' JiSRA BIBLIOTEKA LJU3LJA^A St, 193 il«t Izhaja vsal^a S mesece L 2'> L f 50 več. 4 V Sitckostl sir rt niče, rg mmii (Udi cmnhmui mM * Trsta« v soboto. M. avgusta 192«. Posamezna Številka 30 stot Letnik Ll Naročnina: za 1 mesec L 8.—, i- 75.—, v Inozemstvo me sebi« - O^httnina u i ara prostor« In obrtne ogiatc 75 stot, s« oglase denarnih zavodov L l-edo, najmanj L & EDINOST DreAuIhro is npravaithro: Trvt (3), oBca & Francaco d'AiiU Ml T« Ufoa 11-57. Dopisi na) «e poSUjafo izUMao oredmitni. otfU* raki*. ■ifflt in denar pa opravniitru. R okopi« N M vračafa Nefaakiraafl pisma se na spre emajo. — Last, založba ta tisk Tiakma „Edtaort' Poduredniihro v Gorici: ulica Olosue Cfcrdocd it 7, L n. — Telet it 127 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Slike iz sovjetske Rusije J. E. Šrom je poslal iz Moskve agenciji Ceps pismo, ki bo gotovo zanimalo tudi naše čitatelje. Podajamo ga zato v celoti: _ Dobremu opazovalcu je zadosti, da se za par dni oddalji iz sovjetske Rusije, pa bo ob svojem povratku našel mnogo zanimivih in zabavnih izprememb. Carinski pregled in pregled potnih listov je sedaj na meji med Poljsko in Rusijo že precej urejen. Vrvenje na postaji ni bog ve kako veliko, kajti z vlakom, ki prihaja dnevno trikrat na mejo, se vozi v Rusijo kakih sto, .>a tudi manj potnikov. Potniki so večinoma diplomatski kurirji raznih držav, kakor Anglije, Italije, Poljske, Ce-loslovaške, Avstrije in ZSSR; srečaš sem pa tje tudi kakega Amerikanca ali Amerikanko, reemigrante vidiš, politične izseljence, po leti pa tudi člane inozemskih zastopstev v sovjetski Rusiji, kateri se vračajo z dopusta, ki SO ga preživeli na zapadu. Carinski pregled je jako temeljit, toliko na poljski strani, v Stolbcih, kakor na sovjetski strani, na postaji Njego-, finskega. To je posledica površnosti rjevjev. Sovjetski carinai ji love ~ | gradbenega dela, prevelikega razsipa- vanja sredstev in nezadostne kontrole. •V drugih panogah državnega in javnega življenja bomo našli slične pojave. Stagnacija? Brezdelje? Zapuščenost? Režim velike štednje opaziš tudi na zunanjosti oseb. Tako, da mom tudi tisti, ki ne odobrava pretirane mode zapadne Evrope, priznati, da je tekstilna industrija sovjetske Rusije nezadostna. Človek, po evropsko oblečen, je tukaj prava redkost. Moskovski poulični promet je danes i ako dober. Tramva ji vozijo v vseh smereh prccej hitro, na postajah se le dati, ker mislijo na zapadu, da. je v so- gleško-italrfanskl dogovor v nobenem vjetski Rusiji vse razbito, porušeno injoziru naperjen proti abesinski neod-po žgana. Vsekakor pa ima sedaj, po pe- visnosti. tih letih nove gospodarske politike, Italijannsko odgovor je jasen. — vsakdo pravico, da pričakuje tudi v Sedaj je naloga abesinske vlade, da istem pogledu stalen napredek, nikakor I javi, ali želi, da naj Družba narodov pa ne nazadovanje. . izreče svoje mnenje, to je: ali krši an- . Zato pa, ko pridemo po daljši pavzi I gleško-italijanski dogovor suverenost v Moskvo in jo najdemo manj urejeno kakor prej, ko vidimo, da so ulice prašne, da niso v redu, da služijo pometači bolj za širjenje nesnage, kot pa za čiščenje, moramo vse to pripisati nekaki zanemarjeni volji, letargiji, pomanjkanju onega entuzijazma, ki se je razodeval v mnogih stvareh skoro do zadnjih časov. Moskva danes res ni več po svoji zunanjosti tako simpatična, kakor je bila pred petimi leti. Tedaj so mnogo popravljali in urejevali, in sicer v dokaj intenzivnem tempu. Ta tempo je danes jako popustil, a kar je glavno, danes popravljajo v Moskvi ono, kar so popravljali pred tremi leti. Med drugimi poslopji popravljajo sedaj tudi «Dom strokovnih zvez», iz čigar dvoran so pred nedavnim odnesli mrtva trupla vseh padlih voditeljev revolucije, počenši od Lenina pa do Dzer- vsem tekstilno robo, luksusne damske predmete, kakor na pr. dišave, svilene nogavice, svilo in drugo fino robo sploh, lakaste čevlje itd. Od letošnje pomladi so vse te stvari podrvžene visoki carini, kar bi lahko smatrali kot prohibicijo. Osebe iz privilegiranega diplomatskega sveta niso podvržene carinskemu pregledu, ker imajo razne listine, ki so jim jih izdala sovjetska zastopništva v inozemstvu, in na podlagi teh listin so pregledovanja prosti. Kljub temu pa bi mnogi, vneti in Vestni sovjetski carinski uradniki radi pre-;________^____^____^ _ ^____^_____ brskali tudi njim koVčege. Rusi so malo ustavljajo. Poleg tega je v glav-jako natančni in nezaupniT - 'pa pride j nem mestu veliko število