169. jteonRD. o umnianu o petek Z), luiun 19Z3. Leto LUl Iihaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. tftserati j do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. i Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uni avnUtvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Knaflova aliea it 5, pritlično. — Telefon it. 304. »Slov. Naroda" Knaflova ulica it 9, I« nadstropje Tele ion štev. 34. Dopise sprejema le podpisana in zadostno I ranko van e. Rokopisov se ne vrača. "fPJ Uredništvo Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni po Din 1"— v inozemstvu navadne dni Din i, nedelje Din 1*2S Poštnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod** velja: v Ljubljani | po pošti Din 144 — Din 144 — Din 2G4-— . 72'- . 132- 3 m ...... . 36'— 9 36"— 66*— . 12- . 12— . »- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 1W po nakaznk-d Na samo pismena naročita brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. KULTURNI SVET. Kaj je zasebna inicijativa v zadevali javnega življenja, recimo v gospodarskih stremljenjih in v duševnem izpopolnjevanju, smo Slovenci v teku zadnjega polstoletja prav živo spoznali in razumeli. Vse kulturno prizadevanje, ki je izobličilo našo duševno in gmotno samostalnost in ki nam je očuvalo slovanski značaj in rodno zemljo pred vplivom in grabežljivostjo tujih narodov, se je moralo izvršiti zgolj na podlagi nesebične ljubezni ter navdušenosti za končne idejne cilje slovenske narodnostne skupine. Tuje vlade se niso brigale za te naše cilje, dasiravno so pripadali k bistvenim nalogam moderne kulturne 'drŽave. Slovenska knjiga in slovenska književnost na pr. ni bila deležna niti trohice vladne pomoči. Nasprotno tuje viade so skrbele, da se ta knjiga in književnost z vsemi mogočimi šikanarni zavira in onemogoči. Tudi na prosvetnem polju smo se povspeli na visoko prosvttljeno stopnjo zgolj z privatno inicijativo. Končno smemo priznati, da so duševni nagibi tega prostovoljnega prosvetnega dela med narodom in zlasti med omladino bili visoko idealni in da se niso dali nadomestiti z nobeno državno podporo. Stopivši v nadjonalno državo, kjer odpadejo kulturne zavore prejšnjih dunajskih, protislovenskih vlad, smo pričakovali, da bomo naenkrat odrešenj vsega prostovoljnega in zasebnega javnega udejstvovanja in da bo država vzela skrb za javne zadeve v svoje dobrohotne in marljive roke. V tem ozira dosedanje jugoslovenske vlade niso storile svoje polne dolžnosti. Široka državna inicijativa je na tem polju izostala vsled preobilice nujnih ustavnih in &Aigih zakonov, s katerimi so se v prvi sili položili glavni temelji nove državne zajednice. Naše kulturne in gospodarske institucije so sicer često intervenirale v Beogradu, toda v takih slučajih je šlo za sporadične denarne podpore in ustanove in vlada je bila ponavadi poslušalec, ki dobiva od zunaj inicijativo. V ostalem pa velja za državno oblast načelno stališče, da zakonodajnim in drugim potem uravnava ter podpira potrebe in interese, ki v naro-*du šele nastanejo ,torej da vodi stvari, ki so se v javnosti same od sebe že pojavile in da jim daje definitivno podporo in obliko. Tako je na gospodarskem polju, kjer o kaki posebni državni inicijativi ne smemo govoriti in kjer vlada še nikdar ni bila podjetnik v navadnem smislu besede, temveč samo končni regulator iz zasebne podjetnosti vzniklih gospodarskih interesov in konfliktov. Tudi na kulturnem polju bo treba vzpostaviti staro razmerje med za- sebno inicijativo in državno oblastjo. Tudi tukaj se bode moralo najprvo posejati podrobno kulturno in prosvetno seme, se bodo morale ustanavljati moderne prosvetne in kulturne institucije. Ko pa bodo prve celice že vznikle, bo priskočila državna podpora in zaščita. Iz tega vidika bomo razumeli, zakaj smo na centralno vlado zaradi njene kulturne pasivnosti toliko godrnjali. Pozabili smo namreč, da moramo v teh zadevah mi sami voditi prvo besedo, podati prve pobude, položiti prve kamne in da šele nato pride državna podpora. Kako gladko je šlo z ljubljansko univerzo, ko smo vsa dela izvršili sami, trgovsko akademijo smo si sami ustvarili, nove socijalne in higijenske zavode smo sami zamislili in izgradili itd. Kar pa se je doslej na tem polju s pomočjo zasebne inicijative storilo, je bilo sporadično, brez notranje zveze in brez dalekovidne smotrenosti. In vendar Slovenija kot zaokrožena kulturna in gospodarska enota potrebuje nekak središnji kulturni svet. ki bi vse obstoječe prosvetne in kulturne ustanove objel v mogočno kulturno drevo in ki bi to drevo cepil z novimi, modernimi idejami. Kakšno moralno silo bi pomenil tak kulturni svet vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanov, kako uspešen bi lahko bil njegov vpliv na centralno vlado! Danes so slovenski skupščinski poslanci navezani na podatke osebnih prijateljev posameznih kulturnih ustanov, njih intervencija je izolirana in brez temeljitih podatkov. Kulturni svet za slovensko pokrajino bi se mogel sčasoma izpremeniti v znanstveni zavod našega prosvetnega in kulturnega življenja, s socijološkirni in duše-slovnimi oddelki itd. Ce danes pride glasbeno društvo v Beograd, ga minister zlahka odpravi in odkloni. Ko pa se bodo naše kulturne želje in potrebe iznašale preko velike organizacije osrednje kulturne lige vseh slovenskih prosvetnih zavodov in preko sistematične kulturne inicijative in politike tedaj bo centralna vlada in posebej gosp. prosvetni minister vse drugače reagiral. Problem napredka življenja 68-stoji v tem. da najdemo vse možne poti uspehov. Slovenci smo sami v Beogradu zaigrali precej vpliva ter nimamo skupščinskega zastopništva z realno politiko. Kaj je torej bolj naravnega, kakor da poizkušamo stvoriti organizacije, s katerimi bomo gradili in pripravili novo kulturno stopnjo. Z močjo duha in pridnosti se bomo nanovo rehabilitirali pred Beogradom in bomo prišli do svoje stare moralične veljave. Radi naše maloštevilnosti bomo vsikdar brezpomembni, ako ne bomo znali najti drugih dohodov do beogradske centrale. In tak dohod nam predstavlja zasebno inicijativno delo na vseh poljih javnega življenja, tako v gospodarstvu, kakor tudi v kulturi. Koliko je v tem oziru storil Ljubljanski velesemenj, kako bi v moralnem, pa tudi gmotnem oziru uspeli, ako bi ustano- vili osrednjo kulturno ligo z vsakoletnimi kulturnimi razstavami, s širokmi prosvetnimi akcijami po deželi in mestu ter jo zamislili kot osrednjo inicijativno in vzdrževalno institucijo slovenskega kulturnega dela. Ideja je vredna, da o njej razmišljamo in da preiščemo njeno kulturno ter tudi politično in celo gospodarsko važnost. Zaključek poletnega zasedanja narodne skupščine. Zakon o zavarovanju zoper toč izročitev Radića in tovarišev s klerikaln — Beograd, 26. julija. (Izv.) Narod- i na skupščina, ki se je sestala dne 16. | aprila t. 1. na poletno zasedanje, je včeraj zaključila svoje parlamentarno delo za to peri jo do. Poslanci odhajajo na počitnice, ki trajajo tja do 20. septembra. Tekom tega Časa je parlament doživel dolgotrajno parlamentarno vladino krizo, dokler se ni Pašiću po Štirinajstdnevnem parlamentariziranju posrečilo sestaviti novo homogeno radikalno vlado. Vlada je na to 1. maja v skupščini razvila kratek delovni program, ki vsebuje 18 najnujnejših zakonov. V prvih mesecih julija se je v skupščini razvila dolgotrajna politična debata. Po zaključenju te debate je prešla zbornica na redno parlamentarno delo. Vlada je bila prisiljena predložiti skupščini v odobrenje 3 mesečne dvanajstine. Primorana je bila predložiti tudi nepopularne zakone kakor zakon o linearnem povišanju indirektnih davkov in zakon o občinski tlaki (kuluku). Ta dva zakona sta bila z vcClilt glasov spiejcla. Končno po