GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ ii- December 1987, številka 12, leto xxi. 'MP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Ldislav Abraham, Anka Brezec, Aleš Fujan, Bojan Germovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager, Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik), Biserka Lazar, Marija Leskovar, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož ^tpančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa ^Hzvodov. ....^. ........................................................................................... ...... ^[adni ukrepi IMP in protiinflacija , Po enem mesecu, kar je bil sprejet protiinflacijski program in z njim in-vvencijski ukrepi na področju cen in porabe, je vsaj v grobem že mogoče 'Nniti njegove posledice za poslovanje v prihodnjem letu. Čeprav so napo-Ni v nestabilnem gospodarskem in političnem okolju tvegane, je jasno, da za IMP prihodnje leto izredno težavno. Zamrznitev cen vsej predelovalni industriji ob hkratnem močnem povelju cen ključnih surovin, repromaterialov, energije in tečaja je samo pika [J8 > kontinuiranemu prizadevanju vlade, da socialne napetosti, ki izvirajo iz ^učinkovitosti gospodarskega sistema, ublaži na račun upočasnitve razvoja ^svitejših delov gospodarstva. Uresničevanje take strategije lahko spremlja-I10 že od sprejetja katastrofalnega „novega“ deviznega sistema, preko police t. i. finančne konsolidacije gospodarstva manj razvitih republik in Ko-*°va ter prenosa tečajnih'razlik (beri izgub) na Narodno banko Jugoslavije, 'se do Agrokomerca in projekta nove ustave. V kontektsu take politike je mogoče označiti ponovno verbalno in dekla-Nivno zavzemanje vlade za večjo uveljavitev trga kot golo retoriko brez •sakega praktičnega pomena. Način in vsebina uveljavljenih ukrepov nas ^pričujeta o nasprotnem; vse močnejše je administriranje, vse močnejša je Na roka države v gospodarstvu, vse manj je prostora za samoupravo ko-*ktivov v okvirih, ki jih omogočajo tržne zakonitosti, in vse bolj so pone-kod ogrožene že dosežene politične svoboščine, ki jih odprto in inovativno ^merjeno gospodarstvo potrebuje. , Kaj vse to pomeni za poslovanje •a razvoj IMP v letu 1988 in za ure-aičevanje naših srednjeročnih ciljev? 3-3-10 se Kot vsa predelovalna industrija —ssMovenije je tudi IMP prizadet zlasti ! ukrepi administrativnega posega ta področje cen. Glede na strukturo ^ uporabljenega reprodukcijskega Materiala ter porabo energije pomela direktni učinek odpravljanja tako jjhenovanih cenovnih neskladij za _ —30 % večje materialne stroške, mnogih delovnih organizacijah pa ,.JIJ :o povečanje še precej večje. Za-hdi zamrznitve in v nekaterih pri-—^lerih celo vračanja cen na 1. oktober. Tega povečanja stroškov ne bo hogoče kompenzirati z ustreznim fjrigom prodajnih cen. Posamezne '"'[fejavnosti v IMP bodo zelo različno I prizadete glede na različen položaj, v katerem jih je zatekla zamrznitev cen ter glede na različno stopnjo možnosti kontrole cenovnih parametrov. Pri tem bodo v nekoliko ugodnejšem položaju montažne organizacije in proizvodne DO s pretežnim deležem individualne oziroma naročniške proizvodnje, v težjem pa podjetja s pretežno serijsko oziroma tipizirano proizvodnjo, še zlasti, če imajo v svoji strukturi stroškov visok strukturni delež proizvodov črne in barvne metalurgije in če je njihova poslovna uspešnost že sicer slaba. Direktni učinek ukrepov bodo najbolj občutili delavci Panonije, izogniti pa se jim ne bo mogoče tudi v dejavnosti klimatizacije. —•fo)isk s Koroške J „Metall“ v IMP-ju I V delovni organizaciji Iko in v Kli-jfiatu so se 20. novembra mudili delavci —^1P Metalla. Kot nam je povedal di-tktor Ika, ki je goste tudi sprejel, je bil ?amen obiska, seznaniti te delavce z delavnostjo IMP-ja. Direktor Rudolf Bu-—Tj*vec, je gostom najprej na kratko ih£]$Pre8ovoril o IMP-ju, njegovem razvoziti o dosežkih, na katere smo lahko •"ponosni zlasti v tem jubilejnem letu, ko I | — -'V* -^gjl k... ^ 11 netljivo zelo podrobno ogledali proizvodni proces od začetka do konca v vseh treh tozdih, še posebej v Avtomatiki, kjer so glede na časovno stisko le našli toliko časa, da so se podkrepili s Šilcem pleterske. Zatem so se odpravili še v nov razvojni oddelek Klimata, nato pa so si ogledali še proizvodnjo. To pa je bil tudi konec uradnega dela srečanja IMP- 5*. °bisk v Klimatu Praznujemo 4u-icmn.w. <-uiv.iii ae je do-z še same delovne organizacije, ki ^s svojo dejavnostjo vključuje v celo-:to Ponudbo IMP-ja, hkrati pa posta-x vse močnejši tržni proizvajalec dolo-^ k ne 9Preme- Zatem so si gostje ogleda-Proizvodnjo v treh tozdih delovne or-^Uzacije Iko. Ta ogled je bil presenet-vo dolg. Pa ne, da bi nas narobe razu-/ e *• Gostje so si za nas morda prese- Ti negativni efekti so posebej zaskrbljujoči, če jih postavimo ob bok . rezultatom poslovanja v tretjem četrtletju letos. Ti kažejo, da je IMP v obdobju 1—9/1987 poslabšal uspešnost, doseženo ob polletju, kar pomeni, da je v tretjem četrtletju posloval z izgubo. Čeprav ta izguba ni velika, je zaskrbljujoč trend poslab-ševanja, ki se nadaljuje tudi v četrtem četrtletju letošnjega leta. Tudi brez „ukrepov“ letošnji rezultati ne bodo dobri, z njimi pa bomo poslovanje v letu 1987 končali na tako imenovani pozitivni ničli. Osnovni vzroki za taka poslovna dogajanja ležijo v gibanjih na trgu investicijskih dobrin v Jugoslaviji, ta pa so spet povezana z ekonomsko političnimi odločitvami na področju investicij. Investicijsko povpraševanje realno v letošnjem letu močno pada, saj so izplačila za investicije