Poštnina plačana v gotovini, štev. 22. V Ljubljani, dne 1. junija 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D omoljub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljabljana, Kopitarjeva ulica. Naše pašništvo in naše planine. (Dopis z Gorenjskega.) 0 Pač ne bo nikogar, ki bi si upal trditi, da naša prekrasna Gorenjska ni planinska pokrajina. Od vseh treh strani jo obkrožajo gore: v gornjem kotu mogočne Julijske alpe, proti jugovzhodu dalje pa na eni strani sive Karavanke, na drugi pa zelena Jelovica. Po naravi sami je navezana pokrajina na živinorejo. Ozke doline v nižavi pa ne morejo dati dovolj krme za ono živino, katero gorenjski kmet neobhodno potrebuje, ako hoče obstati, ako naj vzredi živino za pleme, za molžo in vožnjo. Zato so si naši predniki povsod napravili pašnike in planine, kjer so le mogli, ker so se dobro zavedali, da živinoreja brez pašnikov ni nobena umna, še manj pa dobičkanosna živinoreja. V hlevu ivzrejena živina je mehkužna, slaba za pleme, slaba torej tudi za molžo, slaba v parkljih in y hoji. Kakšno pa naj pač bo V ječi rojeno, vedno privezano in v gnoju, slabem zraku vzrejeno živinče. Že na prvi pogled se loči planinska živina od hlevne, ker se razvije na paši krepko in zdravo, se utrdijo parklji, žival lepše in pravilnejše hodi, razvije se plemenski nagon in mlečnost. Kratko: Živalska narava zahteva ivzrejo na prostem, na paši in kdor dela proti naravi, plava proti vodi. Zato je pa Judi bila in ostane planinska živina steber živinoreje. Vedno se je plemenska živina rekrutirala le iz planinskih krajev. Le poglejte gorenjskega planinskega konja! Ka-iko so se mu razvila pljuča in prsi v svežem gorskem zraku, kako lepo, pravilno hodi, poglejte njegova utrjena in močna kopita. Vzrejen v planini, kjer tako blizu •treska in grmi, se ne ustraši kakor njegov hlevni tovariš vsake žabe na cesti in nič mu ne de mrzel veter ali dež, ki ga zaloti na polju. Vseh teh lastnosti, ki so neprecenljive vrednosti, njegov v hleyu vzrejeni tovariš nima, dasi je lahko debel in lep na zunaj. Isto je pri govedu. O vsem tem se je govorilo in pisalo že mnogo, toda storilo za zboljšanje sedanjih kričečih razmer se je bore malo. In tako nam v osrčju Gorenjske, y popolnoma planinskih krajih' primanjkuje, pašnikov, primanjkuje planin tako, da še to živino, katere je v mnogih krajih polovico manj, ne moremo prerediti. Na kakšen napredek v živinoreji v teh okoliščinah ni misliti, zakaj, kjer manjka paše, manjka krme in kjer krme primanjkuje, tam se mora o povzdigi živinoreje lepo molčati. Kako velikanskega pomena so pašniki in planine, osobito za našega gorenjskega kmeta, nam pričajo dovolj še oni časi, ko so naši predniki napravljali pašnike in planine svobodno in si ni bivša avstrijska gozdarska uprava še utepla nesrečne misli, da se naj skupni pašniki kar največ razdele in pogojzde. Bili so to oni žalostni časi za naše pašništvo, ko so bili merodajni možje tega mnenja, da je skupen pašnik potrata za občino in da veliko več donaša razdeljen ali zasajen pašnik. In še danes se dobe možje, ki si upajo trditi, da je hlevna vzgoja živine bolj umna in dobičkanosna kakor ona na paši. Pravijo, da žival bolj odraste, se ne prehladi in da se več gnoja pridela za domače polje. Vedno isti izgovori nekdanje dobe. Ti ljudje ne znajo upoštevati vrlin pašene in planinske živine. Za gnoj pa ne računajo, da se ga potem pozimi dobi lahko toliko ali še več, ker se redi lahko več živine, ako se prihrani krma v poletju, ko se živina pase sama in ne otepa s krmo po muhah. Pomisliti je dalje treba, da pa-soča se živina krmo sama pokosi, pograbi, posuši in pripelje domov, naloži in izloži — najcenejše, najnaravnejše vzdrževanje živine, ki se da sploh misliti in je z ozirom na sedanje drage delavske moči največjega gospodarskega pomena. Dasi je to tako nekaj enostavnega, nekaj tako lahko nmlji-vega, so vendar stari predsodki vedno velika ovira vsakemu napredku in tako osobito pri pašništvu in živinoreji. Nadvse zanimive so primere sedanjega stanja živinoreje in onega v dobi, ko je na Gorenjskem cvetelo še planšarstvo. Pred seboj imam ravno odlok zemljiška bremena odvezne in vravnalne komisije za Kranjsko z dnem 9. majnika 1876, štev. 690. V tem se kratko in malo razsodi, da se imajo razne pravice upravičencev iz Otoč, Za-loš, Spodnje in Zgornje Dobrave pri Kropi odvezati z denarjem, za par goldinarjev, in to vsled izjave samo enega izvedenca, in ker — tako se glasi dobesedno — zahtevajo to deželno-kulturni oziri. Zastonj so bile prošnje in pritožbe upravičencev, zakaj to so zahtevali deželno-kulturni oziri, — to je bil tedanji sistem. — Sedaj pa poglejmo, kake uspehe je rodil ta sistem za gorenjskega kmeta - živinorejca. Vas Otoča je imela pravico in je tudi pasla do leta 1875. na skupnih pašnikih in na planini skupaj 72 govedi in 21 konj. Leta 1914. pa je imela vas le še 30 glav govedi in 4 konje. Vas Zaloše je imela leta 1875. 71 govedi, leta 1914. še 35 glav. — To je torej leto pred vojsko, v vojski se je število seveda še znižalo. Ta žalosten pojav zasledujemo lahko povsod, kjer so se razdelili skupni pašniki in izgubile planine. Navedel bi še lahko premnogo takih zgledov. Povsod je šlo rakovo pot in vse pisarenja. in govorjenje o takozvanem zboljšanju gorenjske živinoreje je prazna slama nasproti glasno govorečim številkam. Danea se število živine v teh krajih še ni dvignilo in se tudi ne bode pri teh razmerah. Tudi kakovost naše živine se ni zboljšala, nasprotno na mlečnosti je gorenjska živina u tej žalostni dobi veliko izgubila. Tudi na Jelovici so bile nekdaj lepei planine. Od Kroparske gore notri do bohinjske Save so bile planine: Vodice, Ko-cijanarca, Bodlajka, Lipniška planina, Mo-šenjska planina, Dežmanka, Martinček, Grofova in Radovljiška planina, Ribniška planina, Selška planina. — Vse te planine, so sedaj več ali manj zaraščene, odkupljene ali zmanjšane tako, da so za kmete, skoro brez pomena, za živinorejo izgubljene. Ko je planšarstvo še cvetelo je bilo okoli naštetih planin na stotine hektarov nizkega gozda, v katerem je bilo dovolj paše in se je živina svobodno pasla tudi po gozdu. Ko so pa pašo začeli zatirati, so seveda prepovedali pasti po gozdih, zasadili so vse količkaj za pašo ugodne prostore in planine na 'Jelovici so izgubile svojo vrednost. Danes je povsod gost gozd in tam ni trave in na tako skrčenih planinah je živina mesto, da bi se ob zadostni paši okrepila in razvila, obsojena na veliki post. Velikokrat posebno mlajša teleta začno objedati smrečje, s tem pa si pokvarijo prebavila in že nekaj let sem so morali kmetje v sredi pašne dobe vzeti živino s teh planin, kef si je z zavživanjem smrečja nakopala hudo drisko. Okolu naštetih planin je ogromno sveta merskega zaklada in erarja. Kako slalika bi se dala omenjene planine urediti in zboljšati, ker Je tam dobra zemlja, pitna voda in so vsi predpogoji za dober pašnik. Tu bi se živina lfdiko pasla že sredi majnika in do konca septembra ali še dalj, ker ni hudega mraza, kakor v strmih višavah in je v — sa Jelovico karakterističnih kotlinah, ki se vrste ena za drugo — dovolj zavetja pred mrzlimi vetrovi. Kolikorkrat srečam ljudi iz Krope in Kamne gorice, ki gredo za mlekom po rn-e daleč, tolikokrat me zaboli v srce, če se spomnim, da je vse to pomanjkanje posledica za planšarstvo tako žalostne dobe. Samo na planini Vodice se je paslo okoli 30 molznih krav vsako leto, in mleka je bilo v izoblju, — a danes pa tik pod planino tako pomanjkanje mleka, da se človeku smili ubogo ljudstvo in še bolj uboga deca. Razpadle pastirske koče, ki so se vedno v zgoraj naštetih planinah na Vodicah n. pr. še 5 — sicer napravijo na obiskovalca tako otožen vtis, vendar so še vedno lep spomin naših požrtvovalnih prednikov, ki se niso ustrašili nobenega truda in so tu visoko gori gradili planine in koče ter so bolje kakor mi znali ceniti vrednost