daljših debatah in parlamentarnih bojih je narodna skupščina sprejela: 1. zakon o ustrojstvu vojske in mornarice, 2. zakon o državnih uradnikih in uslužbencih in 3. zakon o zavarovanju zoper točo. Vladi se je torej posrečilo izvršiti približno le eno tretjino svojega delovnega programa. Pred odhodom na počitnice so imeli parlamentarni klubi še kratka posvetovanja o splošni parlamentarni situaciji in o nadaljni agitaciji med svojimi volile! Radikalni klub je imel snoči 2 uri trajajočo sejo. Klub je kratko reasumi-ral dogodke notranje politike. Ministrski predsednik Nikola Pašič je imel na radikalne poslance daljši govor v katerem je reasumiral dosedanje parlamentarno delo vlade ter se v toplih besedah zahvalil poslancem za njihovo sodelovanje in parlamentarno podporo vladi. PaŠič je omenil, da se je vladi posrečilo izvršiti del programa, ki ga je vsebovala vladina deklaracija in da so bili spreleti najnujneši zakoni, ki o sprejet. — Skupščina sklenila odišču. — Parlamentarni poraz ega kluba. bodo omogočili v veliki meri sanacijo notranje-političnih razmer naše države. G. Pašič je pohvalil vztrajnost radikalnih poslancev in omenil notranjo harmonijo, ki vlada v klubu. Končno je g. Pasjč pozval in prosil poslance, da marljivo agitirajo med narodom in da skušajo volilcem pojasniti položaj vlade, da volilcem obrazlože nujnost, s katero je bila vlada primorana v državnem interesu in v interesu javnega blagostanja predložiti tudi nepopularne zakone, tako zakon o občinski tlaki in o povišanju indirektnih davkov. Zeleč poslancem »srečno pot« jih je še pozval, da se z vso energijo in iutenzivnostjo udeleže agitacije za občinske volitve dne 18. avgusta. Ministrski predsednik je uverjen, da bo znal narod v Srbiji in Črnigori dostojno oceniti dosedanje delovanje narodno radikalne stranke v parlamentu in položaj vlade. Sejno poročilo. Skupščinski predsednik B a k i č je ob 10. dopoldne otvoril sejo. Po končanih formalnostih je zbornica prešla na dnevni red: nadaljevanje razprave o zakonu glede zavarovanja proti toči. Posl. Moskovljevič (zemljo-rad.) je zahteval obvezno zavarovanje, izjavljajoč, da drugače njegov klub glasuje proti zakonu. Posl. dr. Miloš Radosavljevič (dem.) je izjavil, da je radikalna vlada ta zakon predložila skupščini samo radi tega, da bi pokazala zanimanje za kmetijske stvari. Demokratje bodo glasovali proti sedanjemu načrtu zakona, ako se ne prilagodi prvotnemu načrtu, ki ga je bil izdelal bivši minister g. Pucelj Dalje se je izjavil on sam za obvezno zavarovanje. Posl. Radoslav Agatonovič (dem.) je kritiziral zakon, izjavljajoč, da vlada nima kreditov za obvezno zavarovanje, ima pa denar za ministrske izlete na Avalo in drugam. Zahteval je. da se uvažujejo predlogi demokratskega kluba, ker bo drugače klub primoran v specijalni debati glasovati proti zakonu. Posl. S r e t e n o v i ć (demo.) je predlagal, da se naj zakon vrne odboru in popravi. Minister Marko T r i f k o v i č je hranil vladin načrt in skušal pobijan nekatere očitke opozicije. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prizorov med njim in poslancem Moskuvljevicem. Predsednik je nato debato zaključil in odredil glasovanje. Spreieti so bili vsi členi zakona do prehodnih naredb proti glasovom demokratom in zemlj^>-radnikov. Sledila je nato debata o prehodni!i naredbah k temu zakonu. V tej debati je prišlo do zelo burnih incidentov med demokrati in predsednikom radikalnega kluba Marko Gjuričičem. Posl Voja La-zić (zemljorad.) je predlagal da se sprejme njegov načrt kot temelj zakona. Sledilo je poinensko glaso\anje. Oddanih je bilo 166 glasov in je glasovalo 107 poslancev za zakon, 99 proti. Proti so glasovali demokratje in zemljoradnik! Zakon je bil s tem v celoti sprejet. Zbornica je prešla na to k drugI točki dnevnega reda: Poročilo imunitetnega odbora. Posl. Ivan Sušnik (kler.) je ▼ imenu klerikalnega in muslimunskega kluba podal protestno izjavo. Med drugim je dejal, da Jugoslovenski klub in jugoslovenska muslimanska organizacija smatrata, da je ustanova imunitete narodnih poslancev samo zato sprejeta v kulturnem svetu, da se ščitijo narodni poslanci pred šikanarni državnih oblasti in da so narodni poslanci v svojem političnem delovanju popolnoma svobodni Vsa inkriminirana dejanja, za katera se zahteva izročitev narodr»h poslancev avtonomističnega oz. federalističnega mišljenja, so politične narave in so v zvezi z njihovim pMlltičriirt delovanjem. Končno je poslanec Sušri^ v izjavi ugotovil, da so klerikalci in muslimani načelno proti izročitvi narodnih poslancev Stjepana Radića in tovarišev, kakor tudi poslancev Jugoslovanskega kluba Vladimirja Pušenjaka, Antona Sušnika in tovarišev za izrazito politična dejanja in da v znak protesta zapuščajo dvorano. Klerikalci in muslimani so nato zapustili dvorano med ironičnimi klici demokratskih in radikalnih poslancev: »Na svidenje! Zdravo !c Posl. Večeslav VVilder (dem.) je v imenu demokratskega kluba izjavil, da bo glasoval za izročitev poslancev, pri tem pa je ostro kritiziral politiko radikalne vlade, ki šele sedaj pričenja uporabljati proti Radiću zakon. Med drugim je omenjal, da so radikali sklepali politične kupčije s politiki, ki jih sedaj proglašajo za veleizdajnike. Ker so se te kupčije razdrle, je Radoč objavil famoz- Dnevnik francoskega župnika. Zgodo v Insko-psihologicna miniatura. Po ruskem viru priredil L—ov. r(T>alie.y 10. novembra. Sedaj je rešitev tu ali točneje, začetek nove uganke, pred-durje nove tajnosti! Nahajam se v ječi. Snoči so me pripeljali v Limoges naravnost v mestno ječo, sunili so me v temnico, zaklenili jo in me pustili samega.. Zaduhlo. hladno, vlažno je... Utrujenost in navada trdega spanja sta vzlic temu zmagali Hitro sem prečita! nekaj molitev in potem sem zaspal, kakor ubit. Zbudil sem se z mislijo, da moram svoje ptice krmiti, kakor navadno, a naenkrat sem se spomnil vsega, kar se je z manoj zgodilo. Moja temnica je skrajno tesna in neprijetna. K sreči sem zamogel vzeti seboj molitvenik, popotni črnilnik in pero. Tako morem vsaj čitati molitve in nadaljevati svoj drovnik. S hodnika je stišati korake... Nekdo mi je porinil skozi odprtino na spodnjem koncu vrat vrč vode in košček črnega kruha ... AD me bodo preživljali samo s tem? To bo zame izredno hudo. Tega nisem vajen. Moje gladne ptice in moj brezdvom-iio tudi gladni rjaveč mi ne gredo iz gla- ve. Ko sem natančno pregledal tla svoje temnice, da bi prišel na vzrok smradu, sem se prepričal, da mojega prednika nikdar niso izpustili iz te luknje. Kdo je neki bil ta revež in kako je končal? 