po posameznih republikah za 50—80 °Zo nad lansko ravnijo. Pri 135 % rasti cen to že samo po sebi pomeni manj dela za velik del gospodarske dejavnosti in to skupaj s težavami pri izvozu zaradi plačilne nesposobnosti nekaterih naših velikih partnerjev med deželami v razvoju prispeva k silovitemu naraščanju izgub. Sekundami efekt intervencijskih ukrepov bo gotovo nadaljnje zmanjševanje investicij. Zmanjševanje dohodka in povečevanje izgub že danes močno vpliva na previdnejše investiranje v odpravljanje ozkih grl, v letu 1988 pa bo ta vpliv zaradi poslabšana finančne situacije v predelovalnih industrijah še večji. Napovedana še večja restriktivnost kreditno monetarne politike in usmerjenost na kreditiranje prioritet bosta onemogočala večjo podporo bank investitorjem. Omejevanje izdvajanj gospodarstva za družbene dejavnosti bo dodatno močno prizadelo negospodarske investicije, saj bo prva prioriteta zagotoviti normalne osebne dohodke v teh dejavnostih. Zniževanje realne kupne moči prebivalstva ne bo omogočilo večjega razmaha stanovanjski gradnji, zato lahko pričakujemo nadaljevanje zastoja tudi na tem investicijskem sektorju. Edina priložnost za vsaj omejen konjunktumi zasuk v drugi polovici leta je uspešen zaključek pogajanj z našimi upniki, kar naj bi omogočilo večji priliv svežega denarja v Jugoslavijo, izboljšanje devizne likvidnosti, oskrbljenosti z uvoženimi repromateriali, dvig proi-. zvodnje in tudi investicij. V tak ugoden scenarij pa ne verjame trdno niti zvezna vlada, saj predvideva v Resoluciji izredno nizke stopnje rasti. Če analiziramo samo trenutne oziroma direktne vplive ukrepov, se nam vsiljuje vtis, da bodo ti IMP v splošnem prizadeli manj kot mnoge druge poslovne sisteme. Toda upoštevaje posredne vplive, to je vplive ukrepov na povpraševanje po naših. proizvodih in storitvah, ne moremo biti optimisti. Gospodarske razmere nam v letu 1988 ne bodo naklonjene. Kako si zastaviti poslovne cilje za naslednje leto? Pristajanje na stagnacijo in nazadovanje je neupravičeno, ravno tako pa ni vzroka za malodušje. IMP ima tržno atraktivne proizvodne programe, zlasti na jevcev z obeh strani meje, ki se je potem nadaljevalo v nevezanem pogovoru zunaj IMP-ja v eni od njegovih „pogodbenih organizacij". Sicer pa so bili gostje z organizacijo obiska in s tem, kar so videli nadvse zadovoljni, hkrati pa si zaželeli, da bi do podobnih srečanj prišlo vsaj enkrat na leto. Saj je po njihovem mnenju takšen obisk vsestransko koristen. J- V. Pa srečno in uspešno področju smotrnega izkoriščanja energije in zaščite človekovega okolja, pa tudi na nekaterih drugih programih. IMP ima sposoben kader in potrebno finančno trdnost. Potrebno pa bo zastaviti vse sile v pospešitev razvoja in motivirati ljudi za kvalitetnejše delo v vseh delih našega poslovnega sistema. Cilji, ki si jih postavljamo za leto 1988, so izvedeni iz naše srednjeročne usmeritve. Tako moramo doseči vsaj 5 Vo rast skupne prodaje, kar pa bo zaradi očitne recesije doma mogoče doseči le z večjim prodorom v izvoz ter z osvojitvijo nekaterih novih tržnih segmentov na domačem trgu. Hkrati bo potrebno ob ohranitvi realnih osebnih dohodkov izboljšati donosnost poslovanja. Realizacija teh ciljev zahteva dopolnitve v poslovni politiki. V večji meri bo potrebno osredotočiti pozornost na trženje, zlasti na nove programe in sisteme, ki nam edini lahko omogočijo rast. To zahteva pospešena vlaganja v razvoj novih izdelkov in storitev ter pospešena vlaganja v kadre skozi stalno in intenzivno izobraževanje. Drugo pomembno težišče je na področju proizvodnje, kjer je osnovni cilj povečevanje produktivnosti in zniževanja stroškov ob povečani kvaliteti proizvodov in storitev. Tretje ključno področje pa je področje organiziranosti in vodenja na vseh ravneh poslovnega sistema. Samo fleksibilnost v prilagajanju našega delovanja spreminjajočim se razmeram v okolju lahko vodi k večjim uspehom v prihodnje. Okostenele organizacije in njihova vodstva so obsojene na propad, zato je znotraj našega poslovnega sistema potrebno ustvariti pogoje za nastajanje in razvoj novih idej in organizacijskih oblik za njihovo tržno realizacijo. Uroš Korže Državna odlikovanja IKO praznoval V petek, 27. novembra so nekateri naši ozdi s proslavami obeležili 44-letnico rojstva SFRJ, pa hkrati 40-letni jubilej IMP-ja. Delavci delovne skupnosti Ika in tozd Itak so imeli proslavo v svoji menzi, kjer so jim učenci šišenske osnovne šole Zvonka Runka pripravili prisrčen kulturni program z recitali: Z vlakom (Oton Zupančič), Kot da te nima nihče več rad (Tone Kuntner), Jaz te imenujem mati (Tone Kuntner), Razmišljanje o domovini. Pevski zbor pa je zapel tri pesmi: N’mav čez izaro, Jugoslavija, Na oknu glej . . . Po kulturnem programu, ki mu je prisostvovalo lepo število delavcev, pa so bili vsi: učenci in delavci deležni skromne pogostitve. Delavci tozda Črpalke so imeli proslavo v svoji menzi, kjer jim je predsednik sindikata Rajko Primc spregovoril nekaj besed o prazniku 29. novembru, pa o 40-letnici IMP-ja, o IMP-jevih gospodarskih uspehih, o uspehih tozd Črpalke ter jim čestital za praznik. IMP-jev ženski pevski zbor pa je pod vodstvom zborovodje profesorice Mire Cimperc zapel naslednje pesmi: Hej brigade, Komandant Stane, Lepa ura, Dečva to mi povej in Zdravico. Kulturnemu programu pa je sledila še majhna zakuska. M. P. Vladin novoletni odpustek Vlada ukrepa, narod (ne narod, oprostite, delavski razred) štrajka. Kako ne bi, ko pa jih je že več kot 50 odstotkov pod eksistenčnim minimumom za preživetje. Čudno je le to, da najbolj množično