pašnikov. Ali naj mi tako gospodarimo, tako nazadujemo v živinoreji še nadalje? V Srbiji, v Bosni imajo lepe skupne pašnike in planine in zato morejo z malimi stroški rediti veliko in dobro živino. V resnici pa je na Gorenjskem pašništvo in planšarstvo zelo nazadovalo. Na eni strani je vzrok temu res veliko pomanjkanje pašnikov in planin, ki so se razdeljevali in zasajali, na drugi strani pa je treba v tem oziru ljudstvo poučiti, da se počasi zbrišejo sledovi in predsodki za našo živinorejo tako slabe dobe. Tako pač ne sme iti dalje, ako hočemo v živinoreji napredovati, ne pa nazadovati. Letos, ko odpadejo tudi nekatere koroške planine, v katere so dajali Gorenjci svojo živino na pašo, bo pomanjkanje paše še bolj občutno. Združimo se in zahtevajmo v teh važnih časih eden za drugega, vsi pa za vse, dovolj paše za našo živino, da bomo mogli shajati, da bodemo mogli tudi napredovati. Kako lepo bi se lahko razvilo pri nas mlekarstvo in sirarstvo — manjka nam samo pašnikov in pouka. Mi ne zahtevamo od države gozdov in lesa, pač pa v pripravnih legah pašnikov in planin, za kar smo se dosedaj zastonj borili že toliko let. Ako hočemo rediti več in boljšo plemensko živino, potem moramo hiteti, da popravimo stare grehe ter se moramo z vso vnemo poprijeti planšarstva. Nam Gorenjcem še prav posebno velja klic Gregorčičev: >Na-zaj v planinski raj!« Nazaj torej v naše krasne planine, da jih zboljšamo in uredimo. Živinorejo, ki jo naša glavna naloga, s tem v prvi vrsti dvignemo. Kancelparagraf. Z malo večino je bil kancelparagraf v zbornici sprejet. Vlada je bila pripravljena, da ga opusti, toda slovenski samostojneži so rekli, da izstopijo iz vladne Btranke, če se kancelparagraf opusti. Ker je pa vladna večina na zelo slabih nogah, se je vlada vdala. Tako so se izkazali slovenski samostojneži kot najstrupenejši sovražniki katoliške Cerkve. Nobena še tako brezverna država nima kancelparagrafa, ker pomeni tako očitno nasilje nad svobodo katoliške Cerkve, da si nobena moderna država ne upa izvajati takega nasilja. Po tem paragrafu duhovnik ne sme v cerkvi govoriti za krščansko šolo, ne za krščanski zakon, ne proti brezverskemu in proticerkvenemu časopisju, ne sme vernikov svariti pred slabimi, protiverski-mi društvi itd. Torej cela vrsta stvari, o katerih je duhovnik dolžan govoriti, bi po tem paragrafu ne smela priti ne na priž-nico, ne v spovednico, ne na shode cerkvenih družb itd. Na drugi strani pa sme časopisje nemoteno udrihati po veri, Cerkvi in duhovnikih, brezverska društva smejo nemoteno pohujševati našo mladino, grde in umazane knjige smejo v celih množinah vlačiti mlade ljudi v blato in močvirje, gledališča in kini smejo cele reke gnojnico izlivati med ljudstvo, po izložbah se smejo kazati nage podobe, naše meščansko žen-stvo sme skrajno nedostojno oblečeno hoditi po ulicah in koncertnih dvoranah — za vse to ni kancelparagrafa. Dalje: liberalna okrajna glavarstva smejo izvajati politični pritisk na ljudstvo, cela deželna vlada sme biti postavljena v službo liberalcev in samostojnežev, osrednja vlada hoče usiliti centralizem samo zato, da bi svojim strankam ohranila premoč, liberalno uradništvo sme po svojih uradih šikanirati naše ljudstvo — za vse to ni kancelparagrafa. Končno: Bankirji in verižniki in vele-trgovci smejo odirati, kadar le morejo, kmetsko in delavsko ljudstvo, kapitalizem sme nemoteno izmozgavati vse majhne in srednje ljudi — za vse to ni nobenega kancelparagrafa. Kancelparagraf je samo za duhovnika, da ne sme kot dušni pastir dvigniti svojega glasu proti vsem grdobijam, ki se vrše nad ljudstvom, da ne sme svojih vernikov svariti pred brezversko in umazano povodnijo, ki mu grozi. Kancelparagraf je sprejet. A ni in ne bo nikdar sprejet od katoliške duhovščine, dokler se bo zavedala, kaj je njena dolžnost pred Bogom in pred verniki. Ravno-tako kot doslej in še bolj bodo duhovniki vršili svojo dolžnost in opozarjali vernike na ogromne nevarnosti, ki jim prete od brezverskega tiska, brezverske šole, ki jo nameravajo upeljati, od sokolskega pohuj-ševanja. Sploh na vse, kar je nevarno duševnemu življenju vernikov. Pa če bodo zato morali v ječo, bodo šli z veseljem in ponosom, da smejo vsaj del tega trpeti za Kristusove resnice, kar so trpeli skozi 2000 let milijoni in milijoni velikih bojevnikov za resnico in svobodo. Ljudstvo pa se bo v tem boju tesneje kot kdaj oklenilo svojih dušnih pastirjev, ki edini ne bodo klonili glav pred vsemogočnim, a krivičnim državnim nasiljem, ker Boga je treba bolj slušati kot ljudi. Vsaka hiša, v kateri fe kak Član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubakmetsko glasilo. Za naše vojake. Poslanec Brodar je poslal ministru »ojne in mornarice sledečo vlogo: 1. V Makedoniji služijo v III. armiji mnogoštevilni vojniki iz Slovenije. Istota-ko v Negotinu — Srbija. Njih želja je, da bi mogli vsaj parkrat v letu za časa svojega službovanja posetiti svoje roditelje, a lo jim radi previsokih železniških stroškov ni mogoče. Gotovo je v interesu dobre vojne uprave, da zadovolji vojnike, v čemer le more, a osobito v tem, da se družinske veze med roditelji in njihovimi sinovi ohranijo kar najsrčnejše. Zato bi bilo dobro, da vojna uprava sama omogoči vojakom, da morejo posetiti svoje roditelje in da jim plača vožnjo. Poseti roditeljev ne pomenijo sprehodov, kakor jim vojna oblast odgovarja na njihove zahteve, ampak so velikega nravnega pomena za vzdrževanje družinske skupnosti, ki izvirajo iz nje? Vprašam torej, da li hoče vojna vlast vojnikom na svoje stroške omogočiti, da vsaj parkrat na leto za čas svojega službovanja posetijo svoje roditelje? 2. Slovenski vojniki III. armije in v Negotinu (Srbija) bi želeli, da se jim omogoči lastna kuhinja, to je kuhinja po slovenskem načinu, kar je to v drugih ar-mijah že dovoljeno. Vprašamo Vas, ali hočete to zadevo uredili tudi v 111. armiji in Negotinu v Srbiji? 3. Slovenski vojniki III. armije v Makedoniji so vsi nialarični. Zopet en dokaz, kako opravičena je naša zahteva, da se premestijo slovenski vojaki v domače kraje, na kojih podnebje so navajeni. In zato vprašam naposled, ali hoče g. minister vojnike iz slovenskih krajev premektiti v slovenske kraje, da jih ohrani pri zdravju in Življenju? Prosim za pismeni odgovor, Janez Brodar, narodni posl, H Razgled po svetu, g NEMIRI V EGIPTU. V angleški koloniji Egiptu so nenadoma izbruhnili veliki nemiri. Upornike vodi Zaglnl paša. Domačini napadajo Evropejce. Zlasti pa morajo mnogo pretrpeti tisli Grki, ki bo tam med njimi. Angleži so poslali tja več vejnih ladij, da bi napravili mir. — Istotako Angležem še vedno delajo preglavice uporni Irci. Ti bo sicer dobili avtonomijo, a zahtevajo popolno neodvisnost od angl^ škega kraljestva. VSTAJA NA PORTUGALSKEM. V portugalski republiki se je uprlo veliko vojaških čet. Upor so baje povzročili ljudje, ki bi radi Portugalsko spremenili v kraljestvo. Toda sedaj je ie zopet vse mirno. Le prejšnji ministri so morali odstopiti. 