231. številka. Ljubljana, v soboto 8. oktobra 1898. XXXI. leto.
MIŠKI MAHOM.
Izhaja vtak dan ifrlrr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejem an za a vs t ro -oger ll e dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., z«. jfdeB aatae« 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po lO.kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina rnasa, — Na naročbe, brez istodobne vpotiljntve naročuiue, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od stinetopne petit vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat ti*ka, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se^trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniitvo in upravniatvo je na Kongresuetn trgu st. 12. Opravnistvn naj st blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon. St. 3-4.
Položaj.
Prvo branje nagodbenih  predlog je pri kraji. Prerezal  je je nož klotnre in predloge so bile od kazane odseka 48 členov t  kateri je bil izvoljen včeraj
Za vlado pomeni to vsekako aspeh. Toda tega usptha ni pretiravati. Pomisliti je, da se vladne predloge morajo odkazati pristojnim odsekom, in da •o valed tega prva branja le formalnega pomena in pomisliti je tadi, da so se vse večje stranke, desničarske in levičarske, izrekle za parlamentarno razpravljanje o nagodbi.
Boj za nagodbo in boj mej vlado in večino se za^no sele sredi prihodnjega t* dna. V četrtek se začnej v plennmn in v nagodbenem odseka io za ta boj išče zdaj vlada večino, kar je konstitucijo-■alno popolnoma korektno, naj nasprotniki Se toliko npijejo, da se je otvoril luogo di traffico, ker doslej se nikdar nobena vlada ni dobila večine, če ni v večji ali manjši meri ugodila zahtevam dotičnih strank.
Ali potrebuje vlada večino res za redite v nagodbe parlamentarnim potom, ali za nov nagodben provizorij ali le za moralno podporo za slučaj, da nveljavi nagodbo izvenparlamentarnim potom, to je naposled postranska stvar. Glavno je, da jo išče in sicer na desnici.
Pogajanja mej vlado in mej desničarskimi Strankami trajajo že več dnij, a doslej si je vlada sagotovila podporo samo dveh strank. Pridobila je Poljake, na katere praktične realiste more skoro vsaka vlada računati, in pridobila je nemško katoliško ljudsko stranko, elednjo s tem, da je njenega načelnika Dipanlija poklicala v ministerstvo in mu poverila trgovinski portfelj.
Na vprašanje, je-li to dokaz, da se je vlada desnici približala, sedaj se nismo vstanu odgovoriti. Klerikalnim krogom je to imenovanje jako všeč, saj vidijo v Dipaulijn najdoslednejSega zagovornika modernega katolicizma in so lahko prepričani, da bo Dipauli njihove tendence v ministerstvo krepko zastopal. Dipauli je baje izjavil, da se ne smatra kot sastopnik desnice v ministerstvn, ampak samo kot zastopnik nemške katoliške ljudske stranke, kar pač toliko pomeni, da slovenske stranke v narodnostnih rečeh ne smejo računati na njegovo podporo.
LISTEK.
Gledališka gostovanja.
Intendanca slovenskega gledališča javlja, da »i je za letos zagotovila gostovanja nekaterih primanih igralskih in pevskih nmetnikov.
Morda se komu zdi to potrata, morda ee komu *di to nepotrebno, morda vidi v tem celo poniževanje domaČih močij. Morda, pravim, kajti znani so ne-katernikov Čudni nazori in znano večno oporekanje. A vender mora biti vsak misleč Slovenec dramatičnemu društvu hvaležen, kajti gostovanja dramskih m opernih umetnikov so velike važnosti za občinstvo in domače umetnike.
Ker so gostovanja v drami težavna, so priporočljiva zlasti gostovanja v operi, kjer slednjič tujec lahko poje tudi v tujem jeziku. Vsako leto gostujejo svetovnoznani pevci in pevke v Zagreba; najlepša naloga bi bila dramatičnega društva, da P'i tej priliki izpoelnje vsaj po jeden nastop dotični hrvatskih gostov v Ljubljani.
Seveda to prizadeva mnogo troškov. Neizogibno je torej, da se za it te predstave povišajo
Nam baron Dipauli ni simpatičen in tudi zaupanja nimamo do njega, a če smo vzlic temn pripravljeni ga prenašati, nam velevajo to oziri na splošni položaj in prepričanje, da ima baron Dipaali kot trgovinski minister resort, katerega bo opravljal samo toliko časa, da se reši sedanja notranja kriza. Tedaj bo tudi čas, da precizujemo svoje stališče proti njemu.
Z imenovanjem barona Dipanlija trgovinskim ministrom je vlada pridobila nemško katoliško stranko za nagodbo. Dipanli je sicer še pred kratkim izjavil v zbornici, da so nagodbene predlcge nesprejemljive, ali da je njegova stranka vzlic temu pripravljena zanje glasovati, to dokazuje okolnost, da je privolita, naj kot njen zastopnik sprejme ministerski portfelj, dasi sta ma grof Thnn in dr. Kaizl brez ovinkov povedala, da je vsaka prememba nagodbenih predlog popolnoma izključena.
S tem pa grof Thun še nima večine. Pora-zumeti se mora še 8 Čehi in poraznmeti se mora s „Slovansko krščansko-narodno zvezo*. Slednja je svoje zahteve formulirala in jih včeraj izročila mi-nisterskemu predsedniku Zahteve Čehov in .Slovanske krščansko narodne zveze* niso znane. Oba kluba varujeta, kar je ob sebi umevno, tajnost, a brez dvoma je, da mora biti grof Thun do Četrtka, ko se začne parlamentarna kampanja, s Čehi in Slovenci na čistem in do tedaj bodo vedeli tndi slovenski poslanci, ali po s Tbunom in za nagodbo, ali proti Thun u in proti nagodbi.
Obljube, katere so tako splošne in neobvezne, kakor je bila obljuba, katero je ministerski predsednik dal včeraj odposlancem „Slovanske krščanske narodne zveze", ne morejo zadovoljiti slovenskih poslancev. Slovenski narod ne zahteva državnopravnih prememb, niti velicih koncesij, zahteva samo, kar mu je zajamčeno v veljavnih osnovnih zakonih, od teh zahtev pa ne more odnehati niti za las, ker je njih izpolnitev za narod življensko vprašanje. Zategadelj pa se slovenski poslanci ne bodo zado voljili a splošnimi obljubami, ampak bodo morali zahtevati, da se vlada forme In o zaveže, ugoditi njihovim tirjatvam in zahtevati bodo morali garancij, da se obljube izpolnijo.
Ako dobe to, potem bodo mogli in smeli glasovati za nagodbo.   Ako  so prevzeli to dolžnost
cene. Saj se tudi na Dunaju, kjer je naj cenejši sedež dražji od ljubljanskega najdražjega, za take prilike cene mnogokrat zvišajo, včasih celo po dvo-jijo. To se je zgodilo tudi pri dvorni operi, pri zavodu, ki nima vsled bogate subvencije skrbi, kako bo izhajalo, v nekaterih izvanrednih prilikah. Pri zasebnih gledališčih pa je povišanje vstopnine vedno v navadi.
in da čuje n. pr. svetovnoznano hrvatsko umetnico Milko Temino, da izpozna našega Čislanega rojaka Navala-Pogač nika, gotovo vsak Slovenec rad žrtvuje večji prinos, saj ima zato tadi redek in izboren užitek.
Gostovanja so za občinstvo izredne veljave, ker podajejo priliko, da se seznani z umetniki sve> tovne slave. Radi tega ei marsikateri umetniki stvarjajo lastne družbe, da potujejo ž njimi križem sveta. Tako slavljena tragedinja italijanska Duše, ter njen veliki rojak Zacconi; tako francoska umetnica Sarah Bernhardt ter še mnogi drugi. Tako si je letos sostavila tudi znamenita pevka Poljakinja, Marcela Sembričeva, svoj operni en-8emble, s katerim je gostovala na Dunaju v Karlovem gled6lišcTu. Vklub podvojenim cenam se nikdar
nase nemški klerikalci, jo veliko laglje še prevzamejo slovenski poslanci ne da bi jim mogel k 'o kaj očitati.
Postopanje slovenskih poslancev pri razpravi o nagodbi v nagodbenem odseku in tudi pri bitkah, ki se začno v četrtek v zbornici, nam pokažejo, kako razmerje je postalo mej slovenskimi poslanci in m*j vlado. Vemo sicer, da se stoletja star sistem ne da čez noč ugonobiti in da se razmere ne bodo vse nakrat premenile, ali gotovest bodemo imel', da bo ae začela vremena jasniti in da nam ali zašije solnce ali se začne zadnji in odločilni boj za biti in ne biti.
\ ■ Jubilant. 8. oktobra Državni zbor. Dodatno k našemu včerajšnemu poročilu o državnozborski aeji omenjamo: Poslanec \Volf je protestiral proti lehkourselnosti, s katero se vrše volitve v odseke.   Glasovi se ne oddajajo, ampak jemljejo.  Par elug hodi po zbornici ter pobira  litografirane  volilnice  po pultih,  pri katerih često nobenega poslanca ni.   Tako izvoljeni odseki so pravno neveljavni, zato vpraša govornik predsednika, kaj misli ukreniti, da Be ne bedo dogajale v«č take zanikrnoati.   Posl. Daszvnski je predlagal, naj posluje legitimacijski odsek javno. Sramotni dogodki v Galiciji ki so se vršili pri volitvah 1. 1897 po zaslugah vlade, vojaštva in policije mej poljskim in maloruskim narodom, se ne smejo zakriti. Potem se marsikateremu sedanjih poljskih poslancev ne bo posrečilo, rešiti svoj mandat, katerega ni dobil poštenim  potom,  nego  z volilnimi sleparstvi, z nasiljem, umori in poboji. Če niso gospodje   izgubili  Že zadnje  trohe samospoštovanja, potem morajo sami zahtevati, da odsek posluje javno. Tu se ne gre za privatne zadeve, nego za interese celega narode, katerega izvestna, sleparsko izvoljena klika izrablja in zatira.  Govornik je predlagal, naj se o njegovem predlogu glasuje imenoma. Predlog je bil s 16G glasovi (proti  100 glasom) odklonjen. YeČ členov desnice sploh ni glasovalo. Po al. Pergelt je na to predlagal,   povdarjaje važnost nagodbenih predlog, naj posluje tudi ta oJsek javno, rosi. Wolf je predlagal,  nsj se glasuje imenoma, kar pa se vsled  premajhne  podpore  predloga ni zgodilo. Predlog Pergelta pa je bil sprejet. Posl.
ni  bilo tako do zadnjega prostorčka razprodano, kakor tedaj, dasi so se pevale le znane, stare laške i opere.
Gostovanje je tudi domačim umetnikom velike koristi. Tu vidijo v igri slavnega trageda ali hvaljene tragedinje, kako se vživajo v svojo ulogo, kako si jo tolmačijo in proizvedejo. Ako se hoče predstavitelj popolnoma vglobiti v svojo ulogo, treba mu je študija in mnogokrat tudi navodila — kar pa na malih odrih vsled pomanjkanja časa dostikrat ni mogoče, ali vsaj ne v zadostni meri. Gost, ki povsed nastopa v istih ulogah (n^ pr. Zacconi) ima mnogo več prilike, da se vglobi vanjo, da jo izpopolni v vsakem oziru, kakor domačin, ki se mora v naglici priučiti in svojo vlogo morda le parkrat — pred praznim gledališčem — igrati. Zato bode igro gostovo natanko zasledoval, študiral in vprašal se bo, v katerih točkah se razločuje v koncepciji uloge od goBta, zakaj si jo sam drugače tolmači in zakaj se drugače kreta. Ne da bi ga hotel slepo posnemati, povzel mu bo pozueje vendar marsikako nianso, ki mu je dotlej ostala prikrita, pr-?a ?eval si bo vender, da si tudi on uprizori in u^udž ulogo po velikem vzgledu.
"VVolf je na to interpeliral justičnega in finančnega ministra radi postranskih zaslužkov sodnih slug. Posl. Ghon in Wernisch sta izročila nujni predlog radi bede v nekaterih koroških občinah. Posl. Funke je interpeliral, ker se izročijo češka poročila vsem uradnikom trgovskega sodišča v Pragi. Posl. I)aszynski je izročil končno mini-stersko obtožnico radi izjemnega stanja v Galiciji. Seja se je potem zaključila.
Pruskim Poljakom se godi vedno slabejše. Vlada pošilja v nekdaj Čisto poljska okraje čim vaČ nemških naseljencev ter odkupuje poljska posestva, da jih odda Nemcem in zidom. Poleg tega pa raz-jeJa ondotue Poljake — nesloga. It ubiti so v dve stranki, kise pobijata na življenje in smrt. Narodna stranka s*- seveda ne more in ne sme složi'i s t;ikizzvanimi .dvornimi" Poljaki, ki so vladui kimovci, le pro foima Poljaki, v resnici pa že renegatje. Pri bodočih deželnozborskih volit.ah se je Poljakom bati, da izgube še tistih par mandatov, kater« bo imeli dotlej. Nemške stranke in frakcijo se zJružu-jejo j roti Poljakom, če so si bile prej še toli na sprotne.
