POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Beseda ob slovesu
S pričujočo številko bo naš list prenehal izhajati.
Ko je bil naš tednik pred več kakor dvemi leti ustanovljen, si je zadal nalogo, da bo v okviru ravno takrat osnovane slovensko italijanske antifašistične zveze zagovarjal težnje in potrebe slovenskega prebivalstva na Goriškem. Bil je prvi slovenski list, ki je po osvoboditvi] zagledal \ beli dan v Gorici in kot glasnik nove dobe je prinašal med Goričane, Brice, 'Vipavce ‘in Kraševce, med prebivalce Soške doline j n 'Slovenske Benečije odmev bogatih pridobitev Osvobodilne fronte. V preprosti, domači obliki je prinašal goriškemu ljudstvu bodrilne besede, da je naš človek znal najti pravi odnos do vseh dogodkov. Z odločno besedo je potrkal na srca slehernega primorskega človeka, mu dramil narodno zavest ter ga dvigal iz otopelosti, v katero ga je pognalo petindvajsetletno robstvo. Skušal je lajšati rane, ki jih je zadal goriškemu ljudstvu nad-fašizem ter nenehno opozarjal na nevarnost novega podviga neofašistov in vseh še prikritih sovražnikov našega gibanja.
->Soški tednik« se je vedno boril za pravice malega človeka, kmefh in delavca ter delovne inteligence. Nastopil je odločno borbo, kakor nam jo je narekovala Osvobodilna fronta, borbo proti vsem o-stankom fašizma in njegovemu obnavljanju, proti šovinizmu, proti vsem kapitalističnim in imperialstičnim netilcem vojne, za resnično demokracijo, za nacionalne in socialne pravice slovenskega ljudstva, za bratstvo med slovenskimi in italijanskimi antifašisti in za trajen mir med narodi. Razkrinkaval in žigosal je domačo in tujo reakcijo, ki je imela namen razrušiti našo enotnost, pokazal je na škodljivce, ki so začeli rovariti med narodom proti' junaški jugoslovanski armadi in njenemu voditelju maršalu Titu, proti ljudski oblasti pove* Jugoslavije. Vedno in vedno je prikazoval goriškemu ljudstvu veličastne in s krvjo priborjene pridobitve naše legendarne borbe, pridobitve, ki ostanejo svetlo orožje v rokah ljudstva v borbi za lepšo in srečnejšo tbodočnos(.
Naši izseljenci, prega-
Govor podpredsednika vlade LRS Ivana Mačka na seji odbora za gospodarski načrt in finance Ljudske skupščine LRS
HP	•v • »
1 ovarisi!
Vlada Ljudske republike Slovenije vam predlaga v razpravljanje petìetni plan LR Slovenije. Ta plan je izdelan na osnovi vseobčega petletnega plana razvoja narodnega gospodarstva Federativne Ljudske Reublike Jugoslavije v letih 1947-1951.
Skupna osvobodilna vojna jugoslovanskih narodov proti fašizmu, imperializmu in domači reakciji in pravilna rešitev nacionalnega in socialnega vprašanja je dala slovenskemu ljudstvu lastno državno organizacijo prvič v zgodovini slovenskega naroda. Slovenski narod je postal suveren, uresničil je svoje stoletne težnje in se je kot narod s svo-jo lastno državno organizacijo vključil v resnično domovino vseh jugoslovanskih narodov, v Federativno Ljudsko republiko Jugoslavijo. Delovno ljudstvo Jugoslavije je z istim junaštvom Vn požrtvoV valnostjo kakor1, v narodno ovsobodilni borbi tako tudi v izgradnji svoje lastne države, odkazalo ustvarjalno moč delovnih množic in pokazalo, da je sposobno upravljati in vodit; lastno državo, lastno državno uredfiiey V dobrobit vsega naroda.
Osnovna naioga petletnega plana narodnega gospodarstva FLRJ je: odstraniti gospodarsko in tehnično zaostalost, okrepiti ekonomsko in obrambno moč naše domovine, učvrstiti in nadalje razvijati socialistični sektor narodnega gospodarstva in dvigniti splošno blagostanje delovnih ljudi. Iste naloge se postavljajo pred nas v zakonu vseobčega petletnega plana v členu 24. S tem nam je dana smer za razvoj našega narodnega gospodarstva, ki je sestavni del celotnega petletnega plana FLRJ. Pri tem pa smo popolnoma svobodni, da v okviru dane linije in danih lastnih možnosti izpopolnjujemo, razvijamo in si postavimo večje naloge, kakor jih postavlja pred nas vseobči
petletni plan. V našem planu smo to tudi storili. V kratki dobi dveh let so bili ustvarjeni temelji za nov družabni red z učvrstitvijo ljudske oblasti, z agrarno reformo in nacionalizacijo bank, industrije in veletrgovine, bil je zadan smrtni udarec ostankom sistema izkoriščanja človeka po človeku.
7. investicijami za dvig industrije ili elektrifikacije, za dvig kmetijstva, gozdarstva, prometa, znanosti in drugih panog, z dvigom tehnike in uvajanjem modernih znanstvenih metod v produkcijo, s širokim in intenzivnejšim šolanjem kadrov, z dvigam delovnega poleta, delovne discipline, samoiniciative, tekmovanja ih Inovotarstlva, bo opravljena gospodarska in tehnična zaostalost, okrepljena bo njena ekonomska in obrambna moč, krepil se bo so-cialističnu! sektor narodnega gospodarstva in splošno blagostanje delovnega ljudstva v državnem, zadružnem in privatnem sektorju.
Temelj' planskega razvoja narodnega gospodarstva v Ljudski republiki Sloveniji je, v okviru zveznih nalog industrializacije in elektrifikacije, na novo zgraditi in razviti obstoječo republiško industrijo vseh vrst, predvsem kovinsko, kemično. Lesno, gradbeno in tekstilno. Uvesti v vso industrijsko proizvodnjo moderne, znanstvene metode in nasloniti njeno izgraditev na moderno tehnično bazo. Ob dvigu in razvoju industrijske proizvodje dvigniti kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije v smeri večje kvantitetne in kvalitetne proizvodnje v gojitev donosnejših predvsem industrijskih ter poljedelskih kultur, v dvig živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Nudi-diti vso pomoč razvoja zadružništva vseh vrst, dvigniti gospodarsko moč okrajev, zgraditi in razviti lokalno proizvodnjo, razviti šolstvo, prosveto, znanost in umetnost. Zato bo Ljudska republika Slovenija povišala akumulaci-
jo finančnih sredstev, izkoristila lastne vire za pridobivanje materiala, tako da bo sposobna v teku petih let za uresničitev plana	in vest'rati
iz lastnih sredstev blizu 13 milijard dinarjev. Za okraje Slovenskega Primorja pa bo dana možnost podrobnejše ;z-delave proizvodnega in investicijskega plana v okviru predloženega osnutka, čim bodo priključeni LRS.
Da bomo lažje razumeli velike naloge, ki stoje pred našim gospodarstvom, je potrebno, da navedemo konkretne številke, ki glasno govore o povečanju narodnega dohodka. Narodni dohodek v okviru republiškega gospodarstva se bo povečal od 12,5 milijard dinarjev v letu 1939 na 18.5 milijard dinarjev v letu 1951, tako da se bo dvignil celotni narodni dohodek v Ljudski republiki Sloveniji, upoštevajoč zvezne proizvajalne panoge, od 16 milijard na 27 milijard dinarjev v letu 1951. V gospodarstvu Ljudske republike Slovenije se bo dvignil od 22 milijard v letu 1939 na 34 miiijerd dinarjev v lelu 1951. Vrednost republiške industrijske proizvodnje se bo dvignila od 4.6 milijard v letu 1946 na 12,6 milijard dinarjev v letu 1951, t. j. za 2.7 krat. V zvezi z industrijo je potrebno še posebej naglasiti, da je v petletnem planu povečana pažnja izgraditvi in razvoju industrije lokalnega pomena kot osnovi lastnega gospodarstva ljudskih odborov in kot dopolnila proizvod ni zvezni industriji.