11. novembra. Pretekel je ali bolje, do konca se je privlekel prvi dan mojega zaprtja, razrešitev uganke ni prišla ni za korak naprej. Zakaj so me zaprli? Moja vest mi pravi, da neopravičeno. Gotovo je bil povod kako nesporazum-Ijenje. Na kak način pa je moglo priti do njega? Krajec kruha, ki sem ga snoči prisiljen grudil in ga zalival z motno vodo, me nikakor ni zadovoljil. Nikdar nisem čutil še takšnega gladu. Vedno sem si predstavUal, da je ječa nekaj groznega, kakor se kaže, presega moje in sploh vsako predstavljanje. Okno je visoko in nikamor ne morem stopiti, da bi pogledal skozi, od tal se niti neba ne vidi, vidna je samo streha, ki se nahaja nad oknom. Najbolj mučna je zame tišina, ki tu vlada. Samo včasih se razlegajo koraki po hodniku pred mojimi trdno zaprtimi železnimi vrati; en,krat ali dvakrat sem slišal rožljanje verig... Potem pa je bilo dolgo tiho. Tako sem sedel m se mučfl do časa, ko se je že začelo mračiti Nikdo ni prišel k meni aH po me. Neka roka mi je zopet porinila pod vrata kruha in vode. Dolgo in nestrpno sem čakal na ta trenutek. — Ali pridejo danes po me? sem vzkliknil tako glasno, da sem se sam ustrašil, kajti moj glas je grozno odmeval od sten. Odgovora ni bilo. Slišal sem samo ropot oddaljujočih se korakov. Vztic temu se mi je zasvetil slaboten žarek nade v glavi. — Vsekako bo opomnil na me onega, kogar se stvar tiče, sem mislil, ne privajen svojemu položaju. — Brez-dvomno so na me pozabili, a sedaj jih bo že spomnil. Pretekla je ura, nihče ni prišel k meni. Na hodniku je vladala grobna tišina. Nič več nisem mogel potrpeti; spomnil sem se svojega človeškega dostojanstva, svojih človeških pravic in sklenil sem rešiti se za vsako ceno te negotovosti. Šel sem k vratom in začel sem z vso silo butati po njih. — Stražnik! sem kričal na vse grlo. — Jetničar! gospod stražnik! Dolgo ni bilo nobenega odgovora, da se je s hodnika slišalo korake. — Stražnik! sem končno zakričal tako, da je okno zašklepetalo od zvokov mojega glasu; — pridite sem. Imam vam povedati te eno beseda Bodisi, da je radovednost obvladala mojega nevidnega jetničarja, bodisi da so ga vodili drugi nagibi, prišel je takoj k mojim vratom. — Kaj ti je, številka petnajst? Domneval sem, da mu je moje ime neznano in da sem mu znan le kot številka. — Povejte, da me naj čimpreje pozo ve jo k sodišču. Menda so pozabili na me. — Pomiri se. na te ne bodo pozabili In surovo se je zasmejal — Zakaj so me tu sem posadili? Cesa me morejo obdolžiti? — To je tebi bolje znano. — A jaz sem nedolžen, jaz nisem zagrešil nobenega prestopka. Slišal sem zopet surov smeh. — Da, tukaj sedijo vsi po nedolžnem. Jaz še nisem videl nobenega, ki bi bil takoj priznal svojo krivdo. In zopet so se slišali koraki, ki so se že oddaljevali — Stražnik! sem vzkliknil s pol divjim in pol moledujočim glasom. Koraki so postali — Sedi in molči! je zakhcal nečloveško krut glas. Ce še enkrat zavpiješ, te pustim jutri brez kruha in vode. Sedaj pa se ti ne bom več odzval In oddaljil se je. Slišal sem samo, kako je. odhajajoč godrnjal: — Mislil sem, da hoče res kaj pametnega povedati Uničen in onemogel sem se zgrudi) na slamo. Solze so se mi bile ulile iz oči, dasi se ne spominjam, da bi se bi! kedaj jokal. Dolgo sem obležal na slami in sem skušal krepiti se z molitvijo, čuteč se popolnoma odrezanega od vsega sveta. Grožnja, vzeti mi prihodmega dno vodo in kruh, me seveda ni izbegala. Pozabil sem popolnoma na vodo in na kruh in nisem več čutil gladu. Nenavadna, mrtva tišina me je mučila neznosno. Goreče in iskreno sem nadaljeval svoje molitve, nič ni moglo boljše izražati mojega duševnega položaja, kot psalmi. Ne vem, kako se je zgodilo, da so se od mene izgovorjene besede psalmov vedno glasnejše razlegale in da je moja molitev polagoma prehajala v petje sprva tiho* potem pa vedno bolj doneče. Občutil sem veliko olajšavo. V mofl duši je postalo jasnejše. Milost se je spuščala v mojo dušo in storila, da sem pozabil na breme svojih skrbi S hodnika so se zopet slišali koraki a jaz nisem imel zanje nobenega zanimanja, (Dalje pribodnjl&j > Stran 2« »SLOVENSKI NAROD« dne 27. julija 1923. štev. 169 ni Markov protokol in sedaj je vlada 9 skrbeh za dobrobit države. PosL dr. K r a f t (Nemec) je ugovarjal proti izročitvi nemškega poslanca Franca Schauerja sodišču. Tega preganja sodišče radi kritike neke naredbe okrajnega glavarstva v Konjicah, ki določa, da se imajo ulični in napisi trgovin glasiti le v državnem jeziku. Minister Uzunovič je reagiral na izvajanja poslanca VVilderja. Ob 13.50 je bilo dano poročilo imunitetnega odbora na glasovanje. Sodišča se imajo izročit! Stjepan Radić* dr. Vladimir Maček, dr. Krnjevie, dr. Ko-šotiG in Predavač radi raznih tiskovnih pogreškov in veleizdaje. Sodišču se iz-roče tudi poslanci SLS Ivan Sušnik, Vladimir Pušenjak in Fran Zebo t. Ti predlogi so bili sprejeti z veČino glasov. Za izročitev so glasovali radikali, demokratje, zemljoradnik] in Nemci. Predloga za izročitev posL Popovića in posL Schaueja sta bila vrnjena odboru v ponovno razpravo. Podpredsednik Ljuba Bakić je nato ob 14.10 zaključil sejo z naznanilom, da se prihodnja seja vrši šele 20. septembra t 1. DOSLEDNOST KLERIKALNE POLITIKE. — Beograd, 26. julija. (Izv.) Klerikalni klub je na včerajšnji seji zbornice doživel nov poraz. Vedno laviranje je tako v vladnih krogih kakor tudi med opozicijonalnimi vrstami vzbujalo naj-živahnejše komentarje. Tekom včerajšnjega dneva se je lahko konstatiralo, da so klerikalci v svojih nazorih glede avtonomije in federacije zelo nedosledni in da po prilikah menjajo svoje misli ter se obračajo po vetru. Iz včerajšnje izjave posl. Ivana Sušnika je lahko posneti, da nI govoril v imenu celokupnega revizijonističnega bloka, nego le kot zastopnik avtonomističnega in federalističnega mišljenja. Podčrtati pa je tudi treba izjavo Sušrrikovo, da so klerikalci samo načelno proti izročitvi Radića, Parlamentarni krogi so uvideli kako klerikalci spreminjajo od dneva do dneva svojo parlamentarno taktiko. F.n dan skušajo podpirati vlado na indirek-ten način, drugi dan pa organizirajo eksodus. Splošno ob zaključku prvega polletnega zasedanja je lahko ugotoviti, da so klerikalci imeli popoln deficit in da so đ'vžfreli očividne neuspehe. Narodno skupščino so samo izrabljali v svoje strankarsko-demagoške namene. Govorili so bolj za svoje klerikalne mase, pravo parlamentarno delo pa so popolnoma zanemarjali. V parlamentarnih krogih smatrajo klerikalni klub kot parlamentarno telo, ki se da pridobil z malimi koncesijami Klerikalci so zaigrali ves ugled in vpliv pri opozici-j.nalnih skupinah in tudi radikale! z gotovim prezirom gledajo na ta klub. Izročitev Radića sodišču. — Zagreb, 26. julija. (Izv.) Bloka« ško časopisje, med drugimi »Jutarnji lista, priobčujejo razna poročila o raz* loc-ih, zakaj se ima Radić izročiti sodi* šču. Pašič je zadnje tri dni kolebal ali se naj Radić ima izročiti sodišču ali ne. V zadnjem momentu pa je nanj pri* tisnil radikalni klub in je svoje mnenje izpremenil. Radić se ima tekom prihod* njih dni izročiti sodišču v smislu para* grafa 92. srbskega kazenskega zakona, ki določa denarno kazen do 3000 pred* vojnih dinarjev ali pa zapor od 1 do 5 let. Med radikali pa je tudi močna struja, ki zahteva, da se vprašanje o Radiću na drug način likvidira. »Jutar* nji list« pravi med drugim, da ti fak* torji delajo na to, da Radić ne bo are* tiran. Obstoja tudi močna tendenca, da se Radie aretira, ker na ta način radi* kali računajo, da razženejo in razbijejo K.ulićevo stranko. — Zagreb, 26. julija. (Izv.) Po po* - lih iz Beograda je skoraj pričako* • aretacije Stjepana Radića. Zagreb* sko prebivalstvo z nervoznostjo priča* L rje nadaljnega razvoja Radičeve za-deve* — — Zagreb, 25. julija. (Izv-) Bloka* ško časopisje skuša v svojih komentar* jih dokazati, da je radikalna vlada ubrala pota in metode nekdanje radi* kalno * demokratske koalicije m da bo napram Hrvatski nadaljevala prejšnjo politiko. »Obzor« med drugim opozarja na zle posledice, Id bi jih imel eventu* alni politični proces proti Stjepanu Ra« diću. Med drugim pravi: Vlada goni Radića in tovariše pred sodišče. Brez* dvomno /e, da bodo $ tem prekinjena pota za sporazum med Hrvati in JrW. Eventualna obsodba Radića In to* bo podrla vse mostove za ure* notranjetpolitičnih prilik. Taki po* procesi, kakor ta proti Radiću, m donašajo nikdar koristi onemu, ki 'JBi /e izzval. List dalje konstatira, da So M izročitvijo Radića sodišču uveden oni državni režim, ki so ga pred d leti zahtevali demokrati. Politične vesti. — Dr. Novačan se je mudil pretekli teden v Beogradu po sklepu in naročilu bivše slovenske republikanske stranke. Govoril je z voditelji radikalne stranke predsednikom vlade PaŠičem, predsednikom narodne skupščine Jova-novičem, tajnikom radikalnega kluba dr. Janjićem itd. Ker je »Slovenec« priobčil o njem brzojavko, polno per-fidnosti, je vložil dr. Novačan proti njemu tožbo. O NovaČanovi poti v Beograd smo mi poročali 20. t. m. On ni zahteval nikake podpore za organizacijo protiklerikalne stranke. Prvotno se je poročalo, da ga niso hoteli sprejeti razni radikalni voditelji, kar pa se je pozneje izkazalo za neresnično. sa Državni proračun za 1. 