70PET SE KRHAJO italijansko-jugoslovanska trgovinska pogajanja, ker Italijani zahtevajo nove nečuvone stvari. Hočejo namreč, da naj luka Baroš ostane združena z Reko. GIOLITTI NIMA VEČINE. Ker so volitve v Italiji za vladno stranke tako slabo izpadle, Giolitti in vlada nima večine in do zato najbrže t kratkem morala odstopiti. VOLITVE V NEMŠKI AVSTRIJL Po koučanih volitvah na Tirolskem za priklonite? k Nemčiji, so isto nameravali tudi po drugih avstrijskih deželah. Na Solnograškem so žo pričeli voliti. Tu pa sta posogli vmes velika in mata cn-tonta in nadaljno glasovanje za enkrat zahranili. Ce bi Avstrija ne bila ubogala, bi Jugoslavija takoj zasedla Koroško. KAKOR PES IN MAČKA bo gledajo sedaj Poljaki in Nemci. Oboji bi radi udarili, pa si nobeden ne upa, ker zadaj stoji en-tenta s palico. Nemiri sicer trajajo v Gorenji Šle-liji še dalje, a vladi na Poljskem in Nemškem sta se podvrgli razsodbi zaveznikov. OFENZIVO SO ZACELI Grlti proti Turkom. Toda, kakor slišimo, nimajo nobenih uspehov. ALBANIJO SI DELITA Určija in Jugoslavija. Seveda albansko vlado nista nič vprašali za dovoljonje. Ta je pa protestirala pri [vezi narodov. SIROM SVETA se je zgodilo še to-le: Rusija se oborožuje in sklopa nove pogodbe. V Petrogradu je bajo velika lakota. — Turška vlada v Angori je odstopila. Nova vlada bi rada pahnila sultana s prestola. Z Rusijo jo stopila šo v tesnejše stike. — Nemčija plačuje zaveznikom vojno odškodnino. Na Francoskem se je po novo pridobljenih pokrajinah pričela širiti španska bolezen. — Amerikancem primanjkuje dela. Sedaj jo 3—5 milijonov delavcev brez dela, kakor poročajo. PRVA PETNAJSTLETNICA. (ST. VID NAD LJUBLJANO.) Dne 18. novembra 1900 se je v ljubljanskem Unionu po iniciativi Dr. Kreka položil temelj kršč. telovadni organizaciji t Sloveniji. Tri tedne pozneje dne 9. decembra jo kot prvi sledil telovadnemu odseku S. K. S. Z. v Ljubljani telovadni odsek Blaž Potočnikove Čitalnice v St. Vidu nad Ljubljano. Veselje in požrtvovalnost, h katero se je vsa po-šti.ia šentviška mladina oklenila novega odseka, je pregnala vso bojazen, da po deželi telovadne organizacije ne bodo uspele. Z ustanovitvijo Orla je bil postavljen zid med plitvo narodno-čvičkarsko in med idealno vzgojo z jasnim ciljem. Malokdo se jo takrat zavedal važnosti tega koraka; premnogokrat so stali mladeniči s svojim voditeljem, takratnim g. kaplanom Zabrctom osamljeni in omalovaževani, relo zaničevani, a vztrajali so. Leta so minula, Orel jo ostal zvest svojemu poslanstvu. Letos teče petnajsto leto orlovskega dela v St. Vidu. Naš Orel se je razvil t krepkega mladeniča, da, celo moža. Kaj so mu mari danes žrtve skozi celo vrsto let? V trudu in znoju polnem radosti, jo postal junak, ki ima za seboj celo armado. Pa ni prevzeten zavoljo tega! On še ni dosegel vsega, ltar bi rad; mnogo dela ga še čaka. Ali vendar ob tem veselem času, "I) svoji petnajstletnici, so hoče postaviti. Obhajal bo ta dan slovesno kar so bo dalo in kakor se spodobi za junaka. Mnogoštevilni pripravljalni odbor je na delu, da priredi dno 5. junija v St. Vidu orlovski praznik. Spored bo sledeči: Zjutraj ob 7. uri sprejem gostov, ob 9. uri blagoslavljanje nove orlovsko zastave in sv. maša. Po sv. maši velik orlovski tabor pred cerkvijo v St. Vidu. Popoldne ob 2- uri litanije, ob 3. uri javna telovadba in velika 'judska veselica. Sodelujo salezijanska godba z Rakovnika, razni pevski in tamburaški zbori itd. Vse •ratsek odseke in p. n občinstvo opozarjamo na Prvo orlovsko petnajstletnico v St. Vidu nad Ljubljano dne 5. junija. VRHNIKA. Odsek »Orel« in krožek »Orlic« priredita v nedeljo, dne 5. junija na vrtu Rokodelskega doma veselico z javno telovadbo. Spored vsebuio poleg raznovrstnih telovadnih točk še srečolov, šaljivo pojilo itd. Prvovrstna zaloga jestvin in peciva. Začetek lavne telovadbe in vrtne veselice ob 3. uri popoldne. Dopoldne ob 9. uri jc staroslovenska st. maša J cerkvi sv. Pavla. Sodelujo dijaški orkester M Ljubljane. Prijatelji vrhniškega »Orla« vabljeni I — Zadnji vlak odhaja zvečer ob 9. uri iz Vrhnike. VODICE. V nedeljo, dne 19. junija je popoldne ob 2. uri v Vodicah javna telovadba Orlov in Orlic kamniškega okrožja, združena z veselico. Bratski orlovski odseki ter vsi prijatelji naših organizacij prav prisrčno vabljeni I IZ SELC. Pri nas imamo čudnega učitelja, ki je nam in našim nasprotnikom prava uganka. Znano jo, do je pri državnozborskih volitvah agitiral za samostojno, volil pa liberalno. Pri sedanjih občinskih volitvah pa je agitiral za samostojno in za socialdemokrate, torej tudi za tiste, ki so pri državnozborskih volitvah delili letake: »Mi hočemo republiko, dol z militarizmom 1« Seveda zopet uganka. Napram veroučitelj« podrejen jo volil samostojno. G. urednik, mi smo se prav iz srca zasmejali, ko ste zadnjič pripomnili, da se g. veroučitelju ni treba bati tako brihtnih učiteljev; mi pa še pristavimo, da se ga tudi mi reški občani ne bojimo, kar nas ima še zdrav kmetski razum. Državi pa čestitamo za take državotvorne elemnte.« SV. TROJIGA PRI MORAVČAH. Naša občina Brezovica jo ostala pri starem županu, g. Ivanu Ccrar-ju. Mož jo zvest pristaš SLS, neustrašen zagovornik ljudskih pravic. Isto velja o naših novih občinskih svetovalcih. Bog živi naše občinsko starešinstvol — Se ena novica: Naša mala ccrkvcna podružnica trojiška si jo nabavila tri nove jeklcno-žclczne zvonove: cis tehta 2070 kg, eis tehta 1282 kg in gis tehta 488 kg. Stanejo okrog 70.000 K. Hvalevredna požrtvovalnost za božjo čast vnetih Trojičanov in okoličanov. Na veliki godovni dan sv. Trojice, v nedeljo, dne 22. t. m. so bili zvonovi blagoslovljeni in za god previsoki Godovnici poklonjenl! Po blagoslovu jo domači g. šolski vodja K. Iglič pojasnil v daljšem govoru mnogobrojni množici, zbrani pred cerkvijo, pomen zvonov ter primerjal harmonijo zvonov s harmonijo v domači občini. Besede so našle pot v srca poslušalcev. Ljudstvo je hvaležno livarni zvonov na Jesenicah, njenemu livarskemu mojstru, g. F. Torkarju, pa tudi g. Jermanu, kovaškemu mojstru v Dolu, ki je s tako spretnostjo in tako naglo potegnil veliko zvonove v zvonik. Pozabiti nc smemo še na občinskega moža ozir. fanta Blckovega Franceljna, ki se je neumorno trudil, da so prispeli zvonovi zdravi na naš krasni hribce sv. Trojice. — Vsem prisrčni »Bog plačaj!« TRŽIČ. V nedeljo je imela hranilnica in posojilnica v kaplaniji občni zbor. Letos jo minilo ravno 20 let, odkar jo je ustanovil sedanji g. profesor Kržiš-nik iz škofovih zavodov, ki jc tedaj kaplanoval r Tržiču, VBeh 20 let je vztrajal pri zavodu deloma kot predsednik deloma kot predsednik tržiški župan g. Franc, Ahačič. Tedanji kaplan Potokar, ki je bil odbornik prvega nočelstva, jo sedaj po dvajsetih letih kot župnik tudi v načelstvu. Posojilnica ima nad milijon vlog in je imela do 3 milijone prometa lansko leto. Zvišala je obrestno mero. Na-čeljujo ji z veliko spretnostjo davčni nadupravitclj in posestnik g. Pire. V nadzorstvo je izvoljen g. svetnik Zabukovec. — V pondeljek so bili tu na izletu tretješolci iz zavoda sv. Stanislava pod vodstvom gg. profesorjev Kržišnika in Hybaška. V Domu so priredili šolski mladini in drugemu občinstvu prijetno zabavo s petjem in deklamacijami. Ogledali so si tukajšnje tovarno. — Zadnji čas prihaja mnogo izletnikov v naš trg, da si ogledajo tukajšnje tovarne. Mudila so jo tu tudi skupina jugoslovanskih inženerjev in si jo ogledala Kozinovo tovarno. DOBREPOLJE. Dobrcpoljski Sokoli so so že razdelili v dva tabora, pa jih šo za enega ni. V nedeljo so se šli Laščanoin ponujat. Da bi jim dali kaj korajže, so jim nesli lavorjov venec. Pred Stihovo gostilno so se zbrali, pa jim ni šlo skupaj. Nobel Sokoli niso hoteli vzeti na voz Zagoričanov, zato so jo Z.ago-ričani mahnili peš na kolodvor in se z vlakom peljali v Lašče. V Laščah pri Grcbencu so prisil zopet skupaj. Ta nobel so se vsedli za mizo, drugim pa niso dali prostora, da so morali pri vratih gledati v dvorano. To je bil pa višek jeze, zato so lo pobrali na vlak in na dobropoljskem kolodvoru čakali na one, ki so se pripeljali iz Lašč. Ko se je vos pripoljal, tedaj so planili nadnje in nastal 1« hud pretep. Pavš jo Keržeta tako udaril i roko po obrazu, da s« ©u je vseh pet prstov, poznalo na oi* razu. Dobro jo je izkupil tudi šuštarček in faliranf študent Brodnik. Ko so bc do dobra stepli, je 51« partija, ki je morala v Laščah pred vrati stati, pred pošto in tam čakala da dobe y roke učitelja Perkm ta. Drugi dan je Perko prišel v šolo opraskan, ke* so mu je nekaj pripetilo. V tem času, ko bo se so* koli odpravljali v Lašče, pa jo bilo v dobrcpoljski cerkvi zbranih nad dvestopetdeset poštenih dobro-i poljskih fantov pri slovesnem shodu Uarijine druik bo. Stiridoset jih je bilo na novo sprejetih v druž-' bo. Bil je to dan veselja za Dobrepolje. Ta