avtobu- radi tega večkrat do prerekanj, včasih gQVj ki spajaj0 Moskvo z izletniškimi na mirnejši način, včasih na tempera-mentnejši, kakor so pač razpoloženi posamezni debaterji. Pregledovanje potnih listov je poverjeno organom G. P. U., t. j. Državne politi čne uprave. Revizija se izvrši hitro, ker je izdajanje dovoljenj za vstop v Rusijo zelo strogo in je število potnikov jako majhno. Obmejni uradi so natančno obveščeni, komu je bil izdan vizum, tako da registrirajo samo faktični prehod. Potne liste vrnejo v vlaku, pa jih žel. sprevodnik spet odvzame, da ne bi po noči motil potnikov, ko vrše revizijo drugi državni organi- Nekaj nenavadnega za zapadno-ev-ropske potnike je delo nosačev na sovjetskih obmejnih postajah. Nosači tvorijo t. zv. «artelj», nekako zadrugo; ko privozi na postajo poljski vlak, odnesejo iz vlaka in iz vagona za prtljago vse kovčege, zaboje itd., pa pri tem nič ne vprašajo potujočega, če je s tem zadovoljen ali ne. Prtljago odnesejo v carinske oddelke, zložijo jo po redu, potem pa jo ponesejo spev v vozove, na nova odkazana mesta v sovjetskem vlaku. Za večjo prtljago je treba plačati takso, ki je odvisna od teže, za manjšo prtljago pa se pristojbina ravna po številu kosov. Človeku ni treba, da bi bil v skrbeh za svojo prtljago, kajti «artelj» garantira za vse. Na postaji ni publike. Vsi prisotni so v državni ali pa drugi službi. Novost na sovjetskih postajah je ta, da se je letos organizacija mnogo izboljšala in da se obmejna procedura vrši v hitrejšem tempu. Kar se potovanja tiče, je v ruskih vagonih prav tako udobno, kakor je bilo v prejšnjih časih; čistoba odgovarja zahtevam zapadno-evropskega človeka. Pot od obmejne postaje do Moskve, ki meri 800 km, napravi vlak v 15 urah. Prvih 80 km vozi vlak s hitrostjo osebnega vlaka, od Minska dalje pa se vlak izpre-meni v brzi. Maku sta priključena tudi spalni in restavracijski voz. Železniške itarife odgovarjajo približno cenam državah z zlato in predvojno valuto in so prav tako visoke kakor v Ameriki, Angliji, Nemčiji, Švici, Švedski, Danski in v Holandski. Po rodovitnih in skrbno obdelanih poljih na Čehoslovaškem, po velikih žitnih ravninah na Poljskem nam se-verozapadna Rusija napravi vtis zelo siromašne zemlje. Samo sovjetska Be-lorusija v okolici Minska prekaša, kar se poljedelstva tiče, poljsko Belorusijo. Sicer pa so polja, ki leže ob zgodovinski Napoleonovi cesti, v zelo bednem položaju in človek takoj opazi, da je ta veliki kos zemlje v sovjetskem poljedelstvu stalno pasiven. Kmetskih bajt, ki so zgrajene večinoma iz samega lesa, ni mogoče primerjati kmetskim hišam na zapadu; isto velja za železniške postaje. Če primerjate sedanje stanje z onim preteklih let, vidite, da se je stvar poslabšala. Mar je letošnji režim štednje šel tako daleč, da ne posvečajo več nobene pažnje zunanjosti javru zgradb? In vendar so bili pred nedavnim povišani železniški tarifi, pa bi bil komisa-rijat za železnice lahko zahteval naknadne kredite. Seveda pa predstavlja sedanje stanje javnih zgradb znaten plus v primeru z onim iz prvih let po in neodvisnost Abesinije. Italija la Romunija Avarescn za okrepitev italijansko* romunskih oinoiajev RIM, 13. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za prihod romunskega ministrskega predsednika generala Avarescu v Italijo. A var esc u je že večkrat izjavil, da bo napel vse sile v svrho okrepitve prijateljskih odnoša-jev med Romunijo in Italijo. Vojaško šolo je dovršil v Ttirinu in obvladuje popolnoma italijanski jezik. Njegova žena je Italijanka. Obiskal bo vladnega načelnika on. Mussolinija ter bo izrabil tudi priliko za sklenitev konkordata z Vatikanom. Vendar pa pravijo poučeni katoliški krogi, da bo težko prišlo do konkordata med sveto stolico in romunsko vlado, ker se romunska pravoslavna cerkev protivi širenju katolicizma v Romuniji. Medtem ko pričakujejo Italijani z vso simpatijo generala Avarescu, nadaljuje romunski tisk strastno gonjo proti sedanji bukareštski vladi. — Prebivalci stare Romunije želijo, da se sklenejo s Francijo čim tesnejše prijateljske pogodbe, transilvanski prebivalci pa hočejo, da se Romunija nasloni na Italijo. Položaj vlade generala Avarescu je precej omajan in govori se, da se bo v kratkem povrnil na krmilo Bra-tianu. _ MELLON ZAPUSTIL RIM RIM, 13. Smoči je odpotoval iz Rima finančni tajnik Ze din j enih držav gosp. mesti. Tak same tre in avtomobile dobiš 1 Mellon. Na kolodvoru so se poslovili od po ugodni ceni. Na tem polju