1923/24 Finančni minister je včeraj pred zaključkom poletnega zasedanja narodne skupščine predložil zbornici proračun za leto 1923/24. Finančni odbor se že kljub parlamentarnim počitnicam sestane 20. avgusta, da prične proračunsko razpravo. Ker trajajo parlamentarne počitnice do 20. septembra in ker so dvanajstine dovoljene le do 1. oktobra, je parla-mentarno-tehnično izključeno, da bi bil sprejet proračun do tega roka in si bo moral finančni minister zopet pomagati z dvanajstinami. Dne 1. oktobra pa stopi v veljavo tudi zakon o državnih uradnikih, s katerim se imajo urediti uradniške plače m na podlagi katerega se imajo novo urejene plače že izplačati dne 1. oktobra. — Odhod zunanjega ministra v Si-najo. Po poročilu iz Beograda je danes dopoldne zunanji minister dr. Ninčic odpotoval v spremstvu svojega kabinetnega šefa v Sinajo na konferenco Male antante. = Dnevni red sinajske konference. Na konferenci držav Male antante v Sinaj! se bodo razpravljala ta vprašania: 1. Splošen mednarod. položaj v Evropls 2. Mala antanta in odnošaii do Bolgarske in Madžarske, madžarsko zunanie posojilo; 3. Mala antanta, Po'jska in Grška, =r Gag?:ardi v Beograda. Po poročili bongradskih listov je včeraj 25. t m. dospel v Beograd Marko Gagliardi. Zastopnikom tiska je zafrjeval. da je Drisnel popolnoma v privatnih zidovah. nekateri pa zarrjniejo. da ie niegov prihod v zvezi z vohunsko afero. = Irre^enta slovaških VTer?ko!eev na evharističrrem shodit, ^Slovak« poroča, da je bilo na francoskem evhari-stičnem kongresu izmed zastopnikov narodov na kongresu samo dr. Tuki do-volieno govoriti na sklepnem shodu dne 7. julija. Do tega izjemnega odlikovam'a se je baje dokopal s pojasnilom, da je slovaški narod nastopal mednarodno doslej vedno samo skupno s Cehi, pokrit s plaščem republike, in da nima druge prilike, da bi se predstavil svetu kakor samostojen narod. Tuki so baje za njegov govor priredili velike ovacije in njegov govor bo natisnjen v spominski knjigi navedenega kongresa. »Slovak« bo prinesel Tukov govor prihodnje dni. Škof Kmetko, ki je bil tudi na kongresu, se je odpeljal iz Pariza v Lurd, od tam pa v London. Spremlja ga P. Filkom. Slovak takega kova kakor Tuka. Gliha vkup štriha. Gospodarstvo. Tombolske Karte za tombolo Dmitva za zgradbo Sokolskega 'doma t Spodnji Šiški so v pred- rteM m slovanskem svetu. — Po!jska mora imeti močno armado. Poljski ministrski predsednik Wi-tosz je na shodu ljudske stranke v Tar-novu izjavil, da je vlada v svrho zaščite države sklenila pogodbo s Francijo in Romunijo in da se je s to pogodbo obvezala, da bo vzdrževala v bodoče močno armado. Izdatki za vojsko bodo tvorili -40 odstotkov budžeta. Glede notranje politike je dejal, da bi podpiral vsako poljsko vlado, ne more pa dovoliti, da bi bila usoda Poljske v rokah peščice Židov in Belorusov, ki snujejo proti državi zaroto. Po njegovem mnenju je Poljska sedaj na poti h konsolidaciji — O predstojeći revoluciji na Češkoslovaškem piše »Dailv Herald«, ki pravi, da je izvedel od svojega diploma-tičnega poročevalca o zelo resnih znakih bližujoče se revolucionarne burje. Prevrat pripravlja baje ugleden politik, vodja narodno-demokratske stranke, ki je obenem glavni faktor tajnega re vol učijo narnega gibanja. Za seboj ima že 85 odstotkov častnikov, večino državnih uslužbencev, vse veleposestnike, Sokolstvo in dve bojni organizaciji čeških fašistov. Gibanje financira neka solidna češka banka. List celo trdi, da bo revolucijonarje podpirala Angleška, ki je pomagala tudi sedanji bolgarski vladi Omenjeni Ust je namreč komunistično navdahnjen in zato ni čudno, da včasih halucinira. — ZbolJSanje čeških Bnaoc Bankovni izkaz za prvo polovico folija dokazuje velik napredek v finančni politiki Češkoslovaške. Dočim se kovinska podlaga ni posebno zvišala, Je stanje deviz in valut napredovalo od 445 na 2579 milijonov Kč. Devizna Sa zlata podlaca znaša 3633 milijonov, bankovcev pa Je v prometa sa 9069 milijonov Kč, tako da Je krita že več kot tretfna papirnatega denarja. Obtok beafcovcev se )e sjUal —g XIV. poročilo UotUarskega dnuh> va za Slovenijo o stanja hmeljskJi nasadov doma in drugod. 2attc C.SR- 19- julija. Zadnji čas so se cene za hmelj vnovič dvignile za 200 čk. Največ se Je prodalo po 2400 do 2500 čK za 50 kg. Nakupovanje se je malo ustavilo.ker so odjemalci deloma kriti. Hmelj iz leta 192L se plačuje po 1800 do 1900 čK za 50 kg. Pri večji ponudbi in zmanjšanem povpraševanju Je razpoloženje mirno, cene pa nespremenjene in čvrste. Pred tremi tedni je nekoliko deževalo, vendar je pa zemljo zmočilo le na 6 nun globoko. Temperatura je nekoliko padla in dnevi so manj vroči; vsled tega se je grozeča katastrofa nekoliko ustavila. Škroplje-ni nasadi so zeleni in se pripravljajo na cvet Tisoč kopi v neškropijenih nasadih je pa že usahnilo in so torej izgubljene. Letina v škropljenih nasadih bo pa le potem normalna, če bo izdatno deževalo. Muh in uši je sicer nekoliko manj, vendar Je po mrčesu povzročena škoda že tako velika, da se ne bo dala popraviti. Ni še gotovo, ali bodemo pridelali polovico lanske žetve. —g Živinski semeni ▼ Mariboru. Na sejem dne 24. julija se Je prignalo: 9 bikov, 146 volov, 279 krav, 11 telet. Sejem je bil živahnejši kakor je bil zadnji. Namesto večjih inozemskih izvozničarjev je semenj posetilo več kupcev iz Avstrije. Cene živini za domačo vporabo so zopet narastle. V nastopnem radi kontrole tudi cene (v oklepajih) iz zadnicera sejma dne 10. julija: debeli voli Din 12.50 do 14.50 (12.75 do 13 50), poldebeli voli 11.50 do 12.25 (12 do 12.50). plemenski voli 10 do 12.25 (11.25 do 12), b?ki za klanje 9.25 do 11.50 (8.75 do 10.50). klavne krave debele 12.75 do 14.50 (12 do 13.75). plemenske krave 10.50 do 12.50 (9.75 do 11.75). krave za klobnsarje 8 do 10.25 (7.75 do 9.50). molzne In breie krave 10.50 do 14.50 (Q.50 do 12.50). mlada živina 11.75 do 13 (11.75 do 13.75). Pri cenah za bolijo živino se pozna, da ni bilo večjih Izvozui-čarjev. Nasprotno se pri cenah za krave pozna, da vztrajajo živinorejci ori visokih cenah, ker se Je med tem Izded na seno zdatno fzboIfSal. Kdo v mestih pa danes še kupuje meso, to pa Je drugo vprašanje ki se bo ihnain re*Ho v škodo živinorejcev. —g Zagrebški trg. Zagreb 25. Julija. Cene ▼ dinariih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja, notirajo: plenica (75/76 ket rdeči nagel ni ob klicih: Na veselo svidenje! VoŽ:nia skozi Gornjo Savinsko dolino mimo Vrbovca pod Nazarii, skozi Rečico, Radmirie in Llubno je bfla v večernem hladu kaj prfetna in dalje pri luninem svitu ob srebrno blesteči SavinM prav romantična. Ob pol 10. je družba dospela v» Luče in tam prenočila. Drugo rutro ob l-.-7. ods!; so izletniki j dalje peš skozf divjerornantfčno sotesko ob Savinji Pokazali smo gostom naravna čudo Iglo, presiliajoči studenec pod Iglo, krasne peči Raduhe, OUševe i. dr. obmejne varuhe prekrasne Sa vinske doline. Pri Rogovilcu se Je nato dručba razdelila. Eno polovico izletnikov je odpeljal predsednik Savinske podružnice g. Fr. Kocbek proti Solčavi ln dalje skozi romantično sotesko Savinje, da jim pokaže znamenito Logarsko dolino. Logarski slap in planinski raj na Okrešlju. Druga polovica, ki je $tela okrepljena s slovenskim? turisti 18 planincev, pa se ;e povspela skozi Robanov kol mimo Kocbekove koče na Korošico pod Ojstrico. Članom SrPD je tura skozi Robanov kot zelo ugajala. Vse Jih je močno zanimalo in niso se mogli dovolj načuditi tem lepim dosedaj nepoznanim našim alpskim prizorom. Tudi mi, ki smo jih spremljali, smo bili veselo vzradoSčeui, videč, kako so tudi srbskim bratom prirasle na srce naše planine in kako čvrsto in neustrašeno so stopali in plezali naši novi tovariši po ne prav lahkih pečeh tam pod 2vižgov-cem! Vse nastopanje srbskih turistov, njih zanimanje za naravo, zmerno tn trezno življenje f. dr. dobre turistovske lastnosti nas spominjajo v mnogih ozirih na naše brate Čehe. Ob 4. 