armadaj pač ne potrebuje onih par pretepačev. Naši fantj«' imajo armado, ki jo noben sokol no razdore. T» shod je tudi pokazal, v katerem taboru bo naši fant-je. Fantje, vi pa krepko naprej, taki armadi se pa& ni treba bati par pobalinov. / Domače novice. d 12 milijonov prebivalcev v Jugoslaviji. Po podatkih statističnega urada ima Jugoslavija 12,162.900 prebivalcev; od te* ga odpade na Srbijo 4 milijone. d Centralizem pri žganju. V Srbiji jaj kuhanje žganja iz sadja prosto vsake troša-j rine. I. ljubljansko delavsko konsumnoi; društvo je pa skuhalo 96 litrov žganja in zato plačalo 4560 K trošarine! — Ljudje.,1 božji, ali veste, zakaj se borimo proti cen-i tralizmu, ki pogrinja enemu bratu mizo na'j račun drugega brata? Ali razumete, kako., so mogli samostojneži kljub temu glaso-i vati za centralizem. Ne veste? Ali veste^ zakaj je Judež prodal svojega učenika? i d 300 žandarjev, ki so nastavljeni po. južnih krajih naše države in so doma z Goriškega, je odpovedalo službo radi ne-vzdržnih razmer. Gospoda se bo že še naučila, kaj je centralizem. Dobro in zdrav«; bi bilo, da bi vsi naši centralistični vroče-1 krvneži s samostojneži vred šli za nekaj, časa v Albanijo in Črnogoro službovat. f d Enakopravnost. Za sprejem v nižjo vojaško šolo v Belgradu je treba napraviti skušnjo iz srbohrvatskega jezika in knjU ževnosti ter francoščine ali nemščine, Slo-venski jezik s književnostjo je popolnoma! izostal. d Rekvirirani konji in vozovi. Posla-] nec Brodar je zopet napravil upit na mini-' stra vojne i mornarice radi odškodnine re-! kviriranih voz in konj na Gorenjskem. d Dvajset let je spal. »Kmetovalec«, ki zelo pohvalno piše o kmetijskem kreditu, ki ga bo dajala cetralna vlada kmetom* Pravi; »Osvobodila bo kmeta od vseh oderuhov, pa tudi onih naših kmečkih posojilnic, ki sicer pošteno delajo, pa zaradi dragega kredita ne morejo postreči kmetu s cenejšimi posojili.« Kako se ta trditev) vjema z dejstvom, da bo vlada dajala kredit po 6%, medtem, ko ga naše kmetsk« posojilnice dajo večinoma po 4*4%. Kdoi torej rešuje kmeta pred oderuhi? Ali »Kmetovalec« tega ne ve, ali ima pri tem kak postranski namen. Sicer bo pa vladai vse delo in odgovornost pri tem kreditu; zvalila na župane, zato bo režija zelo pq ceni. Vprašanje pa je, ali bodo hoteli iu* pani sprejeti in nositi Se to breme, Najce-i nejša pomoč našemu kmetu so in ostanejo! tudi po vpedjavi vladnega kmetijskega krew dita pašes rajfeisenovke, ki rešujejo kmetaj -...... .................... ar pred oderuhi že cela desetletja. Naj bi to tudi gospodje pri »Kmetovalcu« spoznali ta priznali. d Sokolski dnh. Iz Komende se nam piše: Na »v. Rešnjega Telesa dan nas je zopet obiskal brez-vereki misijonar, veliki Sokol, apotekar Karba iz Kamnika, z namenom, da osreči tudi našo župnijo s brezverskim Sokolom. Govoril je zelo genljivo, posebno genljive so bile za nekatere bogokletne besede o »kosmatem bogu<. — Nad vse so segle v srce vzvišene besede samostojnemu liberalcu Hočevarju. Vzravnal Be je in celo pripomnil modro gospodarsko: Pravim, tovariši, potrpimo, davke imamo res velike, pa bo že boljše. (Tako je rekel tudi Turek kristjanu, ko mu je glavo rezal.) Lepi samostojni oče birt Vode je menda prevzel nalogo skrbeti za naraščaj Sokoia. Začasno bi Sokol telovadil v salonu nad vinsko kletjo; če pa ne bo šlo zgoraj, bi pa telovadil kar v kleti. — Učitelj Per-haj, ki pohujšuje otroke v šoli z grdim govorjenjem, s kletvino, s hudiči, bi prevzel petje pri Sokolu. Poštarica, ki je zadosU sirova s strankami in ne drži preveč uradnih ur, bi bila zmožna, da i vso vnemo in natančnostjo vodi blagajno — Jorkov Ivan, nad vse in pri vseh in povsod priljubljeni, bi bil zares pripraven za plesnega učitelja. — Apotekar Karba, liberalec Hočevar, oče birt Vode, učitelj Perhaj, poštarica Kenda, veliki dobrotniki in vzgojitelji kmetske mladine — zdravo 1 d Brezmejno podivjanost očita liberalno »Jutro« katoliškim duhovnikom radi neke čisto nedolžne Domoljubove notice, ki je ni spisal duhovnik. Brezmejno podivjanost očita tisto »Jutro«, ki na vse pre-tege hvali misel fašizma, tisto »Jutro«, ki se z vsem ognjem zavzema za sokolsko organizacijo, katere člani so na Bledu oskrunjali križe, pobijali kapelice, v Črnomlju nosili ponoči s harmoniko kip Matere Božje po cesti in ga pustili v cestnem jarku. In pcdobnih zgodb, ki niso znak podivjanosti, ker so pač sokolske, lahko naštejemo celo vrsto. Kadar »Jutro« začne dajati nauke o podivjanosti, se nam zdi, daslišimo roparja, ki genljivo pridiguje o svetosti sedme božje zapovedi ali prešest-nika, ki navdušeno govori o lepoti de vištva in čistosti. d Tretja tiskovna pravda poslanra Stanovnjka proti »Kmetijskemu listu«'. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je vršila dne 4. maja t L razprava v tretji tiskovni tožbi poslanca Stanovnika proti Kmetijskemu listu, ki je očital v 9. številki dne 3. marca t. 1. v nekem članku poslancu Stanovniku, da svoje volivce farbo. V tej pravdi se je v uvodni preiskavi izvršila hišna preiskava r uredništvu »Kmetijskega lista« in v tiskarni, kjer se ta list tiska. Ker se pisec ni mogel izslediti, se je zaslišalo tudi več prič, izmed katerih je Franc Muha, gostilničar v Horjulu izjavil, da noče pričati, ker bi mu pričevanje utegnilo občutno škoditi in prizadejati sramoto. S tem jo ta priča opozoril našega poslanca, odkod izvira studenec grdih in ostudnih napadov na njegovo osebo v »Kmetijskem listu«. Pri razpravi se je odgovorni urednik Jamnik izgovarjal, da žaljivega članka pred objavo ni Kital. Okrajni sodnik jo zato prisodil Jamniku 200 kron globe, povračilo kazenskopravdnih stroškov in priobčilo sodbe v »Kmetijskem listu«. Zastopnik poslanca Stanovnika je pri razpravi poudarjal, da se nesramni napadi na zasebnega obtožitelja v »Kmetijskem listu« redno ponavljajo in da se je sedaj Jamnik skril za hrbet poslanca Kušarja, ki s svojo imuniteto krije kot odgovorni ureinik ostudne osebno napade. Sodišče je pisanje »Kmetijskega lista« ze opetovano obsodilo, obsoja pa to pisanje tudi vse pošteno kmetsko ljudstvo, zato »Kmetijski list« v stotinah izvodih roma nazaj v — ljubljansko uredništvo, naj ga obrekljivci sami čitajo, d Slovenski fašisti. V Mariboru se menda zbirajo slovenski fašisti, ki bodo po manirah italijanskih fašistov s silo vlivali v slovenske butice centralizem vseh branž. »Naprej« pozivlje vlado, naj vzame v roko biezovke in naj tem fašistovskim delomrz-nežem in prenapeteženi ohladi prevročo No, to brezovko bodo že naši ljudje sami spletli, tako da jo bodo fašisti za vedno pomnili. Obenem nam je pa zdaj jasno, zakaj »Jutro« tako proslavlja misel fašizma. Menda hoče postati nihovo glasilo. d SHS se ne sme smešiti in poniževati. Ministrski svet je sklenil, da bo najstrožje kaznovan, kdor bo v bodoče smešil državno ime. Na podlagi te naredbe bo ves ministrski svet v najkrajšem času zaprt, ker ponižuje SHS s tem, da povsod usiljuje Veliko Srbijo. d 10 milijard kron zahteva vojni minister za vojaštvo. Če bi se mi zgražali nad temi ogromnimi stroški, ki jih mora plačati naš kmet, bi morali iti poliberalni odredbi v ječo. d Smrtni greh. Pred ljubljanskim sodiščem je iskal pravico gospod, ki je že 30 let član Sokola, pa mu je bilo odpovedano stanovanje zato, ker ima v sobi podobo cesarja Franca Jožefa. To je edini smrtni greh, ki se nahaja v liberalnem katekizmu in še ta smrtni greh so dosedaj imeli menda samo klerikalci. Sedaj pa vidimo, da celo Sokol podleže skušnjavam. Sam Bog ve, kaj bi še našli, ko bi preiskali po stanovanjih gospodov liberalcev patentiranih Jugoslovanov oziroma velikih Srbov. d Milenko Vesnič, bivši ministrski predsednik in sedaj jugoslovanski poslanik v Parizu, je umrl. Mi se tega moža ne bomo nikdar z veseljem spominjali. Po njegovi zaslugi smo izgubili Primorje, Koroško in precej po njegovi zaslugi bomo dobili Veliko Srbijo. d Umrla je gospa Marija Dolenšek, gostilna