si sovjeti njega finančni minister grof Volpi in Bolsorskl tisk o kolektivni noti " » j« SOFIJA, 13. Javnost in politični krogi mnogo razpravljajo o koraku, ki so ga napravile v Sofiji Jugoslavija, Romunska in Grška. Listi se obširno bavi j o s kolektivno noto, ki je bila predvčerajšnjim izročena zunanjemu ministru Burovu. Demokratski «Zgovor» citira najprej mnenja velikih evropskih listov, kakor «Ti-mesa» in «Tempsa». Naglaša nato, da bodo sosedne države dobile v Sofiji odkritosrčne sodelavce, Če so s kolektivno noto res hotele samo odstraniti vse ovire, ki onemogočajo prijateljski razplet odnošajev med balkanskimi državami, in če niso imele drugih namenov ter napravile demaršo tpri bolgarski vladi samo zato, da bi ponižali Bolgarsko in jo predočili kot državo, ki daje pobudo teroristom na Balkanu. Poluradna «Bolgarija», ki izhaja v francoskem jeziku, pravi, da je kolek-j naroda do samoobrambe. Nemčija je tivni značaj koraka, ki so ga napravile jrepublika in vsi, ki dobro mislijo in ho-sosedne države, pokazati vso resnost čejo, naj sodelujejo pri delu za visoke vprašanja, ki ga obravnava predložena j cilje weimarske ustave. Kancler dr. nota. Javno mnenje, piše list, ki u po-! Marx je govoril o pomenu ustave in odbor osmih članov s prefektom n* čelu. Ta odbor ima nalogo, da preštu-i dira vsa sredstva, ki bodo v stanu uravnati cene. — Železnice so sklenila zvišati železniške tarife, in sicer v oseb« nem prometu za 30 odstotkov, v blagovnem pa 24—28 odstotkov. Novi tarifi bodo stopili v veljavo 16. t. m Ministrski predsednik Poincarć je odklonil debato o davku na tujce, ker bi tak davek nasprotoval mednarodnim pogodbam. Obletnica nemške nstave BERLIN, 13. Letošnja proslava obletnice weimarske utave je imela izrazito uradni značaj. Proslave se je ude-ležil tudi predsednik Hindenburg z državno in prusko vlado. Slavnostni govor je imel minister Kulz, ki je poudarjal visoko etično vsebino weimar-ske ustave, ki je zmaga volje nemškega naroda do samoobrambe. števa od sosednih držav izraženo željo, da bi prišlo do dobrih odnošajev z Bolgarsko, vidi tudi prav jasno, da je bil s tem korakom ustvarjen vrlo resen položaj; in mi si ne moremo kaj, da ne bi dali izraza svojemu razočaranju radi vzklikal nemški republiki Hindenbur-ga je publika burno pozdravljala. .Nesreča na Japonskem LONDON, 13. «Timesu» poročajo ia Tokija, da se je v Noirimaki na sever-dejstva, da niso sosedne države nikoli; nem Japonsekm udri most, na katerem hotele priznati neštevilne žrtve, ki jih!se je nahajalo mnogo ljudi Kakih šest-je doprinesla Bolgarka, že od konca deset ljudi je mrtvih, ranjenih pa je Se vrtino ™ tveg Možje, ženske in otroci so se borili z valovi hudo narasle reke in; mnoge je močan tok zanesel ^ smrt. Obrežna živo prizadevajo, da ugodijo željam prebivalstva Lahko z mimo vestjo trdim, da je poulični promet v Moskvi hitrejši, nego na pr. v Beogradu. To je za Moskvo velikega pomena radi njene velike obsežnosti Kontrola na vozilih je jako natančna. Zanimivo je, da vrše na moskovkih avtobusih kontrolo ženske. Te ženske, katerim so večkrat podrejeni mnogi, starejši sprevodniki, se obnašajo zelo energično in mirno, njihova avtoriteta je velika, resne so do strogosti in večkrat privlačne do opasnosti. Kazni za «slepe potnike» so občutne, pa se malokdaj zgodi, da kdo 1[potuje brezplačno. V poslednjih letih je prišla iz navade neka moskovska redkost. To je ono znano kopanje moških in ženskih skupaj, brez odela. Kamorkoli poj dete, videli boste malokatero žensko, da bi šla gola v vodo. Samo nekateri moški se še drže te mode, pa so to najbolj izzivalni elementi. Damski kopalni kroji se seveda mnogo razlikujejo od ostend-skih in bijaritskih. Večinoma so izdelani na roke od nositeljic samih, in blago ni baš elegantno. Kar se česanja sovjetskih žen tiče, so mnogo zaostale za zapadom. Za čaša meščanske vojne in tifusne epidemije so nosile skoro vse devojke, pa tudi večina Žen, pristrižene lase. Danes pa je število «pristriženih* jako majhno. Sovjetske žene ne vedo, kaj da je modemi mikado (za-povedovalec), k«- ne hodijo v tujino. A ko pade cena potnega lista, ki stane sedaj 300 rubljev, bo tudi v Rusiji zavladala moderna kozmetika. nekateri Člani ameriškega poslaništva 8 mrtvih In 5 težko ranjenih Tovarna za izdelovanje umetnih ognjev zletela v zrak. BARI, 13. V Capursu se je sinoči dogodila velika nesreča. Iz do sedaj še neznanih vzrokov je prišlo v tovarni umetnih ognjev, ki je last industrijalca