Povečanje prozvodnje in s tem v zvezi povecrnje narodnega dohodka se bo doseglo s povečanjem proizvajalnih sredstev, z boljšim in smotrnejšim izkoriščanjen ’st.h tei z istočasnim dvigom produktivnosti dela. Zato se bo invc sdraio v proizvajalne panoge republiškega gospodarstva 8 764 milijonov, dinarjev, in sicer med drugim-
v elektrifikacijo, rudarstvo
in ne bombni atentati. Našega pravičnega dela ni^o zaustavile neprilike in šikane, ki jih je utrpelo uredništvo in u-
njanci, bivši partizani in vse l’iava- Svest si svoie nalo&e
napredno, pošteno slovensko "‘«d delovnim ljudtsvom je ljudstvo so začutili v svojem naš list do zadnjega obujal ve-glasilu močno oporo in vzpod- Hčastnc leta naše borbe, nje-budo za nadaljne napore v ne velike pridobitve ter krepil svoji pravični borbi. Osebe | slovenske in italijansko anti-vseh slojev, ki so nas obiska- fašistično zvezo. Rod, ki je žili v uredništvu, in pisma, ki vel z nami, bo lahko s pono-smo jih v preteklih dveh le- som zrl na borbo goriškega tih prejeli, so nam zgovorna Ifuasiva. Nepozabne bodo priča, kako priljubljen je bil vsem ostale v spominu velike naš list ravno med najširšimi manifestacije in festivali, kjer sloji ljudstva.	! ìe ce-a Goriška množično sto-
Naš tednik ni šel v stotiso-čih izvodih med ljudstvo. Do-
pila na trge in ceste ter dala di’i'ka svojemu veselju. Misli-
segel pa ie v jeseni leta /9-/5 rno. da ni med nami Slovenca, lepo naklado 10.000. Vemo kateri se ni udeležil ali vsaj tudi, da ga ni čitala gospoda, prisostvoval mogočnim de-ki skrbi samo za svoje re jene \ monstracijam in protestom, ko trebuščke. V rokah ga je ime- se je vsa dežela kot en mož lo naše zdravo kmečko Ijud- dvignila in terjala svoje pra-stvo, mladina in naši partiza- j vice. Nedolžna kri je tekla, ni. Na teh sloni naša bodoč- ranjenci so polnili goriške nost in le tem so namenjene bolnice in zapori so sprejema-
naše poslovilne besede.
Niso nas ustavile grožnje
li naše žrtve. En cilj nam je bil vsem skupen: boj za do-
končno svobodo, borba za pravice delovnega ljudstva. V tistih nepozabnih dneh je našemu goriškemu ljudstvu verno in zvesto stal ob strani »Soški tednik«. Ni imel mehke hrbtenice, ni klonil, kakor ni klonilo naše zavedno ljudstvo, za katerega je pisal.
Ko pišemo te vrstice, se s težkim srcem poslavljamo od vsega zavednega in demokratičnega ljudstva naše Goriške, od vseh dragih in borbenih tovarišev Furlanov, ki so se skupno z nami borili proti i-stemu sovražniku, ter zasledovali iste cilje za naše skupno boljše življenje. Vsem polagamo na srce, naj še nadalje stojijo na braniku pridobljenih pravic za našo lepšo bodočnost. V granitnem bloku medsebojnega razumevanja in spoštovanja bodo goriški Slovenci, ki jih je krivična francoska črta odtrgala od skupne domovine, dobili v demokratični republiki Italiji zajamčene pravice, za katere so padli
naši partizani in garibaldinci v sKupnem boju proti nacifa-šizmu. Ostalim, ki jih je srečna usoda priključila novi Titovi Jugoslaviji, pošiljamo borbeni pozdrav, da bi v petletki pristopili k uspešni obnovi porušene domovine za svoj blagor in za vedno čvrstejše uveljavljanje ljudske volje.
V skromnih razmerah, v katerih smo živeli, smo skušali zadovoljiti naše drage čitate • je v tu-in inozemstvu. Vsem tem prijateljem in somišljenikom, voščimo iz dna srca, da bi skupno z nami dosegli u-resničenje vseh želja, za našo skupno srečo, in blagor držav, v katerih bodo živeli, še prav posebno se zahvaljujemo za naklonjenost in sodelovanji vsem našim organizacijam, odborom in posameznikom. Hvala vsem sotrudnikom in dopisnikom, vsem ljubim tovarišem in znancem.
Vsi, od srca pozdravljeni! UREDNIŠTVO
ìli ostalo republiško industri jo 3.794 milij. din;
v kmetijstvo in gozdarstvo 1599 milijonov dinarjev;
v lokalno industrijo in komunalno gospodarstvo 1.002 milij. din;
v promet, trgovino in turizem 1.601 milij. dinarjev Da se doseže višja tehnična raven proizvodnje, se mora delo vseh znastvenih zavodov in institutov usmeriti v konkretno reševanje problemov petletnega plana. Zato se bo investiralo v znanstvene insti-
tute tehnične fakultete 565 milijonov dinarjev. Za dvig proizvodnosti pa bo potrebno vzgojiti nove strokovne kadre za vse panoge našega gospodarstva. Tako bo potrebno v Ljudski republiki Sloveniji na novo usposobiti 45.000 kvalificiranih delavcev, 8000 srednjih strokovnih kadrov in 2500 višjih strokovnih kadrov.
Konkretne naloge, ki jih petletni plan stavlja posameznim panogam gospodarstva, so naslednje:	#-
(Nadaljevanje na 2. strani)
NA LIJAKU
je vse živo
Iz proge Šamac - Sarajevo je prispela v nedeljo na Lijak mladinska delovna brigada »Jožeta Planinca.« Delala je na Mladinski progi dva meseca ter se obvezala, da bo o-stala še 14 dni pri regulaciji hudournika Lijaka. Tu so bili dragi tovariši lepo sprejeti. Mladinci in mladinke so se zgrinjali okrog krepkih, mišičastih tovarišev, ki so prišli iz daljne Bosne polni izkušenj, da pomagajo k čim u-spešnejšemu napredku dela. Došlo skupino je nagovoril član štaba in jim obrazložil delavni načrt in potek nadalj-nih del. Opisal jim je važnost in koristi, ki jih bo deležno gospodarstvo, ko bodo osuše. ni veliki kompleksi zemlje in bo hudournik Lijak dobil svojo strugo.
Potek del na Lijaku poteka vedno bolj smotrno in v hitrejšem tempu. Izkušnje, ki
nedelji držala prehodno zastavico. Tudi to nedeljo si jo je prisvojila in to daje tovarišem iz Bukovice pravico, da jo obdrže. Vsa vas je ponosna na svoje udarnike. Kvalitetno delo pretekle nedelje je bilo kar odlično. Nekatere skupine so prekoračile normo že ob 10. uri, to se pravi, da so do te ure že opravile delo, ki je bilo določeno do poldneva. (Norma obstoji v tem, da vsak delavec ali delavka naloži, odpelje in razloži v šestih urah 33 samokolnic zemlje. Ista norma velja za mladinske delovne brigade.)
Tekmovanje se vrši tud; za prehodno zastavico med mladinci in mladinkami delovnih brigad. Kosovelova brigada je dobila pred dnevi pohvalo štaba sekcije. Kakor zatrjujejo, sta obe brigadi — Stjen-kova in Kosovelova — na isti delovni stopnji, toda slednja
.TRNOVO,
h ft M o V s JC , /zv«» loajcA
SOLKAN
MEuomcnsKo * POOHOČJS UJAUA « CA 1000 HA A
MIREN
so jih mladi udarniki pridobili pod vodstvom inženirjev, prihajajo vedno bolj do veljave in temu odgovarja preciznost izvrševanja začrtanega dela.
Toda vzemimo nekaj primerov. Prvo nedeljo, 15. junija je napravilo 3500 ljudi za fcUO.OOO metro!’r vrednosti v delu Četrto nedeljo, t. j. 6. juhja, pa je 720 ljudi zabeležilo vrednost dela s 400.000 mctroifiramL Posebno dobro so se izkazale delovne skupine preteklo nedeljo. Tekmovale so med seboj za prehodno zastavico. Kot znano, je bila vas Bukovica pri Mirnu, ki je dve
je bolj disciplinirana.
Te dni pričakujejo delovne brigade iz Idrije in Ljubljane.