št. 15 Dol. Laknic, p. Mokronog. V preteku 10 mesecev sta se prefceiila oče in mati v večnost. d Cerkveno žegnanje pri sv. Antonu na Kalu pri Šentjanžu se vrši letos v nedeljo, dne 19. junija. V soboto spovedovanje in litanije, v nedeljo procesija in dve sv. maši. Častilci sv. Antona Pado-vanskega ste vljudno vabljeni; za okrepčila bo preskrbljeno v mežnariji. d Neurje. Iz Valte vasi se nam poroča: Take nevihte — kakor je bila v soboto, dne 21. maja zvečer, pa že leta in leta nismo doživeli. Nastala je nekako nenadoma, da nobeden niti slutil ni, da bo kaj takega. Najprej so začele padati prav redko debele kaplje — a kmalu je začelo liti, da so bile v par minutah ceste in pota pod vodo. Blisk je švigal za bliskom, vsakemu pa je sledilo tako grme- nje, da bo šklepetale šipe v oknih. Ni čuda, da ni ostalo brez nesreče. Treščilo je v skoraj nov — najlepši pod v župniji — Franceta Golob v Prapro. čah. Postavil ga je pred 9 leti in ga je veljal že takrat 4000 K. Rešiti niso mogli seveda nič, zato mu je zgorelo vse gospodarsko orodje — kot plugi vozovi, slamoreznica, mlatilnica itd. in tudi par' mernikov žita in par voz mrve. Veter je zanesel ogenj tudi na kozolec soseda Martina Zoran, ki jo ravno tako pogorel do tal. Sreča je bila, da je pihal veter od vasi, ker drugače bi bila vsa vas v veliki nevarnosti zlasti, ker bo poslopja tesno skupaj. K ognju je šlo tudi gasilno društvo iz Valte vasi, ki pa ni moglo seveda nič rešiti, ampak je le skrbelo, da se ogenj ni še bolj razširil. — Dasi sta oba posestnika precej trdna, vendar imata velikansko škodo. Ista ce ceni nad 200 tisoč* kron. d Toča. V soboto dne 21. maja je zadela sosesko Šinkovturn in deloma tudi Polje in Skaručino silna nesreča. Toča in neurje, kot ga stari ljudje ne pomnijo, je y kratkem času uničila ves pridelek na polju. Še tretji dan so na senčnih krajih ležali celi kupi toče. Kar ni uničila toča, je razdrla voda. Škoda je cenjena na 2 milijona kron. Prosimo naše poslance, da izposluje-jo izdatno podporo in odpis davka. d Ustreljen je bil na državni meji se-verno-zahodno od Črne prsti leta 1898 v Stražišču pri Grahovem rojeni Josip Bizjak, ko je v družbi dveh tovarišev šel od državne meje proti Bohinju, ker ni na večkratni poziv dveh organov finančne straže: »V imenu zakona, stoj!« obstal. Paznik fin. straže Cotič je zato streljal in kroglja je predrla Bizjaku prsi. Bil je precej mrtev« d Avtomobilska nesreča Na praznik sv. R. T, se je vračal šofer Mike z več svojimi prijatelji z zleta iz Svičine v Zg. Kun-goto. Avto je zavozil v železno cestno ograjo s tako silo, da se je prevrnil. Takoj je bil mrtev financar Illasinc, težko ranjen slikarski pomočnik Trinkaujs, 4 lahko ranjeni. d Najden otrok. Dne 16. maja 1921 ob 14. uri se je našlo v Zadobrovi, občina Škofja vas, pod neko seneno utico razpoloženo okoli 7 dni staro še živo dete moškega spola. d Umor. Na Pohorju je hlapec Josip Koren s sekiro ubil oskrbnika dr. Reiser-jeve graščine Bogumira Kolenca. Odnesel je 13.600 K gotovine in več drugih stvari. Gospodarski Izvoz konj, goveje živine in prašičev v Italijo. Italijanska vlada je odredila, da se smejo izvažati konji in goveda iz naše države v Italijo pod sledečimi pogoji: 1. Konji, ki so namenjeni za izvoz, morajo imeti seboj pravilen živinski potni list, nakaterem mora biti potrjen njih izvor in njegovo zdravje, poleg tega mora biti na njem potrjeno, da se je nahajala žival zadnjih 40 dni v dotičnem kraju. Na dan odhoda iz države mora od države določeni živinozdravnik pregledati žival in potrditi, da je žival zdrava in da zadnjih 40 dni ni bilo v dotičnem kraju nobene take kužne bolezni, ki se prijemlje konj. Po prestopu meje preišče konja italijanski živinozdravnik in napravi takozvano male-nizacijo, da se prepriča, če ni morda konj okužen s smrkljem. 2. Goveda in prašiči se bodo smeli izvažati v Italijo le od časa do časa in na posebno prošnjo, ki jo reši italijansko ministrstvo. Tudi za govedo in prašiče so potrebni živinski potni listi, na katerih je potrjen izvor in zdravje živali in iz katerega je razvidno, da so se nahajale živali zadnjih 40 dni v dotičnem kraju. Državni živinozdravnik mora na dan odhoda iz države živali preiskati in potrditi, da v kraju, od koder prihajajo živali v zadnjh 40 dneh ni bilo kužne bolezni, ki bi bila za goved o ali prašiče nevarna. Po prestopu meje mora ugotoviti zdravje živali tudi italijanski živinozdravnik. Goveda in prašiči pa se smejo izvažati le v, _ plombiranih vagopih naravnost V klavnice, ki so zvezane z železnico, tako da se more zvršiti zakol živali v najkrajšem Času. 0 škodljivosti krmljenja z novim senom. Marsikateri kmetovalec ne ve, da je /nlado seno za živino škodljivo. Zato ne bo odveč, ako si predočimo škodljivi vpliv mladega sena. Sveže seno vsebuje mnogo izhlapljivih snovi (tako zvane amine, kisline, eterična olja in kumarin) poleg tega pa'še veliko množino glivic. Vsak človek, kateri spi pod streho na mladem senu, vstane zjutraj ves omamljen, dobi glavobol in slab tek. Vzrok temu so vdihani strupeni plini od mladega sena. Starejše seno, iz katerega so vsi ti strupeni plini že izhlapeli, ne povzroča teh neprijetnih občutkov in vsakdo ve, da se na starem senu prijetno spi. Kakor vpliva mlado seno na človeka, vpliva še slabše na domače živali, katere so primorane jesti mlado seno. Pri konjih in govedi povzroča uživanje mladega sena koliko in preobilo pretakanje krvi v glavo, nepravilno utripanje srca, vročino in zvrženje. Ako smo seno slabo posušili, se v podstrešju močno ogreje in pravimo, da se seno poti ali pa _ »Švica«. Ravno v tem času se vrši oki- sičenje ali fermentacija sena, med katero se škodljivi strupeni plini in kisline uničujejo. Zato je s krmljenjem mladega sena štiri do šest tednov počakati. Če ni drugega izhoda in se mora krmiti s svežim senom pred končanim okisičenjem strupenih hlapov, potem ga lahko mešamo s starim senom ali z rezanico. Posebno je svariti pred krmljenjem močno se potečega sena, katerega živina ne sme pod nobenim pogojem jesti. Strupen učinek potečega sena je tako močan, da prihaja tudi v mleko. Dr. F, Arnerrytsch opozarja na slučaj, da so otroci dobili po mleku mladega sena otročjo kolero (enteritis), katera je takoj prenehala, ko so krave dobile zopet staro seno. Vzrok tej bolezni je treba iskati v navzočnosti senenih glivic, katere pridejo iz mladega sena v mleko. Važno je omeniti, da tako mleko ni trpežno in da se da smetana težko pinjiti ali pa se sploh ne spinji. Iz teh raznih vzrokov je treba zaloge novega sena posebej vkladati in zapirati, da ne bi družina ali posli iz nevednosti ali hudobnosti nakrmili živino, katera pa zna vsled tega močno trpeti. Ker primanjkuje v tem času maj, junij, julij suhe krme in posli niso poučeni o škodljivosti svežega sena, mislijo celo, da ravnajo dobro, ako nakrmijo sestradano živino z mladim senom. F. M. PRESAJANJE TOBAČNIH RASTLIN. Presajevanje tobačnih sadik se izvržava od početka maja dalje do srede junija. V skrajni sili se more to izvršiti celo v drugi polovici meseca junija. Sadike morajo imeti šest do osem listov pri presajanju. Starejše sadike z odrevenelim steblom niso za presajanje sposobne, ker se potem po presadku slabo razvijajo. Stebelca sadik morajo biti že meh-u«a, tako da se, ako se stisne stebelce s palcem in kazalcem, more isto brez posebnega odpora streti (pretisniti). Kako je presajati, je razvidno iz navodila na Mdnji strani licence, ki jo je prejel vsak opravičeni sadivec tobaka. Ker tobačni p-.sevi pri posameznih sadivcih wuii neprimernih len (gredic), vsled suše in pozne- je trajajoče moče letoa niso povsodi uspeli, je treba, da se sadivci, ki nimajo lastnih sadik, poskrbe te iz rezerv. Rezerve sadik so 1. V Ptuju pri monopolskem uradu in Mariboru na vinarski in sadjarski šoli za sadivce tobaka v okrajih: Ljutomer, Gornja Radgona, Maribor, Slov. Bistrica, St Lenart, Ptuj, Rogatec, Ormož in Prekmurje. 