tudi dama iz polsveta, izpovedala na policiji, d" se je uboga žrtev naravnost bala svojega očeta in njegovih obiskov, ker da je lastni oče nanjo ljubosumen. Prijateljica je imela vtis, da .ie starec, ki je bi! znan pohotnež, nadlegoval hčer z nečednimi zahtevami. Zato je postavilo dekle tudi posteljo v spalnici, na kateri ja večkrat spal oče, v drugI kot.
Iz dosedanjega poteka preiskave, oziroma zasliševanja je dobila policija precej utemeljen vtis, da utegne biti oče kriv roparskega umora iz pohotnosti Značilno je tudi to, da je zaprosil Leirer, na} mu pošljejo duhovnika, da bi se izpovedal Policija pa ni ugodila tej prošnji, ker ve, da ima opraviti s pretkanim človekom. Starec bi si rad olajšal srce in s tem zadobil nove moči za nadaljno preiskavo. Policija pa polaga, kakor vedno, vleiko važnost na težko vest, ker le tako utegne pripraviti zločinca do priznanja.
Pred par dnevi smo poročali, da se nahaja v zaporih neki bivši madžarski poročnik, ki da je osumljen zločina nad Leirerjevo. Sedaj se je izkazalo, da gre za blazneža: ki je v javnem lokalu telo-foniral ca policijo, naj ga pridejo iskat, ker ie on umoril demimondko. Reveža so odpravili v blaznico.
ni več izhoda. Ali se res vedno vidi že jjh odprl| in pregledali. Kopali so celo na
vsak način pa je gotovo, da se je z nje« govo srartio odvaiil najtežji kamen s srca španskega diktatorja Primo de Ri« vere. Ta je pač znal z vojaško silo udušiti vsak odpor proti svoji diktaturi v Španiji, njegov nekronani prestol pa se je začel opasno majati radi vedno večjih neu« spehov španskih čet v Maroku. Diktator
prvo leto. kakšen bo zakon? Ali n* močo?«. da se pokaže prava narava Človeka šele čet neka j let in ne že takoj prve mesece? Pomisliti je treba vendar, d.1 je prvo leto zakona navadno «e vedno pod vtisom medenih tednov in da torej oba zakonca po 12 mesocih svečano prisežete. da sta srečna. In potem?
Tako stoji tore; te stvar s poskusnim zakonom. Zanj crovori mnogo anrtrmen-tov, še več pa j:h je proti. Dejstvo Je, da se bavijo ž njim ne sa.rno v Zedin:enih držrvah. ampak tndi v Anrrliii. Tako je neki lord napovedal v zsrornji zbornici v T/cndonu. da namerava v kratkem predložiti parlanritn načrt zakona po ameriškem vzoi . Zakon hoče na Angleškem reformirati tudi not ran? m;ntster. ki ie nanovedaJ. da bo te dni predložil parlamentu zadevni načrt. V zmislu tera projekta ministra na' b' se (spremenile nekatere določbe o ločitvi. ?ena lahko zahteva ločitev zakona, tndi ako brutalnost soprotra ni tako huda, da je prisHjena za-pnstiti sknpno stanovanje. I mož i žena morete zahtevata ločitev braka. ako ravna eden od njiju grdo z otroci. Ločitev zakona se po tem načrtu razširi tndi na pijanost, m na zsuživanje opija ali dmeih narkotikov, ako tega ne predpisujejo zdravniki
zemljiščih, ki so last Lovrenca Leirerja, niso pa dobili nikjer ničesar.
Policija Ima pa vseeno precej indicijev, ki govore zoper starega Leirerja. Odločilnih dokazov sicer ni, vendar pa zadoščajo dosedanji indiciji, da spravijo starega skopuha pred sodišče. Najbolj pa govori proti očetu žrtve njegovo mirno in očitno preračunano vedenje.
Stari Leirer je zakrknjen človek, ki mu skopuštvo, lokavost, pa tudi odločnost s precejšnjo mero zahrbtnosti bereš z obraza. Na tisoče vprašanj zaslišujočega policijskega uradnika je odgovarjal s hladno mirnostjo. Nobeno še tako nenadno, uničujoče ali pa nedolžno vprašanje, za katerim se utegne skrivati težka obdol-žitev, ga ni spravila iz ravnotež a. Odgovarjal ie točno na vsako vprašanje, ne da bl količkaj pomišljal. Pripovedoval je, kadar so zahtevali od njega, naj slika to ali ono stvar, eden ali drug dogodek, tekoče, gladko, brez vznemirjenja, sploh brez vsakega afekta. Vidi se, da je mož v dveh mesecih, to je od umora pa do dne, ko je prišel zločin na dan, stvar temeljito pretehtal in se pripravil na vse. Policija je dobila neizpodbiten vtis, da mož govori in dela po natančno določenem načrtu, ki ga je že zdavnaj Izdelal do najmanjše podrobnosti Vidi se, da gre ^a
Grozote bodoče vojne
V	kemičnih tvornicah in laboratorijih v Severni Ameriki se je pripetilo zadnje mesce več eksplozij, s katerimi se je časopisje obširno bavilo. O teh nesrečah se ie razpravljalo tudi na dveh velikih znanstvenih kongresih, pri čemer se ie govorilo tudi o strašni, od leta do leta stopnjujoči se uničujoči moči modernih vojnih sredstev.
V	Ithaki v državi New York je imel na zborovanju kemikov, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, eden najznamenitejših angleških raziskovalcev, ki je spisal tudi priročno knjigo o kemiji, prevedeno v vse moderne jezike, predavanje, v katerem je rekel da je kemična industrija dandanes v stanu, v najkrajšem času razdejatl civilizirani svet Predsednik Ameriške kemiške drežbe, dr. Bakeland, se je pridružil temu naziranju ta izjavil, da ni danes popolno razdejanje celih mest in pokrajin od ničesar drugega odvisno, kot od tega, da da kdo, ki tma dovolj avtoritete in moči v rokah, za to kemikom kategorično povelje, kl se mu bodo morali ukloniti pod pritiskom ras« mer.
Grozote bodoče vojne so prišle na razgovor tudi na proslavi stoletnice znanstvenega Frankllnovcga zavoda v Phila-delphiji, med čije referenti so se nahajali štirje visoki ameriški častniki. General
Mate Marn:
Gospod Latin
(Iz njegovih poslednjih dni.)
Cin — cin — cin! Vrh vrat je zapel točno ob desetih dopoldne zvonček in služkinja — debela Mara — je prevzela veliko, zapečateno pismo za svojega gospoda.
Ob eni mu je poleg servijete in kosila na srebrnem krožniku servirala tudipošto. Gospod je prihajal k obedu ob četrt na dve in v smokingu — iz spoštovanja do sebe. Po kratkem in tihem „Oremusu" je poškilil preko očal in juhe na pošto in zamrmral:
„Pa kar pet pečatov! To bo pa važna uradna zadeva! Morda celo nujna!"
In bi ga kmalu bila premotila radovednost, da bi pismo vzel v roke — in bi se mu juha — izborna mmeštra medtem brez baska shladila. Toda gospod Latin se je znal premagovati in se je premagal po izreku: „Primum vivere, dein phflosophari," najprej k jedi, potem k vedi!
In se je premagal prav do močnate, pa še do črne — in ga je prijelo veselje do zmag — še do portorike. Kajti le kdor je stanoviten do konca, bo zveličan — s polovičarstvom ni pa nič.
Potem, ko ni bilo prav nobenega sovražnika več, da bi ga premagal, je gospod Latin vzel pismo, napravil kriz, vstal in šecetaioč Pater noster - . sae-
culorum. Amen." odšel k pisalni mizi. In je pismo odprl.
Gospod Latin si je popravil očala in pričel citati Pa je moralo biti slabo pisanje; kajti še enkrat si je gospod moral popraviti očala in jih celo obrisati,
Ereaen se je dalo brati. Pa je gospod
,atin zmajeval z glavo. In je snel očala in bral brez njih še enkrat od začetka do konca. In je zopet zmajeval. Potem pa se je prav počasi dvignil in hodil po sobi gori in doli in gori. Pa je še enkrat vzel pismo v roke, toda tam je stalo kakor prej tudi sedaj zapisano tole:
Da je to pisanje namenjeno gospodu Janezu Latinu, zaslužnemu šolniku v stolnem belem mestu. In da so na pristojnem mestn v knjigah carostavnih brali, da šoluje gospod Latin že dolgo časa — uspešno in z vnemo — in so vsa leta pravično sešteli — začeto leto se šteje za celo — in so dobili število, ki se mu v matematiki pravi vsota,_ to je končno, definitivno število, v službi pa pomeni to zasluženi mir in pokoj et ta perpetua.
Gospod Latin se je v zadregi in nejevolji začel puliti sivo brado, končno pa se je naslonil na mizo, nagnil svetlo plešo in se globoko zamislil.
Debela Mara ga je sočutno gledala, pa ni si upala, motiti ga s kakim vprašanjem.
Gospod Latin pa fe premišljeval še dohr6. dotoo. tia do večera. Rdeča
tinta je počivala in še celo nad črno je velik pajk v miru predel najnovejšo nit v svojem sistemu. Končno se je gospod Latin dvignil, vzdihnil „Fiat voluntas tua" brez odpustkov in odšel. Mari pa je naročil:
„Z večerjo me ne čakajte!"
Odšel je k „Možičku pri cvičku" ali v pritanej, kakor je on rekel.
Čudne stvari se včasih gode. Ali ni n. pr. bil vedno na uslugo domovini in cerkvi — pro patria et virtute et musis — in celo inozemstvo ga ceni — me-herkle! In koliko rodov je šlo skozi njegovo šolo — felbc iuventus — doktorjem m sodnikom, profesorjem in duhovnom je gladil steze do njih poklica. No, pa tako plačilo! Svet je pač svet. Vanitas vanitatum! Vse je prazno! Zadnjo misel je izrekel glasno — in že je bil pri „Možičku".
Tam so ga že čakali. Da so mislili, da ga danes ne bo in da je nemara zbolel.
„Natakar, en liter!« naroči gospod Latin.
„Oho!" se začudi omizje.
„Za slovo!" reče on.
„Pa ne, da se zapišete med .Mlade junake'?" ga vpraša gospod, ki je imel največ masla v glavi
Gospod Latin se dvigne in toči vsem.
„Oospcdje! Do zdaj sem vestno in vneto latintl v šoli in v življenju. Pa je prišel od zgoraj imperativ, da je čas, da cTem. Mislir* da si ne morem mno-
I go očitati: saj je bilo moje deklinačenje | in konjugačenje kolikor toliko natančno i in tudi nepravilnosti smo pošteno ge-! netivili in participili. Ali časi so slabi lin zbirajo se silno nepovoljni glagoli: ! n. pr. abire... no, in tako so mene z i današnjim dnem zagerundivili: abeua-! dus ... requiescat in pace!" i In je zavladal molk — potem pa je j zaoril po obokani sobi urnebesen:
„Vivat gospod Latin! Vivat optime pro patria meritus!"
O. Barton-B.;
V ameriški tovarni
V \Vestinghouse Electric Co. je navadno zaposlenih okoli 20.000 delavcev in uradnikov. Ob sedmih zjutraj se začne delo v delavnici, uro pozneje pa v pisarnah. Pred sedmo in okrog pol osme ure se vozi torej na tisoče ljudi z vlaki Pennsylvanske železnice in s tramvajem. Mnogo uslužbencev se vozi In" se je gospod Latin nasmehljal in ' na delo tudi z avtomobilom in za te je
napravljeno nekoliko prostranih dvorišč, kjer lahko puščajo avtomobile pod nadzorstvom.
; prosil še za besedo. ; „Gospoda! Naš vzor so stari junaki, tki mirno odhajajo. Tudi jaz nisem potrt, temveč, natakar, še en liter, in potem, gospodje, našo himno! In po sobi I je zadonela himna:
,,Gaudeamus igitur..
In je tisti večer govoril še jako lep govor tudi oni gospod, ki ima največ masla v glavi, in so optativili Demo-stenu in Ciceronu, Sokratu in Neronu in nazadnje za zaključek še celo Ho-racevi kuharici, dokler jih ni oštir s pomočjo zakona izvokativil; kajti luna je lepo svetila in romantika v šenklav-škem turnu je skrivnostno brnela polnočno uro. Potem pa vse tiho bi bilo. Pa je nekaj
Mislim, da bi bil razočaran, kdor bi iskal v Ameriki krasnih betonskih tovarniških poslopij, kakor si mislimo velike tovarne. Sicer jih je takih tudi nekaj, toda mnogo več je starih, rdečkastih, neometanih poslopij, ki na zunaj ne napravljajo prav nič impozant-nega vtisa, kvečjemu po svoji razsež* nosti
Prvo razliko med evropkimi in ameriškimi tovarnami zapazite takoj pri vratih. Namesto dobrodušnih in ddaiiu-šastih vratarjev vidite gibčne policiste, po dva in dva pri vsakim vhodu. Vsa
aepotrpežljivih ženic poaktivelo in mo-1 tovarna mrgoli od teh črnih unifornri-tilo nočni m zakonski mir. Le debela j rancev in človek ima vtis, da unajo h
Mara se je junaško premagovala in ! gentlemani bliže k revolverju nego k opasivelega gospoda Latina mirno j čepiri. Veliko oblast imajo nde v to-soravfla spat.
i cepia. veiiKO ooiast imaio neie v ro-i varni, ampak tudi amat ter m organi*
Squler je ilmel prftlavanje, v katerem |e j ponudila. da bodo v Španiji ae boju-1 Temu alt onemu se bo zdelo paradoksno.
izvajal, da se d£ na primei za cclih 24 jočo vojsko oskrbovale z vsem po- Ce povemo, da se imajo Američani za ur uspavati celi narod s plin' ki jih širijo j trebnim. Tudi «o bili pripravljeni po zdravilo zoper nahod zahvaliti izključno avtomatično vodljiva letala.	'čakati državo s plačilom do konca voj-
Oeneral Patrick, na^lnik letalskega ne. Driava pa se je morala zavezati, oddelka ameriške vojske,podal strašen da oprosti dobavitelje vojažk« službe opis morebitnega zračnog; napada v bo-[in da bo sama plačevala zavarovanje dočih vojnah. Rekel je. da se di z aero- ladij in tovora. Zavezala se je tudi. planov razbiti z bombami in potopiti;da ne bo tri leta sklenila nobene po-vsaka, še tako velika in močna vojna 1 godbe * drugimi dobavitelji. To je bil ladja. Tudi ako je bomba ne bi naravnost tako pomemltiv čin. da pravi rimski
zadela, bi jo uničili plini, ki se razvijajo pri eksplozi i in bi zadušili vso posadko. Poizvedovalni letale! obalne obrambe lahko zapazijo sovražno brodovje že na
zgodovinar Llvii*>: »Tako je državo upravljal zasebni kapital.* fn vendar je bilo vse to le manever. »Prijatelji domovine* so namreč zavarovali 'ta
razdaljo 200 miij, kar pomenja, da imajo re z malovrodnim blagom nato'"»rje-še osem do deset ur časa, da se temeljito' ne" ladje, »elo visoko pri državi, dali pripravijo za napad in zberejo zadostno jih na moriti na vrtati in potopiti. Število aeroplanov za nameravani napad Drživa pa je morala nagraditi «iz,git-S smrtonosnimi plinskimi bombami. S be«. In zanimivo je. če so goljufijo od-pomočjo kemičnih sredstev je prav lahko Ui-ili, da ni država storila nobenega mogoče napraviti gosto meglo, kakor koraka proti tem soljufom. Narod je nekak zastur, tako da ladje ne morejo' mi*!i! seveda drugače, a ni mogel ni-videti letal in jih obstreljevati. Zoper jesar storiti proti »nm tajnim sovraž-zračnl napad ponoči so ladje sploh brez nikom. vsake moči. Pač pa lahko spuste letalci' na tla padala z močnimi svetlobnimi teles!, ki daleč naokrog razsvetl ujejo obalo in morje. Danes se piloti morejo razumeti na velike razdalje med seboj ali z letališčem, tako da dobivajo sproti natančna
Eva LavalFere
Kratko smo Je zabeležili kuriozno vest. dt se je ena izmed najbolj znanih šanso« navodila, kam naj se obrnejo in kaj naj netk, oboževana diva montmartskih noč« Store. Končno je omenil predavatelj, da nih lokalov, naveliča'a grešnega posvet« hnajo Zcdinjenc države že »avtomatične neg« žlvlicnia in da nameriva oditi v sa« pilote«, ki se dvignejo do poljubne višine mostan. Za toperipetijo v svojem življe« in na že v naprej določenem mestu in ] času vržeo na sovražnika celo kopo bomb, če treba tudi s strupenimi plini.
Načelnik topništva ameriške Unije, general VVilliams, je izvajal na omenjenem kongresu, da streljajo novi 7'5ccntimetr-ski poljski topovi 13 in pol kilometra daleč, namesto devet, kakor doslej, in da so uvedli namesto 10'5 cm topov z dolgimi cevmi kanone I5'5cm kalibra, ki streljajo 18 km daleč In ne več samo deset. Govoril je nadalje o nuvih rovnih možnar-jih in mmovkah velikanskega kalibra, ki streljajo presenetljivo natančno in či.ih Krogle prebijejo vsako jekleno ali betonsko ploščo, o izredno hitrih oklopnih bojnih vlakih in avtomobilih s topovi v jeklenih stolpih, o ogromnih potujočih trdnjavah in drugih čudežih moderne in najmodernejše vojne tehnike. General VVilliams, ki le hkrati vodja kemičnega poskusni ga zavoda ameriške vojske, je končno izjavil, da so najnovejše letalske bombe najmanj šestkrat tako učinkovite kakor so jih metali nemški Zcppclinl v svetovni vojni in ki so napravile toliko ikode, kamor so padle.
svetovni vojni
Ameriški vojaški zdravniki so namreč ugotovili, da so vojaki, ki so zašli v oblake dušljivega plina — Če so ostali pri življenju — bili miunizirani pred vsa« kojakimi lahnimi boleznimi, ki Izhajajo iz prchlijenja, kakor so nahod, bronchlti* ni influenca. Ugotovili pa so tudi. da so dušljivi plini pregnali omenjena preh!a> jenja le takrat, kadar se je v njih na« hajal k!or.
Po ukinjen ju sovražnosti se je ameri« ška medicina brez odlašanja podala na delo, da dožene. koliko množino k'ora p enese človeški organizem. In dognali so, da sme hiti v enem litru zrak« do dve stotinki miligrama klora, da ga človeška p'juča brez škode prenesejo. Nato so začeli % poskusi. Ziprii so bolnika v sobo, ko'e ozračje ie bi'o nalahno pnrfumirano z Javelsko vodo (natrijevim hipokloritom NaOCi). Vpliv klora se je javljal le v nalahnem zhadanju v očeh.
Uspeh navedenega poskusa je prekosil vsa pričakovanja. V treh do štirih urah je izginil nahod, poneh«'a je influenca, ozdravljena je bila bronehitis in ce!o kašelj.
Izmed 4000 bo!nikov, ki so jih skušali ozdraviti s klopom, iih ie nad 80 odst. ostaviV« bolnice popolnoma ozdravlje« nih. *'i pa se jim je vsaj bolezen močno izboljšala.
uničili! Newyorškl zdravniki so napisali samo v enem letu 3V£ milijona receptov s katerimi potrjujejo, da potrebuje imetnik recepta alkohol za zdravilo in življenje. Ker pa živi v New Yorku 5 milijonov ljudi in če odštejemo otroke, ima torej skoro vsak l»reihivaleč te metropole recept, da mu je alkohol neobhodno [Hitreben.
X Skrbi s petrolejem pri ameriški mornarici. Podadmiral Phelps, član admiralskega štaba vojne mornarice Z> dinjesnih držav, pravi, da se je polastila Anulija večinoma v®eh petrolej-s-kih vrelcev na svetn. Ameriška vojna pn »trli trgovinska mornariea bn po njecovem mneniu *e prihodnjo geni;-raeiio na milost in nemilost izročena A mrli ii v tem |wg!e<lu. ako bo Severna Amerika še nadalie donjjsrila. da so prilizujeta An<j'i'a in Japonska ameriških petrolejskih vrelcev, svoje pa hranita za kasneje.
V Strašen čin družinskega očeta. Strašna družinska drama se je odigra-
la te dni v Repen sbirrtru na Bavarskem. žena potnika Reoka se je hoteli ločiti od svojima moža. Reck je imel te dni btid nastop z ženo in jo je potem ustrelil z revolverjem. Svoja dva otroka, stara štiri in šest let. je smrtno ranil. Potem sj je sam pognal kroglo v srce in bil takoj mrtev. Tndi oha otreka nesrečnih zakoncev sta podlegla ranam.
X Zločin Ijibosnmneža. V Atenah je bil te dni odžagan zaročenec hčere bocatega posestnika Adamopulosa Poseben srd je imel na svojega srečnega tekmeca, nad katerim se je hotel ma5čevati. Srečal ga je na cesti v družbi njegov? zaročenke in njenega očeta ter oddal nanj več strelov iz revolverja. Krogle pa so zgrešile cilj. Zadele so neko ROletno starko, ki |3 šla -lnčajno mimo. 12!etro deklico in sestro Adampulosa. ki so bile vse tri takoj mrtve. Zadet je bil tndi posestnik Adamopntos. ki je podlegel še isti dan svojim ranam. Morilca so prijeiL
Domače ognjišče
Kaši obedi
X Dohodki nitntke dlve. Kakor poročajo ameriški li»ti. je zvišala film -ka družba Farnim* Plavers plačo filmski divi Oloriji Svvansonovi od 7500 na 17 500 dnlarVv na tedon. To ie storila zato. da obdrži Igralko. ki jo je konkurenca kar obsipala i mastnimi ponudbami. Oloria Svvanson ima sedaj od omenjrve družbe po 010 000 dolar-iev |r>t.ne plače, tn je nrih'i*nn 57 mili v»nov dinarjev. To je na i večja stalna nlača. ki jo je kdaj prejemala Pmsk.t ieraika r Ameriki in menda sploh na svetu.
X Poševni stolp v Pl«| v nevarno-■ti. Svetovno rnani stolp v italijanskem me»tn Plsj. kl je nekoliko nagnjen in je tak že več «tn let. ie v nevarnosti da ga po Ire podzemski vola. ki ga le začela Izoodiedati baš na onem kraju, kjer ie najbolj na.gn;cn Kom'»ifci ie ugotovila, da «« je stolp I tokom stoletij še boli nasrnil. in sie-»r _ . .	■	I neenakorr"rno. Trenutne nevarnosti.
Zanimivo je, kako presoja angleško In nju sj je zamislila prav originalen in da »P stolp nodre sjoer ni vendar bo ameriško časopisje to strašno pr.gnozo efekten prehod. Zaprosi'« je namreč v treba olvo=ti podzemsko vodo bodoče vojne. .New Yurk Times, pra- j Vatikanu, da jo sprejme papež v avdi« I X Vihar?? na morj-t Ze par dni dlv-vijo, da se iz vsega tega lahko vidi. kaj jenci. kier naj ji morda da odvezo za vse jaif> rnpPt „j|„5 vi|inr;; nn Atlantsl.-em se bo vse zgodilo ako ne bi mogla Zveza njcne |epe in nelepe grehe in jo na ta ^oam, in Sredozemskem moritt. Men-
narodov ali kaka druga toka mednarodna nafin usposobi za nov0 pohožno življe« Institucija preprečiti nove vojne. New- nie. |n v Vatikanu so tej p.ošnji baje res yorškj .Evening Post. misli popolnoma1 ugodili, resno, da stori znanost več za mir in osvoboditev sveta od vo ne kot vsi diplo-
mati in mirovne lige in družbe. Iz raz-
Ze par tednov je, odkar so krožile te vesti po pariškem in seveda tudi drugem časopisju. Od takrat je pa vse utihnilo.
orožitve je naredila splošno svetovno „,
vprašanje, ker je na tem, da napravi iz N,č ne, P°r°caJ°- ^ >*P« ie
I a .- K * m <il«	t« e «« m nrf itrt 1 11
vojne orodje za razdejanje sveta. Grožnja, ki jo jc znanost kar tako izrekla, bo
potovala v Rim ali cc'o v samostan. Tu in tam sc še poiavi kaka notica, ki izraža
dovedla do tega, da bo moral svet rešiti1 *e sumni°- ■ ' ,SI m"rda ,e ie premtsl«« ta problem ali pa se dati pokopati pod ?.r,žčas ,h° fako; ,ako vse skupaj n, lastnimi razvalinami.	I hll° SP oh ,d.ohcr «klamen trik. k. na,
V nasprot.iu z ameriškimi pesimisti P®*®«" **vk,no P°PuI";n08t "> s tem se« pravi .Frankiurtcr Zeitung«, da je ab- ved* tud' "Jene ~ 8"že-surdno govoriti o vojni tehniki in o pomožnih vedah, ki so v njeni službi, kot o direktni ustvaritcljici miru. List meni, da se bo moralo človeštvo na prej sporazumeti na splošno razsodišče, ki mora pieprečiti vsako bodočo vojno.
Vojni dobičkarji v starem Rimu
Vojni dobičkarji so prav tako stari kakor vojne same. Celo od nesrečnih vojn je znala ta vrsta ljudi že v starem veku žeti i>:Tpate dobičke. Ko je stal Rim za druge punske vojne (213. do 214. pr. Kr.) na robu propada, so nastale družbe dobaviteljev, ki so -«e j hernm zimskim prehlajenjem.
Dušljivi plini kod sredstvo proti nahodu
Če bi vam kdo rekel, da je nekje na svetu dežela, kjer kma'u ne bodo več poznali niti nahoda, niti vročice, sem pre« pričan, da bi marsikdo izmed vas, ki Citate te vrstice, brž povezal svoje kov. čege in jo s prvim vlakom ubral v ono rajsko deželo.
Morda ne boste verje'i, a!i je resnica: ta rajska dežela eksistira. Kje neki? V Ameriki r.eveda. VVashington je tisto sreč« no mesto, in predsednik Coolidge in nje« gova okolica sta že danes varna pred sle«
da hoče vreme res prizanesti našim kra"em. zato p.i stresti *vmo jezo nad At'ant»kom in «o»edni!mi ohnfami. Tz Ilavra in MnrseiHn prilmiaio vesti da vihar:i kar noče'n roleči. Do-lei se ie potonilo že več ladij, zlnsti rihi-ikili čolnov. Orkan je tako hni, da nonofcod no morejo tudi največji par-niki na odnrto morje.
X 177.000 aretacij. 7000 let zapora, tri milijone receptov. Probibieijski asrent Zod i njenih držav. t. j. tisti mož ki čuva. da se izpolntljejo prehihicij ski predpisi (prepoved alkoholnih pijač). je izdelal pregled s\o;cga delo vania in delovanja polrejiviih organov tekom treh let ter dobil zanimive Številke. Na skupaj 70(10 t zapora so hilj obsoj«>ni kršilci probil-ii iiskejra za k ona. Izvršilo »e je 177.000 aretacij In vplačalo 18 milijonov dolarjev zlobe Kaze« te>rn »o zaplenil! 100 milijonov litrov alkoholnih pijač In M>veda —
IhvIo iknrij tn Go.pml« ki t rl -gaotnih nov i h ntda il. vabim. <*a «i rim rej M»i>arijn lil gt> u ti"Vn dospele Hnsle-tie zaloge
DRAGO SCHWAB. L:ubljana.
Nazirania o pravilnem prehran evanju so danes zelo različna. Poleg starega pravca. ki je zahteval, naj se uživa veliko beljakovine, se je pojavila nova smer, ki polaga večjo važnost na red'!ne soli, so-čivje, zlasti pa na krompir. Neka) vpliva na današnjo prehrano ima velika draginja, nekaj najnovejša naravoslovska veda. Za gnspodmjo pa naj ho poleg višine mesečnih dohodkov najbolj merodajno njeno praktično izkustvo.
Gospodinja se mora ozirati na način življenja, na zdravje in navade, poleg trga pa še na starost in opravilo rodbinskih članov. Splošne morajo imeti ljudje, ki se veliko gibljejo, gojijo šport ali katerih poklic je večina v prosti naravi, rcdilno, mastno, beljakovnato hrano. Narava zahteva precej mesnih jedi. Drugače je z duševnimi delavci, nervoznimi in slabotnimi; n ihov organizem zahteva redilnih soli in nerazdražljive prehrane.
Kar »e tiče prehranjevanja otrok, so mnenja dtljena. Nekateri prepovedujejo otrokom uživanje mesa in tudi čezmerno uživanje lajc, zahtevajo pa, naj se jim nudi hrana, v kateri so redilne soli, zlasti sočiv je in sadje.
Preliranjevan e je težavne poglavje, vsa rcdilna sridstva, ki jih industrija umetno proizvaja, razna krepilna sredstva, ki jih kupujejo nervozni duševni delavci in skrbne matere za svoje otroke. n.:m vzbujajo domnevo, da za moderne napore življenja še vidno nimamo primerne hrane, katero zahteva telo moderni ga človeka.
Cas kos:la je v raznih družinah različen. Na Angleškem kosijo med 3. in 5. uro, pri nas navadno med 12. in 2. Pri nekaterih druž nah je celo potrebno, da deli gospod:nja na dve strani, da zado-vol 1 očeta In otroke, katerih šolske ure , so večkrat različne od službenih ur očeta. Glavno Je. da je jed o pravem času gotova. Gospndinia se mora navaditi na toč- | no uro. Pri mladih. Se ne privajenih go- , spodinjah, se to večkrat ne zgodi, kar I Ima navadno prepir za posledico. Poleg tega pa mora imeti gospodinja natančen pregled o gospodinjstvu. Kaj pomaga, ako točno začne, med delom pa opazi, da ji ene ali druge stvari manjka. Vse potrebno mora biti o pravem času v hiši. Ako Je gospodinja dobro Izvežhala svoje dobavitelje ali služkinjo, ji ne bo treba čakati niti na meso. niti na zelen avo. Ako ima pregled v jedilni shrambi, ji ne bo triba sredi dela poslati šele po to ln ono. j
Jedila se ravnajo vedno po svojem kraju. Drugače jemo pri nas, drugače v BcograJu in drugače v Pragi itd. Vsaka I pokral'na ima svoje razlike In svoje po-! sebne jedi. Ako sta sopri ga iz različnih ' pokrajin, se šele polagoma sporazumeta I glide jedi. Splošno naj se ravna gospo-j dinja po letnem času in naj v prvi vrsti uporablja ona živila, ki jih dobi v dotič- I
nem kra u v največji meri in Izberi. Kakor je prijetno in potrebno menjati večkrat jedi. Je vendar včasih cena, ki menjanje ovira ali onemogoča. Vsaka gospodinja naj vmdar pazi po možnosti, da se jed preminia. Vedno ena in ista jedla vzamejo tek In povzročijo, da telo hrane več dobro ns izrabi.