stojijo na cestah in pred stavbami oblasti, tisti ali tista baza, katere delegati so najbolj vneto zagovarjali predložene ukrepe. Nič čudnega, živi pod zemljo pa le ne moremo, zato je tako ali drugačno politiziranje povsem odveč, človeka zanima najprej njegov kos kruha. V tem trenutku ga ne zanima, ali ga bo sposoben sam zaslužiti, ali pa bo do njega prišel po kakšni drugi poti. Kot kaže, se je iz izkušenj že naučil, da bo sam to težko zmogel. Zato so morda ti množični protesti lahko tudi odraz ali pa zahteva po čim hitrejši izpeljavi sprejetih ukrepov. Preprosto si to lahko razložimo tudi z razmerjem sil, ki so bile za ali proti temu, kar so predlagali v vladi. Vendar pustimo to, to nam je vsem še zmeraj pred očmi. Jasno je, da še naprej ostajamo pri dogovorjeni ekonomiji in administrativnem prelivanju kapitala, kar večini še zmeraj godi, če že ne zaradi drugega zaradi ohranitve oblastnega statusa quo. V tem trenutku namreč posameznih centrov moči ne zanima antiinjlacijska politika na tržnih osnovah, ampak zaradi ohranitve svojega statusa pristajajo na redistribucijo siromaštva in ne na odpiranje ventilov in osvobajanje človeških potenciaLov. Zato tudi „ konfliktno" razmerje znotraj federacije, ko so ukrepi sprejeti s preglasovanjem. Kar je, je logična posledica že prej omenjenega. Po drugi strani je logična posledica tudi aktiven odpor razvitejših, ki so prišli do spoznanja ne samo na osnovi nekih političnih ocen, ampak konkretnih podatkov, ki so odraz raziskav in temeljitejših ekonomskih analiz, da ta pot večne ustreza. Spomnimo se samo intervjuja predsednika slovenske gospodarske zbornice Marka Butca v beograjski Dugi, kjer je na osnovi aplikativnih podatkov dokazal, da slovensko gospodarstvo krepko najeda svojo lastno substanco na vseh ravneh, zato ne more pristajati na dosedanjo logiko gospodarjenja in zastavljene koncepte izhoda iz krize. Na tej ravni pa se pokaže ideološki okvir sedanje vlade v smeri krepitve administrativne regulative in poskus z omejitvijo potrošnje ustvariti prostor za večjo izvozno ekspanzijo, kar nas vodi v motne vode nazadovanja. Takšen prijem ob tehtnejšem pregledu kaže na našo neuspešnost in če hočemo dohodkovno neučinkovitost našega izvoza. S takšnimi ukrepi je sistem začet najedati samega sebe (in to intenzivno). Nenazadnje sedanji ukrepi, če izhajam iz razgovora finančnikov na zadnji seji poslovnega odbora interne banke, zopet s tem svojim državnim intervencionizmom prikrivajo samoizčrpavanje enih in interes poceni koristi drugih. Seveda se ni nihče tako direktno izrazit, vendar to izhaja iz odnosa finalnih proizvajalcev in tistih, ki razpolagajo s surovinami. In če se povrnem še k enemu primeru, ki ga je v svojem komentarju navede! eden od komentatorjev ljubljanske televizije, ko pravi, da se izvoz na. klirinško tržišče v bistvu financira iz emisije. Potem je jasno, da sedanji ukrepi ne omenijo deblokade podjetij v ekonomskem smislu, ampak se bodo še naprej borila namesto z naraščanjem produktivnosti za preživetje v iskanju možnosti, kako vzeti porabniku več, kot je vredno blago. Skratka ravno zaradi tega kolapsa ni moč pričakovati, da bi se odločili za iskanje drugačnih f°!L_____________J. VOTEKj Učinek služb Usklajeni o Odprta vprašanja Na sestanku poslovodnih delavcev in vodij služb delovne skupnosti sozda, je bilo opozotjeno, da lahko pričakujemo, da se bo težak poslovni položaj v drugi polovici letošnjega leta nadaljeval. To se bo odražalo tudi na delu služb v delovni skupnosti. Te razmere zahtevajo pripravo ustreznih načrtov dela, ki naj temeljijo na nadaljnjem zniževanju stroškov, povečevanju produktivnosti in omejevanju poslovanja. Predvidena je bila določena racionalizacija nekaterih služb, vendar zaradi neizvedene reorganizacije Izi-pa, o čimer še ni mogoče računati. S tem pa niso izključene možnosti gospodarnejše ureditve dela posameznih služb, ki jih bo potrebno doseči skupaj z direktorji tozdov skupnega pomena. Na eni strani so bili doseženi na področju zaposlovanja zavidanja vredni rezultati, saj se je zaposlenost zmanjšala nad načrtovano, po drugi strani pa so opazne določene kadrovske zadrege, ki jih bo potrebno nemudoma rešiti. Problem, ki je prisoten že nekaj časa, je pri družbenem standardu in kadrovski službi. Vsaka po svojem obsegu in zastavljenih ciljih zahteva „celega“ človeka, zato je nesmiselno pričakovati, da bo vodenje obeh kakovostno opravljala ena oseba. Če se še pomudimo na tem področju, se tu postavlja pred obe službi vrsta novih in zahtevnih nalog. Na kadrovskem področju bo potrebno kakovostno obdelati kadrovsko evidenco in se lotiti nalog s področja kadrovanja in skrbi za perspektivne kadre. Na področju počitniške dejavnosti pa bo potrebno na novo zastaviti sistem financiranja, kar nam narekujejo tudi spremembe v zakonodaji. Odprta so tudi nekatera vprašanja okrog centralne kuhinje, ki je na račun zmanjšanja zaposlenih do- segla precejšnje prihranke, kot so ugotovili tudi na račun večje obremenitve delavcev. Vendar je tu mogoče pričakovati določeno racionalizacijo poslovanja, po opravljeni avtomatizaciji obdelave podatkov. Hkrati pa se centralna kuhinja sooča z drugim problemom, ki ga bo potrebno v kratkem času razrešiti, to je obnova kuhinje. Te obnove kuhinja sama ne bo zmogla, zato se bo potrebno dogovoriti z uporabniki, ki bi morali sodelovati pri obnovi. Služba za načrtovanje investicij se ne ubada s posebnimi težavami, čeprav je opazno zmanjšanje večjih investicijskih del, zato bo v prihodnje namenila več pozornosti vzpodbujanju in pripravi novih, zlasti