Mladinci in mladinke se zavedajo velikega dela, ki ga bodo dovršili, da se bo tudi ta del Goriške plodonosno uvrstil k drugim rodovitnim krajem naše Vipavske. Ljudstvo zre s ponosom na pionirje novega časa, ki hočejo, da bo nova domovina gospodarsko vedno bolj samostojna. Doprinos, ki ga daje v teh letih goriško ljudstvo za svojo obnovo in izgradnjo nove republike, bo zapisan v zlat’ knjigi hvaležnega naroda, ki stremi po blagostanju in miru.
Goriški tiskarji na Lijaku
Ko sem se vračal pred par dnevi proti domu, sem naletel na tov. Joška. Zagorelega o-braza in očividno dobre volje mi je segel v roko. Takoj sem opazil sveže žulje. Pa sem ga povprašal, kako in kaj.
»Ravnokar prihajam iz Li-
jaka. In če počakaš nekoliko boš lahko pozdravil vse bivše tovariše iz Kat. tiskarne, katero je imel v podnajemu skozi dve leti Prim. dnevnik. Sedaj pa pripadamo goriški o-krajni tiskarni v Ajdovščini.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Politični ______pregled
Takoj druga konferenca v Parizu
22 evropskih držav (razen Španije in Nemčije), je prejelo vabdo na posebno konferenco, ki je sklicana v Panz za današnji dan. Pobudo zanjo sta dala angleški in francoski zunanji minister. Molotov se je že odpovedal udeležbi, ker predstavlja ameriški načrt za obnovo Pvrope. ki ga podpirajo Angleži, vmešavanje v notranje zadeve evropskih držav.
Prečudna pa je naglica, s katero Bevin in Bidault sklicujeta nadaljevanje kontercn-ce brez Sovjetske zveze, ki ne govori samoi1' v svojem imenu, marveč zastopa tudi življenjske interesJ1 vseh evropskih držav.
Do sedaj vemo, da ne pojdejo na konferenco Jugoslavija, Bolgarija, Poljska in Romunija (poleg Sovjetske zveze) Pristale pa so Belgija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Luksemburška, Holandija, Portugalska, Češkoslovaška in Turčija.
Jugoslovanska nota na vabilo v Pariz
Minister za zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simič je izročil angleškemu in francoskemu poslaniku odgovor jugoslovanske vlade glede na njuno vabilo k sodelovanju na pariški konferenci.
Jugoslovanska nota navajat
1.	»Vlada FLRJ je v želji, da bi aktivno sodelovala pri akciji za pravično uporabo od Amerike ponudene pomoči za gospodarsko obnovo po vojni opustošenih evropskih drž iv, z noto dne 28. junija t. L predlagala, da bi se udeležila pre-liminiranih razgovorov, tekom katerih naj bi se določila splošna načela organizacije o-menjene akcije. Jasno ie, da bi bila jugoslovanska vlada gle-glede svoje morebitne udeležbe zavzela končno stališče na podlagi zaključkov^ preliminarnih razgovorov. Toda jugoslovanska vlada smatra, da bi bila jugoslovnska vhia glc-ge svoje morebitne udeležbe i.avieD končno stališče na l'odi egi zaključkov preFmini-raivh razgovorov. Toda jugoslovanska vlada smatra da njena dločitev glede udfež-be pri neki organizacij1, ki je bila ustanovljena brez njt-nc-ea sodelovanja in sicer na podlagi sporazuma samo angleške in francoske vlade, ni združljiva z običajnimi načeli sodelovanja med suverenimi državami. Vlada FLRJ se čudi, da sta angleška in francoska vlada pričeli akcijo za gospodarsko obnovo Evrope, ki onemogoča enakopravno sodelovanje pri pripravljalnih delih ravno onim državam, ki so rad1 vojne največ trpele in med katerimi je neodvisna Jugoslavija.
2.	Vlada ljudske republike Jugoslavije ne soglaša nit1 z načrtom, kakor ga predlaga vaš dopis z dne 4. junija, kajti z izvedbo tega načrta bi bilo gotovim silam dovoljeno vmešavati se v notranje življenje nekaterih držav, kar bi ogrožalo njihovo gospodarsko in politično neodvisnost.
3.	Z načrtom, kakor ga navajate, so prav tako ogrožene gospodarske določbe mirovnih pogodb in zlasti so ogroženi sporazumi, nanašajoči 'sei na Nemčijo ter obveznosti, ki izvirajo iz teh sporazumov. To tem bolj, ako bi Francija in Anglija vztrajali na tem, da morajo pri pariški konferenci sodelovati zapadne cone Nemčije.
Vlada FLRJ je v duhu mednarodnega sodelovanja skleni-
la z raznimi državami številne dogovore za gospodarsko sodelovanje za dolgo dobo fer je z lastnimi sredstvi že veliko prispevala za obnovitev svojega od vojne uničenega gospodarstva. Zaradi tega ne more sprejeti kot obnovitveni načrt Evrope tak program, s katerim se državam, ki so najbolj trpele v vojni, onemogoča izraziti svoj d »«s tno stalilšče in kateri bi bil v oviro obnovi njihovega lastnega gospodarskega življenja.
Spričo vsega tega je vladi FLRJ žal nemogoče sodelovati 12. julija na pariški konferenci.
Naše
Gorici
meje pri
Supervisory commission, ki jo sestavljajo predstavniki štirih velesil in ki so ji bili predloženi spori glede določitve začasne meje med Jugoslavijo in Italijo na goriški strani, je vrnila zadevo mešani jugoslovansko-italy anski komisij i.
Zavezniška komisija je predložila rešitev spora. Po njej naj bi se Jugoslaviji odstopil pas ozemlja vzdolž železniške proge Kanal-Dornberg, ki jo pogodba dodeljuje Jugoslaviji. Na ta način bi se nova meja znatno pomaknila proti za-padu ter tako rezala goriško naselje, namesto da bi tekla takoj vzdolž železniške proge.
(Supervisory Commission je uporabila člen 5 odstavek 5 mirovne pogodbe z Italijo. Na njegovem temelju so člani komisije pooblaščeni pomakniti mejno črto za 0.5 km od črte označene v mirovnii pogodbi zato da bi mejo prilagodili zemljepisnim in gospodarskim potrebam).
Po noti glede meje pri Gorici je »Supervisory oommis-skm«( medzavezniška komisi-
ja) izročila, mešani jugoslo-vansko-italijanski komisiji novo noto. Ta se tiče celega odseka začasne meje od doline reke Idrijce do Mirna in obsega Mirnik, Fojanoi, Štever-jan, Sabotin in Solkan. Glavna razmejitvena komisija priznava v priporočilih zahteve jugoslovanske delegacije.
(Agencija »Ansa« dodaja, da je komisija na ta način predlagala prepustiti Jugoslaviji ozemlje, ki ga je mirovna pogodba dodelila Italiji, ter da so štiri velesile zahtevale, da se dela mešane komisije čim prej zaključijo.)
Nemški vrhovni komisar pred vojaškim sodiščem v Ljubljani
V prestolnici Slovenije se vrši proces proti vojnim zločincem in sicer proti Rainerju dr. Friderichu (Gauleiter in tekom okupacije vrhovni komisar v Jadranski obalni coni ter za Koroško in Gorenjsko), Glaserju dr. Helmutu, Kiibler-ju Ludwigu (general, planin-i skih lovcev), Hòsslinu von Hansu (general), Cristlu Hein-richu (polkovnik), Flecknerju Hansu (podpolkovnik), Neu-bertu Giinterju, Vogtu Josefu (kriminalni svetnik), Doujaku dr. Hermannu (upravni svetovalec v Ljubljani), Hradetz-kyju F. (vodja SS), Hochstei-nerju Walterju (okrožni vodja NSDAP-a za Gorenjsko, Kus-su Leonu (okrožni vodja v Kranju), Gerlachu Reinboldu (kriminalni sekretar) in Miil-lerju Franzu (organ gestapa).