Kakor pri prazničnih obedih, mora tudi pri vsakdanjih kosilih vladati neka ljubkost. Ako gospodinja pripravi več iedi, naj pazi, da si niso preveč podobne in sorodne.
Sunklne rezine. Nekaj dobrega sve.
žega masla zmešaj penasto, med meša« njem dodaj malo soli in dve do tri žli« čice fino sesekljanega petcršilja; s tem namaži pražene ali nepražene rezine belega kruha. Po vrhu natresi previdno drobno nasekljano šunko, zmešano s sesekljanimi jajci. Po vrhu daj še dva ao štiri kapre..
Ocvrti pomarančni razcepki. Olupi
sadeže zelo skrbno, da ne poškoduje! nežne notranje kožice. V razcepke raz« deljene pomarančne položi eno uro v sladkor, kateremu daš z drgnjenjem na pomarančo okus, pomoči jih v dobro testo in jih speci svitlo-rujavo v vroči masti. Za testo vzemi 20 dkg moke, dva rumen;aka, 1 dkg v mleku vzhaja« jočega k\ -a, ščepec soli, eno žlico sladkorja, eno žlico namiznega olja in mlačnega mleka, ali pa: zmešaj tri dese« tinke litra moke s tremi desetinkami litra dobrega vina, sladkorjem in nekoliko pecilnega praška.
Čaj iz iavbljevib listov je izvrstno sredstvo za grgranje pri lahnem vnetju vratu. Dobro je, ako se doda še nekoliko medu. eno žiičico na skodelico čaja. Zavbtjev čaj pomaga tudi pri mehurčkih v ustih, gnilobi in zrahljanju zob. Sveži, kakor tuti suhi listi napravijo zobe sne« žnobele. S svežimi listi odrgni zobe, suhe pa stolci in primešaj zobnemu prašku.
Črne usnjate rokavice, ki so na kon« cih prstov zgubile barvo, drgni z meša« nico pet kapljic navadnega namiznega olja in pet kapljic dobre črne tinte. Nato pa še odrgni z volneno krpo.
Gumijeve plašče, ki so premočeni, ne suši nikdar v suhem sobnem zraku; s tem zgube mehkobo in gladkost. Naj« bolje je. ako jih obesiš v klet ali v kak drug, malo vlažen prostor toliko časa, da se posuše.
Madeže iz usnjatih stolov odpravit ako jih potreseš s štupo morske pene in nekoliko časa pustiš, potem skrtači a mehko krtačo. Če madeži še niso popo!« noma izginili, drgni še z bencinom ali limonovim sokom.
Kruh, ki je še vroč ali zelo sve2 lahko režeš v enakomerne, tenke rezine, ako rezilo noža nekoliko segreješ.
zirani v oddelkih pod poveljstvom policijskega majorja.
Ce niste uslužbenec, vas temeljito pregledajo. prečlcn vas kam puste. Uslužbenci morajo nositi na vidnem mestu okrogel znak, ki jim daje pravico za r-top v dotični oddelek. Znak je raznobarven, kakor je pač uslužbenec že več ali manj let pri firmi.
Pisarniški prostori niso tu večinoma baš idealni. V mnogih mora ves dan j! ireti luč in so večinoma fako polni raznih prizidkov, galerij, podstropnjh prostorov itd., da je še za zrak premalo mesta. Pri nas cesto tožimo, i!a je v pisarnah nriln prostora, toda tam se človek šele začudi, koliko raznih urad-»ikov gre na kvadratni meter.
Naš oddelek se nahaja še v čisto dostojnem prostoru, zračnem in svetlem. Okoli sedemdeset nas je v tem oddelku, vsi sme v eaem lokalu. Ampak ne sami. Dolga dvorana je to in tam, kjer se konča naše ozemlje, je pregrajena z mizami in za njimi se začenja zopet diug oddelek. Nad 200 oseb dela v tej dvorani.
Urejeno je vse prav udobno. Vedra sede po štirje inženjeri pri eni mizi, dva in dva nasproti. Na sreJi je telefon, ki se da vrteti, tako da še vstati ni treba nobenemu, če hoče govoriti. Nedavno so Izpremenili telefon na avtomatski Sistem, toda to ni poseben napredek. Pri običajnem sistemu lahko človek vsaj •kr«ga gospodjčao v centrali, če misli,
da se mu godi krivica; če pa odpove avtomat, kaj morete napraviti?
Vsak uradnik ima udoben pisarniški stol na peresih (vzmetu). tako da se | pri delu lahko guglje. Sploh so gugalni stili zelo priljubljeni. To je ljubek po-| gled, če se ameriški mladenič poglobi v 1 delo, recimo, v študij kakera akta. Iz-! vleče dva najzgornejsa predala svoje ' mize, leže kar najudobneje v stol in I vtakne v vsak predal eno nogo, tako da ima koleni više necro glavo. Ne vem, ali pospehije to prebavo ali dufevno delo, tcd3 ta način uradovanja je tu ; /elo razširjen.
j Drttea zanimivost je to, da se polo-I vica ljudi v pisarni niti poleti niti po-I zimi ne odkrije niti za hip. Klobuk snmo j perivajo z en ena ušes3 na drugo, kakor ' se jim pač glava poti.
Ravnatelj oddelka sedi v lokalu spredaj. tako da ima vse osobje pred očmi. Toda to ne moti nikogar, da si ne bi zjutraj, ko pride v pisarno, prečital časopis.
Vsak oddelek ima svofo registra turo, kjer so vložene modre kopije vseh risb, ki so bile izvršene v tem oddelku. Originali risb ter dokumenti pa so spravljeni v centralnem arhivu. Za narekovanje pisem uporabljajo marsikje diktafone. Diktafon je majhna mizica t motorčkom. ki goni valj, na katerega M nasadi vložka iz trdega gumija. Če govorite v aparat, ki je podoben telefonu, zarisuje igla vse v valj. C« bl radi čuli,
| kaj ste pred trenutkom povedali, stisnete j lepo gumb in stroj vam doslovno m zvesto ponovi vse. Ko ste diktat končali, 1 pozvonite in sluga odnese valje v poseben oddelek, kjer tipkarice poslušajo, kar jim povedo valji in vse lepo napišejo. Tudi vsako večje množenje, seštevanje itd izvrše računalni stroji, ki jih imajo v vsakem oddelku.
Tehniških uradnikov je tu štiri vrste. Najvišji so ..encineers" t. j. tisti, ki dajejo vzpodbudo za krnstr"kcije in vse izračunijo. Ar .. ianci sev Ja niso tako oz.osrčni, da bi strogo varovali mfe-nerski naslc. Za absolvente univerz (tel .»ik tu li, in-enjerstvo £hHl-:ijo na tchni6«em oai dku univerze). V / ne-rikj je „lnženjer" vsak član Inženjer-s\v'u oddelka, ver 'ar a n:!.če druH. SLogo pa l-čiio inženjera ia „drafts-
ana", kar je toliko kot naš konstruktor. Ta izvrši pod vodstvom inženiera, ki razen maj.inih načrtov ne rise sam, načrt stroja do vseh podrobnosti ter izračuni po priliki mehanične detajle. Najnižjo stopnjo tvorijo „tracer", to so običajno mladi začetniki, ki kopira risbe na čisto in ni v splošnem za nobeno stvar odgovoren- Cesto opravljajo ta delo tudi dekleta. Posebej razred so „clerks", to so uradniki, ki upravljajo arhive, registraturo, rešujejo trgovske aadeve lo podobno.
Vobče se ameriški inženjerjl zelo specializirajo, v čemer jih podpirajo posebni pretekuievalol oddelki W«sUog-
housejeva tvrdka n. pr. ima obsežne poskusne laboratorije, kjer dela cela vrsta odličnih ljudi samo poskuse. Tako zvani stindardizačni oddelek izdela po-1 tem natančne načrte strojnih delov tako, ' da so razumljivi tudi za manj izšolanega konstruktorja.
Tvrdka je naročena na vse strokovne časopise, tudi tujejezične. Vsaka številka gre od rok ao rok in vsak inže-njer mora podpisati, da jo je videl. Če ga kak članek zanima, pripiše opombo, in članek spravijo v arhiv zanj. če je članek važen za več oseb, dobi vsaka po en frtotrrafičen cdtisk. Če je čl t nek pisan v tujem jeziku, mu ga prevedejo. Dalje ima tvrdka tehnično knjižnico, katere upraviteljica vam preskrbi kakršnekoli informacije o literaturi. Pri večerni tehnični šoli, ki jo tvrdka vzdržuje in ki jo obiskuje okoli 1100 učencev, je nakupni oddelek, ki posreduje uslužbencem 10 do 20% cenejši nakup angleško tiskanih knjig. Večerna šola ima dveletno pripravltalnico za tn!e-njerski oddelek, štiriletni tečaj za in-ženjerstvo, več nekolikomesečnih tečajev ter dveletno šolo za knjigovodstvo in administracijo.
Kakor vse velike ameriške tvrdke si prizadeva tudi \X;estinghotisejeva družba. da priklene svoje uslužbence nase. Zato je sezidala v dolini za tovarno in po sosednih gričih več kot 500 hišic, ki jih prodaja svojim uslužbencem za re-žijsko ccao. Prodaja jib seveda oa ob-
roke in si tako zagotavlja cele rodbine. Za delavce ima skupna stanovanja. V večjih hišah so sobe vedno za štiri irože. Seveda vsa ta kolonija ima tudi svojo čitalnico, knjižnico, igralnico, kopališče in plavamo, telovadnico ter druge udobnosti.
Pa še drugače gleda tvreka, da naveže nase svoje ljudi. Naspioti tcvarne je postavila veliko ..cafeterijo", po naše kantino. To je impozantna stavba, kjer m^re istočasno obedovati 3000 oseb. Kdor ve, kako hitro se opravi tak ameriški nuick lunch", si lahko misli, ko« liko ljudi poobeduje med opoldanskim odmorom. Druga polovica kantine je velika dvorana za razne slavnostL Opoldne igra VCestinghousejeva godba, včasih celo plešejo.
Takoj pri vhodu so pregraje kakor pri nas pred velikimi blagajnami Ko se prerinete srečno skozi vse ovinke, pridete do stojala, kjer je vse polno kovinskih podstavkov. Enega vzamete in greste k prtlu, kjer najdete vse, kar so tisti dan skuhali, in si lahko izberete. Najprej je kruh, žemlje in sirovo maslo. To je obvezno in če si ne bl vzeli, bi vas opozorili, da ste bržkone pozabili. Potem pridejo dolge vrste krožnikov z raznim mesom, prikuho, salato, sirom, pudingom, keksi, tortami, sadjem Nazadnje je kava, čaj in mleko. Porcijo, ki ste si jo izbrali, denete na podstavek, ki ga lahko postavite na poseben pas, ki se pomika ob mizi ter pelje porcijo fe
•JUTRO. St* 58 ■=
"m—Nedelja 8. m. 1925.
Kraljestvo mode
Pariciri HnVinlrl	(starinsko, nvelo. žalostno. do«im klobuk-
dlibivi KlUOUftl	[model velike tvrdke ostane vedno isti
Moda je v pravem pomenu besede naj- Napram svojim kopijam ohrani solidno pristnejše pariško blago. Sicer ponareja- obliko, avtoriteto, lepoto, ki jo obdrži jo pariške proizvode po vsem svetu, od* !<os1uln prvovrstnega krojača napram go-avtomobilov in toaletnih skrivnosti, pa tnv0 kup'j®ni obliki, do specialitet kuhinje ia ženskih kostu-' Kot vidimo, umetnost modiatk«, enako mov, a poznavalec vendar takoj loči po- ko< umetnost krojača, ni frivolna in fan-narejeno blago od pristnega, in naj ei bo tastična. Treba je ogromnega dela, po-ie tako dobro ponarejeno, kopirati, po- trpežljivoati in pripravljanja, o čemer snemati, ponarejevati se da vse — toda občinstvo ničesar ne ve. ena stvar je, ki se na noben način ne da !	_____
ponarejevati v inozemstvu, in to so pa- ■	mir l • i •
riški klobuki. O tem kočljivem vprašanju	Modemi pl6Sl
je prio*>čil g. Franci« de Miomandre v i	.
pariški <L'Europe Nouvelle> duiiovito	(Postna razmišljanja.)
kbzerijo, v bnteri pravi:	' i o modernih plesih se prepirajo stari In
Stvar se res ne da raztolmačiti. Beseda mladi z enako trdovratnostjo. Komično Pariz ne znači ničesar in vendar izraža je, kako globoko zaničuje starejša gene-vse. To je Pariz. Fariz ustvarja klobuke, racija moderne plese in kako vneto brani kot imajo gotove dežele rudninske vode. mladina svoje plesne novotarije. Res je, Ce se ta dežele še tako spremenijo, rud- da se moderni plesi dobro ujemajo z du-ninski vrelci ne usahnejo. In če je Pa- hom naše dobe. Svobodni stih, svobodna riz monarhisiičen ali republikanski, sre- ljubezen, portreti brez perspektive, dra-čen ali nesrečen, bogat ali v stiski, do- matična pesnitev brez melodl e, telegra-kler bodo ženske obdržale svoje glave f-ja brez žice, da, da, v to mešanico spa-(a!i jih pa na golov način izgubile, kar je dajo tudi moderni plesi. Z druge strani Isto), bodo obstojale v Parizu modisike, se pa zdi Človeku, da so se moderni plesi ki bodo delale klobuke, kot nikjer dru- morali pojaviti, ker bi se sicer ples sploh god na svetu	opustil. Zadnja leta smo videli, kako po-
Parižanke se ravno radi klobukov tako jema zanimanje za ples. Mladina se je nerade za delj časa oddaljijo. Najdaljša sicer Se rada zavrtela, toda polnoletni potovanja trajajo šiiri ali pet mesecev. moški so videli v plesu dolgočasno dru-In če bi bile po preteku tega časa tudi žabno dolžnost, ki so se ji s 30 leti veči-pred vralmi cajskrivnosinega mesta Ori- noma pov«em odtegnili. Ženske so z enta, se naenkrat spomnijo da nimajo malimi izjemami nehale plesati po 26tem ničesar več postaviti na svoje lepe po- letu. Skratka, plesnih prireditev so se rezane lase in v vsej naglici hitijo nazaj ljudje naveličali, ker je bil razvoj plesa domov. Prvi obisk velja potem modi- končan, ker ni obetal osvežujočih spre-stulJ!-	I memb, niti ni zahteval nove napetosti sil.
Dokaz, da sa delajo elegantni klobuki novega Študija, vaje in treninga, samo v Parizu, je ta, da najspretnejša 1 In razvoj plesa ie bil navidez tako defi-pariška 9tvar;ieljiea modelov, če sprejme nitivno končan, kakor razvoj J3grovega sijajno plačano mesto v inozemstvu (kar perila ali soneta. Dve polki, trije valčki,
Angleški plašči
IH m
/,. s, 1
bil stalni spored vseh plesnih prireditev ta enoličnost. Valčkova manila, ki je še Skozi celih 50 ali pa še \eč let. lzprcmem- bolj poenostavila plesne sporede, je pose pogosto zgodi), po nekaj mesecih svo- ena mazurka, dve besedi, tri kadrllje in be so b:lc tako minimalne, da se sploh spešila proces umranja plrsa. Plesnih
V londonski mod . kolikor se da o ta- j mi po o»tal«m svetu. Zato pa »e je tom-ki sploh govoriti, prevladuj« š« bolj ka- bolj uveljavila zdaj pomladi. ko tudi kor v pnriSki elegantna eno*-a most. Ka- 'mnogo bolj harmon:ra z nsravo. Prina-zala se je ta ž« v ilmskih oblekah, kjer j Samo dva vzorca plašče*. rafinirano pri-pa j»* imela hudo l>orho s stremljenjem prosta, a kljub temu, ali morda ravno po lukiiKti, ki seveda nnvl angleškimi j zato tembolj alagantn«. damami ni n'č man;*i kakor med dama- I
jega bivanja v inozemstvu začuli. da njen za nameček še visela poskočnica, to je niso poznale. Ljudem je začela presedati zabav le bilo sicer dovolj, ali plesalcev
iznajdljivi duh hira in slednjič popolno ma izgine Noben mode! se ji več ne posreči To pa ni njena krivda. Saj ima isto dobro voljo in dela vse, kar more. Toda ne biva več v Parizu in zveza je pre- \ trarana. Zrak, ki ga vdihava, nima več i istih eesfavin, stvari, ki jih dnevno gleda, j ji ne vzbujajo tiste vrste vsakdanje lahne vročice, ki je njenemu ženiju potrebna. Polagoma poginia, postaja žalostna in nevrastenična. Mora se vrniti, tudi če najde, ko se vrne, samo podrejeno mesto. Ali vsaj v Parizu je. doma Je.
Ta ozka zveza, ki obstoja med ustvarjanjem klobukov in pariškim zrakom, in ki so io že premnogi konstatlrali. je marsikoga privedla do mnenja, da nos! vsaka Parižanka v sebi talent za modistko. To pa nikakor ni re«. V Parizu obstoja sicer nebroj ateljejev najrazličnejših modistk, I ki izdelujejo prav ljubke klobufke, toda \ vse to obledi pred modeli velikih sve-tovnoznanih tvrdk.
To kar je značilno za stil teh velikih tvrdk, kar na primer napravlja, da če stopi kaka dama v salon in njene prija- i teljice s popolno sigurnostjo lahko pe-?e:o: »Ta klohuk je od Suzanne TalbotS ali pa: <Glej, legale pa ni kupila pri Lewisu!», to je razen okusa, s katerim so risani modeli, vedno na pol pota med fantazijo in boječnostjo, ob enem prešerno in korektno, tudi aplikacija in točnost. s katero so izvršeni. Konstrukcija ogrodja iz medi, primitivne oblike, traja ; sama cele tedne. Neprestano jo spremi-j njajo in popravljajo, dokler niso ž njo v vsakem oziru zadovoljni. Nato potisnejo ca to medeno obliko, če gre na primer za klobuk iz klobučevine, kos mehke klobučevine, ki jo nato predelava;« kot kos ilovice. In to tvori takoimenovani model, bi ga skrbno čuvajo in držč tajno. To je dragocen komad zbirke modelov. Razumljivo je, da pod takimi pogoji navadne modisike vklinh vsem prizadevanjem ne morejo ustvariti ničesar drugega kot reven nadomestek. Sicer izdelujejo tudi prav <rhic» in ljubke klobuke, toda brez stila. Tak klobuk traja nekaj dni potem pa izgubi obliko in izgleda
Pomfadni modeli
V dveh zadnjh modn!h rubrikah smo f.e v glavnem očrtali značilne poteze pomladne mode. Danes prinašamo svo-iim čitateljicam štiri priproste, a okusne vzorce. Od leve na desno so: 1.) Toaleta z zvončast m knzakom iz crep-alga, z '-isokim nad rob jem lz črne fulgurant-
vedno manj, in nadebudna dekleta so se po prvih korakih v družbo preplašeno ozirala po kavalir ih, ker sta se jih lotevala strah in bojazen, da se kipeče družabno življenje, kakršno so jim slkale mamice in starejše sestre, sploh več ne vrne.
Kar naenkrat pa se je oglasil pri nas gost iz Amerike, foztrot, ki se je zasukal po evmpskih parketih kakor vihra in vdihnil malo eliksira ugašajočemu plesnemu ognju. Kakšen neverjetni prevrat. Osenvndvalsetletni sovražniki plesa, ki so z balkonskih sedežev ironično opazovali plesne dvorane ter odgovarjali na vsako vprašanje ali vabilo, naj se malo zavrte, s svo im ponosnim »pustite me v miru, že dat no ne plešem več«, se sučejo zdaj po parketih z nepop!snim navdušenjem. Navdušeni mladini ne zadostujejo več plesi in plesni venčki; zdaj se pleše malone na vsaki družabni zabavi, da, celo na domačih intimnih čajankah. Gramofon! so prišli zopet v mod". k?r j« postal gramofon domača plesna kapela. Kar nsenkrat io s; časi ipremenill. Zdaj nt pleše samo mbil:na, n;, tudi resni, priletni državniki, solidni industrijci in dostojansiveni profesorji rimskega prava se uče modernih plesov in glad.jo parkete s solidn'mi materami omoženih hčera. T» prijav je odmev sr.dnbn* ga simpatičnega prizadevanja o podaljšan u človeške mladosti.
Tudi plc«ni učitelji imajo svoj praznik. P( klic, ki ie igra! v našem fivljen'u svojo vlogo »amo eno zimo, ko smo bili stari j šestnajst let, je razš'r:l zdaj svoj vpliv na ' vse sloje ter jt postal nerbhndno potreh-j nI svetovalec, kakor zdravn'k ali novinar. Užlt' k, ki ga nudijo moderni plesi v primeru s starimi, Je bol intelektualnega značaja. Enoličnosti starih koloplesov se gledalec kmalu naveliC*. Vse drugače Je i z modern:m! plesi, ki nndllo gledalcu to-svile. 2.) Toaleta ii crep-p"i»**». kombi- ; liko varijacM. raznovrstnosti ln napetih, nirana g progami in veren:no. 3.) Tnale- | često prav ranfm'v'h pr'zrrov. da se nima ta. kombin rana iz dvojnega »zihli kaaha» kdaj dolgočasiti. Moderni ples vpliva ka-z rajnim karakom. 4.) Črna fulgumnt- kor plima v zafšju. kakor vrvenje mra-tonleta, garnirana s progami obratns velj ali gledališka Igra v neznanem jeziku, strani. j Isti moderni ples pleše vsak parček dru---| gače. Pri pogledu na to pestrost In razno-
jjospodščni s kleščami. Ta samo mrkne z očesom in že ie izračunila, za koliko boste dines obedovali, ter preščipne do-tično številko na majhnem listku. Tega vzamete s seboj ter stopite še k mizi, na kateri so celi kupi priborov. Potem še kozarec za vodo in papirnat prtič, pa lahko mirno obedujete pri mizi z majhnimi sedeži, ki se dajo vrteti.
Plačate šele pri odhodu. Dve gospodični stojita pri posebnih blagajnah, v katerih je drobiž zložen v velikih siol-
Eičih. Vsak stolp ima gumb; če pritisne la^ajničarka nanj, pade dotirni novec v skledico spredaj. Na prvi pojrled vam gospodična izračuni, koliko vam mora vrniti, pritisne gumb in nnvci se usip-jejo v skledicc. Plačevanje se s tem nenavadno pospeši.
Se er.a uredba je določena v prospeh uslužbencev. To je prodajalna vseh živil in vsega potrebnega, od mo'-e do kravate in obleke. Cene so nekoliko manjše cd drugje.
Razmerje med delavstvom in predstojniki ni tako neprirodno, kakor često pri nas, to se pravi, da se nižji uslužbenci toliko ne boje. Vidite n. pr. uradnika, ki ga je poklical šef k sebi na posvetovanje, da sede mirno na njegovo pisslno mizo in mu poroča, pri čemer ima 6eveda klobuk na glavi.
Ne smete pa si misliti, da sta si v Ameriki delavec in ravnatelj tovarne popolnoma enaka, kakor često pri nas trdijo. Socijalna razlika med njima je
vsaj taka, kakor pri nas. Toda ena razlika je vendar med nami in Amerikanci! Ce se takemu delavcu posreči, da obo-'gati, recimo tudi po lastni pridnosti in spretnosti, ga »prejme družba z odprtim naročjem. V Ameriki odkrito občudujejo in spoštujejo vsakogar, ki zna služiti denar. Ne posmehujejo se mu ne skrivaj, ne javno. Dokler pa nima denarja, so mu vrata družbe zaprta.
Kar se tiče snage v pisarni in delav-| niči, skuša uprava zavodov na vse na-; čine, da bi bila kos velikanski množini | pittsburške umazanosti in saj. Ampak ta boj je skoro obupen. Saj morate ve-: deti, da je v najbližji okolici več kot
i dvakrat toliko plavžev kakor v vsej češkoslovaški republiki. Na papirjih, ki so ležali čez noč na mizi, je zjutraj de-! bela plast saj. Vsakdo dobi lorej krpo in naše prvo delo je, da obrišemo saje. V umivalnikih je vedno topla in mrzla voda in večina uslužbencev se umiva večkrat na dan. Rabimo pa papirnate brisače, ki jih imamo na razpolago v poljubni množini.
Kajenje je seveda prepovedano, žvečenje tabaka tvrdka sicer omejuje, a ga ne more zatreti. To velja v pisarnah, delavci žvečijo tabak skoro vsi in čudno je, da stoji narod, pri katerem se toliko govori o zdravstvu in snagi, v tem oziru daleč za drugimi.
Končno še nekaj o mezdah. Povprečni zaslužek izšolanega delavca na uro ie 0-60 do 1 dolar (nekako 40 do 70 Din).
Plačani seveda niso od ure, ampak po tako zvanem premijevem sistemu. Za vsako delo je že vnaprej določeno, kako dolgo sme trajati in koliko dobi delavec zanj. Za vsak odstotek tega časa, za kolikor izvrši delo poprej, dobi do-prej delo izvrši,
ločeno premijo. Cim prej tem več prejme plačila. Nasprotno pa se mu za vsako prekoračenje določenega časa nekaj odtrga, čim bolj počasi dela,
tem manjšo mezdo dobi.
Najcenejši delavec ima na dan kakih 5 dolarjev (350 Din). Mlad inženjer začetnik ima okoli 100 dolarjev mesečne plače, čez pol leta pa se mu zviša na 125 dolarjev. S temi dohodki laliko prav udobno živi.
■Prav dobro. In Loiro v Atlantski oce»n?» •Seveda, g. profesor.« • Izvrstni odgovori. Rona pa v jezero Mich gan, kajneda?*
Razvnet od vročega zaupanja nisem niti pomislil na hinavsko vprašanje in sem hitro odgovoril: «0«. g. p ofesor!»
•Vi ste osclla ie izbruhnil Haase. «Vi re veate prav nič!» In dal mi je red, ki je zapečatil mojo
u>ouo.
Drobiž
A. France pri maturi
Francoski, sedaj ie omrli pisatelj, A. France, je večkrat padel pri maturi. Eden od teh nesrečnih izpitov jo n ara ohranjen v njegovih spominih.
V College do Frane« jo predaval zem» Ijepis Nemee prof. Haase, znani huma» nist Bil je strah maturantov io jo stavil dijakom grozna vprašanja.
■Mladi prijatelj,* j« rekel Franeeu « izrazitim nemškim naglasom ia nemšlčo robato odkritosrčnostjo, «sliial sem o vas le dobre stvari ia vas bom vprašal le malenkosti. Seina teč« torej v kanil La Manche?*
•Da, g. profesor.* sem odgovoril s sva« jim najbolj prijaznim smehljajem.
V	centralni Avstraliji nI deževalo 2e tri leta. v okraju Montagu v južnoairl-čanski Kaplandiji pa že celih devet let.
V	New Yorku se otvori vsakih deset minut nova trgovina. Koliko minut potrebuje trgovina, da propade, pa ni povedano.
V	Ameriki delajo Iz starih filmskih trakov umetno lakasto usnje. Tako postane znosen marslkak filmski škorenj.
Pri Eskimih smatrajo ie šestnajstletne deklice za stare device.
V	gosenicah so našteli do 4041 mišic.
Mravlja lahko iivl do 100 dot brez
bran«, krt niti an dan.
Ženski las nosi težo do 178 gramov, ne da bi w raztrgal.
Bor mcnla svoje igle le vsaka tri do Štiri leta.
Naldališa cesta Jo v Bostonu — Wa. shingtonstreet, Id je dolga 7 km.
tik ost v kretanfa U človek mislil, da pletejo tango, boston, shimmi, javo ia blues obenem. A to spravi gledalce iz kroeov zagrizenih plesalcev stare šole v obup. Ali to ogorfienje ni posledica moralne tendence, ki jo skušajo gotovi krogi spraviti v zvezo > modernimi plesi, češ, da so nedostojni in zlaitl za mladino neprimerni. Antipatija do modernih plesov je večinoma posledica dejstva, da ljudje teh plesov ne potnajo in ne razumejo. Moderne plese nekateri hvalijo, drugi grajajo, tretji so jih u6e, malokdo jih pa razume in zna, kar j« tudi razumljivo. Piesni učitelji vržsjo v sve« vsako leto novih plesov, da si ohranijo svojo ugodno konjunkturo, in ti novi plesi pridejo v modo prej, p;e-den so se stari izživeli. Iz mladih let sc gotovo mnogi spominjajo plesalcev, ki jim je bilo vse prizadevanje, da bi se naučili poiteno plesati valček, zaman. Moderni plesi pa niso tako enostavni kakor valček ali polka. Z druge strani pa tudi današnji ljudje niso nič bolj gibčni in okretni, nesi> so bili včerajšnji.
Moderni plesi so torej zelo oživili zanimanje za ples sploh ter spremenili na-ziranje o družabnih prireditvah. V enem oziru pa j« ostal njihov vpliv neopažea. Med zvoki orkestra vidite sredi plesne dvorane otok gospodov, opazujočih plesalke, ki se vrte okrog tega otoka, s samozavestnim ln opreznim pogledom preizkušenega kupca. Ta otok naraste često tako zelo, da ni več prostora za plefc Tam iz kotičkov pa lete nanj plahi, proseči in otožni pogledi gospodičen, ki zi-man pričakujejo plesalcev. Kdo ve, po kakšnih bojih so prišle sem, koiiko preglavic, truda in denarja je bilo treba, preden so si nabavile plesne toalete in česa niso pričakovale od današnjega večera, zdaj pa sede po kotih potite in pozabljene, kakor na kakem sejmišču, samo ;ato, ker n!so dovolj prikupi ive in bogate.^ Cs bi vsaj vsak peti teh motreČih in prezirajoči otočanov plesai z n]rml, enkrat za ves večer, bi bile deležne splošne radosti in spomin, ki bi ga odnesle domov, bi jim bil dolge v uteho. Tako pa čakajo ubožice zaman.
