Stev. 353. ¥ Trste, v toffc 21. dt—ibra 115. Letnik XI. tja Via k dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. trecniMvo Ulica S*. Frenćišiu Asiflwg» it 30. I orisu. - V* eop i naf se po«if}ajo ■rtdnifcvu OaU Ntfrankiraiu pwni * m prejemajo in rokopM ie ne \Tača|o. __t> I*d«j»tetJ ta odgovorni andn:k Štefan Godina Ltstaik Hit- .Edlnctv - TUk tiskarne .gdino^i*. vpisane zadntgVl ©rejetuni porofcv«n v Tcitu, »Uca !». FrančiSka A» Škega * Taieioa urednUtva In oprave Naročnin« znaša: Za celo lato.......K JJ-"" Za not leta ...-...-'......... n m ....................... Jtl za nedeljsko lidajaca ca*o ......... r t pol leta.................193 Poaatnasae Storilke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oflasf se računao na milimetre v Sirofcosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oflaal v tekstu lisU do pet vrst.......K 20-- vaaka nadaljna vrsta................. . 1 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda. najtnan| pn 40 vinarjev, Oftes sprejema inseratnl oddelek .Edine*!!-. Narotnft* In reklamacije se poBljaJo upravi lista. Plaffuje ae izključno U upravi .Edinosti«. — Plača in to* se v Trstu. Uprava ta tnseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Franck* AsiŠkega SL 20. — PoStnohrjnilnllnl ra2un R. 841.8.= "> Presled najnovejših dosodkov. Italijanska fronta. — Na vsej fronti zmerno topovsko delovanje. Srbsko bojišče. — Kovessove čete zavzele z naskokom močno z-graiene črnogorske postojanke v kolenu Tare in severno Beran. 5 topov uplenjenih. Rusko bojišče. — Nobenih posebnih do-godxov. Zapadno bojišče. — Pregnani sovražni monitorji pri VVestendu. Uspešne nemške raz- rdbe. Letalski napad na Popperin-gfe. Križarjenje nemškega brodovja v Severnem morju. TursKa bojišča. — Splošen napad Turkov pri \naiorti in Ari Bumu. Turki prispeli pri Ari Burnu do morja. Angleži in Francozi zapuščajo Dai danele. Razno. — Vpoklic rojstveoih lemikov 1871. 1670. 1865., 1866. in 1867. _ TrfjMlPtoa to®. DI NAJ, 2(1. (Kor.) Lrauno se objavlja: 20. decembra 1915, opo!dne. Na vsej fronti zmerno artiljerijsko delo-\ anje, ki se je razvilo do večje srditosti le v oddelku Cbiese in v ozemlju Col di Lana. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročila Ccdorne. DUNAJ, 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega slana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 18. decembra: Pri ustju doline Torre v dolino Astico se je posrečilo našim četam z metodičnim prodiranjem, da so zasedle vrh Cima Torre, ki obvladuje gornji tek reke Astico, in si zagotovile njega posest. Včeraj običajno artiljerijsko delovanje na vsej fronti. Na višinah severozapadno Gorice je bil za-\ rnjen sovražni napadni poizkus proti našim postojankam v Oslaviu in pevmskem odseku. Sovražni letalec je vrgel 5 bomb na Tiarno di Sopra v Ledrski dolini, ne da bi bil napravil kaj škode. P i.Mj in odstavljen: višii italijanski častniki. LUG ANO, 20. (Kor.) Kakor poročajo italijanski listi, je bil generalmajor Berar-di, brigadni poveljnik dne 15. t. m. na kraški fronti ubit od granatnih drobcev. Mornariški višji zdravnik Tacchetti, ravnatelj vojaškega zdravstva v Tarentu, je umrl za infekcijsko boleznijo. GeneraMajt-nant Fara in generalmajorji Ferra, Ona-glia, Pasquate in Porta so bili stavljeni na dispozicijo. Napoljski intendančni major Inionti je bil radi goljufije in podkupovanja aretiran. O potopitvi italijanskega transportnega parnika »Re Umberto*. GENOVA, 19. dike, z bazo v Kassandri, kamor odpravljajo ogromne množine materijala. Volitve »a Grškem. Ll GANO, 19. (Kor.) Po italijanskih poročilih potekajo grške državnozborske volitve mirno. V atenskem okraju tekmujejo med seboj predvsem tri kandidatske liste; na eni se nahaja minister Rhallis, na drugi Ounaris na tretji pa neodvisni bivši poslanec Dimitrakopulos. Rusko boiltte. DUNAJ. 20. (KorJ Uradno se objavlja: 20. decembra 1915, opoldne. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hftfer, fml. BERf IN. 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. decembra 1915. Položaj Je nelzpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Križarjenji vmikm brodovja v Immm morji in SHogerolti'. BERLIN, 20. (Kor.) Uradno se poroča: Deli našega brodovja so tekom zadnjega tedna po Severnem morju Iskali sovražnika In krlžarill potem v svrho nadziranja trgovine dne 17. in 18. decembra v Ska-geraku. Pri tem Je bilo preiskanih 52 ladij. Cn parnik s prepovedanim blagom je bil zaplenjen. Tekom vsega časa angleških pomorskih sil ni bilo videti. z zapflfnm nojittfl. BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. decembra 1915. Ogenj naše obrežne artiljerije je pregnal sovražne monitorje, ki so obstreljevali včeraj popoldne VVestende. Na fronti poleg živahnega artilerijskega delovanja več uspešnih razstrelitev naših čet. Eno naših letalskih brodovij je napadlo kraj Popperinghe, kjer se stekajo številne zveze sovražnika. V zračnem boju pri Briigge je bil en angleški dvokrovnik sestreljen, letalci so mrtvi. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljeni parnik L LONDON. 