2. Na državni kmetijski šoli v Št. Jurju za okraje.: Celje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Vransko, Brežice, Sevnica. 8. Na državni kmetijski šoli v Novem mestu (Grmu) dobijo tobačne sadike sadivci v okrajih: Krško, Mokronog, Novomesto, Črnomelj. Sadike v teh posevih so v obče, zlasti pa v Št. Jurju, krepko razvite. Oni sadivci tobaka, ki nimajo iz lastnih pose-vov sadik, naj prej ko mogoče pohite v omenjene šole ter se izkažejo z licenco, da morejo dobiti sadik in da se njihova imena pribilježijo. Nasprotno pa oni, ki imajo zadosti sadik v lastnih razsadni-kib, naj te posade. Ker se pri razsajenih sadikah utegne nekaj rastlin posušiti, treba za ta slučaj imeti primerno število rastlin rezerviranih. Gospodarski in tržni pregled. CENE. g Ljubljanski trg. Glede mesa vseh vrst ni pomanjkanja. Na kakovost in snaž-nost gorko vreme neugodno vpliva. Padanje cen špecerijskemu blagu visoka vrednost lire zelo ovira. Uvoženih češenj je na trgu dovolj; povprečna cena 22 K za kg. Ker se je več pošiljatev češenj pokvarilo, so bile posamezna tvrdke prisiljene prodajati jih po 5 do 8 K kg vzlic mnogo višjim nakupnim stroškom. Zelenjave, posebno glavnate solate, je na trgu zelo veliko. Cena je 3 K za glavo. Zaostajanje blaga bo povzročilo padanje cen. Cvetlični trg je zelo živahen. Glede mleka se krije sedaj vsakdanja potreba. Jajca se plačujejo ae vedno po 1 K 80 vin. za kos. g Padanje žitnih cen v Vojvodini, »Die Drau« poroča, da so cene pšenici v Vojvodini znatno padle. Tako stane pšenica v Zenti 800 do 880 K, koruza 340 do 350 K, oves 260 do 280 K, rž 750 do 800 K. Za fižol se ponuja samo 280 K, DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar ameriški delar avstrijska krona Češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka rumunski lej švicarski frank — — — — poljska marka --~ mažarska krona ---- "*" g Za 10 milijonov zlata dobi naša država, ko likvidira Avstro-ogrska banka na Dunaju. DAVKI. g Pameten davek. V Zagrebu je stopil v veljavo novi občinski davek na razkošje. Ta davek morajo plačevati obiskovalci zabavišč: barov, orfejev in večjih kavarn, kjer igra godba. Davek znaša 10% vsote, ki jo gost zapravi in se jim zaračuna pri plačilu« 23, maja 27. maja 30. maja K v K v K v 119 50 123 50 125 75 — 22 — 22 - 22 1 90 1 88 _ — .— — — — _ _ 10 75 — — 6 75 6 65 6 75 _ — 1 56 _ — - 60 - 50 - 36 — — —. - —- — 2 15 2 13 2 13 2 16 2 16 2 25 g Centralizem pri davkih. Na vprašaj nje posl. Sušnika, zakaj se v Srbiji ne pla^t čuje od žganja trošarina, medtem ko pri« naša drugod ta trošarina državi velike! dohodke, je odgovoril finančni minister« da za sedaj v Srbiji trošarine ni mogoče uvesti, ker ni predpisana z zakonom k a* kor v drugih pokrajinah države, vendat pa bo skušal, da se ta zac1.eva uredi s posebnim zakonom. Saj vemo, kako se »skuša«. ŽIVINA. g Premovanje konj se bo vršilo letos V, sledečih krajih; v Bohinjski Bistrici 11. junija ob 10 uri, v Lescah 12. junija ob 9. uri, v Kranju 13. junija ob 9. uri, v Starem trgu pri Ložu 22. julija ob 10. uri, v Ribnici 23* julija ob 10. uri, na Igu 24. julija ob 9. uri* v Mengšu 25. julija ob 9. uri, v Št. Vidu pri Ljubljani 25. julija ob pol 4. uri, v Veliki Loki 27. julija ob 10. uri, v Mokronogu 28. julija ob 9. uri, v Črnomlju 29. julija ob 9. uri< v Novem mestu 30. julija ob 9. uri in Št« Jerneju 31. julija ob 8. uri. K premovanjtl naj prineso konjerejci živinski potni list in spuščalne liste, Konjerejci se še posebno: opozarjajo, da bo državna komisija naku« povala pri premovanju žrebičke, ki so ta^ ko razviti, da obetajo postati dobri žrebci«* plemenjaki. g Molzne krave namerava nakupiti poljedelsko ministrstvo v Švici. Del teK_ krav se bo prodal kmetom, drugi del paf bo nastanjen po državnih posestvih. UVOZ IN IZVOZ. g Prepoved uvoza soli. Kakor poro* čajo iz Belgrada, je vlada prepovedala za$ časno nadaljnji uvoz soli. To zato, ker jet v državi nakupičene soli za celo leto in je( treba to sol najprej prodati. .Cene soli sef bodo predpisale. g Uvoz vina. Finančni minister je od-j govoril na vprašanje posl, Dulibiča, da jei, odredil, da se sme iz krajev, ki nam pri^ padejo po rapallski pogodbi in ki jih imajai; Italijani še zasedene, uvažati v našo drža-1 vo vino brez plačevanja carine. g Uvoz francoskih in italijanskih vitij v češkoslovaško. Češkoslovaško trgovin*! sko ministrstvo je dovolilo vsem trgov-, ceni brez razlike uvoz vina v steklenicafl] iz Francije in Italije. RAZNO. g Koliko ladij Ima Jugoslavija? Naša država ima sedaj 148 trgovskih ladij, k| služijo osebnemu in blagovnemu prometut ter 21 vojnih ladij in sicer 6 večjih in 101 manjših, ki so nam pripadle od bivše avij stro-ogrske mornarice. Skoro vse vojne! ladije pa so potrebne še večjih ali manjšiH popravil. g Gospodarska fn sadjarska zadruga v Djakovu je kupila od občine tamošnjof vojašnico, ki jo preuredi v tovarno za raz«i r.e konserve. g Vinska trta na Štajerskem se [>0 poročilih krasno razvija. Tudi na vinsKtf; trto sta dež in gorkota zadnjih dnf dobrflf vplivala, • g Dobra letina v Rumuniji, Rumunsk(| poljedelsko ministrstvo poroča, da pričah kujejo v Rumuqjji izredno bogato ž^teVj g Rudarjem na Hrvatskem znižajo plačo, ker premog zastaja vsled splošnega zastoja naše industrije in je 2500 rudarjev brez dela. Rudarji so s tem znižanjem zadovoljni. Opozarjamo na oglas Mednarodne banke v Zagrebu o srečkah državne razredne loterije. Pomanjkanje stanovanj. (Dopis z dežele). Dan za dnem se obljubujejo visoke nagrade tistemu, ki preskrbi stanovanje, a te nagrade, razpisane v dnevnem časopisju ne more nikdo zaslužiti, ker ne more preskrbeti stanovanja. Že tretje leto gospodari ta stiska in še ni videti konca. Zakaj ne? Zato, ker se premalo zida, zidati pa zato skoro nikdo ne more ali noče, ker se ne izplača. Ljudje so danes že vendar toliko napredovali, da znajo vsaj nekoliko kalkulirati. In če vsakdo lahko na prste sešteje, da stanuje v tuji hiši deset do dvajsetkrat ceneje, kakor bi stanoval v lastni hiši, ali bi ne bil nespameten, če bi ob teh razmerah zidal hišo? Nekaj slučajev: Neka hiša je nosila najemnine 400 K letno; gospodar pa jo je prodal za tako ceno, da mu sedaj kapital nese 8000 K, torej dvajsetkratno najemnino in še popravila odpadejo. Nekdo plačuje letno najemnine 300 K, a odločil se je, postaviti lastno hišo, ki ga bo stala okrog 40.000 K. Torej ga bo stalo stanovanje v lastni hiši z vzdrževanjem vsaj 2500 K na leto. Sicer pa pridemo do istega zaključka tudi po drugem potu. Cene za živež in obleko so danes poprečno 50 krat višje, kakor pred vojsko, tako da 1 krona plača 1 krajcar ali 2 vinarja. Tudi delavske plače so 30—50 krat višje, isto velja za stavbni materijah Torej bi morala biti tudi najemnina primerno višja. Toda po treh ali petih letih stanovanjske stiske je vlada dovolila 60 odstotni povišek. Iz tega sledi, da vlada s takimi naredbami naravnost vzdržuje stanovanjsko mizerijo in ni prav nobenega upanja, da bi bilo v tem oziru boljše, dokler so take naredbe v veljavi. Toda delavskim in sploh revnejšim slojem se mora pomagati oziroma jih braniti pred izkoriščevalci. To bi bilo prav lepo, ako bi bilo pravično in ako bi ne imelo takh škodljvih posledic. Pred vojsko je hiša nesla primerne obresti, četudi večkrat zelo nizke. A danes ne nese niti pol odstotka. Kdo bi torej denar izdajal ali posojilo jemal za zidanje hiše? Mi bi bilo preveč in krivično, stanarino dvigniti v primeri z drugimi potrebščinami? Komur so se dohodki zvišali na 20 do 30 kratni, celo petdesetkratni predvojni zaslužek, bo sedaj ravnotako lahko ali težko plačal 2000 K kakor je preje plačal 200 kron. Toda hiše stoje še od preje, torej niso toliko vredne, kakor če bi se gradile sedaj in je prav, da ostane pri starih hišah stara, četudi nekoliko zvišana stanarina. Ali ta ugovor velja? Veljal bi, če bi imel denar isto vrednost. Hiše