Shod velikonemških socijalnih demokratov v Stuttgartu, ki zboruje že teden da j ter še bavi z organizacijo in s političnimi velikonemšiimi vprušauji, je sprejel 6  oktobra d»e resoluciji dri. poslanci. Bebe ta.   V prvi revoluciji se konstatira, da s~ hode atentat v Genovi zlorabiti  proti malim pravicam in s.oboščinam dr-Iavske^a ljudstva. Toda nobeua stranka ni bolj kakor socijalni demokratje zavračala in obsojala nazora, da mora umor uglednih in vplivnih ost.b izb..Ijšati sedanje socijalne razmere. Sociialni demokratje ostro obsojajo umor cesa-rice Elizabete,  pa protestirajo, da b»      ta umor izrabljal proti njim. — Glede predloga carja N.ko-laja II, da naj &e začne splošno razoroženje, izrazi .-hod svoje zadoščenja, da se njihovo načelo, da  je  sedanji  militarizem  kvaren in nepotreben, S[ryi]n l \j oi vladarjev samodržcev.    Rastja pa njkj sama sama začne z dobrin vzgledom ter naj vi i vlada ruskemu  narodu tiste pravice in svobo Icine, brez katerih ne more izpolaovati noben narod 8'rfoje kulturne mis>je.
Proti anarhistom .Agenzia Stefirai* poroča, da je avstrijski zunanji minister, gc;>f Goluchovv ski odgovoril  ital janskemu poslaniku na Dunaju, grofu S igri, da pozdravlja Avstro-O^er.ska z odo« bravanji m inicijativo Italije glede protianarhističnega kongresa t r b) na tem kongresi zastopana, Tajni svetnik Der nthal  je italijanskemu posl.-.niku v Berolinu, grofu Lanzi sporočil, da te Nemčija rada udeleži  kongresa. Tudi francoski  minister k i svet s< je baje izrekel že ugodno o tem Italijan skem predlogo.  S imo Švica in Belgija ge če nuta  odzvali povab-Iu,   a tudi te dve  no bodeta manjkali    IJ 'gija se ne navdušuje z.t konferenco, nego Želi,  da ee vrše dogovori od kabineta do kabineta diplomatičnim potom
Položaj na Kitnjukem .Ncvvoje Vremja" poroča obširno iz Pekina, da se je nasprotnikom leform \>> -re.'ilo nahujskati prebivalstvo proti Iwro pejcem. V Sbangbaja so se- razdajali listki s pozi vom. naj OBVObode* domačini pokrajino VSSh Evropejcev, kar se zgodi uajlažje s tem, da se jim zastrupijo jedi.   V Tschi fu so izšli pozivi, da Kitajci
ne smejo delati ali služiti pri Evropejcih, „budič h inozemstva". In ta poziv je poslušala večina kitajskih delavcev in služnikov. Konzuli so radi tega že posredovali. V Girinu (v Mandžuriji) so Kitajci napadli in smrtno ranili ru-ikega železniškega inže nerja Živinskega, češ, da je zidanje mandžurske želeanice velik greh, „Journal dea Debata" javlja is Čukinga, da se je pripetilo oodi več izgredov. Kitajci so napadli misijonarje in Evropejci so v silni nevarnosti. Iz Kiaočaua je zopet odplulo pred Shanghai iu Yokohamo dvoje evropskih bojnih ladij v varstvo evropskim naseljencem.
Dopisi.
Iz C'el j<», 5 oktobra. (Občni zbor dr a* š t v a   slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem o Celju) se je vršil po naznanjenem vzporedu    Udeležili so se g* vsi tukajšnji slovenski odvetniški in notarski uradniki ter dva odvetniška  kandidata. Zastopniki pa so bili tudi iz Ljub'jane in Šmarja pri J ■ J s iti, od drug d p i pooblaščenci Predse luik, gosp Bovha, otvori  zborov;.nje,  povdarja potrebo tega društva, koje ima skrbeli, da se društveniki mejsebojno spo zuavajo, strokovno izobražujejo n  pr  v tesnopinju in v predavanju o solic taturi, ter gmotno po potrebi podpirajo. D.uštvo teži posebno z* tem, da si ustanovi lastno bolniško blagajno. Pos.bna zahvala se izreka čast. goip. šulskemn s/etniku Iv. Krušicu ki  je ves čas brezplačno poučeval  tesnopisje, ter drž   poslancu Jos  Žtčkarju, ki je vztrajno zastopal društvo   v  državnem  zboru     V   znak hvaležnosti obema gospodoma vstanejo zborovalci raz sedeže. Tajnik poroča, da jo imelo društvo v pretočenem letu 36 rednih členov, katero število pa se je moj letom   vsled   malomarnosti   posameznikov skrčilo. Sedaj,  ko je  r iztegnilo društvo svoj delokrog na v^e slovenske  pokrajine, se je nadejati, da število dru^tvenikov izdatno narasfe.   Blagajnik poroča, di imelo  društvo v pretečenih  dveh  let.h  733 kron 44 vin  dohodkov,  ter 373 kron 32 vin. isdatkov, tako da ima gotovine 360 kron 12 vin. Ako prište jemo že vrednost pohištva, ima društvo premoženja 524 kron 08 vin.   lzmej  raznih predlogov je ome niti oni g. Josipa Cilenš ka, da je deliti redue člene v dva razreda,   in sicer pridejo v I razred oni, ki imajo mesečne plače nad 70 kron, v II  razred pa tisti,  ki imajo pod 70 kron.   Prvi  plačujejo dve kroni pristopnine in jedno krono mea^čnine, drugi pa jrdio krono pristopniue i u GO vinarjev mesečni r.e. Društvo se izreke proti vzprejemauju ženskega OSobja v p.sarne odvetnikov in notarj. v Za nedeljski počitek je govoril stvarno in dokasdno g Cilenšek iz Ljubljane.   V odbor,   kateri se  je pri seji dne 3. t. m.  konstituiral  so bili  izvoljeni  sledeči gospodje:  Predsednik: gosp. Ivan Bo vin, solicitator; podpredsednik: g. Andrej Pere, notarski koncipijen1;; tajnik: g  Vlad. P-gan, jurift", njega namestnik: g. Ivan l).)bjrš«k, odvetniški uradnik; blagajnik: gosp. Val.  Gradišnik,  sohcitator;  odbornika:   gg Josip Kolar, notarski koncipijent in Dr*got<n Gdčvert, so licitator. — Namestnikom pa yg. Mibaol Korošec, Mih. Vrečko in Fran Moškon.   Nadalje sta bila iz voljena: g Jcsip Cdenšek, solicitator v Ljubljani in gosp. Miroslav Lorbar, solicitator iz Ptuja, nad zornikoma.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8 oktobra
— (.Slovenčeva" izjava proti dr. Ferjan-
čiou) je mej členi .Slovanske krščansko - narodne zveze* napravila najslabši ntis in tudi poslane1 • du hov ni ki ne prikrivajo svojega ogorčenja nad tako
A še večje važnosti se mi zdi, ako v operi nastopi \e'javen pevec ali znamenita pevka, ker je ta razloček mnogokrat še tem ve'j i. Zlasti, ker imamo Slovenci več veljavnih rojakov v tujini, in ker bi gostovali eventuvalno tudi kaki tuji umetniki, - l-.rbeti bi nam bilo, da si pridobimo v ta namen večkrat kakega gosta.
Nikdo naj ne misli, da bi to bilo poniževalno za nas. Na svetovno slavnih odr.h vlada ta običaj, — zakaj bi se nam ne zdel primeren ?
Ker je, naravno, naše operno osobje majhno in ima torej zelo mnogo truda, ne bi bilo napačno, ako se bi pridobil za uprizoritev kake opere za kako večjo ulogo na pr. predstavljavec iz Zagreba Tako bi se po dogovoru z gledališkim vodstvom lahko z manj-irni težavami in troški uprizorile marsikake opere, ki so že v Zagrebu krasno uspevale, katerih pa pri nas za z laj še ni  možno spraviti na oder.
Vsekako smo uverjeni, da se trudoljubnosti našega glelališkega vodstva posreči, da poda vsakem o:iru zanimivo sezono. Od občinstva pa pričakujemo, da je krepko podpira v tem prizadevanju, kajti gostovanja so za intendanco vedno jako draga.
Kmalu nastopi v letošnji sezoni prvi gost, dična naša rojakinja, gospa Zofija Borštnikova. Izvestno jo Ljubljančani iskreno pozdravijo kot ve-1-nadarjeno umetnico krajanko. Upamo pa, da bode gospa Borštnikova še večkrat nastopila na našem odru tekom zime.
Nadejamo pa se tudi, da se oglasi na našem cdru zopet g. Ignacij Borštnik. Prijavljeni program mu nudi mnogo prekrasnih vlog!
Radi pa bi videli tudi velika hrvatska umet-nika-realista g. I) i m i t r i j e v i 4 a in g. Fijana, pa gospe Ž r a m o v o in Strozzijevo! Naj bi bili vsi ti umetniki kmalu naši mili gosti !
Iskreno bi želeli videti na svojem odru tudi svoji rojakinji gdč. Nigrinovo v Belemgradu in gdč. Verhunčevo v Poznanju, pa gospoda Bučarja!
Gostovanja bi zanimanje za slovensko gledališče oživila  ter prebudila tudi one dremajoče rodoljube, ki gledajo naše gledališče le odzunaj. Mogoče jo celo, da bi videli potem v slovenskem gle dališču tudi kakega klerikalnega odličnjaka 1
X + Y.
tesnosrSoo, frakcijsko, naravnost izdajalsko politiko. V krogih dragih slovanski!.* poslancev se čujejo jako drastične besede o .Slovenčevi" izjavi   in o kranjskih klerikalnih poslancih in splošno je mnenje, da je .Slovenec" a svojo akcijo silno škodoval „Slovanski krščansko-narodnoi zvezi*. Akcija za pridobitev zastopnika v ministerstvn še dolgo ni bila dospela tako daleč, da bi bilo možno govoriti o določnih kandidaturah.   Kar se je pisalo, so bile kombinacije, kakor je  „Slovenski Narod" Že pred več dnevi konstatova1,   in tudi Povšetova kandidatura ni bila nič drnzega, kakor želja klerikalnih poslancev, katera pa ni našla nič preveč prijaznega odziva, ker se je naglašalo, da bi sedaj bilo možno d. biti le slovenskega ministra, kar pa more biti le jurist.   .Slovenec" je s svojo izjavo to akcijo pokvaril tako, da za zdaj ni več upanja, da dobimo slovenskega ministra, pač pa so vsled te izjave postali slovenski poslanci predmet dovtipom, kar gotovo ne povzligne njih ugled*.
— („Edinost" in resnica) .Klinost' p še : „Narod" in  „Slovenec" se tepeta z vso srditostjo za medvedovo  kožo, da-si medved še leta Bog ve kje. Ali j^za Slovencev je gotova, če postane ministrom — kak Slovenec. Če bodo prav Narodovcem, ne   bode  prav Slovenčevcem — mesto da bi bili veseli vsi skupaj, ako bi prišlo do teg*, da se popravi stara vnebovpijoča krivica, sesoječa v tem, da naše južne  slovanske  pokrajine   niso  imele še nikdnr svojega  zastopnika   mej  svetovalci krone! Mi pa se kregamo: kdo bo?   Kako nizko stališče I Tako  smešno majhni smo še, da prav za prav res nismo  dorasli   še  —  za  ministre I"   — Nasproti temu konstatujemo, da mi nismo  zapispli nobene vrste,   katera   bi   opravičevala   tržaško koleginjo nam kaj t'cega očitati.  Čim se je začelo govoriti, di utegnejo Slovenci in Hrvati dobiti zastopnika v ministarstvu, naložili smo si največjo reservo. Stališč*, ni katero smo se postavili glede te eventu-valnost', je bilo to, da bi z imenovanjem ministra v sedanjih razmerah slovenskemu narodu  ne bilo dosti pomagano in da se v sedanjih razmerah da dobiti kaj realnejšega, nego je ministarski portfelj v Thunovem kabinetu, pri čemer smo imeli v prvi vrsti pred očmi obmejne Slovence. V svoji reserviranosti šli smo do skrajne m je. Proti Povšetu, čigar kandidaturo je  lauciral  .Slovenec",  nis.no  zapisali  ne jedne besede, zadovoljni smo bili tudi ž njo, kandidature dra. Ferjančiča in Berksa pa niti omenili nismo, samo, da bi se nam ne moglo očitati, da rujemo proti Povšetu, dasi so o njej vsi drogi listi pisali. To je pač dokaz največje lojalnosti, največje nepristranosti in v očigled tega je naravnost infamija, ako nam očita „Elinostu, da smo se z vso srditostjo tepli s „Slovencem" za medvedovo kožo. Slej cakor prej nam je vse jedno, kdo postane minis.er, dasi vemo, da bi naši stranki klerikalen minister mnogo škod i val, zato pa je uprav neodpustna per-fi iija, ako „Edinost" z lažmi slepari javno mnenje, samo da jej ni treba direktno omeniti .Slovenčeve* izjave proti dru. Ferjančiču, — katero tudi odločni privrženci klerikalne stranke obsojajo kot izbiah mjvo'jega  strankarstva,  za  katero  pa „Edinot»t* nima besede — samo da more   zopet jedenkrat brcniti  „Narod".   „Slovencu"  povedati resnico v obraz, tega  si  pobožna tržaška tetika nikdar no upa;   na   .Narod4   pa  preži,  kakor  preže nanj kranjski mlajši duhovniki. Če nima druzega, da bi pred svojimi čitatelji ogrdila naš 1 h t, si pa kaj izmisli, kakor si je sedaj izmislila — da ne rabimo primernejega izraza — da smo se s .Slovencem" tepli za ministra.   V ti zadevi je bilo naše stališče pravilno od pričetka do sedaj, in zategadelj prenašamo sodbo „Edinosti", ki itak tako rada tija v en dan klepetari, brez vsake težave. Od tega lista niti ne zahtevamo, da naj je proti nam pošten, in zatorej se tudi ne čudimo, da nam je nekaj podtaknil, kar je do cela izmišljeno !