V tem oziru je ostalo vse pri starem. Njega dni 'e procvital indlvidualizem, zdaj ie v modi socializem. Otočani po plesnih dvoranah teoretično siccr priznavajo vzvišene principe socializma. Ali v praksi je konec vseh principov, čim zahtevate od sodobnih kavallrjev najman šo požrtvovalnost, ki je v bistvu le navadna družabna dolžnost.
Kaj s e vse dob; na pariških ples h
Poslednji operni ples v Parizu je bil
idružen z dobrodelno svrho; 6eti dobiček naj bj *el v prid ubopini bo! iim otrokom, j In občinstvo je res drlo na la ples in .ie ' liilu dvorana nabil«, poina. Seveda je bilo 'tudi precej privlačnih stva.i, ki so vabila občinstvo.
Ples j« bil namreč zvezan g tombol!* ki »o jo igrali opolnoči. Na vsaki vsiop« niti j« bla natisnjena številka, ki so jih potem IrebaJi. Kdor je Wm>i srečo, ja lahko zadel krasne stvari. Med giavnirai dobitki sta bili dve elegantni vili, šest avtomobilov tn šestdeset oblek, moških in ženskih, iz prvovrstnih krojafcnie v P*.ri7u. Ni Čud*, da je bila udeležba tako velika! Kdo pa ne bi hotel postati posestnik elegantne vile. vredne več sto-ttsoi frankov. Poizkusiti ie treba srečo. Morda s« pa res enkrat zmoti sreča ia »• ti nasmeje.
Razen tega so se r»7dr!jeva!a damam majhni darila v obliki majčkenih belih škatel, v katerih so so nahajale srfkano rezljane zibelke z napisom «Je rcmercie a noble rtamev. (Zahvaliujem se plemeniti dami.) Te zibelke so bile napolnjene a sladkarijami. Druge »o dobile zopet par-fumske steklenice v obliki otročička. Tudi srospod* niso bili prikrajšani in so dobili brirske aparate.
Kakor je bil sicer ples veličasten in poln raznih vtisov, se je vendarle mnogo irprrmenilo. odkar je izbruhnila vojr.a. Večina gospodov je prišla v smokinsrih, dame pa naravnost bajno elegantno oblečene. Ni pa manjkalo na nasprotjih. Čudno se je zdelo opazovalcu, da so ljudje sedeli rsevprek. na stopnicah, ogra jah in kjer se je sploh dalo. Tujcev je bilo razmeroma malo. Slišal si tn in tam malo angleščne, tudi ruščino in itaI;}anščino. Nemcev in Madžarov pa si iskal zaman.
Exce!fa
j« aajlioljli io rvodar naj-eenejii stroi u rodbino in obrt — Nad iae>ttai deli za v te stroi«. 57,
j. 60REC, LJUBLJANA
palafa Ljobljaask« kredita« bank«.
Ta4l pri zadnjih elitnih plesih, ki se bodo vršil* marca meseca, ne sme manjkati toilct U saioze ATELJEJA
M. SARC — LJubljana
Kongiesni trg 4
X aPrlsldent Ebert», V Bnunden-burgu ob reki Havel so splavili v torek doslej največji rečni [«rnlk v Nemčiji, na kiterem je prostora za U-eoč ljudi. Prvotno so ga hoteli krstiti ns ime eVVlntenjiSJCiKsn I.». Pa so mu v zadnjem trenotkn dali ime «Pr5si-dftnt Ebert*, ker je baž umrl prvi predsednik nem5ke republika '
Filatelija
Malo avtokritike
G. prof. Ivan Vavpotič, risar »asih prvih narodnih poiftnih »namk, je napisal po Izida znamk za svoje prijatelje T poštni direkciji članek, ki podaja kratek bistorij&t in brezobzirno samokritiko avtorja. Z njegovim prijaznim dovoljenjem in po ljubeznivosti g. ravnatelja Podgorcika,- v eigai posesti j« bil original, objavljamo zanimivi člane> ^mrs tudi mi.
Težko je avtorju, kadar naj piše — v
10	naprošen — o svojem delu. Zlasti v mojem primeru, ki me sili, da — hočem
11	biti odkritosrčen — samega sebe raztrgam.
Verujte mi, da bi skoro pri vseh znamkah najrajše zatajil očetovstvo; dve edini sta, ki jih priznavam z očetovskim ponosom, eno- in dvekronska.
Tolaži me le zavest, da je bila sila razmer po razsulu precej sokriva, da se nisem povzpel preko »verižnikas. Mudilo se je takrat strašno. V poštnih zalogah zadnje znamke, v tiskarnah suša ln praznota, ne barv, ne firnežev, ne gumija, ne papirja, ustvarjati je bilo treba takorekoč iz nič; povrh vsega je iz množice umetniško in idejno «verižnika» daleč nad-kriljujočih osnutkov komisija izbrala baš nesrečno podobico moža, ki je strgal verige — rMdek simboličen kič, nič več in nič mani.
Tako neke sorte rekord v brzorisanju je bil, ko sem risal prvega »verižnika« na kamen v mali kamrici Blaznikove tiskarne. Ob neprecenljivi iznajdljivosti iaktorja g. Valaška in priganjanju poštnega ravnatelja g. I. Podgornika, ki je sta! kot Kerub nad našim delom, smo poslali kaj kmalu prve tisoče v slovenski in — v nemali naš ponos — brž tudi v jugoslo-venski in ostali svet.
Celo to, zadoščenje sem doživel, da sem na povratku iz Pariza vozeč se skozi Lausanne zalotil v «Gazette de Lausanne», ki sem si jo bil kupil na kolodvoru, daljši filatelistični člančič, ki je pravkar obravnaval našo prvo izdajo narodne vlade v Sloveniji in mojega »verižnika® prav la-kavo pohvali Toda kljub pohvali š-ncarskega strokovnjaka ni našel milosti v mojih očeh.
No, prve serije v kamnotisku sem še prenašal, pozneje pa — bog se me usmili —, ko je pričela fabrikacija en masse v knjigotisku, — kaj bi dal za to, da nisem tega «pildkas nikdar spočel. Kar pa se tiče izdanj zadnjih mesecev, zlasti dunajskih, zalivala me je vselej kurja polt, kadarkoli sem te spake, morda dobre za kako operetno zamorsko republiko v Ameriki, lepil na ovoj ali pa jih kot nadležen drobiž dajal vbogajme. — Istočasno z cverižnikom» sta nastali, prva v originalnem kamnotisku, druga v gravuri v kamen, časopisna in portoznamka. Iztiskam pa ste bili pozneje.
Radi pomanjkanja barvil je izšla časopisna, žal, v dokaj pusti, sivi barvi ln je tako precej izgubila na prikupljivosti. Zamislil sem bil malega Merkurčka kot simbol mlade, svobodne jugoslovenske pošte iu bi niti nc bila tako napačna, ker je dekorativno precej uspela, da je izšla v drugi barvi. Mladost — pa sivina se slabo ujemata.
V znoju se je rodila portoznamka. V osnutku dokaj eleganten ornamentalen motiv v duhu modernega dekora je v tisku skrahiral. Vso fineso originalne risbe so ubili, toda brez mojega sodelovanja, s tisto strahotno rdečo barvo, s katero so ubili in zalili na mojo veliko žalost tudi motiv na petkronski znamki.
Ko Blaznikova tiskarna in litograiija nI zmogla več zahtev ogromne naklade, je bilo treba seči po klišejih in knjigotisku. Tako sta izšli 50-i n 60vinarksa, brzo nato tudi »verižniki« in 1-, 2- in 5kronska v knjigotisku Jugoslovanske tiskarne. Prvi klišeji, ki jih je bil izdelal Angerer, in prav tako prvi odtiski, so bili naravnost vzorni, da jih je bilo veselje pogledati, in sam Angerer jih še danes hrani in kaže s ponosom. Tehnično tudi nadaljnja izdanja višjih vrednosti niso trpela. Kar pa je pozneje «verižnikov», posebno v zadnjih dunajskih izdajah, zagledalo luč sveta, je — v čemer dajem dunajskemu kritiku čisto prav — za zamorce.
Simbolike 50- in 60vinarske znamke mi menda ni treba šele razlagati. Srbkinja s slovenskim, hrvatskim in srbskim sokolom, varijante motiva s plakata za vse-slov. sok. zlet je pač za vsakogar jasna alegorija. Ce pa bi razreševalci rebusov hoteli izvedeti, kateri od ptičev je srbski, kateri hrvatski in kateri slovenski, prepuščam to pač njhovi politični fantaziji, mislim si pa svoje in vem, da marsikdo ugane tudi mojo misel. Kaj preveč tudi nje nisem vesel. Prenasičena je, pregosto-besedna, preveč dekora ima in premalo Stila.
Vse to pa. kar zahtevam in si želim od znamke — da bodi dekorativna, da imej stil, da bodi jasna v simboličnem izrazu — se mi je posrečilo združiti v eno- in dve-kronski znamki. Iu če bi ju ne vem kdo drugi zasnoval, kot vesten in pravičen kritik bi ga pohvalil. Da bi le bil vse zamislil v tem slogu. Malokdaj sem s seboj zadovoljen; tega očetovstva sem pa vesel. V moderniziran dekor slovanskega pra-protnega motiva sem bil postavil v prvem osnutku namesto sedanjega dečka s palmo mirn stilizlrano drevo, deblo, rastoče iz lobanj in razvalin v mogočne tri veic SHS. Za dečka, angela miru, sem se bil odločH šele v poznejših osnutkih. Angel r,:iru fn osvobojenja, vzrastel iz boja in požarov, žrtev m razvalin, življenje, ki
prihaja iz smrti in s smelim korakom ko. raka preko lobanj v jasni dan osvobojenja domovine.
Pefkronsko pa ml je, kakor sem bil to že omenil, barva žalostno pokazila. Zal tudi, da v času, ko sem jo bil risal, ni bilo dobiti v vsej Sloveniji niti ene poštene In dobre slike našega kralja Petra. Slabe, cene razglednice, to je bilo vse; dosti značilno za takratne naše razmere in našo narodno zavednost Kar se je pač dalo narediti, sem naredil, žal pa mi je vendarle, da tako nI vzpela ona znamka. Vi bi morala postati kot petkronski od '-eh najlepša.
Zaklel pa sem se, če bom kdal še v svojem življenju risal znamke, da bom tisočkrat pretehtal in pretuhtal, preden naj nagledajo luč sveta in bernske konvencije.	/. Vavpotič.
Novosti
Islandija: 30 na 50 aur, siva (vijoličasto« škriljeva 50 aur na 5 KR, rdečka« storjava) temnoškriljeva, obe s črnim pretiskom na znamkah iz 1. 1903./04. s podobo Kristjana IX.
Litvanska: 10 cent vijoličasta, s parketu podobnim vodenim znakom, 10 centu, vijoličasta, brez vod. znaka, 15 centu, rdeča, brez vod. znaka, 25 centu, modra, s satu podobnim vod. znakom, vse s sliko strešne zastavice, 10 centu -f- 10 cetu, vijo« ličasta, gornja znamka v prid voj« nih sirot s pretiskom KARO NASLAICIAMS.
Madžarska: 10000 Korona, sivovijoličast okvir z modrozeleno sliko: Patro« na Hungariae. 7 različnih športnih znamk od 100 do 2500 K z različ« nirai slikami iz športnega živ'je* nja: nastop telovadcev, smučar, drsalec, plavač, sabljača, skavti, nogomet, skok — v prid športu.
Mozambik: 80 centavos, rožnata, navad« na znamka z zelenim pretiskom Vasco de Gama 1924. spremenje«
Rusija: 7 kop., modra, 14 kop., sivoze« lena, 20 kop, rjava, 40 kop, rjav» kastolila, meander kot vod. znak; Leninov mavzolej. 2 rablja, ooko« ladna (rdeča, delavec); 3 rublji, temnorjava (zelena, vojak); 5 rub« Ijev, ultramarin (rjava, delavec, z vod. znakom kot zgornja).
Švedska: 358 oere, rumena, 110 oere ul« tramarin, obe z vodenim znakom poševnih valovitih črt
Padevetovi falzifikati 15 in 20«kron« skih znamk najbrže niso bili prodani v Zagreb, ker g. dr. P. odločno zanika, da bi jih bil kupil, pač pa naši filatelisti dobivajo rezane »poskusne tiske 15 in 20«kronske znamke« v najrazličnejših barvah iz Avstrije na ogled. Opozarjamo, da so vse te pisane podobice Padevetovi izdelki. Kdor jih dobi, naj jih takoj poš* Ije uredniku »Filatelije® na ogled in na* vede firmo, katera jih ponuja. Po poro« čilu g. F. P. je bilo v Celju prodanih okroglo 3000 komadov 15»kronskih in okroglo 1000 komadov 20«kronskih per« foriranih, 2000 komadov 15 in 20«kron« skih »poskusnih tiskov« rezanih brez rastra in par sto raznobarvnih štirojčkov rezanih z rastrom obeh vrednosti. Pro« simo točnih poročil
Filatelistična predavanja po brezžič« nem telefonu vpeljejo v Nemčiji s pod« poro državnega poštnega muzeja, da na ta način filatelijo čimbolj razširjajo in ji zagotove bodočnost ter pridobe čimveč naraščaja. Pri nas smo pa zadovoljni, ker so pred par leti na pošti v poslopju poštne direkcije ustanovili za filateliste posebno okence, katero pa ni bilo nikdar odprto. Zato tudi vživamo sloves, da smo edina država, kjer filatelisti morajo naročati domače znamke pri Inozemskih trgovcih proti plačilu mastne provizije. Po novem letu se zopet govori, da so ekonomati morali vrniti celo vrsto znamk v Beograd, a neki trgovec iz Hamburga jo sedaj ponuja na debelo po nominali plus 50 odst. za serijo. Teh znamk danes ni več na poštah, porabljene tudi niso bile, pač pa so še vedno veljavne, naj« brže zato, da dela kupec 50 odst. dobičke brez rizika. Zakaj mu jih ni država pro« dala za eno dvajsetino nominalne vred«
nosti kot slavnoznano zalogo ostankov na v spominsko v proslavo 400« j vseh mogočih nerabljenih jugoslovenskih letnice njegove smrti. Pozor pred znamk — pa bi lahko šel še marsikdo špekulacijo! 1	I privatizirat v Opatijo!
Socijalna politika
Socialno zavarovanje samostojnih pridobit-nikov v Češkoslovaški
V ČeSkoslovaSki je nedavno izdelala posebna komisija, ustanovljena že leta 1923., načrt zakona o sociaJnem zavarovanju samostojnih pridobitnikov (malih obrtnikov, malih kmetov itd.). Po tem načrtu so podvržene obveznemu zavarovanju vse fizične osebe, ki plačujejo kot podjetnik dohodnino ali zemljiški davek ter stanujejo na ozemlju češkoslovaške republike, torej tudi mali obrtniki, advokati, notarji, zdravniki, lekarnarji, inže-ujerji in vse tako zvane svobodne pro-fesije. V zavarovanje se 6nrejme.io vse osebe, ki še niso stare 60 let. Obširnost delokroga omogoča sorazmerno cenejšo administracijo, kei zmanjšuje drago evidenco ter težavno presojanje, kaj je malo. srednje ali veliko podjetje.
Zavarovanje vodi »Urad za zavarovanje samostojnih oseb« s sedežem v Pragi potom svojih okrožnih uradov. Osrednji nrad ima odbor 40 članov. Predsednika in podpredsednika imenuje za dobo štirh let predsednik epublike, 24 članov volijo zavarovanci. '6 članov pa imenuje vlada iz vrst strokovnjakov. Neposredno vodstvo urada ima ravnateljstvo 10 članov, od katerih je 6 izvoljenih od odbora. 4 pa imenuje vlada. Ravnateljstvu načeluje predsednik.
Pravico do invalidske, starostne in vdovninske rente pridobi zavarovanec po 36 mesecih, od katerih morajo vsaj trije spadati v dobo obveznega zavarovanja zadnjih dveh let, preden začne dobivati rento. Pravica do invalidske rente se prizna zavarovancu, ako je invalid in ako je vsled invalidnosti padel dohodek njegovega podjetja pod polovico povprečnega dohodka zadnjih treh let. Za invalida se smatra, kdor je potreboval Ze najmanj eno leto zdravniško oskrbo, ki je torej postal popolnoma nesposoben za zaslužek. Invalidsko rento tvori temeljni iznos letnih 500 Kč in dodatki, ki znašajo 3-5 Ke za vsak vplačani mesec, tako da bi po 40 letih vplačevanja zna-?ala temeljna renta 2180 Kč plus osnovnih 500 Kč.
Starostna renta znaša ravno toliko kot invalidska ter jo prejme zavarovanec po 65. letu starosti. Razen tega ima vsak, ki prejema invalidsko ali starostno rento, pravico na dohodek za vsakega otraka pod 17. leti v znesku ene desetine rente.
Vdovuinska renta zna.^a polovico invalidske rente, do katere je imel mož pravico. Renta za otroke znaša pri sirotah brez enega roditelja eno petino invalidske rente, pri sirotah brez obeh roditeljev pa dve petini. Do te rente imajo pravico otroci do 17. leta starosti.
Namesto rente je mogoče v gotovih primerih dovoliti tndi zdravljenje v svrho oUrcovitve dela zmožnosti zavarovanca. Vsi zavarovanci plačujejo mesečno 22 Kč zavarovalnine. Zavarovanec pa si more s prostovoljnim zavarovanjem zagotoviti pravico do riSje rente. Neizterljivi zavarovaJninski prispevki za ob-
vezno zavarovanje se izterjajo povodom plačevanja dohodnine.
0 pritožbah proti sklepom, s katerimi se odklanja pravica do rente, odloča sodišče za zavarovanje analogno po predpisih civilnega sodnega postopanja. Proti sklepom, tega sodišča odloča vrhovno so« d išče v Pragi, ki obstoji iz treh sodnikov po poklicu. O pravnih Iekih proti sklepom urada za zavarovanje, za katere ni pritožnega mesta, odloča ministrstvo za socialno skrb.
Novi zakon bo posebne važnosti za pridobitne sloje, za katere v sedanjih gospodarskih In socialnih razmerah ni v nobenem oziru poskrbljeno. Potreba takega obveznega zavarovanja teh slojev se opaža tudi pri nas in zato bo potrebno, da bodo morali tudi pri nas mero-dajni ginitelJ misliti na. uvedbo zavarovanja malih pridobitnikov na. enak način, kakor ga bodo uvedli na Češkoslovaškem.
je
Celjski zdravniški ambnlatorij
Med važne sanitarne ustanove, ki jih naklonila država mestu Celju v zadnjih letih, moramo prištevati brezdvom-no tudi državni zdravniški ambulatorij. Delovati je začel s 1. januarjem 1923. ter pokazai že tekom svojega dosedanjega kratkega obstoja mnogo prav lepih uspehov. Statistika iz leta 1924. potrjuje gomjo trditev.
Tekom celega leta 1924. je bilo pregledanih 367 oseb. od teb 228 moških ter 139 žensk. Od teh je bilo zopet 259 samskih. 90 zakonskih in 18 otrok. Spnlno bolnih j1 biio 299. kožno bolnih 31, z negativnim izidom 37 oseb. Od 299 spojno bolnih je obiskalo ambulatorij s primernim aff. 15 oseb. z lues II. 46. lues ITT. 18 in z lues Iatcm 62 oseb, z lues here 11, ulcus mollc 2, s sumljivimi aff. 19 in gonorrhoe 126 oseb. Zanimiva je primera spolno bolnih iz leta 1923. z onimi iz leta 1924. V letu 1928. jo bilo s primarno sklerozo 22. v letu 1924. samo lo primerov. S seknndarno Tue<= jih je obiskalo ambulatorij leta 1923. 79, leta 1924. 46 oseb. Iz tega pregleda je razviden prav lep uspeh dela celjskega zdravniškega ambulatorija, kajti primarna skleroza je padla brez ozira na večje število obiskovalcev ambulatorija za 31-8%, lues II. za 41*75 %.
Od 299 spolno bofriih je bilo oženjenih 70, neoženjenih 216 in 13 otrok. Statistika po raznih poklicih nam kaže, da je največ spolno bolnih iz nižjih, predvsem iz delavskih krogov. Ako pomislimo, da ravno ti socijalno šibki sloj nimajo dovolj sredstev in dostikrat tudi ne dorolj moralne odporne sile, da bi se o pravem času in temeljiteje zdravili, je tem raz-veseljiveje dejstvo, da obiskujejo celjski ambulatorij v prvi vrsti ramo najnižji sloji
Posameznih poselov v svrho ambula-toričnega zdravljenja je bilo od 1. jar nnarja 1924. do decembra 1924. 351o oseb, in sicer 2500 moških in 1015 Bensk.
Wassermanova reakcija, je bila izvršena v 827 primerih., od teh je bilo 63 pozitivnih in 274 negativnih. ,
Proletarizacija avstrijske inteligence
Iz neke statistike, ki nem je prišla v roke, izhaja, da ima republika Avstrija na svojih univerzah 13336 visokošolskih slušateljev in slušateljic. Od tega števila jih odpade na Dunaj 9439, na Gradec 2335 in na Inomost 1562.
To število je naravnost ogromno, če pomislimo, da ima Avstrija vsega skupaj šest milijonov prebivalcev. Opravičiti se da Ie s tem, da so Avstrijci naobrazbe zelo željni ljudje. Toda slika se docela izpremeni, če se človek vpraša, kaj bo avstrijska inteligenca začela potem, ko si bo treba služiti vsakdanji kruh? Po«
stavimo, da dobe mesta vsi teologi, k a« terih je 724, pa nam ostane še vedno 3715 slušateljev prava te 3970 medicincev in mediclnk ter 4927 filozofov. 2e danes so uradniška mesta v Avstriji dobro za« sedena. Stari svetniki in hofrati so itak morali iz službe, da so napravili prostor mlajšim silam. Kaj bo torej z avstrijsko "inteligenco v bodočnosti? To vprašanje je težko, da ni mogoče dati nanj pravega odgovora.
Avstrija dobiva letno novih 1000 dok« torjev filozofije, ki se morajo že sedaj izseljevati, da se lahko primerno prežive. Vsi arhivi, šole, muzeji in tudi privatna podjetja so polna filozofov. In kaj bo celo s 1405 slušateljicami filozofije? Ali potrebuje Avstrija res toliko profesoric, da bo lahko vse preskrbela s kruhom?
13.336 akademikov zadaje avstrijski republiki težke brige. Inteligenca v A v« stri ji je na potu popolne p roleta rizacije. Iz habsburških spominov.
Dijaško življenje
Avstrijske univerze
Na treh avstrijskih univerzah, na Dunaju, Gradcu in Innsbrucku, je bilo vpisanih v preteklem zimskem semestru 1924./1925. vsega skupaj 13.336 slušateljev, vštevši hospitante in hospita^tlce. Na Dunaju jih je bilo 9439, v Gradcu 2335 in v Innsbrucku 1562.
Kar 6e tiče razdelitve po fakultetah, so imele katoliške teološke fakultete 667 slušateljev, evangelijska teologija na Dunaju 57, pracoslovna fakulteta 3715, medicinska 3970 in modr^lovna 4927. Največ akademikov je bilo torej filozofov.
Glede ženskih visokošolcev je bilo število sledeče: Na Dunaju jili je bilo vpisanih 1656, v Gradcu 302 in v Innsbrucku 177. To število se razdeli na posamezne fakultete tako-le: na juridični 209 (177 rednih), medicinski 521 (499 rednih) in filozofski 1405 (821 rednih). Torej ee kaže tudi pri ženskah dotok k filozofskim vedam. Zanimivo je, da se je nad 200 deklet posvetilo pravoslovju. ■ Samostojna teološka fakulteta v Salz-burgu je štela v preteklem zimskem semestru 65 rednih in enega izrednega slušatelja, skupaj 66. S 667 slušatelji katoliških teoloških fakultet na Dunaju, Gradim in Innsbrucku je bilo torej 733 teologov v Avstriji
Nova stavba tehniške fakultete v Beogradu. V Beogradu je te dni občinstvu na ogled razstava beograjskih aka-demikov-arhitektov, katero so doslej po-setili že številni odličnikl Med temi je bil tudi finančni minister dr. Stojadino-vič, ki je ob tej priliki dalje časa kon-feriral z rektorjem univerze dr. Pavlom Poporičem o razpisa natečaja za zgradbo nove tehniške fakultete v Beogradu. Za zgraditev celega kompleksa stavb je
predviden proračun v znesku 60 milijonov dinarjev, od česar odpade na glavno poslopje 87 milijonov dinarjev. Finančni minister je pristal na to, da se takoj prične z graditvijo centralne stavbe. V to svrho bo že v novem proračunu predvidena prva postavka v znesku 10 milijonov dinarjov. Računajo, da bo cela stavba dovršena v štirih letih.
Višja trgovska akademija v Beogradu. Prosvetno ministrstvo je izdelalo osnutek zakona o ustanovitvi višje trgovske akademije v Beogradu, ki bo urejena po vzorcu visoke šole za trgovino in promet v ZagTebu. Ustanovite? te šole bo realizirana najbrž že tekom prihodnjega študijskega leta. V komisijo, ki bo proučila ta osnutek, bo poklicanih več vseučiliSkih profesorjev in nekaj srednješolskih profesorjev i zagrebške trgovske akademije.
Srednja šola na Poljskem. Pred kratkim jo izšla zanimiva statistika o stanju srednjega šolstva na Poljskem. Iz teh podatkov 'e razvidno, da ima Poljska 762 srednjih šol, ki jih poseča okoli 227 tisoč dij?.kov in ns katerih deluje 11.650 učnih moči. Po številu prebivalstva pride v Varšavi ena srednja fola na 66.000 prebivalcev, v vsej državi pa na 104.000 ljudi. Po veroizpovedi je grnpucija dijaštvo. nastopna: 65-3 % je katolikov, 23-7 % zidov, 5-5 % protestantov, 3-4 % grških katolikov in l-7 % pravoslavnih. Po narodnosti obiskuje poljske srednje Sole: nad 200.000 Poljakov. 7750 Nemcev, 4149 Ukrajincev in 3452 Rusov. Zanimivi so tudi podatki gledp poklica roditol ev; med dijaki je 12*7 % kmetskih sinov, 8% veleposestniških. 0-3% dolarskih, 2% srednjeposestniških: 18% dijaštva pripada torej kmetskemu stanu. Največji odstotek tvorijo sinovi pridobitnih slojev, kajti teh je 45-5 %. Odstotek sinov državnih in komunalnih uradnikom znaia 21 %.
Dejstva in kljukci
Klerikalni tisk izprevrača s sistematično drznostjo splošnoznana dejstva iz politične in kulturne zgodovine in iz sodobnega razvoja naših javnih razmer, da bi dokazal tistim žalostnim renegatom napredne misli, ki so mu v zadnjem času prav nečastno nasedli, da so klerikalci pravi naprednjaki, njih načelni nasprotniki pa samo »napredajakarji«.
Zavijanje dejstev, potvare, drzne trditve, zamolčcvanje jedra in pravih motivov — vse to naj bi bili dokazi, da so pri nas le še klerikalci napreden živelj, dočim je vse drugo samo črno balkansko rcakcijo-narstvo.
De.stvo je, da so predniki in legitimni duševni sorodniki naših klerikalcev uničevali in apepeljevali prve slovenske knjige. Kljukec pa z mirno dušo piše vsak dan, da so nam klerikalci ustvarjali prve »duhovne vrednote*.
Dejstvo je, da so očetje naših sedanjih klerikalcev preganjati nedolžne narodne popevke in izdajali v to svrho skrpucala v »katoliškem duhu*. Kljukec pa trdi, da so klerikalci edini branitelji in reprezen-tantje čiste slovenske narodne psihe, ki se seveda razločuje kot dan in noč od mentalitete »drugih narodov«. Tukaj misli kljukec edinole Srbe, ki hočejo našo narodnost uničiti.
De.stvo je, da so duševni botri in kumi naših »naprednih« klerikalcev označevali prvo umetniško emanacijo slovenske duše (Prešernovo) z izrazom »svinjarije« (Sauglockenlauten). Kljukec pa piše, da so samo oni zaščitniki slovenske umetnosti. katero hočejo »naprednjakarfi« prodati Srbom.
Dejstvo je, da je klerikalen kritik, ki je pravi in prvi započetnik in idejni utemeljitelj današnjega slovenskega klerikaliz-ma, na najozkosrčnejši način presojal in obsojal skoro vse leposlovne umetnine, ki so do njegovih časov tvorite skromno slovensko literaturo. Kljnkci pa pišejo, da izven klcrikalizma ni slovenske duhovne republike.
Dejstvo je, da jc sedanji prvi voditelj klerikalizma našel na sirotni Zajčevi boginji petja, ki venča ob Ljubljanici Prešerna z lovorjevim vencem, sramoten madež in uničil Cankarjeve erotične verze, dočim Je sam pisal o spolnem vprašanju v znani rdeči brošuri popolnoma naturalistično, da so ga obsojali celo lastni pristaši Kljukčarski tisk pa ne neha zatrjevati in dokazovati, da more slovenska umetnost in znanost prospe-vati le ood zaščito črnih sukenj in rdečih
ovratnikov. In to mu verjamejo baje celo vseučiliški profesorji!
Dejstvo je, da je absolutistična politika Habsburžanov v rajni Avstriji prinesla splošno volilno pravo z namenom, da si utrdi za večne čase svoje gospodstvo in svoje ogromno bogastvo, ker ji nemško-madžarska hegemonija ni več nudila zadostne opore. Kljukec pa trdi, da je on izvojeval našemu narodu to demokratično državljansko pravico, ker je »napreden«.
Dejstvo je, da hočejo klerikalci slovensko avtonomijo, ker vedo, da je naše ljudstvo vsled tisočletnega vpliva rimskega klerikallzma v krempljih tega naši državi kot celoti tujega elementa, da morejo upati na zmago le še v popolni izolaciji od naprednih Hrvatov in Srbov. Tu je pravir vse klerikalne avtonomije, klerikalni tisk pa laže in hinavsko zavija oči, češ, da je za naš narod raj na zemlji njegova avtonomija. V Avstriji so bili ti vitezi neskaljene avtonomije zadovoljni z drobtinicami, ki so padale z nemške mize, v naši državi pa hočejo posebno slovensko zakonodajo, predvsem pa seveda cel štab klerikalnih ministrov v Ljubljani ki bi tvoril zase ^avtonomijo«, ljudstvo bi pa živelo, kakor bi vedelo In znalo. — Kljukec bo seveda še pisal o avtonomiji.