20. (Kor.) Norveški parnik *Nico« je bil potopljen. Vpoklici na Angleškem. LONDON, 18. (Kor.) Povodom vpokH-canja štirih rekrut^h kategorij objavlja lord Derby poziv, v katerem pravi, da ni treba poklicati vsega moštva vseh štirih vpoklicanih moštev že 20. januarja. Da se prepreči neprijetnosti in prenapolnjenje novinskih pisarn in zalog, bo moštvo polagoma prevzeto. Vpoklicani bodo 14 dni pred vpoklicnim terminom. (Vpoklicni datum, 22. decembra, o katerem se je jjoro-čalo, je torej očividno napačen). Angleška spodnja zbornica. LONDON, 18. (Kor.) V spodnji zbornici so poslanci Hodge, Wardle in Wilson grajali, da so bili mesarji in posojevalci nastavljeni kot nadzorniki v municijskih tovarnah. Posl. Pink je opozarjal na to, da je vlada nastavila-H^kega vrtnarja za nadzornika v neki municftski tovarni. Državni podtajnik Addison je odgovoril, da je težavno dobiti primerne osebe za nad-zerniška mesta. Posl. Dillon (nacijonalist) je izjavil, da so te razmere Škandal. Angleška zgornja zbornica. LONDON, 18. (Kor.) »Times« javljajo: Nadaljevanju debate v zgornji zbornici o danski trgovinski pogodbi, ki se bo vršila v ponedeljek, se pripisuje velik pomen. Vojvoda Devonshire je poslal unijonistič-nim pearom nujen poziv, da naj se udeleže seje. Govori se, da pride do glasovanja. ___ S turških mi CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta ob (raku: Naše čete nadaljujejo z uničevanjem obrambnih naprav vseh vrst pred glavno postojanko sovražnika pri Kutelamari. Naša težka artiljerija obstreljuje uspešno strelske jarke sovražnika kakor tudi njegova nastani-šča v Kutelamari. Sovražnik se zopet poslužuje dum-dum krogelj. — Kavkaška fronta: Razven prask med patruljami nič novega. — Dardanelska fronta: V oddelku Anaforte topovski dvoboj. Izmed dveh min, ki jih je razstrelil sovražnik, je ena uničila enega njegovih strelskih jarkov, druga pa nam ni prizadejala nobene škode. Naše patrulje so uplenile v dveh sovražnih strelskih jarkih množino bajonetov, patron in drugega vojnega materijala. V oddelku Ari Burnu je vrgel sovražnik na naše levo krilo velike množina bomb. Ena križarka in trije oklopni mo.»i-torJI kakor tudi artiljerija na kopnem so streljali nekaj časa na razne strani. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. V od-! dc-lku Seddil Bahra ie naša obrežu »a arti-{lierija dne 17. t. m. popoldne enega obeh ! rušilcev, ki sta izkrcavala materijal in vojake, potopila. Izkrcevalna dela in izkrca-vanje je bilo prekinjeno. Naši topovi so na desnem in levem krilu povzročili škodo v sovražnih strelskih jarkih in »osto-jankah za metanje bomb in prisilili sovražne baterije k molku. Križarka in monitor, ki sta obstreljevala okolico AlčI Tepe, nista povzročila s tem nobene škode. CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega sta- < na se poroča: Fronta v Iraku: Pri Kutelamari krajevni boji z manjšimi presledki. * Razvijali so se na našo korist. — Kavka-1 ška fronta: Nič važnega. — Dardanelska fronta: V oddelkih Anaforte in Ari Burnu topovski dvoboj in boj z bombamj. Požar, ki ga je povzročila naša artiljerija v noči od 17. na 18. t m. v bližini izkrcevali-šča pri Ari Burnu, je trajal do jutra. V oddelku Seddil Bahra je zmetal sovražnik kakor običajno veliko množino bomb in torpedov na naše strelske jarke v središču levega krila. Naša artiljerija je takoj odgovarjala in obstreljevala uspešro postojanke za metanje bomb in torpedov in tudi sovražne topove, ki so bili prisiljeni k molku. Del sovražnih strelskih jarkov je bil razrušen. Ena križarka in en monitor sta izstrelila več granat na razne strani, ne da bi kaj opravila, nakar sta se u-nsa^niia. CARIGRAD, 20. (Kor.) Korespondent agenture MIH v Dardanelah poroča: Od včeraj se vrše v vseh oddelkih fronte srditi buji. Naše čete so pričele pri Anafortl In Ari Burnu s splošnim napadom. Sovražnik je izvršil v odgovor protinapad pri Seddil Bahru, ki so ga odbile naše čete ob izredno težkih izgubah za sovražnika. Naše čete so zavzele važna sovražna oporišča pri Anafortl in Ari Burnu. Nas krepki topovski ogenj je povzročil v sovražnih vrstah težke izgube. V kratkem bodo pri Anaforti in Ari Burnu le še sovražna trupla. Nadaijno poročilo pravi: Pri Anaforti in Ari Burnu smo sovražnika popolnoma potolkli in ga pognali v beg. Naši vojaki so prispeli pri Ari Burmi do morja. Plen je neizmerno velik, Gosta megla je omogočila sovražniku, da je ušel brez osta-vitve večjega števila ujetnikov. ftvstro ogrsko-ameriKanski spor. BERO L IN, 18. (Kor.) Zastopnik VVoli-fovega urada v Newyorku poroča brezžično: »Associated Press« poroča iz Wa-shingtona, da se je predsednik Wilson in kabinet posvetovala o avstroogrskem odgovoru na amerikansko noto. Na merodaj-nem mestu se govori, da se še ni odločilo, kaka naj bi biia nova nota Ze^dinjenih "držav; gotovo pa je, da se ta nota odpošlje takoj. Smatra se da bo nova nota z večjim poudarkom vztrajala pri svojih zahtevah kot pa prva; vendar pa da ne bo onemogočala nadaljne korespondence med obema državama, ko bi Avstro-Ogrska vztrajala na poti, ki jo očividno hoče kreniti. Nadalje se je izjavljalo, da Zedinjene države žele dati Avstro-Ogrski vsako priložnost, da ohrani diplomatske zveze z Ameriko. KOELN, 19. (Kor.) »Kolnische Zeitung« javlja brezžično iz Washingtona 