manjših prilagodljivejših projektov. Na področju izobraževanja je opazen popoln razmah te dejavnosti, kar dokazujejo nekatere stalne oblike izobraževanja, ki so odraz načrtovanja te dejavnosti na daljši rok. Kot neučinkovit je po že nekajkrat izrečenih ocenah sistem računovodstva, ki ga bo potrebno organizirati znotraj delovne skupnosti. S problemi prostorske in kadrovske narave na administrativnem področju se srečuje pravna služba. To pa je posledica povečanega obsega dela. Rešitev vidijo v prenosu dela rutinskih nalog na uporabnike in v ureditvi prostorskih problemov. Nedvomno so v tem trenutku najbolj obremenjene računalniške kapacitete, ki jih bodo razrešili z nakupom dodatnih procesorjev, ki bodo razbremenili sistem in omogočili 'prehod na lastno vzdrževanje. Razširitev zmogljivosti je tudi pogoj za širitev števila priključkov uporabnikov in kakovosti uslug. Služba za poslovno organizacijo je dosegla nekatere premike pri načrtovanju informacijskega sistema, zlasti veliki premiki pa so opazni na področju organizacije poslovanja in racionalizacije dela v posameznih službah. Na koncu se dotaknimo še dveh ključnih služb, ki se najbolj neposredno vključujeta v opravljanje poslovne funkcije sozda: Plansko analitska služba bo nadaljevala že zastavljeno pot, ki izhaja iz usmeritve, da mora postati informacijski servis za sozd in zunanje institucije. Skupaj s tozdom Marketing in z Usmerjevalnim razvojem pa bo začela z delom na področju tržne informatike in analiz. Usmerjevalni razvoj se po besedah inž. Staneta Završnika nahaja pred pomembnimi nalogami, zato ga bo potrebno ustrezno kadrovsko okrepiti za opravljanje strokovne funkcije na področju procesne industrije. Hkrati pa je potrebno opredeliti strokovno funkcijo s področja energetike, ali naj bo to še naprej strokovnjak elektro stroke s področja energetike, ali pa bi bilo umestno razmišljati o človeku s področja informatike. Ob tej kadrovski krepitvi službe pa jo je potrebno ustrezno tehnično opremiti za opravljanje INDOK dejavnosti. jv samoupravni akti Do 10. novembra so v vseh IMP-jevih delovnih organizacijah z izjemo IZIP-a in celjske Klime na referendumu sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka. V delovni organizaciji Izip o sporazumu niso odločali delavci Tehnomonta. Sporazum je tako sprejelo najmanj dve tretjini delovnih organizacij. Le ta pa je začel veljati 25. septembra, ko je sporazum sprejela dvanajsta delovna organizacija. Do 10. novembra pa je bil na referendumih sprejet samopu-ravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne ddohodke in skupno porabo v sozdu IMP. Samoupravnega sporazuma niso sprejemali v Klimi Celje, ker ne usklajujejo osnov za delitev dohodka in čistega dohodka na nivoju sozda o tem sporazumu niso odločali delavci Tehnomonta. O sprejemu tega sporazuma so odločali tudi delavci delovne skupnosti sozda in Interne banke. Sporazum je začel veljati 26. septembra, ko ga je sprejela dvanajsta delovna organizacija — se pravi da je za sporazum glasovalo dve tretjini delovnih organizacij. IMP-jeve zimske športne igre, ki jih bo organiziral Elektromon-ter, bodo predvidoma 27. 2. 1987 v Kranjski gori. Inflacija III. Slabša likvidnost Na seji poslovnega odbora Interne banke so člani obravnavali dinarsko likvidnostno in devizno stanje. Če ne bi prišlo do nekaterih sprememb na tem področju, verjetno ne bi kazalo posebej obeleževati tega zasedanja. Pa vendar, počasi je namreč mogoče opaziti slabše poslovne rezultate sistema tudi na finančnem področju, ki se odraža v poslabšanju likvidnostnega stanja sistema kot celote. Ne nazadnje to dokazujejo tudi nove organizacije, ki so zašle v likvidnostne težave, omenjena je bila Klima montaža. Dokaj neugoden je še naprej položaj v Klimatu, ki se še vedno ubada s težavami. Izredno slab položaj je tudi v idrijskem Tiu. V razpravi so se dotaknili tudi Tena, ki sicer ? možnosti dodatnih zadolžitev ' Mb temi banki, vendar sedaj ug®ja posluje, saj ni izkazal izgube, A d tega pa letošnja realizacija preStl» načrtovano. Dokaj neugoden P* in žaj je tudi v Panoniji, ki pa jeti) odraz mrtve sezone kot pa po^en šanje poslovanja, saj je znanodrž, sta v Panoniji konj nokturni čejti1 j tji v drugem in tretjem četrtletij Kar se pa tiče deviznega li)$tj nostnega stanja, nam to najdbi, ponazori tabela. Poslovni odNij pj sprejel še sklep, da morajo vse 4. nizacije pripraviti načrte fina?-, tokov najmanj za 2 meseca pr®:?31 njega leta. PREGLED DEVIZNIH PRILIVOV IN ODLIVOV PREKO LJUB. BANKE ( v US $ po ZIS ) .TOZD I ODLIVI IDO 31.lo.87 NEREALIZ. OBVEZN. SKUPAJ ODLIVI PRILIVI DO 31.lo.87 EVIDENČNA DEV. POZIC. v OV I 130,235 55,891 186,126 283,010 (44,621) KM I 157,338 38,569 195,907 134,356 (128,729) MK I 61,172 42,860 104,032 265,495 28,716 EM I 130,166 1,576 131,742 725,545 231,031 DVIG I 56,468 9,560 66,028 35,052 (48,502) TEN-E I 169,246 25,021 194,267 21,812 (183,361) TELEK I 310,735 39,622 350,357 151,337 (274,689) ISO I 45,470 89,340 134,810 126,244 (71,688) KLIMAT I 66,009 587,568 653,577 54,926 (626,114) TIO I 24,833 8,528 33,360 53,691 (6,515) MM I 36,175 504 36,679 83,397 5,020 IB I 0 0 PB MB I 708 708 1,478 31 I 64,007 24,585 88,592 9,387 (83,899) DS PMI I 71 71 2,123 991 BLISK I 3,306 7,907 11,213 3,632 (9,397) KM PAN I 49,294 197,653 246,947 248,540 (122,677) DS PAN I 0 0 TRATA-A I 146,273 27,183 173,456 55,952 (145,480) TRATA-C I 82,007 82,836 164,843 207 (164,740) ITAK I 7,265 8,436 15,701 308 (15,547) SKIP I 7,408 4,817 12,225 34,061 4,806 DS IKO I 4,901 4,901 8,913 (445) I 229,973 51,924 281,897 93,857 (234,969) I 89,270 89,270 26,481 (76,030) I 141,250 77,197 218,447 235 (218,330) I 16,499 4,789 21,288 (21,288) DS LIVAR 8,862 8,862 (8,862) IP CELJE I 61,695 . 