Političen list za slovenski narod.
f® po»tl pr«Jem»n velja: 55» celo leto predpiačan 15 gld.. za poi leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. f artininlHtrftoljl prcjeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 pld., za četrt leta 41 gi.l., za «u mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino preiem» opravništvo (administracija) in «¿špedicij», Semoniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemalo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. ee se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, neirankovana pisma se ne sprejemajo.
YredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,«, uri popoludne.

7 Ljubljani, v potek 20. septembra 1889
Letni It X VII,

Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Vladni listi ne morejo dosti nahvaliti sedanje vlade, katera edina od vseh dosedanjih vodi pravo politiko lealnih interesov. Vse, kar se je poprej delalo, ni vse toliko vredno, kolikor se je pod sedanjim banom izvelo. A bilo bi tega že več, da ni te nesrečne opozicije, ki vedno draži in zanoveta ter vlado in narod v delu zaustavlja. Najdrzoviteje pa je to, da si ti ljudje vmižljujejo, kakor da je vse to le njihova dobra volja, če kaj store, a ne dolžnost-Vsaka vlada je menda vezana, da skrbi za napredek naroda, in to jej mora biti prva dolžnost, saj so vlade za narod postavljene, da ga vodijo, in vendar ne obratno.
Pisanje vladnih listov more sicer mnogega zaslepili, da veruje, kar oni pišejo; če pa stvar malo bolj natanko razgledamo, vidimo, da na Hrvatskem ni pravega napredka v gmotnem pogledu. Naredilo se je sicer mnogo cest, ki so narodu gotovo koristne ; tudi se je sezidalo mnogo železnic, ter se še vedno delajo, v kakšno korist narodu in s kakšnimi sredstvi, bilo je že govorjeno v „Slovencu". Ali kakšno so naše reke, od katerih ni nobena vrejena; koliko imamo močvar, od katerih S9 ni še nobena izsušila, pač pa je moral narod plačati do 300.000 gl. za propale osnovo za izsušenje lonjskega polja. Zakaj naši vladni listi o tem ne pišejo, namreč o osušenju močvsr in o reguliranju rek? Lahko je zidati železnice iz krajiških fondov, pa jih potem pro-glaševati za državne, ali težko je regulirati reke in izsušiti močvare z domačimi dohodki, ki se bodo po novi nagodbi zopet precej skrčili.
Da ni pri nas pravega gmotnega napredka, nego pravo nazadovanje, dokazujejo tudi vknjiženi dolgovi našega naroda od prve nagodbe z Ogersko
LISTEK.
do sedaj. L. 1868. je bilo vknjiženega dolga na posestvih v Ilrvatskej in Slavoniji 32,165.425 gld., leta 1870. so dosegli ti dolgovi že množino od 55,461.321 gld., a pet let kasneje že 89,569.562 gld. Tedaj danes izza pet daljnih let iznašajo ti dolgovi ogromno svoto čez 116,000.000 gld.
Ali v istem razmerju kakor dolgovi rasli so tudi davki. L. 1869. so iznašali direktni davki v provin-cijalnej Hrvatski 2,179.183 gld., I. J879. pa že 4,354.781 gld. A ravno toliko so iznosili tudi ne-direktni davki. L. 1S85. so pa vsi davki že presegli svoto od 10,000.000 gld. Ako se k temu prištejejo še drugi podatki kot: vojaška taksa, pritožbe od ostavščin, deželne in občinske naklade, more vsakdo lahko presoditi, da so to preogromni davki, katere bi težko prenašal naprednejši narod, nego je hrvatski, za katerega so je vedno tako malo skrbelo.
Sicer veliki dolgovi iu davki niso pri vsakem narodu en;,ko merilo. Francozi imajo velike dolgove in tudi velike davke, pa so pri vsem tem vendar bogati, kajti njihovi dohodki se ne potrošijo samo za činovuike, vojsko, državne dolgove, nego tudi za kulturne in gospodarske svrhe, kar je pa pri nas ravno narobe. Zatorej je pri nas gospodarstvo tako slabo razvito; ono celo v mnogih strokah nazaduje. Po statističnih podatkih je imela Hrvatska I. 1869. 194.293 glav goveje živine, a I. 1884. le 179.159, tedaj 17.134 manje. Konj je bilo 1869. 1. 258.858, a 1. 1884. le 217.120, tedaj za 41.000 manje. Posebno velik riazadek pa je pri svinjah, katerih je bilo 1869. 1. 750.713 glav, a 1. 1880. samo 468.503, teuaj za 282.660 manje. To je prav žalostno znamenje, kajti Hrvatska jo bila od nekdaj zemlja, od koder se je živina izvozila, in zdaj opažamo tako velik riazadek. Z vsem tem se gotovo vladni listi ue bi mogli pohvaliti, da narod napreduje. Pa kaj more še biti, ko se bodo vse zadruge počasi raz-
!	vrgle, ko bode davek še vedno rasel, in ko se bode
i	gledalo, ka kor do zdaj, da se le davek plača, a za
j	napredek gospodarstva pa, če se stori kaj ali ne.
j	To so gotovo slabi vzgledi, a še žalostnejši so, če
i	pomislimo na novo financijalno nagodbo z Ogersko,
|	po katerej bo Hrvatska gotovo zopet prikračena.
I	Vendar o tem v drugem dopisu.
| SIvaiBiifsti občni zbor nemškega ; cecilijaiiskcga društva v IBrikscmi
od 10.—12. septembra t. I.
(Izvirno poročilo.)
(Dalje.)
i
Med tem se vsedeta blizu mene dva Italijana; : menila sta se o navzočih gospodih (Nemcih) in se povoljno o njih zunanjosti in vedenji izraževala. Sedaj pripeljejo slepega moža, visoke postave, črnih las in brk, simpatičnega obraza; moj sosed skoči in mu hiti naproti, rekoč: „Signor Botazzo, — bienvenutol" — Cital sem to ime že večkrat v italijanskem listu „Musica saera", v Milanu izhajajočem. Da bi se prepričal, je li došlec oni (komponist) skladatelj in profesor muzike v Padovi, vprašam vrnivšega se soseda Italijana, ali je ta oni znameniti Botazzo? Odgovori mi: da. Na to se mi 011 sam razodeue — kot Terrabugio, skladatelj in profesor muzike v Milanu in ob enem lastnik lista „Musica Sacra".
Na potu iz Ale v Trident sem že bil spoznal A. De Santi-ja, S. J., najtemeijitejšega pisatelja o reformi cerkvene glasbe med Italijani (glej njegove izvrstne članke v „Civilta cattolica"), zato sem bil prav vesel, da mi jo bila sreča tako mila, spoznati italijanske glasbenike.
Med živahnim razgovorom teče nam čas, saj smo bili vsi enih mislij, enih src, enega navdušenja
Pismo s Bleda.
Dragi Pere!