Antonija Lo Russo, do eksplozije. Stavba se je porušila radi nastalega požara, ki je upepelil vse zaloge izdelkov. Na lice mesta so prihiteli oddelki miličnikov in karabinerjev. Izpod ruševin so izvlekli osem mrtvih in pet težko ranjenih delavcev. Ob življenje je prišel tudi sin lastnika Lo Russo, medtem ko je zadobil njegov oče zelo nevarne poškodbe. Oblasti so uvedle natančno preiskavo, da doženejo vzrok nesreče. Munje ngteiko-RaJOaiBkesa glede Abesinije. - Odgevor italijanske) vlade ma abesinsko protestno noto; RIM, 13. Danes je bil glavnemu tajniku Družbe narodov v Ženevi izročen odgovor italijanske vlade na abesinsko protestno noto glede anglefiko-italijan-skega dogovora, ki se tiče gospodarskih interesov dotičnih držav v Abesi-niji Italijanski odgovor pravi: Kr. italijanska vlada ugotavlja, da je iz vsebine abesinske note, ki je bila izročena Družbi narodov in njenim Članicam, razvidno, da ni abesinska vlada natančno razumela vsebine in duha an-gleško-italijanskega dogovora. To dejstvo je tem bolj presenetilo kr. italijansko vlado, ker je njen zastopnik v Addis Abebi še pred nekoliko meseci obrazložil abesinski vladi dalekosežnost in namen angleško-italianskega dogovora Ta dogovor namreč urejuje vprašanje nekaterih gospodarskih interesov Anglije in Italije v AbesinijL Praktična izvršitev navedenega dogovora je podrejena odobritvi in sklepom abesinske vlade, kajti angleško-italijanski interesi morajo soglašati z onimi Abesinije. Italijanska vlada je mnenja, la ne vsebuje angleško-italijanski dogovor nikake točke, ki bi upravičevala abesinsko vlado do domnevanja, da h*>četa Anglija in Italija na katerisibodi način Ptftt potrdil postopanje glavnega odbora radikalno stranke BEOGRAD, 13. (Izv.) Politični krogi posvečajo vso pozornost dogodkom v radikalni stranki. Danes se je povrnil v Beograd glavni tajnik glavnega odbora radikalne stranke Ivković, ki je obiskal v Karlovih Varih Pašiča z namenom, da potrdi isti vse sklepe glavnega odbora radikalne stranke. Njegovo potovanje je imelo popolen uspeh, kajti Nikola Pašič je odobril vse postopanje radikalnega odbora. Tajnik Ivković je sporočil v Beogradu, da se Pašič nahaja pri najboljšem zdravju. Obenem je predložil radikalnemu klubu poročilo o razgovoru s Pašičem. Politične kroge jo zelo presenetilo dejstvo, da se Pašić še vedno nahaja v Karlovih Varih, medtem ko je bilo javljeno, da je že odpotoval v Monte Carlo. vojne za pomirjenje in prijateljstvo med balkanskimi državami. Vladno glasilo «Slovo» priznava resnost položaja, pravi pa, da bo Bolgarska odločno zavrnila vsako tezo, ki bi skušala zvaliti nanjo vso odgovornost za balkanske homatije. «Mir» ugotavlja, da se sosedne države protivijo vsa-kemu zvišanju moči bolgarske vojske, v isti sapi pa zahtevajo, naj Bolgarska bolj skrbno gleda lastne meje. Pravi tudi, kakor večina drugih listov, da bi morala v spor poseči Družba narodov. Glasilo liberalne stranke pa očita Jugoslaviji, da hoče ponižati Bolgarsko. Trdi obenem, da je Beograd še zmerom središče bolgarskih emigrantov,, kateri dobivajo podporo pri organiziranju oboroženih napadov v Bolgarski. prebivalstvo je takoj priteklo na mesto nesreče, pa ni bilo mogoče pomagati Sedaj iščejo trupla nesrečnih utopljencev. Veliki nemiri v Albaniji, BEOGRAD, 13. (Izv.) Po vesteh iz Podgorice postajajo nemiri v severni tudl v krajih, ki so šestdeset kilome- Inozemske trgovinske zbornice v Carigradu zatvorj ene. CARIGRAD, 13. Vse inozemske tr* govinske zbornice v Carigradu je policija pozvala, naj ukinejo svoje delovanje in naj zatvori jo prostore. Strahovita eksplozija na MAđsfarskem. BUDIMPEŠTA, 13. Sinoči ob l'd. je prišlo v tovarni municije Manfret VVeiss v Kseplu do strahovite eksplozije, ki je povzročila ogenj, kateri jq kmalu zajel skoro vsa poslopja tovarne in jih deloma uničil. Ogenj so opazili Albaniji vedno resnejši. Na jugosloven-3ko ozemlje je danes pribežalo več odličnih albanskih oseb, ki so izjavile, da se pripravljajo v Albaniji važni dogodki. _ Draginja v Franciji PARIZ, 13. Vlada je napovedala boj draginji. Po vsej Franciji je namreč draginjski val zajel široke meje. Pariški policijski prefekt je sklical zastopnike trgovine, da se začne uspešna akcija zoper nadaljnje zvišanje cen življenjskih potrebščin. Prefekt je poudarjal predvsem dejstvo, da se cene niso;bodo oblasti lahko tudi dognale, če znižale kljub dvigu franka. Zato je za- \ katastrofa zahtevala tudi življenjg stopnike pozval, da {mu pomagajo v kake osebe. boju zoper oderuhe. Izdal bo naredbo,! Računajo, da je eksplodiralo kakili po kateri bodo morale vse trgovine ime-! 