16,598 78,293 8,918 (73,834) MP CELJE I 187,477 22,422 209,899 62,022 (178,888) DS KLIMA I 195 195 6,003 2,807 INZ I 56,145 116,750 172,895 545,433 99,822 MARK 27,117 27,117 102,577 24,172 PB 3,303 3,303 412,621 203,008 T^HNCM I 12,167 28 12.195 7,598 (8,396) ALCsaeh I 4,010 93,984 97,994 74,958 (60,515) DS iZIP w I 4,215 4,215 114,530 53,050 IOT. B. I 0 39,222 19,611 SOZD I 46,086 66,676 112,762 1,392 (112,066) SKUPAJ I 2,441,350 1,702,824 4,144,174 3,795,313 (2,246,518) P« DINARJI tiaoŽ di11 W delih preveč deklerativen in premalo konkreten, prevelik poudarek da-pr<%> prestrukturiranju proizvodnje brez točno opredeljenih ciljev, kdaj, ka-'P P.'n kaj želimo doseči. Neenakomerno tehnološko razvitost posameznih UeFti ob nespremenjeni poslovni organiziranosti ne more rešiti problema P^ntabilne proizvodnje in tehnološko programskega zaostajanja, kar za anodržuje tu(y gospodarsko rast sistema IMP. V bistvu se dogaja v sistemu i čelP isto kot v državi v odnosih razviti—nerazviti. Dileme so, kako naprej, tletjfej popolnoma enake ali saniranje s pomočjo kreditov z veliko obrestno . ali pa skupno vlaganje. „Zgodovina“ nas uči, da so v izgube v prete-1 zapadli pretežno isti tozdi. Torej je potrebno odpraviti tudi notranja adja- Sanacijski programi, ki nastajajo znotraj takega ozda, ne morejo «o? Pravi od8ovor> ker če bi vedeli kako, do krizne situacije sploh ne bi pri- narč, prilivalo smatram, da intenziven fološko-programski razvoj ni brez konkretnih sprememb "" Področju samoupravne in po-i di« lvPe organiziranosti. Ker baza to ^Posredno čuti, se.glede na svoj )!i»J Večkrat kratkoročni interes tudi 2,1 s :rla Primemo odziva. Looo Priča smo razpadu veliki DO u»oMl. EMOND in PROMONT). moj) ne bi bilo nič negativnega, če bi 70» tem stali definirani cilji in kon-Jjlf napori in programi za nove 0, Ml|uke organiziranja. Verjetno ni- 1. sooUl edini, ki ne verjame, da se bo 2,60 ^ razbit na veliko število EDO ^temeje in hitreje razvijal. Eustili smo, da se torej sistem rastja sam od sebe — stihijsko, kar ol v naši družbeni ureditvi nedo-^goi^tno, saj je primarna vloga OZD 4 id Clja*na varnost delavcev ob pro-4; ioo lktivni zaposlitvi. Krizni proizvod-4,00» Program in medsebojna konku-Pca obstajajo še naprej, kar samo moč in notranje odnose v siste- u. s,70».Popolna odsotnost notranjih in-7,2o»Facijskih procesov ob zaposlenih "“''Sojih gospodarjenja nujno vodi v fbitje sistema po principu znajdi kakor veš in znaš. Pred približno 3 leti smo izdelali 'Igoročno študijo razvoja posame-'h dejavnosti v sozdu IMP, pri če-fCer smo za osnovo vzeli že obstoje-proizvodnjo in razpoložljiv celot-'kadrovski potencial, ne vem, če >rJ'p. elaborat verificiran, da bi lah-n w služil kot izhodišče za dolgoročni cilj tako poslovnega kakor tudi tehnološkega razvoja. Dejstvo pa je, da tak program potrebujemo kot; rdečo nit za dolgoročno načrtovnje razvoja IMP. Nisem ekonomist, vendar sem bil zaradi dela v zastopanju tujih firm prisiljen spoznati organiziranost principalov. Se več, prav „učno uro" je vsak principal porabil, da je svojega predstavnika seznanil s cilji dolgoročnega razvoja in organiziranosti svojega podjetja. Za primerjavo s sistemom IMP nam lahko služita dva izrazito diametralna sistema. Na eni strani kon-cemski pristop (Siemens, AEG, itd.) in na drugi Holdinški pristop organiziranosti (Elektro Watt). Seveda z določenimi modifikacijami, ki so pogojene z našo družbeno ekonomsko opredelitvijo samoupravnega socializma. IMP je bil dolga leta — kot vsi veliki sistemi v državi — naravnan na koncemski tip organiziranosti, vsesplošna tozdovska in sozdovska evforija, ki ni imela dovolj prefinjenega občutka, da bi stvar izpeljala z ekonomskega vidika, kaj dlje od * umetnih tvorb, ki nam danes delajo sive lase. Več ali manj je bila politična avtoriteta posameznih direktorjev v OZD merilo pametnemu in nespametnemu Združevanju dela in sredstev oziroma bolje rečeno delitvi podjetij na posamezne tozde. Žal, posledica tega v IMP so bili tozdi z isto dejavnostjo in programi in ne samo to, tudi umetne DO po principu: nekaj revnih, nekaj bogatih. Posledice so danes vsepovsod dobro vidne. Takrat so nastali tudi velikani kot na primer Energoinvest, Iskra in pa tudi takšni sozdi kot so Gi-poss, Imos. Po mojih ocenah je IMP trenutno nekje v sredini. Na drugi strani pa je praksa pokazala potrebo tudi za organizacijo drobnega gospodarstva v smeri neke vrste holdinškega organiziranja (ne zamenjavati to z bistvom klasičnega holdinga v kapitalizmu) v obliki obrtnih zadrug (združevanje privatnikov) (npr. Elektrovod), ki se na področju montažerstva dobro uveljavlja. Ne bi bil presenečen, če bi te obrtne zadruge kmalu začele z združevanjem kapitala. Če me provokativno vprašate, kako si predstavljam razvoj IMP, bi se sigurno težko odločil za tip sistema, v katerem bi imel vsak tozd proizvodni program plansko določen z vrha iz preprostega vzroka. Ker se kolo zgodovine ne da zavrteti nazaj in bi napori za dosego tega cilja v še večjo stagnacijo. Izhajal bi iz dejstva, da je možna vsaka pogodba, v kateri uredita partnerja vsak svoj interes. Sprejeti moramo nastalo situacijo, poceniti posamezni del sistema za samostojni razvoj. Sigurno bo pri tem prišlo zaradi notranje konkurenčnosti in zmanjšane konjuk-ture do propada določenega tozda, toda to je potrebno preživeti. Osnovni pogoj za ohranjanje sistema vidim v zagotavljanju socialne