— (Uradni list) konstatuje danes z ozirom na interpelacijo v zednji seji obč. sveta, da je dež. vlada poročala korespondenčnemn uradu o izredni seji obč. sveta ljubljanskega povodom smrti cesarice, kar dokazuje BWiener ZeitungV Ker smo poročali o interpelaciji, smo si šteli v dolžnost, zabeležiti tudi pojasnilo dež. vlade.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v nedeljo, se bode pela v četrtič opera „Aida", ki se je slovenskemu občinstvu izredno priljubila. Ker so cene navadne in se bo pela opera
r Dalje v prilogi.
, trt 8.
na nedeljo, se je nadejati mnogo zunanjih gostov.
V torek, 11. t. m., se bo igrala prvikrat hrvatska jednodejanjka „Povrate k", spisal Srgjan pl. Tučič", potem fraucoska veseloigra „Sama mej seboj" ter se bo ptla ljubka oper-ta .Čarobne gosli".
V četrtek, 13. t m, se bo pela prvič „Stara pesem", dramatična romanca v 1 dejanja in 3 podobah, zložil Viktor Parma. Pripravlja se tudi že komična opera .Marta".
— (Slovensko gledališče ) Nekoliko eksem-plaričnih oseb: mlad zakonski mož, ki stopi časih čez ojnice, užaljena ženka, ki misli takoj na ločitev, neizogibna  tašča, ki  podpihuje  nesrečno omoženo hčerko, pošteni dobrovoljni tast, ki si želi to i-i tam is  zakonske   vsakdanjosti, kakor   ptič   iz kletke, potem kak originalni prijatelj in morda še kdo, ki se odlikuje po originalnosti,   naposled gospodična, ki nastopi v početku igre, da se na koncu omoži — nekaj spletk in slučajev,  nerodnosti  in nepre vidnosti, vmes za  posladkanje   nekoliko starih in neslanih dovtipov in šal, malo smeha  in joka ter srečen konec in nov zakonski par — in burka je gotova! In do pičice tak  je   „Martin Smola", kompanijsko delo Viktorja Blumenthala in Gustava   Kadelbnrga,   ki   sta   napisala  še nekaj sličnih iger. „Martin Smola" je preromal mnogo gle daliških odrov, kj-r se je držal   trajno   na reper-toirju, sinoči se je pa predstavil občinstvu  v slovenskem  gledališču.   In to občinstvo se je brea prestanka prav srčno smejalo in zabavalo,  kar je najboljši znak, da mu je burka ugajala. In ko uprizore „Martina Smolo" drugikrat, do takrat se bo raznesla njegova slava po Ljubljani in   morda bo gledališče mnogo bolj obiskano, nego je bilo včeraj, ko smo videli v parterju in v ložah mnogo sedežev praznih. Take igre ugajajo zlasti š-ršemu občinstvu, ki po ves teden dela in se muči ter se ob nedeljah in praznikih rado posmeje in pozaba« a.   In zakaj b' mu to zamerili in mu ne privoščili tega veselja? .Martina Smolo" naj uprizore torej tudi kako nedeljo  popoludne ali zvečer.  —  Glavne   ulogo je igral včeraj g. J Prejac, ki je bil v govoru in igri prav dober Martin Smola.   Svojo dolgo ulogo je govoril v pravilni slovenščini.   Želimo pa, da v bodoče svojo ulogo boljše memorira, kajti začetnik more le takrat obračati vso svojo pozornost na igro, če svojo ulogo res zna. Sicer pa ponavljamo, da je pokazal g. Prejac tudi v tej vlogi,  da ima mnogo talenta. Samo marljiv in resen mora biti v svojem stremljenju I Takisto izvrsten je bil g 1 neman n kot Vladimir Strnad,  samo časih   se je nekoliko opotekal v govora. Pa to je oproatljivo: studiranje novitete za noviteto — kakor se vrši letos — zahteva mnogo truda in časa Opetovano moramo iz reči priznanje in pohvalo toliki  pridnosti, s katero ee uče nekateri izmed dramskega osebja slovenskega jez ka. — V prvem dejanju nas ni nikakor zadovoljil  g. Danilo, ki je v vlogi   Rusa Menskega lomil nekako mndjarsko slovenščino.   Pozneje jo je urezal bolj po naše, in bili smo ž njim prav zado-voljni.   G. A. Verovšek je bil v igri  in maski prav dober atlet Poteron.   Njegovi vlogi pa ne bo nič  na   škodo,   ako v bodoče  pozabi „hudičkati", kar menda ni prav posebno smešno. G. Danilova, ki so ji take vloge prirojene, je bila zopet včeraj izvrstna (tudi v maski!) tašča Matilda; prav ljubka je  bila gdč. Slavčeva, lepo in dobro je igrala tudi gdč Ogrinec Gdč. B. V račko in gospoda VI. 11 o us a ter Fr. Lovšin so imeli le neznatne uloge. Burko je prav dobro poslovenil in lokalizoval Aleksij Nikolajev. —a—
— (Državno podporo) v znesku 200 gld. je naučno ministerstvo nakazalo aZavezi slovenskih učitelj*, ki h društev" za zavezin šolski muzej.
— (Pevsko društvo „Slavec") ima v ponedeljek dne 10. t. m, ob 8. uri zvečer, v društvenih prostorih v .Narodnem domu" izreden občni zbor. Na dnevnem redu je prememba društvenih pravil. Ker je zadati, v ta namen sklicani občni zbor nesklepčen postal, se sedaj zbo-rovnnje vrši pri vsaki vdeležbi.
— (Krojaško in Črevljarsko skladišče) Deželna kot trgovska sodnija je dne 4. oktobra t. I., potrdila pravila za krojaško in črevljnrsko skladišče v Ljubljani
— (Kranjska kmetijska dražba) razglaša, da bo letošnje premovanje govedi meaeca oktobra. Plemene bike belanake (pisane) pasme bo o kr. kmetijska družba oddajala meseca oktobra. Umetnih gnojil je do sedaj pri družbi naročenih ravno 100 VHgattov. Tomasove žlindre je oddati le še 20 vagonov. Ko bo ta zaloga prodana, potem bo cena za 30 kr. pri 100 kg. višja, če bo sploh mogoče tega gnojila še kaj dobiti. Dolg na modri galici je pričela družba izt«rjevati potom poštnega povzetja ter pnračuna po 5% zamudnih obrestij od 1. avgusta naprej. Da si dolžniki ne nakopljejo nepotrebnih stroškov, naj poštne povzetnice takoj izplačajo. Sadni trg za namizno sadje namerava družba prirediti jedenkrat meseca novembra, zato prosi sadjarje, kateri imajo lepo zimsko sadje in kateri hočejo to sadje dobro v denar spraviti, da je lepo hranijo ter ga ne zavržejo že sedaj po smešno nizkih cenah.
— (Domača umetnost.) Slovenski župani izroče cesarju udanostno adreso, katero je priredil dobro znani knjigoveški umetnik  Fr. Bonač zopet
lepe platnice. Opozarjamo posebno na krasni avstrijski grb, kateri je s prosto roko v usnje izdelan. To umetno delo bo le nekaj malo dnij raz stavljeno v tukajšnji izložbi Gričar & Mejač in naj nihče, ki se zanima za lepo knjigoveško delo, no /amudi si je ogledati.
— (.Narodni dom".) Z današnjim dnem prevzel je restavracijo in kavarno v .Narodnem domuu gosp. Ivan M a y r, kavarnar v Špital^kih ulicah. Gosp. M»yr je priznan jeden najboljših re-stavr^terjev v naši deželi in je povsod, svoj čas v Kamniku, pozneje .pri Slonu" in v Spitalakib ulicah v Ljubljani svojim gostom postregel z najboljšimi jedili m pijačami ter si pridobil splošne simpatije, ž njim je .Narodni dom" pridobi izbornega restav-raterju, kateri ho brez dvoma vse storil, da povzdigne .Narodni dom", dolžnost občinstva pa je, da ga z obilim obiskom podpira.
— (Izgubljena vrhna suknja.) V noči od sobote na nedeljo je bila v kaki gostilni ali kavarni izgubljena vrhna Buknja. Kdor jo je našel, naj jo odda na policiji proti dobri nagradi.
— (Tatvina.) Te dni je neznan zlikovec vlomil v vevški papirnici šipo in se skozi okno vtihotapil v pisarno, kjer je odprl zaklenjeno miznico in iz nje ukradel nekaj denarja in nekaj druzib reči j.
— (Nesreča) Pri gradbi lovske hiše na Po-kluki delujoči ljubljanski m zar je padel tako ne srečno z lestve, da se je smrtnouevarno poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
— (Pomagalo je) Slovenski poslanci so te dni interpelovali vlado, kako to, da so celjska oblastva dala v Celju nabiti cesarjev oklic samo v nemškem jeziku. Interpelacija je pomagala, kajti že drugi dan potem so se prikazali zraveu nemških lepakov tudi slovenski.
— (Prazna stanovanja v Celju ) V Celju je ob koncu meseca septembra t. I. 40 neoddanih stanovanj za rodbine in 45 naznanjenih opravljenih ali mebliranih posamezuih sob. Dotični imetelji hiš in stanovanj so prav malo zadovoljni, da ne dobijo najemnikov. Krivo je temu razen neprimernega Števila novih stavb divjaštvo celjskih Nemcev, ki je letos že več rodbin, ne vezanih na C-lje, napotilo k preselitvi v druga mesta, kjer se živi mirno, ne v vedui nevarnosti napadov zaradi dragega mišljenja in obnašanja, kakor ga ima Oechs Stepiscb-neggova garda v Gelji. Vkljub tako mnogim t i'am. ki se ne obrestujejo, hoče baje mestna hranilnica staviti na zemlji spadajoči k njenemu hotelu ,pri levu", ki je že dolgo pasiven, velike hiše in tako pomnožiti v celjskih hišah naloženi mrtvi kapital. Nimajo še dosti z Gugenmossovo hišo, ki stane mesto okoli 100 000 gld., prinaša pa morebiti 2% tega kap tala. Tako gospodarstvo mora peljati do — poloma
— (Učiteljske razmere na Goriškem) .Soči" ae piše s Tolminskega: „Čujte, kako povišujejo plače drugod in dragim ! Na Kranjskem so letos povišali plačo učiteljstvu tako, da dobi učitedj 111. vrste 60O gld. Pri nas je to najvišja plača. V Bukovini pa s opi v veljavo dne l.januvarja 1890. nova postava, po kateti bodo dobivali nadučitelji (ice) in učitelji (ice) ljudskih šol: 1. vrste 700 gl., II. vrste 600 gld., III. vrste 500 gld. V vsako vrsto spada 1 , nadučiteljev in uč'teljev (ic) Definitivni podučitelji (ice) dobe: I. vrste 450 gld , II. vrste 400 gld. (Pol jih je v L, pol v II. vrsti ) Provizo-rii ni podučitelji, ki imajo samo zrelostno spričevalo, dobodo 300 gid. Provizorični učitelji z učiteljskim spričevalom dobodo zadnjo plačno vrsto (učitelji 500, podučitelji 400 gld.) Ni posebno, vendar nekaj I Te dni predloži ministerski predsednik načrt za zvišanje plač državnim slugam (uradni sluge, fi.ian carji, žandarji itd.) — —I Pa nam učiteljem na Goriškem ? ? ?
— (Tržaško sodišče) je zopet obsodilo daljšo vrsto udeležnikov pri zadnjih demonstracijah in izgredih proti Lahom. Obtoženi so bili sami Tržačani, Lahi, in hili so tudi obsojeni. Isio eodišče je včeraj obsodilo tri Lahe iz Italije na več mesecev v ječo in sicer radi taljenja Veličanstva.
— („Hotel Evropa" v Pulju> je prevzel v svoje oskrbništvo naš rojak gosp. F. Pečenko z Goriškega, ki je doslej poslovodja .Hč^el Centra 1" v Pulju. Priporočamo našim rojakom in Slovencem sploh, kateri se namenijo v Pulj, naj odsedajo toraj v .Hotel Europa*, katerega je g. Pečenko popol noma preuredil tako, da odgovarja vsem modernim zahtevam   Rojaki: Svoji k svojim I
— (Poročila) se je v Zigrebu gospč Mfcika S te k las a z gosp. drotu. B- K rn ice m. Oestitamo!
— (Utonil) je v Petrovaradinu naš rojak, brivski pomočnik Peregrin Videmšek, kateri je dlje časa bival tudi v Ljubljani. Sel je čez most, ko so ravno most odpirali, da je mogla ladja mimo. Most je bil že za meter narazen. Videmšek je hotel skočiti čez odprtino, a padel je v Donavo in takoj izginil v valovih.
— (Raspisana službe) Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novoustanovljenem c. kr. poštnem uradu v ProBerji, okraj Ljubljana, proti pogodbi in kavciji 200 gld. ; letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 200 gld. za vzdr^avo na dan jednokratne ppšne zveze mej poštnim uradom v Pre erji in Borovnico.   Prošnje v
teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. -
* (Ženska jednakopravnost z moškimi.)
Rektorat dunajskega vseučilišča je odredil, da imajo hospitantinjs prav tako plačevati ukovino, kakor moški slušatelji  Torej imajo sedaj tudi »sta pravice.
* (Letni proračun papeža) Letni dohodki papeža znašajo 5 milijonov in 000.000 frankov. Sam za se porabi od te svote le 400 000 Od osta lega pa se izda 560 000 za kardinale kurije, 368.000 za siromake, 1 milijon 440.000 pa velja dvor, muzeji, popravki stavb i. dr. Vatikanski uradniki stanejo 1 miljon 200.000, privatne šole 822.000.