5000 oseb aretiranih v Grčiji
Iz Aten prihajajo vesti o množičnih aretacijah, ki so jih izvedle vladne oblasti. A-retirani so glavni tajnik osred-
iz me/uft*
PEVMA
Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča
Tržaški umetniki so napravili kratko turnejo po gori-ških krajih. Poleg naše vasi so obiskali še naslednje kraje:	Doberdob, Podgoro in
Štandrež. Povsod so sprejeli tržaške igralce z vidnim veseljem, saj je našim ljudem dob-bro predvajana igra ne samo v zabavo, ampak res potrebna dušna hrana. Skrbno in dovršeno podana veseloigra Nu-šičev »Pokojnik« je prikazala številnemu občinstvu gnile razmere, ki so vladale v bivši Jugoslaviji; sam »kšeft,« nemoralno trgovanje »višje družbe« (beograjska čaršija) so globoko zajeli poslušalce, ki so si bili edini vtem, da je bil že skrajni čas pomesti s takšnimi ljudmi in razmerami. Na ruševinah gnile družbe mora vstati nov rod in ta je že na pohodu. On stopa v
njega odbora EAM-a Partsa-lidis, voditelj kmečke stranke Gavrilidis in drugi člani osrednjega odbora EAM-a, nato urednik dnevnika »Rizospa-stis« Iz nadaljnih poročil je razvidno, da nameravajo are: tirati vse voditelje parlamentarne opozicije in vse demokratične elemente. Baje bi grški Trumanovi privrženci radi izvršili te operacije že pred prihodom šefa ameriške komisije v Atene.
novo družabno življenje zdrav na duši in telesu.
Naše prosvetno društvo je poklonilo šop rdeč|h nagelj-nov v zahvalo za kulturno poslanstvo, ki ga vršijo. Brez dvoma bodo ta gostovanja predstavljala velik doprinos k nadaljnemu kulturnemu udejstvovanju niaših podeželskih odrov.
RIM
Zakaj nam ZVE ne poravna prizadete škode?
Letošnja letina je pri nas posebno slaba. Pšenice bo zelo malo, krme za živino ravno tako malo\ Dobro,! da so zadnje padavine nekoliko popravile travnike in polja. U-pamo, da bomo vsaj otavo o-bilno kosili.
Da bi pa vsaj pri tem ostalo. Ameriške vojaške enote so preorale zemljišča in odpeljale zemljo, da so si uredile športna igrišča. Slaba nam kaže letos. Ker smo pridelali malo pšenice bomo morali kupovati kruh in iskati krmo za živino. Škode, ki SO' jo napravili na zemljiščih vojaške enote, pa niso še poravnali. Predložene cenitve so vojaške oblasti znižale na sramotno ceno. Odškodnina, ki so jo nekaterim že nakazali ali ponudili, pa ne odgovarja niti od daleč prizadeti škodi. Nadejamo se, da bo zavezniška vojaška oblast pred odhodom dala prizaderim posestnikom primerno odškodnino in jih tako vsaj deloma poplačala za škodo, ki so jo utrpeli.
R1HEA/IBERK To in ono iz
naše vasi
Predlog zakona o petletnem planu
(Nadaljevanje s 1. strani)
V industriji
Osnovna naloga industrije v občedržavnem petletnem planu je razviti predvsem težko industrijo in industrijo strojev. V okviru te splošne naloge prevzema Ljudska republika Slovenija obvezo zgraditi v Ljubljani Litostroj ter ga u-sposobiti za proizvodnjo vodnih turbin, za potrebe elektrifikacije vse države. Druga naloga občedržavnega pomena je izgradnja kemične industrije organskih in umetnih smol v zvezi z izkoriščanjem lignita v Velenjskem bazenu. Nadalje postavlja republiški plan industriji nalogo zgraditi v Ljubljani tovarno bicikljev z letno kapaciteto 50 tisoč komadov in tovarno nisalnih strojev.
Da bo mogoče izvesti na o-zem ju Ljudske reputi ke Slovenije investicijski plin, 'a-ko zvezni kot repubdšk., bo potrebno povečati proizvod njo inštalacijskega in gradbenega materiala. Tako predvideva petletni plan, da se bo do leta 1951 dvignila- proizvodnja opeke in strešnikov od 98 milijonov komadov na 246 milijonov komadov; industrijska proizvodnja apna od 39 tisoč ton na 110.000 ton; industrijska proizvodjna oken in vrat od 9 tisoč na 60 tisoč komadov; proizvodnja gradbenega okovja od 528 ton na 1850 ton; proizvodnja gradbenih strojev od 12 ton v letu 1946 na 1790 ton.
Za potrebe kmetiijstva se postavlja republiški industriji naloga povečati proizvodnjo poljedelskega orodja od 941 ton na 2.480 ton.
Lesna industrija se mora usmeriti v čim popolnejše iz-
koriščanje odpadkov ter v ta namen ustanoviti Idva velika lesna kombinata.
Za vso industri jo pa je e-na izmed osnovnih direktiv in nalog racionalizacija in re konstrukcija, ki naj opravi tehnično zaostalost naše industrije, ki je posledica polko-louialne odvisnosti našega gospodarstva od zapadnih kapitalističnih držav.
V zvezi s planom elektrik-kacije, ki je osnova za razvoj industrije, se postavlja Ljudski republiki Sloveniji naloga razširiti omrežje, izvesti elektrifikacijo podeželja in zgraditi manjše hidrocentrale s skupnim učinkom 15 tisoč KW.
V kmetijstvu
se mora vrednost proizvodnje dvigniti od 5.550 milijonov dinarjev v letu 1939 na 6.875 milijonov dinarjev v letu 1951. Za dosego tega cilja se bodo izvršila obsežna melioracijska dela, s čemer se bo izboljšalo in na novo pridobilo 20 tisoč hektarjev zemlje. Državna kmetijska posestva se morajo usmeriti v pridelovanje seleikciorv ranch semen, proizvodnjo sadik, trsnega materiala in plemenske živine. S tem bodo državna posestva neposredno služila dvigu našega celotnega kmetijstva. Kmetistvu se mori preskrbeti potrebno orodje in umetna gnojila. Tako predvideva plan potrošnjo umetnih gnojil v letu 1951 s 38 tisoč tonami na-pram 4600 tonam v letu 1939. Da se bodo mogle pridobitve modeme znanosti na široki osnovi uvajati v naše kmetijsko proizvodnjo, bodo organi-
zirani znanstveni kmetijski instituti in osnovana agronomska fakulteta.
V gozdarstvu
Karakteristika plana gozdarstva je v tem, da do leta 1951 vskladi eksploatacijo gozdov z njihovim naravniim prirastkom. Kljub temu pa o-stane vrednost proizvodnje gozdarstva in lesne industrije neizpremenjena, ker se pred videva predelava lesa v končne proizvode ter izkoriščanje odpadkov.
V obrti
Vzporedno s porastom industrije in kmetijstva se mora kot dopolnilo, predvsem in-1 dustrijski proizvodnji, razvijati skladno tudi obrt. Tako bo vrednost obrtne proizvodnje porasla od 2.5 milijard v letu 1939 na 3.5 milijard v letu 1951.
V prometu
Da se dopolni in razbremeni železniški transport, na) transport na kratke razdaije prevzame javni avtomobilski! promet. Za racionalizacijo transporta pa je potrebno da se modernizira cestno omrežje. Tako bo poleg zveznega programa avtostrade Ljubljana - Zagreb in modernizacije na cesti Maribor—Postojna, ivnestiranih 790 milijonov dinarjev v republiško in lokalno cestno omrežje.
V neproizvodne panoge bo investiranih 3.920 milijonov dinarjev, in sicer:
v stanovanja in javne zgradbe 2.027 'milij onov dffnarjev;
v zdravstveno in socialno skrbstvo 602 milijona din;
v osnovno in srednje šolstvo 550 milijonov;
v kulturo, umetnost ter kino m n.u o i.;.,.' 'nov ili-i a ri e v.
Petletni plan Ljudske republike Slovenije predvideva,
da se mora izvršiti obnova v vojni) porušenih domov in gospodarskih poslopij na po-| deželju.
Iz republiških sredstev se bo zgradilo 470 tisoč kvadratnih metrov stanovanske površine ter bo tako skupno z zveznimi investicijami pridobljenih na novo 1 milijon kvadratnih metrov stanovanjske površine.
Prosveti se stavlja naloga, da uresniči 100 odstotno o-snovno šoloobveznost te: da zajame 75 dstotkov šoloobvezne mladine v sedemletne in nižje srednje šole. S to nalogo bo 75 odstotkov mladine imelo nižjo srednješolsko izobrazbo.