18. t. m.: Amerikanska vlada namerava poslati avstro-ogrski vladi drugo noto. Splošno se čuti, da je amerikanska vlada šla predaleč. Neprijetno je sedaj, kako se umek-niti. Končne odločbe ne bo, dokler se Wil-son prvi januarski teden ne vrne z ženito-vanjskega potovanja. — V zastopniški zbornici je bil predložen zakonski načrt, v katerem se zahteva bojna ladja, ki bi spremljala dovoze mleka v Nemčijo. Razpoloženje občinstva proti sirovosti Angleške, da hoče preprečiti uvoz mleka za o-troke v Nemčijo, je vedno bolj ogorčeno. RomunsKi s?nnt. BUKAREST, 19. (Kor.) V včerajšnji senatni seji je Toma Jonescu očital vladi, da je zamudila pravi čas, ko bi bila morala Romunska poseči v vojno, potem, da je s svojo politiko omrtviia navdušenje, ki je vladalo leta 1914., in da danes vlada korupcija tujih mož. Govornik je zanikal, da bi Take Jonescu in Filipescu hotela imeti nacionalno vlado. Samo on, Toma Jonescu, da jo hoče, ker sicer ne dvomi o domoljubnem mišljenju vlade, pač pa o njeni moči. ki bi jej biia dana z nacijonalno primesjo. Premaganci in zmagovajci, je zaključil govornik, bodo po tej vojni z zlatimi črkami vpisani v svetovno zgodovino. Suino Romunska, če ne stopi v vojno, bo napisana s črnimi črkami. Patrijotična manifestacija na Dunaju. DUNAJ, 20. (Kor.) »Deutsche Nachricli-ten« poročajo: Neinškonacijonalna organizacija Nižjeavstrijske je prirediia ob šte-\ ilni udeiežbi v slavnostni dvorani trgovske zbornice patrijotično manifestacijo., v obliki z\ ezne slavnosti in poklonitve armadi in vojskovodjem pred spomenikom Radeckega. Slavnosti so se udeležili med drugimi tudi zastopniki centralnih uradov, posebno vojnega in brambnega ministrstva. Nemški Nationalverband je odposlal vee zastopnikov z načelnikom dr. Gros-soni na čelu. Navzoči so bili dalje številni deželni poslanci, župani in zastopniki ni-žjeavstrijskih mest in občin. Posl. \\edra je imel slavnostni govor, v katerem je nagiašai, da si nemški Avstrijci iz vsega srca žele ozke zveze obeh cesarstev, ki je velika potreba obeh držav, in da je treba ob varovanju državne samostojnosti in neodvisnosti Avstrije stremeti po trajni ustvaritvi zveze potom najprisrčnejše tr-gov inskopolitične zveze obeh gospodar- skih ozemelj. Govor je izražal neomajne udanost nemških nacijonalcev napram cesarski hiši in zaključil, potem ko se je spominjal uspehov s turškimi in bolgarskimi armadami v zvestem bratstvu se bojujočih nemških in avstrijski^ čet, z navdušenim Heil- in Hoch-klicom na cesarja. Konferenca češko - nemških političnih strank. PRAGA, 20. (Kor.) Včeraj so se sešli zastopniki vseh češko-nemških političnih strank h konferenci glede vzpostavitve skupnega zastopstva nemškega dela Češke. Skupščina je soglasno sprejela predlog, ki priznava soglasno za neobhodno politično potrebo, da se svoječasno z ti-stanovitvijo zveze nemških deželnih in državnih poslancev Češke zgrajena edinost vseh nemških strank obnovi, da pride pozicija nemškega naroda na Češkem in v Avstriji za sedanjost in bodočnost do polne veljave, predvsem pa, da se pojasnijo predstojeća velika narodna in politična vprašanja, ki se tičejo Češke in Avstrije. Namerava se ustanoviti delovni odsek, obstoječ iz zastopnikov vseh političnih strank in političnih in narodnih organizacij dežele, dalje iz zastopnikov visokih šol, industrije in trgovine. Predpriprave za nadaljne korake se poverijo predsednikom včerajšnje konference. Vrnitev carja v Carskojo Selo. PETROGRAD, 18. (Kor.) Car Nikolaj ie prispel včeraj s prestolonaslednikom s fronte v Carskrie Sclo. Škandali v japonski zbornici. TOKIO, 20. (Kor.) Reuterjev urad javlja: V zbornici jo predlagala opozicija, da naj se postavi vlado na zatožno klop. Med tem ko je govoril ministrski predsednik, ga je eden članov zbornice udaril po roki. Nastopila je policija. Ministrski predsednik je končal govor med odobravanjem. Predlog je bil končno odklonjen. Pegasti legar. DUNAJ. 18. (oKr.) Uradno se objavlja: Od 5. do 11. decembra je bilo pri domačinih v Galiciji konstatiranili v 16 okrajih (34 občinah) 155 slučajev pegastega logarja. V ostalih upravnih ozemljih je zaznamovati od 5. do 11. decembra 12 slučajev pegastega legarja in sicer 3 na Dunaju in 1 v Korneuburgu na Nižjeavstrij-skem, po 1 slučaj v Aschachu ob Donavi in Kleinmiinchnu (okraj Line), 1 v Celju. 1 v Prerovi in 4 v Kunovicah na Morav-skem. V Aschachu ob Donavi in v Kleinmiinchnu gre za vojne ujetnike, v Kunovicah in pri enem slučaju na Dunaju za došle tujce: med domačini se ni pripetil noben slučaj pegastega legarja. OpoKlIci rcjsiuenlh letnikov 1871., 1870., 1865., 1866. lil 18S1 DUNAJ, 20, (Kor.) V prihodnjih dneh I-zide razglas, po katerem morajo pri prebiranjih za službo z orožjem sposobni spoznani avstrijski Črnovojniški obvezan-ci rojstveulh letnikov 1871. in 1870. dne 17. januarja 1916., rojstvenlh letnikov 1865., 1866. in 1867. pa 21. januarja 1916. odriniti pod orožje. Vpoklic drugega poziva se pojasnjuje iz stremljenja voiaške uprave, da uporab! najstarejše letnike do nadalinega v zaledju in v etapnih ozemljih, uočim bi znali najmlajši letniki predvidoma vsekakor prihajati v vpoštev kot nadomestek za fronto. V dosego prvega namena je potrebno. da