20 do 30 tisoč kilogramov smodnika. DNEVNE VESTI trov oddaljeni. Število Človpških žrtev je visoko. Tudi državna radiotelegra-fična postaja je zadobila nekatere po* škodbe. BUDIMPEŠTA, 13. Uradne vesti o eksploziji v Kseplu pravijo, da se je ognjegascem posrečilo omejiti ogenj ob 20. zvečer. Lahko ranjenih je mnogo oseb. Poškodbe so zadobili predvsem radi hudega zračnega pritiska in od steklenih drobcev, ki so padali raa oken. Ker je tovarna zelo obsežna, ni bilo še mogoče prešteti vseh ranjencev; to bo mogoče še le jutri zjutraj, ko izvajati kak pritisk na abesinsko vlado, državljanski vojni; to je treba; povo-1 Vsakomur mora biti jasno, da nI an- Ministrski predsednik Uzunović se ni še povrnil v Beograd. Njegov prihod se pričakuje za jutri ali pojutršnjim. Jutri se najbrž povrne z Bleda zunanji minister dr. Ninčić. Vprašanje nefttnnskfh konvencij Najnovejši dogodki na Balkanu, posebno spor z Bolgarijo in kritični položaj v severni Albaniji absorbirajo vso pažnjo javnosti. Poleg tega se pojavlja vprašanje Italije, ki zahteva, da se čim prej ratificirajo nettunske konvencije. Istočasno urgira Stjepan Radić sprejem agrarnega zakona za Dalmacijo, ki ra&-lašča veleposestva italijanskih podanikov. Radi tega zahteva italijanski poslanik Bodrero, da naj odobrijo nettunske pogodbe pred sprejetjem agrarnega zakona za» Dalmacijo. Minister Ciano v Trstu Iz Tržiča, kjer je z maršalom Luigi Ca-dorna prisosf/oval splovitvi motorne ladje «Maria», ki je bila zgrajena v tamošnji ladjedelnici za paroplovno družbo «Cosu-lich», je včeraj popoldne dospel v naše mesto prometni minister Costanzo Ciano. Visokemu gostu na čast je bil sklican včeraj ob 18.30 na trgu Unita velik sestanek tržaških fašistov, katerega se je udeležil tudi ves tržaški fašistovski naraščaj «Ballila» ših kmetovalcev, katerim je potom komisije obljubil svojo pomoč ne samo v pbliki odpisa davkov, temveč tudi z gmotno in gospodarsko podporo težka ^prizadetim. Upravičeno se bojimo, po tolikih Ža^ postnih izkušnjah, ki smo jih imeli s tem in takim načinom obljubljanj^ da pri obljubah ostane tudi to pot. Zato znova kličemo vsem onim, ki bi za-mogli priskočiti našim Bricem na po- in «Piccole italiane*. Po pregledu fasistov- - . vzame resno kPr Id skih oddelkov je minister Ciano obiskal aa stvar resno, ker je sedež fantovskega mornariškega udruže-^jža^lno resen. V imenu revnega nja. Pred prihodom v Trst je on. Ciano obiskal veliko vojaško pokopališče v Redipu-gli, kamor se je podal tudi maršal Cadorna, ki bo prispel v Trst v pondeljek. Tekom današnjega dne si bo prometni minister ogledal javna skladišča v prosti luki in varno strojev pri Sv. Andreju; ob 11.15 bo obiskal krožek železničarjev *Mussolini», ob 11.30 bo prisostvoval v ladjedelnici S. ^Marco splovitvi motorne ladje «Remo», nato se bo podal na kratek izlet v Tržaškem zalivu. Popoldne bo prirejen njemu briškega vinorejca apeliramo na vse, ki zamore j o le kaj pripomoči. Našim kmetovalcem pa 4svetujemo, jda se nemoteno obrnejo za vse even-tuelne nasvete na naše goriško taj-jnistvo, ul. Carducci št. 7, I., ki jim bo radevolje priskočilo na pomoč. Napoved grozdja Užitninska uprava v Trstu sporoča: ___________ r_______^ »V smislu V. odstavka čl. 184. in na- na" čast~slovesen^ sprejem v sedežu Zveze j slednjih pravilnika o iztirjevanju no-industrijalcev in Krožka pomorskih kapi-'tranje užitnine, odobrenega s kr. odlo- BEOGRAD* "lSL* (Izv!) Te dni Je bfla odkrita pri delegaciji finančnega ministrstva v Zagrebu velika poneverba. Dva uradnika sta poneverila v zadnjem času okolu 300.000 dinarjev. Preiskovalna komisija je ugotovila, da sta imenovana uradnika poneverjala državni denar že par let ter na ta način oškodovala državo za dva milijona dinarjev. Uradnika »ta bila aretirana. tanov. Ob 18. uri bo odpotoval v Rim.. Po tofl oškodovanim V torek dne 10. avgusta je spre j si g. prefekt v Vidmu komisijo na sestanku v pondeljek v Gorici izvoljenih zastopnikov vseh onih kmetovalcev, ki so po toči oškodovani na svojih zemljiščih. Komisija je g. prefektu predočila žalostno in skrajno obupno stanje premnogih kmetovalcev naših Brd, zlasti onih, katerim je neurje uničilo ves letošnji pridelek, ter ga nujno naprosita pomoči v kakršnikoli obliki. Poleg tega je zlasti apelirala na to, da naj se oškodovanim zmanjša in odpiše davek. G. prefekt je