* (Kraljica Viktorija in cesarica Friderika v smrtni nevarnosti) Pred nekaterimi dnevi sta se peljali angleška kraljica in nemška cesarica Friderika iz gradu Balmoral na Škotskem z dvorno kočijo na izprehod. Konja sta se splašila ter divjala po cesti v gozd K sreči sta zapeljala kočijo mej dve drevesi tako, da je msta mogla več premakniti. Stara angleška kraljica se je silno prestrašila.
* (Vojaštvo na svetu) .Revne de revues" poroča, da je na vs; zemlji 5,250 000 rednih vojakov. V slučaju vojne, ko bi morali vstopiti rezervisti, štele bi vse armade 44 250.000 mož. Ako bi ti morali pobiti vse nevojake, prišlo bi na vsakega 32 oseb. Gosto postavljeni v jedni vrsti bi obkolili vso zemljo na ravniku. Jedini strel iz vseh pušk bi veljal 21 s milijona frankov. Kdor bi hotel vse te čete pregledati z vlaka, moral bi se voziti z največjo hitrostjo brez ustavljanja 70 dni. Imena vseh vojakov bi moral časopis .Times" prinašati 3Va Ifta dan za dnevom. V Rusiji plača vsak državljan za vojsko 6 frankov, v Nemčiji 13, na Laškem 9, na Avstrijskem 10, na Francoskem 181/« franka. V Evropi je vsaki peti mož vojak. Ali ni torej prišel carjev predlog o pravem času?
* (Žalostna vrnitev.) Žalostna je vrnitev španskih vopikov. Is Španske je odšlo na Kubo in na Portorico 230 000 mladih vojakov, poginilo jih je preko 00 000. 9°/0 je umrlo na rumeni mrzlici in na sušici. Predno je bila končanu vojska, se je vrnilo 50 000 invalidov in izmej teh |e bilo ranjenih le malo število. Odkar se je končala vojna, se je vrnilo is 20 00O vojakov, največ iz Santiaga. Na povratku preko morja je zbolelo in pomrlo toliko vojakov, da so morali vreči iz vsake ladije poprečno V88ki dan po deset mrličev. Tako ee je n. pr. iz neke ladije od 1300 vojakov pometalo v morje 127 mrtvili; iz neke druge se je vrglo 102 trupla od 1400, a b tretje 80 od 1000, ki bo se vozili v svojo domovino. Sila žalostni prizori ne dogajajo pri izkrcavanju. Spanci Bn za nekoliko časa poza bili na finance, na politiko, na mirovne pogoje in na vse, ter le — žalujejo!
* (Rotšildovo bogastvo ) Leta 187G so imeli Rotšildi 5000 milijonov frankov. Iz obrestij teca premoženja bi ee lahko živilo 580.000 ljudij. Ko bi se to premoženje podvojilo le vsakih 15 let — dozdaj se jim je množilo hitreje — imeli bi 1 1890. že 10 000 milijonov in danes nad 15 000 milijonov frankov, iz katerega bi lahko živelo 1,000.000 ljudij. tedaj vsi Slovenci in še. neknj Hrvatov po vrhu Ako bi se premoženje samo v tej meri množilo dalje, bi znašalo leta 1895. že 300 000 milijonov frarikov, iz katerega bi lahko živelo 37,120 000 ljudij. t. j. skoraj vsi prebivalci Avstrije. Ker pa znajo Rotšildi svoje kapitalije nalagati še bolj obrestonosno, množi se jim premoženje še veliko hitreje.
* (Atentat na županovo hišo ) V Kamenci je v klet hiše župana Jefta Slankarnenca vrgel neznan ali ko veo dinamitno bombo, ki se *e razpočila ter porušila hišo ter rtzbila vsem okolčanskim hišam okna. Župana in njegovih ljudij pa ni zadela nikaka telesna nesreča
* (Avtomat z mlekom za šolsko mladino.) V Hamburgu je bila razstava mlekarskih izdelkov, orodja in tudi avtomatov, ki so bodo mogli rabiti v šolskih poslopjih, na igr ščib, javnih zabaviščih in drugod. Avtomati so napravljeni tako. da točijo mrzlo in gorko m'eko z.t mal denar v posodice, ki se tudi avtomatično pomivajo.
* (Nekriva.) Nedavno je stala pred sodnjo v Glasgovu ženska Mac Quadl, katera se je v drugič omožila, dasi je njen prvi soprog še živel. Ds-kazala je, da njen mož res še živi, a za njo je tako rekoč mrtev. Pet mesecev po njunem zakonu jo je namreč soprog izdal, potem jd pa celo svojo novo ljubimko javno hvalil po časopisih ter grdil svojo prvo ženo. Sodnik je radi tega gospo Qiadl le pograjal, a ji vzpričo moževega ravnanja pritrdil, da je imela prav, da si je poiskala druzega moža.
* (Otok milijonarjev ) Otok nJekyl Island", oddaljen dve milji cd severnoameriškega mesteca Brunsvik, je last samiti milijonarjev Pred nekaj leti se je zbralo kakih sto največjih bogatašev, kateri so kupili ta otok; izpremenili so ga počasi v pravi pravcati raj. Klubova hiša ima ves možni komfort, katerega se le more kdo izmisliti ter najkrasnejšo palače ho dvigajo na otoku „Jekyl Is-and". Milijonarji prebivajo s svojimi rodbinami navadno le črez poletje tam ter pripeljejo seboj tudi veliko prijateljev in znancev; tujcem pa ni dovoljeno stopiti na suh.); na vseh straneh so postavljene straže, katerei imajo paz ti, da ne pride nihče »nepoklicanih" tjakaj.
Dar lim i
Družbi sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani
so od 25. avgusta do konca septembra poslali: Gdč. Franjica Smid na Gašteju pri Kranja is društvenega nabiralnika 5 gld. — Harambaša is Raj-henbnrga nabral ns shodu na Kumu pri hajducih 2 gld. — 11. bistriška-trnovska moška podružnica po g. Kr. Hodnika 25 gld. — Č. g. Jožef Zelnik, župnik v Čemšenikn, 2 gld. — Gospa Matilda Se-benikar na Rakeku 5 gld. — Slavna posojilnica v Cerknici 10 gld. — G. Vinko Poljanec, bogoslovec v Celovcn, nabral pri cesarski slavnosti Bralnega društva v Podovincih 12 gld. — Podružnica v Komnu na Krasu po č. g. dekanu Lukežičn 1 gld.
— Podružnica na Greti pri Trsta 32 gld. 67 kr.
— Podružnica za Tolsti vrb in okolico 16 gld. — Mala družba pri č. g. dekanu LavrenČičn v Šmarno u pri Ltiji 6 gld. — Iz nabiralnika Slaparjeve gostilne v Lukovici 5 gld. — G. abiturijsnt Fr. Ki-movec 4 gld. 10 kr., nabrane pri izletu cerkljanskih pevk pri g. A. Mejaču v Komendi. — Slavno ured mštvo  „Slovenskoga  Lista"  zbirko 20 gld 82 kr.
— G. Anton Mežan,  gostilničar na Studencu, iz nabiralnika 50 kr. — Podružnica „ Gorenjska Do lina" v Kranjski Gori 77 gld. 33 kr. — G. Fran Lav 11 žar,  učitelj  v Kamni Gorici,  1 gld. kot mesečna doneska za september in oktober a 50 kr.
— Kamnška ženska podružnica po blagajnica rici gdčm Reziki Karolnikovi 04 gld. s prošnjo, da bi se vender že jedenkrat ljubi Bog usmilil tlačenih Slovencev". — Stanovitne požrtvovalnosti pa prosi vse blage Slovence.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništva našega lista je poslal: Za Prešernov spomenik v Ljubjani S Goap. dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliščoi profesor v Gradci, 110 kron, katere so darovali: g. dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučilisčni profesor v Gradci, 40 kron; g Lavra Krek, vseučihščnega profesorja soproga v Gradci, 20 kron; g. dr. Bogomil Krek, odvetniški koncipijent na Dunaji, 20 kron; g. dr. Gojmir Krek, c. kr, avskulrant v Gradci, 20 kron; g. M. M. H o s t n i k, c. gimn. profesor v Rvlsku, 10 kron. Živela rodoljubna vzgledna narodna rodbina in nje členi in g. darovalec I Če bode vsa k s narodna rodbina storila v tej meri svojo rodoljubno dolžnost, bode se kočam labko dvigal ponosni spomenik našega pesnika! Na delo torej!
Književnost.
— „Slovansky prehled* Zbornik za proučavanje narodnega života vseh Slovanov. Tako se bo zval nov časopis, katerega bodeta izdajala gg. Adolf <*' ernv in T. Si maček v Pragi. List se bo p**čal z vsemi kulturnimi in narodnopolitičnimi vprašanji, zato vabita urednika k sotrudniŠtvu vse slovanske pisatelje. Naročnina znaša samo 3 gld. 20 kr. na leto. „Slovanski prehled" bo ob potrebi tudi ilustriran.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 8. oktobra. „N. Fr. Pr." javlja z rezervo, da je Dipauli stopil v ministerstvo s pegojem, da se z nagodbo ne odpravijo tirolske carine na žito. katere so doslej tekle v deželno blagajno tirolsko.
Dunaj   8.  oktobra.   Uradni  list pri javlja  umirovljenje   višjesodnega predsednika Rummlerja, kateremu je cesar tem povodom podelil baronstvo.
Dunaj 8. oktobra* Upravno sodišče je v soboto razpravljalo o pritožbi nekaterih praških Nemcev, katerim je občina zabranila, napraviti nemške ulične napise na svojih hišah. Upravno sodišče je danes razsodilo, da pritožbam ni ugoditi, ker spsda naprava uličnih napisov v naravne in v avtonomne pravice občine, v katere ne sme noben posameznik posesati.
Dunaj 8. oktobra. V sinočni seji obč. sveta so se pri razpravi o novi pogodbi z an gleško plinovo družbo zgodili veliki škandali. Manjšina je očitala Luegerju, da je moral poklekniti prtd Angleži in beračiti pri njih za novo pogodbo, da se je s svojo akcijo proti plinarni nesmrtno blamirah in da bi moral odložiti vse mandate ter se umakniti iz javnega življenja. Krščanski socijalisti so hrupno de-monstrovali. Občinski svetniki so metali knjige in papirje drug na druzega in jeden je hotel vreči velik svečnik na nasprotnike, a so mu ga iztrgali iz rok.
Budimpešta 8. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se je unela dolga de bata o .modus procedendi" glede nagodbenih predlog. Na neko Kossuthovo vprašanje je ministerski predsednik baron Banffv odgovoril, da sta avstrijska in ogerska vlada akceptirali nagodbene predloge in se zavezali, delo
vati z vsemi močmi, da jih parlamenta iprej meta. V avstrijskim parlamentu je situvacija ugodna, prvo branje nagodbenih predlog je končano in zato je nujno potrebno, da se za čne razprava o njih tudi v ogerskem nagodbe-nem odseku Polonv je vprašal, če vlada res veruje, da misli kdo v Avstriji, naj se nagodba nespremenjeno sprejme, češ, komaj je Dipauli povedal, da so nagodbene predloge nesprejemljive, že je postal minister. Sumljivo je tudi to, da zahteva avstrijska vlada, naj se zviša kvota. Ministerski predsednik Banf/fy je odgovoril, da je tudi ogerska kvotna depu tacija že priznala, da treba kvoto zvišati in je v to že privolila. Vlada se ni mogla še izreči, ker pride do besede šele potem, ko sta kvotoi deputaciji svoje delo končali. Ako se izkaže, da avstrijski parlament ne sprejme na godbenih predlog brez premembe, potem se bo vlada poslužila Ogerski pristoječe pravice in poskrbela, da Ogerska svoje razmerje k Avstriji samostojno uredi.
Atene 8. oktobra. Admirali so italijan skemu polkovniku Graveriju naročili organizacijo kretske žandarmerije, v katero bode sprejetih največ italijanskih karabinerijev. Turški guverner je razglasil, da se sultan uda zahtevi združenih štirih velesil in da turško vojsko poklice s Krete.
Pariz 8. oktobra. „Figaro" javlja, da je vlada i/dala okrožnico, s katero opozarja vsa oblastva na zakon, s katerim so bili izti-rani vsi princi, in jim naroča, da morajo princa d'Orleans takoj aretovati, če stopi na francoska tla.
Pariz 8. oktobra. „Journal■ javlja, da hoče vlada dati Drevfusa prepeljati na trgovinski ladji na Francosko in ga internirati na Mont Valerienu.
London 8. oktobra. Iz Pek; na se po roča, da je prišlo tja 30 Kozakov in 36 ruskih pešakov z dvema topoma, 30 angleških in 30 nemških vojakov, vsi v varstvo dotičnih poslaništev. Kitajci so jih sicer neprijazno gledali, a do demonstracij ni prišlo.
Narodnogospodarski stvari.