Dejstvo je, da sc bile nekatere manj popularne naredbe pri nas kakor i v drugih državah nujno potrebne, ker so klerikalci grdo zlorabljali tiskovno svobodo ln zločinsko hujskali slovenske mase na Srbe, kar bi utegnilo Imeti za slovenski de! države zelo slabe posledice m je tudi kot čin sam na sebi etično ničvredno, ker nam Srbi in njih državniki kot narodu niso nikdar skrivil! niti lasu. Kljukec pa vpije: »Svoboda tiska!« To je po njegovem nebrzdana agitacija proti »prokletim Serbom«, ki nam hočejo »vzeti našo kulturo«.
In če napreden politik, ki hoče našemu narodu najboljše, take zločine zoper narod in državo zabranjuje in onemogočuje, je kajpada reakcijonarec, katerega mora zaradi tega obsojati tudi bivši starost3 Sokolskega saveza.
Ce se država brani na podlagi veljavnih pozitivnih zakonov zoper elemente, ki ne priznavajo njenega obstoja !n pravnega temelja naše ustave, ki je bila sprejeta v najliberalneje izvoljeni konstituanti kakor v vseh drugih novih državah. Imenuje to naš cnapredni« klerikalni časnikarski žargon — reakcijonarstvo.
In ti kljukci, ki žonglirajo z dejstvi na uprav brezstiden način, hočejo slovenske naprednjake kazati svetu kot omejence, ki njihove nesramne igre ne razumejo.
Anflkljahcc.
« JUTRO« št 6S
f«
; Nedelja S.HL192S«
Iz tuje politike
,	« s . ■ r20ti 8Y°j odgovornosti razvoju
Inavguracifa predsedni*
— -- *- -	Ves upliv Amerike se mora postaviti
ka Zedinjenih držav
Formalna Inavguracije predsednika Ze> din jenih držav, ki se izvrši 4. marca vsa« ko četrto leto, je navadno predmet veli« kih svečanosti. Predsednik priseže v roke vrhovnega sodnika (Chief Justice), ki je zdaj bivši predsednik republike Taft, pred vzhodnim vhodom v vvashingtonski Kapitoi. Sodniki vrhovnega sodnega dvo r« v svojih haljah, člani diplomatskega kora v uniformah in veliko število ser natorjev, kongresmanov in vladnih urad« nikov 6« ibero okoli predsednika in šefa justice, medtem ko je ogromni trg pred palačo zaseden od neštete množice na« roda. Predsednikova prisega je enostavna in glasi: <Svečano prisegam, da bom zvesto izpolnjeval dolžnosti predsednika Zedinjenih držav in da bom po svoji najboljši moči čuvai, ščitil in branil usta« vo Zedinjenih držav.* Letos je Cooiidge prisegel na staro rodbinsko sveto pismo, ki ga je njegov oče nalašč v ta namen prinesel s seboj v \Vashington
Takoj po prisegi prečita predsednik svoj nastopni govor, ki navaja principe. Po katerih namerava uravnati svojo po« Stiko. Navadno le najbližje stoječi sli« šijo njegove besede. Za Hardinga so leta 1921. prvič vporabili <doud speakerje», tako da ga je mogla čuti vsa množica. Tudi Cooiidge je bil letos obdan s šte« vilnimi mikrofoni in poleg naroda na trgu poslušali njegov govor s pomočjo radiotelefonij? milijoni Amerikancev. Cela ceremonija se izvrši na prostem, le v zelo slabem vremenu se umaknejo v ste na tsko zbornico, kar se je zgodilo Taftu leta 1909. vsled silnega snežnega viharja.
Po končani ceremoniji se novi pred' sednik odpelje po Pennsylvania Avenue, ki je okrašena s številnimi slavoloki in jo obdajajo velike tribune, polne gledal« cev, proti Beli Hiši. Pred njo js postave Ijen drug oder, odkoder opazuje pred« sednik dolgi defile suhozemskih in po« morskih čet, državnih guvernerjev z nji« hovim spremstvom, delegacij političnih klubov itd. Najsijajnejša parada je bila prirejena Rooseveltu 1. 1905., ko je pred a jim korakalo celih 30.000 oseb, kar je trajalo čez 5 ur.
Svečanost pa s tem še ni končana. Po« 3:oči se navadno vrši velik inavguracijski bal v Pension Building, kamor gre nič manj kot 18.000 ljudi. Ob priliki preži« dentovega nastopa se zbere iz vseh strani Unije silna množica radovednežev. Tako so k Rooseveltovi inavguraciji pripeljale železnice v Washington čez 183:000 oseb. Taft« je šlo g'edat 200.000 oseb, pravo« časno pa jih je dospelo le polovico, ker so druge zadržali na poti velikanski »nežni zameti.
Tudi letos je bil naval občinstva velik. Med Kapitolom in Belo Hišo je stalo čez 50.000 g!eda'cev. Vendar se je vsa ceremonija izvršila zelo priprosto na iz« rečno željo Coolidgeovo, ki ne Ijuhi pom« pa. Seveda je odpadel tudi običajni ples in večerna iluminacija.
ca stran pravice in ne sle. K temu postopanju jo sili veličina in pomen ameriške držav«. Mednarodno nepristransko sodišče bo nedvomno okrepilo mirovno nagG-enje tudi pri dragih narodih, zaXo zasluži vso pažnjo in podporo. Mnogo je pričakovati od določbe, ki etavlja napadalca izven svetovnih zakonov.
Gospodarski pritisk, ki teži narode, se mora omiliti. Ver,dar tudi, če se zbolj-šajo razmere, v katerih delajo in žive ijudje, na t g tem še ni zagotovljen. če se srca ne pridobe zanj. Parlamenti in tudi meč odpovedo, glavna je miselnost človeštva. Ta miselnost mora postati plemenitejša. K dosegi tega cilja bo Amerika najhoijše prispevala ravno z ohranitvijo svoja politične svobode io reodvisnosti. Njen namen ni nikogar tlačiti, temveč postopati z vsemi narodi pravično. Amerika se trudi, da uteš-' prepire v Evropi in Azi;i, ona je pripravljena pomagati vsem. ki hočejo sodelovati pri delu sporazumi jen ja. Toda le tem. Preko te temeljne zahteve pa n« more iti. V tem okviru je niena dolžnost skrbeti za ravnotež« med narodi.
Nato je prešel Cooiidge na pole no. tranie politike in je poudarjal potrebo Stedenja in znižanja davkov. Svoj govor je zaTšil z ugotovitvi;o. da razvoj v preteklosti "m v sedanjosti opravičuje vero. npanlp in po?nm za bodočnost. »Vlada Zedinienh držav se zaveda svoje moči, vendar si postavlja za merilo svo;ih ukrepov vest in bo še nadalje stremela za mirom in blagostanjem vseh. Amerika ne išče svetovnega imperija, sezidanega na krvi in nasilju, nie ne poni čas'ihlepnost in sknSnjava k osvojitvi tuVh koloni'. Vojske, ki so izšle iz \merik«. ne nosijo meča. ampak križ ln •»e služijo drugi svrhi kot vsemogočnemu Rosru.>
Iz vseh lepih besed Coolidgoovih Js pač najpozitivneiša obljnha. da Amerika vstopi v mednarodno razsodišče. Ta ob-t;uha je še pridohila na verjetnosti rev lizaciie, ker je isti dan reprezentančna zbornica sprejela s S01 proti 28 glasom resolucijo, ki jo zflgovara. To dejstvo :e smatrati za ogromen uspeh nove zunanje politike predsedn'ka Con!'d?ea. Cooiidge v svoiem govoru ni omenil mnrečega problema medzavezniških dolgov. brez katerega ureditve ni obnove svetovnega gospodarstva, ni govoril n realnih gnran-ciinh proti ponovitvi docrodkov is leta 1014.. ki jih zahteva ne le javno mnenje Frsnr-lie in njenih manjših zaveznic, marveč tudi interes Evrope in sveta. Nekatere piecove besede se dado celo tolmačiti kot prikrita grožnja ravno na naslov avropskih kontinentalnih zaveznic. | Navzlic tem dison-incam pa je po-| zdravi jati z vese'jem in globokim upa-
(aa Angleškem, ker nočejo poravnati sto.
jih dolgov, dočim mora Aoglija vračati težke milijon« ZedUijeaim driavam. 0 tej izjavi je Churchill podal sledeči is-ksz zavezniških dolgov v Angtiji: Francija ji dolguje 642,500.000 funtov Mer-lingov, Italija 577.200.000, Jugoslavija 31,580.000, Rumunija 28,349.000, Portugalska 22.00ft.000, Grčija 21.400.000, Belgija 12 550.000, Poljska 4.950.000, Češka 1.300.000. Ruski dolg znaša 750,000.000 funtov. Churchill trdi, da se v Angliji plačuje ln funtov 3 šilinge direktnih Mae-kov na prebivalca in 5 funtov 4 šilinge indirektnih davkov, skupno torej 15 funtov 7 šilingov na osebo, dočim pridejo r Franciji le 4 funti direktnih In 8 funti 6 šilingov indirektnih davkov, 6kupno torej le 7 funtov 6 šilingov na enega prebi vaica. Potemtakem bi bili Angleži dvakrat huje ohdačeni kot Francoz.!.
Za Churchillom se .ie pojavila s podobnimi trditvami Zveza britanskih IndustriJ-cev. ki v svojem memorandumu na za-kladnega ministra zagotavlja, da grs polovica innome-takse n« odplačilo ameriškega dolga, in pripisuje krivdo zaveznikom, ker sami nočejo ničesar plačati Ansrliji. fndustriici Izisvljaio. da to pomeni isto, kot da daje Antrlija svojim drlžnicam ogromne vsakoletne subvencije, in sicer Franciji 31 milijonov. Italiji 27 milijonov in ostalim dolinicam 41 milijonov funtov.
Te trditve so povečale že Itak zadostno razburjenje in listi pozivajo vlado k odločnosti. »Fnancial Times* n. pr. piš«: •Znklndni kaneelar ne sme dopustiti, da bi na&i zavezniki venomer zlorabljali našo nlempnitost.*
Neljuheznivi tnn. ki te zadnje ftis« zavladal tsko v sngiešl-em kot v francoskem časopisju. je diksz. da je že čas, da pride do jasnosti v spornih vprašanjih med obema zapndnlma velesilama. Te» nalogi bo posvečeno prvo srečanje med zastopniki obeh vlad, do katerega pride, kot je upati, že v marcu. Pole? kfilnskega vprašanja ho pač treba doseči sporazum v zadevi med-ravezniskih dolgov, ki je povzročila toliko slabe krvi.
Po Flifirfflv' smrH
Coolidgeov nastopni govor
4. marca je predsednik Zedinjenih držav Calvin Cooiidge oficijelno prevzel svojo službo in pri tej priliki izrekel evoj nastopni govor. Telegraf poudarja,
da je to bil doslej najkrajši nastopni go- IWIl'jivn razburvnje. ker je bila uprav'
vrtf Vn* i'ih L	i imol 1/ n t» Amovi^bt ' w	, •	*	. «	«	»i	.
vor, kar jih je kdaj imel kak ameriški predsednik, obsega samo 3000 besed.
Kaj napoveduj« teh 8000 besed Ameriki in svetu? Kaj je pričakovati od štiriletne vlade tridesetega predsednika Zedinjenih držav?
Uvodoma je Cooiidge poudarjal, da je Amerika dala inicijativo za odstranitev katastrofalnih posledic svetovne vo ne in mora tudi nadnl« prispevati k ublažitvi evropskih razprtij. Amerikanci sa ne smejo ustrašiti alarmantnih klicev, d3 bi se mogla nj hova dežela zaplesti v politične spletke sveta, oni ne smejo iioshišati pretiranih doktrinarcev, ki propagirajo krivo razumljeno izolacijo Združenih držav in hočejo zožiti obzore moderne Amerike. Amerika ima najčistejše, miroljubne namene. Ona vzdržuje oboroženo silo le v tist1 meri. ki >o zahtevi, varnost in dostojanstvo dežele.
Ameriški narod veruje, da se ideja mira da ndejstvlti. Zato je vol^n skupno z drugimi narodi bolj kot kdaj pospeševati mir s prijnte!:sk:m medsebojnim sporazumevanjem in z vsestransko dobro voljo.
Prijr.teliski sporaznml. ki $h je Amerika do«edaj že sklenila, so prinesli ta uspeh, da imajo Zednjene države danes večvi mornarico kot kdaj prej. n« da bi bile prisiljene k oboroževalni tekm'. Začela je nova doha zgodovine, ki 'o obvlada politika sporazuma. Ta polIMka se ne bo dala Izvajati brez težav, vendar bo Amerika, ki je dala zanjo inicijativo, tudi obdržala njeno vodstvo.
Cooiidge se sklicuje na uspeh« w»-shinsrtonske razorožitve«« konferenc« in na razne evropske sestanke, zlasti na lon-domOri. katere i« Amerika deloma sklicala aH pa s« ilh udeležila. Ta politika sa nvrvra nadallevati, a njeno glavno načelo mora hiti. da med narodi vselej zavladaj razum pred uporabo sile.
Dosledno temu prepričanju mora Amerika pristopiti k stalnemu svetovnemu sod;šču. Ona sicer nikoli ne bo zavrgla
niem odločno in iasno izjavo vrhovne?.! predstavnika Zed'nV>nih držav, da bo Amerika opustila izolacijsko politiko, ki jo zagovarjajo intrnnz:£rentni kroeri ravno v nje?ovi lastni stranki in se ho začela živahnejše pečati z usodo ostalega »veta-
Anglra kot upnica Francije
London. 8. marca.
Ko se I« v decembru zvedelo, da Francija sondira v VVashingtonu teren glede načina odplačevanja svojega dolga * Zed'nienih državah, te v Angl':i nastalo
VSAKA GOSPODINJA JE OŠKODOVANA .KATERA] 5V03EGA PERILA ME PERE *ZlATOROG AILOA!
ZIAT0R0G
TERPErtTIM
Po slovanske
Slavi; anski glas
svetu
čena bojazen, da si bo Amerika za~"to-vila prioriteto pri francoskih inozemskih dolgovih, s čimer bi bilo za nedosledno dobo pokopano npnn1«. da ho Franciji kdaj začela vračat' ogromne vsot«, ki jih dolguje Angliji. l>a ne pride prekasn* in ne ostane praznih rok. je Anglija po krenila to kočlMvo vpiašan:e in j« v nedavni ofciielni noti pojasnila svoje tozadevno sta.fišA«. Chnrcbillova nota fra.i coskemu finančnemu ministru iziavlia, da zahteva Angl;ia od svojih evropskih zaveznic povračilo tiste letne vsote, ki k> mora sama phčevati m rnčun svojega dol?a v Ameriki. Angpja bo sicer v to vj»oto vrrt^nnpl** vs^ reparncilska plačila, ki jih dobi od Nemči:e. vendar zahteva, da se pele? tega določi neka fiksna vsota, ki jo j; ho Franci :a pVičevs'a ne ?lede na to. če bo sama kai prejela od Nemfiii« sli n«. An?lija namreč nikakor noč« svoiih teriatev na kontinentu vezati x vprašanjem nemšk« vojne odškodnine. ker s« pač ne znnnša preveč na brez.hihno ln trs jn o funkcioniranje Da-we«ovega reparaciiskecra načrta in ne želi prevzemati odi-oz.ne vloge poglavitnega npnika Nemčiie. ki jo rade volje prepnSfia Franciji. Franci \a naj plača Angliji, kar dolžna: kako bo pa reali-z.ira'a sama svoje terjat v« v Nemčiji, to I" za An?liio strnnskesra pomena.
P -ncoska vlada doslej še ni odgovorila 1"» ansieški predlog, vendar ni nobena tajnost, da hj Francžja svoj angleški dolg odplačevala nnjreje na ta način. da hI Ansrliii odstopila nekaj odstotkov svojega deleža na — hipotečnih nemških repnraci^skih dajatvnh. Francosko in arvleško stališč« se torei h:stveno razlikujeta in kompromis med njima ne bo labka zadeva.
Vznemirjen«, ki ga je povzročila de-hata o zavezniških dolgovih, se je še povečalo, ko je te dni zakladni minister Winston Chureh:ll v svo em odgovoru na vprašanja nekega poslanca potrdil prepričanj« da vkoplnfevalcev. da so ev,
svo'« neodvisnosti, odklanjati pa mora ropsk« dolžnice. predvsem Frane;ja in vss mlirrftm'10 anaiiriihs ia ate- IbaUja, krije veUkia davčnim onombob
Zaunja buertova iviusii>"i'k-
Politični pomen smrti nemškega držav« nega predsednika Eberta presega daleč pomen izgube zmožnega in velikopotez« nega moža, pomenja tudi več kakor smrt kateregakoli kronanega vladarja. V Nemčiji sami se je ob tej priliki poka« zalo, da je republikanska ideja pronikla g oboko v vse plasti prebivalstva, mnogo g'oblje, kakor je bilo dozdaj podoba. Ko ie ležal Ebert na mrtvaškem odru, ni nihče več mislil na to, da je bil socija« list, da je zasedel svoje visoko in odjio« vorno mesto predvsem kot zaupnik svoje, po prevratu odločilne stranke. Ogromna večina nemške javnosti je videla v njem sjmo reprezentanta države, simbol nem« ške republike. Pogrebne svečanosti So se zato razvi e v učinkujočo in veličastno manifestacijo republikanstva. Oni šovini« stični elementi, ki so mislili, da je zdaj napočila njihova ura, in so se pustili od svojega hohenzollernskega fanatizma za« vesti do neokusnih in surovih demon« stracij, so morali uvideti, da so v manj« šini in da Nemčija za povratek \Vilhelma še daleč ni tako dozorela kakor eo ra« čunali. Desničarski listi sami morajo priznavati to dejstvo. Iz zadrege si sku« šajo pomagati na ta način, da brezmejno pretiravajo nesreče, ki so se zgodile ob pogrebu, čeprav so pri navalu milijonske množice skoraj neizogibne.
Seveda ps nemški reakcijonarci še niso vrgli puške v koruzo. Napeli bodo vse moči, Ja izrabijo dvomesečni vakuum, ki je po kompliciranem načinu volitve nemškega predsednika neizogiben, v svoje temne namene. Poročali smo že o njihovi nakani, da uvedejo za to dobo nekako diktaturo, v kateri naj bi vsa državna oblast brez kontrole parlamenta prešla v roke dr. Luthra in njegovih tovarišev. Računajo, da se jim bo na ta način posrečilo zmagati pri predsedniških volitvah z reakcijonarnim kandidatom, ki naj bi tvoril nekako prehodno etapo nu povratku k monarhizmu.
Borba bo vsekakor izredno srdita. Zato je umevno, da odmevajo nemški dogodki bolj kot kdaj prej tudi v vsem svetovnem časopisju in da zre na Nem« čijo ves svet z veliko napetostjo. V in« teresu svetovnegs miru in Nemčije ssme moramo vsi želeti, da se reakcijonsrne nakane izjalovijo in da prinesejo pred« sedniške volitve novo afirmacijo ae®« škega republikanizma.
Oirujtszi samski Tabot!
Redaktor dr.Nikola Bobčev. Sofija 1924. Izdava Slavjanskoto družestvo v Blga-rija. Letnik XVIII.
Znani sofijski unlv. prof. Bobčev, voditelj panslavističnega gibanja v Bolgariji, jc v minulem letu izdal 18. letnik revije •Slavjanski 01as>, ki izhaja trimesečno po tri tiskane pole in se trudi, da spremlja sodobno kulturno in socijalno žlvljen-nje slovanskih narodov ter prinaša Studi e tudi iz njih preteklosti. Letnik 1924. prinaša članke o Bedfichu Smetani, o dr. Ar-noštu Muki, vodji Lužiških Srbov, o Nov-gorodcevu, sv. Aleksandru Nevskem, o ruskem diplomatu in državniku knatijevu, o Slenkiewlczu, o rusko-turških vojnah, dalje prinaša aktualna razmotrivanja o sodobnih odnošajlh med slpvanskimi narodi, oziroma državami; taki članki tvorijo poglavje v vsaki številki, pri čemer se pečajo tudi z razmerjem do Jugoslavije, prinaša resolucije prvega kongresa slovanskih geografov in etnografov v Pragi itd. itd. Seveda se ne more povzpeti pri razmotrivanju odnošajev do Srbov, Hrvatov in Slovencev preko običajnega bolgarskega stališča, kar se .asno vidi n. pr. v članku o češki knjigi Vladimirja Sisa: Novi Balkan-; tu beremo še o bcigarstvu vzhodne Srbije, oblike Južne Mcrave, da Makedonije niti ne omenjamo.
Izdajatelj prol, Bobčev le hkrati predsednik Slovanskega društva v Bolgariji, kl še vedno živahno deluje in je moglo število svojih članov celo izdatno pomnožiti v poslednji dobi. Društvo prireja vsak mesec dvakrat, prvo in tretjo nedeljo v mesecu, sestanke v salonu svoje hiše; na n ih se vršilo razna predavanja, relerati in debate v vseslovanskih problemih in dogodkih. Društvo izda a poleg «rMavjan-skega Olasu«, ki stopa v 1925. letu v svoj XIX. letnik, izdajn posehno «Slavjan>ka Bibl:oteka» in »Godišnik Slavjanski ka-lendar., za leto 1925. že 15. letnik. Lev Blrinsky:
Iz ruskega gledališkega i življenja
Iz Moskve poročajo, da se je v tamoS« njem novem dramskem gledališču prvič uprizorila drama pesnika Lermontova •Spanci*. Komad je ime! zelo velik uspeh. Me'odramsko glasbo je napisa! k drami skladitelj V. Kuročkan. režiral jo je K. Eggert, insceniral pa V. Trivasona.
Druga skupina moskovskega «Hudo« žestvenega teatra* pod vodstvom pisa« tcljs Nemiroviča«Dančenks je namera« vala letos~po!eti obiskati Evropo ter se na potu v Pariz ustaviti tudi v Berlinu. Ideja evropske turneje pa je sedaj opu« ičena, ker se je Stanislavski odločil, da krene dne 27. aprila na veliko turnejo po Rusiji. Gostoval bo a svojimi igralci v Tiflisu. Baku. Jekaterinodaru, Rostovu na Donu, Hsrkovu, Jekaterinoslsvu in Ki« jevu. Turnej« bo trajala najmanj dva meseca. Repertoar Hudožestvenikov na tej turneji bo obsegal komade: Aleksej Tolstoj: Car Fedor Jovanovič, Ostrovski: Tudi prebrisanec se opeče, Gorki: Na dnu, Hamsun: V krempljih življenja. Ves ta čas bo nastopala v Moskvi glasbena sekcija Hudožestvenikov, ki bo v centra!« nem poslopju Hudožestvenega teatra da« jaia predstave do polovice meseca junija. Repertoar te sekcije bo obsegal samo Puškinovo predstavo, na kateri s« bo izvajal del Rshmaninove opere <Aleko*. lirski prizor Arenskegs »Bahčisarajski studenec* in nova mimična igra «Egip« tovske noči* z Glierovo muziko. Scenarij za to predstavo jc izdelal sam Nemirovič* Dančenko na podlagi Puškinovih zapis« kov in s citati iz Puškinovih del. Glas« beni študij Hudožestvenikov bo skušal najti s to predstsvo novo smer plsattčas v »ui a dtklamsriir^ i
Tekom februarja j« proslsvil 35letnfea
svojega pisateijskegs delovanja knjižes« nik Lev Nikolajevič Urvancov. Urvanoov je znan tudi izven meja Rusije kot sa* nimiv dramatik in dober leposlovec. Nje« gova drama <Vera Mirzeva* je prevede« ns ns šestnajst jezikov. Po revolncili je Sel Urvancov v inoz-mstvo, kjer živi ie d^nes. Nastanil se je v Berlinu, kjer j* napisal več novih romanov.
Smrtne kosa med češkoslovaškimi kak turnimi delavci. O smrti češkegs pisstelja Mrštiks, ki spominja po svojem literan nem delu na poljskega pisatelja Reymou4 ta, smo že poročali. Mrštik j« bil velik nasprotnik naturalistične pisateljske iole in je zlasti dobro opisal romantično BtOi ravsko deželo in njene prebivelco. V Pragi je preminula češka socijalna delavka Ana Sychrsvova. sestra voditelja češke revolucije zs mejami. Pokojnica ja bils od iets 1920. dalj« ženski poslanec v praški zbornici. Rodom je bila ia ju« gevzhodne Češke, po poklicu najprej uči* teljica. Kmalu pa je polje učiteljevanja zapustils ter se posvetila politični kari« jeri. Sychravova si je pridobila posebno velike zasluge za socijalne uredbe v slo« vaškem delu češk« republike, kjer je bila tudi izvoljena za poslanca. — V Parizu je umrl prvak ondotne češke kolonije, oficir francoske akademije in dolgoletni predsednik češkega društva v Parizu, Je* sef Capek. Capek je odšel iz svoje domo« vine v Francijo pred 45 liti kot navaden krojaški pomočnik. V Parizu je otvoril medni salon in je postal sčasoma imovit človek. Cim je izbruhnila svetovna vojna, je stopil na čelo protiavstrijskih vrst ta je žrtvoval vsa svojs gmotna sredstva ta ves svoj vpliv propagandi proti Avstriji. Stopil je tudi kot prostovoljec v češke legije. Njegova hči je umrla na francoski fronti kot bolničarka. Francoska vlsds jc dobro poznala in cenila Capkove za« sluge, zato ga je tudi uvrstila med čast« nike francoske akademije.
Češkoslovaška misli na lastne trge* vinsko mornaric«. Zelo redki so primeri, da se država brez morja zanima za trgovinsko mornarico. Češkoslovaška je znana kot prevesno eksportna država, Id je v mnogih ozirih vezana na promet a morjem. Zalo se Cehi že dolgo bavijo ■ mislijo, kako bi ustanovili lastno trgovinsko mornarico Prva ladja, ki je pla-la pod češkoslovaško, je bila cLigie>. Kupila jo je Banka češkoslovaških legijo-narjev na Japonskem. Ladja ae je ixka» zala za zelo uporabno in čeikoslovaikl eksportni krogi, ki so to videli, se se začeli že tedaj pogajati s angleškimi ia ameriškimi delniškimi družbami radi organizacij« sistematičnega transportnega pomorskega podjetja, pr! katerem bi SO« deloval češki kapital. Pogsjanja so se sprva razbila, toda v zadnjem Časa je vodstvo praškega velesejma zopet sprožilo inicijativo za taka pogajanja in se sedaj pogaja c francoskimi kapitalisti Centrala češko-francosko pomorske «k»-portne družbe je projektirana v Mareeillu. Letos na spomlad pade odločitev e teas vprašanju. Z drug« strani pa zopet poročajo, da s« zanima za realizacijo načrta češke pomorske eksportne družbe znana češka železarna v Vltkovtfa, Id hoče na la način poceaiti svoje tadelke-
Casopis za raska nraieaja v Pragi Pred kratkim se je ustanovilo v Pragi društvo za kulturno ln gospodarsko zbll-žanje z novo Rusijo. Društvo Isdaja tndi peseben organ, Id nosi ime <Nova Ha> sija». Med ustanovitelji časopisa Je snaat praški kulturni delavec ln glasbeni krt« tik dr. Zdenko Nejedljr. Nova revija naznanja t svoji prvi številki, da je današnja Rusija daleko porr-rabnejša kakor Rusija pred desetimi leti in da pomenja ruski narod posebno mnogo sa češkoslo. v**t>«n iržavo. Zato je treba stike ned Mcvaau te —rado— iimktU
poglobiti. Urednik ugotavlja r uvodnem članku, da je dandanes Rusija predmet obče pažnje vsega, neglede na to, če se posamezne skupine zlagajo s njano politiko ali če so ji nasprotne.
M«st» Kralj«v| tiradee dobi galerijo. 0 priliki 30-letnice iupanovanja dr. Ul-ricba v Kraljevem Gradcu na CeSkan so meščani iz lastnih sredstev osnovali mestno galerijo za katero eo nakupili celo vrsto starejših ia novejših slik. Župan dr Ulricb ja napravil tekom svojega tridesetletnega iupanovanja iz Kraljevega Gradca ena najlepših in najmodernejših mest v češkoslovaški republiki.
Iz praških gledališč. »Jutro* je že po« ročalo, da je koncem meseca februarja uprizorilo vynohradsko gledališče v Pragi Langerievo komedijo »Periferija«, komad ▼ 15 slikah. Pisatelj prikazuje v tam delu praško periferijo in njene prebivalca. Ko« medija je v dramatskem oziru dobro se« stavljena ter predstavlja izvrstne tipe iz nižjih slojev ljudstva. Komad se je uprizoril v režiji Kv«pila te- v inscena« eiji pisatelja in slikarja Čapka. — Po Štiriletni pavzi ja ponovila drama Na« rodnega Divadia v Pragi Rostandovo komedijo «Cyrano de Bergerac*. V tem
delu je nastopal svojčas eden največjih čeških igralcev Emil Vojan. Topot se je lotil težavne vloge igralec Bedfich Karan, eden izmed najbolj nadarjenih Igralcev mlajše češke generacije. Karen je pojmo« val Cyrana kot razbijača in pustolovca, katerega odlikuje neka naivna dobrota.
Narodne manjšine v Ukrajini. Sovjet« sko časopisje objavlja uradne rezultate o narodnih manjšinah v Ukrajini. Gla« som teh podatkov živi na ukrajinskem ozemlju 238.000 Moldavanov, 213.000 Nemcev, 158.000 Poljakov, 92.000 Grkov, 31.000 Bolgarov, 13.700 Belorusov In 9000 Čehov. Kj«r žive narodne manjšine kom« paktno naseljene, tvorijo posebne rajone.
Sče se poda pod vodstvom svojega usta« novitelja režiserja Tajrova spomladi na gostovanje v Nemčijo In Avstrijo. Taj« rov nastopi s svojo skupino tudi v Parizu.