se vsi še v zaledju in v etapnih ozemljih se nahajajoči mlajši, za službovanje na fronti sposobni elementi izmenjajo z najstarejšimi črnovojiiiškiml letniki. Vzpričo narodnogospodarskega pomena baš teh letnikov se je šlo pri ugodit\i predlogov za oprostitev glede teh kategorij veliko dalje nego glede mlajših letnikov. — Natančnejše določbe za odhod pod orožje prinese pozivni razglas. Položaj. ! i 20. dccembra. Smo vedno pri tem: kdor hoče govoriti o položaju na Balkanu — miliiaričnein in političnem — se mora zaustaviti pri Grški in tu začeti. Ne bi hotel: ravno trditi, da je končni uspeh akcije ccntralnih vlasti odvisen od definitivnih sklepov grške vlade, oziroma od vedenja Grške ob bodočih bojih na teritoriju Grške ali ob nje mejah; ali potek in način razvoja stvari bosta vendar le odvisna od ukrepov v Atenah. Položaj še ni razbistreu vkijub drugemu dogu-voru med Grško in četve-rosporazumom! — tako je nagiašai Veni-zelos sam v razgovoru s poročev alcem lista »Patris-. Kar se je zgodilo dose iaj — je to, da sta kralj in Skuludis dobiju obljubo. da si bodo Bolgari prizadevali, da ne bodo kršiii nevtralnosti Grške in da ne prestopijo na grška tla. Na drugi strani so se na željo četverosporazuma grške čete umaknile od operacijske baze poslednjega. V toliko se je bii položaj razbistri!. Ali med tem je postal nov položai. ko se je — je rekel Venizelos — pot Cfrtn II. .EDINOST" IteT. 353. V Trstu, dne 21. dtcemftra 191&. da ne bi sicer bolgarske, pač pa nemške in eventualno avstro - ogrske Čete preganjale umikajoče se čete četverospora-zuma preko meje na grška tla. Vlada je zavzela stališče, da — govorimo še vedno z Venizclosom — prekoračenje grške meje tudi po teh četah ni dopuščeno in bo * (irska protestirala proti temu. Toda odpornost Grške se zmanjšuje z ozirom na moč nemških in avstro - ogrskih bojnih sil! \enizelos želi. da se napravi enkrat popolna jasnost in pove odkrito, se-li bo istotako postopalo tudi s četami Bolgarske in njenih zaveznikov? Vemo sicer vsi. da Venizelos želi. da bi Grška intervenirala na strani četverosporazuma. Naravnost seveda ne govori tega — vsaj tu ne —, pač pa zahteva od vlade, naj stori enkrat k' nec — nejasnosti! Ta njegova previdnost glede sebe, a zahteva do vlade podkrepljata gori navedeno njegovo trditev, da položaj na Grškem še ni razbistre«. Skaljen je baje nekoliko tudi po sedanjem utrjevanju Soluna od strani Francozov In Angležev. Nastale so baje neke težave med grškimi in oblastmi četverosporazuma. Grška je vložila protest proti utrjevanju. Nu, angleški viri trde, da se nastala nesoglasja povoljno rešijo. Najsigurneje znamenje pa, da položaj ni razbibtren, je nadaljevanje političnega dvoboja v Atenah med diplomacijama četvero-por azuina in Nemčije. Dne 18. t. m. n. i r. je imel nemški poslanik v Atenah du jsi razgovor z ministrskim predsednikom Skuludisom, nakar se ie vršil ministrski svet____Odziv četverosporazuma na ta korak nemškega poslanika je sledil še isti večer: »Nea Himera« javlja, da je francoski poslanik Guillemin v imenu diplomatskih zastopnikov vlasti četverosporazuma pozno zvečer obiska! ministrskega predsednika Skuiudisa, zahtevajoč od njega, naj se z mesta izjavi o koraku, ki ga je Nemška storila pri Grškem kabinetu! Diplomatsko vrvenje traja torej daljo. Poteza promptno proti potezi — kakor na šahovi deski. In tudi najbolj st rokovnjaški zaplečniki si ne upajo prorokovati, kdo dobi partijo. Iz Aten javljajo sicer, da se sodi. da je nemški poslanik obvestil grško vlado o prestopu meje po nemških četah. To bi — v smislu izjav Venizelosa — pomenjalo kršenje grške nevtralnosti in moralo pospešiti odločitev grške vlade in hitro dovesti do toliko pričakovanega zbistrenja položaja. Imamo pa iz Aten še drugo vest, ki nas opozarja, da se Grški vladi še ne'mudi in da ne občuti še nikake sile. V vladnih krogih da naglašajo, da ni nikakih razlogov za domnevo, da bi z eno ali drugo grupo nastale težave. Potemtakem bo grška vlada še skušala lavirati in plavati med obema strujama, dokler to pač pojde. Ali ne more biti več daleč dan, ko to ne pojde več. In morda ne pojde to več dolgo radi volitev v grški parlament. Sicer se zdi že gotova stvar, da se Venizelosova stranka ne udeleži volitev. Ni se torej bati nikakih presenečenj. Na voliščih namreč. Toda vkljub temu, ali pa morda ravno zato bi mogla biti -abstinenca Venizelosove stranke pri volitvah le predhodnica presenečenj na političnem pozorišču Grške. Ne pozabimo, da so grška tla od nekdaj vroča, da vroč rod biva na njih in da politik in državnik Venizelos ni še napovedal abstinence, marveč ie na delu in — neti. Položaj na Grškem še ni razbistren. In to je moment, ki ga je treba staviti v račune pri presojanju točasnega položaja na Balkanu * Mm politične vesti. Akcija za narodno vzajemnost na Češkem. ^Jihočeski Listy« poročajo, da so posvetovanja voditeljev čeških strank o bodoči skupni in enotni taktiki dosegla uspeh. Večina čeških političnih strank se je sporazumela glede forme skupnega postopanja in o Božiču ima iziti oficijelen oklic na češko javnost. Tudi v Sleziji so se zadnje dni vršila posvetovanja med zastopniki vsečeških strank v Šleziji o skupnem postopanju. Posvetovanja se je poleg narodnih strank udeležila tudi socijalno demokratična stranka. Z zadoščenjem so pozdravili prizadevanja, izhajajoča iz Prage, da bi se ustvaiila narodna vzajemnost, in enoglasno so priznali potrebo enotnega postooa-nia strank v narodnih vprašanjih. v prvi seji so določili podlage. na katerih naj se bodo posvetovanja nadaljevala, posebno o specijelno šle-ziiskih stvareh. AproulzocljsKe stvari. Prodajna cere vina. Na predlog konsircija za nakup in razdeljevanje vina, sestavljenega pod okiiljem deželne aprovizacijske komisije iz zastop: ikov trgovcev, gostilničarjev in zadrug, je apro-vizaujska k >misija določila sledeče prodajne ceno za v no : 1- grosisti za gosti'ničarje črno vino po K 1-14, belo vino po K 110. 