— Dobavni raspisi. C. in kr. vojno mini ateratvo namerava zagotoviti si potom javne konkurence različne potrebščine za vojaško opravo. Mej temi so vsi postranski deli na vojaških paradnih klobukih, čeladah in čakah, ovratniki is kožnhovine, zaponke, gumbi iz kovine i. dr., nadalje različni predmeti kuhinjske oprave, tako jedilne skledice, vojaške steklenice, vedra za vodo, nadalje raalični drugi predmeti, kakor leseni kolčki sa šotore, žroblji, podkve, žepni robci itd. Ponudbe se imajo vposlati najdlje do 22. novembra 1.1. dvanajste ura dopoldan c. in kr. vojnemu ministarstvu na Dunaju. Natančni razglas, ponudbeni uzorci in natančni seznamek predmetov, ki ae imajo dobaviti, se lahko vpogleda in dobi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku namerava ponudbenim potom oddati dobavo potrebščin as leto 1899, tako potrebuje: kovaško oglje, smolnate baklje, volno in predivo za Čiščenje, različne kovine, žico, žične vrvi, vijake, žreblje, barvila, lake, lep, bakreni vitrijol, salmijak, linoleum, kaučuk, platneno blago, usnje, stekleno blago in pisarniške potrebščine. Natančni podatki so označeni v ponudbenih uzorcih, ki se dobe pri omenjenem ravnateljstvu. Ponndbe se imajo poslati zapečatene najdalj do 25. oktobra t. 1. dvanajste ure dopoldan ravnateljstva c kr. državnih železnic v Beljaka. Dobavni razpis je na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Državne železnice. Doslej samo zs osebni in prtljažni promet urejeno postajališče Novvoaielce-szlacheckis na progi Lvov Črnovce se je s 1. okto-rom t. 1. otvorilo tudi za tovorni promet v celih vagonih. — Ns progi Auasee Obertraun se je 1. okt t. I. zopet otvoril ves obrat. — Z dnem otvoritve lokalnih prog Obernits-Sedlice-Čiskovec, Treibach-Althofen-Klein Glodnitzin Vodnjan Moldaothein stopil je v veljavo VIII. dodatek tarifom in tarifarnim določbam, veljavnim od 1. januvarja 1897 za osebni in prtljažni promet na lokalnih progah, na katerih oskrbuje država obrat (izvzemši Galiiko in Bukovino) in za katere ne velja lokalni tarif ces. kr. avstr drž. železnica z dne 1. januvarja 1898. Cena 10 kr. — Doslej samo za osebni in prtljažni promet urejena postaja Neuatift Quitoscbing na lokalni progi Budjejovice Solnau se je s 1. oktobrom otvo rila tudi za brze pošiljatve.
10O.00O kron, 95.000 kron in 10.000 kron
bo slavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega sreč-kanja. Opozarjamo častit« bralce na to, da se te dobitke izplačuje tudi v sjotovtal a 90% odbitka.
sdravils. Tako ae sme imenovati bolesti utežni oče milice in livee krepčujoče, kot mašilo dobro znano ,Mell-eve francoske agasjs is tel", katero se splošno ia uspešno porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih preblajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poitnem povzetji razpošilja to mašilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. ia kr. dvomi zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V salogab po deželi je izrecno zahtevati MOLL-sv preparat, zaznamovan i varnostno znamko ia podpisom. Manj kot 2 steklenici m na« ravnost ae pošiljati. 9 (5—14)
Ljudski sovražnik. Slabi nasledki, katere prouzroči redno uživanje bobove kave v mnogih družinah, posebno na živce in delavnost srčnih milic, so od odličnih zdravnikov in učiteljev zdravilstva tako natančno in prepričevalno dokazani da dandanes vsaki Človek sam lahko prevideti in presojati zamore Ker ti slabi nasledki ravno sadnja leta kažejo, da uživanje bobove kave pripelje do zmešnjave živcev, mrtvoadnosti (kap), se mu po pravici lahko reče, ako se pomislimo, da mnogo milijonov denarja sa njega v inozemstvo gre, ljudski sovražnik. Ce toraj katera gospodinja misli, ker je zdaj bobova kava nekaj ceneje, da jo mora kopiti, da kaj boljši sajatrek pripravi, tako se dvojno moti. B »bova kava je pač prav dvomljiv užitek, kateri se je iz navade k nam urinil. Ako bi bobovo kavo katerem prvikrat piti dali, bi mu gotovo dolgo časa ne ugajala, kar pri malih otroki h prav dobro opasujemo. Najhujše je pa nevarnost sa sdrsvje. Ali ni toraj skrajni čas, da se to na bolje obrne, kar se zdaj lahko, ceno in primerno Z£odi? Stoti soč družin je to vže v blagor svojih izdatkov tudi storilo s upeljavo Kathreiner-Kneipp-ove sladne kave, katera kot najboljša primes k bobovi kavi, njene slabe lastnosti odstranja, kakor tudi is zdravstvenega stališča, da se kar Cisto sama použije. Kar se je toraj v mnogih družinah z najboljšim uspehom storilo, zakaj bi se toraj to v korist vsake družine p o v sod ne upeljalo? Žalibog, da pri tej robi tudi spekulacija izkorišča svoj dobiček s upeljavo malov redne ponarejave. Mi smo že mnogokrat svarili kupovalce in vsled tega vsaka hišna gospodinja dobro pazi, da kupi izvirne zavoje, kateri nosijo ime Kathreiner in podobo tupnika Kaeipp-a, kot varstveno snamko. Le na ta način je kupovalou možno, da pravo Kathreiner-Kneipp-ovo aladno kavo dobi, katera ima okus in dišavo prave bobove kave in tako vse nade izpolni, katere se mora na zdravo in ukusno  sladno kavo staviti.
štev, s.    Otžilno glidallići i L)ual|inl, pr.pr.87o-
V nedeljo, dnš 9. oktobra 1HVH.
Četrtikrat:
AIDA
Velika opera v Štirih dejanjih, spisal Ghislanzoni, poslovenila Janko Leban in Aleksij Nikolajev. Glasbo zložil Giuseppe Verdi. — Režiser g. Jot Nolli. Kapelnik g. Hil. Beniiek. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob 7,8. nri. Konec ob >/|U. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pespolka flt. 27, V torek, dne 11. oltobra: „Povratek\ drama. „Sama mej seboj', veseloigra. „Čarobne gosli", opereta,
Iz uradnega lista.
■avraflae s»ll eamekasIVsse dražbe s Nepremičnine v lož. Ste v. 4 kat. obe. Tri buče, cenjene 1807 gld. 50 kr., dne 12. oktobra v Črnomlju.
Hiša ttev. 12 v Vrha in pare. It. 86 vloi. Itev. 1007 kat. obč Cerovec, cenjeno 60 gld., dne 12. oktobra v No-vemmestu
Antona Svetiča posestvo v Kovorju s pritiklinsmi, cenjeno 10.697 gld. in 241 gld. 60 kr., dne 13. oktobra v Tržiču.
Posestvo vlož. stev. 84 kat. obč. Loka s pritiklino, cenjeno 3275 gld. 50 kr. in 4 gld., dne 14. oktobra v Črnomlju.
Nepremičnina vlož. Itev. 18, kat. obč. Vi ni vrh a pritiklino, cenjeno 2761 gld. in 19 gld., dne 14. oktobra v Črnomlja.
Posestvo vlož. Stev. 232 kat, obč. Goba ■ pritiklino cenjeno 420 gld. in 87 gld. dne 14. oktobra v Litiji.
Umrli so ▼ Ljubljani:
v h iralnici: Dne 6. oktobra: France Lavrič, tesar, 30 let jetika.
Meteorologično poročilo.
Tišina nad morjem 306-2 m.
. Oktober	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	ti	Vetrovi	Nebo	tu s*.
7. 8. ■	9. zvečer 7. sjutraj 9. po pol.	783 1 732 6 7838	135 105 100	al. jng sr. svsh. sr. jug	del del oblačno	128
Srednja včeraj tuja temperatrra 13*6*, sa 1'7* nad aormalom.
2D\x3a.a£sl£a, "borza,
da« 8. oktobra 1898
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 25 kr.
Skupni državni dolg v srebro   .... 101 . 10 „
avstrijska zlata renta....... 190 . 50 ,
avstrijska kronska renta 4*/...... 101 . 50 ,
Ogerska zlata renta 4«/,....... 119 , 90 ,
Ogerska kronska renta 4*/...... 98 , 20 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 102 a — ,
Kreditne delnice......... 852 . 60 .
London v ista........... 120 „ 20 ,
Nemški drž. bankovci sa 100 mark ... 58 „ 87'/, ,
JO mark............ 11 . 76 ,
tO frankov........... 9.53.
italijanski bankovci.....»   .   . 44 a 05 a
C. kr. cekini........... 6 „ 68 a
Dnš 7. oktobra 1898.
državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 165 gld. — kr.
Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld.    . 195 , — .
Dunava reg. srečke 6°/, po 100 gld.   .   . 181 ■ — »
gemlj. obč. avstr. 4»/,% zlati zaat. listi    . 98 m 20 .
akcije anglo-avstr. banke po 900 gld. .  . 154 m 80 ,
Ljubljanske srečke......... 22 „ 50 .
Kudolfove srečke po 10 gld...... 25 B — m
Kreditne srečke po 100 gld...... 199 . 40 .
rramway-druSt. vel j. 170 gld. a. v. ... 508 , — „
Papirnati rubelj.......... 1 , 27"/* »
PriHr« „8lovowkenz lfcgofcp it 231, die 8. oktobra 1898.
m "5 i
5   O. JM
~ A -S
•i
9
3:2
I * 1 2
rt
ti M j
Najboljša pitna voda
kiular proti nevarno«« epidemije, jo
v takt . sl.ičajih <eeto skupna, od ■mtlfll—'fHl avtoritet vedno priporoča v an»
đjdivljje l*žne
V njej ae ne nahajajo nikake orgaiičn« substance ter je zlasti v krajih, kjer je atu-deučna aH vodovodna voda dvomljive ka-X. 2    kovoiti, najprikladnejaa pijaca. i3)
ani se dobiva po vaeh lekarnah, večjih ipecerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah.
J. Florenz
2 g. in kr. dvorna tovarna tehtnic
IfiiimJ. II, Fran/ eVosefri-Qiit*l 3.
Preprodaja'cem velik popust. a (1019-3;
Gostilna s pekarijo
z dobrim prometom, z velikim salonom, gostilniškim vrtom in ltd>nico, na najboljšem k\hh\i v kraju, sa odda z dnem I. februvarja bodočega leta v najem ali na račun pri ivunu Wakoiilgg-ii V Šmartnem pri Litiji. — (Za pekarijo opravičeni imajo prednost) (15(37—1)
Nezaslišano!!!
140 komadov za 3 marke.
Krasno pozlačena ara, 3 leta zajamčena, z elegantno /.lato goldin verižico, 1 jako fiua pristno svilnata gospodska kravata ■ sirnil briljantno iglo, 1 elegantna usnjata mofinjica, 1 f DO vezana notičua knjižisa, 1 prima žepno toaletno srcalo v etaiju, 3 prima preservativi, 1 garnitura doublezlatih man-ftetnih in Hrnjenih gumb, l kravatno držalo in &e 1različnih komadov, vse kar se potrebuje v hi Si. Teh dražestnih 140 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredua, se dobi za 3 marke s postnim povzetjem samo Se malo Časa v dana Jaki centralni zalogi
P. Lust, Krakovo
Altweichselgasse 29.
(1571)
p. -f" Za neugodujočo se pcSlje denar nazaj.
priporočena po zdravniških avtoritetah Najboljša otroška rediliia moka. Najboljša primes k mleku.        (424—14) Najboljše dijatetlćno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke.
JJSjT" l>obl%H ae v UbsrnHli  in drogerljnli r SknllfaU po 4S kr. In 1 «ld.
Bergedorf- F**rik ™l *gv*** Wieil Hamburg. R. KUlBke VLlatumpergl!K Zaloga za Ljubljano: Lekarna o. Piceoli.
JV« rip. portali*
cepljene trie
WTtii l. rizling, hrli in crni hurgundec, rnlam/ir, zeleni silianec, Htii.-ltninu, tnUi in rudrča ranfulina, rumeni in ilamasc mit-■•^kulelee, luli, rmleči in nererljani ijttinjul, kraljevina, plarec, MM rozi<a, k<it.«(inat črna lipov&ina,  traminec, Nlankamtnka
sto po 14 iffd.
rip. por tališ « bitje (
h to po 2 ifid.
1574—1)
dobi se pri Antonu Ofjorefen, nutlučitrljtt pri Sr Jiutbfiriv Haloztih wt Spodnjnn Majentkrtn.
Ces. kr avstrijske      državne železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven o4 dni 1. oktobra 1898 leta.