Spomenik Slenklewlcsn. V Poznanju te postavi spomenik pisatelju Henriku Sien« kieuiczu. Natečaj za osnutke je ž« raz« pisan.
Čeika operna premijera. Opera Nar. Divadia v Pragi je pred kratkim uprl« zorila novo delo m'adega češkega akta« datelja Jana Zelinke »Oštirjeva hči*. Komponist je ustvaril opero na podlagi oravliice, katero je svojčas spisal pisatelj Mašek. Ze'inka. ki je že dobro znan v glasbenem svetu, ie s svojim novim de«
Takih rajonov je pet. Sovjetov je v , lom le izpopo!nil dosedanio sliko o sebi Ukrajini 172. po narodnosti 98 nemških. Opera kaže mnogo skladateljevega srni. 30 bolgarskih, 26 poljskih, 7 čeških, 7 | sla za po'ifoniio. obi'no invenciio. enot« beloruskih ter po eden moMavski in nost slog« in tudi lep dar za scenske
albanski. V Ukrajini živi tudi 260.000 ?idov, kateri imajo 7 sovjetov.
Ruska umetnost v inozemstvu. Operno gledališča v Monte Carlu ja uprizorilo Rubinsteinovo oparo »Demon* v ruskem jeziku z ogromnim uspehom. Kraljevska opera v Madridu je prinaila na oder v novi inscenaciji Musorgskegs delo »Boris Godunov*. Moskovsko komorno gledali«
»rhitektoniko.
Stravinskega »Petru ška. v Pragi. V Pragi so nedavno prvič uprizorili Stravin. skega balet »Petruška*. Inscenaciio ie oskrbel s'ikar Sisbkin. koreografski del pa baletni mojster Remis'avski, režija ie bilt poveriena Puimanu, dirigenstvo pa Otokarju Ostrčilu. Balet ie imel velik uspeh pri občinstvu in kritiki.
Tedenski borzni pregled
Zagreb, 7. marca.
I državo posebei številke neposrednih in Jpirju 10 do 10.50 za mern'k, ofirovtti. »o« posrednih davkov, pristojbin ter carin« ( lati. zcMnafirn g'«vam 2 do 6 Din ko. I skih in monopolskih obremenitev. Za mad, čebu'1 3 do 7. česnju 4 do 10 Din ; Jugoslavijo n. pr. vzame po proračunu vcnec, kis'emn zeliu 3 50 do 4, kis'i reoi
Na efektnem tržišču je bilo ta	.	.........	.. . „
teden precejšnje zanimanje za bančne 1923 /24. fv miliion-h D,n>: neposrednih Z tabolkom 2.50 do 6. hnift.m 10 do 20 papirje, dočim so industrijski papirji! d-vkov 1550. po.redmh davkov skupno D,n z. kg. ,«.cem 1 do 1.25: pomaran.
zelo
papirjih-------, ------ . r------
...... torej
V gornji tabeli so se na podlagi p-o«
Šport
Gradjanski. Zagreb : Primorje. V današnji tekmi, ki se vrši na igriSču Pri-morja ter prične ob 15. uri nastopi Primorje v sledeči postavi: Erman J., Sla-mič M, Birsa, Vindiš, Lado Z. (gost), Vrančič, Jančigaj, Erman, Camernik. Jur-kas, Rozman. Rezervi: Vidic, Bizjak. — Tekmo, ki se vrši ob vsakem vremenu, sodi g. Kramaršič. Po službeni ob avl Gradjanskega so za tekmo določeni sledeči igralci: M helčič, Polič, Fetderber, Ivančič, Rupcc Remec, Babič, Giitz. Mant ler, Pavlckovič, Kersting, Potocky. — Primurje rti. : Lask. Predtekma s pričet-kom ob 13.30. V slučaju dežja odpade predtekma ter se vrši le tekma Gradjanski : Primorie.
Gradjanski. Zagnb : Primorje. Pred-prodaja vstopnic v trafiki Sever, Selen-burgova ulica do danes 12. ure (pop-ist). Dame v spremstvu kavaiiriev prost vstop Vstopnina je v primeru z velikimi finančnimi stroški nizka tako, da je tudi naši mladini in dijaštvu dana prilika, da si ogledajo znamen:to zagrebško moštvo. Gostje dospejo danes ob 10.40 z brztm vlakom.	498
Jadran : Hermes. Prvenstvena tekma prvorazrednih moštev se vrši danes, v nedeljo, ob 3. pop. na igrišču Ilirije. Ob pol 2. predtekma rezervnih moštev. Prvotno določena predtekma Ilirija : Lask c« nvprfe Izvozna carina ali pa da se ' je bila v zadniem trenotku odpovedana.
kongresa so se postavile naslednje točke: Uvoz čevljev iz inozemstva, domača fabrikacija čevljev in dohave; ŠuSraar-stvo; Davki; Obrtni naraS4ai; Strokovni tečaji in strokovno učiteljstvo: Organizacija In taktika; Pridobitna zadruga.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 16. t. m. pri Stalni vojni bolnici v L;nbliani glede dobave telečjega mesa, mleka, svinjske masti, fižola in Špecerijskega blaga; v pisarni stnha 40. peSpolka »Triglavskega* v Liubljani glede dobave makaron, zdroha. |eSpren:čka. fižola, riža. svinjske masti, jedH-vogs o'|a in kisa: 20. t. m. pri d lekciji državn'h železnic v Parajevu g'ede dobave vijakov; 2rt. t. m pri in-endantn-ri II. armiiske oblasti v ?"ra'evn glede dobave pisami5k'h in pisalnh potrelt-Sčin: 4. aprila pri ravnateljstvu državnih že'ezn'c v Ljubljani g'ede oddaje gradbenih <tel za »i"pslno ^elavn:oo r LjnMia-ni: nri tinrnvl državnih monopolov v Poo-gradu rled« dobave he'esrn karbona: pri direkeji državn:h železni v Para'evu glede dobave opeke. — Predmetni OTla«i «o v Trgovski in ohrtniški zbornici v LjjiMw?»: na »pn>«Vd.
=r Za ome.fl-ev Izvoza oHiVovrev h češ*os'ova^e. Kakor Jnvli.afo Iz Pra"e. «e lesni indnstrld >n obrtnik1 Vi prede Iniejo '#«. pri»ož"feio. dn v zadnem C.as« nreveč narašča izvoz ohtikovcev. Tn'ere-• irwi krogi se sedaj nonovno obračajo na tri»ov'p«kn r>'ntsf r»tvo. naf «e znp^t -cniti-a i*voz ohtikovcev. V t«' Tn-l^vi ilistoM'« d v* pred'ngn: da se za ohlikov-
oeniitf, posphcp posvetovalni rvJHor.
Iz sekcije Zbora nogometnih sodni-
apirje, dočim SO industrijski papirji	posrerm.n OflVK-ov » .pno .on a. kB.	. no
slo zanemarjeni. Živahnost v bančnih!« pristojb,nam, 1406, can^k-h dajatev ; ča-n 1 do 2.50. hmonam 1 do 1.50 D n i{ lir jih ima svoj vzrok v praikwn po-	monopo sk.h da-atev 2235; skupno j z«	počnem olju .0 do 33, mleku
J	torej 6876 miMmnov d-nar,ev.	|3 do 3.50 D-n '.ter.
vpraševanju in dobrih dividendah. Čvrste so zlasti nasle<lnje bančne vrednote: E«komptna, Trgo in Sr|>»ka. Nekateri bančni papirji so proti koncu. . . .....	. ... . r>	-- . m . _• tedna zopet neznatno oslabeli. Med in- P™tojt><n, cannsk.h m monopo'«k.h da. Gene so h,V senu ,5 do 90, slami pa
dustrijskimi vreiinotami so slabi prel-
V s-*do dne 4. t. m. so kmetie pripe« računskih pre'im;n«ri cv posameznih dr« j J:a'i 3 vozove sena, včeraj 7. t. m. pa ž,iv izračuna'e osebne kvote \".eh davkov, 1 tO vozov srna in 6 vozov s'*me n* trg.
jatev v dn'ariih: le pri Nemčiji, Franciji 62.50 do 65 Din za 100 kg. in Češkos'ovaSki »o se vzc i za podlnco j	•
izrnčunania deianski rezultafi dotičnih j Movosadska blagovna horra H. t. m.) finančnih let. pri čemer je pripomniti, da p j f n j c „ . j1Bfiig> | ragon 405 T u r -se podatki, ki se tičejo Ncmčiie. nana« ; * g j 0 a . sremska. S vagona 100: srem-šaio samo na dcve» mescccv, to je n« • m»ro—april 15 rsgonov 2<V>; bnJka. dobo od 1. aprila do 31. decem'i-a 1924.; | 7a j5 marca. 5 vnjnnov 1R5: bnSka, potemtakem se zn celo leto 1924. pro j ^prj^ 4 tmgnni 200: mare—april. 5 vag. konzorciju in zaradi vesti, da bo Pri "ta "tore smatrati kvota na oscM v ; o03: km i-hiliv 10 varonov HS.5: ha-Trboveliski družbi sodeloval tu.li ame-1 NemCJ" okrog 28 do-arjev. Za pod„go nntska ,0 vagonov 182.5. Tendanca ne-
vsem lesni zaradi nekoliko kritičnejše-ga stanja te industrije in ie bolj radi vesti, ki pretiravajo to krizo. Cvr>ta sta od industrijskih paf>irjev le Trt»ov-Ije in Ragusea. Trbovlje so precej porasle zaradi prodaje svojih delnic rudnika Carpano v Istri italijanskemu
Trboveljski družbi «odeloval tudi-arne-j rižki kafiital. Ragusea pa je čvrsta baje zaradi nakupov novih parnikov.
Zanimanje za državne papirje je bilo tudi ta teden veliko Večji promet je bil dnevno v vojni škodi, ki je zopet malo porasla. 7% posojilo in agrarne Obveznice so obdržale svojo višino.
Zaupanje v dinar v inozemstvu in doma traja dalje. Zaradi učvrščanja Mi-
rana na zunanMh tržiščih se je zagrtb- čuna ,924.05.: ker pa je rezultat že v
prvem semestru tckočeia finančnesa leta
pferačunanja raz'ičnih va'ut na dolar ie stanovitna, vzet tečai. ka ga ie Ncw York notiral koncem junija in ki se more smatrati kot = 2etezn!ška delavnlen v KruPavn. vzet tečaj leta 1924. Ker so pri sestav. . pro*tor, kvr na! s« v S.b ji zgradi Panju teh podatkov, kakor že omenjeno, ■ ](a železniška delavtrca za popravlianje s'užili največ dotični državni proračuni kot pod'?oa, ic računati z gotovimi raz« likami napram dcianskim rezultatom. Tako n. pr. ie bila tudi kvot« Madžarske izračunana na podlagi državnega prora«
ško tržišče začelo ta teden z baiss».!
Nato je nastopilo majhno osla.Mjenje dinarja in so se tu li devize v Zagre bu neznatno učvrstile. Včeraj na zadnji borzni dan prožlega tedna je dinar zopet skočil, kar je povzročilo neznaten padec deviz v Zagrebu. Posebnih sprememb pa ves teden ni bilo. Francoski frank se je zaradi večjega povpraševanja popravil kljub temu, da je mednarodno slab. Lira, ki je istotako mednarodno slaba, j« tudi nazadovala.
Blaga je bilo vedno dovolj. Tu li Narodna banka je dajala diwvno manj-
v primeru z pre!im!niranimi dohodki znatno ugodne:š;, se lahko na podlagi de« jsnskega rezu'tata izračunana kvota Ma« džarske vzame za proračunsko 1. 1924./25. 9 dolarjev na osebo.
Izredno in nerazmerno visok* ie kvota na osebo v Angliji, ki je s 64.37 dolarja na p-vem mestu. Sp'olno ie znano, da je an<?'e":i državljan naibolj obremcn:cni davčni suhickt. V večji razdalji sledijo Nemčija z 28 do'arji (v izkazu naveden« vsota 20.86 dolaria se nanaSa samo na dobo 9 mesecev), Zcdin:ene d-ž«ve s
va,""mov 'n loVemotiv. je h:l irbrin v Kraljevn. Pro*'or ia ds'a na mrpolago fcrernlačno krakovska ohi'ni. ki ho odstopila hrerp^fna tudi zem'jza zidani de'!W«kih- hi*.
! — Ce«ovrl1' U zavarovanje valut« oh 'zvoru bla?a :e oh»vlj«n v »Uradnem
l^fti. St. 24 r. dne 7. t. m. >t= Pe»oJl'o f-eojrra j*kl ehčlal. Peogrsj. ska oličina se po«-«)«, kakor r."ano, za večj« po«oj'lo v l/indonn. Po#oj:lo bi znaSn'o OSO mil;jnno» dinar ev tar bi se uporabilo za lireditsv Peogmda.
— Za sploSno nk|pl«»v hvoart zapora ' za s rove kože. Nem Sko dr Javno gospodarsko mnistrstvo je predlagalo vladam rsnib evropskih driav. ki «vn:ih mej za izvoz sirovih kof Se ni»o odprie. poga-jani.i glede sploftne ukinitve izvoznih za-bran.
steio* Iz p--ofliieeitr.T in Vn"T'iTnentov sjJfe.Ji. Za prijateljsko tekmo Primorie : indeifn"«niem 7r«t<-pnti-nv d-^a^ih o'->ia- 1 Gradjanski se delegira g. Kramaršič, za «tev. Ta »vat naj hi direktno rezuliral tekmo Primorje rez. : Lask g. Možina.
2t\04 in Franci'« s 16.02 do'«rja. R?-tic. 1 — Splitska rodntžrlca Države htpota
že količine. Promet «e je gibal dnevno romil prccej visoka ie kvota tudi v če. i karre banke. Uprava Državne h potekar-
med 5—6 milijoni Din.
1 »"■•"■ i- --.-j	—	------ - — j
i škoslovaški in Avstriji, dočim ie v Ma« . ne banke V današnjem svobodnem p r O -j JJarski, zlasti pa v Jugoslaviji in Romu. j nedavno usta etu je bila v efektih tendenca ne-; nj:j ze'0 nizka. Pri nas so torej po tej : da naj r n»>' spremenjena. F.skomptna se je iskah I statistiki davčne obremenitve v primeri ljevnnjem h:notekarnih posovl v«em o"im
r ReoTndu j« naročila svoji novCeni potliužniei v SpIPii, krai-e>m časti za^ne s pode-
po 120, vojna škoda «e je iKinujnla po 158. — V devizah je bila tendenca slabša, a promet zelo majhen. Rlaj,ra je bilo dovolj in se je proti koncu |>onn-jalo po naslednjih tečajih: Dunaj 877-5, Italija 253-25, I,'fid<m 200-75. New York B2. Pariz 321, Praga 184-75 in Švica 1197-5.
V »Pester Lloyd de, od katerega
z drugimi državami izredno nizke. V vrsti omenjenih drž«v ima edino Rumunija nižjo kvoto kakor Jugoslavija.
Tržni pregled
LJUBLJANSKI TRG.
Cene na ljub'janskem trgu prošli teden nc kažejo nikakih posebnih sprememb. Jajca, katerih prihaja izredno mnogo na trg, se d.-že stalno na nizki ceni. Na trg pride zopet več perotnine.
Višina davkov v posameznih državah . ^	^ _ ^ ,I5 t m 0!i 14 nn twni, lWfcj(VI 43
,-du* objavli« Julij Szcn« ^ _ ^ ' fc ^ _ 25/kozIič e ' = Poravnal«, pn.«„pani, Trme: K H-smo že včeraj p-inesli ; ^ s,an.ni| '25 _ 2? D,n k koko5| 30 «.jan Dohn k. lesna trrovina v	)•
oselinm v okroJin Pp'it« in Dohrovnika, ki itnnjo pravico do taVih poso'il. Ome-n:ti je. da »b v Dalmne!ji izza zloma »tare mennrivje niso več dnvntVvMa takSna posojila, ket je Pefelni kierlitni r« rod v Zmlni po preolirntn ukinil podeljevan'« hipotekami p>«ojil.
=r Izpretremhe v pravilih IjtihljarSke borze objavlja »Uradni list* ▼ K. 34 r dne 7. t ra.
| =r Občp? ?bor Ima ITrnnilniea in po^rv | iilniea nn flornii PnUkavi. r. z. 1 n. z. 15. t. m. ol. 14. nn Oorn:i Polekavi 43.
razmerje obtokov novčanic v raznih dr« , '	.	1 ončano. kar se ;e firms poravnala r np-
, . ,. . . , . , . , , ; o 60, gost 100 — ^(XJ Uin kom«ci. jajca .	,	. '	,. » '
zavah, tudi pnmerialno tahe o davkov,	.-.en- . „ , „, , -1 eo j	r:ki. — Poravnalno postopa n e proli L11-
., . . . , .. , . .. , iU.o — 1.Z9 L-m komad, mleso do	, , . , .	,,
pnstoibin, cann in drugih d-zavnih oSre. • - ,.. .	1 1» r»- 1 -	dovku Seiu. trgovcu v Maribor«, ie
1 ..	u , 1 , .. 3 Din liter, sirovo maslo 35 Din kg, sme= ...	'
Državne obremenitve skupno v milijonih dotične valute Anglija
proračun 1924., funti
Zedinjene države nroračun 1925., dolarji
Francija rezultat 1924., franki
Nemčija rezu'tat, zlate marke Holandska
Na osebo	MARIBORSKI TRG.
v dolarjih Včeraj je bil trg dobro preskrbljen in dobro obiskan; kupčija j« bila dobra. 700*— 64.37 N« trgu je bilo 81 slaninarjev, ki 30 pro« daja!i svinjino po 20 clo 35, slanino 25 3.020 59 26.04 j do 30 in drob po 30 Din kg; doma« me« | sarjl so malo popustili v cenah, in sicer 20.590*— 26.02 so prodajali govedino po 13 do 20, te'e» | tino 15 do 20, svinjino 20, klobase 25 5.296 60 20.86 ! do 50, prekajeno meso 35 do 45, drob ! 8 do 15, ovčje meso 20 Din. V mestni
Ptujn. Prvi zhor upnikov je 20. t. m. ob 0. pri okrožnem »odfu v Mariboru.
— Obtok In kritje novčanic. V včeraj- , Snjem članku pod tem naslovom sta se met d0'2. oktobra 1924., anulirane do 5.
izvor..
—	Poravralna ponn^ba tvr''k« Mauth-rer. Kakor n^-o^aV* r Dnn-ja. «0 ho " 'ilo r pondelicl; zliorovan'* dunnj®k:b in prr>sV'?i upn:l-ov tvdke E-n«t Mantli-ner. Pnaiva rn-iSnjo po sedanji pen'tvi
nrel-0 00. skriva pa 70 milij.niOT Ki".
tega ima tvrdka velite privatne <lo'-nve.	»e Vi loseči poravna
va nn hari 70 odstotkov.
—	KnnT'Tt »1adkcr'a v NemCjl. Po <imd"lh poda t k ;h se ;e meseca jnnuarln t. 1 kon7iim'rn'o v Vpir^iV' okroglo 1.01 mi'ij".nn centov »ladkorja osn^arn samo 00O m!'ijonn t enakem i 102t. 'n 2 "7 mi1';onn centov v ena'.-c»o fesu 1023. V nrv h net;b me«ec'b i-Ta zamika tekoče"« nbrfne"-« leta 1021 /25. je znaSal nemški «'.adko'ni kon»nm (izražen v vrednoti »irovega sl-dkorja) okroglo 1152 mi':'>n« ce-tov n.«nram 7.4!). od-^ocno 12^7 'n 12.70 milrora centov v odgo^nrV-iičih petih mesecih treh prošlih obrat"lh l">t.
=r Prf!'«k avst'l!sVih kronskih novčanic na Šilinge. 7. Dunaja poroča io: Razen nov?"nic po 10000 kron. ki dob« rdeči prp»i«k en Sjling. se bodo na 5i1;ngp pre-nntitri'e Se nov^nVe po 50.000. po 100 t:»oč in po 500PO^ sK V<z se bo gladil po protivrednosti povčanice nn 1. 5 10 ali .r0 Šilingov ter bo za modre novAnni-ce v rd«»?i barvi, ia rd0,ie nn v modri.
=r N<M-1 zakon o «1et'h bilancah r Av-strlil. Z Dunnin poročajo: Načrt zakon« o zlatih bi',ancah. o katerem je m!n>tr«ki svet že mzprnvlial. ho v najkrajšem času predložen nnrodnemn svetu.
= Inselvenca v S->nromi. Veletrgovina z usnjem brate Scbr.nherger v Sopro-nn Je zaprosila za prisilno poravnavo Pas va znaSijo 1500. aktiva pa 100 mili-ionov trK. Pnnuia se 15 odato'na kvota.
= S'evlIo konknrzov v NetPčlil. Vnrn-5čanje S'evila konkurrov v Nemčiji, kl nastopilo meseca j-nnaria. s« f^bn;-nrja ni nadalevalo. V' fehn.arjn je bi' otvo-jei 701 konknrz napram 737 v januarju in 503 v decemhru.
=r Kontrola Ita1iians!<e davlma trgo-vire. Kakor smo že kratko poročali. » italijanska vlada nenadoma izdala narwl-ho. ki težko ome:uje borzno svobodo. NaredH.a :ma svrho kontrole devizne trgovine. Po tej nnredhi naj se prTavijo drJiro:metja. ki iih imaio ital jnnske banke v inozemstvu. Devi7ni posli bret ta-ko^n-ega 25 odstotnega p'ačla na račun n«1ogn »o v bodoče rabranjeni. Vlado j# devedlo do teh strogih ukrepov na eni »fnri dejstvo po軫n#ga, to«la stalnega padanja lire. na drugi strani pa dviganie indnntrVskib pnp;riev.
= Polom nvdžar«' e tvomlre železnega bliga. V Segedinti je postala 'nsol-ventna tvomica železnega blaga .Ferrn-ria*. Pas:va zna.i.aio Štiri mi'iinrde. aktiva pa največ poldrugo m'li:ardo mK. • Ferraria* je zaprosila za pri«i'no poravnavo in pomiV. "5 rd--to'no kvoto.
—	Anuliran je neroflttti novčanic. Namiga d Javna banka je razglasila, da bodo vse novčan'oe, ki so hile dane v pri>-
Prvenstvcno tekmo Slovan : Slavija vodi namesto odsotnega g. Planinska g. Go-slar, za slučaj pa. da bi bil tudi ta zadržan, g. Strnad. Ostale današnje tekmo ostanejo zasedene, kakor je bilo že objavljeno: Jadran : Hermes g. Vodišek, rezervi g. Strnad, Celje : Maribor g. Oclis — Načelnikov namestnik.
Nogometni trening S. K. Ilirije danes v nedeljo, ob pol 17 ob vsekem vremenu. Za danes določena prij-teliska tekma t Laskom se ne vrši. — Prihodnji trening v sredo ob pol 17. — Prihodnjo nedeljo prvenstvena tekma z Jadranom. — Načelnik.
T. K. Skala priredi 5. t. m. smuško tekmo za klubovo prvenstvo v Planici. Tekmujejo člani na 12.5 km, članice ia naraščaj na 5.2 km. Za vse nctekmovalce je obvezen izlet. Prijavnina za člane in članice 5 Din, naraščaj prost.	490
Gradjanski : BSK. Beogiajski športni klub je povabil Gradjanskega na dve tekmi, ki se b' vršili 21. in 22. marca v Beogradu. Ako se bo posrečilo Gradjan-skemu, da doseže odgoditev prvenstvene tekme s Sparto. kl je določena za 22. t. m., bo sprejel to povabilo.
Branko Zinaja. znani zagrebški šport nik, praznuje letos, kakor smo že poročali, 151ctnico svojega športnega delovanja. Ta proslava bi se morala vrš:ti prt prvenstveni tekmi Oradjanskl : Hašk. ker pa je bila radi slabega vremena odpovedana. Zagrebški športniki bodo danes v nedeljo pri tekmi Hašk : Coacordia proslavili ta dogodek.
Olimpijada leta 1932. se najbrže ne bo vršila v Los Angeles v Kaliforniji, kakor Je bilo prvotno določeno. Delegatt Zedinjenih držav bodo na olimpijskem kongresu v Pragi predlagali, naj se vrši to leto olimpidaja v Newyorku. Za evropske lahkoatlete bi bil Newyork z ozirom na krajSo vožnjo bolj ugoden.
Za vodstvo tekme Madžarska : Svita je Madžarska predlagala nastopne nogometne sodnike: Mauro (Italija). Fabris (Jugoslavija) In dr. Bau»ens (Kdln).
proračun 1923./24., forinti 384 22 20.82 ' mesnici so ostale cene z« govedino 15
Češkoslovaška
rezu'tat 1923.. Kč 8.242"—	19.44
Avstrija
proračun 1924, aK 6,955.600-—	15.11 Italija
proračun 1923./24.. liro 9.345—	10.59
Madžarska
proračun 1924./25„ zL K 294-13	7.43
Jugoslavija proračun 1923./24, Din 6.876-—
Romunija
proračun 1924, leji 16.275 90	4J3 Pisec ne navaja samo skupnih vsot državnih obremenitev, temveč za vsako
do 16, teletino 20, svinjino 22 Din kg.
Ribe so se prodaja'« po 20 Din kg. (Perutnina, katere je bilo okoli 400 ko« madov, se je prodajala: kokoši po 25 do 50. race in gosi 60 do 100, purani 100 do 125 Din komad.) Domačih zajčkov je bilo 40. Cena jim je bila S do 60 Din komad.
Lončena in lesena roba s« je prodaja« 6.65 > la po 0.50 do 1-50 Din komad, brezove | met'e 2 do 6 Din komad, ročni vozički 800 Din komad.
Krompirja, zelenjave, aadja in drugih živil j« bilo 30 vosov. Cene ao bile: krom
v prvem »tavkn zadnjega odstavka minili dve t'skovni pomoti, ki moti-a smi-»el. Dotični »tavek ee mora glasiti: Krit fne kritje) v odstotkih ohtok novčan c pri posameznih notn h bankah (prve Številke pomeniio kovinsko kritje, v okle-pavh pa prve Stavilke celoktirno kritje n druge številke kritje novčanic in takoj •tlačnih fne plačanih) obveznosti skupno).
— čevljarski kongres. Na občnem zbora Zveie obrtnih zadrug 96 ^ n® pred'og n»čelnlka čevljarske zadruge v Ljubljani sklenilo, da bo sklicala Zveza obrtnih zadrug čevliarskl konerea. katerega naj hi se ndeležlll čevljarski mojstri Iz cele Slovenije, ln ki na; bi imel namen razpravljati o vseh teikočah. s katerimi s« hori dano naia čevljarska obrt. Zvera ja v »vrbo nsdalni« organizac j« čevljarskem kongresa sklicala 8. t. tn. sestanek čevljarskih zastopnikov, na katerem s« sklenilo, da se bo vrli! kongres v nedeljo, dne 8. maja ob 1. nri popoldne. Pro-»tor se-bo določil pozneje. Na dnevni ted
Junija t. 1.
= Insolvenea v berlinski t »k s t liri ve-'etr-ovinl. Berlinska tvrdka Oebrflder P. k E. P"hmukler. veletrgovina r snknom. •e p'e'Mzg-1.1 poslovno ned-orstvo. Višina akriv 'n paslv Se ni zn-na.
—	Rrsiia kuetiie žito v HolandsVi. Kakor poroča »Te'egraaf», je ruska vbdn nakupila v Holandski 10.000 ton žita. Pričakn!ejo se 5« nadaljni nakupi.
= Nemška le«nn koneeai'a v Tnrčljl. TurSka vlada je dal* nekemu nem5k»mti konzorciin pod vnd«tvom neke bavarske tvrdke lesno konce»!jo pri Dorkosn v Mali A'if. Preddela zn gr»dn:o potrebnih poslopij so se že začela. V prvi vrsti se bodo izdelovali železniški pn>yi In brzojavni drogi za železniške eradnj« v Mali Azi5.
—	Povprečni t»h| dinarja v Newyor-
kn je znaSal v februarju 1 napram ▼ januarju. 1.29 v celem letu 1924., 1.07 t eeletn leta 1923.
Vreme
V vsej Evropi je bilo vreme v preteklem te<lnu hla>lnejše, celo sneg se je pojavil ponekod [»o Poljski, Nemčiji, v Polona viti in cclo v severovzhodni Franciji. Ta hlad so prinesli severni vetrovi, ki so udarili preko Baltika in Skandinavije proti jugozajwdu in do-speli tja <lo Š|iani;e, kjer je začetki m tedna kazal termometer pod ničlo. Vendar je nova, od Islandije prihajajoča depresija še o (Ta vem času spremenila smer vetrov, tako da ni mogel glavni mraz do nas; v severni Rusiji in severni Finski se drli namreč ves teden nenavadno hud mraz. do 35° C pod ničlo. Takega silnega mraza niti tam'.a; niso imeli vso letošnjo zimo; prišel je s Severnega ledenega morja, kakor običajno, a hitre spremembe v rai(«oreditvi zračnega tlaka ga ''rža daleč na severu, tako da ima tudi južna polovica Rttbiie skoro ves teden temperaturo |>od ničlo.
Rpremenljivu vrvme ima vsa Evropa. Velika depresija je začetkom tedna notovala z Atlantskega oceana preko Francije, Italija in čez Balkan proti vzhodu in povzročila oovsod deževja ali celo viharje z nevihtami. Za njo pa je pritfcnil visok zračni tlak. ki se je naj»osled ustavil nad zajodno Evropi s središčem nad AngliV). segajoč na vz>od bali do naših krajev. Taka situacija se je večkrat držala po štirinaj«t dni ln le več; v »pomladanskem času prinaša naših krajev nenavadno vremensko spremenljivost, prej hla InO kot toni o. ne obilen, a pogosten dež. Ob zaključku t*lna kaže, da se bo ra sitnacija še držala.
l-asinik ln tzlniatplj Konsrrrij «Jnira».
(Mgovorai are-itttk ' t. Brtit* U Tlak DoUtfke tiskarna, <L <L v Ljubi. d.