2. gro i-ti za domačo Jporabo Črno vino po K 124, belo vino po 1*20. 3. grosisti a prodajo v steklenicah črno vino K 1*23, belo vino po K 1*24. 4. vin jtoči črno vino po K 140, belo vino po K 1*36. 5. gostilničarji za domačo porabo črno vino po K 1-56, belo v no po K 152. 6. gostilničaiji za tore je v sv -jih prostorih črno vino po K 1*60, belo vino po 1-56. 7. hoteli in restavracije crno vino po K 180, be!o viuo po K 1*76. V prodajnih prott rih mora biti ra obe?en cenik. Prejemki prodojclij? cprcvlzDCijske komisije. Osrednji urad procajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 13. do inkluzivno 19. dec. 1915 naslednje prejemke: Št. 1 v ul. Madonna del mare K 11.111*76 B 2 v šoli na trgu Rosario K 8.174 26 3 v ul. delie Poste št. 14 K 8.704*51 _ 4 v šoli v uL Ros sin i K 5.137*88 , 5 v ul. Bachi 8 K 7.542*16 „ 6 v ul. Acquedotto Št. 38 K 5.955*53 , 7v šoli v ul. Parini K 14*507*63 „ 8 v šoli v ul. Donadoni K 11.4*92-06 „ 9 v ul. sv. Marka št 5 K 12 749*51 . 10 v ul. Giuia 35 K 6*233*51 , 11 v zabavišču v Skednju K 4*176*26 „ 12 pri ,Ti olcu4 Sv. M. M. Zg. K 4.743 30 „ 13 pri Mi klavcu Sv. M. M. Sp. K 3.406*12 „ 14 pri Sv Ivanu K 4.625*15 , 15v Rojanu K 4.883*85 . 16 v Barkovljah K 3.346*98 Skupaj K 116.390-47 DomaČe vesti. Doberdo aii Doberdob? Razprava o tem vprašanju se razvija v stalno rubriko tudi v njemškin listih. »Neue Freie Presse« od minulega petka prinaša zopet zanimiv prispevek — z našega slovenskega stališča morda najzanimiveji, kar jih ie priobčila doslej. Piše: »Iz raznih dopisov po-snemljemo, da večina goriških Slovencev smatra pisavo »Doberdob« kot pravo. Gora, radi katere se bije tako vroča borba in ki jo nase čete tako uspešno branijo, — kakor je čitateljem znano — je dala tudi predmet za jezikovne razprave. Neki profesor na Vrhniki poizkuša zopet z dokazovanjem da je »do-brdo« pravo. Ker :>brdo« pomenja grič, višino, hrbet (gore), a »do« pomenja nemški »bis«, bi moral Doberdo pomenjati »do griča«, »do višine«, »do gore«. Ali večina dopisov se izjavlja za pisavo Doberdob. G. Emil Braida v Lincu nam piše: »Samo in edino Doberdob je pravo, ker pomenja po slovenski dober dob: trd hrast. Doberdo je italijanizacija, ker bi bilo Italijanu pre-težavno, izgovarjati mehki »b« na koncu besede. Nekdaj so bili na teh zadnjih raz-rastkih Krasa razsežni hrastovi gozdovi, dokler niso Benečani ob gradnji svojega Iagunskega mesta gozdove iztrebili in izročili Kras vse odnašajoči burji. Toliko po narodni pripovedki. Dejstvo pa je, da je še zdaj dobiti pri Doberdobu mnogo hrastov, kar je seveda sedaj redkost za kraško planoto«. Iz nekega drugega dopisa posnemljemo: »Kot Slovenec, ki sam poznam ta kraj, si dovoljujem trditev, da je izvajanje iz besede »brdo« popolnoma zgrešeno, kajti v slovenščini izgovarjajo Doberdob z naglasom zadnjega zloga in z »b« na koncu, ki ga je dobro slišati. Ako bi imelo to krajevno ime svoj izvor v »brdu«, bi moral tudi v sestavljeni besedi ostati naglas na zlogu »br«, kakor je to n. pr. pri imenu Podbrdo (prva postaja alpske železnice na primorskih tleh).« — To stališče je zavzel svoječasno v tržaškem slovenskem listu »Edinosti« tudi tržaški odvetnik dr. Josip Ferfolja, ki je po rojstvu Doberdobec (Doberdobler). — Neki naš čitatelj, ki je že več nego petdeset let v neprestanem občevanju z Dober-dobci (tudi dunajski list rabi to slovensko obliko) in njihovimi sosedi, se zavzemlje istotako za označenje Doberdob kar pomenja >dober«, to je »dobro rabljiv hrast«. Benetke so zgrajene na teh hrastih, in kar je še ostalo, so Benečani porabili kot stavbeni les za svoje brodovje. Ta gospod zaključuje svoja izvajanja jezikovne vsebine z aktuvelnim izrekom: »Zgrešeno je, ako se beseda Doberdob proizvaja »z obeh korenik »do« in »brdo«, in ako bi mislili, da so predniki sedanjih prebivalcev tako imenovali svojo naselbino le zato, ker so vedeli, da Italijani — tisoč let kasneje! — pridejo le do te gore in ne dalje!