so res iste, toda denar je popolnoma drug. Vred-Snost hiše se ni zvišala, pač pa je moč denarja padla. Če ml tat ukrade suknjo, ki me je pred vojsko stala 30 K, me ni oškodoval za 30, ampak za 1000 K. Stara suk- nja ne more biti boljša kakor nova, pač pa je denar danes toliko manj vreden, da za 1000 K ne morem kupiti suknje, ki je leta 1915 stala 30 K. Podobno je pri stanarini. Pred vojsko se je plačevala v zlati valuti, saj je bilo to zapisano na vsakem bankovcu, a danes se plačuje z ničvrednim papirjem. Skrajni čas bi že bil, da se tudi pri stanarini zednačijo cene stanovanj z današnjo vrednostjo denarja. Vlada naj bi pa izprevidela, da ne gre nekaterim slojem na ljubo pritiskati; druge to je tem težje razumeti, kolikor težje so posledice te naredbe — namreč vedno večje pomanjkanje stanovanj. Dopisi. GORJE. Dragi »Domoljub«! Dovoli tudi meni kotiček prostora, kamor naj shranim par skromnih vrstic. Marsikdo bi morda mislil, da tu t Gorjah spimo spanje pravičnega, toda motil bi sc. Delujemo prar živahno in da je to resnica, so pokazale občinske volitve, ki so izpadle t presenečenje in poraz nasprotnikom. Kljub njihovim že obče znanim obljubam in naravnost vsiljivi agitaciji, jim je šlo bolj po nesreči. Zato vsa čast vrlim gorjanskim volivcem! — HORJUL. Cerkovnik in nekaj njegovih samostojnih tovarišev se je pritožilo proti izidu občinskih volitev, češ da niso vedeli, r katero skrinjico je treba izpustiti kroglico. Čudno se nam. zdi, da se pritožujejo ravno tisti, ki so najbolj agitirali proti SLS in druge podučevali, katera je samostojna in gospodarska skrinjica, sami pa niso znali voliti. Posebno cerkovnik bi se kaj lahko dal poučiti, ker ima v svoji hiši župansko pisarno, pa bi mu sedaj ne bilo treba pritožbe. Splošno mnenje v Horjulu pa je, da se hoče sedanja občinska gospodarska gospoda še nekoliko časa vzdržati pri županovanju. a dolgo ne bo več šlo, ker bo njihova »bistroumna* pritožba kaj kmalu rešena r tem smislu, da se je treba pred vo-litvijo poučiti, katera skrinjica je prava. Mi smo vedeli, zato smo pa zmagali. STOPIOE. Po naši občini se širijo grde laži o občinskih volitvah. Sedaj šele vidimo, kako grdo znajo samostojneži lagati. Zavedni volivci iz stopiške {aro so pokazali, da samostojnim prav nič nn zaupajo in so volili SLS. Oni so tudi odločili, da je dobila SLS v občini Šmihel-Stopiče 18 odbornikov, samostojna pa 14. Maj navedemo samo nekaj laži, ki so pa tako neumne, da jih more verjeti lo kak samostojnem. Lažejo, da je predsednik volilne komisije Berkopcr, dajal svojim pristašem po več kroglic; samostojnim pa da jc dajal kroglice fižolaste oblike in da je tako bilo 40 kroglic več v volivnih skrinjicah, kot je bilo glasovalcev. Toda, da povemo po pravici: bilo jih je res menda 7 preveč v samostojni skrinjici, pa še te so bile — kozji bobki, ki so res fižolaste obliko, pa se vendar lahko ločijo od volivnih kroglic. Toliko napredne že smemo imeti samostojneže, da znajo ločiti nravc volivno kroglice od kozjih odpadkov. Zapisnik glasovalcev se je vjemal s številom oddanih kroglic, kar je s podpisom potrdil tudi zastopnik samostojne. --Dalje pravijo, da to volitve neveljavne, ker je imel Berkopec med volitvijo vse ključe od volilnih skrinjic — a kaj mu je to koristilo, ko skrinjice niso bile zaklenjeno, ampak po soglasnem sklopu komisije zapečatene. Da jo volil posestnik Pcr iz Cerovca, je laž. On ni bil vpisan v volivni imenik in je bil soglasno odklonjen. Ce bi volil, bi ena kroglica ostajala, ker ni vpisan v zapisnik glasovalcev. Pravijo, da g. kaplan nc bi smel biti član volivne komisije: — saj tudi ni bil. Bil jc samo zapisnikar, naprošen od volivno komisije. Tudi ni bil on predstavnik SLS, ampak trgovec Fran-eič, ki je bil tudi kot tak na listi označen. ST. JURIJ PRI GROSUPLJEM. Izobraževalno društvo gradi dom. Dvorana ie ie pod streho. Hvala vsem daiovalcem, ki so darovali denar in les in vsem ki so vozili stavbeni material. Ce bo nam šlo vse po sreči, bomo imeli avgusta meseca slavnostno otvoritev ob priliki desetletnice izobraževalnega društva iu Orla Dn« 14. maja t. I. smo imeli volitev župana. Izvoljen j! zopet dosedanji župan Jožel Perme iz Ponove vasi št. 27, vnet pristaš SLS in odbornik Kmetsko zvezo Za svetovalce so izvoljeni: Franc Hribar iz 1'onov« vasi št. 21, Ivan Železnikar iz Vina št. 3, J0iei Goršič iz Št. Jurja št. 25, Ivan Rebolj iz Bičja št 5 in Josip Skulj iz Udja št. 7. Vsi so odločni pristaši SLS. Na vočer bo postavili fantje in možje >mlaj< pevski odsek je zapel županu in svetovalcem v po! zdrav več pesmi. Po gričih je zažgalo naše zavedno ljudstvo kresove. Na to je pozdravil župana in svo-tovalco Anton Križman, predsednik Orla in v imenu pevskega odseka. Jožef Skulj je v svojem govoru poudarjal, koliko so se trudili naši samostojni, da bi dokazali županu kako nepravilnost, izjavil jo tudi kot rovizor občinskih računov, da ni niti vinarja manjkalo v občinskih računih in blagajni skozi celih dvanajst let. Načelnik Kmetske zveze je pozdravil v imenu Kmetske zveze, ter se zahvalil volivcem za njihovo možatost in odločnost, V svojem govoru je bičal samostojno kupčijo, ž«, pan so je izrazil v svojem govoru, da ne jemlje teh časti za Bvojo osebo ampak za stranko SLS in njene pristaše. Ta dan smo pokazali St. Jurci, kako obsojamo zapeljivo samostojuo, ki tlači slovenskega kmeta in delavca, ki dela za pogubni centralizeni, sokolsko vzgojo in kancelparagraf. Pr>M« ooooooooooooooooooggg^ooooooooooooc —®mn Listek. 1 IBM©, Bog se ne pusti zasramovati Povest, (Dalje.) Sli smo levo v gozd. Na desni smo videli svit ognja, ki so ga kurili Pauti v taboru, na levi strani pa smo tudi zapazili odsvit malega ognja. Gorel je pri grobu. Ko smo se temu toliko približali, da smo mogli razločevati, smo takoj videli pautskega poglavarja, ki je popolnoma sam sedel pri truplu mrtvega sina. Ko smo prišli še bliže, smo ga slišati mrmrati žalne molitve in smo položili svoje snope na tla, Hamerdul in Holbers sta morala počakati, Vi-neton in jaz pa sva se neopaženo spla/.ila prav za hrbet poglavarjev. Tedaj je stopil Vi-neton predenj. Poglavar se je ozrl kvišku Ko ga je spoznal, je skočil kvišku ter prestrašeno zaklical: »Uf, Vineton, poglavar Apačev!« Imenovani je dvignil roko, pokazal name in odgovoril: »Da, jaz sam sem. In tu stoji moj beli prijatelj in brat Old Šaterhand.« Paut se je hitro obrnil in me ie debelo gledal. Že je hotel odpreti usta, da bi poklical na pomoč, tedaj je začutil mojo pest, da se je nezavesten zgrudil. Tedaj sta prihitela Hamerdul in Holbers z dračjem in suho travo. Naložili smo vse to na grob in spomenik, ki je bil zgrajen iz kamenja, položili zraven vžigalno vrvico, jo v ognju prižgali in se najhitreje odstranili, tako da smo bili v dobri minuti že zopet na brodu. Veslali smo po vodi navzdol nroti taborišču in polotoku. Tedaj se zasveti levo v goz; du, Indijanci so prestrašeno zavpili in vsi hiteli h grobu. »Stvar se začenjal« je vzkliknil Vineton, »Orožje imejte pripravljeno za vsak slučaj in nože v roke, da razrežemo ujetnikom vezi.* Tedaj zaslišimo iz gozda divji krik: »Poglavar ie mrtev, poglavar je mrtev!« Tedaj so skočili še tisti, ki so bili okrog ognja, pokonci in odhiteli v gozd. Videli smo, da sta tudi dva rdečekožca, ki sta na polotoku stražila ujetnike, tekla h grobu. »Hitro z brodom h polotoku, hitro!« sem zapovedal. »Holbers ostane pri brodu, da Ra drži.« . Brod je s hitrostjo čolna jadral proti. P0'" otoku. Ko smo se izkrcali, smo zapazili se enega vojnika, ki je ostal za edino stražo P" ujetnikih. Ko je zaslišal šum, katerega se nismo mogli izogniti, se je obrnil. V enem trenutku aap je ppazil,. zakričal na pomoč ter nameril puško na nas. Skočil sem naden) in Dtiiel za orožje, toda zabraniti nisem mogel, fla ne bi počil strel, tada krogla je izgrešila Bvoi namen, V istem hipu sem mu iztrgal puško iz rok, ga udaril s kopitom na glavo in mož se je zgrudil. Potem z nožmi k ujetnikom. Ni še poteKla ena minuta in že smo bili z vsemi ujetniki zopet na brodu. Zagrabili smo za vesla in odveslali na nasprotni breg. To se je zgodilo veliko hitreje, kot smo nameravali in vendar je bil že zadnji čas, dn 11 .. _M ! M/tlrn« Infli.nn/il n/\ o 11 o r> I . ot».rtl smo jo odkurili, zakaj Indijanci so slišali strel klic na pomoč in že so pritekli nazaj, da ., 1 _ _ i „ ^ • n r>fOstanite 1 Peljemo se dalje.