3x3poldan prrvriskala )e eefci družba na Korošico. Komaj dobro uro poprej odšla je več^a družba slovenskih turistov, ki je čakala skoro cel dan, deloma na Ojstrici, deloma v koci. da tudi ona pozdravi drage tovariše. Odšli so le, da ne bi inkomodirali gostov, ker je v sedanji tesni koči prenočišč komaj za 18 oseb. Drugi dan 23. trn. odrinila je zopet veselo razpoložena družba zgodaj dalje. J^n del na Ojstrico in dalje po grebenih na Planjavo, ostali del pa po Dežmanovi poti naravnost na Planjavo in nato vsi skupaj na Kamniško kočo na Kamniškem secilu, kjer se iefsešla zopet vsa izletniška družba iz Kofošice ln iz Frišaufovega dorrra O nadaJjnem poteku izleta nimamo še poročil. Novim našim planinskim tovarišem tovarišicam iz Srbije želimo srečno pot na nadaljnjem izletu, da ponesejo domov kar najlepše spomine Iz naših planm in da nas drugo leto v še lepšem številu obiščejo, SrPD — Zdravol VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 25. juDJa (uradno vremensko poročilo) V Avstriji Je vreme zelo slabo. Včeraj je povsod deževalo. Iz mnogih krajev prihajajo poročila o nevihti. Proti zapadu se nebo jasni. Na Dunam Je bihi opoldne nevihta z obilnim dežjem. Pričakovati je izjpremenljivo, viharno, nekoliko topleje tn polagoma napredujoče posfahb- ■J 1 \ tSCOVCNSFC! NXROD«toe 27. JnUJa 1923. stran. 8. Dnevne vesti. V Ljubljanu dne 26. /£&ya /323. — Kaj je z uradniškimi zadrugami in samopomoč jo? V Mariboru se je dogodilo pretresljivo dejanje iz seda* lije socijalne in uradniške krize. Poli* cijski stražnik, vesten in vzoren dr^av* ni uslužbenec, je izvršil samomor, ker m mogel prenašati stradanja in bede svojih nedolžnih otročičev in žene. Ne bomo govorili o slučaju kot takem in vzrokih tega dejanja. Nam vsiljuje do* godek misli o uradniški samopomoči. Povprašujemo se, kako da to uradni* štvo ni našlo toliko samorazumevanja in inicijative, da bi se bilo ogledalo po uradniških zadružnih organizacijah in po gmotni samopomoči. V Nemčiji, Angliji in drugod zidajo skupne domos ve, velike zadružne hiše, s skupnimi zadružnimi kuhinjami. Pri nas se je za* družna ideja doslej izkazala osobito na seljaškem gospodarstvu. Zakaj bi se tudi naši naprednejši in razboritejši uradniki ne poprijeli resnega dela za gmotno samopomoč? Z malimi vložki bi mogli sestaviti velike kapitale, v dr* žavi bi se lahko ustanovila posebna uradniška banka, ki bi prevzemala gradnjo uradniških domov, skupnih ku* hinj in gmotno oskrbovanje, s čimer ne mislimo na kasarne, marveč na povsem moderne ustanove, ki se sedaj ustanav* Ijajo po sodobnih zapadnih velemestih in državah. Skoro se ne moremo ubra* niti očitka, da je uradništvo v tem oziru nekoliko pasivno in da preveč zaupa vladnim in strankarskim obljubam, ki se pa v polni meri ne morejo iz pro* računskih in državno * dohodarstvenih ozirov izpolnrti. Uradništvo naj se zave svojega izrazitega socijalnega položaja in naj posnema s pomočjo svoje orga* nizatorične ter inteligenčne sposobno* sti to, kar je ubogljeni kmetic že ustva* ril s svojimi malimi zadrugami. Name« sto pasivnosti naj pride moderni duh m socijalna inicijativa! Ko se to izpolni, ne bomo več prisostvovali žalostnim pojavom, kakor se je dogodil v Mark boru. — Kam plovetno? In kje smo pravzaprav? Tako se sprašujejo naši pravniški krogi. In sicer sodniki ravnotako kakor odvetniki — v Sloveniji. 2e večkrat in zadnji čas še posebej dohajajo na sodne zaprosbe. s katerimi se obračajo naša sodišča na srbske sodne oblasti za pravno pomoć. — neverjetne rešitve in tako čudni odgovori, da je treba te anahronizme izpostavi d javnosti. Saj je v resnici neverjetno, da dobiva n. pr. deželna sodnija v Ljubljani itd. itd. na svoja zaprosila za predlagano In dovoljeno izvršbo od gradskega suda Beograd i Cukovico za Izvršenje kratki fenomenalni odgovor, da smatra v Sloveniji izrečene sodbe za sodbe inozemskega sodišča, katerih brez drugega ne more Izvršiti! Pri tem kategoričnem pravnem odreku se sklicuje po navadi na § 10 II. točke 5. zakona o gradskirrri i sreskimi sudovima iz leta 1911. Kedor ne verjame te »pravljice«, naj se obrne na kateregakoli odvetnika v Ljubljani in Sloveniji. In stavimo, da bode z lahkoto postrežen s tako ali še finejšo pravno — pikantnostjo. Ker se trgovske in sploh gospodarske in pravne zveze med Južnim in severnim delom naše mlade drŽave vedno bolj hvala Bogu množe in zgo-ščalo od dneva do dneva, postaja pravna pomoč v pravdnem In tudi izvršilnem delokrogu vedno važnejša in nktualnejša. ker pač na celem svetu in tudi v Jugoslaviji tožb in pravd nflcdaf ali vsa! tako hitro še ne bode konec. Dandanes, ko se plačila iz raznih razlogov žalibog čezmerno, neopravičeno in z neko čudno lahko vestjo odlašajo, le tožba kai navadna in hitra stvar in pravda kaj dobrodošla prilika — za naravnost ostudna, sramotna zavlačevania. Zategadelj so gori omenlene rešitve beograd-skega gradskega suda za izvršenje in vse slične inžno-sodne odredbe dvakrat nerazumljive. In tudi posebno pomirjevalne niso za naše pridobitne kroge, za trgovce Itd., ki v svojem poslovanju, kakor se nam pripoveduje, z večjim ali manjšim veseljem na dalje roke m upe prodajalo svole blago ravno v Južne kraje. In ti trgovski stiki naj bi po naši odkritosrčni želii vsak dan napredovali! Če pa «?odne oblasti v Beogradu naše sodno Izvršilne odioke zavračujelo kot Inozemske, dvomimo prav zelo. da bf rak! Justlčnl pojavi posebno blagonos-no vplivali na naše medseboino vsestransko zbliževanje. Nai bi se tedaj enkrat za vsele? onemogočili slični anahronlirični dogodki, frt ne delalo časti našemu pravosod-stvu v obče in ki bi se morali z vso in radikalno strogostio napram dotičnim južnim pravnim uradnikom odpraviti povsod in enkrat za vselej. — Tx vojaške sfnžhe. Imenovan je v r*v hotl tu majorja kapetan 1- klase v 16. noš* polku Miroslav M. Kreo, rojen Ljubljan* — Težkoče novosadskega gledalaca. Novosadsko gledatfšče se naba?a v runJi denarni krrzi. Ver dolguie razirfm bankam več'e zneske. Ranke so seda? zasegle gledališko premoženfe, tako. da uprava m* v stanu, đa fzplačuie igralcem plačo. — Sanatorij na Lovcem. V Cetinju se se je osnovala delniška družba, ki namerava na Lovčenu zgraditi sanatorij. Razen teg?, zgradi družba tudi v Crni gori več hotelov. Temeljni kapital znaša 5 milijonov dinarjev. —Jubilej 251efneea zvestega služb ova* nja je praznoval dne 25. t. m. Janko Dimlc. polir pri stavbnem podjetju Jakob Accetto v Ljubljani. — Trbovlje. V nedeljo dne 29. t m. odkrije ženska podružnica C. M. D. v Trbovljah soominsko ploščo ranjki ttstano* viteljici in dolgoletni predsednici — Sloven* »ki materi — Ani Dimnflcovi. To pristno narodno slavje se vrši v smislu idej blago* pokojne baš za časa stavke naših rudarjev, m to v polnem soglasju ž njimi. Vsi, ki so poznali ranjko mater in vsi ki jih zanima videti črno slikano Trbovlje v teh mučnih dneh, pridejo ta dan v Trbovlje, da počaste spomin zaslužne Žene, ki je rojena iz na* roda., živela in delal* zanj kot malo naših zen Spored te slavnosti je sledeči: 1. Spre* jem gostov; 2. odkorakanje z godbo od -"Rudnibiie restavracije* mimo hiše pokojni* ce na grob; 3. ob pol 11. uri sv. maša; 4. po maši odkritje in slavnostni govori pri hiši Ane Dimnikove; 5. od 2. do 