____ Te razprave v nemških listih o našem slovenskem kraju seveda ne le z zanimanjem. ampak tudi z zadoščenjem zasledujemo. Vendar nam ni — saj tudi naš list ni poklican v to — toliko na etimološki strani, na razmotrivanjih jezikovne naravi, na raznih razlagah o postanku in pomenu besede Doberdob, marveč polagamo važnost v dejstvo, da sedaj tudi Nemci odkrito priznavajo slovenski značaj teh krajev, da priznavajo, da ima tu slovenski jezik domovinsko pravico. A najvažneje je, da priznavajo, da se te kraje mora označati tako, kakor jih imenujejo njih -lovenski prebivalci! To nam je v največje zadoščenje — posebno še, ker bodo vsi spisi v bodoče za nas dragoceni dokumenti, ako bi morali zopet braniti, ali do-Kazovati slovenski značaj naše primorske grude. Seveda so ta dragocena pripozna-'ija za sedaj Šele v listih. Menimo pa, da le to važen korak na poti v uradne prostore — v koncepte naredb in odredb civilnih in tnilitaričnih oblasti. Počasi gre spoznanje svojo pot — gre pa vendarle! Božična in novoletna voščila. Prebivalstvu se najtoplejše priporoča, da ob pred-stoječih božičnih praznikih in ob Novem letu kolikor mogoče omeje razpošiljanje običajnih vosčilnih dopisnic in pisem ter denar, ki se navadno porabi za take namene, daruje raje patrijotično - humanitarnim inštitucijam kakor Rdečemu križu, okrepčevalnicam, vdovinskemu in sirotin-skemu skladu, skladu za vojne slepce itd. Na ta način bi se starodaven običaj postavil v službo velepatrijotičnih smotrov ter bi se storilo kaj pozitivno koristnega, na drugi strani pa bi se s tem cenzurni uradi obvarovali preobremenitve z revizijskim delom. Zavitki v tuzemskem prometu. Glasom odi ka trgovinskega ministrstva št. 38941 P. se ima do nadaljnega ▼ vse n tu- zemskem poštnem prometu vsakemu zavitku pridati po ena poštna spremnica. Promet zasebnih zavitkov z Bukovino. Glasom odloka trgovinskega ministrstva št. 38457/P. ex 1915 so v prometu zasebnih zavitkov z Bukovino odstranjene omejitve glede teže in razsežnosti. Tudi še nadalje pa niso dovoljene označitve vrednosti, .ekspresno-, .nujno" ter ovirajoče pošiljke („Sperrgut*), izvzemši poljedelsko orodje. Zavitki z jestvinami o božičnem času. Glasom odloka trgovinskega ministrstva št. 39101 /P. ex 1915 se o božičnem času do 31. decembra brez zadržka sprejemajo za vojno pošto namenjeni zavitki z jestvinami, ki se ne pokvarijo takoj, kakor čokolada, suho pecivo, kruh iz posušenega sadja, kon-serve in podobno. S severnega bojišča nam pišejo: Že več mesecev je poteklo, odkar smo na bojnem polju, v tujem, neznanem svetu, daleč od svoje mile slovenske domovine, od svojih najdražjih. Marsikaj je bilo treba preživeti med tem časom v vojnem viharju, toda dosedaj je, hvala Bogu, poteklo še vse srečno. Naj bi nam bila vojna sreča tudi še nadalje naklonjena tako, kakor nam je bila doslej. — Tu, kjer se nahajamo sedajo je podnebje zelo mrzlo. Imamo veliko snega, vendar se pa snežna odeja tali zelo hitro in to je potem vzrok, da je blata do kolena in vse prepojeno z vodo. To blato in tajajoči se sneg in led nam delajo ponekod res velike sitnosti. Drugače je tu sedaj precej mirno. Le tupatam se čuje v zraku trčanje kake krogi je ali topovski grom. Ako nas poizkusi sovražnik napasti, pač ne traja dolgo in mora že zopet nazaj proti osrčju Rusije. Naši zrakoplovi, ki nas obiskujejo vsak dan, nas dobro čuvajo, da nas sovražnik ne napada nepričakovano. Hrane imamo dovolj in drugih potrebščin dobivamo tudi za potrebo. Naš polk je bil 18 dni v rezervi in tedaj smo imeli priliko, da smo se večkrat videli s svojimi domačimi tovariši. Sedaj smo pa zopet na fronti, kjer se imamo pač po vojaško. V zdravstvenem oziru smo precej na dobrem, kakor tudi upamo, da ste tudi Vi doma zdravi. Seveda, akoravno smo se že popolnoma privadili vojaškemu življenju v tujini, nam vendar tolikokrat za-hrepeni srce po naši domovini, tja nazaj, v naš slovenski kraj. — V nadi, da nam bo dal Bog kmalu zaželjeni mir in da se po slavni zmagi zopet srečno vrnemo vsi pod svoj rodni slovenski krov, pošiljamo podpisani in vsi drugi slovenski vojaki svoji slovenski domovini, svojim domačim ter prijateljem in znancem najprisrčnejše pozdrave: Ivan Fakin, Škrbina, Josip Kavčič, Lipa, Kobelj Franc, Vipava, Ačko Josip, Sv. Martin, Bizjak Franc, Kozana, Jamše'v Andrej, Vipa\ a. Krogel Fran, Tolmin (- ojna pošta 35.-, dne 12. decembra 1915.) Vesele božične praznike žele svojim domaČim ter vsem cestnim in okoličan-skim Slovencem črnovo*niKi (vojna pošta 330): desetnik Jakob Pertot, Josip Ška-bar in Jakob Skoka iz Barkovelj, Karel Fonda iz Skednja, Viktor Verša s Prošeka, Adello de Leporini z Vrdele, Anton Lenasi, desetnik Anton Rutar, Josip Mi-liČ, Trst ul. Rapicio 8, Lovro Breznik, ul. Molin a vento, Fran Kante, Repentabor. Prisrčne pozdrave in voščila za praznike pošiljajo z visokih ledenih gora in snežnih žametov vsem prijateljem in znancem, posebno pa vrlim družinam Majcnovi (št. 32) in Možetovi (št. 40) ter drugim v Štorjah, kjer so jih, ko so se nahajali v tej vasi, postregli z vsem, s čimer so le mogli: Četovodja Fran Belec, podlovec Slavko Sever, podlovec Miha Pogačnik, patr. vodja Križanec, lovci Vid Puliar, Rudolf Bancon, Franc Leveč in dr., vsi pri lovskem bataljonu vojna pošta 608. „Marijana" v Narodnem domu. Pod okriljem ženske podružnice CMD se uprizori v nedeljo, na sv. Štefana dan. „Marijana a, ljudski igrokaz v petih dejanjih. Polovica dobička je za omenjeno podružnico, druga polovica pa, kot novoletni dar hrabrim našim vojakom na italijanski fronti. Ker že dolgo nismo imeli nobene uprizoritve in ker je namen plemenit, se nadeja ženska podružnica obile udeležbe. Začetek ob 4 pop. V