Z investicijo 390 milijonov dinarjev poleg investicij socialnega zavarovanja se bo pridobilo 1.120 novih bolniških postelj, izgradila se bo nova klinična bolnišnica v Ljubljani Za borbo proti tuberkulozi se bodo zgradili pljučni oddelki pri obstoječih bolnicah ter protituberkulozni dispanzerji v industrijskih centrih in na podeželju. Z osrednjim invalidskim domom v Ljubljani ter z nalogo prešolanja invalidov se postavlja v plan naloga, preskrbeti vojne invalide.
Petletni plan LR Slovenije, ki ga predlaga vlada Ljudski skupščini, bo zahteval naporov vseh delovnih množic. Sadove teh naporov pa bo sedaj prvič v zgodovini slovenskega naroda želo ljudstvo samo. Prav ta zavest bo dvignila delovni polet ljudskih množia, dalje dejstvo, da se LR Slovenija s predloženim petletnim planom vključuje y. ostalim»! republikami v borbo delovnega ljudstva vseh narodov Jugoslavije za nadaljni dvig gospodarske moči / im meodvijsnost naše domovine ter zavest, da bomo to borbo izvojevali pod genialnim vodstvom maršala Tita, pa nam nudijo jamstvo za izpolnitev pinedloženega petletnega palna.
V	soboto 28. p. m. smo L meli pri nas zbor volilcev, ki se ga je udeležilo veliko število vaščanov. Čeravno so imeli vsi preobilo dela v vinogradu in na polju, vendar so se čutili dolžni, da mu prisostvujejo in da soodločajo v vseh vprašanjih, ki se tičejo vasi. Poročila ireferentovi so bila sprejeta z zadovoljstvom na znanje; mnogi so se priglasili k besedi in s tem pokazali zanimanje za Iproble-/ me, ki se jih neposredno tičejo.
V	nedeljo, 29. junija so priredili naši pionirji skupno s pionirji s Preserij veselico; ki je v vsakem oziru prav lepo uspela. Sodeloval je mladinski pevski zbor in izvajanih je bdo 21 točk pestrega sporeda.
Tekom leta so imeli naši najmlajši 12 nastopov s 60 deklamacijami, 23 dvogovorov, 5 igric in 20 pesmi. Z izkupički prireditev so si ponirjii nabavili knjige, tombolo in razne druge koristne predmete.
Ostro moramo kritizirati neracionalno sekanje gozdov nekateril tujih in domačih špekulantov, ki so bili opozorjeni, a so kljub temu vršili roparsko delo po naših gozdovih.
KOJSKO
ZVE je ukinila vaško zadrugo
Naše nabavno-prodajne zadruge so se že lepo udomačile med našim goriškim ljudstvom. Vaščani so uvideli, da so zadruge koristne, ker skrbijo, da prejme naš kmet in delavec blago po nižji ceni, kot v trgovini. Nič čudnega, če so v Brdih enodušno vstali ter priredili preteklo soboto demonstracijio pred sedežem ZVU. Zahtevali so, da se domači nabavno-prodajni zadrugi vrne obrtno dovoljenje. Civilna policija je kot običajno nastopila in razganjala demonstrante. Proti vsem navadam je tokrat vzela iz rok demonstrantov resolucijo in jo je vrnila — in to na protest — šele drugi dan.
V	vseh demokratičnih državah je navada, da se upošteva želja večine prebivalstva. To bi pričakovali tudi od ZVU, ki še vedno upravlja kraje, ki pridejo pod ljudsko republiko JugosHavijoi Samo eno željo imamo in ta se o-glaša ne samo v tem slučaju, ampak tudi v raznih drugih slučajih in sicer: Da bi se že kmalu znašli tam, kjer vlada ljudska volja in ljudska oblast!
Da bi se že kmalu uresničila!! !
(Nadaljevanje na 4. strani)
Z
soglasno sprejet
Ljudska skupščina je predložila v razpravo zakon o petletnem gospodarskem planu.
Po govorifi ministrov Sergeja Kraigherja, Franca Lei skovška in ing. Jožefa Levstika sta še izčrpno govorila o pomenu in učinkih plana podpredsednik vlade LRS dr. Marjan Brecelj in zvezni minister za industrijo tov. Boris Kirdič. V debato so posegli razni ljudski poslanci, nakar je bil zakon o petletnem pl inu soglasno sprejet.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI..
Nanos — lepa naša domovina
Lepa je naša goriška dežela. Ljudstvo, ki prebiva na tem najzabodnejšem delti slovanskega debla, je dobro in miroljubno. To svojstvenost našega goriškega človeka je moral — hočeš, nočeš — priznati tudi sovražnik.
Na zahodu ležijo sončna Brda s svojitmi vasmi, ki so od daleč podobne ptičjim gnezdom. Prekrasna je briška zemlja v pomladi, ko cvetejo češnje in marelice, bogata se vzdrami na jesen, ko dozori grozdje in se pretaka rujna »rebula.« Narava je obdarila
ljudi s svojimi posebnostmi, ki so tipične za to ljudstvom se takoj razlikujejo od drugih prebivalcev Goriške. Na obrazih se jim poznajo napori vsakdanjega dela; močno sonce jim je dalo temno barvo in vesele, žive oči. Ljubijo godbo in veselo poskočno pesem.
Bolj na sever je pomaknjena Soška dolina. Od Trbiža do Bovca in dalje do Kobarida, Sv. Lucije in Kanala prebiva ljudstvo, ki je znano po svoji borbi za pravico. Saj so jo šli tolminski puntarji iskat
»Zemlja, zemljica, mati! Če nimaš kruha, daj mi kamen; še ob kamnu bom prepeval!«
1. C.
do samega mesta Gorice. Na skrajnem severu obkrožajo našo deželo visoke Julijske alpe, nižje doli imamo krnsko pogorje in masiv Škrbine; ob srednjem toku Soče se vlečejo vzdolž obeh strani reke nižji hribi Kolovrat, Sv. Gendra, Kuk in Sv. Gora. Od izvira pa dalje do morja se vije ta prekrasna reka kot modra žila med soteskami in divje romantičnimi kraji. Prelepe vasi in trgi ležijo ob njenem potu. Naj omenim samo Sv. Lucijo in Kanal, kraj L ki so si zaradi Soče pridobili sloves izletniških točk.
Že bolj proti severovzhodu srečamo divno Banjško planoto, še dalje Čepovan in Trnovski gozd. Tu kraljuje sivi Čaven. Pod obronki Trnovskega gozda se širi rodovitna Vipavska dolina s svojimi prir jaznimi vasicami. Na vzhod je pomaknjen naš Kras. Skopa je zemlja po Slovenskem., a na Krasu še posebej. Sončno in vroče pa suho je poleti na Krasu, kakor ne zlepa kje drugod, pozimi pa divja burja. Ni čuda, da je trdi kraškil svet svojega človeka korenito preizkusil in ga usposobil za življenje in borbo. Trdo je treba tu delati», kajti malo je rodovitne zemlje. In vendar je tudi to ljudstvo toplo in veselo, polno energije ter zaupanja vase.
V sredini tega živobarvnega venca stoji Gorica, ki ima ime po starodavni slovenski1 vasici, nastali ob mali gorici ne daleč od Soče in ki je postal pozneje glavno mesto dežele. Po pravici imenujemo Gorico s svojo okolico najlepši vrt slovenske zemlje. Gorica je vsrkavala vase vse sokove slovenskega življa in le malo obrtnikov in trgovcev furlanskega porekla ni nikoli resno ogrožalo tega slovenskega mesta. Šele nasilna fašistična raznarodovalna politika in temne mahinacije mednarodne reakcije so ustvarile problem, ki pa za nas nikakor ne obstoja. Naravno središče goriških Slovencev bo živelo le od svojega podeželja ali pa bo brez njega žalostno zapisano smrti.