< »Zakaj pa pristajamo, če ne mislimo stopiti na breg?« je vprašal eden izmed njih precej raz-diaženo. >Ker imamo tu svoje konje.* >In mi jih nimamol Hudirja! Ali nisto imeli časa ali volje, da bi tudi naše konje oprostili? Tudi orožja nimamo. Kako naj pa hodimo po teh krajih brez orožja? To bi za hudiča morali vedeti!« Nastal je kratek molk. Nato vpraša Vineton: »Ali ni morda temu mlademu človeku, ki jo ravnokar govoril, ime Pleča?« Poznal sem naglas, s katerim je Vineton govoril. Vedno sem ga slišal tako govoriti, kadar jo nioval občevati z nizkim človekom in je moral s silo krotiti svojo jezo. »I)a,< jo odgovoril vprašani. >Torej je sin onega starega belokožca, ki se imenuje Old Kiirsing-I)ry?c »Tisoč hudičev! Kdo vam dovoljuje izgovarjali ime?c »Vineton si dovoljuje snm In bi rad poznal človeka, ki bi mu to mogel prepovedati?« »Jaz ti to prepovedujem! To ime je navadna psovka, ki je ne trpim. Kje pa je sploh moj oče? Ko srno bili napadeni, ga ni bilo zraven in torej ni bil ujet. Nečem vam očitati, da ste morda pustili mojega očeta v kakšnem neprijetnem položaju, zakaj sicer vam prisegam pri.. .< »Stoji« ga je prekinil Vineton. »Nobene prisege in kletvine; tega ne trpim. Plečer je na varnem in se bo3ta jutri videla. Da bi se pa vračali po vaše konje ni orožje, bi pa bilo le tedaj mogoče, če ne bi imeli v glavi niti drobca možganov. Vinoton pa vam hoče povedali, kako bomo prišli do konj in orožja: Pauti nas bodo zasledovali in mi jih zvabimo v past, iz katero nam niti eden no bo mogel ubežati. Tam nam bodo morali vse izročiti, kar so nam vzeli. Vojniki Novajos žo čakajo nanje, da jih zajamejo. Kdor nima konja, mora ostati na brodu, da pridemo do onega mesta. Old Šaterhand ima štiri konje. Zato naj jezdi z Ha-merdulom, liolbersom in še enim izmed osvobojenih tovarišev proti onemu mestu, kjer naj nas počakajo, ker mi ne moremo tako hitro voziti.« Izmed osvobojenih so bili štirje tovariši Ha-mcrdulovi In štirje Plečerjovi. Enega izmed prvih štirih sem vzel s sabo. Vineton pa se je z ostalimi peljal po reki navzgor. Bila je popolna tema, vendar smo kmalu našli kotlino, v kateri smo spravili Plečarja in svoje konje. Plečarju se je poznalo, da se je zelo mučil, da bi se rešil vezi, pa brezuspešno. Privezali smo ga zopet na konja in jezdili proti t8°ral omenjenemu mestu. Hamerdulov tovariš se ni malo začudil, ko Je zagledal Plcčarja v takom položaju. V kratkih besedah smo mu stvar pojasnili. Ko se je že danilo, smo dosegli ono sotesko, kjer smo razjahali in čakali na brod. Plečarja smo zopet povezali. Skozi celo pot je imel usta zama-šena, tu pa sem mu vzel iz usmiljenja cunjo iz ust. Kakor hitro jc mogel govoriti, je začel tako preklinjati, da sem ga le z grožnjo, da mu zopet pomašim cunjo v usta in da ga dam pretepati, mo-gel ukrotiti._ Za razvedrilo. Posebna sreča. — Sara, danes sem imel veliko srečo. Pride človek, pa me vpraša, koliko je ura. Rečem: enal Nato mi da klofuto.« — Sara: »Kje je tukaj, sreča?« — »Sreča je v tem, da me ni vprašal ob dvanajstih, ker takrat bi jih bil dobil toplih dvanajst.« Slabe očali. — Balek Trotzkopf je trgoval z očali. Ponudi jih mlademu gospodu. — »Kaj se pa vidi skoznje?« — »Vse, gospod, kar hočete; vse jasno in bistro in čisto.« Mladi gospod vzame in natakne naočnike ter gleda Trotzkopfa, in še druge okoli stoječe radovedneže. — »To je smešno steklo; vidijo se sami falotje.« — »To pa že ne bo res,« odvrača jud Balok Trotzkopf, Vzame očali ter pogleda gospoda, prav na dolgo. — »Pa res, gospod ima prav,« potrjuje Trotzkopf, Varčna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO _ki je najboljše in najceneje._ Vabilo na mdni ©brni sbor Mlekarske zadruge na Vrhniki, registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. junija ob 3. uri pop. v dvorani »Rokodelskega doma". DNEVNI RED: Poročilo nnčelstva in nadzorstva. Odobritev računskega zaključka za I. 1920. Volitev načelstva in nadzorstva. Slučajnosti. Odbor. Delka starega 14-15 let sprejme v uk Janez Vidmar, kovač v Dobu pri Domžalab. Sprelmem učenca Star mora biti 15-16 let. Hrana In stanovanje prosto, ivan Zgonc, mizvrstvo, Cerknica 62. Proda se: kosilni stroj (Helvetia) in pletilji stroj Ogleda se pri Fran Stegnar, Podbrezje štev. 2. m- ŽENSKA -m srednjih let, zdrava, pridna in poštena, se sprejme v stalno službo kot ribovka In perica. Plača dobra, po dogovoru. Zglasltl se je v hotelu .Slon* Ljubl|fliia. Gospodične Izvežbane v kvačkanj, vezenin In pletenju se Iščejo za takojšnji nastop. - Josip Knnc A Komp. tovarna tkanin In pletenin - Ljubljana, Poljanski nasip Stev. 40. Medna In maMifakturna trgovina PRI IVANKI" i i LJubljana Sv. Petra cesta 29. naznanjamo svojim cen), odjemalcem, da od fi 1. Junija naprej prodala razno manufakturno 1 blago za 20 odsiatkov ceneje ter se pri- g poroča za obilen obisk. 2. državna razredna loterija Prvo žrebanje 15. in 16. julija t.l. 5 premij! 100.000 srečk - 50.000 dobitkov Absolutna sigurnost in državno Jamstvo. V teku pet mesecev izžrebalo se bo brez vsakega odbitka v ooiovem denarju. Z eno srečko se more dobiti t 4 mine Kron, 2 miliona 4oo.ooo, i yoo, mm, Priporočamo sledeče, še neprodano srečke na Izbiro: | 69.362 | | 71.816 1 172.974 | | 78.4171 | 83.2221 | 847469 88.768 | | 93.224 | | 94.658 | | 98.615 98.646 | | 4.223 | | 8.020 | | 12.988 14.477 | | 18.488 | | 18.576 24.670 | Cena siefik za vsako Izbiro: Cela sreCka Polovica sreCke Dinarjev 48'— ali Kron 192-- Dinarjev 24 — ali Kron 86-- Cetrtina srečke Osmina srečke Dinarjev 12-— ali Kron 48-- Dinarjev B-— ali Kron 24-- Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra ln točna postrežba. — Narečila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. Mednarodna banka d. d. (Oddelek razredne loterija.) Nikollčeva ul. 7. Zagreb fiijtii nI. 8. Telefon 11-19 In 29-98. Naročila se izvršujejo samo proti predplačilu zneska. Poroč. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Žeoae ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine In ] srebrnlne p> ČUDEN LIUBUANA 22, Prešernova 1.1 Zahtevajte ponudbe I 5uchy & Gabrovšek Tehnično inštalacijsko podjetje. Instalacija kompletnih električnih central, mehanična delavnica in prodaja vsega električnega materijala. —i K R fl M J. Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupuj£ vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. i ERJAVEC & TURK t J : TRGOVINA Z ŽELEZNINO : ♦ { pri »ZLATI LOPATI" preje ♦ ♦ Hammerschmldt(HUhlelsen) ♦ Z Ljubljana, Valvasorjev trg it. 7, 2 T — nasproti Kriianako cerkve. — ♦ ♦ MT Zaloga cementa. i Fotograf gre na deželo. Na deželo pride fotograf na zahtevo in ne ačuna nobenih potnih stroškov, ako se javi vsaj pet družin v enem kraju, ter izvršuje najlepše slike v najkrajšem času. — Pišite dopisnico z natanCnim naslovom na Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg St. 7. naspr. Križanske cerkve. Veliko zalogo poljedelskih strojev iz tvornice Umrath & Komp. ter = bakrene kotle — priporoča lastnica po umrlem soprogu FRRNCU H1TTI, Ljubljana Sv. Martina cesta št 2. Prvovrstna ES-KA KOLESA NajflnejSe predvoj. no kvalitetno blago. Cosulich-Line (prej Hustro-Hmerikana) Trst - Amerika prevaža potnike v New-York redno 3 krat v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojasnila in prodaja voznih listov. Simon Kmetec glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. P. t. Potniki, kateri se želijo voziti z brzo-parni!