sobotof 25. t. m., bo imel otroški vr.cc pri Sv. Ivanu svojo običajno božičnico, ki se bo vršila v Marijinem domu ob 4 pop. Svetoivanski rodoljubi, pridite na to nedolžno zabavo, da vidite nedolžne malčke, kaj vse znajo. Srečne božične praznike žele tržaškim Slovencem vojaki: Viktor BandeIj, Počkaj, Tone GaSperšič, Ferdo Feijančič in Mirko Krovas. _ Samomorilni poizkus. Včeraj okoli po-liene popoldne je prihitela na rešilno postajo društva =Igea« neka ženska prosit zdravniške pomoči za neko njeno sosedo, stanujočo v hiši št. 3 v zagati dei Grigio-ni, češ, da je ta njena soseda s samomorilnim namenom pila neki strup. Ker ni bilo tedaj na rečeni rešilni postaji slučajno nobenega zdravnika, so od tam nemudoma telefonirali na zdravniško postajo, odkoder se jc službujoči zdravnik odpeljal na povedani mu ^naslov. In tam je res našel 35ietno Alojzijo Pappovo, ki se je na postelji zvijala v groznih bolečinah. Zdravnik je takoj konstatiral, da je bila spila nekoliko lizola, a ker ni mogel storiti drugega, jej je vbrizgnil nekoliko kofeina ter jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. — Vzroki, ki so nesrečno žensko privedli do tega brezupnega koraka, niso znani. Ker je hotela ceneje prodajati krompir. Med branjevkami, ki so včeraj dopoldne na trgu Cavana prodajale krompir, katerega jim je dala v razprodaio aprovizacijs-ka komisija, je bila tudi 441etna Dalmatinka Josipina Ćaća. In, kakor je videti, je bila ravno ta Dalmatinka med vsemi onimi branjevkami najbolj poštena, kajti, do-čim so druge branjevke prodajale rečeni krompir po 20 vinarjev kilogram, se je Cača zadovoljevala z manjim dobičkom ter ga prodajala po 16 vinarjev. To je pa razburilo ostale branjevke, ki so smatrale to za nepošteno in njihovim žepom nevarno konkurenco, a ena njih — žal, da ji še ne vemo imena — se je tako razkačila, da se je začela prepirati. Obdarila ie Cačo najprej z najgršimi psovkami, a ker se Čača s tem še ni dala pregovoriti, da bi zvišala ceno krompirju, je ona obsedena ženska pograbila tehtnico ter jo zalučala v obraz Dalmatinki. Ta jc bila v trenotku vsa krvava in morala je na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatira!, da ima reva ves obraz, nos in ustnice opraskane in veliko bunko na levi spodnji čeljusti. Podelil ji je slučaju primerno pomoč, a potem ji je napisal spričevalo o dobljenih ranah. Pod voz je padel. Včeraj je imel 671etni voznik Jurij Vidmar, ki stanuje v ulici del Boschetto št. 42, precej nesrečen dan. Popoldne, okoli štirih, ko je stal na svojem vozu in pomagal težakom, ki so na voz nakladali razno blago, je revež padel z voza ter se pri tem pobil na levi roki in na levi nogi. Moral je na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil slučaju primemo pomoč. obleko, še celo krompir nosijo iz Trsta, ker se ga tam dobiva cenejše nego tukaj. V resnici smo uslužbenci na deželi dosti na siabšem, nego oni v mestu. Da se vrnem k mleku. Kar je tukaj uslužbencev so vsi polni otrok. Za otroke je pa edina hrana mleko; in to morejo plačevali po tako visoki ceni in tolažijo jih le s tem, »da je v Trstu šc dražje«. Merodajne o-blasti naj bi določile tu za mleko stalne cene, ker tako res ne moremo več dalje. Uslužbenec. ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ■ ■ MALI OGLASI n □□ □□ □□ se ratunajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se rada-osjo enkrat ved. — Najmanjša : pristojbina sna*» 40 etotink. : □□ □□ I76llhfl SG J® v poboto n® potu t-tare ceste I&5UIJ1I Kolouja-Baue „Skunk Boa". Pošteni najditelj naj jo prinese na Opčine 216, Levičnig, proti primerni odškodnini. 681 t iftnfilinnfo v bl žlni sloT- otroškega vrtca v JlUlIUVUlIJt Kolon ji (soba, sobica, kuhinja) odda se takoj. Logat, Oarbola 8. O iO izpred sodišča. Vino, ki ni videlo trte. Carpinetti Santo, ki ima osmico v ulici Vašari 14, je prodajal vinskim bratcem in tudi potrebnim ljudem vino, ki ni zrastlo v vinogradu. Sredi meseca septembra sta prišla v njegovo klet tržna komisarja Riva in Da-nelutti in našla pravo tovarno za umetno vino. Imel je napravljena dva velika če-bra, polna vinskih tropin, vrgel nanje o-koli 20 hektolitrov vode, 3 stote sladkorja, primerno množino alkohola in vinskega ekstrakta. To »bevando« je napravil in hotel razprodajati za naravno vino. Obtoženec je na razpravi, ki se je vršila v oddelku dr. Pollanza, izjavil, da je to »bevando :c napravil za lastno rabo, za svojo družino, in da je ni mislil prodajati. Carpinettijev kletar, .Julij Tondella, ki je bil tudi zaslišan, je izpovedal, da so on in ostali uslužbenci dobivali dnevno od obtoženca pol litra vina. Tržna komisarja Riva in Danelutti sta pa izpovedala, da sta poleg gorenjega našla v dveh posodah vinsko seme, iz katerega je obtoženec napravljal vinski ekstrakt. Ta je bil pridejan umetnemu vinu, da je zadobilo moč, tako, da kdor se ne razume na vino, misli, da pije naravnega. Izpovedala sta pa tudi, da ni mogoče, da bi kak gostilničar delal za domačo rabo kar približno celih 20 hektolitrov takega pristnega rizlinga. To da delajo gostilničarji v Trstu danzadnem, ker v kleti nimajo več finančne kontrole. Sodnik je bil tudi prepričanja, da je obtoženec napravljal to zmes za prodajo, in ne za domačo rabo, posebno pa še, ker ni naznanil ničesar pristojni oblasti. Obsodil ga je na 150 kron globe radi kvarje-nja vina. To je ena pokora, druga pa pride šele od strani finančne oblasti zaradi užit-ninskega davka. — Obtoženec je prijavil vzklic radi krivde. Kimillom Mstavne listke, »lato, pokvarjeno IlUjJUjfe!!! umetno zobovje. Via Mi.ria Teresa 15, I. nad Vsaki dan od 10—12 6C0 KrnnltkCf reP.a sl*dka iu ki(5!a in češko kslo HIUIIJjAlI zelje T. rrste po najnižjih cenah. L'lica Carintia 19 fi'2a Na prodal teVaVT 13 Trsovcl in prekupooalcl. kvarljivo fino peevo nudi liiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. KazpoSilja najmanj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana n šta 7. 