Predno odidem v Zagreb, vreči hočem še katero na list za Tebe, dragi Pere. Gotovo se bodeš začudil., ko dobiš pismo mesto z Dobrne z Bleda. Premenil sem zadnje dneve pred svojim odhodom načrt potovanju. Dobro veš, da mi je bilo zelo všeč na Dobrui, kjer bi bil rad ostal. Tam imaš krasno naravo, vrlo duševno hrano, a dobro poskrbljeno tudi za telo. Da si me videl, kako slastno som užival izvrstno „omelettes aux conlitures" iz vzgleduo kuhinje gospo Oroslove, ki je vedno skrbela, da ustreže svojim gostom. Bilo so v resnici izvrstne, ali zoprne so mi postale, ko mi je sosed pri mizi pravil, da je pomladi isti Orosel nabiral za nemški „schulvercin". Nisem mogel umiti, kako so sicer spoštovani iu pošteni stariua, ki )e tam rojen, more vtikati v politiko ter delovati proti svojemu rojstvenemu kraju. Še bolj me je peklo, da jo postrežba vsa nemška in da v gostilni poleg mnogih nemških listov ni nobenega slovenskega. Ne pride mi na um, da bi moral odstraniti vse nemške listo; naj ima raznovrstne, četudi kitajske, ali v prvi vrsti mora vendar misliti na domače že radi gostov. Ko bi mu kateri slovenskih gostov to opomnil, gotovo bi se sramoval svoje nehvaležnosti in bi se no pokoril tujemu vplivu. Izgovarjati se gotovo ne more, da ljudje nočejo čitati] saj ima vsak boljši Slovenec naročen kak list.
Vesel sem bil, ko sem videl, kako priprosti i ljudje radi čitajo poučno in umevno pisaue liste kot: i „Mir" iz Celovca, „Gospodar" iz Maribora, „Domo-| ljub" iz Ljubljane itd.
Kako sem bil vesel, ko sem šel kaj kupit v pvodiijalnico Brauuerjevo iu sem bil pozdravljen slovenskim jezikom. On ima tudi jako lepo gostilno, a jaz se nerad premičem.
Obiskal sem za pol dne tudi Rogatec. Ne bodem ti ga opisoval, saj si čul in čital o tem znanem kopališči, kamor zahaja mnogo naših ljudij. Sel sem najprvo v bralno s'obo, kjer sem našel veliko število časnikov v slovanskih in drugih jezikih. Takoj sem opazil, da je kopališka uprava kozmopolitičua. Vsako leto zahajajo sem vladika Strossmayer, kanonik Rački in drugi odličui Slovani. Ko so nekdaj izrazili željo, naj bi uprava preskrbela tudi „Obzor", našli so ga na mizi prihodnje leto.
Odtod sem odpotoval na Bled. Ni zastonj pesnik imenoval Bled „zemeljski raj." Ko sem se vozil s postaje v Radovljici proti jezeru, obkroženem s hri-bovi in gorami ter krasnimi vilami, bil sem zavzet. Mali otočič sredi jezera s cerkvijo M. božjo vzbuja Ti v srci tiho hvaležnost velikemu Stvarniku, ki nas je obdaril s takimi naravnimi krasotami. In ko pri -pogneš koleno pred podobo Marijino, da bi Ti izprosila tolažbo v nadlogah, ki Ti tarejo srce, kako olajšan zapustiš prijazno cerkvico!
Ker mi je potekal čas mojih počitnic, moral sem hiteti, da sem videl še Bohinjsko jezero iu
izvir Save. Slučajno je šla večja družba, kateri sem so pridružil. Odpeljali smo so rano zjutraj do Bohinjskega jezera, ki jo dolgo tri četrt ure. Preko livad in bregov vspneš so na pečino, da vidiš, odkod teče Sava, ki nosi bratske pozdrave od Slovencev nam Hrvatom. Vožnja med visokimi pečinami je bila veličastna. V tej ožini Ti brije hladen veter, šumlja bistra Sava, kamor solnce pošilja le redke žarke: vse to se Ti zdi veličastno, kakor da si pri vratih Dantejevega pekla z napisom : „Lasciate ogni spe-ranza, voi ch' entrate."
Ali takoj zašije solnce pred Teboj in zagledaš krasno podobo. Pečine so ti umaknejo, razširja se pred Tabo dolina s kočami seljakov. Te premembe ustvarjajo Ti ono veličino naravne lepote, ki Ti pretresa dušo.
Prelepa je vožnja po jezeru. Na levi strani se Ti vzdiguje visoka gola pečina, na desni doliua z bregovi v lepem zelenilu. Težavna pot je do izvira Save, ako si pri cilju, ni Ti žal truda, ker si zagledal kraj, odkoder priteče Sava, ki spaja lepe slovenske pokrajine. Kar nas je Slovanov bilo gori, vsi smo si stisnili roke, solzo so zalile oči, ker broditi moramo še po tamnih jezerih, da prijadramo do svobode, sloge in jedinstva med razcepljenimi iu tlačenimi brati.
Do svidenja!
Na Bledu, 14. septembra.
za sveto reč, — uamreč za cerkveno glasbo. Približa se 5. ura 10. septembra. Veličastno zazvone zvonovi stolne cerkve ter se slovesno razlegajo čez solnčno briksensko dolino, vabeč trumo vdeležnikov k blagoslovu. Kamorkoli se ozreš, povsod vse pra-zuično, veselo, ukaželjno. Celo jasno nebo se raduje, ker je razobesilo svojo modro-višnjevo zastavo Ceci-lijancem v veselje. S svetimi čuti in željami stopimo v posvečene prostore umetno okrašene stolnice. Pri obilni dnevni luči, ki pada skozi visoka okna in katera prostrano cerkev kakor kak salon raz-svetlja, spoznal sem, da so bile ne samo klopi polne, ampak tudi stranski prostori. Poslušalci so se spodobno in pobožno obnašali, (ne tako, kakor pred dvema letoma v Konstancu), dobro vedoč, da je cerkev hiša molitve, in da morajo sv. Cecilije učenci, kot tolmači svetih skrivuostij, kot sodelovalci pri slovesnem bogoslužji, z dobrim vzgledom drugim svetiti. Pevci na koru (kakih šestdeset) so bili oblečeni v bele srajce (rokete), kar sem že na Italijanskem videl in mi je prav všeč.
Pri blagoslovu, s katerim je občni zbor pričel in pri katerem je zbor blagoslov iz neba za svoje težnje in napore prosil, je pel mešani zbor stolne eerkve pod spretno roko prečast. gosp. Igu. M i t -terer-ja petglasne litanije nizozemskega mojstra Rinalda de Mel (Musica div. ann. II. fasc. Lit.). Te litanije so zložene „antifonno"; za vsako invo-kacijo sledi odgovor: „Prosi za nas!" kakor že tekst zahteva. Da pa skladba ne postane enolična in dolgočasna, so koralnim napevom vpleteni različni večglasni koščki. Ko sem si prej te litanije na par-tituri ogledaval, zdele so se mi prav navadne, in zelo radoveden sem bil, kako bodo Mittererjevi pevci to „suho robo" prodajali. Ali črka je mrtva, duh je, ki oživlja.
Ko so začeli peti pevci z ono natančnostjo, razločnostjo, izrazom, v patetičnem primernem tempu, z onim elastičnim taktom in z onim pobožnim akcentom, ki je Mittererjevemu koru lasten, tedaj so mrtve note oživele, kot struna čisti glasovi so se razvijali in zlivali v harmonično celoto. Kot hladen dežek je kapljal ton za tonom v pripravljena srca in jim svete čute vzbujal. Tako petje je res cerkveno, lepo, ginljivo, ob enem umetno in pri-prosto. Tako moli in prosi sv. cerkev pri litanijah, tako pozdravlja in proslavlja „Kraljico nebes in zemlje".