«»«!>•. <•<! ti l,Jut>IJ*ne juž kol  Proga ^«-» Trb i
Ob 12. BrlS m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Frauzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čei Klein-Keifhug v Stnyr, Line, na Dunaj via Arantetten. — Ot 7 on h m zjuti■.■■] osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce lovec, Franaensieste, Ljubno, Duuaj ; čez selzthal v Solat grad rez AmpfeHer na Dunaj. — Ob 11. uri 50 ra.dopolodte osobni vlak i Trbiž, Pnutabe), Beljak, Celovec, Ljubno, Baletka), Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolpdne osobni vlak v TrbtA Beljak Celovec, Ljnbn«>; fiez Selzthal v Solno<rad, Loq< - Gastcin Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariš: cez Klein-Reiflintf v Stejrr, Line, Badejevice, Plzeu; Marijine vnre, Heb. Fraucove vare, Karlove var«, Prago, Li{.ako, Duna via Amstetten. — 1'rvica v Nov« uiestn flr v M o < cevje. Mešani v';i u : Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 58 m. popoludne, ob f>. uri 30 u\ svečer — 1'rlhod v l.|ut>l|MN<> j. k. PBWjn Ia TrbliA. Ob 5. url 46 m sjutraj o&ubni vlak z Duuajr via Amstetten, iz Lipskega Pra^e, Francovib varov, Karkvih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solno^rada, Linca, Stejrra, Aas&eea. Ljubna. Celovca, Bel aka. Fruntenufeste. — Ob 11. uri 17 m dopr>2udne osobni vlak z Dt naja via Amstetten, Karlovir varov, Heba, Alarijiuih varo« Plznja, Budejevic, Solnograda Linca, Stejrra, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Laski- Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Frauzensfeate, Pon tabla. — Ob 9. uri h m. zvečer osobni vlak z Duaaja, Ljubna, Beljaks, Celovca Poutabla — Proz* Ia Novega meniti ln Bs4e)1 \m Mefiani vlaki: Ob 8.uri IS* m. zjutraj, ob 'J. uri 31! m popoludne in ob 8. uri 35 m. svecer. — Odlaođ ia Izubijan*- d. k. v Mniniilk. OL 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popola dne, ob 6. uri 50 tu in ob tO. uri 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in pravnikih v oktobra. — l*rihod v/ L.|o)»IJn.no d. k. Is Hamulks Ot 6. uri 56 m. zjo traj, ob 11. ari b m. dopoludae, ob ti. ur; 10 m. in ol i), ari 55 min. zvečer., poslednji vluk samo ob nedeljah is praznikih v oktobiu. (1044 — 79;
i&ematografLumiere
Kv steklenem salonu kazine, (Vhod skozi vrt) (1550 6) Danes ln vsak dan ob 6 , 6 , 7. in 8. uri zvrcer, V nedeljo tudi i h 10., 11.. in 12. uri dopoludne in ob 4. uri popdndru! <«jj predstave. ► :i. nov vzporetlt 1. Panorama obale Saone (od parnika posneta). 2. Izhod iz stolne cerkve v Uila&u. 3. Šola za mečevanje. 1 Ne vihta na morju pri Opatiji. 5. Sežiganje ljulike, H. Odhcd 500 cikiistcv. 7. Kralj Umcerto in kraljica JCargherita v Monii. 8 Dianino kopališče v aila&tl (na splošno zahtevanje). 9. Podlrasu i e alda (na Dunaju več ko lOOOkrat predstavljeno). 10. Stolni trg v Milanu. 11. Steeple.enaie dra-go&oev  na splolno zahtevanje:.  12. Prepir mej
ie&azni, ki gu, prekine pes (komično). Vstopnina 20 kr*. otroci in vojaki do narednika lO kr.   (Sedeži.)  Programi brezplačno.
]>r. Friderika Lenglel*a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nji no deblo, je od pamtiveka r.nau kot najizvrstnejse lepot i lo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaze zvefer ž njim obraz ali drugi deli polti, lomijo at» še druKl dnu ne-snalse luskin«- od polti, ki poatnlie v/al«d a«>K>s člMto> bela ln uešna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje oeloto, nežnost in čvrstost ; odstrani kaj naglo
Sege, žoUavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in roge nesnažnosti za polti. — Oma vrču z navodom vred sld. 1.50.
Dr. JFrlilerlka Lenglel-a
BENZOE-MILO.
Najvnilejlo   in najdobrodejnejae milo,  za kožo nala&č pripravljeno, 1 komad SO kr. (3—19) Dobiva ae ▼ I.|ul»l|«ui  v Uh. |>I. TrnkOci/jn lekarni in v vueh večjih lekarnah. — Postna naročila rzprejema W. Henn, DanaJ, X.
V sodnijskih, notarijstskih in odvetniških poslih izurjen
pisar
z dobrimi spričevali, teli nastopiti »lalUo tudi is-f«ssw, — Ponudbe pod „iak»Jk> na upravniltvo .Slov. Naroda*. (1579—1)
vinske sode
(1510—3)
od 300—400 / provla po nlskl  ceni tvrdka
Alojzij Olifćić, Stari trg, Notranjsko.
za jermenarsko in  sedlarsko obrt se
takoj    vzprejiiie   pri   jFr.    Inćirll-IIII V
Ljubljani. (i5«4-2)
Proda se hiša v Kranju
v dobrem stanu, s petimi zgornjimi sobami, v pritličju je pripravna  za prodnjalnico,  zadaj je vrt.
Več pove gostilničar na Rodici h. it. 19 pri Mengšu. (1558—3)
za jesen in zimo ima za preprodajalce
Albert Matzner na Dunaji, L, Kohlmessirgasse B.
Zavoj« vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dauie n.  otroke, v znesku 10 - 20 gld. proti povzetja ali dunajskim referenoam. (1401—18)
Prvoga februvarja
oddMJam v Slomškovih,  pnj   Parnih nlicah it. 10
s lepo stanovanje s
v I. nadstopjij obstoječe iz (1576—1)
3 «»b ln veliko |»rillkliuo.
Natančneje poizvedbe intotam pri hišnem lastnika.
NMasa Rndholzorja
urar in oplični zavod Mestni trg št. 8
Ljubljani.
gld. — kr. naprej.
50 50
Niklaste cilit.der remontoir ure od . Srebrne cilinder remontoir ure od Srebrne damske cilindt;r-rem<»ntoir-
ure s srebrnim pokrovom od . . Srebrne renaontoir-ure na sidro od Srebrne renaontoir-ure s 3. sn brnim
pokrovom od............
Zlate damske remontoir-ure od . . Zlate remontoir ure za gospode od Zlate   remontoir ure za gospode z
dvojnim pokrovom od.....
Urenanibalo vskrinjici svetli in temni Dre na nihalo v skrinjici svetli in
temni z bitjem ur od ......
Dre na nihalo c bitjem četrtink od
Budilke od ..............
„Schwitrzwalder" z bitjem pol urod
PST Za dobro blaro In sa dola ss Jaznoi.
Popravila se bitro, dobro in po ceni  izvršujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velespostovanjem (808—29)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ur ss> o. kr. avstro-orareko vlado, ia Bosno ln Herzerovlno.
7 10
10 14
28
38 9
13
27 2 3
Slavnemu ob'instvu naznanjam, da sem dne 18. septembra t. 1. odprl v svoji novo sezidani bili na polja v Kranju
restavracijo
rr
ter zagotavljam slav. ob£inst>u, da bodem po vsi moči skrbel vstreči z dobrimi jedili in pristno pijačo.
fUST   Pri gostilni je prostoren vrt, kakor tudi posebni lepi prostori. l£yQ
Za prav mnogobrojen obisk proseč, bilježim i velespost ova nje m
(l£t>3—1)
Janko Ev. Sire.
Stenografa
zmožnega slovenske in nemške stenografije (najrajSa jurista) vzprejme (l'>6l—3)
dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji.
kakor tudi
privatne osobe
ki imajo zuanstva, »c takoj vznrejmejo za prev/,etje naroČil na pstentovane predmate. Visoka provizija ali »talno plačilo m garantuje. — Ponudbe vzprejema B% Hu»«a><>oi<» Prajra 11S4.II. (14H—6)
Slamorezni stroji
zelo trpežni in lahko za goniti
dobivajo se
v veliki izberi in najceneje
pri (1516 -2)
prvi in najstarejši tvrdki kmetijskih in šivalnih strojev na Kranjskem
Franjo Detter
Ljubljana, Stari trg št. 1. (nasproti železnemu mostu.)
Tukaj N tadi dobivajo
k lin je za slamoreinlce
iz finega angleškega jek'a. Ceniki in pojasnila zastonj in poštnine prosto.
IzmeJ
Jedini
dežnik
ki vsled zapiranja ne trpi nikake škode, |e pe> pelentovaoeui načinu I ade lan t
Patent Satin 4e tae
(uaj ae ne zamenja z navadnim Satin de Chine, Cachemir, Viktoria itd).
Ta dežnik je popolnoma vodoj;oNt, prlstiaooarveu in po vnanjosti najfinejšemu svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blago po mokroti ne skrći in ostane «eduo lepo nnpeto.   Kdor je kdaj nosil tak dežnik, ne kupi nikdar već druzega. Ms pol tanki temnoavetll genre, najnovejši modi primeren.
V Ljubljani prodaja take dežnike samo
Jožef Vidmar
Izdelovalec dLežnUcoTr.
Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat:
32$*.
K.K.Patent 46-2511
I
Iaeuare|auje ali posnemanje varstvene znamke se sodno preganja. Pazi naj se natanko na patentno številko. Noben  drag  dežnik   niinn  litih Izkoristiš iHMtnOMtJJ. (268 — 12)
čevljev iz gumija
ao prlsnano najbolja (1.V20 - tj
priatno angleSki United States Ruber & Comp.
priatno ruski Peterburški s ces. ruskim orlom in
Glavna zaloga
J. S. Benedikt v Ljubljani.
Vožnje karte in tovorni listi v
Kralj, btlgijtki poitni paraik
Bed Star Linie ii Aitvcrpa naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesljonovana od via. o. kr. avatrijske ▼lađe.
Pojasnila daje radovoljno (H 1*2 -10)
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmarda Ljubljana, Mariji Tereziji cesta it. 4 (pritlltji na leto.)
Orožna tovarna Stever		Samozastopnik za vso Kranjsko: i Fran Kaisor | LJubljana, Šelenburgove ulice 6. B
i    Nova vozna šola: Marije Terezije cesta. 1 I Dobra delavnica za poprave. Vsi pripadajoči predmeti. 1	,Waifon*-kole8a. .Opel'-kolesa. Precizijski izdelki 1. vrste.	
ttj»o*tovaal gospodi Zahvaljujem las, dn sto na t poslali take lavratno adrnvllo proll kaslju In prsobolju. Porabil sem J** d no slekleuleo tr» potč* vena so k m , p« sta ml kašelj In prsobol skoro prestala. Pošljite ml tnkol še a atekleulee Vašega Izvrstnega trpoleetesa soku In 9 zavoja čaja proti baslju
Z velenpoitovnajena V Divnči, 19. oltobra 1897. Vas snhialut
Jakob M u p p a n.
Ti*|»«»t «5«» v »4«>l* (Spitzwoge-rich-Saft . ki tako izvrstno deluje proti kaslju. prsoboli, hripavosti, te-flkemu dihanju iu proti starim boleznim, dob va se vedno sv ž v lekarni k Zmi,skcmu. II. Brodjovia, Zagreb, Zrinjski trg 5t. 90,
Naj vsaki!o pazi na zaščitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz mo;e lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Subii'aZrinjskega, bana hrvatskega.
Cena bteklenici trpotčevega soka s točnim navodilom 76 nove.
S trpotćevim sokom je dobro rabiti tudi gorski čaj proti kaslju.
Cena 1 zavoju gorskega Čaja pr ti kaslju s tociiim  uavodilom 86 n vi'
Jedno in drugo poSilja se vsaki dan po postnem povzetju. Kdor denar naprej pošlje, naj za vužni list in ki-fitico priraćnni 20 novč.
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb Zrinjakl trg i«. 20.
Oujeisl gospod lekarulenr! Pred kratkim cssen saro* čil sena pri Vas Jedno stekle-nleo krepllnlb avedsktb kap-ljlef lote so meni lu mojim snsnerm taku dobro delovale, dn se moram V hi u na tena dobrem sdrnvlln nnjlopleje sn-bvalUl Izvolite ml aa moje snauce ie tri steklenice po M> no%«. s pottitlm poviet-Jem poslntl.
ModruŠ, 26. maja 1898. N upostovaajem
VI d Zašilo.
11
1'r.ivo liro|>ilneaved« •*W«» Uii|>l|li>«> delujejo izvrstno proti vsem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrep-ftujejo želodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca iu črov, a doni se dober t--k
Paziti je treba na zaščitui zntk, ker samo one krepilne švetUke kaplji e so iz moje lekarne, ki imajo n» steklenici sliko Nikole Šobiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena 1 stekl. krep Inih švedskih kapljic s točnim navodilom 80 n vč.
Poiilja se vsaki dan s postnim povzetjem.
Klor denar naprej posije, naj za voenl list in kifitico priraćnni tO novć.
Lekarna k Zrinjskemu H BRODJOVIN
Zagreb, Zrlnjski trg *t 20.
MoJa iona leialn Je tri me-seee »sled trgauja In kosti-koli. t'los Jo začela upotreb-Ijevsitl Vsfte „mazilo proti koszlboll", »-tal« Je t« e tj i dna, dnnea pa, kvaln kodi Hoku, kodi. Zakval|«|oe se Vsem ta lo laredao) našalio, o stoje m
V atrusru pri Ntublel, dne
22. aprila 1898.
sluga, pokoren
Bartol Llslekl.
Narocbe, ki iznašajo 5 g!d. In več, te pošiljajo franko.
>Ii*-/tlo proti kosto. t»oll (l^lnitl) je jako dobro zdravilo proti trganju in kalanju v kosteh, revmatizmti bolečinam v kri žicah, proti prelilajenjn pri prepiha i. t. d Mazilo ojači izmučene žile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti nog.
Vsaka steklen ca mora biti previđena z zaščitnim zn«kom, to je s sliko Nikole ŠubiĆa Zrinj-skega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moja lekarne, ki nosi ta zaščitni znak.
Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli s točnim navodilom 75 nove.
Vsaki dan se razpolilja s postnim povzetjem.
Kdor denar naprej posije, naj za vožnl list in kifitico pri računi 20 nove. (lf>gj—1)
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrlnjski trg it 80.
K sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pntk najnovejših sistemov in najnovejše vrsto,
revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in mnnioljo, postbr.o pa opozarjam na
9&r trocevne puške
kater« izdelujem samo jaz in katere se radi s\oje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ksr sem na Kranjskem jedini puSkar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se pri-poročam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvifiujeui tudi v svojo stroko spadajoč* narocbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z vele spo&tovanjera (1166—11}
Fran Scvčik
piienlefit" v I ^ j it I>1 juni, v ŽidovhKih itlicitli. »-•/ V:* •*--./%—T Unztrovan oenlk so pošlje na ieljo zastonj. y»m_
^fajveć* j«,
(1428-8)
domača krojaška tvrdka
M. KUNC
v Ljubljani, G »spodske ulice it. 7
priporoča uljudno svojo veliko zalogo modnega domačega in angleškega blaga v Izdelovanje vsakovrstnih oblak po jako reelnih cenah. Osla obleke m vrhne suknje izdeljujejo se po mori že od 20 gld. naprej. Izboren kroj se garantuje. Jesenski bavelokl lastnega izdelke so v zalogi po 12—14 gld.