•JUTRO* St SS
13
ALEKSANDER. DU/AAf
ZVESTOBA iDO GROBA
(L A DA/A E DE-AONSOkEAU)
Bussv je hotel klikniti: „Pa zakaj tega že zdavnaj niste storili?" pa se je obvladal in požrl vprašanje, ki se mu je samo sililo na ustne Rekel je samo: „Lepo delo bi morali storiti, če bi hoteli doseči ta uspeh!" „No, boš že videl. Medtem pa bom posetil barona Meridora na njegovem gradu." „Vi hočete stopiti pred starega barona, čeprav ste mu požrli besedo, katero ste dali meni?" „Imam sijajen izgovor, dragi! Rečem mu, da nisem zakona za-branil le zato, ker je Monsoreauu znano, kaj je z Ligo, in bi bil i njega, Meridora, i mene izdal kralju!" „0, lepa je ta! Je li si je vaše visočanstvo samo izmislilo ta izgovor?" ..Priznavam, da ni čisto moj..." „Potem razumem!" pravi Bussy. „Zato ga moram navesti na misel, da sem mu s privoljenjem v ta zakon rešil življenje!" „To je divno!" „Da, če tako premišljam, zares... poglej no skozi okno, kakšno vreme je zunaj danes?" »Priznati moram vaši visokosti, vreme je prav lepo!" „Dobro, potem naroči takoj konje, pa da vidimo, kako je danes na Meridoru!" »Takoj, monseigneur!" pravi Bussv in stopi ročno in uslužno nekaj korakov proti vratom, pa se ustavi, kakor da mu je padla v glavo druga misel, in vpraša: „Oprostite, viscčanstvo, koliko konj zapovedujete?" »Štiri, pet, kolikor hočeš!"
„Da je na meni, jaz bi jih zapovedal nekoliko sto, ali pa vsaj najmanj dvajset in pet!" pravi Bussy.
„Kako to?" de začudeno vojvoda.
»Toliko jih mora biti pripravljenih v primeru napada!"
Princ zadrhti. Potem klikne vprašujoče: „V primeru napada!" „Da, za ta primer je treba biti pripravljen. Tam je, če se ne motim, mnogo hoste. Zaseda ni izključena. Saj veste, kakšni so časi in prilike."
„Pa... kaj ti misliš!"
»Jaz mislim, da je monseigneuru znano, da prava srčnost ne
izključuje opreznosti!"
Vojvoda se zamisli.
»Naročil jih bom sto in petdeset!" pravi Bussy in stopi k vratom.
»Počakaj trenutek!"
„Kaj zapovedujete?"
„Cuj, prijatelj, misliš li, da sem v Angersu siguren?"
»Mesto sicer ni posebno utrjeno, ali ima krepko posadko in dobre branilce."
»Da, da, dobre branilce, ali zgoditi bi se moglo, da bi branilci postali slabi."
»Ni izključeno."
»Vidim, da v svojem mestu nisem na varnem, kajti ako celo Bussy to pravi..."
»Nisem rekel, da niste varni, ali bolja je opreznost."
»Da, ako torej tu nisem povsem varen, treba ii je ogledati utrdbe, popraviti, kar je potrebno.
»Jutro je krasno, monseigneur!"
»Da, zato je treba to jutro koristno porabiti A barona de Meridora in hčer bom dal semkaj povabiti"
»Monseigneur, vaši misli so danes neobičajno jasne in zelo učinkovite!"
Vojvoda za pove, da se pozovejo inženerji in gradbeniki, topniški oficirji in plemiči Bussy pa porabi ta trenutek in odide. Zunaj pokliče Remyja, ga odvede v vojvodov kabinet, napiše nekaj vrstic, potem stopi v steklene grede, kjer si je vojvoda gojil cvetje, ga nekoliko natrže, povede Hadouina seboj v hlev, osedla Rolanda, Remyju pravi, naj ga zajaše, mu izroči pismo in cvetje, povede zdravnika izven mesta, mu pokaže stezo, in pravi: »Jasi konja, naj t" nosi, koder hoče sam. Ponese te skozi žumo, do nekega dolgega zidu in se bo na nekem mestu ustavil. Tam vrzi čez zid cvetje in pismo."
Na pergamentu pa so bile zapisane besede:
»Oni, ki ga pričakujete, ne more priti, ker je prišel oni, ki ga ne pričakujete, in ki vas še vedno ljubi. Vzemite z ustmi in srcem vse ono, kar je na tem dolgem papirju nevidno!"
Remy pusti Rolandu uzde, konj plane v smeri na Meridor, leti, in ko prevali pot, se ustavi pred dolgim pustim zidom, pol porušenim, na mestu, kjer je bršljan vezal star hrast z vrhom zida. Tu se Remy dvigne v stremenju, ostro zakašlja, in vrže kito cvetja čez zid. Z druge strani začuje lahen vzklik. Remy okrene konja in odd-Vja. Uro pozneje je bil že zopet konj v hlevu.
XXXIII.
DIPLOMACIJA SAINT LUCOVA.
S svojimi vojnimi pripravami je Bussy tako zanimal in u regel vojvodo, da cela dva dni ni pomislil na barona Meridora niti na to, da ga misli povabiti v Angers. Razume se seveda, da je med svojimi utrdbenimi deli Bussy pod pretvezo, da nadzira zunanja dela, večkrat vzel Rolanda in skočil na Meridor, do onega zida, na katerega se je popel tem laže, ker je vsakokrat odrušil kamen, tako da se je na stalnem mestu napravila skoraj majhna vrzel. Rolanda ni bilo treba več voditi. Je že sam vedel, kam naj gre.
Tri dni pozneje so prispeli v Angers trije najbolj vem? vojvo-dovi privrženci, d'Antraguet, Livarot in Ribeirac. Tudi to ojačanje jc vojvodi zelo dobrodošlo in mu omogočilo, da dela ilvidne pohode na vse strani. Sedaj je vojvoda razvil v Angersu po možnosti še večji sijaj in je s tem privabil še druge skupine plemičev, ki se vedno gomilijo tam, kjer je razkošno življenje. Meščanstvo je ob trnu sijaju moralo mirno trpeti, da so se mu naložili novi težki davki in dajatve ter službe in druga občutna bremena, a vse, kar se je tufco skupilo, je vojvoda spretno razsipal. Ali meščanstvo je vedelo, da sijajna sedla še niso plačana, a zlate uste so vzete iz skrinj, v katerih ni ostalo drugega nič. Plemeniti princ pa je živel kakor star patrijarh v izobilju na stroške drugih, sredi bogatije, katero so mu znašali, in znano je, da je Anjou bil vedno dokaj bogata zemlja.
Po cestah si srečaval skupine jahačev, ki so hiteli v Angers, da princu posvedočijo svojo vdanost in mu ponudijo svojo službo.
=Nedefla 8. m. 1925.
Vojvoda je zopet podvzema) nove izvide, ki so vedno nefaavali s tem, da bo ae naili sovi vrelci dohodkov. Vendar je Bussy skrbel, da se ti pojezdi niso vršili v smer Meridora, kjer je bivala Diana.
Ko je Anjou tako pregledoval svojo zemljo, a Bussy v njegovem imenu vodil pohode, je prispel nekega dne iz Pariza gospod de Monsoreau na spenjenem konju. Bilo je okrog štirih popoldne, in Monsoreau je tega dne prevalil že šestnajst milj poti. Ostroge je nosil okrvavljene, in kraj je klecal in hropel.
Novim prišlecem že niso delali na mestnih vratih nikakšnih težkoč, tako so se že bili navadili prihajačev. Sedaj so bili v Angersu že tako bahati in oholi, da bi bili pustili v mesto cel bataljon Švicarjev, čeprav bi jih vodil sam gospod de Crillon, kraljev poveljnik. Gospod de Monsoreau je jahal naravnost v dolnje mesto in stražam rekel na kratko, da gre k vojvodi Za« ustavil se je pred palačo in viknil:	»
„Gr«pod vojvoda!"
„Je odšel na izvide!" mu odvrne straža.
»Za vraga1" vzklije oni ljuto. »To, kar imam javiti gospodu vojvodi, je zelo nujno. Kaj naj storim?"
Ta hip se približa Remy, ki se Monsoreauu predstavi kot novi vojvodov dvorni mojster.
»Gospod, izvolite stopiti s konja, vstopiti v palačo in se nekoliko odpočiti. Monseigneur je odšel šele pred desetimi minutami, in se bo vrnil šele ob osmih."
»šele ob osmih!" vika Monsoreau. »To se pravi, a bi izgubil preve* časa. Nosim važne vesti. Ali mi morete dati izurjenega konja in vodnika?"
»Konja? četudi deset, gospod!" odvrne dvorni mojster-Remy. »Kar se pa tiče vodnika, bo nekoliko težje, ker gospod vojvoda ni povedal, kam gre, in tudi s povpraševanjem ne boste mnogo več izvedeli. Jaz pa ne morem, ker dvorec ne sme ostati brez nadzorstva. Imam strog ukaz."
»Aha! Tukaj torej nismo sigurni?"
»Pa, gospod, vedno smo sigurni, kadar imamo pri sebi takšne meče, kakor so gospoda de Bussy, Livarot, Ribeirac, d'Antraguet, poleg našega nepremagljivega princa. Ali vi razumete..."
»Razumem, da je manj sigurno, kadar njih ni tukaj!"
»Tako je, dragi gospod!"
»Vzamem torej svežega konja in bom med potjo povpraševal, kod naj mu sledim. IJpam, da ga dosežem!"
»Izvolite v konjušnico in izberite si najboljega. Vsi konji v njei :o last gospoda vojvode!"
»Izvrstno."
Monsoreau stopi > konjušnico. Z veščim očesom izbere konja, črnega z belo liso, plemenito žival »Rolanda!" pravi Remy. »Roland se zove ta?" vpraša Monsoreau. »Da, to je ljubljenec njegove visokosti. Princ ga jaše vsak dan, podaril mu ga je gospod de Bussy, in tega konja danes sigurno ne bi našli, ali je ostal lukaj, ker njegova visokost preizkušava danes nove konje, ki so prišli iz Toursa."
Nekaj trenutkov nsto je bil Roland osedlan. Gospod de Monsoreau je polapoma sedel v sedlo in drugič vprašal, v kateri smeri je odšel vojvoda s svojimi spremljevalci.
»Skozi ta vrata in po tej stezi!" pravi dvorni mojster in pokaže neko smer.
Potem pogleda za odhajajočim in pravi: »Zares, zdi se, da Roland sam sledi gospodarja."
Nai»°™iši damski klobuki
doSli v modnem salonu
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Trančo 2.
Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje se točno izvršuje.	It3-s
1042
POMLADANSKI
VEIEIEJM V PRAGI
■I.TMF I-......"-" iMamtCT—o mm————
22.-29. MARCA 1925.
Blago in industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 razstavljalcev.
Najugodnejša prilika za nakup svetovnoznanih
češkoslovaških proizvodov.
50% znižana vožnja « CeSkoslovaSkl tireipiaien »izum za potne lista
Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani:
Češkoslovaški konzulat	Aloma Company
na Bregu	Kongresni trg 3
mednarodni transportna d. d.
Podružnica: Ljubljana, Sodna ul. 3.
Tel. 463	Brz. n siov: Cehoslavla.
Centrala: Zagreb, Prankopanska br. 9.
Podružnice: Beograd, Novi Sad. Subotica, Brod
na S, Bos Brod, Maribor. Ekspoziture: Jesenice, Rakek, SuJak, Caribrod, Dievdieliji.
Alilrana firma: ..Cehoslavla", Praga, z 32 podružnicami v Č.iR. 325 zastopstev v vseh Imovjko-industrijskih centrih Evrope.
Ocarlnienje uvozne in izvozne robe, spedicijski posli, mednarodni transporti, vsk'adiSčenje, prevozi zavarovanja robe, in asi, tarifni in reklama-cijski oddele*.
Preselitve
s lastnimi patent, pohlit'enimi votovl po ns BltJU cenah. Zahtevajte proračune! Speol]a'Bl »btrnl premet z Čehos ov&iko, Italijo, Nem Avstrijo, Nemčijo. Zahtevajte ofertsl Vas informacij« brezplačno!
Josip Rožman, Sušak
Strossmayerova ulica štev. 63
s« nudi slovenski industriji ia trgovini sa Sufak loco ia troogit šot trgovski antop ik, otiriima posredovalec * trrovskih tidevsh pri nakupu, prodaji, cari ujenju, tovarsoju inkasu informaeiiah. itd. Izvršuje vse poverjene podle
točan io vest eo.	10» a
Nafesneji« In največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, tlvsMh strojev, vsakovrstnih na-romestnlh delo«, pnevmatike Posebni od-deUk za popolno popravo, emajliranje in	k
poniklanje dvokoles. otroikih vozičkov, j ' tlvainlh stro ev Itd. - Prodaja na obroke - Ceniki tranko.
JIBIlir, f. B. L tovarna dvokoles io MUl mbv
LJubljana, Karlovtka cesta it. 4.
10« 3
r
Favorit in Ullstein
I I
i
i
s
kupuje stalno v vsaki množini, in sicer: pchance, kure za peči, kure in purane, ter jo plačuje po najboljših dnevnih cenah
modni lisi in kroji za pomlad in poletje 1925. se dobivajo
samo pri tvrdkl. i09S-a AN7. KRISPER v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev. 3
'AJDA
Čakovec (MedHmurie).
Telefon 89, 3, 4.

i<S>:I ,<s>: r<s>: i:<s>: i :<«>:i ®
VELIKI
ZEMLJEVID SLOVENIJE
Merilo: 1:130.» 0
za nraife, šole, pisarne in javne lokale, i najnovejšo politično raidelitvijo Slsveniie i okrožja in i najnoveilo državno mejo
j« pnfkar irieL Nenalepljen zemljevid, s«starlj»n is lest
listov, stane........... 190 Dta
nalepljen na močnejši papir s platnenim pregibi ...........
nalepljen oa platno s palicami
Zem I evid m naročft v
knjigarni Tiskovne zadruge
v UUBUANI, Praiernava ulica 54
Msproti glavne poŠte.
240 Di« . . . 860 Du
Pozor! Samo 300 Din franko na dom!s
Ta guraitiira buhiaisk« posode je it aajboljžega aluminija snežno- '
bsla ia desetletja trps&na. Dobavlja se proti piedplačilu sli povzetju.
Cenik brezplačno. Inserat priložiti Ako bi ne ugajalo, se vzame rade volje nazaj. Naročite takoj, ker ne vemo,
Htm*	Dam 60(30
razmere dopustile vzdržati trajna
u IK uv
•4l\l>l
«« WU»
Kpvinika ind u /1 r i j a inž. J.1H.BBHL .(1*ri bor^S H3
( neuilindujtrie )
AleHtendrev« tej ti itcv.fi.
Naročite
! znamenite svetovne romane;
Coater - Debel jalc, UlenapiegeL Roman. Bro! 60 Din, vez. 70 Dia, pošt 3 Din.
Fogazzaro - Budal, Svetniki Bro§. 64 Din, vez. 72 Din, pošt 2-50 Dia.
Barbus se-Debel jak, Ogenj. Roman. Broš. 30 Din, vez. 38 Dia, poit 2*60 Din.
Hurban Vajanski -Atbrecht, Let« Se senoe. Brvi. 22 Din,
vet 28 Din poit. 1*0 Din. 3lenklewiez-Mole, Z ognjem in mečem. Broš. 106 Din, fir 120 Din, poit »-60.
Ssiaja Jih
Tiskoma zodniga v Ljubljani
'V
2
2 2
Prešernova niiea 54
laauss^sitaaa
Josip Kašman in Fran Gerbič
Dne 22. februarja je prineslo »Jutro* pod naslovom »Josip Kašman* članek, v katerem poroča, da je sloviti pevski umetnik Kaanan umri v Italiji. Naj sledi k temu članku nekoliko potrebnih pojasnil.
Ko je pokojni ravnatelj Fran Gerbič absolviral konservatorij v Pragi, je nastopil svoj prvi angažma v Narodnem Divadlu v Pragi Njegovi prijatelji v Zagrebu so ga vedno prosili, naj sprejme mesto pri novoustanovljeni operi v Zagrebu. Mlada Gerbič, Jugo&Ioven z dušo in telesom, se je dal pregovoriti. Zapustil je svojo lepo pozicijo v Pragi navzlic temu, da je bil ta.m ne le kot umetnik, ampak tudi kot človek zelo priljubljen, in je odšo! v Zagreb. Tu je bil angažiran takoj kot prvi tenor. Korepsfcštor-akega mesta ni nikjer in nikoli zavzemal.
Prišedši k zagrebški operi, je našel v tamošnjem zbonj Josipa Kašmana. Kot izredno dober poznavalee pevskega nia-terijala, je spoznal takoj, da je Kašma-novega glasu škoda samo za zbor, ker bi s skrbno pevsko 'rzgojo moglo nastati iz tega materijala nekaj posebnega. Opozoril je takoj Kašmana, na njegov glas in mu priporočal, naj se izvežba. Kašman mu je potožil, da nima za študij sredstev. Nato je opozoril Gerbič tedanjega kapelnika Ivana pl. Zajca (sklada^ telja opere »Nikola Šublc Zrinjski») na Kašmana ter mu priporočal, naj bi se mu dovolilo študirati na stroške zavoda.
Zaje pa se ni Za to dalje ranima'. Tako je ostalo vse pri starem in Kašman je pel naprej v zboru. Ker se je Gerbiču smilil lepi Kašmanov materijal, je ponudil pevcu, s katerim se je bil med tem časom dobro seznanil, da ga bo sam popolnoma brezplačno poučeval. To je Kašman z veseljem sprejel. Študiraj je torej pri Gerbiču. Vsled veščega Gerbičevega ravnanja s Kašmarovim materijalom se
je glas razvil v primeroma kratkem Sam tako lepo, da je jel dobivati Kašman manjše partije v opereti, pozneje tudi v operi in ko je leta 1873. nastopil Kašman v Verdijevem »Trubadurju*, je imel izredno velik uspeh.
Od tega časa je pel velike partija in postal polagoma ljubljenec zagrebškega gledališkega občinstva. Ko je leta 1875. odšel v Italijo, so se njegovi uspehi od dna do dne množili in sčasoma ei je pridobil svetovno ime.
Nastopal je na največjih odrih s sijajnim uspehom. Za časa okupacije Bosne in Hercegovine je bil proglašen za de-zerterja ia se ni smel vrniti več v domovino. Ko je bil po dolgih letali končno amnestiram in prišel obiskat svoj rodni kraj, ni našel od svoje ožje rodbine nikogar več. Vse mu je medtem pomrlo. Neposredno na to so ga naprosili Hrvatje, naj bi pel v Zagrebu na nekem koncertu (mislim, da na Str03smayer= jevem), kjer so ga Zagrebčani z največjim navdušenjem pozdravili. Od tam se ie poda! v Trst in nastopil par večero? zaporedoma v opernih predstavah, ki jih je tam uprizarjala italijanska stagiona. Iz Trsta je pisal Kašman Gerbiču, s kar terim sta si ostala poslej zvesta prijatelja, da bi ga zeti rad zopet enkrat videl. Gerbič se je odpeljal v Trst, kjer ga je Kašman do solz ginjen sprejel.
Iz Trsta se je vrni] Kašman na prošnjo Zagrebčanov v Zagreb ter tam nastopil v operi z naravnost triumfalnim uspehom, kakor je sam Gerbiču sporočil. Potem se je vrnil v Milan, kjer jo imel snoje stalno bivališče. Pel je tekom leta po raznih velikih odrih v Italiji in nato spomladi gostoval v Varšavi ter se zopet vrnil v Italijo, ki mu je postala druga domovina.
Z GeTbičem sta ei dopisovala vedno do leta 1915., ko je izbruhnila vojna med Avstrijo in Italijo. Zadnja leta jo sporočil KaSman Gerbiču. da se počasi odteguje gledališki Icarijeri. Navzlic temu, da mu je plas še vedno evež in krepak,
sl žaH nim od napornega dela. Večinoma poje le na koncertih in prireja pridno predavanja o belcantu, pri kateri prilik} tudi predavano sam demonstrira, ker ima. velikanske uspehe. Ob izbruhu vojne se je moralo dopisovanje prekiniti, a leta 1917. je Gerbič po trudapolnem, nesebičnem delu, posvečenem vseskozi glasber;o-umetniSkemu razvoju svoje domovine, umrL
Tako je torej tudi Kašman izšel iz iz-borne pevske šole Gerbičeve, kakor mnogi slavni pevci umetniki, ki so ali že umrli ali pa Se žive raztreseni širom sveta. Med njimi so: tenorista Bandrov. 6ki, Florijansld, sopranistka Bočkaj« Manuarda, Fanšeta, Werhunk (Fani Ver-hunčera). baritonista Josip Nolli, Betetto, Irma Pollakova in drugi.
K zgodovini slovenske In jugosloven-ske umetnosti naj so to vrste zanimiv prispevek!	Milka Gerbičeva.
Stoletnica roistva P. Ladislava Hrovata
Malo je starejše slovenske inteligence, ki bi ne bila poznala »patra Lacka* na novomeški gimnazij. Vsak njegovih bivših učencev in sploh vsak, ki je kdaj občeval s tem originalom med ■samostansko duhovščino iu slovenskimi učenjaki, ima njegoro sliko živo vtisnemo v spominu, a vsak teh tudi ve. o njem kak zanimiv dogodek. Pater Lacko je sicer nosil samosansko kuto, toda bil je mož svetovnega nariranja, toleranten do skrajnosti
Ta zaslužni tofank, narodni buditelj in plodovit jezikoslovec se je porodil dne 10. marca 1825. v selu Veliki hribi v Zgor. Tuhinju ter b0 krščen na ime Jožef. Njegov oče, ki je imel majhno posestvece z mlinom, je slovel med eo-vaščani za učenega moža, ker je znal citati ter je imel ved slovenskih kn:ig kot vsa Tuhinjska dolina skupaj. Takrat je bila slovenska knjiga na kmetih
redka prikazen in le redki so bili Beljaki, ki so znali fitati. Ko Ee je oče odločil, da pošlje sina Jožeta v latinske Sole, mu je zabičil, da se mora tako pridno učiti, da bo kdaj tudi znal pisati knjige.
Po dovršenem 6. razredu latinskih Sol v Ljubljani je vstopil mladi Hrovat leta 1815. v frančiškanski red ter dobil ime Ladislav, splošno pa ga je vse klicalo »pater Lacko*. Po končanih bogo-slovskih Študijah so ga predstojniki poslali leta 1852. na Dunaj, da se pripravi za učitelja klasične filologiie. Na Dunaju je bil tudi učenec slavnega našega dr. Miklošiča. Po dveh letih jo Hrovat položil že preizkušnjo, nakar je prišel še istega leta (1854.) na novomeško gimnazijo, katero so imeli takrat frančiškani ter se je ravno takrat razširila iz 6 razredne v 8 razredno.
Takoj je začel pater Lacko tudi slovstveno delovati. Najprej je pisal v nemškem jeziku ter je bil v izvestjn novomeške gimnazii« za L 1856. priobčen njegov spis »Zcr Charaktiristik Hek-tors». Le»a 1858. jo priobči! ravnotam »Ueber das aoristisehe Perfect in Fo!ge-?3tzen nach einem Tempus bistoricum in HauptsStzen*. Kmalu pa se je pridružil Janežiču ter začel z navdušenjem v mladini buditi ljubezen do materinščine. Leta 1861. je priobčil v cSlov. Glasniku* poziv »Ploveraski mladini*, kjer priporoča, naj se mladina pridno uči starih jezikov ter nato lepe in primerne grške in latinske umotvore prenaša v slovensko slovstvo. Istega leta je v »Novicah* obširno razložil, kakšno bi naj bilo berilo za višje gimnazijske razrede. Leta 1862. ie prineslo izvesfe novomeške gimnazije njegovo razpravo o slovenskem ge-rretivn s posebnim poukom dijaštvu in slovenskim pisateljem, kdaj smejo rabiti dativ namesto frenetiva. Istega leta je izšla v »Slov. Glasniku* njejrova razprava »Slovenski loka'*; leta 1864. je priobčil ravnotam razoravo o tnožniku fkonjuk-tiv) v slovenščini, v Zori leta 1872. »Ci-coronov govor zoper Katilino, v »Zla-
tem veku* (1863.) o staroriovenšfini, v »Ljub. Zvonu* leta 1889. o ablativu, leta 1890. pa o dativu.
Najvarnejše Hrovatovo delo pa je bi-la »Latinska slovnica za slovensko mla»-dež», ki jo je založil kranjski deželni odbor leta 1874. Ze leta 186i. je priporočal v »Novicah*, kako bi se naj na gimnazijah učila zgodovina slov. slovstva ter n»j bi Slovenci v posebni knjigi popisali življenje slavnih mož. V Ja-nožičevem »Cvetju iz domačih in tujih logov* je priobči] »Ksenofontove spomine na Sokrata*, ki je med najboljšimi prevodi, ki jih ima slovensko slovstvo iz starih klasikov.
Neprecenljive so Hrovatove zaslugo za razvoj slovenske ideje. V tem pogledu je najlepša priča njegova razprava v izvestju novomeške gimnazije pod za-glavjem »Slovenski dom».
Po 86 letih je šel pater Lacko leta 1890. v pokoj ter m« je pok. baron Winkler pri tej priliki izposloval zlati za-služni križec s krono za zasluge na šolskem in književnem polju. Z ozirom na to odlikovanje je zapisa! pok Mara v svojem »Jezičnikn* (st. 28): »Želim, da bi mi pobratim »križani in kronani* P. Ladislav v pokoju nepokojen čvrsto deloval na slovenskem slovstvenem polju — še mnogaja leta*.
In res je p. Lacko žirel in deloval v pokoju še 12 let ter umrl dne 14. aprila 1902. v 78. letu starosti
.podgane b,
poljske miši
(an stiKt«W Blo IT-
Ml., t. nI) , lak.r.lk M tr.Mftlkt
Otflo Ratol ■ ijgrto ■ awim a
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din .
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega , značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 10'—t
Slamnike in svilene klobuke
po najnovejši, zelo okusni medi in najnižjih cenah kakor tndi razno prooblik&vanje vljudno priporoča modni atelje MARIJA JEGLIČ, Ljubljana, Slomškova ulica št. 27.	112
Preoblikovalnica
Barborič - Zavrtan preoblikuje slamnike po najnovejših modelih; istotako moške klobuke.
Podkovanje konj
nova podkova, mala, št. 00 — 12 Dni; srednja, št. 2 — 14-50 Din; velika, št. 4 — 16-50 Din. Kunstler, Lepi pot, pri tobačni tovarni	6US4
Pradno si nabavite
pohištvo
se prepričajte pri tvrdki Gol-majer. Čudili ge boste nizki ceni ter solidnemu delu. — Naročila r"T izgotavljajo v najkrajšem času. Ža solidno in trpežno tlelo so jamči. — Za obila naročila so priporoča Silvester G o 1 in a i e r, mizarstvo, Ljubno, p. Podnart, Gorenjsko. 4341
Krovstvo
Franc Fujan, Ljubljana, Galjc-vica 9, pri dolenjskem kolodvoru, izvršijo vsakovrstna nova krovsk-a ■ dela a škriljom, skolco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. — Zalega asbestnega škrilja. 0907
M. KUKMAN
Jdcbučar, LjuMjana—Sisk.**, Sv. Jerneja coita 58, priporoča cenjenemu občinstvu 6vojo zalego moških klobukov po konkurenčnih cenah. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.	51G4
(dobe)
Odvetniška pisarna
■v Ljubljani sprejme takoj v službo perfektno strojepisko in stenografinjo. Ponudbe je poslati na unravo .Jutra, pod šifro: »Perfektna strojepiska« in označiti prejšnje službe. RefleUtanticje s prakso v odvetniški pisarni imaio prednost.	5348
Kuharica
se takoj sprejme. Prednost imajo ono z daljšimi spričevali. Plača po dogovoru. Ponudbo Da hotel »Triglav*, Sevnica.
5239
Nakupovalci lesa
popolnoma veSči stroke, se takoj sprejmejo proti dobri plači jn proviziji. Ponudbe poslati na upravo pod šifro .Dobra provizija«.	5193
Pekovski vajenec
ki ima vso oskrbo doma. se sprejme. Drugo po dogovora. Pekarija Meznarčič, Ljubljana, Tržaška cesta 4.	5163
Iščemo dekle
katero bi bilo zmožno malo kuhanj* in šivanja, k dvem osobam in otroka. — Naslov: Vilko Baa, zubar, Ljutomer.
4915
Sprejme se inženjer
vešč v patentnih zadevah. Pismene ponudbe z navedbo zahtev in zmožnosti aa upravo lista pod »Patenti,. 6127
Trgovski pomočnik
izurjen v trgovini z mešanim bl3gcm, se sprejme. Ponudbe je poslati na firmo Josip Tep-pov, trgovina mešanim blagom in" lesna industrija, Vitanje.	4948
Izurjena pletilja
ra stroj št. 8, dolg 80 cm, ee išče. Hrana in stanovanje v hišL Naslov v upravi »Jutra«.
4924
Boljše pridno dekle
se išče k majhnemu otroku in v pomoč gospodinji na Hrvatsko. Vprašati Zarmkova ul. 19, 1. sadstr.	5136
Vajenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme konfekcijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na poštni predal št. 94.	4S93
Deklico
iz pošteno kmečko hiše s predpisano šolsko izobrazbo, zoravo in krepko, sprejmem takoj v mojo mešano trgovino ket učenko. Ponudbe a navedbo šolske izobrazbe in prepis! spričeval se mi naj pošljejo po-nndbi priložene. Josip Kostanj-šek v Mozirju, Savinjska do-
lina.
6035
Strojnik
fslrojni pazniki ta dlselov stroj ki je tanesljiv in praktičen, dobi ob prosti preskrbi in stanovanju stalno službo v paro-mlinu J. Zadr3vec v Središču ob Dravi. Ponadbe t zahtevo plače in prepisom epričeval je nasloviti imenovanemu. 5033
Kovaški pomočnik
se išče za takojšnji nastop, biti mora dober podkovski kovač konj in volov. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru; naslov ▼ npravi »Jutra*.	44S1
Krojašk. pomočnika
za veliko delo, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Rudolf P.ibizel, krojač, p. Dol rri Hrastniku.	5441
Izvrstna kuharica
Kunostojna, od 30 let naprej, poštena, mirnega značaja, so Kprejme. Kuhati mora za okrog £0 oseb. Plačilo 300 Din me-sočno. Ponudbe na upravo «Ju-tra» pod »Valčni mlin«. 5443
Manurak turista
a I i MANUFAKTTRISTINJO, samo prvovrstno moč. se takoj sprejme. Pismene ponudbe naj ge osebno predloži. Naslov se irve v upravi .Jutra«, 3438
Vajenko iščem
za perilo, katera rna nekaj šivati. — Ponndbe pod »Pildn:i 2603« na upravo »Jutra«. 6413
Korespondentinjo
perfektno t hrvašMni, slovenščini fa nemščini, Sče refijo tvora i-ko podjetje v MariSoro. Ponudbe pod »KorcspondenU-nja/25» na <Publlci«ae» LJubljana, Eclenburgora oEoa 7.