vse lepo obljubil in po-kacai, da se £Lvo ranima za položaj ila- kom od 25. februarja 1924, Št. 540, se pozivajo lastniki in upravitelji vinogradov, ki se nahajajo tostran užitnin-ske črte, da naznanijo do 31. avgnsta t. 1. osrednjemu užitninskemu uradu (Ufficio Daziario Centrale, Punto fran-co Vitt. Em. III), koliko znaša njihov predvidevani pridelek grozdja Tozadevne napovedi se morajo napraviti na posebnih vzorcih v dveh izvodih. Vzorci se dobijo v gori omenjenem osrednjem užitninskem uradu. Tisti, ki ne napravijo napovedi, boda kaznovani po zakonu.» En teden polemik Ta teden se je obogatila kronika tržaškega političnega življenja s polemiko «Popolo di Trieste* — «Sera». S 1. avgusta je pre- CL Trst, dne 14, avgusta 1926. vzel ravnateljstvo «Sere» znani italijanski novinar in publicist Piero Belli. Ko Je postal Piero Belli ravnatelj «Sere», je cačel pisati njegov list kot odločno faši-stovsko glasilo. Od 1. avgusta smo imeli v fTrstu dva fašistovska dnevnika. Na zunaj se je zdelo, da se je fašistovski tisk s tem ojačat. Toda le na zunaj, zakaj znotraj se je kuhalo in kmalu sta si bila «Popolo» in «Sera» v laseh. Med obema listoma se je vnela huda polemika, ki je pokazala, da oficijelni fašistovski krogi ne odobravajo delovanja Piero Belli-ja in njegovih pristašev. V teku polemike se je spravil Piero Belli tudi na posl. Ricci-ja, velikega komisarja tržaškega fašizma. Takoj po tem napadu je poseglo v spor vodstvo tržaške fa-Šistovske zveze, katero je Piera Belli-ja izključilo iz fašistovske stranke, a «Sero» proglasilo za protifašistovski list. V odgovor je objavil Piero Belli predvčerajšnjim nov polemičen članek, v katerem naglasa svoje neomadeževano fašistovstvo. Tudi včerajšnja «Sera» prinaša razne citate, s katerimi dokazuje njen ravnatelj svoje pristno fašistovsko prepričanje. To je kratka vsebina omenjene značilne polemike v tem tednu. Ce se bo nadaljevala tudi prihodnji teden, bomo čitatelje ob-fvestili. Zdi pa se, da se je z navedenimi dogodki izčrpala. ŠPORTNEMU OBČINSTVU Kdor se je udeleževal prvenstvenih tekem S. U., je lahko ugotovil lep napredek naših čet. Minulo je tisto nedisciplinirano prepiranje med igralci, prekinjanje tekem radi malenkostnih sporov itd. Zlasti gre hvala sedanjemu odboru S. U., da je uvedel najstrožjo disciplino, čiščenje, ki se je začelo izvajati, je v resnici rodilo uspeh. Danes je veselje gledati disciplinirane nastope čet, ki tekmujejo. Sedaj je dolžnost občinstva, da da podporo športnikom, in to s tem, da se udeležuje tekem. V nedeljo se bo nudila za to lepa prilika. Kdor se le malo zanima za sport, naj je ne zamudi. Na Trstenik, kdor more h oditi I Športna mladina nam kliče «Zdravo!» IZGUBLJENO. Ferluga Ivan, s Konkonela - Cologna št. 500, je vozil v nedeljo po noči iz Rihem-berga na Konkonel (po cesti preko Na-brežine - Štanjel) pohištvo — svoje in drugih. Po poti sta mu padli z voza dve stranici postelje. Kdor je našel stranici, je na-prožen, da sporoči to na naslov Ferluga Anton, Konkonel - Cologna 500. ŠAHOVSKI TURNIR GORI GA - TRST. V nedeljo 15, t. m. se bo vršil medmestni šahovsid turnir Gorica - Trst. Tečno ob 6. uri naj bedo v navadnih prostorih sledeči gospod!*^ 8«- Vovk Karel, Barginc, Logar. Paiior Karel, širok, Pavle lic, Modrijan, Eranjc, dr. Sardoč in GaberŠeek. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. Cene dne 13. avg. 1026 na debelo: Zelenjava: Solata 100; radič 80—340; kumare 75—80; buče 60—80, krompir 45—50; zelje belo —100; vrzote 80—90; pesa 30 do 50; fižol v stročju 50—100; za luščenje 140—200: fižol zelen mali 160—210; čebula 60—80; česen 150—200. Sadje: «Amoli» 100—120; breskve 80 do 500; b ruške 100—350; češplje 80-^300; grozdje 180—350; limone 26—40. Trg slab. Malo blaga in malo povpraševal cev. Vpoštevano sadje. Krompirja ni. Draitvan« vmII — D. K. N. Tommaseo. Danes ob 18. uri sestanek. TELESNA VZGOJA SPORT TRSTENIŠKO IGRIŠČE 15, t m. «Cooconfia» - «Tofnma*eo» — «Af M Poslano*) Podpisani preklicujem obrekovanje ™ v anonimnem pismu na račun gdč. Ver-gna Ide, učiteljice, ter obžalujem. Štand rež pri Gorici, 5. avg. 1926. 8)6 Orel Ribaril, učitelj. GLYKOL ie pravi dobrotnik vseh onih ki trpiio na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla-j sti. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilannvich, Trst Via Giu-i liani 42. 