Zdiije žrebanje 22. oktobra.
(tMgjM
I glavni dobitek 100.000 1
e
2 glavni dobitek 25.000 1 3. glavni dobitek  10.000 1
_v a-otovini ao sdstszuov o«tfat«ks>._
Dunajske srećke \ 50 m.
priporoča
J. C. Mayer
v Ljubljani. i
Strugarska dela
Imat T7- zavloeri (H45-4)
Josip Oblak, Trubarjeve ulice st. 2.
r"
(1374 5)
L.Luser-jev obiiž za turiste.
Prlmnano najbolji« sredstvo proti kurjim očesom, žuljem 1. t. d.
Olovno ■•lote* s (2—40}
LSchwenk-ova lekarna, Dunaj-Meidling.
Zahtevajte LUSER~J6Y
Dobiva s« v vseh lekarnah.
V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, 6. Plccoll. — V Kranju: K. Šavnlk.
^ Uradno cforoljona <«•> (1577)
L najstarejša posredovalnica stanovanj in tlniei
omr g. flux -3*«
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
prlpurofta Id untelit prida«- In *lu»l.»|ii*
službe iskajoče vsake vrste
so l«|abl|ooo In drunoel.   Nnlnuduojo f stotom.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (8i) parobrodno društvo v Reki. <36)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vožua črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki)
V.
^/ Redne vožnje:
V noči od sobote na nedeljo hitri parni k v Zader Spljet-Gruča, Gravosa (Ragu-sa -Castelnuovo-Kotor. V noti od nedelje na ponedeljek postni parniki v Zadsr-Spljet-Metkovič. V torek ob 10. uri 20 m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet r S~ Gravosa (Ragusa) in Kotor. V sredo <^L^T'Jr °b pol 10 uri zvečer postni parnik v r \s Zader. Si-benik, Trau, Spljet. na otoke Brač, Lešina, Vis, Kič, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. uri dopoludne hitri parniki Zader. Spljet in Gravosa Rngusa>. V četrtek ob l uri popoludne poštni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zador, Sebenik, Trau, Gastelvecchio in Spljet. V petek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader. S,djet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Keka-Opatija-Loliuj in nazaj. — Ni-tančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Ćonducteur 6t. J>93 tiOb".
s lepo pisavo naatopltl   ultižbo, tndl
laćagno. — Ponudbe pod „pisar" na upravni-fitvo »Slov Naroda". (1562—3)
Proda se hiša
v kateri ne nahaja prodajalnica, goitilna in prodaja tobaka, po ugodni oeoi. Pogoje naznaui posestnik J. C Demiar v Aelesnllcils. (1536—3)
P
fACA°^o^tfssiT
0
B*T~ lxvrMfeii ceftik.1 Iztlelela..
Senrilske tkanino
23 metrov, fine za gld 4'G0, 23 metrov, močne za j:UI •> — pošilja franko proti pomotjjl moch tkal-oovna Bratrl Hamadku v Semtloob (ČeSko)
Vzorce brezplačno iu Iranko.      (1433 7)
Lepo stanovanje in prodajalnica
se odda za november v hiši štev. 8 na Kongresnem trgu.
Več se izve* v IcontlltorlJI KlrUlacIi. (1554—2)
G. TONNIES, tovarpa za stroje j LjuMjani.
Izviren ,.Otto"-motor
sa plin in bencin
priznano najboljši, najvarčnejfti in najcenejši motor.
Bencin-motor in bencin-lokomobila
najjednostavnejsa in najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti ognja, brez masinista, vedno za delo pripravljena. (1110 — 12)
Stroiki k večjem tri novčiće na uro za jedno konjsko moč. mm
M. U. D- ROBIDA
specijalist živčnim in duševnim bolezni
ordinuje od 2. do 3. ure p opolu dne      i:.n;—s>
Wolfove (Gledališke) ulice št. 1, L nadstr.
ai*  « :a
priporoča vsakovrstne
šivalne stroje in bicikle
vseli kategorij po nfajnl^jllt ccnali. Zzvrduje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
s velespostovanjem
Ernost Speli.
Ker se je pogoatoma poprafievalo v moji l«*k»rnl ,.|*n slnt*ns orlz" Svobode naslednik) po klrn plenili |»r«*«luit*tite. nem Be odločil, da iste ovedem, ter si usojam ob jednem naznaniti, da aein prevzel
^•»logjo
najvažnejših kirurgičnih predmetov
in islotuke
zastop (preskrbljevanje)
za vse kirurg, blago iz gnmija in druge predmete
firme
bratov Čižek-naslednka HLADKY in KYNTERA v Pragi
ter priporočam to izborno tovarno za naročila.
Torbice za babice se nahajajo popolnoma urejene po tovarniških cenah na skladišči.) Tudi si usojam se jedenkrat opozarjati na svojo
veliko zalogo kimrglčnih obvezil
ia njih izdelovanje. — Pri večjih naročilih tovarniške cene.
OtJ/T   O eni laiki v slovenskem Jeziku brezplačno in franko. ~2£Q
Ljubljana, v septembru 1898.
IMLr. Pil. Mardetschlaegor
lekarnar In dobavitelj kirorg. ebveiil za deželne dobrodelne zavode na Kranjskem.
(1483—3)
Prva največja kranjska tvrdka.
Fran Primožič
jermenor in sedlar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 34.
Ođ 1. novembra naprej
Dunajska cesta št. 6, poleg lekarne Picolli.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje Jermenarskih in so* dlarsklh proizvodov, katera ukazno, trpežno in oono izdeluje.
Ravno tam velika salogra različnih konjskih oprem in sedlo v, popolne Jasdaa oprema t. t. d.
Izdelovanje jermen na stroja in milno. — Vas popravo so dobro in po o eni Izvršujejo. (1057—21) Zunan|a nnroolla ase Toatno In točno lzvrHu|ojo.
Zlnstrovano cenika pošiljam na sabtevanje brezplačno.
i
kJ«»«l Ti-i«n<^«> tki. \£.
Veli k o
4 likanje sukna, barvanja £ < in kemična spiralnica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £
<se priporoča za vsa v to stroko spada- k, . (39) joča dela. f
^ Postreiba todna. — Cene nizke, r
mfc^ypriporoča
J. Soklič.
~~ «1   TriiiM-o   Nt. Vi.
aannnnnannnnai«»«nnn.««>««,«^
Ljnbljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <40>
lastnega izdelka  ta dame, gospode in
otroke je vedtio na iabero. Vsakersna naročila   izvršujejo so točno in po nizki ceni. Vee uiere so ahranju-jejo in zaznam emijej o. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ao vzorce vposlati.
Zimska sezona/
o ffjt*$tj<At%i,   vp&b&ttt   «/lc«  it. 4
naznanja, d<* co novi ottfi-ncni in votncni v&otci /ta ta&pofacfo. «i
Na deželo ae poJiljajo vzorci franko.
V zalogi le tudi Krenner-Jevo sukno.
1 ».".U Alojzij Erjavec
«(42)       Čevljarski mojster P v Ljubljani, Čevljarske ulio« »t. 3 #
{( priporoča se prečast. duhovščini in slav. ^ J\ občinstvu za obilno  naročevanje r^zno-5 vrstnih o t mi v »»1, katera izvršuje ceno, y Si pošteno in iz zanesljivo trpežnega OtnjS v
2 od najfinejše do najpnproBtejSe oblike. •j Mere se shranjujejo. Vnanjun naročilom
h     naj se blagovoljno prideue vzorec. jž"
iilssms!iiiMsiysl^^
It */^r>e • »/T># r«"« <wTvTHW a «yrTTV tU
Pekarija in slaščičarna
(43)
fllavna trgov Stari trg
št. 21 Jakob Zalaznik.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12
Ta se dobiva -turna na »I t* u sveze, ukusno, zdravo lit alantno pe-karsko p«*etv», vseli vrst kruli nn VMg». rien kruta in premetene« (Vanille-Zvviebak)  V svojih MiaAčiearnlcnh postrezam točno z un}tlue)Mliu naMlndulus _ pecivom   iu  s lin. ml  priatulsnl likerji ter z  vVeruiutta-vluoui. Pouebno £     opozarjam na fiue lutllJMUske krolV iu zavitke • auietasno uapolzene.
Vj, Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
*   Pleskarska mojstra c. kr. državne in / c. kr. pri v. južne železnice.
P Slikarja napisov,
\    itavblntka In pohištvena pleskarja. 9 Tovarna za oljnato barve, lak in pokost. (44) T Zaloga orlalnnlueuca karbollneja. a|   Masioba za konjska kopita in usnje.
aaaieJiHrarBBgjgj
oderci
izvrstne facone, najboljši izdelek
(45) imjcenejo pri
U ALOJZIJU PERSCHE
||    Pred škcfljo 22, poteg mnin« his«.
i
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov
se priporola slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepramodljlvlb
havelokov po najnovejši foeonl in najpovoljnejsiu ct-uah. Angleško, francosko in tuseOBsko robo ima na skladišču. — Gjjr. uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform tac preskrbuje vse zraven Bpadajoče predmete, kakor sablje, mede, klobuke itd., gg. c. kr. justičnim uradnikom pa za izdelavanje
&22T talarjev in barot.
: Avgust Repič :
i Ljubljana, Kolezijske ulice št. 16, t
J (48) -v Trnor-eai 5
■ ae priporoča slav. občinstva in naznanja, t> J da izdeluje in popravlja vsakovrstna J S sode Iz hrastovega ln mehkega +
* leaa po najnižjih cenah. — Kupuje a
* ln pro<laJa staro vinsko posodo. * aeeeeeeeeeeee« v/ ««*eeeee«
( Največja izber najnovejšega
j svilnatega blaga
(rim in btsrtisHto, za eelt-i obleke in l»lti«r* priporoča po nnjnlajtli eeuah (47)
Alojzij Persche
I Pred Škofijo 22, poleg mostne hiše. j
o«. :
HENRIK KEMIJA
^Ceneni lepi klobuki za~^ dame.
Vedno zadnjo novinti. 1'uprat 1 Ja
se urno in prav po coni. Muditi ium&li fraiiku in zastonj.
"Ljubljana.
i
i
41
puškar
prodajalec biciklov
\'A isrvlli tovarn.
(4») Ljubljana Šelenburgove ulice 6.
Najboljše urejena delavnica za popravljanje blolklov ln ilvalnln strojev
& I
% 9
>
i
J. S. BENEDIKT
li|iib>;i'n». Stari tr(T
priporoma
nagrobne vence
in
(50)
trakove
z ali brez napisov
po najnižji ceni,
Tovarna poiiišffa
•3 »a
J. J.
Ljubljana <51) Turjaški trg štev. 7.
j
anvavMglBBs»avass^^
Mehanik
<*2)    Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani.
Šivalni stroji po najnižjih cenah.
piejik I« in draga v to Htroko spadajoča popravila izvrši dobro in osno, Vnai.j.; n.u-.ti-iKiii' točno IsVrflsjeJe.
* c «?.*.* >-as.y8yy;7t««niiii i lami
Ign. Fasching-st vdove i ključavničarstvo (53) |
Poljanski naaip št. 8 (Melon hi.u) |
pripor<>ča nvojo hogato zalogo
čtedilnili  ognjido | j
n»Jpripr«kNt^jtilli, kakor tudi uitjli- £j J ■i' z  lolto  medjo  ali mesingom
montiranih za ohklade s pečnic.ami ali kahlami. I* »prav I J»m | *» hitro (n po
•■eni.   Vnanja  naročila se hitro izvrfie.
- -; n; " ~»- / 'TT"^-^-' r-t^?^^
Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann
urar v Ljubljani. Dunaska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vaeh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla,kakortudi
stonskih ur,
budilk in salonskihur
vse  le dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih cenah Novosti v topnih, kakor tudi v Stenskih urah vedno v zalogi. 56 Fopravs ss izvršujejo najtočneje.
mmuammKLaamma
Ljubljana, Ilumijsliu ee^la nt.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocip8doy.
AtiJuižJ«' trene.
1».
ravate
in (r>r>)
perilo za gospode
44 att.Tiiy.yra
lamuuiJiut^
Anton I^r^^l^zejr
Sy. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode iu dečke, jopic iu plaščev  za gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
^tiloke •: •» »»•«••-! se po najnovejših nzorcih iti po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (i>7)
prodaja najoonojo
Alojzij Perschž
i Pred škofijo 22, poleg mestne hiše. J
Fran I3etter
Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vRiikovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne nIaiiio-rezuice in nilntllailve, katore se dobivajo vzlic njih izbornosti cen6. (58) Oenlkl zastonj In poitnlne prosto.
k v največji izberi in po m ji,     najnižjih cei?.r-!i [šL
ftrakovekvencem"
^z ali brez napisov v vseh barvah
(59)
priporoča
i Kari Recknagel
na Mestnem trgu.
0Y
do 3O0 goldinarjev ni mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseli kritjih gotovo in poSteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : I,u<IwIk fraterrelcher, VIII., Dentoelaes:s»ss)«      lt u ti »p «•*«.- (1816—K)
100
»itajte podgane in
z le gotovoamrtno mM n k ujm': i m
misi
h (ll2.'loJ
■om, neškodljivim za ljudi in domače živali.