BtSi
Strojnik zanesljiv
oženjen, 30—45 let star, izprašan kurjač,- ki zna dobro strojno-ključavničarska in strugarska dela, ter je zmoEen montaže in popravil strojev, elektrike in avtomobilov, ee sprejme za Liubljano. 'Tedenska plača od 500 do 600 Din, naturalno stanovanje in kurjava. KeflekUra so ssrae n« spretne in pridi.f moči. >atančne ponndbe tudi s navedbo dosedanje zaposlitve na naslov <Po*tfU predal I13>, v Ljubljeni.	5099
Potnik
za prodajo vsakemu poedinen neobhodno potrebnega zdravilnega aparata se išče proti visoki proviziji. Potovalni rajon Slovenija. Ponudbe na upravo »Jutra« pod mačko »Trajno zaposlen 5«	5218
Potniku
ki potuje po vsej Jugoslaviji nudim v razpe£avunje tekstilne in bijouterijske predmete. Obiskovati je izključno samo veletrgovine. Le dobro uvedeni naj blagovolijo vposlati svoje ponudbe na apravo »Jutra« pod »Agilen 5«.	5217
Mesto hišnika
razpihuje Sokolsko društvo i Skotji Loki. Prosto stanovanj«, kurjava in razsvetljava. Prednost Imajo oženjeni le 9 prvovrstnimi referencami. Ponudbe in pogoje je nasloviti direktno ra »Lpravni odbor Sokolskega društva v tkofji Loki. 6223
Pošteno in pridno
DEKLE, ki zna malo kuhati in šivati ter je vajena navadnih hišnih opravil., dobi takoj službo pri manjši družili brez otrok na Gorenjskem. Ponudbe pod »Stalna služba/2540« na
upravo »Jutra«.
5292
Vajenca
z* fino krojaško obrt je takoj sprejme. Naslov ▼ upravi «Jn-fra>.	6315
Mizarski pomočnik
mlad, in VAJENEC, se sprejmeta. Tomo Jeglič, štamperka št. 4, Trebnje, Dolenjsko. 5342
Uradniška menza
10 do 12 o?»t>, potrebuje dobro Izurjeno $amoztujr.o kuharico. Ponudbe in posroje je nasloviU pod »Menza« na upravo Jutra.
5223
(iščejo)
Izurjena modistinja
pridna in poštena išče službe. Ponudbe na apravo ..Jutra"
pod »Spretaa/2339«.	5294
Dve deklici
pridni in poSteni, iščeta slnžb« v mestu ali na deželi. Naslov pove oprava »Jutra«. 5253
Plačilna natakarica
išč« službe. Gre tudi na deželo. Naslov pove nprava »Jutra«
5231
Provizijski potnik
dobro vpeljan, kateri potuje po vsej Sloveniji, bi prevzel še kako zastopstvo proti proviziji. Ponudbe na apravo „Jntra" pod »Zastopnik/2500«. 5235
Prodajalka
mešane stroko, mlajša moS, želi premeniti mesto. Pepca Krivec-, Hrastnik.	5183
Korespondent
za srbohrvaški, slovenski in nemški jezik, s prakso, zmožen knjigovodstva, b avoras-redno trgovsko šolo, izučen mauufakturist in konfekcljst, išče mesta. — Ponudbe pod »Srbohrvaški« na opravo Usta.
6129
Dekle
pridno in pošteno, t večletnimi spričevali hišne iio natakarice, katera zna tudi kuhati, išče stnžbo, najraje na defeln. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod »iVasiopi lahko takoj*. 5349
Natakar
mlajša moč, išče mesta. Naslov pove uprav* »Jatra«. 5009
19Ietna gospodična
trgovsko izobražena. Iz boljše rodbine, brez staršev, Zeli priti v trgovino, pri kateri se jo vzame za svojo. Ako se zahteva, pošlje sliko t natančnim naslovom. Ponadbe pod »Blon-dink3» na apravo »Jutra«. 6S5S
Prodajalka
spfctjfctno veriirana r delika-tesi išče meEta. Cenjene dopise pod šifro »Pridna 2344« na opravo »Jutra«.	6386
Pisarniško službo
kakršnokoli, išče državni upokojenec. — Dopise na upravo »Jutra« pod »Zaposlenost«. 6391
Sobarica
lsce službe, najraje na Bledu r kaki restavraciji. — Naslov pove uprava »Jutra«. 6433
Odvetn. pisarnovodja
vsestransko verziran, samtsto;-na moč, s 16 leti službe, želi svoje mesto premeniti. Ponudbe pod »Agilen 6« na opravo lista.
6440
Absolvent
etr. delorodske Sole, vojaščine prost, želi mesta kot risar ali k industrijskemu podjetju tu ali Izven Slovenije. Ponudbe pod šifro »Zmožnost/2438« na upravo »Jutra«.	5103
Zavarovalnice
Bčem službe pri kaki zavarovalnica Dovršil eem šest razredov gimnazije. Vojaščino od-služU. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod .Praitikant/2418«.
6081
Žagnl mojster
zmožen strojnik in monter, s 131etno prakso, iščem mesta po možnosti ca takojšen nastop. Grem tudi na vodno žago. Ponudb« pod »Mojster« na upravo »Jutri«.	431'
Učenec
priden in pn5ten, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Znat; mora saj deloma nemško. Ponudbe na apravo MJtrtra" pod »Vajenec S?.	5318
Sprejmem učenko
v trgovino e mešanim blagom v Ljubljani. Oskrbo mora imeti pri »taršib. Naslov v opravi »Jutra«.	3359
Mesto <S4a
Mlin Hči"
v 49. številki „Jutraa pod šifro „Zanesljiv*
Je že oddano.
Zmožen računstva
in pisarniških del. Meu »tožbe najraje na deželi kot paznik, skladiščnik ali vrata- pri k*kein podjetja. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove npr. »Jutra«.	4*04
Poštena vdova
iPt» dela. Zeli zlasti pospravljati pisarne ali sobe pri kakem gospodarju. Naslov pove nprava
»Jutra«.
6370
Gospodična
« lestroeredno ljudsko sala, » lepim spričevalom in pisavo, želi mesta t kak! pisarni aH trg»virrf ia t-anjSe dtlct. Najraje t Celju. — ffartov pove oprava »Jutra*.	4978
Apneniški mojster
pošten In sprete*, HS« slufbo pri kakem gospodarju, k! Ima
Szdon a gorivo. 2etlia me-
i v NBhrf železnica Ponud-pod (Apneniea* es opravo »Jutra*.	4977
Iščem službe
kot lesni prejemale«^ nakupo-valoc ali skladiščnik. Verziran t nortiranju vseh vrst lesa. Zmožen v govoru deloma tudi nemščine In Italijanščine. CcnJ. dopise na upravo »Jutra« pod »Zanesljiv/2598«.	5428
Uradnik
popolnoma IrveSbaa ▼ carinjenju,	službe. Ponndbe ee prosi pod »Carinski dck!ar.ir.t> na upravo «Jutra».	6389
Kletar
z večletno prakso, kvalificiran v vseh delih kletarstva ter a •aelo dobrimi spričevali, čeli stopiti v službo takoj ali pa s 15. marcem. Več pove oprava »Jutra«.	«08
Tehnični risar
diplomiran., vešS knjigovodstva t«r dragih v to stroko upadajočih del, želi primernega me-fcta pri večjem podjetja. Ponudbe i navedbo pogojev in plač« na upravo »Jutra« pod »Agilen/2390».	5107
Absolventinja
trgovskega tečaja želi cesta strojepiske in stenografije. Gre r.ekaj časa brezplačno. Naslov pove nprava »Jutra«. 3411
Gospodična
b primemo šolsko izobrazbo išče službe k t ali 2 otrokoma. Naslov pove trprava „Joir»."
6423
Prodajalka
izučesa t Epecerijski stroki lSče stazbe kjerkoli. Ponudbe pod »Prodajalka« na opravo »Jutra«.	8244
Gospodična
i dvtTetno pisarniško prakso to Izočeaa » specerijski stroki išče ilužbe •* pisarni ali trgovini. Ponudbe pod »Marljivi 2314« na opravo »Jutra«. 5245
Gospodična
i»*;e sluibo v vc€j«n podjetja. Zmclnt «!ov_ neaL, krpw)«ika in RtenogTamc. Pomribe rod «IWb» coC/2311* na upravo t •Jutn^	go« l
Knjigovodkinja
e večletno prakso, perfektna nem. koretpen^ z lepo pisavo, Išče mesta. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra* pod Šifro: •B. /. £.»	6418
Knjigovodkinja-
biTancistka, samostojna, _ ter samostojna korespondentinja z 13etno prakso želi premeniti mesto. Ganjene ponudbe pod <Perfektna moč» na opravo «Jutra>.	51T2
Kot potnik
Selim vstopiti v kako veletrgovino z vinom, Panjem ali v kako večje zavarovalno podjetje, event. pri kakem pod-ietju avtomobilov in motornih koles, ker potujem l:thko a lastnim motornim kolesom in dobro poznam vso Slovrnijo ln del HrvaŠke. Ponudbe se prod na upravo cJatra> pod tifro (Zanesljiv /2512>.	5247
Absolvent
trg. Bole z JDetno uradniško prakso, vojaščine prost, veSo slov., r.rv., italij. In mniSC-lna, želi primerne službo. Nasl«v v npravi «Jutra» Maribor. 0221
Trgovski uradnik
prvovrstna moč, vstopi kot knjigovodja ali pisarniški vodja v večje trgovsko aH Industrijsko podjetje. Eventuelno prevzame pi:arno manj Bih trgovin po nekaj ur dnevno. Ponudbe pod ^Zanesljiva bilanca £531» na upravo cjutra*. 52£3
Vajenec
v 15 letu išče primernega mesta kot učenej v kaki trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Im* dva razreda meščanske Šo!e. Ponudbe z navedbo pogojev na upravo <Jn-tra» pod ftTro «J. T». 5313
Kontoristinja
z dveletno trgovsko prakso išče mesta blajrajničarke ali pomoč v trgovini. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod »Takoj 1C». 5379
Knjigovodkinja
z dolgoletno prakso, smcrnTko knjigovodstvo, perfektno slov. in nem£ko strojepisje, ieli pre-meci:i s 1. majem sluibo. Cenj. ponudbe rod »Zmožna 2204» na upravo «JutM>.	8323
Deklica
z dvcica razredoma meščansko šole želi meeta učenke v trgovini a mešanim blagom. Naslov pove uprava »Jutra«. 5327
Gospodična
iz boljša ti?e i veSTetnimi prvovrstnimi izpričevali, irvrst-na ra?unirica. z lepo pisavo zeli mesta najraje v trgovini kot prodajalki, btagij aičarka ali pisarniška moč. Cenj. ponudbe pod »Pridna in zanesljiva 1. maj« na upravo Jutra.
5330
vj^c<uutx
Krzneni plašč
eleganten, za večjera vitkega gospoda, se proda. ;.'aslcv pove oprava «Jutra».	Č23C
Sokolski kroj
se po nUki ceni prola. Poizve so v Gradišču bt. 15/111. 6141
Več kokoši
lepih, plemenskih, prodani. — Naslov pove uprava «Jntra» 5132
Osebni avto
štirisedežen, IS HP, v dobrem stanju, se proda po ugodni eeni. Vpraša se pri Y>\ Dengg, Ptuj.	6121
Obešalnik
(TOeiderstock), konj za gugr.t in voziček ta dečke ■ e ceno preda. Naslov v npravi Jutra.
6150
Kiub-garnitura
iz finega usnja, je po nizki ceni naprodaj. Redili Bever. Gosposvelska cesta ti. 5105
Vrbove sadike
žlahtne, približno S0.000 do 40.000, ima po nitki ceni naprodaj Legate
po
Lovro Tršar, pleter, gatec.	5122
Salame
šunkarice kg po 41 Dlc. braun-šviške kg po 16 Din razpošiljam od 5 kg naprej po povtetju. Za dobro blago in točno postrežbe se jame:. Fran Golob, nrrar in prrkajcvalcc, Sitkc, Ljvb-llmi Vil.	5143
100.000 smrekovih sadežev, Jako lepih,
fd proda. Naslov: Strgan Ignac Sv. Štefan nad Dolom pri Hrastniku.	6115
Pllnova peč
rabljena, znamke »Henrann« se proda. — Naslov v opravi »Jutra«.	6291
12 vagon, bukov, drv
klanih, oktobrske sečnje, prodam, Franko vagon St. Jan5 na Dolenjskem. Martin Slap^ak, Krmelj, Dolenjsko.	5117
Paradno uniformo
skoraj noro, t!ro. in staro celo uniformo za sanitetnega častnika, prodam. Naslov: Vojna . bolnica, Maribor, apot. kapetan 1 Mili o.	5214
Fotoaparat
1CIV15 prodam. Ponudbe poj »Prilika« na apravo »Jutra« 4SS5
Najboljša kolesa
sedanjosti so »Eska« ter šivalni stroji »Eicella«. Dobite jih po najnižji on. pri M Plevel t Preski pri Medvodah.
5024
Otroški voziček
ra ležati, polica ln samTrrvrl na prodaj: Janez Trdinova ulica Dfl.	5317
Prva pomoč pri nezgodah
Iejak v velikosti 50V70 cm. « 14' slikami, predpisan za va* indusTijska podjetja, se dobi ▼ Dflniški tiskarni, d. d., po 6 Din komad; isti caleptjen oa l«penko ter z 2 obročkoma za obešanje po 12 Din komad. 52GS
Elektromotor 15'5 HP
300 v in kompresor na 4 Atm., popolnoma nov, se proda. — Ljubljanska plinarna. S"64
Pohištvo
dot/ro okrcnjvnn, postelja, visoka omara, nočna in mala omara e tremi predaji in ogledalo se ceno proda. Karlov^lca cesta 13, levo.	63S3
Cekini
trije po 10 kron so prodajo. Ponudbe na upravo „J'iitro" ped »Valuta«.	6392
Lepe postelje iz medi
z nočno omariro in bela omara ra predsobo, vse skoraj novo, se raradi odpotovanja po ugodni ceni proda. Vpw"a ee na Resljevi c. 31/11., desno. 5308
Naprodaj
1 voz na peresih, 1 gig, 1 težek in 1 lažji voz, 2 komata, dobro -ohranjena picalca miza ter 1 mosfco kole. Cena po dogovora. Ogleda «e pri Fr. Pe-terlinu, Ekocjan, pošta T orjak, 6078
Spalna oprava
nova, še nerabljena, masiven hrastov les. se pod ceno prod.;. Naslov pove oprava ..Jatra"
53o3
Otroški voziček
bel, vis<*J(, dobro ohranjen, «e ceno proda. Vpraša se na Poljanski cesti St. 68.	5108
Sokolski kroj
skoraj nov. se proda. Naslov t upravi »Jatra*.	5162
<(Ljubljanski Zvonu,
celotni, od leta 1881. So 1923., vezac, ae pod ogodniini poboji prroa. Ceno kakor na-SKv ee poim r opravi lista.
6267
Svilene klobučke
SLAMNIKE zadnje novosti, predelovanje obeb po nizki ceni, priporoča: ifanufakturna lopa št. 10, Vodnikov trg. 5314
Salonsko ogledalo
17S ••1:10 z rkvirjem in daljnogledom (Terarohr) se prod*. — Naslov pove epra-a „Jatra" 3380
Spalna oprava
kompletna, z vložki- rimnicamt, marmorjem to ogledalom, se
»Jutra*.
5"31
Angleški slovar
»Murct-Sander« foba de!a^ in slovnice, ugodno naprodaj. — Naslov pove oprava »Jatra«.
'	63S3
Prodaja.
V torek 10. marca cb 2. popt"-dne se bo na portaji v Litiji na javni dražbi prodal materijal ta žl'no fci"»ico OHČne vrvi 30 mm, 22 mm. 12 intn ter 10 voriGkov^. Poscbao pripravno za lesne producente aH aj.nenice.	6301
Izboren šivalni stroj
TCčihler'", kompletno prav dobro ohranicno salonsko obleko in enak žaket " vestjo, otročjo pleteno posteljico z fimnico rgodre prodani. Našlo-.' pTi opravi »Jutra«.	6074
Elegantno kočijo
dvovpre!iuo, polkrito, in lep dvovpretni lovsk voz s etre>n, rredam. Ogle-Ja ee pri Janku feumi t Lescah.	4913
Motorno kolo
zaainke »Wandertr«, 4 HP. bro obračana, prodam po ugodni ceni. Mirko Vehovec, Žužemberk.	4S5S
Prodam
Kaoi preselitve clcktromot^rfa dohro ohranjen bencin motor 6 HP. On« po dogovoru. Ogleda p<- pri meni Franc Pintar, posestnik, sestranska n?. pošta Oorenja vas nad £ho'J-> Loko.	<S71
Avto
zratake »Bea,r» 16 — 20 E?. i štirimi sedeži, lep, ▼ dobrem stanja, se poceni proda. Naslov v upravi »Jutra«. 4S3S
2 kompletni postelji
se ro nitki ceni predasta. — Naslov t upravi »Jutra«. 5068
Mikroskop (Leitz)
rkoro nov. se ceno proda. — Pormabe c« opravo >rJatr«" pod »Mikroskop«.	504fl
(Dalje na 16. stranij
Bukova drva
I vagone, poletne sečnje leta 1424-, •• prodajo. Ob« 23 Din «a iOO kg žranko Tajen. — jiuls* v upravi. »Jutra*.
6040

Daljnogled
eni* » 400 Dia Rolacc. 5». Patra »/II (komlalja). 5382
Gnoj se proda.
Vsjova sika 13, Zupu. S301
Vodno kolo
ca korce, komp!. 360 * 90 X SO cm ter kompletno predicije io 2 Jerm«nicl 140x14x7 cm s« vsled pr«or«ditve obrata, po nizki eeai proda. A. Rebolj, žčotar-•tve, Hedvode—Prstka. 6021
Popolna oprava
rj špecerijsko trgovina ln 3te-!aie "80—80 cm globoke aa skls-difia se takoj prodajo. Poizvedbe Ljubljana, pultni prcial It. 91.	4352
Trboveljski premog
hi bukova drv2, Sagaoa in ea-iuaa, nudi najceneje 'J. Hlklavc Kooeaskega ulia 32. 46U4
3 pletilni stroji
sioraj novi, E te ugodno prodajo. Maslo? pov« oprava •Jat/a*.	433S
Pohištvo
-p* spalnica ta knhinj?ka oprava is trdega lesa, se poceai proda. Vprašati je pri hišniku ca Večsi poti »t. 1.	5154
Ženski čevlji 39
» prodajo. Kaaiov v spravi <Jatra*.	M!£
PoIltJrana miza
pisalna mila is ©Kara, se prodaje. pov« uprava Jutra, 6455
Otroški voziček
r» proda. Naslov pove uprava •Jatm.	3451
Perzijska preproga
se proda, liulm peri aprava •Jutra..	64S0
Otroški voziček
3obro chranjeta, se ceno proda. >:«i}ov pove uprava „J-jtra" 5431
Svetovni bicikll
P e o g e o t ugodao caprodajt "tiek, Sodna U.	' 5435
Proda se poceni:
Isdiaii 9 HP, priklopa! voi, sov, S komada Indiao Scout, sova Ia rabljen«, lo več drugih rabljenih motorjev proda: iu-iek, Sodna 11.	5134
Kopalna banja
s» seto ceno proda. — Naslov pora oprava «Jutra». 5429
Kopirna stiskalnica
»anj»a, n eeno proda. Naslov pov« uprava .Jutra., 5428
Kante
Sovo Is ret zabojev prodan. Naalov pot« uprava „Jutrx" 5459
Fižol
rfcreafcaa in preneiičar, večjo količino, prodam. Ponudbe na oprav« lista ped «Fiioi/242<<».
UK7
Gostilničarji!
PrM« ev S6 kl prvovrstnega srodaieStsjerskoga vina. Franka postaja Brelice. Naalov pri spravi »Jutra*.	6SS0
fKufxlm
Registrirne blagajne
dobro ohranjene, kupujem. — Ponudb« s navodbo velikosti poslati na upravo «JuUa» pod žifro .National.,	I2S3
Fotoaparat
txl» ali 6x9 kupim. Ponndbe > ceno pod «Slsrec/25M» ra epravo eJutra*.	5231
Stare steklenice
od nlva rabljene, brej znamke, kaplm. — Ponudbo ca u rt:- . •Jatia* pod «Etekien-oe». BOS4
Bukovo oglje
»saSo EDOiiro, k-jpim. Ponnd-fcs fraa^o Pootojaa pod •Ogi je 2569» na opravo «Jutrs*. 6?24
l*/jnlitrske stcklenice
e<5 klal« vc.de kupnjem. — Po-
aodbe aa Antona Eojoa, Stilna.
4538
Orehove hlode
►I »ra naprej, ie lepo blaga, knriin. Ponudb« pod .Orehovi ilodi* oa opravo «Jatri». 545"
Rabljene tračnice
knnlmoj profil RS a!i 70 t doiiiai 100 m. Tvrdka K. & R. J-iek, Uaribor, Melje 101. 5447
Hrastovih pragov
»SO kosov, 13 X 2B X S£0, lepo Izdelanih, kup: Joiko llajaron. ^vovafco.	5376
Motocykl kupujem
«3 S do 4 BP, »amo dobre •sanke, ki je male rabljen is lebro shranjen. Ponudbe s tc-6-lita opisom tn ceno polljite jucoJ na naalov .Dr. Ilija Bilič, »e2k« Gradi««, fctija, HB»
Motorno kolo j Rodovitno posestvo
malo rabljeno (event. tudi « priklopni« voaičkom) novejšega tipa, kupim. Samo pismeno ponudb« t navedbo cen« na upravo »Jutru pod značko •Motorno kolo 111».
Moško kolo
aH samo okvir kupiš. Cmek, Gline« £28.	5381
500 bukovih pragov
normalnih, 6« kupi sa takojšnjo dobavo. Ponudb« franro
Postojna pod .Pragovi, na uprava »Jutra..	5072
Kdor bili
kupiti ali prodati
velaponsatvo, grjMiao, posestvo, Lito, vilo, tovarno, trgovino ail obrt itd. naj se obrne na .tSo-El»od*rsko ptaarno., d. s o. z. v Ljubljani, Wei£uva alka 1/11.
81
Njiva
ob Linhartovi ulici ae odda v najem. Poiivs se Sv. P«trs cesta 33 pri Stricelj.	5iiJ
Opekarna
%* Izdelavo lidne opeke v okolici Ljubljane s» taioj odda v najen:, eventuelno proda. — Ponudbe no opravo „Jutra" pud .upekarua.,	SMS
Proda se hiša
t gospodarskim poslopjem, vrtom, 2 njivami, gozdom, travnikom, as katerem se redijo 0 glav« živine, pripravna ca katerikoli cbrt. Cena po dogovoru. Naalov: Ivan Babi,*, Biatrica-Podb.-ezjo, Gorenj .-k o.
5227
Tovarna
kovinskih itdelkov t
kompletnim obratom io rasnim materijalon v večjem me.tu Slovenije se proda. Cena in plačilni pogoji jako ugodni. — Naalov poit uprava „Juira" Maribor.	6i03
Hiša z gostilno
ia mesarijo blltu gl. kolodvora v Mariboru, oa glavni cesti, dobro otepio, s« proda. Vprafta se zLrievina 137 pri Mariboru.
5198
Kupi se stavbne
5 a r t e I e v bliiini mesu ati
nhro ohranjene MSe ali vile. Ponudbo sa upravo ..Jutru" t navedbo cen« pod »Panda 500».	4926
Hiša s trgovino
m«Sanega blaga, na celo prometnem kraju, na Štajerskem s celim inventarjem, se proda ca 100.900 dinarjev. Vprašanje oa epravo <Jut*a> pod .Veliki promet..	47SO
Posestvo
« vsem gospodarskim poslopjem, četrt ure od Litije, za 10 glav živine, se proda. Več pov« Botoa, fotograf. Litiji.
MJ7
Enonadstropno hišo
lepe.ravnokar Ugotovljeno pro dam. Nahaja se na zelo prometnem kraju v Trbovljah in j« pripravna za vsakega obrtnika, posebno peka, slaščičarja, čevljarja, orarja ali sličn« obrti. Pod hišo je prostorna, popo! nona suha klet, v pritličju dva lepa prostora za obrt, v nadstropju dve veiiki stanovanjski sobi, kuhinja ln shramba ter prostrano podstrešje, pripravno za napravo stuiovanj* dveb sob in kuhinje. Za hiš» je toliko vrta, da se 'aliko postavijo morebiti potrebna .kinii-Iča. Cena ta pogoji «e icvejo pri lastniku Jurju Ferencu, zidarskem mojstru v Trbovljah.
4&f)
Posestvo
13 oralov povrHne, leSefe v Gaherniku, 20 minut od kolo dvora Knatrivnica Podplat, ob-»tojei« iz vinograda, sadnnn« cika. trsvnika, njive ln ftda, prod;; skupaj ali pa razkosano po jako niski ceni Frane Ger-ielj, posestnik -to trgovec ua Pragoiekem. Stanovanska in gospodarska poslopja M lidana tn v debres etaoju.	4542
Posestvo
z lepim stanovanjem tik Ljubljane te proda. Naslov v upravi < Jutra*	5402
Lepe stavbne parccle
na glavni oeati, tik Ljubljane, m predajo. Naslov v anravi <Jutra».	640J
Mala hišica ali vila
r,7 deželi, blizu iole^niSke postaje, s suhim stanovanjem u—3 eob ln kuhinje, če mogoč« c vrtom, se iSče v najem. Po-nHibe p.od .Solnčno st^noranie 2399» oa uprave »jutra., iofls
Kupim kozolec
velik, močan, dobro ohranjoc. io HMELOVKE. ronudbe na •Livad«, Celje, Csberje. ES93
Stavbeno parcelo
l.!S09 m. na Slovenski ee.U v &p. Sliki, prodam. Vrrsfati pri Asto:a Svat, AljOera ulica 23 5069
Prodam hišo
b pos.ilnilko koncesijo gospo-darskim poslopjem, 9 orain zemlje, v prometne« trga. —
(,'godno tudi za mes:.rijo. Naslov v upravi «Jutra». 5303
pri Mariboru, velik sadonosnik, njive, travniki, redi se lahko 12 giav živine, ugodno naprodaj. Dopise pod cllobičkanoano posestvo*, podrulai.* »Jutra* Maribor,	CSil
Dvonadstropna hiša
t dobroidočo gostilno, sobami u tujce iu prostornim hlevom, na teljo tudi nekaj njiv in travnikov aa proda v mestu na
Gorenjskem. Naslov se izve v »jjravsiitvu .Jutra*, 5*20
Prodam hišo
popolnoma novo, c dobroitiolo gostilno, 7 Bob, 15 les davka prosto. Lokal za pekarijo J« komisijoairan. Veliko gospodarsko poslopje; svinjaki posebej. Zemlje 1joha. Vse zidano ia a opeko krito. Cena 125.C00 Din. Izplačilo jako ugodno. — Naslov pove uprava ..Jutra" 5347
Vodna moč do 20 HP
v sredini industrijskega kraja leteča, s kompletno novo fran-ris-turbino ter zraven »padajočo stavbeno parcelo, se ugodno proda. Tik poleg s# nahaja večje poslopje, pripravno m razno obrt. kateri s« d i v najem ali event. tudi proda. Več pod tlfro «Vcdna moč* oa upr. •Jutra*.	<>31»
Hiša
obstoječa iz 5 sob, kuhinj«, shrambe za jedila, kleti, gospo-darskega poslopja. I- joha sa-dovnika, travnika io zelenjad.
nega vrta in gozda, se takoj po nizki ceni proda. Ročica ob Paki, Gorenj« 5.
Priložnostni nakup
Parcele 8000 ml, drava lega, ob ulici, bliža parka * Mariboru, piH-enl na prodaj. PoMnl predal 41, Maribor.	5S44
Lokal
na prometnem mesto * Ljubljani se vsled izselitv« odda proti odkupu blaga «!pe<-erij-ska trgovina) ir, inventarja. — Ponudbe na upravo „Jutra" puli <irguviua fc>29». 6390
Trgovina
z manuFakturo, najbolje vpeljana v Ljubljani, se r zalng-o ugodno proda. Ponudbe pod • Lep lokat/2522, oa upravo •Jutra*.	5264
Trgovino proda
s vsam Inventarjem, evvntuelno jo odda v najem, tvrdka K. fVerli v Cerknici. V hiti j« stanovanj« takoj aa racpol.i^-o.
Ugodna prilika!