Tudi „Tantum ergo" in „Genitori", ki se je pri blagoslovu pel, je bila stara skladba, delo španj-skega duhovnika T o m. Ludovika da Vittoria, sovrstnika Palestrine, kapelnika v Rimu, umršega leta 1608. „Tantum ergo", 4 vocum (Musica div. ann. I. tom. 3, pag. 393), pel se je glasneje in hitreje kot litanije, slovesno, kakor sploh ta cerkvena himna zahteva. To je bil „laus et jubilatio", to je, hvalni in slavni spev sv. R. T. na čast, ne pa, kakor se po italijanskih cerkvah večinoma sliši sentimentalni „šolo", na zadnje še kak banditov kor, ki se s solistom prička za umišljene lavorike. „Tantum ergo" je himna, kako se bo tedaj dala izraziti z enim glasom („solom")?
Omenim naj še, da je duhovnik-celebrant imel dva azistenta z dragocenima pluvijaloma ogrnjena, in da se je dal blagoslov (najbrž po briksen6kem ritualu) dvakrat, in sicer pred litanijami in na koncu, kar se je nam na rimski ritual navajenim čudno zdelo.
Celebrantovo petje je bilo pravilno, namreč „iu tono feriali cum claHsula minore" pri posameznih oracijah, pri zaporednih oracijah pa se je samo pri zadnji napravila kadenca v „malo terco". To omenim zato, ker se na Goriškem in Tržaškem in morda tudi drugod pri litanijah in pri blagoslovu poje kar vprek „in tono solemni".
Zadovoljni in oduševljeni zapustimo hram božji. Prva točka je bila dobro izpadla. Mittererjev kor, dasi malo časa sestavljen, skazal se je kot dobro izvežban, vodji pokoren, blagoglasen; z mirnim pa veselim srcem pričakujemo nadaljne produkcije.
Po blagoslovu se podamo v deset minut oddaljeno deško semenišče „Vicentinum", največje in najkrasnejše poslopje škofijskega Briksena. Pritlična dvorana, ki služi semeniščanom kot gledališče, je bila zborovanju odločena in v ta namen okusno ozaljšana. Zadej pa na odru je stala sredi cvetja in zelenja — podoba sv. Cecilije. Dvorana je sicer velika, ali vseh vdeležnikov ni mogla obseči. Kakor mi je prečast. g. Waichegger, kuezoškofov tajnik, pravil, oglasilo se je bilo pri njem 000 vdeleževal-cev, a prišlo je oni večer še 130 nenaznanjenih
gostov. K tem pa ne prištevam meščanov briksen-skih, ki so se tudi vdeleževali produkcij. Po narodnosti je bilo seveda največ društveniuov Nemcev z južnega Nemškega in z Avstrijskega. Tudi druge narodnosti in dežele, ki ne spadajo k nemškemu cecilijanskemu društvu, poslale so svoje zastopnike, n. pr. slovenski Štajer, Primorsko, Češko, Ogersko, Tridentsko, Italija, Švica, Elzacija, Belgija itd.; celo iz Amerike sta bila dva patra misijonarja. Slovencev je bilo naznanjenih pet, ali prišli so samo štirje, uamreč prečast. gg.: Ludv. Hudovernik, mestni kapelan v Celji; vikarja Iv. Kurinčič in Avgust Cargo; dr. France Sedej, profesor z Goriškega.
—	Posebno veliko število gostov (okoli petdeset) je poslala sosednja školija tridentska iu pa severna Italija, tako da je občni zbor dobil nenavadno lice,
—	rekel bi, — nemško-italijansko barvo, kakoršno še nikdar prej. Občni zbor je bil tedaj mejnaroden,
—	ali bolje rečeno, — katolišk. (Dalje sledi.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 20. septembra. Notranje dežel«.
K imenovanju (Jampitellijevemn za isterskega glavarja piše „Obzor": Podpiranje Italijanov v Istri je voda na irredentovski mlin, podpiranje isterskega nemštva pospeševanje pangermanskih sanjarij. Žal! pa vlada tega vzlic britkim skušnjam še ni hotela spozuati, kar dokazuje ravno to imenovanje. Pričakovali smo, da bomo dobili vsaj zmernega Italijana za glavarja, moža, ki je zmožen hrvaščine iu slovenščine. Varali smo se. Campitelli je najodločnejšii sovrag slovanstva. Imenovanje njegovo ne bo imelo dobrih posledic: vzbudilo bo še bolj strasti, in to pod miuisterstvom, ki si jc postavilo za načelo poravnanje vseh narodnostnih nasprotij. Kdaj bo vendar dosegel isterski Slovan opravičene zahteve?
Vodje češke nemško-liberalne stranke pravijo i v svoji izjavi, da so pripravljeni pogajati se o spravi, j če se razveljavi jezikovna naredba, ki tir ja od pro-j silcev državnih služb znanje obeh jezikov, iu pa če i se zatrduo obljubi, da ne bo nikdar govorice o ko-ronanji češkega kralja. Z drugimi besedami: Grof Taaffe naj se izneveri popolnoma svojemu programu i o ravnopravnosti, ali pa naj odstopi. Ta izjava je ! tedaj toliko kot odklonitev sprave. Vzlic temu pa piše S „Wiener Abendblatt": „Nenadoma je vse obmolčalo o nemško češki spravi. To pa še ne dokazuje, da je tudi za kulisami vse mirno. Ze prihodnje ure lahko prinesö vest, da se bo dne 21. septembra (jutri) na Dunaji sešla konferencija obeh strank in vladnih zastopnikov." — Neverjetno!
Na Gališkem, kakor znano, preti lakota. Namestnik grof Badeni je prišel na Dunaj, da se posvetuje s poljedelskim in finančnim ministrom, kaj: naj ukrene vlada, da se pomaga gališkim kmetom.
Hrvatska reguikolarna deputacija bo imela dne 25. t. m. sejo, v kateri bodo poročevalci ko-nečno poročali o delovanju obeh depntacij. Dotičuo poročilo se bo potem predložilo deželnemu zboru.
„Magyar Allam" praša državnega finančnega ministra Kallay-a, zakaj trpi, da katoliška duhovščina v Sarajevu, na čelu jej škof Stadler in podpirana od kanonikov Jagatiča in Kostčaka ter mestnega župnika, uganja „panslavistiške spletke". Tudi Strossmayerjev prihod ima isti smoter. — Nesramna madjarska denuncijacija 1
V nanje države.
Kakor znano, poslali so papežu Leonu XIII. tudi španjski škofje pismo, v katerem protestujejo zoper G. Brunovo slavnost. Sv. Oče je kardinalu Miguelu Kaya-y-Ricu, toledskemu nadškofu, odgovoril ter izrazil veselje o sočutji špaujskih škofov in tolažilu, v katero so mu enake izjave.