V flkatljicah po 1H), 80 iti .'10 kr. prodaja trgovina JC ii h h c I        14. o ii    ii li v rNovciii iii4*(h<ii.
3fo lands ha ~ ameriška čria. \
Parniki vozijo po I krut ilo 2krat na le<l*« ^
iz Botterdama v New-Ycrk. $
Pisarna za kajute : Sj Dianeaji I., Kolowratrlng o.
Pisarna m.....Ikro?: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A.
I. kajuta:
mark 290—4-00*) .,     230 320
Od 1. aprila do BI, oktobra . „    ti novembra do 31. marca .
II. kajuta; Od 1. avgiiBta do 1 fi. oktobru . .
„   Iti. oktobra do 31. julija. . , *) Po legi in velikosti kajute in punci paroika.
. . . . mark 200 ..... 180
po hitrosti in ele-i.f)3y—2)
' ~<L* r*-£t %J*# HS*< \Jtt r-Vd'f »■ v*>■«
Katalogi muzikalij
za
lilik-vir*
harmonij
vijolino
celi o
0 i tre
komorno glasbo
orli<'Ml«jr
(1527—2) kitaro
1 m Mm i
homoriatika
asl>ot*4 s
du ete in tercete K(il<ll J!->U*t cl«*Jsk
itd. razpošilja
in franku
OTO MAASS
Zal. iuii7.ikiilij in iortimenl Dunaj H./2, MiriahUrtrstnuse 91.
d« biva se po najnižji coni pri   (299—33)
Andreju Mauer-ju vZagorji ob Savi.
Gostilna v najem.
Oil I. |auavar|a I**1M» se d'i v rajem gostilna v
prav lepem kraju na ■»oleiijakvin. prav blizo farne cerkve iu kokdvorske postaje. Prilika je posebno za uke, ki bi se pečali s timlo uif»ari |o, ker M v tej gostilni ob nedeljah in čez teden proda obilo jedil. Za gostilno so 3 sobe, 1 velika kuhinja, jedilna shramba in klet. (li.il 5) Vel o tem se izve pri l^r*. 'Xiir«'-n v Trelm|« in.
aaoataoatfMMl
>ir —
(106, Ljudevit Borovnik   m l
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem m
2 8*  priporoča  v i/.dolnvunjo  % xali«i rMiiiJ li |»um*-Ii
av za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol-
• nim jamstvom. Tudi prfdelu)** stare samokresi I 0 v/.prejeinn na  |»«*|»r»\ iit*  in jih  točno in en dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr praskusevaluici
• in od mene pratkolaM. — nuBtrovanl ceniki zastonj. 'tia«»«jlM»»s< naveo a. ——————i
ift45—aj
Razglas.
Vnl<d sklepu občnega zbora „družbe meščanske naprave za nastanitev vojakov V Ljubljani" proda «e iz proste roke te družbe laaf.na, dvonadstropna,  tako imenovana
»Meščanska vojašnica"
v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 21,
katera j*; sedaj ođđkM za Htanovanje privatnim strankam, tnr k tej hini pri-Dfldajoco stavbeno parcelo at 250/41 katastfalne občine Trnovsko predmestja ležeča ob Opekarski o-hti.
K<Ior ž.^li kup ti to hifto, ki ima 20 velikih in 1 G rrailinih Rob 8 pri-tikl'vi'ii \r**d >n .stavbeno parce'o At. 250 41. vloži naj ivojo piemeoo ponudbo pri nandniku te družb«?, go«po(lu Pran Trtniku v Ljubljani, Cerkveno ulice št. 1 do dne 1. decembra 18D8 leta.
Vodstvo družbe meščanske naprave la
v
dri.*- 30. septembra 1*98
s patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
v ("%'chu,
k .If-rr izključno sama i zdeli.. I«' ttrii khI iii<-«> ?-I»ul«'iil«»iii proti ziiirz-IIni u i, j Ii it > »i r.iiiiI m* pn mrziiejo. Dalje priporoča «"«'ii. pZMfS, <•«»-
i.-.itt-, kjnezljake -ir«> «■
itd. itd   (808 2ti)
Podružnica: R.. A. Smekal v Zagrebu.
mm
e Si hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosfbrove kisline?
Zahtevajte po dopisnici Urrzplarim navodilo za to in fVimltiraiio cl<»|>osilJ nt r v naših gno-jevih vzorcev. (42-32)
Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agrikulturno-keiničnega oddelka.
Pisarna za prodajo foslatuili mok
čeških Tomasovih fužin
L
v Pragi
"^stcla/vslsi trgr št. 55.
i Puškar Fran Kaiser I
v Ljubljani, Selenburgove ulice št 6 m
1868—e H
H
Zunanja naroČila ae točno tevr«u>ejo "133^?
m.
ht usnju najbolje priporočati se
,1l   1 o v o
Zarezano strešno opeko
vam
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid navadno opeko za zid
ponujata
po izdatno znižanih cenah {4(il~-''
Knez &> Supanćić
tovarna za opeko v Ljubljani.
s
5e:
8 V
L. Schwentner
-aja^s knjigotržec ■v JL.3-cL'bl33.n.i.. Dvomi trg- št. l
naznanjam, da ftem nrevzel od BN;irodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno rasprodajo Jurčičeve zbrane spise, pr tem letnike in posamezne številke „ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, ki so izšle v založbi „Narodne Tiskarne".
Te knjipe so:
i
Jo sip.i Jur&l&a zbrani aplsl, zvezek 1. do XI , broširan a 60 kr., elegantno vezan u i pid.
,,I«jnblJanaki Zvon", letu.ki II., III., V., VI., broširan ii '.i gld., vozan v BonaČevc platimo a 4 pld. 20 kr.;
— letniki VII  in VIII ,  brotiran a
4 pld.. vezan v Honačevo platnice ii
5 plrf. 20 kr ;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a. 4 gld. 6> kr., vezan v Bonafeve platnice a 5 pld. 20 kr.
Foaamezne atevllke ..Ljubljan-ako^a Zvona 1 po 40 kr.
Zbirka zakonov. I Kazenski zakonik, vezan h 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan ii 2 pld. 80 kr.
Zarnikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesckdo: „4000 Povest, broš. a JiO kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broj. h 20 kr.
T u r p e n j e v ; Otcl in sinovi. Koman,
broSiran a 60 kr. De ne s-T f e b i z s k y : Blodne duie.
L t fehvre: Pariz v Ameriki, broširan a f>*) kr.
Stat no min is umhra: Časnikarstvo in naši časniki, broširano a 40 kr
Tolstoj: Knez Serebrjanl. Koman, broliran ;i 70 kr.
— Dva romana, broširano a 70 kr. J el i n o k : Ukrajinske dume, Povest,
brofi. h lf> kr.
Cherhuljez: Meta Holdcnis. Roman, hroftiran a V"> kr.
Halo v v: Dnevnik, broliran .\ lf> kr.
— Razne pripovedke, hrosirane a 40 kr.
— Dve povesti, hroS. a 2f> kr. Theuriet:   Undlna.  Povest, bro5.
ii 20 kr.
Souvestro: Vilenakl brodnik. Povest, hros. a 16 kr.
— Štiri novele, bros. h 20 kr. Jurčič: Listki, tiro3. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, bros. a 30 kr.
Avstrijski patri j o t: „Partel-weaen der Slaven1', broširano a bj kr. 2
Kornan, bro&iran .i <0 kr.
f*<# fntiti ittlikt* i <'<", k-otikitf /utitnirut zriniti
19880849
G laso vir ji
(MK-M) tvrdke
Bratje Stingl
nu II u nuji 1» v Hudim peš H.
Kratki klavirji in pianino
najboljše kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz omenjene  prve In najvedje klavirske tovarne ■ parnim Izdelovanjem po solidnih ocnah in a desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji se jemljo v zameno.
Ubiranja in popravljanja ae Izvršujejo naj točneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
t Ljubljani, v Frilah št. 27, poleg kopališča.
Krepak učenec
14—15 let star, vzprejme se takoj za strugarsko obrt pri   v iiHTiini Xlrust«in«ii, Sv. Petra
Cesta št- 40. Vpraša se isto Um. (1385—5)
Iščem izurjenega
stenografa
za slovenski in nemški jezik pod ugodnimi pogoji. Plača po dogovoru.
Dr. Ivan Šušteršič.
qr'*P____
Nina Pressl
^rojačica  za <3_sirrie
stanujoča
na S/. Petra cesti it 12, pri tieh
se priporoča za izdelovanje
najpreprostejših do najelegantnejših jesenskih in zimskih toalet
t><» zmerulh eoiiah. (1542—3)
Sode ima na prodaj V lašfSini au tudi v francoščini
ms W Doa6nJe po znani in lahki metodi dr. F. Ahn-a
raznovrstne, velike in male,     (n78—1)
J. Buggenlg, sodar LJubljana, Cesta na_ Rudoifovo železnico (drž, kolodvor).
Gostilna v najem.
V nekem mestu na Gorenjskem odda se dubro obiskovana gostilna s staro trgovino z vinom na debelo ter zalogo piva
pod ugodnimi pogoji. Prepusti se tudi vsa posoda. (i5V7-a) Kje? p"ve upravništvo „Slov. Naroda".
Naznanilo.
Usojam si slavnemu občinstvu  uljudno naznanjati, da sem otvoril na svoje ime
na Dolenjski cesti
mesnico
v hiši g. Razbergerja ,,pri Ribču".
Prodajal bodem goveje in teleoje meso. Priporočam se za obilen obisk
AAojrAj Huncj
15tf«j}
Zastonj
Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti mak mu povračilu in d< uesku za carinske stroške
1 gld. SO kr.
I regulovano uro r. verižico, za katero se jamči, da dobro ide; l prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavaltrsko kravato za gospode; 1 prstan s imitovanim draguljem ; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 'J mehanična gumba; 10 komadov finega anglefikega papi'ja; l komadov finih angleških zavitkov; i etui za smodke in 1 predmet za porsbo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoč na pot poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ue bi ura sta natanko in bode vsak priznal, da je to podarite v. • Totliiiu. vhIo^h i ii v*i»x|>o*¥tl|fftu je proti postnemu povzetju, eventuveluo tudi če se denar preje vposlj«, pri iHtiti—3,
VViener Uhren-Export Leon Blodek
\Vien. IV., VViedlier Haiiptstrasse 22.
ponAnJe po znani in lahki metodi dr. F. Ahn-a
Alojzij H d flor (14H4.3)
Kolodvorske ulice štev. 28, pritlično.
Učne ure so samo zvečer od 6. do 9. ore.
S tem opozarjam vsakogar, da na moj«* ime ne sme dati g. J O S. W idlliayer-ju ničes r, ker jaz nisem plačnica.
V Ljubljani, doe 8. oktobra 1898. (išao) Katarina Widmayer.
Popolnoma urejena, dobro ohranjena
mizarska delavnica
v nM'Mtu na dobrem prestoru se zaradi bolezni takoj telo iigoiltto p rotit«.
Kaj v^ć- i've se: Filpov dvorse, I nadstropje, II stopnjice, Mezzanin. (1582—1>
♦
i
Znamka )K zvezda.
•a lose
■       (vrhne čev^e iz gume)
t znani naJToolJšl Izdelelc ■
j iz tovarne (1533—8) "
I       „Provodnik-Riga" ■
£      priporoča i>o fiuftii^Jtli conuli tvrdka £
I Ani Krisper, Ljubljana, f
■ms^«Me>+M»«aBe««H**H»+M*«mB*«m*Bl
Venceslav 3\rk;o
rojena
Vipava
+yX'* poročena.
dni 8. oktobra 1898.
(1576)
Logatec
3*
Star o dni dam
09
o/.
otav.
ob
•>cttic>
t Vtl
O t   C ovo
cm uftttcno
m.
naznaftitt, <?a pzzvzarnon z> čnc+n S. /.
restavracijo in kaoarao
Đlarodnem dom
/o
o
S
a m
ti
2 i
¥ Ti «• O
3 2
■J fr*
]>faJHt3ii5Ba,oijoiielii€3Js€5 isijpopoliioiije
plinove žarne luči
plinov samovžigalec „Fiat lux"
m varnostno x» klopko
pa.-tezi.tlra.zi. -v -v s ali. lco.lt-u.mili. <5.rž:a.-ve.li.
najpopolnejše In na|sanealjlve|*e arcdutvo m prižiganje plina, prišle plin avtomatično, samo da se oilpre plinov petelin, varuje torej rk.ploall« in otrovanja po plinu, prlige glavni plamen prav polagoma, sahranjuje pri drugih običajih prižiganja običajni ek.plo-alvnl poki in lirarl vsled tega isrie uareflee prav ladaauo« ■ Ini« An}« preilnnttl plinov« iarue luel s prijetnostmi električne luel. Hm lahko bres iprtiu«mbe ol»ftio|«>«lli naprav uvede na «.akeus
aorllu. (1489—5) Vee tlao* ie v porabi. Ona aparata S glri.
Samoprodaja za Ljubljano v plinarni ljubljanski.
Splošno kreditno društvo
i
Dvorni trg št. 3
sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 41/«"/« polumesečno ali 47« od dneva vložitve do dneva vzdige.
V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3l/2°l0.
Bentnl d.a.*"?relc plača c3.r-u.stv© samo.
Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5l/a°/o in po 5°/o» brez vsakih troskov ali prispevkov.
'd Poatno hranilnione položnice in pojasnila brezplačno v pisarni m ali po poeti. (1565-3)
m Uradne ure od 9.—12. dopoludne in od 3.-5. ure popoludne.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne".
6878