Porušeni Komen
Na Krasu obnavljajo
Ta prelepa dežela ob Soči si je zapisala v zgodovini vseh svobodoljubnih narodov ne-venljiv spomin na težke boje, ki jih je goriško ljudstvo bojevalo z okupatorjem. V svojem besu in sovraštvu do Slovanstva je nacifašizem hotel iztrebiti tudi slovenski rod. Moril in mučil je to ljudstvo, ga gnal v taborišča smrti ter mu požigal domove. Toda vse je bilo zastonj. Goriško ljudstvo je ostalo itn bo kljubovalo še nadalje vsem krivičnim mogočnikom, pa naj pridejo od katerekoli strani. Težke preizkušnje so šle mimo goriškega ljudstva. Velika večina bo ustvarila dobrine in si ohranila svoj mir in blagostanje v mladi republiki Jugoslaviji. Ostali, ki bodo priključena Italiji, bodo deležni vseh pravic manjšin, ki jim jih je dolžna dati mlada demokratična republika Italija.
BO HUN:
Poletna fantazija
na Kiabu
Na vrtu vzcveti so rumeni turki iz zemlje uboge, suhe ilovice, umolknile so v grmu kukavice, metuljčki v zračni plešejo mazurki.
Poletni dan me z žarki obiskuje in v soncu Kresnik, zlat junak, potuje.
Pripravljeni so v uti zanj jasmini, na mizi jagode in rožmarini.
In murvice medene padajo in rdeče in sipljejo otrokom radosti in sreče.
A Kresnik soncu služi in svobodi in kruh in sol okušajo naródi.
Nemiren ves galeb po morju plove.
»Mi smo doma!« moj duh se mu odzove.
Izvir Soče
Lokve pred vojno
SLOVENSKO NAROBNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
Slovensko narodna gledališče iz Trsta vestno izpolnjuje obljubo, ki jo je dalo on-dan ob svojih predstavah v goriški okolici. jVrnilo se je med tiste najbolj nesrečne Slovence, ki bodo morali po krivdi zapadne demokracije tudi po popolni zmagi nad krivičnim tujcem še zmeraj ostati pod njim. Zdaj igrajo tistim bratom I Nušlčevega »Pokojnika«. Predvojna gniloba v »višji družbi« Jugoslavi-
ob novi meji
je je morala privesti v prepad in polom. Podoben afari-zem, »kšeft« in nemoralno trgovanje z narodi, ki so se ob zapadnih zaveznikih pošteno borili za svoje narodno osvobojen je, so privedli do žalostnih razmer, kakršne vladajo danes v pasu ob novi meji, ki se bo začrtala po francoskih predlogih. Gledalci in žrtve teh razmer so prisostvovali predstavam z občutkom, da so mogle tako krivične odločitve
Na Lijaku je vse živo
(Nadaljevanje s 1. strani) Ta čas ko se postavlja nova tiskarna, izkoriščamo na ta način, da vsak teden opravimo po tri dni prostovoljnega dela na Lijaku.«
Ker me je marsikaj zanimalo in ker vem, da bi tudi naši čitatelji radi zvedeli podrobnosti, sem tovariša takoj zapletel v razgovor.
»Koliko vas je odšlo na Lijak?«
»Šest moških in šest žensk,, prav za prav mladink.«
»Rad bi vedel, kako se vam je godilo, ko ste zamenjali pero in jeklene črke za kramp in lopato?«
»V ponedeljek zjutraj smo se odpeljali na svojih kolesih proti Ajševici. Tovariško so nas sprejeli mladinci im mladinke delovnih brigad, ki delajo tam že dalj časa. Mladinci so se nemalo začudili, ko so videli v naši skupini starejše prostovoljce in radi tega so se še bolj potrudili'. Tekmovali so za prehodno zastavico. Prva dva dni je naša mala skupina nakopala in spravna 10 m3 zemlje in gramoza, tretji dan pa kar 30 m3. Res je, da smo imeli prvi dan težak teren, ki je zahteval od nas mnogo napora. Nadalje smo v prvih dneh speljali 365 samokolnic, tretji dan pa kar 1027. Lepo število, kaj ne?«
»Kako je bilo po nalivu?«
»Hudournik Lijak je sicer pokazal svoje grde namene, a v manjši meri, (nekatere čete so morale delati do kolena v vodi). Pa tudi to smo premagali.«
»Kako pa organizacija dela? Ali ste bili zadovoljni s prehrano in prenočiščem?«
»Vsa čast vodstvu sekcije in tov. inženirju, ki vodi vsa dela. Isto načrtno delavnost sem opazil na vseh ostalih sektorjih. Ob veliki vročini se dela od 6. ure zjutraj pa do 10. ure dopoldne. Popoldne pa
od pol 5. do pol 8. Če je oblačno se začne z delom bolj pozno. Od 9. do 10. zjutraj je kratek počitek in južina. Dobili smo lep kos kruha z maslom, marmelado ali sirom. Ob 1. uri je kosilo. Izdatno je in dobro zabeljeno. Če ima kdo apetit prejme pa še drugo porcijo. Od ene do treh je počitek. Od 3. do pol 5. se vršijo predavanja ali šola. Po končanem delu se gre vsakdo okopat, nato sledi večerja.«
»Videl sem lične barake.
»Kaj imaš še povedati?« Nove so in prostorne .Odgovarjajo popolnoma svojemu namenu. Lepo je urejena kuhinja, enako higiensko so urejeni ostali prostori, kakor ambulanta, telovadnica, učilnica itd. Ko pada mrak se zasliši petje; naše najlepše partizanske in narodne pesmi se razlegajo po ravnini. Toliko mladosti je okrog tebe, da ti je kar težko, če se spomniš, da se bližaš štirim ali več križem in bi bil rad vsaj za deset let mlajši.
Že sem imel namen se posloviti od tov. Joška in se mu zahvaliti za njegove odgovore, ko zagledava delovno skupino tiskarjev, ki je privozila v mesto. Koliko veselih, razigranih obrazov! Sedaj so bila pa dekleta, ki so imela glavno besedo. Ker je bila Koničeva gostilna v bližini in žeja veUka so me kar vzeli s seboj in že, smo sedeli za mizo pred polnimi kozarci penečega piva. To ti je bilo veselega pripovedovanja in prisrčnih dovtipov! Če je Nada kaj pozabila, pa je takoj prijela za besedo Marta ali Vikica in kakor se že vsa ta sončna dekleta imenujejo. Venček, Lojze, Aldo, Ri-ko, Maček in drugi so sicer tudi povedali svoje vtise, a zaenkrat so se morali umakniti zgovornosti »šibkega spola« (Kako krivično, ko pa vemo, da držijo tri vogle hiše).
J pognati samo iz takega pojmovanja poštenosti, }kakršno veje iz »Pokojnika«. V takratni Jugoslaviji ni moglo biti drugače, saj je takratna jugo-| slovanska »višja družba« res hodila v šolo k afaristični za-j padni demokraciji.
Občinstvo, ki ga je nekaj ' prihitelo tudi iz drugih vasi, kamor Narodno gledališče to pot ne more, je hvaležno tr-i žaškim umetnikom za dobro podano komedijo, katere jed-dro tako tesno meji na tragedijo kakor v Molièreovih nesmrtnih igrah. Pokojniku v tako pokvarjenem ozračju res ne ostnae nič drugega, kakor da ostane pokojnik in se o-gorčen umakne iz takega neozdravljivega sveta. V Jugoslaviji se je ta svet že zrušil in na njegovih razvalinah »poganja en zarod, prerojen, ves nov«. Ta novi rod bo čuval, da se taka gniloba nikoli več
IGAAgL i/iAfyQM^Q,,
i/Lheh&ietA., ue&. mu."
V. VODNIK
ne razpase v njej. Tisti zapai, ki sili najzapadnejše Slovence še zmeraj po krivici pod tuje gospodarstvo, se noče zavedati nemoralnosti tega e-bičnega, imperialističnega ravnanja. Prav ?ato (bo moralo priti tudi tam do moralnega čiščenja. S tako vero so mnogi odhajali od »Pokojnika«. Ta vera jim vzbuja živo željo, da bi mogli tudi v bodočnosti še večkrat prisostvovati prireditvam Slovenskega narodnega gledališča. Afaristični zapad snuje svoje grde kupčije z našimi zapadnimi rojaki, a združeni slovanski narodi bodo znali preprečiti najhujše nakane.