1220 TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA V GORICI razpisuje mesto hišnika za Trgovski dom. Hišnik vrši obenem posle uradnega sluge. Nastop službe takoj. Prednost imajo taki prosilci, ki se razu-i mejo na kako obrt. Hišnik ima poleg mesečne j plače postranskega zaslužka pri prireditvah v Trgovskem domu. Prošnje z navedbo osebnih in dru- glede plače naj se v Gorici, Corso erdi 24, do 18. avgusta t. 1. 1247 *) Za članke pod tem naslovom ne uredništvo nikake odgovornosti. prevzema Vsem onim. ZAHVALA ki so ob težki izgubi naše hčerke SLAVICE VRTOJBA, 866 Iz trtaike pokrajine TRŽIČ. Z ozirom na zagonetno smrt pok. Bre-mec Alojzija, o katerem smo poročali, da je bil najden mrtev v kanalu v Triiču, sta bila aretirana in strogo zaslišana dva njegova sodelavca, neki Ipavec Andrej iz Gr-garja in Zbog Viktor iz Lokvi, katera pa trdita, da sta pri vsem popolnoma nedolžna. Pok. Bremec je imel, kot trdijo njegovi sorodniki, s seboj precejšnjo svoto denarja, ki ga je prinesel z doma. V tržiški ladjedelnici je bil uslufben Sele malo časa, ko pa so pregledovali mrtveca, so našli pri njem eno samo liro. Tudi vse druge okolnosti kažejo, da se ni zgodila nesreča ampak da gre za zločin. |______________________Pri aretiranem Ipavcu so našli precej- torej, ki morata zanimati vso našo športno jav- : šnjo svoto denarja 800 L., o katerih pa je nost tudi z vidika kvalitete ob konen zaključka j dokazal, da jih je pošteno prejel. prvenstvenih tekem. Mlada četa belo-črnih si je že prisvojila simpatije š^rše naše športne javnosti s svojo lahko in tehnično igro in po svoji športni disciplini. Ta simpatična četa nastopi v nedeljo s svojo železno obrambo z dobro znanim triom Žer-jaJ L, II. in III. z novim centerhalfom Tomažičem, z dobro znanim situiranim napadom, podpiranim z dvema halfoma, ki sta do sedaj že pokazala svoje vrline. Ta četa otvori v nedeljo športni dan. Sledila bo nato «finalissimai->. Že slučaj je nanesel, da ta zadnji dan našega prvenstvenega udejstvovanja igrajo štiri najbolj disciplinirane čete, ki so poleg tega v najboljših prijateljskih stikih, brez najmanjše primesi sovraštva. Nedelja prinese torej naši športni javnosti zrcalo naših plemenitih igralcev in športnikov in pravo sliko športne kvalitete ob koncu prvenstvenih tekmovanj. Kdo zmaga? Res je, da je klonila «Prosveta-> «Adriji» s 3-1, a isto je klonila *Adria» s 5-1 — zadniič je klonil "Tommaseo* s 4-6, a ni rečeno, da kloni zopet na Trsteniku, in «Concor-dia , vajena zmag, tudi se ne bo pustila na lahko porazili. Nudijo se nam torej res napete tekme, ltakršnih morda še niso še videli naši športniki in naša javnost v našem športnem življu. Rdeče-ru-mene, črno-bele, belo-modre in modro-bele barve bodo govorile in slišal jih bo tisti, ki se poda v nedeljo na Trstenik. — E. Ž. Kolesarska tekma dne 15. t, m. Vsi gospodje, ki posedujejo motorna kolesa, so naprošeni, da se po možnosti udeležijo te dirke, spremljajoč kolesarje kot cestni komisarji. Tozadevni znak S. U, se bo dobil pri komisarju S. U. na igrišču «Primorja». — T. V. K. S. D. Adria. Vsi plavači ob 8. uri zjutraj na pomolu. Nogomet ob 3.30 na dotičnem mestu. Is tržaškega življenja Samomor mlade ženske. Včeraj popoldne se je odigral v stanovanju Viktorije Mil a ver v ulici Guardia 31 tragičen dogodek. Okoli 16. ure je Milavčevo obiskala njena prijateljica 23-letna Ana Romito, stanujoča v ulici Cristoforo Belli št. 48. Ženski sta nekaj časa kramljali o tem in onem, naposled je Pomit ova po kratkem premolku rekla prijateljici, jda rabi nekoliko karbolne kisline, ker bi rada osnažila postelje doma. Omenila je to tako ravnodušno, da ni Milavčeva niti od Zasledovanja so v polnem teku. daleč slutila, da navidezno mirna prijateljica prikriva tragičen naklep. Zato*je nje-* ni prošnji, da bi ji kupila v mirodilnici za 'mladi prijatelji našega druStva naj pridejo dve liri karbolne kisline, brez pomšljattja v nedeljo v Šempeter in naj mu s svojo Vesti z Goriikega Oorffike mestne vesti &e o premestitvi podprelekta ScottUja. Gorica 12. Sicer ne vemo še o njegovi premestitvi nič točnega in uradnega dekreta nima niti g, podprefekt sam, znano nam je le sledeče: Izmed odpravljenih podprefektur, ki so se ukinile zadnji čas iz namena štede-nja, je tudi ona v Opatiji. Tamošnji podprefekt Anza in reški listi pišejo, da je premeščen na goriško pod prefekturo v isti in enaki funkciji kot jo je imel v Opatiji. Bo torej podprefekt. — Ker pa nobena podprefektura nima dveh podprefektov sklepamo, da se bo moral g. Scotti umakniti. Ne vemo kam in kdaj, niti &e odgovarja vse to resnici. Res je le, da se