V Srbiji je zopet začel metropolit Mihael ro-goviliti. V rojstveni dan ruskega carja se je po njegovem ukazu v belgrajski stoluici najprvo opravila molitev za carja, potem še le za kralja Aleksandra. Ali je Srbija morda že ruska provincija? Mihael se pa tudi moti, če misli, da ima Bog ve koliko pristašev mej narodom ; ravno nasprotno je gotovo, da ima celo smrtne sovražnike, o čemur se je že sam predvčeraj prepričal. Pri Topčiderju so neznaui zločinci neposredno, predno je došel niški polujednajsti vlak, iz šin izruvali žreblje. Stroj se je z veliko silo zaril v zemljo. K sreči pa ni bilo večje nezgode. Znano je bilo vsem ljudem, da se je z napomina-nim vlakom peljal k pirotski strelski slavnosti metropolit Mihael.
Predvčerajšnji dan kot obletnica združenja Bolgarije z vzhodnjo Rumelijo je minul brez vsakega prevrata. Listi, ki so zoper Bolgarijo rovali z vestjo o proglasitvi neodvisnosti, so ostali na cedilu, in kakor nižje poročano, tudi pri Turčiji niso ničesa dosegli. — „Pol. Corr." trdi, da bo ministerski predsednik Stambulov, ako se bo nada glede ohranitve mirti na iztoku potrdila, v kratkem prišel na počitnice na Dunaj. Gotovo je, da bo v kratkem isto storil tudi naučni minister Živkov. — Srbski „Odjek" pravi, da je umrli Stojanov spravil bolgarsko politiko na pot, na katero mu ne morejo slediti ostale balkanske države. Stambulov je sedaj
prost, ter je upanje opravičeno, da se bo sedaj izvršil prevrat v bolgarski politiki. „Odjek" s tem meni avstrijski vpliv v Bolgariji. Vse drugače pa sodijo o Stojanovu v njegovi ožji domovini. Po celi deželi so se v vseh cerkvah darovale ziinj maše-za-dušnice. Princ Ferdinand je Stambulovu poslal brzojavko, v kateri obžaluje izgubo velikega rodoljuba, zvestega uradnika in slavnega pisatelja. Istotako je nazuanil tudi pokojnikovi družini svoje in svojega naroda sočutje. Stojanov je bil eden prvih bojevnikov za oprostitev Bolgarije turškega jarma. Ostali je vedno zvest svojim načelom ter se ni premišljal uiti trenotek, ločiti se od Cankova in- Karavelova, ko je natančneje spoznal njujine nakane. In kar še bolj povzdiguje Stojanova, je to, da je bil mož samouk in ga danes vondar njegov narad imenuje ustanovitelja bolgarskega slovstva.
Baski vrhovni admiral in veliki knea Aleksij Aleksandrovi« je odpotoval v Sebastopol, da pregleda vojno pristanišče in odredi one poprave in spopol-nitve luke, ki so potrebne za vse „izredne slučajnosti". — Vsled carjevega povelja bodo prihodnje dni iz inženirjev sestavljene komisije pregledale vse železnice po državi ter posebno presodile množino in kakovost voznega materijala na posameznih progah. Ta ukaz nima vojaškega namena, marveč je le posledica mnogih nesreč. ki so se zadnji čas pripetile na ruskih železnicah. Preiskave morajo biti do konca septembra st. st. končane. — Preganjanje katoličanov se vedno bolj razvija posebno na ruskem Poljskem ter poganja vedno čudnejše cvete. „Nov. Vr." piše: „Rimsko-katoliški vikarij župnije Grzegorz gubernije Kališ, Vincencij Uscinski, je bil na dosmrtno bivanje v samostanu mesta Nove-Mjasto v varšavski guber-niji obsojen. Duhovnik ni sam hotel iti v samostan; zaradi tega je dobil predstojnik dotičme občine povelje, naj pripelje duhovnika v mesto Kolo. Ko sta že sedela na vozu. prihiteli so župljani ter županu iztrgali jetnika. Pričela se je zaradi tega kazenska preiskava in obravnava. Duhovnik je bil obsojen na dosmrtno prognanje v Sibirijo, štirideset kmetov-pa v večmesečen zapor."
Nemškemu zaveznemu sovetu so došli že prvi specijalni proračuni za 1. 1889/90. Kakor trdi „Voss. Ztg.", ustanovil se bo v ministerstvu zunanjih zadev poleg naselbinsko-političnega tudi poseben in samostojen finančen oddelek. Govori se, da je fiuanč-nemu ministru pl. Scholzu za naslednika izbran šlezviško-holstiuijski višji predsednik Steiumann. —• Sedaj je tudi že uradno uaznanjenot da bo prišel car dne 27. t. m. ter da se bo nastauil v pots-damski „novi palači". Koliko časa bo ostal v Nemčiji, ni še dognano, a gotovo, da ne manj nego tri dni. — Cesar Viljem sa je nasproti trem hano-verskim vojaškim duhovnikom izjavil: „Pričakujem, da bodeta cerkev in šola ugodno vplivali na moje-podložnike; pri pouku zgodovine se morata krep-keie naglašati vera in nemštvo; nova in najnovejša, dóba se pri pouku na korist ostali zgodovini ne smeta kratiti, ker je treba, da mladina zgodaj spozna •/.mote francoske revolucije iu najnovejših prevratnih gibanj."
Francoski minister notranjih zadev, Constans, je nasproti nekemu sotrudniku lista „Petit Moniteur* nastopne svoje nazore o bodoči zbornici razložil: „Mi (republikanci) bomo najmanj 320' sedežev pridobili. Takoj po otvorjenju zbornice bo republikanska večina boulangistiške izvolitve razveljavila, stala pa nam bo vzlic temu močna konservativna manjšina nasproti, s katero bomo morali tembolj računati, ker bo tudi mej republikanci večina zmerna. Približanje mej konservativci in republikansko stranko se bo morda takó iavršilo, da se bo iz članov desnice iu levice osnovala velika srednja stranka." Toda po dosedanjih skušnjah gledé poskusov za osnovanje srednje stranke je minister Constans časnikarja ali pa celo samega sebe opeharil. — Dosedaj se ni nič manj neg» 1G73 kandidatov prijavilo, to je primeroma trikrat toliko, kolikor je poslaniških sedežev. — Minister Thevenet se je s svojega kandidatnega potovanja nenadoma v Pariz povrnil, Constans pa niti ni zapustil Pariza, čeravno je nameraval predstaviti se svojim volilcem. Iz tega sklepa „Presse", da vlada smatra položaj za. nevaren. Pred vsem se boje sedaj duhovščine. VrhovDi državni pravdniki so vsem svojim podložaikom raa-poslali okrožnice s pozivom, naj objavijo- vse „pro-stopke" duhovnikov. No, v tem oziru naj naznanijo le najprvo ministra Theveta, ki jc zakrivil precejšen „prestopek" z znano okrožnico do duhovščine. — Iz Londona se je razširila novica, da je Boulanger ua-tihoma zapustil svoje bivališče ter odpotoval v Francijo. Kolikor se more soditi po dosedanjih auakih* vlada uima posebnega povoda, da bi bila zadovoljna, z volilnim gibanjem. Nedvojno velja, da bodo zopet izvoljeni desničarski vodje, kakor tudi Boulanger in Rochefort. — Pariško društvo civilnih inženerjev je svojim tujim tovarišem na Eiftlovem stolpu priredilo banket, pri katerem je Eiffel napil ruskemu earju ter naglašal velike francoske simpatije do ruskega naroda. Napitnici je odgovoril ruski odposlanec Kar-cov, ki ie bil predmet toplih izjav mej živahnimi klici: „Živela Rusija, živela Francija!"