Oddamo večje prostore c mon
tiranim motorjem 18 HP, ca surovo olje, dinamo za lastno luč in stružnico za ielezo. — Proda se tndi posamezno po zelo ugodni ceni. Ugleda se od 9. do II. in 2. do 4. ure. — Naslov V npravi lista. 6167
Išče se lokal
na prometnem kraju v LJubljani, Mariboru ali blizu rudnika. Plučam dobro. Cenj. ponudbe pod «l'roniei/2619* na uprave <Jutras	5451
Dobroidočo trgovino
z gostilno ali tudi samo trgovino vzamem v najem, event. kupim. Naslov v upravi Jutra.
tAii
Vzamem v najem
malo gostilno z vrtom v Mariboru ali okolirl zs mesec maj. Naalov pove uprava ..Jutra" 5105
Gostilno na račun
IMets dve dami v Ljubljani ali
clolici. Ponudbe pod .Gohtilni 2329* na uprave .Jutra*. 4300
Knjigovodstvo
nan^im temeljit« polom u^nlh piaem v najkrajšem času. !*• reden uapeh. Pismena rpraftnnja sprejme uprav J «Jutra» po«! «Tečaj».	4967
Inštruktorja
za matematiko, dobro vertira-Dega, iS^era ca takoj. Ponudbe g pogoji na 0ospo>1arnko pi« »nrno v Wolfor| ulici pod «fn» strukcija*.	5442
Soba
Di^tinguiran gospod, 2—Škrat tedensko v Ljubljani, i£če elegantno srbo. Predpogoj direkten vhod s stopniSfa. Dobro nagrad« onemu, ki. mi jo preskrbi. Ponudbe pod «10. saroc* na upravo <Jutra>.	5S80
Gospod
s« eprejm« na hrano in stanovanje. — Kje, pov« uprrva •Jutra*.	£180
Zakonski par
brei otrok i*<°« prazno tobo. Cenjeae ponudbe na upravo •Jutra* pod <Prasno/2462». 5171
2 prazni sobi
v novi iilM e« oddnata. Ponudbe pod •Prostc,'S4K» na ufravo •Jutra*.	5154
V mestu na Gorenjsk.
sta naprodaj dve ri*i, prva j vcgcina, posebno priprava.", ra trgovino^ Qrug3 z gospodarskim p03lopjc-rfl in vrtom, vsled prostcmnstl pripravr,3 za vsako obrt. Poleg tega prodam tndi več njiv in travnikov. — Kje, I pov«	ifai jJi. 5821* i
cm t
Majhno sobico
s posebnim Thodoffl Ififto go-tpoaičn«. Seli ee » bllflnl glavnega kolodvora. Ponudbi na u-rive »Jutras pod »U. ma xcc*.	61»
Večja soba
prema In ioln&ia, se |S?8 za meee- maj. Ponudbe pod •Snal-aojc	im ojiavo ^Utra*.
Stanovanje s hrano
V sredini mesta iSče gospodična. — Ponudbe m opravo Usta pod «1. april*. 1054
Prazna soba v Celju
se ISče za dva gospodični pri boljSi rodbini s hrano ali brot nje, če mogoč« a posebnim vhodom, event. meblirano. — Oferte na naslov M. Aadlovlc, Ljubljana, Breg tO.	511»
Meblovano sobo
Učr. soliden gospod t sredini mosta, najraje blizu glavn« poŠte, za takoj ali pa e 15. marcem. — Kaaiov pav« uprava •Jutra*.	' 4947
Sobo
opremljeno, saatao, uesunin aii prvo naduro"!. • ms senariranim vhodom, elsktr. rauvetljavo v sredini mesta, a t, aprilom. Ostalo po dogovoru. — Ponudb« pod •April/Mita aa uprav« Meta.
5083
2 do 3 sobe
a pohištvom sil hrec nJega, « uporabo kuhinje, ISčem v Mar!* boru. Ponndbe na uprava .Jutra* v Maribor« pod «lai. 81.* 4972
Zakonskemu paru
solidnemu, ali dvema Keljllma
{gospodoma oddam t nenprem-jenl veliki In eračni sol,I v sredini mesta. I. nadstropje, s izborno domačo hrano. Plača po dogovoru. — Dopis« pro.lm na upravo sJutra* pod iifro • Poocion*.	4967
Sobo Iščem
Ponudb« na uprav« ..Jutra" pod ooka £55t*.	5357

Posojilo 150.000 Dia
a« odda samo na prvovrstna vknjiibo po 14 %. Saslov v upravi .Jutra*.	622»
Zdravnik
U6e posojilo od 4—SuO.OOO Dia oa zmerne obresti In proti inta-bulaciji na realije, ki dajejo popolno varnost. 1'oaudbe pod •Zdf-vait» upravi t«ga lista.
4b28
Katera stranka
boljls (bres otr-,». n« nrsdnlk), samenjfl stanovanj« s krasnim stanovanjem 3 sob na nsjlep-Sem krajo Ljubljane v prvem nsdftropju. ponudil« pod .Rsz gled. na upravo Usta. 5091
Sobo
opremljeno, analno, e posebnim vhodom. IW« soliden, miren gospod. — Ponudb« pod .Snatna soba/2611* na upravo •Jutra*.	5441
Oddam sobo
s posebnim »hodom onem«, kl odkupi opravo. Naalov e upravi •Jutra*.	5436
Stanovanje
soba in kuhinj« v mestu •* zamenja z enakim na perif«riii alt v okolici. Naalov v upr->»l •J utra*.	5457
Sobico išče
mirna eot.podlčoa. Gre tndi kol sostanovalka. — Ponudb« pod •Sobica/2591*. aa upravo Jutra.
5406
Na stanovanje
in rajtrk se sprejemata dvs gospoda. Naslov pov« uprava •Jutra*.	6897
Inozemec
kateri j« večkrat od.ot«« Uč« eno ali dve sobi, eno opremljeno. Plača najvišjo najemnino. Ponudb« pod .Lesni trgo-v«e» ■« opravo »luUa*. 5401
Mesečna soba
s« odda bol ilemn gospodu. —
Naalov pov« uprava „Ju'.ra' 64u4
Stanovanje in hrano
event. so.tenevsnje, ISče mlaila gospodična v biitini Rini.-ke ceste. Ponudbe na Stegnar. Kioska cesta 10.	A31I
Lepa meblovana soba
s« odda s hrano dvama gospodoma. Ponudb« na podrutnico •Jutra., Celje, pod »Takoj..
635«
Gospod se sprejme
na stanovanje s 15. marcem. Naalov pov« uprav« ..Jutra'" 5338
Z milijonom dinarjev
(pozneje tudi večj pristopim kot l)HUZAB:i"i£ k večjemu podjetju iz tekstilne stroke. Poleg stroke obvladujem tudi 5 Uri svetove« jszik«. Ponudbe i navedba podjetja ia rentite je poslati na «pravo •Jutru, pod •Teatiiia*.	buO
Družabnika
znaiajnsge, aautca, a kapitalom So.000 Di«, ae zaradi dru-iioskih razmer sprejme i io-broidočl stari trgovini t meSa-nim blagom na deteti. Pogi.ll povoljni. Ponudb« pod »Hitri nsatvvs aa uprsvoilivo «Jutra.
621«
Hranilro knjižico
za kavcijo 4« SMO Din M iSČ« proti nagradi. DopU« na upravo *Jutra. pod .Knjiiica«. 63u0
Družabnik
a kapitalom teli stupiU v kako trgovino, ali goatllno, kavarno Itd.; izohraiea. soliden, pripraven ta vsak obrt (samec), n? vorl In piSe angl«Sko, nomSko io slovensko. Naalov v upravi •Jutra*.	5315
Mlada Intelig. dama
t vdova) leti znanja i InMlig.
doOro situiranim starejšim gospodom. kateri bi Ji pomagal do sigurb«' eksistenc«. Ponu ilbe na upravo »Jutra* pod «Sigur-oa diskracija*.	5107
SamostoJ. gospodična
l«li prijateljskega znanja • iz
obraieuiic go.podom Dopisi pod .Itei-en in tnačajea. na uprav« .Juuas.	4770
Nesrečen fantič
»S let. hret kranj.kilt d.klet,
dopisoval, ljubil in tenil bi se rad, os nimam deklet. Dopl.l pod »Srček odprt 2S* na upravo
»J utra*.
6443
Mlada Slovenka
inteligentna, leti koreskondence z re.nlm go.podom. C«nj«n« ponudb« ns upravo ..lutrs. pod .Iskreno prijateljstvo/26!2.
5432
S. M.
Prldf aa do a, sporoči k<fa). Troja M. B.
Katera pošt. deklica
ali vdorm fteii cnanja • 40 lat
starim vdovcem bret otrok, t »talni slufbi in stanovanjem? Ls rean* ponudi*« s sliko, ki se vrne pod «AuU>/2600» na upravo «Julra»,
Znanja želi
t »vrbo fenitv« samostnjea go spod, vdovec, srednja starosti, br«; z otn>k, s gospodično ali vdovo br«*s otrok, ki naj bo snažna kuliarica in gospo.linja, mirnega značaja. tte»oe ponudbe s »tiko oa uj>ravo «Jutra» ood «An>erikaaac». Tajaost ca-}ara«ana.	6304
Mesečno sobo
• t. aprilom, s posebnim vbodom, it£e miren gospod. Ponudba na upravo «Jutra» pod «Miree KtfO*.	63JS
Majhna sobica
a« odda boljšemu gospodu. — VpraAat] t trgoviai S?« Flori-jaoa ulica 28.	B«W
Majhno stanovanje
se odda onemn, ki odkupi pohištvo* ^aalor t upravi Jutra.
6863!
Stanovanje
s hrano, vso oskrbo in nadr.nr-ctvam se iSče pri boijtl roittiini za dijaka IV. realke v Ljubljeni od 1. anrila. Ponudbo na K. Tarter. direktor, Air.erikaa-Cila, Beograd, Dcčasska 23.
5374
Zenitna ponudba
( Trgov«, čedn« zunanji.ti, S5 j let star. v zelo prometnem kraju v la.tni hiSi s trgovino, iell znanja s premutho gospodično ali vdovo hr«z »II t enim otre-knm, prihlitno o-oj« starosti, » .vrbo čimprejšnje lenitv«. Ites-n« ponudbe, če mogoč« a sliko, ki se pod Carino besedo vrne, na upravo .Jutra, pod .Srečen aom».	4di0
Trgovski sotrudnik
Specerist, s 6.1.000 Din kapitala, teti snanjs z gospodično, staro od IS do 20 Ut, ki ima trgovino sli obrt. v avrh« teriitv«. Lventualno pristopi kot družabnik. — Naslov pov, uprava »J utra*.	4403
Ločenec srednjih let
t akadeničnim poklicom, iell znanja v svrho fenitv,. Keflek-tira s« na neomadetevan, gospodične ali aiUd« vdove, po-min«, priarfso narav«, Inteligentne, izobražen«, tembolj če so premožne. — Ponudbo na cprfvo ajutra* ped »Dobr. mati*. '	5420
Soliden tehnik
iiče sobo z event. eiektrično razsvetljave. — Ponudbe pod •itujn« S421* aa uprava lista.
60C3
Katera stranka
ooljla (brez otrok, na uradr.Ik), zamenja atanovaaj« a krasnim stanovanjem 8 sob aa oajlsp
S«m krnju Ljubljane v prvem nadstropju. Ponudbe pod «Haz-glcd* ca »pravo lista*. 5091
Lepo prazno sobo
a sepamnl.-n vhodom v treJini mesta -I4Č« rsmostojea trgove«. Cenjen« por-odb« pod značko • Prazna sobi. aa upravo »te-
tra*.	sesr
Stanovanje
S lepo m«M.,»a«| setrf , mn-
ratio kuhinje v vili, ot Jalnl ielezrlci, v bllllnl LJubljar.e, s« odda, SaalMt	aprava

Instrumente
ta kompleten &&mbura6k! cboT proda ttokolako 4ru«tv« Cerk
oicSs
5446
Kriiovka
IfUoMorn), dobro ohranjena, se aupt. Ponudbe na upravo sjuuaa pod »Godb«/2614. »437
Vlollnčelo
staro, prodam. SajloT pove uprava »Jutra*.	6396
Pianino
lep, tra, se proda. Naalov pri upravi cjatra*.	£409
Vdovlca
izvrstna trčmarka, ee leii poročiti s BtarejSim gospodom. Ponudbe se prosijo n« Katica Mir kič, pustno leieče Caiovec.
62£9
Dvorni orožnik
mlad, teli dopisovati s simpatično gospodično v starost! od 18 do 24 let. Poznejia iunilev r.i izključena. Prednost ima;o on6 z nekaj premoženja. Samo resni !a neanoetmcl dopM aaj s« ptSljejo e «Hko na naslov Cedomir jankovU, dvorai orol-aik, Bacsrad.	' «875
Dva gramofona
100 plolč, 500 razglcdnlr, novih, 1000 starih, 5000 poituih anamk, srebrne kron« in staro bankovce prodi U. Krepek, Sv. Lenari s Slovenski* gi.ri-cak.	5246
Prodam
celo lopo, 15 meterev staro, čistokrvno psieo volčje pasmo. Cena 1000 Din. Nstančna pojasnila se doh« pri Jos. Kro-ielj, NamrSetj, poita Studenec-Ig pri Ljubljani.	4975
Pes ptičar
čist« pasma, 7 mes«ce» «»ar, se proda. — Naalov » opravi •Jutra..	6421
Par konj
ca votnjo s« odda v oskrbo ali proda. Naaluv * upravi sjutra. Maribor.	6219
Dva volčja psa
prtMna, stara po 12 tednov, prodam. H. Damt.-vr, Ljubljana, Cdovika est« 14. (Svečsrna I. Ropa« ln Co.)	6371
, Kravo
dobro mlekaricn, io 1000 kg KhRKNJA za krmo se proda. Viirnarj« 41. 83, p. St. Vid nad Ljubljano.	6316
Zlata zapestna ura
se j« Izgubila od Fi?ovca do nun.k« cerkva. Najditelj naj jo Odda v upravi «JuUa* proti nagradi.	6090
Zs velikonočne praznite
»i haste lahko izbrali tiajraiH^nejža blago b oblek«, at 4- usko io motke. V veliki tabtri deleo, trep. aatea, cefit« baržim, kraiue »vileoe rute po uajniijib ilnevaih eenifa.
FRANC CROBATH, d. z 0. z., Kranj«
■a drobnol	>• Aab«l«l
Barvne trakove, —j « karbon-papir-indigo
L,. BARAGA, fielerearftva at. SA
dr. Avgust M[unda Nflrica fyselinova
poročena
V Ljubljani, dna t. marca 152$.
1
Obnovljen rodbinski
PENZ9DN MIRAN
OPATJJ A • A8BAZIA«
Osrednji položaj v neposredni bližini pristanii'a. kopališfa in parka. Izvrstna bnhinia. Dnevne cene od 35 Lit dalje. Slovanskim gostom se priporoča
lastnik J. Miran.
10"4 a
Dražba gnoja
ta čas od 1. aprila 1925 do 31. decembra IMS. se vrSi dna 21. marca 1925. ob 9. url dopoldne v pisarni državne žrebčarne na Sein.
Zdražitflj ima poleg knpnine plačati 2 za ohožni sklad, 2 •/, takse in etroške objave v časopisih. 1
iž3i. Državaa žrebčaraa Selo«
Gospodična
srednje postav«, mirnega, odkritega značaja, v at«roi»! K let. c »0.000 Dic {ram.iitrja, £e!i resnega tnttja z gospodom plemeniteg.. značaja, k iterl si želi zadovoljnega druiia-.kega llvljenja. U raso, ponudb« « po!r.!m" Easlovrm pod «ZiJo-voljitvo je iivljenje* sa Dprs- :
vo »iulMi Lmej^t
_I	UM J
18 let
prtsoao« _L « r u e 1 o" ptlul« ; naJ.iMurnet« o.draviju kapa ! v ton iTn|<i«rl. - Ihiin.as «« i Vil .«*« lekxili«tl po 20 I'10 tkani« Po P"*!i r»«i'"*'lj« lekarn« B I e m. tubutlca.
V Italijo potujem
I« prevzamem vsakovrstne trgovske in za.jhne po-t«. Za-o«»ljivo.t, točn »st in diskretnost zajamčena. Pismena vprv Sanja sprejema uprava sjutra. pod <L'godnost/24V4* 6210
Moške srajce
se sprejmejo v lepo izdelavo in kroj ter natančno mero. — Cona 25 Din. Ponudb« pod »Perilo* oa upravo »Jutra*.
5207
Na hrano se sprejme
več gospodov io gosoodičen. Dnevna cena 15 Din. Naslov t upravi »Jutia«.	6174
•Kampfer Krema®
KI. Pri. krotilce Uiri)§ Je prispel«. Sveta poSiljatev. — DnM aa pri fljnd Meks , damski Ljubljana, Kongresni
frizer trg «.
6147
Nagrobne vcnce
sestav«« dele ca Iste, razno umetno cvetlično listje v raznih barvjh, umetne cvetlice, :nirtni venci in Šopki za svatbe. kakor vsi v to stroko spadajoči predmeti, se dol.ijo naj ceneje le v domačem proizvodu umetniil cvetlic uttaHo Pregrad. ereftlCrma Porfčerrre*.. Izdelki strokovnjaSki! Konkurenčne ceno. Veletr*ovci pri večjem odjemu znaten popusi. Trgovci putipitajt. domač* poijelje.
4650
Pletilni stroj
IL < X 33 bi zamenjala za rtroj St. 8 x (50. Več zalilets-no bl doplačala. Naslov: Ua-rica Dm/enik, IMA pri Brodniku.	43«
Ažurira
v v t« k barvil ia pll.ira. Res-Ijeva cesta 12/1, desno. 4710
Vsa knf rabite ia Vai vrt, vicograd, sadovnjak Itd., debli« pri
«VRT»
drtilba « n. t. v Maribora. ulAMOMJA 1N DELCOVI,
M0S
Naznanjam, vsem posestn;kom in odjemalcem, da sem nanovo o i pri
Hio i rami resli izltlH
katere sam izdelujem. V delo sprejemam tudi predivo za kmete ter izvriujem vsa vrvarska naročila točno io solidno po najnižjih cenah.	1183 •
Josip Podgifskl vrvar
t Novem mesta, LJablJamk«. oeata IOS.
Na drobnol	««b«l«l
1165 •
Semenski oves Francosko lucerno Domačo deteljo Različna travna semena Peso, Grahoro
priporoča ra pomlatliBkko ntev
{tlujllm Osirjs a cesta Sil
Važno ia kovale!
Tvrdka D. Čebln v Ljubi ant,
AVulfjra al. l'II. Vam dohavi v plombiranih
Tre< ah po 60 kg najceneje le angMki kova'k i premog - I a ang'e<V» hi »leaij.lti iivirni«ki Icnkg.
Prakrst i/datneisi, kakor doma«! premog. — Kdor poskusi enkrat, cetaue stalen odjemalec.
„„. Preori?»lta se tudi Vi«
Ženske srajce iz prvovrstnega blaga
oknieae i reaeoiae, same 48 Oia.
Vsa vrste teoskega parile po znatno tniiaoib eetiab nad!
Modna trgovina H. KENDA
Mestni tr« *t. t7.	ltU>J*
~š i/as—aa
Rendezvous
lir h športnikov I« Utetnlkotl HOTEL «C!IAD», BLED. S«p»-rirari prostori za družbe. — Chsobrej lepsrčes. Čaroben razgled as Jecsro. Najnlžj« cene!	o34C
Perilo v pranje
i« krpaeje «e «pr«)a«. Krakovski usaip U. 14/1. 5357
Vsakovrstne »ežnle
zlasti prevoz pobtatv« ob prt. I'*l «e!t»«v. pr»vr». premog«. Icae ln drv « kolodvora »II
od drueod la »sakovr«'»» duiE» voSoJe. oekrbl točne, nilhltr«!«. v B«;i»(.«em i«i» Iv ee selo aolldnlb conub j Koo«r Lote« Hrskovska ol it. 13 Tam «« tndi »prejemajo naročil« In dajejo
OKLIC.
Javna sodna dražba kon-kurznega sklada A. Kunstka* sestoječega iz zaloge usnja, Čevljarskih potrebščin in nekaterih drugih premičnin, bo
v ponedeljek dne 16. marca 1925«
v dražbališču v pritličju mestnega županstva v Novem mestu. .. Okrožno soiišže v Dovtn usti, sdl I..
dne 27. febrnarja IS26._
Originalne (prave)potrebidini
(«x»t, pre*»rr»t) n
„Op alo grapn*1*
kiicr todi komplete« aparate ItUtt UM pri
Z.. SJJftAOA,
Največjo zalogo razne emaj-lirane, aluminijaste ali to-letne ktihiujske posode, kakor drugih rasnih orodij za obrtnike, dalje razne verige, tehtnice, lopate, krampe, motike, vrtnarska orodja in ra«ne stroje itd. itd. kar Bploh k železoinufei Stroki spada, nudi vedno in najceneje tvrdka
Stanko floriančič
nlstrgoiloa i leleiBlui Ljubljana, Si.Petri e. 35
SK/7 a
Kidistln lila Hitler
Dunajska c. 6/11
se priporofa cenjenim damam za s lomladan-sko seziio. Sprejema vsakovrstna preoblikovanja in popravila po nir.fcih cenah.
m
nitko postavo
napravi tre bujni pas iHafteufurmerj, izdelan ob znižanih ceoah v ateljeju
Ana Hntter
Dunajska c 6 II v h ši lekarne Piccoll.
LOK MOEILE
W0LF-LANZ do 600 HP
tvornički novi ili gener raparitani sa tvornitikim jamstvom takodjer u najam. 7Sa
mmvM
v.
m SC0MPRE30RH
Generalna zastupstvo Motor entsbrik Oarmstadt
5'M.l STROJE
Poglejte naše sk ad čče Piacevne polakšice Kompie.na montaža
BRSCH um d. d.
ZAGREB, Pantevčak IB.
Smrekove
sadike
triletne, pre-aiene, in dveletne, nepresajene. 2elo dobro ukoreninjene oddaja gozdni urad Karo.a Auersperga v Kočevi U. tl^ta
JELKA
za bolniške sob .posebno
priporočljiva, Ksr razprostira sveži smerečji duh.
Kra nike
snirt k"»e ali ielnvn kupim v vagonsklh množinah. - ruuudbe
ua Ivo Stergar, Radomlje. 12<KJ a
J. Sfjepušin
Sisak
priporoča boliše lamin-riee. s'rane, parlitnre i o ostale potrt-b-fiine
aa t te
glasbila.
•JUTRO, št 58 Of kako prijetno!
vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki stek eoie. Pellerjeva Elsa mila so prava mila lepote elegantni žeui, kakor tudi mila zdravji vsakemu pametnemu motu. Pri oaorsbi so jako itedljiva, radi tega pocenil Dobe se v & rasuih vrstah (lilijiao gliee-riuovo, boraksovo. katraoovo in milo ta britje). Za poi kus 6 kosov 62 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej. po povzoMu '/a 82 dinarjev pri LEKARNARJU EUGEN V. FELLER v 8TUB1C1 DONJI, Elsatrza 246, Hrvatska.	4«'a II
f6
=N«deUa 8.10.1925.
SINGER šivalni stroji
so na vsem svetu poznail kot najboljši
Mnger šivalni stroji, BOURNfc L tO., MEW VORK __________ cm Prodaji aa ob roko
LJUBLJANA, Šetenburgova ul. 3
Centrala za SHS' 36-a
ZAGREB, Maruličeva ulica 5
Zastopstva v vseh mestih


»iti joraperji
p« antftanlk cenah.
Svilnate blnze, prvovrstna pralna
svila >40 Dia ia SfiO Dia. Damske sraiee ed VB Dio naprej. Garnitura S komada prvovrstni ehiff«n batti-i samo 89 Dia. Eomb nate od 90 Din naprej, dežniki polavileai 179 Dio. * Praktična darila sastonj (slej jutrišnji iuserst) 77» IV
I Si. IL
Ljubljana.
od jedilnega in mineralnega olja kupuje po naiviftji dnevni ceni	liOi-a
Tovarna kranjskega lanenega o'ja h tirne!*
HROVAT & KOMP., LJUBLJANA
B. Veseinovič A Comp.
▼ Maribora, Gosposka tUss it 2S.,
Da M ceni. občinstvo spo>nalo aafo dobro hlafo. katero prodajamo n« stal«" »obilnih cenah, vprlmli smo v naii t jovi.i ,.Br»rp'ačne loterije", potom katere j* mogoče, da dnl»i kuoor leno daril«, ne d» hi k*i irtvoval Kdor torej kupi na enkrat ali v presledkih b'sgi za 259 Din, dobi brezplačne po I srečko, • katere ima pravice igrali na tej loteriji pri zgoraj oiuareai tvulki, kak<>r hitro je prodanega hlapi sa omenjano Stavilo sreek. Ta tet«pi|a Ima 1COO ireik 7M ■ debllkl Of* iroikanjs sa pravatasma eblavl. Žrelwa;e 1' d kn.tralo dr. V. Pfeifer a nalk^ snele v tllilll 191». D »lutki : 1 kompletna s aln» sol.a t d ► hnka m I uiomana. t dob tka po S m »nlnenef. hlap, 10 dobitkov aiumiuijrve p»aode m ie 706 runih druih riol>i<kov	m«
Kdo je praktičen?
Kdor kupi pri meni vse vrste manufnktarno blago, fine kampiroe, sukno od najboljše do najcenejše (Din 441 kvalitete, razne cef rje in oksforde, priznano najboljše Sifon« in kotenino ter vse krojaške potrebščine. It62a Po že znižanih renah pri odjemu čez 50O Din 58/0 popusta! Krn ari pnpn*t pri vsaki svoti!	0>tauk.i po laslai eeail
IVAN KOS
Šiška, Colovška cesta &t. 63. Podrožnice: Z.JTH3LJ& i a, St Petra eesta 9s. Br dnja va* it. 9 (Ooren Ukol.
Rast las za!amiu)e
lakonim xa«»rov*ii<ar®it«tropro'i oleta»n«ti.iir>ad<nin ta* m prliutu. IM>iv* te v ?wh lekarnah, drofer sh id brivoksh, ali pa b» noMia po pav/etju sa 10t> um (io 10 Dia ta potuiiuo)	80 a
Kisutižtl tabora orli ..LEDA" t Zagrm U kolljrta i.
Te o d. Korn. L:nbl;ana
Poijamk?. eesta it. S
krov*o, etnvlni*. ral»nt«iit*kl In »krant kt«Mr, laataUvti« ovorfo ' V« »mv« strelovodov. KopoltSko Ib kloaetn« »pran
isdelovanie p««"d i* nlo'Vvine »•> firnet, t>sr»o. lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (<katl-) ta konaprve.	7S
Ha-Ha-Ha
ne Uideš strgal ne, im«m moCno <>blrko, ker arm kupil sukno ▼ rtUtrfovIsl B. Stermeoki, Celje it. ao, katera ras-jK)*ilj* tri>ežno au-no m 60 Din.močin ir-vjot m 70 Din, fini kaingarn m 90 Din lluatrovani crnik i čei 1000 »lik-mi se pošlje vsakemu zastonj, vtorci od »ukna. kamrama in rame minula« turne robe r* »amo ta a dni na oghd. K<lor |iride t vlak< m t^eebno kupovat, dnH nakupu primerno povrnitev v >t-nje. Naročila Cct 500 Din pošin ne prosta.
Trgovci co groa cene. ios.
5 PA^ NAd^i&UA
Zahtevajte jo povsod!
ar-a
Nsjkrasneiše in trpežno
pohištvo
po najugodnejših cenah pri tvrdki 75U
M. Andlovic
LJubljana
Vldovdanska cest« 6 Komer sitega ulica 28
Najboljši in najpopolnejši spis o naši državi je
AfiiTON
MELIS
JUGOSLAVIJA
V dveh delih. 964 strani.
I_1 _ 1 . navadna tsdsia «0 disarjov, boljia mehko vezana isdija
•	UČI i 76 diuarjev io poStaiaa t dinarja.
H_i _ 1 . na»»ilna ixd«js 60 dinarje*, holita mehke tesana iadaja
•	U G1 a 66 dinarjev ia pottaina i dinarja.
Melikova knjiga je popolna enciklopedija o naSi državi, ki nudi obilo podatkov iz vsega našega javnega (nacijonalnega, kulturnega in gospodarskega) tuljenja.
1 idila jo je
Hnl gsrna Tiskovne zsdruge v Ljubljani
Preiernova ulica it 64.
Cenjenim trgovcem io indmtriirera se prinnrnfa solidno domače
spsdiellske ped et|e	7«-*
„JUG0P0ST" na Sušaku, Uskoška u'ica it. 55.
Psdrsistsl pod let ja es Rakeka la Jesealoah. Prevrema veakovrstue tnuapurte, vcarinjen a in vakladitevuja blaga. Informacijo br.spladsol
Najnovejši modeli
ravnokar došli v modnem salona
STUCHLT-MASKE
Ljubljana, Židovska ulioa št. 3.
Cene nizke. — Treoblikanje io predelovanja se izvršuje točno.
Zahvala.
Ob prebridki Ugubi aaiega nadvse 1. ubljonega, skrbnega ujeta, (ospoda
Ivana Logarja
posestnika
izrekamo vsem, ki so ja tolažili v bolezni, posebno dr. Haeko,
pni. duhovščini i.ajtoplejto aabvalo.
I'ra* pos- ln o pj se islivaljuiemn g pevcem sa v sroe -egajnže ialontinko. eeai. nrsdgiMfu, sls*, sasiloemo druMvg, draeim priia-telietn io manrem. ki so ga * tako obilnem Števila spremili na prodani sadnii poti Vaem bodi dobrutoi Bog obilen plačnik.
Boh. Bistriea, doe 6. marea 1926.
1249/a
Globoko ftaisjeis redMss Logarjeva.
^^KSSSSsasii^a^isaBsa^ m................
^ Zadružna hranilnica
tm
registrovana posojilna ia gospodarska zadruga z o, &
v Ljubljani
Sv. Petra cesta št« 19
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
zastavitvi.	hu.
IB^j
Ljudske knjižnice
opozarjamo
na najnovelie zvezke zbirke
„Prosveti in zabavi":
Puikin-Prifateli, Kapetaaova h Si Povest BroL 24 Din,
vez. 29 Din, po poŠti 125 Din vet Budal Andrej. Kriiev pot Potra Knpljenika, Povest. H rož. 17 Din. vez. 22 Din, po pošti t 25 Din več. Kersnik Jinko, Cjolamau. Roman. BroL 22 Din, vez.
27 Din, po poŠti 125 Din več. Kersnk Janko, Agitator. Roman. Broi. 18 Din, res.
23 Din, po po<ti 125 več. Zeyer-Bradai. Tri lefead« o napelo. Vez. 20 Din, po pošti 1 25 več.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani
Preiernova ulica 54.

■vuiniiiiiiinimiiimiiiiittiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiitiit»iiHiHii«HiiHimittiii»tttnniiiMiiiMitni»iiiiiinniMiMiiniiititiiii:iiiiiiiiitiniiitiint»mw«mit»w ...............................................................................................................................................................................................
trgovska TRGOVSKA BANKA, D. D. V LJUBLJANI
podružnice,	DUNAJSKA CESIA št. 4 (v lastni stavbi)	ekspozitura:
noTL^	KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000 —	Pre",J*-
sioie^lL. " :	Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
i V.
/s