A. B-l
Glas iz mesta
in z dežele
(Nadaljevanje z 2. strani)
BIUAIM
Vabilo na i/elikp kulturno prireditev
Tukajšnje prosvetno društvo »Lipa« priredi) v nedeljo 13. julija 1947 ob 4. uri popoldne veliko kulturno prireditev. Naši igralci z domačim orkestrom nam bodo podali spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent« Vinka Vodo-
pivca. Zraven tega bo nastopil orkester s prizorom »Veseli bratci.« Kot dragi gostje se nam bodo pridružili pevski zbori iz Medane, Fojane in Kozane. Ker se bo vršila prireditev na prostem, bodo postavljeni zvočniki. Prireditev je velikega kulturnega pomena za vsa Brda. Po igri sledi prosta zabava s plesom. Brici, okoličani ter Goričani dobrodošli!
K0JSKII
Mladina na dalu
Preteklo nedeljo so odšli mladinci in mladinke na udarniško delo. Začeli so izravnavati prostor, kjer je stal nekdaj Sokolski dom, ki je bil uničen že za časa prve svetovne vojne. To zemljišče prekopavajo in ga urejajo za športno igrišče. Vas Kojsko je bila že pred prvo svetovno vojno znana po svojih dobrih telovadcih. Sokolsko društvo je lepo procvitalo in želo lepe uspehe. Nobenega dvoma ni, da bo tudi v novi državi vas Kojsko napredovala ter nam v kratkem postavila telovadno četo, ki ne bo nič zaostajala za svojimi predniki. Ljudske oblasti bodo šle mladim močem vsestransko na roko.
Prihodnji teden bodo prostovoljci začeli popravljati vodnjak za Severjev dečji dom.
MEDIUM
I1 ri red ilei Finžgarjcve drame
»Razvalina življenja"
Briško in furlansko prebivalstvo je prisositvovalo v nedeljo zvečer prireditvi Finž-garjeve drame, ki jo je z znano dobro igro podalo domače prosvetno društvo. Vloge so bile v dobrih rokah, potek drame je bil gladek in je v vsakem oz|ru zadovoljil številne poslušalce.
IZ ZAPADNIH BRD Po lej poli pa ne pridemo dalje
Danes bomo spregovorili par besed o vasi Dolenje ob Idriji. Majhen kraj — sedež precej obsežne občine, ki združuje več slovenskih vasi in naselij (Kožbana, Senik, Mirnik, Golobrdo, Skrljevo, Hlevnik, Hruševlje, Neblo, Lože in druge). Še pred nedavnim so bile Dolenje čisto slovenske; s kolonizacijo in vsled nekdanje avstrijske meje so danes delno pofurlanje-ne. Občina šteje 2700 prebivalcev; od) teh je pičla tretjina Furlanov oziroma priseljenih Italijanov, ostali so Slovenci. Jasno je, da bi morale upravne oblasti to dejstvo u-poštevati in se po tem ravnati. Toda...
JOouis Jfidamič:
Večerja v Beli hiši
Njegova morala, pravilnost, čast — vse je povezano s sistemom imperija. Kot toryjevski imperialistični rodoljub je pripravljen storiti prav vse ne glede na kakršne koli zakone ali pojme o dobrem in slabem, samo da bi nadaljeval, o čemer je prepričan, da je dobro — dobro za Anglijo, ki jo prav zdaj svet v svoji domišljiji istoveti z njegovim imenom. Njegova kiplingovska osebnost združuje v sebi tradicijo in etos britanskega imperija, anglosaške uspehe zadnjih stoletij in vse zmote in zločine, ki so jih spremljali. Lahko je po-Sten in nepošten hkrati. Poštenost in nepoštenost sta v njem kakor dve plati istega novca. Kjer sta z Rooseveltom različnega naziranja, je pripravljen in čaka, kako ga bo ukanil zaradi stvari, v katero veruje. To je politika, a to je tudi Churchill, ta čisto posebni politik... Takole si zamišlja stvar... «da bomo rešili Anglijo in imperij, ko bomo reševali sebe, da pa v mednarodni politiki izven vojnih zadev Roosevelt in ZDA ne bodo sposobni vodstva...»
Na drugem mestu pripominja Adamič, da mu je gospa Rooseveltova povedala:	«Govorila sem s Chur-
chillom včeraj in spet danes popoldne. Dejal je, da bomo «osvojili» evropske narode». — Spričo tega se pisatelj zaskrbljeno sprašuje, kaj bo ukrenil Roosevelt, da prepreči Churchillove imperialistične načrte ? Kaj mora storiti ? Adamič si odgovarja :
«Nocoj je bil Roosevelt videti čudovit. Vse na njegovi osebnosti, kar
je bilo moči na zunaj opaziti, je vzbujalo zaupanje. Toda ali je on sam ves prežet z zaupanjem. Ali je tak igralec, da samega sebe vara. Imeniten igralec je, vendar še prešibak, da bi skril, da igra..
Rusi!a ? Ves večer F. D. Roosevelt ni omenil Rusije, a tudi nihče drugi ne. Vendar sta onadva morala razpravljati o njej. Kljub strašnim-vojaškim izgubam je Rdeča Armada še zmerom glavna postavka na proti-osni strani, ker veže kakih sto nemških divizij in jih potiska nazaj... Toda toryjevski ideolog, ki nas je obiskal, približno takole misli: Do-oro je, da je Hitler puščal kri Rdeči armadi ; toda preprečiti moramo, da ne izkrvavi prehitro, preden se A-meričani ne zbero... Ce pa Hitler ne bo izčrpal Rdeče armade, dokler ne bo Rooseveltova pomoč zadostna, in se bo sovjetski sistem ohranil kot velesila v svetu, tedaj misli Churchill, da bo v tako zvani povojni dobi uporabil Rusco in zastrašil A-meričane s komunizmom in dvigajočim se Slovanstvom. In Američani — celo Franklin Roosevelt —- se bodo temu odzvali. Ker ne bodo videli druge možnosti, bodo podprli imperij...
To je obzorje, vsebina in osrednje točka Churchillovih predstav. Nič drugega ga ne zanima. Saj spričo svo'ega značaja in mišljenja sploh ne more imeti ničesar drugega v glavi.
Po drugi strani je Rooseveltova naloga okrepiti in razširiti demokracijo. Ali to ustreza njegovemu naj-
globljemu prepričanju ali pa je samo posledica dolgoletnega vpliva njegove žene, ki je videti proiti-imperia-listična na tradicionalni ameriški način, je vendarle dejstvo, da milijoni Američanov in mnogo sto milijonov ne — Američanov danes istovetijo Roosevelta, z demokracijo, ki bi morala biti vse drugo, samo ne imperialistična.
Zato v ozračju kar prasketa in gledalci pridržujejo sapo, kadar se Roosevelt in Churchill spoprimeta. Nocoj, v tisti jedilnici, je zrak trepetal...
Ali se ni Roosevelt že pretesno povezal s Churchillom... Ali ga le niso njegove osebne navade, njegovo nagnjenje k familiamosti, njegova nebrižnost in Segavost, njegova ustrežljivost in dejstvo, da nerad reče — ne — in da nima trdno postavljenega cilja pred seboj, že zapeljali, da bo predobro služil Churchillovim ciljem... Ce bo le poskušal razjasniti nam, da se naša lastna demokracija, celo v tej sedanji obliki, lahko nadaljuje samo tedaj, ko se demokratični procesi, ki pa ni ,ieba, da bi bèli natanko podobni našim, razvijejo tudi v drugih delih sveta...
Naša demokracija mora postati dinamična in prožna. Ali pa se bo krčila še naprej in ni izključeno, da
se bo po zmagi nad fašisti v Evropi in Aziji izrodila v ameriški fašizem in rasizem (anglosaški ; antianglosa-ški ; Ku4dux-klan ; antisemitizem, prolizamorsko gibanje), splošno reakcijo doma in surov dolarski imperializem na zunaj... Vsepovsod na svetu nas bodo zdrave sile, ki se bore za dostojno življenje, zavračale in se obračale drugam po vzpodbudo in vodstvo. In ne bo nam všeč ! Hkrati pa nas bo to, če želimo ali ne, potisnilo v ideološko borbo doma in zunaj in stali bomo pred novo svetovno vojno, ki bo za mnoge države tudi državljanska vojna...