3. ure prome* nadni koncert; 6. od 3 popoldne do 1. po. polnoči ljudska veselica. V slučaju, da se je kako društvo ali posamezne osebe po pomoti izpustilo pri razpošiljatvi vabil, naj oproste, ter blagovole vzeti na znanje. Vse sestre in bratje dobrodošli! — Odbor. — Iz Kranja: Tudi pri nas se pozna na marsičem lepo vreme, ki je nastopilo po mrzlem deževju. V celem mestu se opaža gibanje v svrho olepšanja. Hišni posestniki so jeli prav pridno beliti svoje hiše, delajo se novi tratoarji, kar vse bo na po-setnike Kranja prijetno uplivalo. Ce pa prideš v kokrško predmestje, vidiš, kako se ponosno dviga lepa stavba Narodnega doma, ki bo v najkrajšem času pokrita s strešnim stolom V resnici krasna stavba, dokaz vztrajnosti in požrtvovalnosti kranjskega meščana. Treba le še nekoliko dobrohotnosti in stavba bo kmalu popolnoma gotova. V soboto zvečer se vrši pri Pe-trčku občni zbor Narodnega doma, kjer bo položen račun dosedanjega uspešnega dela. — Farovško sovraštvo. V Št Jerneju na Dolenjskem je po kratki bolezni umrla 171etna posestnikova hčerka Anica Janko-vič, ki je imela nekaj strašansko pregrešnega na sebi: bila je do zadnjega diha navdušena Sokolića. S tem si Je nakopala ljuto sovraštvo farovške gospode, ki ga nI mogla zatajiti niti vspričo veličastva smrti. Mladi, obče priljubljeni devt se je krat-komalo odreklo duhovniško spremstvo na nienj zadnji poti z doma v cerkev. Sele pred cerkvijo se je sprevodu pridružil kaplan, ki je na to opravil predpisane cerkvene obrede. Ljudje, ki so občudovali krasno cvetje v sprevodu, so se hkrati glasno zgražali nad nestrpnostjo našfh duhovnih očetov, ki nočejo poznati Kristusovega nauka: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« — Državna borza dela. Pri vseh podruž* nicah »Državne borze dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 8. do 14. julija 1923 312 moških in 114 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 219 moških in 128 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 2081. — Promet od 1. januarja do 14. julija 1923 izkazuje 29311 strank, in sicer 13.556 delodajalcev in 15.955 deloje* malcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 8504. — Dela iščejo: kovači, stavbni in strojni ključavničarji, elektromonterji, natakarice, pohištveni mizarji, sedlarji kro* jači. šivilje, peki, mlinarji, mesarji, tesarji, kolarji, pisarniške moči, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo:: rudarji, kle* parji, plctarji, pečarji, kovinostrugarji. ža* garji. slikarji, šivilje za perilo, Vajenke v tova-no perilo, tapetniki, slaščičarji, vajen* ci itd, — Velikodušen dar. Pokojna narodnja-klnla in rotfoljubklnja gospa Amalija Ju-govie v Krškem spomnila se je v svoji oporoki tudi mlade podružnice »Kola jugo-slov. sester« v Krškem in ji volila znesek 1500 dinnriov. Slava ranemu spominu! — Cel^ke vesti. Mestna občina proda strelišče ob Savinji za 37.500 D;n Iv. Videmšcku. Tudi mestna hiša v Matija Oubčevi ulici pride ponovno na dražbo. — Prostori mestnega muzeja se bodo primerno preuredili, ker primernejših prostorov za muzej za enkrat ni na razpolago. — Novo dva- do tri nadstropno palačo namerava zgraditi neki interesent. Zazidal bi se celi ogel Kralja Perra ceste in Vodnikove ulice od Vošmakove MŠe do meščanske šole. V tej palači b? se nahajala tudi dvorana za kino. v pritlični trgovski m obrtni lokali, v nadstropjih pa stanovanj. Mestna občina je pr "pravi jena temu interesentu prodati to stavbfšče in sicer kvadratni meter po 90 Din ter oddati kinokoncesijo v naiem za dobo 25 let. ako bj se s stavbo pr'čelo še to leto. če bi se ta pro:ekt izvedel, bi ta del mesta mnogo pridobil na lepoti in tudi stanovan;sk? bedi bi se v našem mesfu nekoliko odpomoglo. — Svinjski s e j-rn i v našem mestu so zopet đovoPeni. — Pokrajinska uprava za Slovenijo je mestni občini dovolila pobirame 10% najemninskega novčiča šele od najemnine letno 200 Din naprej. — Nemški socijalist tednlik »V o r w a r t s« prične v začetku meseca avgusta izhajati v Celju. Izdajali ga bodo Bernotovi socijalisti. — U p o k o i e n je na lastno prošnjo predstojnik cel:skega davčnega urada g. Rafael Dolinšek. Upokojenec je bil rudi v času avstrijskega službovanja vedno vnet in zaveden narodnjak. Mesto nad-upravitel:a Je zasedel v Cel'u po preobratu in bo tukaj sedaj tudi živel v zasluženem pokoju. — Hmeljarsko društvo v 2 a 1 c u ima v nedeljo 29. trn. svojo izredno skupščino ob 2. uri popoldne v Roble-kovi dvorani. — Mariborske vesti. U k I n j e n j e »Inspekcije dela«. Kakor se kaže, bo ministrstvo za socijalno poHtiko v Mariboru moralo ukiniti svoj za celo obmejno Industrijo važni oddelek »Inspekcija dela«. Ne le da uradniStvo še zdaj nt dobilo stanovanja, ampak odpovedana je tudi pisarna, drugega lokala pa ni dobiti, ker hoče vsakdo denar vnaprej in dobro — prepla-čano. Žalostno je pri tem, da v Beogradu niti iz tega slučaja še zdaj ne verujejo v nevzdržnost stanovanjske bede v Mariboru. — Padanje cen hišam In po* sestvom. V zadn'em času se opala naravnost rapidno padanje cen hišam v mestu in posestvom na dežeM tudf v neposredni bližini Maribora. Ker je vsled vedno hujšega pomanjkanja gotovine sigurno pričakovati Še nadalnje padanje cen za rmo-btlilje sploh, se pojavljajo tako pogosto ponudbe od vseh strani, kakor tega v Mariboru že zlepa ne pomnijo; ob prvem času prevrata so samo Nemci s slabo vestjo tt» teli ponujati svoja posestva kar pa sv je kmalu, ko so videli, da jim ne storimo nič zalega, opustilo. Težko prizadeti ob sedanjem splošnem padanhi cen so m bodo Še le oni vnanji prekupčevalci, ki so Še lani upali, da bodo v Maribora napravili lepe kupčije z naJnipovanjem ta razpredava-njem posestev. Nasprotno je zdaj ugodna prilika za nove kupce, oziroma one, ki se hočejo naseliti v Maribor. — Nova industrijska podjetja. G. Rozman, družabnik tvrdke Tonejec in Rozman si ustanovi na Aleksandrovi cesti novo tovarno za sladkorne izdelke, U. Valjak, lastnik sloveče Grajske kleti, ustanovi v družbi tovarno za likerje na vogalu Meljske ceste. — Propadanje veleindustri-je. Nesrečna valutna konjunktura spravlja čim dalje več veleindustrije v propadanje. Na Teznu, kjer se le še pred dvema letoma razvijala cvetoča Industrra, počiva že dalje časa že nekaj takih velepodjetij. Pro-spevati morejo le manjša. Vpliv propadanja velepodjetij se pozna tudi Pri brezposelnosti. Vsak dan odpuščajo tudi že manjša podjetja zlasti gradbene stroke osobje, kj jim je odveč. Bližamo se težki bodočnosti. — Sprememba vremena. Po lepih, a vetrovnih zadnih dneh le v torek popoldne nastopilo zopet deževno vreme. Pojavilo se je z nevihto, ki pa je do večera šlo mirno preko Maribora. — Druga žrtev vročine v Mariboru. Silna vročina je zahtevala v Mariborv v sredo dne 25. t. m. svojo drugo žrtev. V Stolni ulici se je v sredo dopoldne zgrudil neki neznan mož na tla. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. — Samomor policijske^ nad stražnika v Mariboru, V torek ponoči okrog 23. ure sp je izvršil na Aleksandrovi cesti v bližini železniškega prehodiŠča tragičen konec po* licijskega nadstražnika Aleksandra Filipčiča. Nesrečnež si je Iz amerikanskega revolver* j a takorekoč vpričo žene in otrok pognal smrtnonosen strel v sence. Po kratki smrtni borbi je revež končal svoje življenje* Filip* čič le bil ta dan prost fn se je Še zvečer nahajal z Ženo in otroci pri svojem prija« telju gostilničarju Koštomaju v Mlinski uli* ci. od koder jih je Koštomai sc spremil proti domu Kakor pripoveduje.i o drugi očividci, je FilipČič prišel še v Krambergerjevo go* stilno, kjer je imel spor z natakarico. Že pri +rtrn so gostje opazili posermo razburjenje. Takoj r.a to — ko se je namreč odstranil iz gostilne, je na cesti počil strel. Na po* moč prihiteli so mo^li le konstatirati med tem že nastopivso smrt. Vzrokov za ta brez* upen čin se navaja več. Kot glavni vzrok se ugotavlja isto brezupno stanje, v katerem se nahaja vsa mariborska straža, namreč — pomanikanje! Pokojnik je bil v službi ve* sten ter tudi zelo narodno zaveden mož. Nesrečnež zapušča ženo in dvoje nepre* skrbljenih otrok. Pogreb se vrši v četrtek ob 18. uri. Blag mu spomin. — Smrtna nesreča na Dunajski cesti. Včeraj, 25. t. m. ob 11.30 dopoldne ie. kakor smo že poročali, nadel 45]etnl zidar Ivo Mili^, rodom iz Divače, z odra adaptacije Trgovske banke na Dunaski cesti. Nesrečnež je priletel tako nesrečno, da je med vožnjo umrl. — Tragična smrt. Nekega đonskega kozaka, zaposlenega pri zgradbi železnice Lijutomer.Ormož, je pri kopanju pod nasipom v Kačjih grabab zasula plast zemlje. Ko so ga izkopali, je bil že mrtev. — Težka nesreća. Rus Nikola Nekra-sov je pri delu zgrr.dbe poslopja okrožnega urada za zavarovanje delavcev težko ponesrečil. Padel je nanj voziček gramoza. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. — Razne tatvine. Iz kleti restavracije »Zvezda« je bilo 2>5. t. m. petim natakarjem ukradena obleka in perilo. — Alojziju Jenku iz Kranja je bilo iz veže »Ljudske posojilnice« ukradeno kolo znamke »Diirr-kopp«. — Pri kopanju v Tomačevem je neki uzmovia odnesel gdč. Justi Kraigherjevi kmečko obleko s predpasnikom. — Neprevidnost poplačana s smrtjo. Posestniku Popeiarju v Šmarju pri Sevnici je padla v 12 m globok vodnjak ročka. Popelar je posadil nato svojega sina, 16 letnega Ivana v vedro in ga spustil v glo-bočino, da bi dobil ročko nazaj. SIca pa se je radi pretežke obremenitve utrgala In je sin padel v vodnjak tako nesrečno, da si je preklal glavo. Umrl je v strašnih bolečinah. — Popravite hodnik! Na Resljevi cesti se te dni popravlja asfaltov tlak pri vilah. Dobro. Kaj pa je s hodnikom na desni strani pri učiteljišču in vrtu? Ali se že* ob tej priliki odpravi škandalozni tlak tam. ki je nevreden lepe ceste in državnega učiteljišča. Ne vemo, kdo ima ta tlak oskrbovati, zgnne se pa lahko, kotrar zadeva. Ali naj si pasanti polomijo preje noga, predno se kaj popravi? Naj se že enkrat asfaltira, sedanje plošče, kar je dobrih, pa porabi drusrod, kjer je naprava hodnikov tudi potrebna. — Romantičen beg mlade nune. V S tipu je povzročil beg mlade in lepe nune Milice Milanovičeve mnogo govorice. — Milica je hčerka ugledne črnogorske rodbine. Še kot mlado dete je devojka doživela buren ro* man z nekim mladeničem, nakar je odšla v samostan sv. Ilije v Donjanimu. Te dni pa je mlada nunica. ki se je sicer v samo* stanu ugledno vedla, na pustolovski način pobegnila z nekim orožnikom, ki je prišel v ^tip. Govori se. da je bil orožnik nekdanji Mili čin ljubavnik. — 19 Rusov zastrupljenih. Kakor poro* čajo iz Ljutomera, je te dni nenadoma zbo* lela večja skupina donskih kozakov, ki so zaposleni pri zgradbi železnice v Ljutomeru. Kozaki *o večerjaU jajca in solato. Po večerji pa je 19 izmed njih postalo slabo In so kazali znake zastrupi jen j a. Vsi so resno oboleli. Do sedaj so ozdravili samo trije. Baje je nsstsls zastrupitev radi pokvarje* nega kisa. — Z reffko pisavo za oblast urade, odvetnike itd. Ima »STOEVvrZR« zastopstvo Ljnblfaisft, SeMbargova oL 6 L — Električna masaža lica in manicu-ra za gospodo te dame, vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran u h od za dame skozi vežo. Zaloga parfumerije, moderna higijeni-čna brivnlca. Aleksander Qjud. Ujnhljana, Kongresni trs 6. — Poskusite specijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Cfiuro Valjak, Ora:-ska klet v Maribora. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah Sirom nase domovine. — Kino Tivoii. \ el.častvena in krasna drama »Plesalka Katarine Velike* sc predvaja od danes do nedelje. Sodelujejo najboljši ruski igralci. — Pri glavobolu, omotičnosti, tesnobi v prsih, utr panju srca, ki jih povzroča telesno zaprtje, grenčica »Franz-Jcsef* prebaviia temeliio očisti in odstrani ves pritisk. — »Borba za ljubezen in prestol« v klini »Matica«. Film. k prekaša po svoji lepoti vse filme, ki so se dosedaj predvajali v kinu Matica. Izdelan je od iste tvrdke kot sta bili izdelani filmski senzaciji >Ljubezen kraljice* in ~Oko mrtveca«. Film je prekrasna cirkuška drama ter se odlikuje po nenadkriljivi režiji ter napeti vsebini. Brez dvoma je to najznamenitejši film te sezone. Predvaja se od četrtka do nedelje. Turistika In sport. — Vardar: I lirija. — Beogradski SK Vardar, protivnik našega prvaka Ilirije dne 28. in 29. t. m., je bil osnovan začetkom I. 1319 takoj po osvoboditvi na Je domovine. Izredna delavnost in marljivost ga je po-vzdigmiia v najkrajšem času v opasnega protivnika Jugoslavije in B.S.K., rivalov za prvenstvo prestoiice. Uspelo mu je, da je letos porazil oba tadva kluba (4:3 oz. 2:1) in da stoji ob začetku jesenske sezone na II. me3tu prvenstvene tabele. Pred njim se nehaja Jugoslaviju, za njim B.S.K., Kon-kordia itd. Več Igralcev Vardarja je nastopilo letos opetovano v reprezentančnem te-amu Beosrrada. — Motoklub Slovenija priredi v nedeljo dne 29. t. m. svojo prvo nirrostr.o tekmo. Start v Gaštaju (Kranj) pri km 23 4. ob 9. uri predpisani cilj pri km 13.4 (g •p^'r.a BohineoMedvode). Prijaviti se je do sonote 2S. t. m. do 3. ure pri blagajniku g. Baraga, Jugobanka, Kolodvorska ulica, kjer se dobe propozicije. Tra!ning za vse tekmece v če* trtek od 6. do 7. zvečer. Odhod vseh tekmecev k trainingu točno ob 530 popoldne izpred kavarne »Evropa« na progo, ki bo za časa traininga zastražena, v soboto ob 8. zvečer obligaten sestanek za vse člane. Prisotnost častna dolžnost. — Odbor. — Heicingbor. Amateuri (.Dunaj.) : F. C. Helsinarbor 3:2. Lodz. Vienna (Dunsj): Sp. C. Union 11:1. č-ernovice. Hakoah (Dunaj) : Bragošvoda 13:0. Karlaruhe: Centralna Jvica : Južna Xemiija 3:3. Kongres UJU v Ljubljani. — Odkritje spominske plošče Davorinu Trstenjaku ob priliki kongresa jugosloven* skega učiteljstva v Ljubljani. Zagrebško po* verjeništvo udruženja jugoslovcnskega uči* teljsrva namerava ob priliki kongresa dne 9. avgusta odkriti spominsko ploščo peda* gogu in prvoboritelju hrvatskega učiteljstva, Davorinu Trstenjaku, našemu rojak", na njegovi rojstni hiši v občini Hum pri Or* možu. Davorin Trstenjak je bil eden naj* odličnejših borcev za jugoslovenstvo pod prejšnjo monarhijo, odličen pedagog in pi* satelj ter odločeno svobodomiselnega nazo* ra. Na to odkritje posebno opozarjamo uči? teljstvo ormoškega in bližnjih okrajev, da se odkritja udeleži v čim častnejšem številu. Došli bodo tudi udeleženci kongresa, za* stopniki učiteljstva iz vseh pokrajin naše države. — Ogledovanje ljubljanskih znamen't>-sti. Industrije Itd. ob priliki kongresa Jugo-slovenskeea učiteljstva. Jnfcoslovensko ući-teljstvo si namerava ob priliki kongresa dne 5-, 6. in 7. avgusta ogledati tudi ljubljanske znamenitosti, kakor muzej, obrtno šolo in drutre zavode, plinarno, elektrarno, vevško papirnico, kolinsko tovarno. 