tudi v našem mestu širijo podobne in enake govorice. RENČE. Mirensko društvo ponovi v nedeljo pri nas igro «Povodnji možu. Pričetek ob 5. uri popoldne. iT PETER V nedeljo dne 15. t. m. proslavi Pevsko izobraževalno društvo «Prešeren» v Št. Petru svojo dvajsetletnico z veliko vrtno veselico na senčnatem vrtu gostilne Kmetijskega društva s sledečim vzporedom: 10 Italijanska pesem, poje moški zbor »Prešerna«; 2) «Prešernu», poje moški ibor «Prešeren»; 3) Kresovale tri devojke, poje mešani zbor «Prešerna»; 4) Pesem žerjavov, poje mešani zbor «MIadine» in §t. Petra; 5) Moja ljubav, poje mešani zbor iz Solkana; 6} RokovnjaČi, poje mešani zbor društva «Lijak» z Vogerskega s spremlje-vanjem klavirja; 7) Ljubezen in pomlad« poje moški zbor iz Štandreža; 9) Slabo sveča je brnela, poje ženski duet iz Bilj in 10) Zaklad, drama v Štirih dejanjih. 2&Če-tek ob 4. uri pop. Po vzporedu šaljiva pošta in srečolov. Sodeluje godbeni krožek iz Mirna. Dvajset let kulturnega dela. Vsi stari in 18-letni klepar MaraŽ Avgust iz Gorice, zaposlen pri g radni nove hi&e v bližini aviatične postaje na Velikih Hojah, je stopil tafe> nerodno na desko lesenega, ogrodja, da se je ta premaknila in je rerefc te'ebnil na tla. Tova^-riši so mu takoj priskočili na pomoč. Ponesrečenec js tožil, da doti hude bolečine v desni loki in v nogah. V kolikor so mu mogli pomagati, so mu tudi pomagali, dokier ni pride! Zeleni križ, ki ga je odpel j ui v boIniSoSco usmiljenih bratov, kje; so ae ugotovile močne praske na kolkih in prelom desne roke. CERKNO Ta t rtna Iz mlekarske sadruge v Orehku ze izginila tehtnica, vredna, kakih 150 L. Tat se je splezal po tramu, naslonjenem na zid, prišel do okna v visočini 3 metrov od tal, ubil Sipo, zlezel v delavnico in odnesel tehtnico. Tehtnico si je pa prisvojil, kaf so bili vsi drugi predmeti, nahajajoči se v delavnici več ali 10. avgust« 1926. DRUŽINA GORKIč na katerikoli način izkazali ljubezen do pokojne, i i t. • * »_ .. w„ . .. , - najtoplejša hvala. Še posebej se zahvaljujemo KI le je ta&o dicil. S kakim navdušenjem : Športnemu klubu «Jadran*, telovadnemu odseku, si pričakovala pomladi, da prinese cvetja, ' članom »Čitalnice* za spremstvo, tovarniškim šoki si ga toliko ljubila! Prišla je Vesna, pri- I delavcem za prelep venec, Z.P.D. v Gorici in nesla cvetja in kal bolezni v Tvoje mlado i Z.T.D. i sto tam za sožalno odposlanstvo in poslo-življenje. Kot da bi slutila, si želela, da bi v.iine bcsede °*> odprtem grobu. — Vsem, vsem inogla pokazati nage skromno delo. PriSla hvala! je Velika noč in za njo ponedeljek, ž njim telovadni nastop ki bil je za Te dan veselja. 3Tisti dan smo Te zadnjič imele med seboj, par dni pozneje Te je »avratna bolezen /priklenihi nase in Ti izpodjedala mlado življenje, dokler Te kruta smrt ni iztrgala iz naše srede. Draga Slavica! Z bolestjo v srcu smo Te spremljale v Tvoj zgodnji grob. Ječale so ciprese in klonile so se v žalosti, ko smo Te spremljale v Tvoj tihi dom. Tužno je odmevalo iz vrhov »Blagor mu, ki je spočije.® Skoz srca so rezale besede, ko se je poslovil od Tebe zastopnik Telovadnih društev, hvaležne smo mu za njegov tolažil ni govor. Pozdravljena še enkrat, ljubljena sestrica, pozdravljena v Tvojem tihem domu Tvoja lučka in Tvoj spomin, bo gorel v naših srcih do konca. D. F VOLČJADRAGA Okndtni strojnik Golob Josip strojnik pri tov. Sehiavi, je opcudl, da mu je inglTrila listnica, kateri je imel 200 L in ki jo je postil v svoji spalnici, v kateri je spal z drugimi delavci. Ker je dvomil, da bi mu bili napra/vili tovariši kako Balo, je o-sumil karabinerjem kot storilca VaUn-tlnčiča Josipa iz Podbrda. Karabinir ji so osumljenca aretirali, čeprav je zatrjeval svojo nedolžnost. Raeaoe okolnosti izpričujejo, da-je bil Golobov sum o-pravičen. KRONE plačuje vedno par cent, več kot drugi Alojzu paua, piazza mm\ z 842 prvo nadstropje Pazite na naslov.' Pazite na tia?ifw* ICrone po 2.40 plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Eriljant!. platla. žEteis m SoiUs ASbert Povh — urarna Trstf Via M«sxiAl 48 841 ZDRAVNIK predplSe v T*eh slučajih, ko so otroci podvrženi glistam ČOKOLADNI BONBON ARR1BA PROTI GLISTAM, bi uniči takoj in popolnoma vse gliste. Prodaj m v se lenih zavitkih v vsaki lekarni po L t- {OKOLAONI B0NB0H P80TI GLISTAH K*mlćno-J«kar«ttkt iavod .Ali o M a domu della Salutc" - Ca*. Ra«. Godina ■ Trieste. s. Gtacomo. Glavni lastopoik in založnik za llalljorta kolonij«: AdoJfo C«ch«l - Triesle, Via S. Nicoto 11