Na Španjskem je že dlje časa visela v zraku ministerstvena kriza; kakor pa se sedaj kaže, postala je resna. Toliko je anauo, da je v odsotnosti ministerskega predsednika Sagaste, ki je v San Sebastianu na počitnicah, sklical minister notranjih zadev, Capdepón, v torek ministerski sovet., pri katerem sta se hudo sprijela pravosodnji minister
Canalejas in naučni minister Xiquena. Oba sta naznanila svoji ostavki ter se je Capdepónu komaj posrečilo, da sta jih umaknila za toliko časa, dokler se v Madrid ne povrne Sagasta.
Turško ministerstvo se je zadnji čas večkrat posvetovalo, kaj naj stori Turčija gledó vznemir-jajočih vesti o srbsko-bolgarskem razmerji. Tajiti se ne more, da so poročila posebno ruskih iu ruso-filnih listov o oboroževanju Bolgarije v turških krogih vzbudila nekako nezaupanje. Toda po zanesljivih informacijah se je ministerstvo prepričalo, da niti srbska niti bolgarska oboroževanja niso nenavadna. Sklenilo je tedaj, da se ne bo več bavilo s to zadevo, ter bo opustilo vsake naredbe v tem oziru.
Kretski generalni gubernator Sakir paša je novo proklamacijo izdal, v kateri s težko kazuijo preti vsem, ki bi vstajnikom dajali orožje in živež ali jim pomagali na begu. Nekaj stotin vstajnikov se je umaknilo v gorovje ter tako uprizarja še nekoliko gibanja. V Selimnu so baje turški vojaki zopet učinili izgrede. Gubernator je v spremstvu angleškega in francoskega konzula odšel na lice mesta, da prepreči nadaljne uerednosti. — Grški poluuradni listi strogo karajo postopanje Šakira paše, ki je ukazal več kristijanov v ječo vreči in jih je mnogo obsodil v pregnanstvo. Vzlic tem črnogledim nazorom pa se smatra v Atenah kretsko gibanje za dognano.
Izvirni dopisi.
Z dežele, 18. septembra. „Slovenčev" uvodni članek dné IG. septembra zbudil je v meni žalosten spomin. Ne omanjal bi ga, ko bi se posebno v novejšem času tako rado ne udrihalo po mlajših duhovnikih. Morda kaj koristi, vsekako pa naše ravnanje opraviči.
Bil sem kot drugi kapelan nastavljen v malem mestu. Moj gosp. predstojnik in starejši g. tovariš se nista kaj rada vdeleževala ne veselic v čitalnici, ne kakega javnega shoda, pri katerem je ta ali oni poslanec poročal o svojem delovanji v zbornici. Jaz kot najmlajši sem doma zagovarjal naše prvake in omikano občinstvo, ali moja duhovna tovariša sta rekla, naj le poskusim. „Mlad je še in brez skušnje, kmalu bode isto trdil, kar mi dva zagovarjava."
Neko godbeno društvo napravilo je v mestu koncert in razposlalo vabila k obilni vdeležbi za dober namen. Kot prijatelj godbe vabil sem svoja tovariša, naj se vdeležita, a nisem dosegel svojega smotra. Sel sem sam k veselici.
Nekako čudno so me pogledali že pri vstopu, vendar so molče sprejeli vstopnino. Med veselico smo se še dobro sporazumeli, a pri zadnji točki so začeli mizo prenašati v kót, in ko se je pričela prosta zabava s plesom, ostavil sem molče dvorano. Med vratmi mi pa zadoni porogljivi zasmeh in za-ničljiva opomba: f . . . . le ven! Ozrem se, od kod prihaja nepričakovan pozdrav, in tü vidim uradnika — tedaj omikanega človeka — ki mi po najnovejši šegi vošči lahko noč.
Takrat sem še-le spoznal, zakaj se moja tovariša tako izogibljeta javnih shodov iu naših veselic, takrat mi je bilo jasno, zakaj se celó moj gosp. predstojnik ni mogel ogreti za „Narodni dom". Tisti večer se je pa tudi moja „ognjevitost" za narodno stvar precej ohladila. In kakor pri meni, tako je morda pri mnogih stanovskih tovariših. Naš denar, naša pomoč proti nasprotnikom sta dobra, a sicer uas odrivajo in zaničujejo povsod. Kdo naj bi imel veselje za narodno stvar?	y.
Iz Srpenice, 18. septembra. Mnogokrat se pripeti, da se kaj malega v cerkvenih orgijah pokvari in da postanejo orgije za čas, dokler se malenkost ne odstrani, nerabljive. Še večkrat pa je treba orgije ubirati. Lastna izkušnja me je poučila, da treba orgije vsako leto več ali manj popravljati, prahú očistiti ter ubirati, ako hočemo dragi instrument dolgo časa ohraniti.
Za take poprave in ubirauje so seveda naši slovenski, že v inozemstvu znani mojstri, kakoršni so gg.: Goršič, brata Zupana najboljši; toda pomisliti je, da se imenovani mojstri vselej ne morejo pečati z malenkostnimi popravami in ubiranjem orgelj, ker imajo mnogo naročil za nove orgije ter so mnogokrat celó v tujini. Tudi bi stala poprava, izvršena po imenovanih mojstrih, mnogo, ker njim je čas dostikrat denar; to jim uikdo zameriti ne sinó.
Pri nas na Primorskem je že mnogokrat cerkvene orgije ubiral in popravljal g. Janez Lipuščik, doma na Pečinah, pošta pri sv. Luciji na Primorskem, in to se mu je toliko posrečilo, da ga smem za omenjeno delo vsem, ki bi ga potrebovali, z ciirno vestjo priporočati, osobito zato, ker preprosti,
a zelo vestni in natančni mož dela zelo po nizki ceni ter je z vsem zadovoljen. Ker pa je omenjeni mož tudi spreten v popravljanji stolpnih ur, cerkvenih altarjev, klopi itd. ter so povsod ž njegovim delom zadovoljni; mislim, da storim le svojo dolžnost, ako Lipuščika po poti javnosti priporočam.
Jaz ne delam propagande za nikogar in naj se nikakor ne misli, da hočem s tem priporočilom škodovati našim slavnim mojstrom, katere sam iskreno priporočam za napravo novih orgelj; potrebno se mi je pa zdelo v očigled mnogokrat suhih cerkvenih denarnic to obznaniti.
Daniel Pa j gelj, nadučitelj in skladatelj.
Iz Prage, dne 15. septembra. Na Višegradskem gröbji vršila se je dne 7. t. m. tiha, toda tem po-menljivejša slavnost: polaganje temeljnega kamna k češkemu „Slavinu", to je ugrobju za pokojue može, zaslužne za narod. Vdeležba bila je mnogobrojna. Prisotni so bili tudi za „Svatobor" gg.: Cerny iu V. Vlček, od višegradskega kapiteljna prošt Lene in kanoniki Kavka, Koči, Mieka, Moti in dr. Karlach, dalje ustanovnik tega nagrubja gosp. P. M. F.šer in pa dr. Süllner.