2vo-narno itd. Temu delu sporeda se posveča posebno pozornost, ker ni važna samo iz tuisko-orometnih ozirov. temveč tudi iz in-dustrijsko-trgovskih. VpoŠtevati je treba, da bo zastopano ob tej priliki učiteljstvo iz vse države. — Poz'v! Približal se ie čas kongresa J.IU. zato pozivamo vse tovariše(icel v Ljubljani ali bližnji okol;ci. vrvajoce k se-Stfinku, ki se vrši v soboto dne 2S. t. m. popoldne ob 3. uri. da se natančneje pomenimo o dostojnem sprejemu naših dražil tovarI§ev(Ic) clede redlteljstva narodn;h noš itd. ?estan?k se vrši v Učiteljski tiskarni. — Kongresni odbor. — Mladinsko Izobraževalno društvo »Enakost« v LTubI:ani nazmnja, da je dobilo za društven lokal zadnjo sobo v restavraciji »prf Levu«. Upamo, da je s tem ustreženo vsem članom in članicam. R?7np stvari. * Kitara — burzuazifski instrument. Iz poročila uradnega sovjetskega lista »Tzvest-jac je razvdno. da je kitara v Rusiji proglašena za burJuazli^ki instrument. D;jaki z moskovskega Vseučilišča so se v večermh urah zabavali rndi s kitaro. Ali oblast je neki dan nepričakovano razelasila. da je kitara instrument, ki se ga poslužuje najrajše burzuazija in zato Je proletarijat ne sme rabiti. Kitare so bile zaplenjene In so kot profirevolucljonarni predmet romale v mu-zikalični oddelek muzeja, prideljenega ko-misariiatu za vzgcio. • Iz pekla nI nobene rešitve. Ko je Michelangelo slikal v sikstinski kapeli »poslednjo sodbo«, je naslikal nekega kardinala, ki ga ni mogel videti, med pogubljenimi v peklu in sicer tako dobro, da ga je takoj lahko vsak spoznal. Papež Leon X. je prišel večkrat v kapelo, gledat kako delo napreduje, in ni bil nič kaj vesel, da se le nahajal tako visok cerkveni dostojanstvenik v peklu. Prosil je Michelangela, naj mu obraz spremeni; ta je pa odgovoril: Iz pekla ni nobene rešitve. Ko je kardinal zvedel, kam ga je mo;'ster postavil, je šel k papežu in se bridko pritožil. Leon je pa zmajal z rameni In mu je rekel: »Eminenca, če bi Vas bil dejal Michelangelo v vice, bi Vas lahko rešil; a dal Vas je v ipekel, tam pa moja beseda nič ne izda in ne morem Vam pomagati.« NAJNOVEJŠA POROČILA. Težki tfrerf Nernciis. PRIPRAVE KOMUNISTOV ZA DRŽAVNI PREVRAT. — Rim, 26. juli.a (Tzv.) Državni minister notranjih zadev e razposlal okrožnico vsem zveznim nemškim vladam, v kateri opozarja na nevarnost :. ." -:e vojne in na nevarnost, da lahko nastanejo resni izgredi povodom antifašistovskih demonstra-cij, k; jih nameravajo pffredfti ki m ur: sti v nedel:o 29. tm. Ta dan so določili komunisti, da ima delavstvo prirediti po vsej Nemčrji »antifašistovski dane. Zverna vlada je izdala odredbe, da se fma'o demonstracije povsod preprečit; in je nasvet la kompetentnim min'^trom. da povsod shode rn manifestacije prepovedo. Pruski notranji minister je že izdal odredbo, s katero se prepoveduTejo vsi ko::, shodi in pr?red;tve. — Berlin. 25, a (IzvO Cene skim potrebščinam rap!dno rastejo xl dneva do dneva. Dosegle so že hocendne svote. V Lfndenstrasse je pr^lo radi draginje do viharnih pr;zorov. PoHcfja prati vr-rižnikom rn špekulantom nadzoruje sedaj mesarje grosiste. V bližini Berlina je policija zaplenila na kolodvoru velik transport živine, v vrednosti več m;l:ard. — Berlin, 26. julija (Izv.) Ravnateljstvo Državne banke ob:a\i;a. da nrideio v kratkem v promet bankovej po * |n 10 DdConov. Banka je tiskanje takih bank v« cev odredila iz prometno-tebnfčnTh o?;rov, ker bančna t'skarna n? absolutno v staru dotiskatf množmo sedanjih bankov,.«-.- za vsakdan!o potrebo. — Dresden. 2fi. hili'a (l7\0 Na 5 sonskem so prepovedane vsake p.-irc.*'' _e komunls"'čnih organrzacl\ — Monakovo. 25. Julija (I-v-) o^ranjl min-'ster je prepovedal vse komun Jt'črte shode in rnan-'festacre. — Berl'n 26. 'ulla (Izv.) Pok***! je zelo resen. Vtedr. le skoro brez moči. Meščanske stranke s svofmi on:an',:ncia.nl in nemški naejfOlflltetl se pr'pravriaivj na krvav odpor proti kommfstcm Sekat ere nacionalistične organizacije e in jelkove) 4 m dolge, ne grčeve, od 30 cm debeline naprej, kupim. — Ponudbe pod »2aga'7073« na upravo »Slov. Naroda«. Bukovo oglje, suho, 7 vilami naloženo in suha bukova drva kupimo vsako množino. — Ponudbe z navedbo cene, franko vagon, pod »Plači* lo takoj 7668«: na upravo »Slov. Naroda«. 7668 Trame in deske, stare, dobro ohranjene, že rabljene, kupim, in sicer 8168 ma 13/16, 18 m3 16 21, trami: desk pa 16 kub. metrov colaric in 6 kub. metrov 20 mm. — Ponudbe na: Hinko Priv* šek, Ljubljana, Mikloši* čeva cesta št. 18. I. nad« stropje. 7576 Kupim sveže ali pred kratkim sekane prvovrstne bukove hlode, popolnoma zdrave, večjo množino, od 2 m dolžine in 25 cm debeline naprej, nadalje suh rezan prima bukov, hrastov, češnjev in orehov les od 2 m dolžine naprej in od 5 do 12 cm debeline. — Po* nudbe z navedbo količi* ne in dobave z najnižjo ceno, franko vagon, pod »Prvovrsten les/7669« na upravo »Slov. Naroda«. I Dopisovanje f Ženitna ponudba. Radi ženitve išče zna? nja 311etni trgovec z do* brosrčno gospodično pri* jetne zunanjosti v staro* sti 20 do 26 let z večjim premoženjem, ali mlado vdovo brez otrok. — Le resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo takoj vrne, pod »Značajnost« na: Aloma Companv, anonČ* na družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7670 Potnik, ki potuje po vsej državi, išče zastopstva dobro ido* čih predmetov: — Ponud* be pod »Potnik/7685« na upravo »Slov. Naroda. Pianino aH klavir iščem v posojilo preti nie» sečni odškodnini in ga* rancijL — l stmene ali pismene ponudbe na An* ton Tom>ič. restavracija ^Narodni dom«. 7o23 « Inserati v »Malih oglasih imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. Narodu*. Cena za prvih 20 besed 5.— Din. vsaka nadaljna beseda M) para. Gostilniško koncesijo z obrtnim lokalom iščem v zakup v mestu ali predmestju Ljubljane. — Ponudbe pod »5t_ 48,7675« na upravo »Slov. Nar.«. Spretnega kolpor-terja za Maribor iščemo za takojšen na* stop. — Zglasiti se je v trgovini Sax (Gaisser) ali pa Mar * Stan«, Rotovški trg št. 1.__^ Hišni posestnik in trgovec z manufaktur* nim, galanterijskim in špecerijskim blagom v Ljubljani želi v komisijo manufakturnega blaga. — Pismene ponudbe pod »Varnost/7665« na upra* vo »Slov. Naroda«. Komisija Švica. Sredi meseca avgusta po* tujem v Švico in previa^ mem naročila, katera se bodo točno in zanesljivo resila. — Tozadevna pristojbina se bo naročilom primerno odmerila. — Naročila naj se blagovoli* jo vposlati do 10. avgu* sta t. 1. pod »Protokoli« rani trgovec/7667«; na upravo »Slov. Naroda«. Vizitke priporoča Narodna tiskarna MILKA KRIŽ in JANKO COLNER EMILIJA MERVAR in JAROSLAV KRIŽ poročeni Spodnja Šiška - Ljubljana Mengeš - Žužemberk 26. julija 1923. Milina samostojna, vešča slovenske, nemške in po možnosti italijanske in hrvaške korespondence in strojepisja, se išče za takojšen nastop v veletrgovini s kolonijalnim blagom na Gorenjskem. Ponudbe pod „Kontoristima" na Aloma Companv, anončna družba, LJubljana, Kongresni trg a 7632 Uizithe m koverte priporoCa ff Ljubljani se z vsemi navadili in pod zelo ugodnimi pogoji radi bolezni proda. Cenjene ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod Doblčkanosno 7681« 7681 Otvoritev trgovine oprema stanovanj; družba z o. z. LJubljana - Gosposvetska cesta 13 (preje Brata Sever) 7692 Prodamo kovinaste in deloma lesene dele za dvotirno Učno vzpenjačo za gravitacijski pogon. Nosilna vrv 30 mm, vtačilna vrv 13 mm v premera, obe vrvi pleteni iz okroglih litojeklenih žic, štirje voziči z obešali za prevoz hlodov; napenjalne priprave; zavora. Vse v dobro pontbnem stanju. Ponudbe pod Pogorja na ALOMA COMPANY, _anončna družba, LJUBLJANA, Kongresni trg 3. 7400 Dolgo pričakovana MIRIM POVSODI Tedaj proč s IMJIvo kavo, zaviivajte le MIRIM čokolado! M družili sodelujočih ali tihih z večjim kapitalom sprejme za takojšni pristop močno razvita lesno-trgovska tvTdka za Izvoz lesa v Italijo in Švico. Ponudbe z navedenim kapitalom, katerega bi mogli reflektanti takoj uložiti pri Slavenski v Ljubljani, je uposlati samo do 31. julija t. 1. pod šifro „Krasen dobiček11 na anončni zavod Drago B«« soljatk In drug, Ljubljano, Sodna ulica 5. Isto tam se dobijo natančne informacije. 7662 Stalne cene pod suetouno pariteto ob najuečji Izbiri nudi za vse vrste blaga v. mednarodni dunajski semenj 2L—8. septembra 1923 Pojasnila daje WIEMER MESSE, W I E M VII., ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski kostanatotp Turjaški trg aVtov. 4. 33 5V 41 4473