varnosti delavcev (produktivni) z odpiranjem novih oziroma stapljanje starih OZD. To pa je možno samo, če sozd prevzame vlogo odgovornega nosilca naših programov od investicije, začetne proizvodnje in sistema trženja (ključ proizvod — tov. čevljev Alžir). Seveda je ob tem pomembno obvezno združevanje nepovratnih sredstev s strani „čla-nic“ sistema. To bo avtomatično pomenilo, da bi tudi Interna banka dobila svoj poslovni status. Morda nekatere OZD ne bodo pripavljene pristopiti k sami obliki »članstva", vendar po mojem tiste že sedaj ne spadajo v sozd IMP. JANEZ HARTMAN usti '"fugi o nas ------------------- eks** ' diši1 edsf ijeii ian P Jugoslavija ne more plačati svojih dolgov cga: leg velikih problemov okrog škandala »Agrokomerc", kjer so odgo- , pr.fi izdali za približno 13 milijard šilingov nepokritih menic, poleg velikan-iseb^*1 kgub drugih podjetij v višini približno 17 milijard šilingov in poleg s a ttf® povezanimi političnimi posledicami je naša soseda zabredla tudi v velike , da*ave z odplačevanjem svojih dolgov do tujine, bno* Dolgovi Jugoslavije do zahodnih ijjjjifžav znašajo med 19 in 20 milijard ;je[nPlarjev, to je okrog 250 milijard ši-se 'figov. pre5 tv* h ia Uržava plačuje okrog 45 odstot-;Slafv svojih letnih deviznih dohod-' '|Vj,v za odplačevanje dolga tujini 'gri'- Ln'ce 31 obresti). Do leta 1990 kaj1'! morala po trenutno veljavnih da::f°dbali, na osnovi katerih je že dolgem druženju z IMP-jem, sem že večkrat naletel na ljudi, ki so odgovorni za posamezna gradbišča, da it so prišli do tega „položaja“ kar v ti organizaciji. To so pogosto ljudje, it ki so začeli kot vajenci, ne trdim si-;t cer, da je to pravilo. Vendar eden J takih je tudi Marjan Jančar, ki je 31 začel v mariborski Montaži že leta 1966 kot vajenec. „Vendar po šolajo nju in vojaščini s tem nisem bil za- 10 dovoljen in sem nadaljeval s šola-njem seveda ob delu. Tako sedaj e- opravljam delo vodje montaže, če ja temu tako rečeva že dobrih 12 let. e Eden mojih večjih objektov, ki sem 6' ga vodil, je bil v Črnem Petrovcu. Zatem sem se podal v Irak, kjer sem ■e) bil dobro leto in pol vodja vzdrževa-nja strojnih instalacij." i‘ __ Seveda, ko prideš na gradbišče, ’• še posebej sedaj v tem turobnem je-y genskem vremenu, se ti zdi, da ima-jo ti „vodilni“ kar dobro in nasproti a- Pogojem dela drugih luksuzne poit goje. Na stenah in na delovnih mi-? zah so sicer razgrnjeni načrti, ven-y dar se počutiš, kot da bi prišel v kakšno kmečko kamro s toplim za-a Pečkom. Toda to je le navidezno la-,f Sodje, ki pa ne odraža dejanske sli-'■'[ ke odgovornosti in dela vodje mon-. 3 laže. „Na videz je res tako, vendar ;0 za zaokroženo podobo vloge, ki jo ;v knam, je treba povedati, da je nad- 11 zorna vloga ..podrejenih", če se ta-ili ko izrazim, tisto minimalno, s či-j1 nter se ukvarjam. Povedati je treba, i*1 da kakšnih posebnih problemom z delom naših delavcev nimam. Veliko pomembnejše je moje delo pri ^tni organizaciji dela na gradbišču, t ki ga je potrebno načrtovati v skla-|? du s terminskim načrtom izvedbe '(l Sradbincev. Organizirati je potrebni no dostavo materiala, koordinirati dela med vsemi izvajalci. Hkrati pa „ Je na vodji montaže vsa odgovor-p nost do zaključka del in po tehnič- nem prvenstvu ter opravljenih poskusnih pogonih." Hubert Kasper je začel kot, da bi odprl osebno izkaznico. Povedal nam je, čeprav se je najprej pogovora otepal kot hudič križa, da je po poklicu sicer elektro tehnik, ki pa se je pretežni del svoje dosedanje strokovne kariere, če jo tako imenujemo, pečal z dvigali. „Če ste me že pregovorili, bom poskušal nekaj povedati," je kar naprej moledoval Hubert. „Dvigala so res moja, rekel bi, poklicna ljubezen, saj sem se z njimi najprej pečal točno 15 let v Zvezni republiki Nemčiji. Tam sem bil namreč zaposlen v tovarni dvigal. Če se povrnem v tiste čase, me kar malo stisne. To so bili resda časi, ko se je veliko delalo, tod vedel si, zakaj delaš. Pa ne samo to, saj ne morem trditi, daje v IMP-ju slabo, ali da se ne dela, toda ko se ozrem na to, kako smo sposobni vse skupaj zakomplicirati, pa si tudi mislim svoje. Pa spet ne mislim na IMF ampak širše, to pa je vzrok, da skorajda vsepovsod škriplje. Pa pustimo, zdaj to, kajti meni je politiziranje tuje. Če nadaljujem, sem tudi po vrnitvi ostal privezan na dvigala, saj sem se zaposlil v IMP-jevi delovni organizaciji Dvigalo, kjer sem bil nekaj časa, vendar če sem odkrit, sem bil tam ravno v najbolj čudnih časih te delovne organizacije. Priznati moram, da sem bil z dvigali zelo tesno povezan, vendar ti odnosi, še bolj pa družina, kajti po rodu sem le Mariborčan, so bili vzrok, da sem odšel iz Ljubljane. Imel sem pač to srečo, da sem se lahko zaposlil v Inženiringu IMP-ja v Mariboru, tako da sem ostal IMP-jevec. Sedaj se trenutno ubadam s tem Ve-minim gradbiščem, ki je moj prvi tako velik objekt, vendar moram reči, da ravno zaradi dobrega sodelovanja med vsemi IMP-jevci na tem objektu nimamo nobenih težav." jv Verna Celovit nastop Ko se človek približuje Mariboru — seveda z ljubljanske strani — se mu postavijo pred oči mogočne zgradbe Skladiščno trgovsko transportnega centra. Bog si ga vedi, katera oiganizacija ima tam svoje prostore, vendar v oči pade nova zgradba, gradbinci ali monteiji pravijo temu objekt. Mimogrede seveda izstopa po rumeni barvi, ko pa si človek to zgradbo podrobneje ogleda, vidi, da gre res za objekt, ki so mu začeli dajati končno podobo. Gre za nove skladiščne prostore mariborske Verne. Ko se odločiš, da si zadevo pobliže ogledaš, pa ne zaradi „firbca“, ampak zaradi »poslovnega" interesa, pa te pograbi sveta jeza, ko se prebijaš po blatu in mlakužah do barak — sedeža vseh izvajalcev del. Nas je popeljal do tja vodja montaže Marjan Jančar. Seveda je to gradbišče eno od največjih, s katerimi se trenutno ubada IMP. Razen Montaže, ki izvaja strojne instalacije, sta tu poleg Inženiringa prisotni še dve IMP-jevi organizaciji, in sicer ptujski vrednost objekta okrog 10 milijard dinarjev. Ob tem nas je seveda zanimalo, če je IMP pobral kakšen dinarček za svoje delo že pred začetkom same gradnje oziroma montažnih del. Kot nam je povedal vodja 1...............i Energetski objekt Eko, ki dela elektroinstalacije in Dvigalo. Vrednost del, ki jih bo opravil IMP, znaša nekaj čez milijardo 950 milijonov dinarjev. Od tega je vrednost strojnih instalacij 975 milijonov, vrednost elektroinstalacij 651 milijonov in dvigal nekaj čez 92 milijonov dinarjev. Delež-Inženiringa z nekaterimi kooperanti pa je 232 milijonov dinarjev. Če smo že pri vrednosti naših del, povejmo, da je predvidena celotna predračunska objekta Hubert Kasper, se vsa dela opravljajo po projektih investitorja, ki jih je pripravil IBT iz Ljubljane, strojne instalacije pa je projektiral PMI-jev tozd Projektiva. Izvedba Pa preidimo od finančne plati, ki je za nas v tem trenutku najbolj zanimiva, k operativni izvedbi, če smo dosledni žargonu. Marjan Jančar, Mercator tik pred zdajci Iz zime v zimo vodja montaže pravi, da objekt kljub svoji velikosti (105 krat 120 metrov), ni posebej zahteven, je pa izredno velik. To nam nenazadnje dokazuje tudi podatek, da bodo vgradili okrog 20 kilometrov raznovrstnih cevi. Sicer pa obsegajo Montažne obveznosti vgraditev celotnega prezračevanja, ki mimogrede, ni tehnološko zahtevno delo. Tako so nam povedali naši monterji, saj ne vgrajujejo energetsko zahtevnejših, oziroma, da smo natančnejši, ves sistem tudi pri ogrevanju nima vgrajenih povratnikov toplote. Razumljivo je, da se investitorji danes težko odločajo za takšne naložbe, če vemo, kakšni so problemi investitorjev, razmišlja Hubert Kasper. Ob prezračevanju je tu še centralno ogrevanje, razvod hladne in tople vode, hidrantno omrežje, strešni odtoki in naprave za avtomatsko vodno gašenje v primeru požara. Ena od prednosti pri izvedbi montažnih del tudi na tem gradbišču je to, da vgrajujejo predvsem IMP-jevo opremo. »Resda objekt tehnično ni zahteven, najzahtevnejši del je vsekakor Energetski objekt, ki pa ima še tri podpostaje v sami zgradbi. Energetska postaja obsega kotlovnico, avtomatsko protipožarno strojnico, trafo postajo' in diselski agregat. V tem sklopu je kompre-sorska podpostaja. Sicer pa je ogrevanje klasično, en del podkletenega prostora pa bo toplozračno ogrevan. »Rok, v katerem mora biti objekt zgrajen, je bil predviden 11 mesecev, kar pomeni za nas monterje 6 do 7 mesecev," pravi Marjan Jančar. Podobno je tudi z električarji, ki so sedaj prav tako v polnem zamahu s svojim delom. Dela, ki jih izvaja ptujski Eko, obsegajo celotno omrežje za jaki tok, trafo postajo in disel agregat, zunanjo razsvetljavo, šibki tok, instalacije za telefonijo in ozvočenje ter javljalce požara. Tudi tu ne gre za tehnično izredno zahtevna dela, vendar pa so ta dela zahtevna po obsegu. K temu moramo dodati še izdelavo in montažo štirih tovornih dvigal, ki pa pridejo na vrsto pozneje. Roki so napeti, s tem se strinjajo vsi na gradbišču, še posebej v sedanji fazi, ko je potrebno pripraviti primarna omrežja, da bodo gradbeniki lahko nadaljevali z deli. Toda to ni poseben problem, kajti monterji se svojih rokov držijo, v tem trenutku jih celo nekoliko prehitevajo, tako da ni bojazni, da objekta ne bi pravočasno oziroma v skladu s terminskim planom tudi končali. Ne nazadnje so vzrok za preseganje načrtov tudi dokaj ugodne vremenske razmere. Sicer pa kljub temu, da so dela v polnem zamahu, se bo 35 strojnih in 15 elektromontažerjev ubadalo z Vemo še celo zimo. Kar se pogojev dela tiče, so pač takšni, kot so, pravijo odgovorni, čeprav zaradi bližine gradbišča de- Mislil V eni od razdelilnih postaj tem objektu. Poleti pa je bil problem v tem, da so morali delati tudi ob popoldnevih, pa ob sobotah in nedeljah zato, ker je SGP Grosuplje delal z zunanjimi kooperanti, ki jim ustreza podaljšani delovni čas. lovni organizaciji poskušajo zagotoviti delavcem čim višji standard na gradbišču. Eden od dokazov za to je urejena prehrana za vse monterje iz kuhinje Montaže. J. Votek Za Bežigradom na Titovi cesti v bližini Mladinske knjige je zrasla lepa Mercatorjeva poslovna stavba — sestavljena iz dveh stolpnic, ki ju povezuje vezni trakt. V objektu so poslovni prostori in drugi pripadajoči prostori kot so: restavracija, konferenčne dvorane, banketna dvorana, aperitiv bar, čajne kuhinje v etažah. V prvi kleti so številni prostori, namenjeni za lokale. IMP je lani junija podpisal pogodbo za izvajanje del na tem gradbišču. Naši ozdi: Elektromonter, OV in Klima montaža so se vključili Iz Klima montaže, ki je vgradila inštalacije za prezračevanje zgradbe, je bil vodja montaže Franc Sepic. Skupna vrednost vseh IMP-jevih del z dodatnima aneksoma znaša 1 milijardo 150 milijonov dinarjev. Kot je povedal Anton Pristov iz Elektromonterja, je bilo delo včasih težavno zaradi velikega števila različnih instalacij glede zahtev statika in zaradi ločitev instalacij, ki so potrebne za nemoteno delovanje. Težave so bile v zimskem času, ko so morali monterji v najhujši zimi in pogostih padavinah delati v odpr- Elektromonterjevi monterji so dobro sodelovali tako z IMP-jevima izvajalcema kot tudi z drugimi. Probleme pa