V žagradu višegradske cerkve prečital je najprej kanonik dr. Karlach spomeniško listino, kojo je potem vložil v ploščevinasto škatuljo in so jo potem zadelali. Vsi prisotniki šli so na to k temeljnemu kamnu nagröbja, kjer je izvrševal prošt Lene cerkvene obrede in molitve. Po teh obredih izpregovori v nastopnem lepem govoru te-le besede:
„Neki plemenit član našega naroda žrtvoval je veliko svoto denarjev v ta namen, da se v Pragi ustanovi akademija ved, da bi ta akademija ved postala središče mož, za vedo zaslužnih in zajedno središče veduostnih njenih namenov. Gotovo gojite vsi v svojem srci željo in iskreno prošnjo, da bi ta akademija ved postala, kar najprej moči, istina, in da bi v narodu uašem raslo število mož, ki bi negovali vedo, in sicer tisto vedo, koja se ne blesti, temveč ki bi našemu narodu porodila užitek in prospeh. Okolni narodi imajo akadem'jo ved že davno. Toda oni imajo tudi središča, kamor polagajo k večnemu počitku proslule svoje može. V sosedni deželi imajo „Walhallo", in ondi moremo čitati imena mož, koji so bili v istini svetovni velikani, toda nasprotno pa tudi mož, koji povsem niso bili veliki. Pariz ima svoj „Pantheon" ; bila je to nekdaj cerkev, koja je bila odvzeta katoliški cerkvi, toda to je „Pantheon" — kot viden spomin mož, ki so se proslavili za francoski narod. Ali ondi so tudi možje, koji so več storili za pohujšanje in popačenje svojega naroda, nego mu koristili s kakimi zaslugami. Mi smo doslej pogrešali tak spomenik.
Kar ukrene naš vrli in nad vse druge plemeniti mož, poznat po svoji ljubezni do češkega naroda in svoji ljubezni do krščanskega življenja, ustanoviti, da bode postavil tak viden spomenik, ki bode spomin na te može, koji so se v češkem narodu z velikimi dejanji proslavili in narod povzdignili. Ta plemeniti mož je v sedanjem trenotji v naši sredi, in jaz, ki sem člen višegradskega kapiteljna, imam mnogo vzrokov, izraziti mu zahvalo za to, da češki narod vedno tako ljubi, zahvaliti se mu za to, da ljubi to višegradsko goro, odkoder se je razširjala omika po vsi deželi. Želim mu, da bi z lastnimi očmi videl množico teh mož, ki so tako zaslužni, da se njih spomin tü poveliča. Želim tudi, da bi pobožni in plemeniti ustanovnik tega „Sla-vina" videl vse te odlične naše može jednoč zbrane v nebesih."
Na to je vložil prošt Lene krabico s spomen-skim pismom v temeljni kamen, koja je bila zazidana, in zdaj se je pričelo udarjanje na temeljni kamen, kakor je to običajno.
S tem je bila slavnost završena. Požrtvovalni rodoljub in zvesti sin svojega naroda, ki bode to nagröbje ob lastnih troških zgradil in daroval literarnemu društvu „Svatobor", zove se g. P. Fišer, upok. vrhovni logar, bivši smihovski župan, častni meščan itd.
Načrt k „Slavinu" izgotovil je in tudi stavbo pod svojim lastnim nadzorstvom vodil nadarjeni češki umeteljnik g. A. Wiebl, arhitekt; kamenoseška dela izročena so Jos. Višku, kiparska ali soharska pa prof. na višji obrtni pražki šoli, g. Jos. Mandra. Vsi troški so proračunjeni na 26.000 gld.
Konec spomeniške listine pa slove: „Mi pa kot vdeleženci tega slavnostnega trenotja podpisali smo lastuoročno ta spomeniški list, zajedno izražajoč željo, da bi bil ta češki „Slaviu" za vse čase iz-
podbudljiv oznanjevalec poznejšim pokolenstvom, kako imajo sinovi čeških mater po vzgledu svojih prednikov, stoječi zvesto pri Bogu, cerkvi in svoji domovini, z neumorno delavnostjo in neupognjeno vztrajnostjo se truditi za čast in blaginjo svojega naroda."
Dnevne novice.
(Šolske vesti.) Kakor čujemo, premeščena sta z nižje gimnazije v Kranji g. Pirker na tukajšnjo veliko realko, g. Ivan Franke na tukajšnjo gimnazijo. — Na prvi mestni deški ljudski šoli je sprejetih 431, na drugi pa 585 dečkov.
(Nadvojvoda Ivan) napravil je, kakor poroča „N. Fr. Pr.", na Reki prav dobro skušnjo kot kapitan.
(Poročila) se bode dné 24. t. m. na Dunaji grofica Helena Taaffe, hči ministerskega pred-i sednika, z baronom Rihardom Mattencloitom.
(Rimski grob.) Včeraj so na Marije Terezija cesti izkopali osmi rimski grob.
(Dramatično društvo) v Ljubljani razpošilja okrožnico, v kateri naznanja, da se prično predstave dne 3. oktobra. Predstav bode 30, naročiti se more za 10 predstav skupaj.
(V Metliki) je bila dné 16. t. m. slovesno blagoslovljena in odprta štirirazredna ljudska šola, ki stoji 25.000 gld.
(Sliod volilcev) bode v nedeljo dne 22. t. m. popoludne ob 3. uri v Šmarijah v prostorih gosp. Anderluha, kjer bode državni poslanec čast. gospod dr. Lavoslav Gregorec poročal o svojem delovanji v državnem zboru.
(Na mariborski gimnaziji) je za slovenski oddelek prvega razreda preskušnjo naredilo 45 učencev, nekaj so jih odvrnili.
(Umrl) je dné 17. t. m. po dolgi in mučn bolezni gosp. Janez S c h o n we t ter, c. kr. notar, nekdanji predsednik in podpredsednik ptujske čitalnice, tast znanega slovenskega pisatelja Fr. Hubada. Naj v miru počiva!
(Osuševan je l jubljanskega močvirja.) Mi noli ponedeljek so se na vabilo deželnega odbora zbrali gg.: Kot zastopniki dež. vlade svetovalec Dralka, inžener Eipert in okrajni glavar M ah ko t; močvirski odbor sta zastopala odbornika Peruci in Remškar; ljubljansko mesto podžupan V. P etri -čič in odbornik Go gala; deželni odbor pa deželui glavar dr. P oklu kar, odbornik Oton Detel a, in kot tehniški izvedenec deželni inžener Ilrasky. Vsi so se strinjali gledé nujnosti dela in konkuren-cije po predloženem načrtu. Deželni zbor bode morda že v tem zasedanji sklenil postavo o doneskih interesentov v deželi s pridržkom, da bode tudi država s primerno svoto pripomogla pokriti troške.