Ali je Rooseveltu resnično jasno, za kaj gre? razmišlja Adamič naprej.
Zelo, zelo pomemben človek je, o em ni dvoma. Političen genij. Vir tuoz v odnosih do ljudi in javnosti. Spričo depresije in mednaroidne krize je s svojo izredno osebnostjo dvignil predsedništvo na novo višino; ustvaril je za ta položaj svoje lastne mere. Kot voditelj ima nekaj posebno vedrega. Storil je, da je vlada postala vznemirljivo zanimiva. Po njegovi zaslugi pomeni nekaj tudi za povprečnega človeka, ne samo iz gospodarskih razlogov, ampak tudi kot dramatična igra. Ce je on zraven, se zmerom kaj dogaja. Dar besede ima. In ta glas ! »Nimamo se
MALOPRIDNI ŠTUDENT HLAPCU JERNEJU, KO JE MORAL PO ŠTIRIDESETIH LETIH KRVAVEGA DELA S CULO NA RAMI PO SVETU:
»JERNEJ, TAKO JE NAREDILA POSVETNA POSTAVA: JERNEJ BO ZIDAL HIŠO, JO BO DOZIDAL: GOSPODAR NA PEČ, JERNEJ ČEZ PRAG; JERNEJ BO ORAL IN BO SEJAL IN BO ŽEL; GOSPODARJU ŽETEV IN KRUH, JERNEJU KAMEN; JERNEJ BO KOSIL IN JERNEJ BO MLATIL, JERNEJ BO SPRAVLJAL SENO IN SLAMO IN KO BO NAPOLNIL SKEDENJ IN PODSTREŠJE IN HLEV: GOSPODAR NA MEHKO POSTELJO, JERNEJ NA TRDO CESTO; POSTARALA SE BOSTA GOSPODAR IN JERNEJ: GOSPODAR BO SEDEL NA ZAPEČKU IN SI BO PALIL PIPO IN BO PRIJETNO DREMAL; JERNEJ SE BO SKRIL ZA HLEV IN BO POGINIL NA GNILI STELJI. TAKO JE NAREDILA POSVETNA POSTAVA. BOŽJA ZAPOVED PA JE NAREDILA: TRPI KRIVICO, JERNEJ, IN KADAR TE UDARI SOSED NA DESNO LICE, PONUDI MU ŠE LEVO; IN ČE TI UGRABI SUKNJO, DAJ MU ŠE SRAJCO!«
»LAŽEŠ!« JE VZKLIKNIL JERNEJ. »BOG NI NAREDIL KRIVICE!«
I. C.
Na občinskem poslopju je ŽAGA
še nedavno stal poleg napisa »Municipio« tudi slovenski »Županstvo«. Nedavno je slovenski napis izginil. Kdo je to napravil? Koga tako bode v oči slovenski napis, ki ven dar velja večini slovenski občanov, ki tvorijo občino Dolenje? Nobenega dvoma ni, da se dobijo tudi v tej naj zapadnejši vasi slovenskih Brd laški prenapeteži, ki se nikakor ne morejo udomačiti z novim časom in ki ne vpošte-vajo želje prebivalstva. V občinskem uradu| se upravlja italijansko. Upravitelji občine bi se morali zavedati, da upravljajo mešano občino in da so dajatve in davki, ki jih daje slovenski Bric ravno toliko vredne, kakor, one Furlanov in drugih priseljencev. Skrbeli bomo, da se bodo te krivice popravile, saj so u-radniki in nameščenci plačani od večine prebivalstva, ki je slovensko. Slovensko in furlansko bratstvo, ki se je tako odlično pokazalo v narodno osvobodilni vojni mora zadobfti tudi na zunaj, pravilno obliko in ne sme nasesti znanim nacionalnim nestrpnežem, ki nikakor ne morejo pozabiti fašističnih časov.
Za spomenik padlim borcem
Naše požrtvovalne žene so razumele, da so potrebe za vzpostavitev spomenika padlim borcem velike. Zato so š!e na delo ter podprle nabiralno akcijo odbora s 300 lirami. S tem doprinosom so hotele pokazati, da se globoko zavedajo, kakšno hvaležnost je narod dolžan svojim sinovom, ki so darovali življenje za našo svobodo. Naj bo ta dobrodelna akcija vzpodbuda vsem ostalim!
BOVEC
Prireditei/ naših žen
Čeravno je naše kmečko prebivalstvo preobloženo a delom, vendar so si naše žepe ukradle še toliko časa, da so priredile zabavno šaloigro »Svojeglavna Minka.« Nastop bovških žen je številno občinstvo nagradilo s priznanjem in odobravanj emu Želeli bi še več takšnih nastopov
Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN Uredništvo in uprava: Gorica, Rooseveltov korzo 33-11, tel. 749. Tisk Zadružne tiskarne v Trstu - Tiskano z dovoljenjem AlS-a
Boj za osvobojenje ljudstva je kultuten boj in kdor ta boj obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture.
Ivan Cankar
ničesar bati razen strahu samega !« Je to eden izmed tistih površno preprostih izrekov, ki zadenejo v črno, prepričajo, pojasnujejo, vlivajo tolažbo in vzbujajo zaupanje, ker prodre pri ljudeh v globino —- tja do tistih neizgovorjenih, zelo pogosto v podzavesti skritih reči... Svest si je samega sebe, svoje osebne važnosti, elementov svoje moči. Zelo intenzivno. Uživa nad oblastjo zaradi oblasti, vendar si je želi tudi zaradi možnosti konstruktivnega dela, ki mu jih oblast nudi. Po svoji naravi pa rad odriva osnovna vprašanja. Možno je, da jih odlaša in odpravlja s smehom tudi tedaj, kadar se pogovarja s Churchillom o povojni dobi.
čeprav je včasih videti nasprotno, Roosevelt nikakor ni radikalen ali revolucionar. Rajši krpa, kakor da bi nadomeščal z novim. Glumač je, spretno manipulira s pomanklji-vostmi, vendar z neko epično širino, ki včasih vzbuja utvaro, da se dogajajo temeljno važne reči. Ce je to res, pomeni prav zdaj resen ne-dostatek, naravnost slabo je. To da Churchillu velikansko prednost.
Na Roosevelta lahko vplivaš. Ustvarjen je kakor jz tekoče snovi. Ničesar takega ni v njem, kar je globoko zakoreninjeno v tako starem, izoblikovanem, dokončnem in togo organiziranem telesu, kakor sta Anglija in njen imperij... Kjer je Churchill našel absoluten odgovor, tam Roosevelt še zmerom poskuša in vprašuje. Kjer črpa Churchill moč iz iskrenosti svojega notranjega
prepričanja, je Rooseveltova moč razcepljena in sama sebe slabi, ko omahuje spričo mnogosfranskih možnosti, ki jih odipira njegov v ie-dru brezličen pogled na življenje...
A fascinira te, ko ga opazuje®. Njegova osebnost in njegov um se iskrita v neštetih fasetah. Ce si z njim iz oči v oči, silovito učinkuje nate? Potem pa se začneš vpraševati... Kaj je v resnici? Na dnu svojega bistva? Spričo tegale Človeka bo zgodovina po vsej priliki še dolgo tavala v negotovosti...
Nosoj sva Stella in jaz ujela kratek pogled na fragment iz drame Roosevelt-Churchill. Višek drame, glavna prilika za tistega, ki bo vzel vajeti v roke, je morda še daleč. F. D. Roosevelt je kakor igralec, ki že po naravi pozna vse trike... Kakor je videti zdrav v zgornji polovici telesa, se vendar ne more postaviti na noge — ali se bo lahko postavil v duhovnem, političnem smislu proti svojemu tekmecu in prijatelju — ali »prijatelju !« In če se to zgodi, ali ga bo ameriško ljudstvo podprlo ne samo v vojni, ampak tudi, po vojni ?
Zdaj potrebuje Churchill pomoči. Zato je tukaj. Zato obdeluje F. D. Roosevelta. Da. »Gospod predsednik...«
Ministrski predsednik Velike Britanije pa ne spušča jz vida tistega, kar je njemu bistveno — obstoj Imperija za vsako ceno in proti vsemu, kar bi kdo drug utegnil imeti v mislih.
Osvojitev Evrope proti osvoboditvi...