630 fhffnnfot« *ep' 8 krista'n!m ogledalom, omara VllliUlIlCl s Šestimi predali, pohištvo za dro-ranieo, umivalnik, ogledala, slike, svetiljka na petrolej, preproga, odeje, lonfievine, sv.Inata svetla bluza, krema volnena obleka in debela suknja se proda radi odnotovanja. Via liapicio fit. 5, vratar iAcquedotto). 633 RllfilllfO Pro# Vf:ak,io Imllfflili ime nadzirati tehtanje. — Ivan Pančer, V. G i uli a 44. (i?8 IImImm rabljena kupuje se. Crna in siv* po K VUIIIU 4, bela do K 8. — Anton Kogoj, ulica Riborgo 5, Trst. 610 MAf?1fi kavo se napravi samo z specijaliteta 11UUIU .AMERIKO". Gospodiuje pokusijolahko to kavo pri tvrdki „AXA- d. z. o. 7-, ul. Miramar štev. 13 (skladišče). •/, kg pristnega „AMERIKO-K 1*35. 610 ^nton Jerki*LPosluje *opet v svojem iitev. 10. ateljeju v Trstu, Via delle Poste 243« HsKli? snu s-oba •od~a (K 24) pofitenA-£osi'j" levo. dičn:. Ul. Commerciaie 9, III. nad 517 Umrli so: Prijavljeni dne 19. t. m. na mestnem fizikatu: Princ Marija, 68 let, ul. dei Giuliana šter. 27; Furlau Marija, 85 let. Sv. Marija Magdalena sp. * 1; Franck Marij, 2 leti, ul. Luigi Rio i Stev 4; Mali-nelli Frančiška, 70 let, nI. Valdirivo št. 42; Mika-lič Celstina, 20 mesecev, Vrdela §t. 415; Girovec Rihard, 77 let, Bolnifinični trg št. 3. Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu: Testen Gašper. 69 let. iz neke goriške bolnišnice; Sancin Iran, 43 let. Skedenj št. «24; Gregoretti Ivan 75 let, ul della Barriera vecchia štev. 18; Scaramuzza Marija, 67 let, ul. F. Cappelo št. 12; Bruno josipina, 75 let, nI. del Pozzo biaoco št 9; pina, 67 let; Gašperčič Jernej, 101 leto; Scarel Antonija. 70 let; Celedan Josip, 71 let. V mestni bolnianici dne 19. m.: Vrabec Iran, 32 let; Marcntti Paskval, 50 let; Kuljat Karel, V bolnišnici pri sv. Mariji Magdaleni 19. t. m: Jasch.e Ana, 29 let; Dell Oste Menotti, polp 1. Barovi. Na Moti (Cven pri Ljutomeru na Štajerskem) zbrani CMD vdani Primoici darujemo nafii šoliki drufcbi' svoj dolžni oboi. O prava je sprejela po poŠti K 20). . . _ T. . Ivan Kranjec, bar. Majerjev prokunst v Tjub-nem na Gornjem Štajerskem pošilj* CMD 20 K namesto cvetk na grob svojega dragega, nadebudnega nečaka g. Viktoija Pajniča, enoletnega prostovoljca, ki je padel 24. novembra t. 1. na soaki fronti, (benar hrani uprava). Za botiCnico daruje ga. Uršula. Jez 3 K. (Denar hrani uprava.)_____ Vesti iz Istre. Iz Kozine. Iz več krajev se oglašajo glede draginje različne pritožbe, le tukaj iz našega kraja ne prihaja nič v javnost. Ne-poznavalec tukajšnje okolice bi mogel misliti, da ie tukaj deveta dežela, kjer se cedita med in mleko. — No, kar se tiče medu, je za nas pač vseeno; ni nam pa vseeno, kako se prodaja mleko. Do pred kratkim je bilo tukaj mleko po 32 v I, sedaj je kar naenkrat poskočilo na 40—44 v liter in zraven tega nam obetajo tukajšnje mlekarice, da nam je še podraže. Opravičujejo to steni, da so otrobi dražji. Tukaj moram takoj omeniti, da otrobov sploh ni dobiti in vsled tega tudi ni treba kupovati. Morda mi kdo Tržačanov poreče: saj tukaj je mleko še dražje! Povedano bodi, da smo mi uslužbenci tukaj na deželi sploh navezani na Trst. Kajti, kadar potrebujemo česa, posebno obleke in obuvala, moramo v Trst, ker se tu ne dobi, ali pa po pretirani ceni. In ne samo 1 Umetni zobje | ♦ z Tn brsz čeUaslf, zlate Krone In obroDKl ♦ i VILJEM TUSCHER ! X konces. zobotehnik i ! TRST, ul. Cassrmu št. 13, II. n. i X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, i Priliko za božične praznike i Proda se: 2000 butiljk konjaka znamka „Tri zvezde" po K 3.80, 1000 kg čokolade „Orion* po K 5.20, Špeh po K 7.60 kg, salam po K 7 kg, sveče in krma za živino. ANDRIČ, V. Chiozza 7. Via delle Poste št. 12, Nov prihod svežih prvovrstnih prašičev. Špeh in meso po najugodnejših cenah. muii Bili II Cena in redilna brana (v škatljtiiu Kuhana danska govedina ('/, kg) . . „ K 2.30 fini goveji gulaS ('/, kg...... K 2.30 opražtne ribe (1 kg In vet).....K 2.80 kondensirano mleko (Vf kg) • . . . K 1.40 pašteta I/, otrob (7, kg)......K 1 40 rižot, riž v svinski masti......K I 70 norveSkih sardin...........K 1.25 Va n n • • • • .... K 1.— Na flebelo nižje c«ne. Pošilja po pofilnem povzetja ADOLF W. KRANSZ - Rturi uva?.ač Skandinavskih proizvoda - O-sijek I, (Hrvatska'. I I I ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se je preselil In ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. iiiaDje iMmi Mi. Plombiranje. UNETNI ZOBJE. J