(Za kranjske ovčarje.) C. kr. kmetijska družba kranjska bode z letošnjo državno podporo za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov frizij-skega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in cerkvenega urada, da a) redijo že več let precejšnje število ovac; b) da je njih kraj ovčarstvu posebno ugoden, in c) da hočejo ovna najmanj tri leta imeti za pleme in ga prepuščati tudi svojim sosedom, kolikor dopušča umno ovčarstvo. Frizijsko pleme je večje od domačega, ima veliko mleka, lepo volno in je neizbirčno za krmo. Prednost imajo ovčarji, ki izdelujejo tudi ovčji sir. Prošnje do 5. oktobra kmetijski družbi.
(Požar.) Dne 14. t. m. je nastal ogenj v Sp. Logu vsled neprevidnosti sester Marije in Katarine Rupe. Zgorelo je 24 hiš, 17 skednjev in več drugih poslopij. Obe sestri ste umrli drugi dan za opeči-nami.
(Iz Tržiča) se nam poroča: Pri občnem zboru slovenskega bralnega društva dné 15. t. m. so bili izvoljeni gg.: Alojzij Šimec, predsednikom; Mel-hijor Izirec, blagajnikom; Peter Lončar, tajnikom; odborniki: Anton Jeglič, Leonard Klo-futar, Albin Strus in Anton Mavec.
(Iz Poreča) se piše „Naši Slogi": Velikansko j9 veselje v Izraelu, ker je dr. Campitelli izvoljen deželnim glavarjem. Isterska mesta plavajo t svetlobi in krasoti in glasbe glasovi pojô slavo izvoljenemu. Mestni zastop v Poreču je meščanom dné 16, t. m. razdelil sveče, da razsvetlé mesto na čast dr. Campitelliju, ki je isti večer došel iz Ro-vinja. Take razsvetljave ne vidi Poreč na rojstveni' dan presvetlega cesarja.
(C. kr. štajersko namestuištvo) jo razpustilo društvo „Slavija" v Gradci na podlagi § 24. postave z dne 15. novembra 1867.
(Ogenj.) V noči dne 16. t. m. so posestuiku Tomažu Cehu v Podvincih pod Ptujem pogorela vsa gospodarska poslopja. Dne 4. t. m. pa je pogorelo v Račjem Francu Žagavcu in Jožefu Vebru. Prvi ima škode 800, drugi 700.
(Napredek v Zagrebu.) V „Obzoru" čitarno: Hrvatski rodoljub, ki je od 1. 1863. bil dvakrat v Zagrebu in je sedaj prišel tretjič, trdi, da jo Zagreb sicer gorostasuo napredoval v vsakem pogledu, ali tudi — v švabščini.
(Duhovniške premenibe v Iavantinski škofiji.) Čast. gosp. Josip Atteneder je iz Pilštanja za tretjega kapelaua premeščen v Celje; na njegovo mesto pride novomašnik čast. g. Fr. Pivec. — V začasni pokoj gredó čč. gg.: Jos. Pučnik, ka-pelau v Celji; Fr. Bergle z, kapelau v Dramljah, in Ivan Pajtler, kapelau pri sv. Lovrencu na koroški železnici.
Fr. Stari? ml. in Fr. Stari« st. pos. i 1 gld.
Ant. Povše, pos. na Trebelnein.....
Anton PovsA, usnjar v Mokronoga . . . Jau. Plctcršok, gostilničar v Mokronogu . . Anton Tratar, gostilničar v Mokronogu . . Jos. Sireelj, trgovce v Mokronogu ....
Mici Pižmabt v Mokronogu......
J. Bizjak, usnjar v Mokronogu.....
Neža Beretič iz Trebolnega......
Jora Žagar i/, Trebelnega . .....
J. Škarjanoe, pos. iz Trebelnega ....
J. Debevee, pos. iz Trebelnega.....
Jožo Kocjan, pos. iz Trebelnega .... Jan. in Jož« Zore, pos. iz Trebelnega a 1 gl.
Jora Fine iz Mokronoga.......
I. Kramajček, godoc........
Alojzij Šular iz Mirno........
Mihael Sohloipaeb, pos. i/. Vol. Loke . . . Kazimir Bratkovič, c. kr. notar v Trebnjem
I. Verhovšak, trgovec........
Jos. Milač, e. kr. poštar v Zagorji . . .
Ant. Piškur i/, Trebelnega......
Matija Želoznik iz Trebelnega.....
L Kotnik, trgovec iz Mirno poči.....
Ant. Virant, trgovec iz Novega mesta . . Ant. Jare. trgovec iz Novega mesta . . .
Martin Fik iz Težko vodo......
Ant. \Yindiseher, župan iz Kandlje . . . Jan. Penea, pos. iz Stopič
Raznoterosti.
—	Češko šolstvo in ž i d j e. Židje, ki vedno kriče, da mora biti novodobna šola brezverska, vzdržujejo na Češkem vendar 96 židovskih verskih šol z nemškim učnim jezikom, in kar je najzanimivejše pri tem, je to, da v 47 nemških šolskih okrajih ni niti ene tah napominanih šol, marveč so vse le v čeških pokrajinah. V Pragi obiskuje javno nemške šole 3610 otrok, in sicer 699 nemških, 1304 čeških in — 1607 židovskih dečkov in deklic.
—	Požar. Veliki mlin „Barducci" v Foggiji (Apulija v Italiji) je dne 14. t. m. pogorel. Škoda znaša 1,200.000 lir. Štirinajststo delavcev je brez kruha.
—	Dragocene gosli. V zapuščini v Parizu umrlega mojstra so našli troje gosel, katerih ene, „Stradivari", so prodali za 25.000 gld., druge, „Stainerco", pa za 2800 gld. Tretje, jako dragocen izdelek slovitega Quarnerija, so v smislu oporoke izročili zbirki instrumentov pariškega konser-vatorija.
—	Iz šole. Nadzornik pl. Schwarzenberg pride v razred, v katerem učitelj ravno razlaga zgodovino. Učitelj vpraša učenca: „Kdo je izumil smodnik?"
—	Učenec molči. — Učitelj: „Ali res ne veš tega? ... Le spomni se . . . Sch . . . Schwa . . ."
—	Učenec: „PI. Schwarzenberg." — Učitelj: „Ni res. Plemeniti Schwarzenberg! so sicer jako spoštovani plemiči ter je njihova rodbina zelo stara, toda
—	smodnika pa vendar niso izumili." — Nadzornik pravi dvakrat: „Hm, hm," — ter odide iz šole.
i
Telegrami*
Budimpešta, 21. septembra. Bolgarska častnika, ki sta bila k včerajšnjim vojaškim vajam dopuščena, generalnega štaba načelnik Petrov in major Marinov, sta imela tudi čast, da sta bila cesarju in nadvojvodam predstavljena.
Praga. 21. septembra. Namestnik Thun je včeraj sprejel nainestništveno skupščino in deželni šolski svet.
Belgrad, 21. septembra. Vest, da jo imel Pašič v Sofiji uradne posle, se z merodajne strani preklicuje.
Napolj, 21. septembra. Včeraj je elita prebivalstva Crispiju veličastno izjavo priredila. Navdušeno pozdravljeni Crispi je izjavil, da bo veilno z narodom in za narod, ako bo to tirjala prostost domovine.
IVSadrid, 21. septembra. Oddelek španjske mornarice bo v soboto došel v Tanger, da tirja zadoščenje. Sploh pa se smatra oropanje španjske Iadije za slučajno ter so pričakuje, da bo sultan nemudoma dal zadoščenje.
Za popravo starinske kapelice pri sv. Petru na Trebelnem so dosedaj darovali:
(Dalje in konec.)
Prenos	305	gld.	08	kr.
Č. g. Karol Hofer, župnik na Čatežu	1	„	—	„ i
., Jožef Gerčar, župnik pri sv. Trojici .	1	„	—	„i
„ J. fikolic. župnik v Za plah i ....	1	„	—	„
„ Feliks Zavodnik, vikar v Novem mestu	1	,,	—	„
„ Jakob Poronta, kapelan v Leskovo« .	1	—	„
., Jernej Zupanec, kapelan v Št Rupertu	1	^	—	„
,, Matej Pintar, kapelan v St. Rupertu .	1	,,	—	„
„ Ant. Neinec, kapelan v Šenčurji . .	1	„	—	„
„ Jan. Virant, župnik v Mokronogu . .	I	„	—	„ |
Anton Nadu, pos....................1	„	—	„
Franc Nalitlgal, krojač..............1	„	—	„ ,
Anton Pene, po« Pmlturnom..........1	„	—	„ j
Martin Kotnik, zasebnik..............1	—	„
Martin Metelko, pos. na lirezovci ....	1	„	—	„
Janez in Andrej Brozovar a 1 gld. . , .	2	„	—	., i
Anton in Janez Kušlan, podobarja a 1 gld.
Jan. Adamič, pos. iz Blata......
Fr. Novak, pos. iz Gercevja......
Vesela družba..........
Jože Lukek in Ant. Maurer, kupca ii 50 kr. P. Potrič in Kr. Jelenec, žandarma a 50 kr. Gospodičini: .M. Bizjak ln L. Baliar a 50 kr. Andrej Hafnar. Anton Jankovič, I. Zarabec, Jožo Fišter in Urša Okoren ii 50 kr. . .
Terezija Miklič iz Statonberka.....
Za trske od ob czanego lesa dobil ....
1 „ -
Svojim dragim duhovnim tovarišem, od katerih mi ni bilo mogoče i osebno se posloviti, kakor tudi svojim | trebanjskim prijateljem in vsem ta- | mošnjim župljanom še enkrat srčno j zakličem:	j;
Z Bogom! Na veselo svidenje! § Anton Nemec.
m (1)
n
¡h i
— „ i
10
» I
■)0 30
Vsega skupaj jo torej 371 gld. 98 kr.
Stroškov je bilo dosedaj 354 „ 95 „
Ostane torej prebitka 17 gld. 03 kr.
40 "S«*...,
l izdelovalcu oljnatih barv. lirnežoT, lakov £	in napisov.
[ Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. "ilharja hiši žt. 1
priporočala preča-t. duhovščini in p. n. občinstvu vse M v njiju stroko spadajo'e delo v mestu in na deželi kot
::nano reelno lino delo in najnižjo cene. W Fosebno priporočilne za ¿rokupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ lanenom oljnatem firneži najtlneje naribane in bnliše H nego vse u vrsta v prodajalnah.	(15)
Oenilco iin sialitevaiijo. "^SSC.-
kummnunmmnr^^
¿C

H
K
M *
n
Umrli »o:
17.	septembra. Liza Zoppič, posestnikova žena, 54 let, Kolodvorske ulice 24, kap. — Marija Streiner. gostija, 80 let, Hrenove ulice 5, pleur. e.vudat.
18.	septembra. Franca Ovsenik, šivilja, 63 let, Karlovska cesta 14, Vsled raka. — Blaž Medved, dninar, 62 let, Kravja dolina 11, vsled raka.
¥l'i'!Hi'HNko sporočil«.
1 Cas	Stanje		Veter	Vreme	® l .9 3 ~ Sí S O-N = S rt a
opazovanja	zrakomera v nun	toplomera po Celziju			
17. u. zjut.	737-8	1-4	brezv.	megla	
19 2. u. pop.	735 3	15 2	si. zap	del. jasno	000
j 9. u. zveč.	735-7	7-4	si. jzap.	jasno	
ZABAVI iN POUKU.
I 11
¿AHAVITN l'OUi; ÜT
Srednja temperatura 8 0" za 5-8° pod normalom.
PusiajNSisi ¡borza
(Telegraflčno poročilo.)
20. septembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5% „ 100 „ „16 % 5 °/o avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke ....
Kreditne akcija ........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini ........
Nemške marke ........
S3 gl. 50 kr
S4 „	55
. 110 .,	40
:i9 ,	45
. 915 .	—
■ 307 „	—
'J „	50
0 ..	69
	ry) 1
—
Xalivaia.
Moj ranjki mož Jožef Dobrave so je pred štirimi leti pri zavarovalnici „Tlie Grroislisiiii"- v Londonu s 5000 gld. /.a slučaj smrti na mojo korist zavaroval.
C!lavni zastopnik tega zavoda v Ljubljani, gospod tí v i d o Z o seli ko. mi je takoj zavarovano glavnico brez vsakega odbitki izplačal — za kar mu radostno javno izrekam najtoplejšo zalivalo. Vsakemu, ki hoče prihodnjost svojo družine za vsak slučaj zavarovati, priporočam najnujnejše ta zavod.
Laško, dno 11. septembra 1SS9.	(1)
Terezija Dobrave.
O Ravnokar jo izšla iu se dobiva v .,Mstoli&ki Bukvami" v Lju-O bljani knjižica z naslovom:
ia le]
za vse,
| ki liooejo večno živeti.
Nemški spiral	^
X <3.r. Ernest M. Muller, škof linšld. O
V
O Poslovenil Fr. Zbušnik, župnik.
S
Da spoznajo Slovenci vrednost to knjižice, naj bode omenjeno, da jo Ml drugi natiš, prirejen v nemškem jeziku v 4:300 iztisih, razprodan v teku šestih mesecev. Prod nekoliko tedni izšel je že tretji natis.
Cena 20 kr., po pošti ii kr. več.
OT
Tus j <• i.
18. septembra.
Pri •••'. Ut: Kolinberger ; in Raiman z Dunaja. — Ed. ; Gessler, trgovec, z Dunaja. — Talzer iz Kočevja.
Pri H-'nuii: Freisinger, tovarnar, i/. Trsta. — 1'iasch-nikar iz Kamnika.
gpSp*" Radenska kisla voda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati s Radgonsko, to ju Radkcrslmrgcr.
Čeravno Radenska kisla vod;» stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar so peni prav močno, ako sn / vinom pomeša, kor ima v sebi spojeno ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katero imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in r-.zkadi kakor so steklenica odinaši.

kisla voda po natriju in litiju najbogaíejáaj

niči.


TV* 1
Kopališče Radensko.
Kopatno v slatini in v joklomci vpliva pose- I ono pri: protinu, lio-1 lcnuali rnolrll, tnalo-1 krvnosti, /.ruskih l.o-1 leznlk, slaliostih itd.
Stanovališča po ceni. Prospekt
(brc/.plarno) od ravna-1 toljstva:
Kopališče Radenci I blizo Ljutomera.
Zaloga kisle vode |.ri: F. Plautzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (4',)i