so sproti reševali na rednih tedenskih operativnih sestankih. Ignac Bobič iz O vej a je povedal, da je bil problem kratek rok, glede del, ki so jih morali opraviti. Tudi za Ovejeve monterje je bilo delo težavno zaradi hude zime, obilice snega in pa zato, ker so delali v odprtem objektu, na prepihu. Toda, je dejal Bobič, so monterji kljub temu ves čas normalno delali, saj drugače, ne bi mogli opraviti vseh del v tako kratkem roku. Odgovorni koordinator za obseg IMP-jevih del na tem gradbišču Roman Dermelj, pa je povedal, da so bila dela, ki jih je opravil IMP, zelo zahtevna tako po obsegu kot tudi po prostorski razporeditvi posebno v kletnih etažah zaradi zelo majhnega razpoložljivega prostora, kjer potekajo vse instalacije in zaradi prenatrpanosti inštalacij na nekaterih mestih v kletnih etažah. Rok gradnje je bil prekoračen za približno dva meseca. Objekt je bil pred koncem novembra tehnično pregledan. Investitor Mercator pa se bo vanj vselil predvidoma sredi decembra. Toplovod v instalacijska dela po zaključku gradbenih del. Elektromonter, ki je imel na tem gradbišču okoli 15 do 20 monterjev, vodjo montaže Antona Pristova, vodilne monterje Tomaža Škrjanca, Vida Štruclja, je vgradil instalacije za luč, moč in strelovod ter šibko-točne instalacije kot so: telefonija, interfonija, pa TV naprave, vlomno ozvočenje, požarno vame naprave, terminale, ure itd. OV, ki je imel v največji sezoni na gradbišču 8 do 10 monterjev za centralno kurjavo, pa 7 monterjev za vodovod, vodjo montaže Ignaca Bobiča, in vodilna monterja Alojza Prijatelja in Tineta Gostiča, je opravil vsa strojno instalacijska dela za vodovod in ogrevanje. Montaža K odpravi zastojev V Tomosu pred rokom Štiri dni pred rokom so delavci koprske Montaže končali z delom na obnovi sistema ogrevanja in prezračevanja v Tomosu. Resda je bilo pred pridobitvijo posla nekaj težav predvsem zaradi nelojalne konkurence znotraj IMP-ja, kar se je na koncu odrazilo pri sklenitvi posla. Sicer pa se je takšen nastop odrazi' tudi v dvomih v sposobnost koprsk Montaže. Kot nam je povedal d rektor Montaže Zorko Cerkveni! ga konkurenca znotraj sistema i moti in se mu zdi nekaj povse; normalnega, moteč je edino takši nastop, ko se konkurenčni partne poskušajo izriniti na nekorekten n čin in to v organizacijah oziron investitorjih, kjer so že dokaz; svojo kakovost. Toliko za uvod. Sicer pa so bila dela vredna 18 milijonov dinarjev, od tega je bil vrednost del, ki jih je opravil Elek tromonter 25 milijonov dinarjev Dela v stari hali so obsegala topk zračno ogrevanje in prezračevan: glavnega proizvodnega dela. Ogn vanje je izvedeno tako, da se iz tc varniške kotlovnice dovaja vroč, voda do izmenjevalca v strojnici, o< tam pa se ogrevata dve vpihovaln napravi na strehi prizidka. Ti napravi ob mešanju in dogrevanju svežega in povratnega zraka iz hale vpi-hujeta topel zrak v neposredno bližino delovnih mest. V letnem času pa bo hala prezračevana s pomočjo aksialnih ventilatorjev. Poleg nekajkratnega zmanjšanja toplotnih izgub in pridobitve 45 kvadratnih metrov prostora, je velika prednost za normalno delovanje numerično krmljenih strojev, ki so imeli prej zradi prenizkih temperatur preveč zastojev. J. V. JUBILEJI,PRIZNANJA,PRAZNOVANJA,NAGRADE Priznanja Sozda IMF za leto 1987 Za izjemno uspešno in prizadevno delo 1. STANETU PLEČNIKU (Trata-A) 2. DRAGANU ZAFIROVI-ČU (Skip) 3. MOJCI ŠETINA (Skip) 4. LJUDMILI NOVAK (DS IKO) 5. DOROTEJI ŠIMIC (DS IKO) 6. SLAVKU ŠUŠTERŠIČU (Trata Č) 7. ANTONU CRNČECU (Trata-Č) 8. IVANU KAŠU (Itak) 9. ALEKSU LIŠČINSKEMU (Itak) 10. ALOJZU KALANU (INŽ) 11. KONRADU CERNČIČU (INŽ) 12. JANEZU BABNIKU (INŽ) 13. JOŽETU BRATOVČAKU (IP Ce) 14. francu Čretniku (ip Ce) 15. JOŽETU MARINKU (MP Ce) 16. MARJANU KUNAJU (MP Ce) 17. STANKI KRAMPERŠEK (DS Klima) is. marku Černilogarju (TIO) 19. BRANKU BOŽIČU (TIO) 20. MAKSIMILJANU MAK-SELJU (TIO) 21. MARIJI BEVK (TIO) 22. VOJISLAVU MARTINE-SlCU (TIO) 23. JOŽETU ZAJCU (TIO) 24. FRANCU SEJAKU (TIO) 25. IVANU REJCU (TIO) 26. ANICI POŽENEL (TIO) 27. JANEZU ŽIROVNIKU (OV) 28. FRANCU KOKALJU (OV) 29. DARKU DREMLJU (LSNL) 30. FRANCU MARIČU (LSNL) 31. JOŽETU VIDMARJU (LSNL) 32. JOŽETU KATARJU (LSNL) 33. IVANKI ZUPANClC (LSNL) 34. FRANCKI JAVORNIK (LSNL) 35. SLAVKU MRVARJU (LSNL) 36. RUDOLFU ROUDIJU (VBK) 37. FRANCU ŽAGARJU (VBK) 38. JOŽETU PEVCU (TA) 39. JOŽETU VIRANTU (VI-PO) 40. FLORIJANU KUTNARJU (VIPO) 41. JOŽICI MARKOVIČ (DS Livar) 42. MAJDI PEČEK (DS Livar) 43. JOŽETU BAUDKU (DVG) 44. ANDREJU ERZARJU (DVG) 45. ALOJZU MLAKARJU (ISO) 46. LEOPOLDU BRUDER-MANU (ISO) 47. VIKTORJU BOGATINU (ISO) 48. MARJANU DVORŠAKU (MM) 49. JOŽETU ZUPANIČU (MM) 50. STANKU PERŽANU (MM) _____ 51. JOŽETU WEIXLU (MM) 52. JELENI BERVAR (MM) 53. STANISLAVU ŽLAUSU (MM) 54. JANEZU RUPNIKU (MM) 55. JANEZU PINTERJU (MM) 56. MARIJI HABJAN (MM) 57. FRIDERIKU PAVALECU (MM) 58. BRANKU PISANCU (MM) 59. ALOJZU GUNGLU (MM) 60. STANISLAVU ZORCU (MM) 61. ADAMU PERKU- (Telekom) 62. MARJANU PEČARJU (Telekom) 63. IGORJU CERARJU (Telekom) 64. DRAGU JAMBREŠIČU (Telekom) 65. JANEZU SMOLNIKARJU (Telekom) 66. STANISLAVU BANKU (ELM) 67. IVANU HABUŠU (ELM) 68. VINKU HORJAKU (ELM) 69. LEOPOLDU OPLOTNIKU (ELM) 70. DIMITRIJU PEJIČU (ELM) 71. JANEZU PETROVČIČU (ELM) 72. VIDI ŠTRUCLJU (ELM) 73. VIKTORJU VIHARJU (ELM) 74. MAGDALENI SVETEK (ELM) 75. LEONU ŽITNIKU (ELM) 76. SLOBODANU BRAJOVI-ČU (Energetika) 77. FRANCU PRIJATELJU (Energetika) 78. TOMACU MIKLIČU (Energetika) 79. ALOJZU GRUDNU (Energetika) 80. JOŽEFU HEBARJU (P Mb) 81. MARIJI ERJAVEC (P Mb) 82. FRANCU SENEKOVIČU (P Mb) 83. VIŠNJI MRŠlC- MANESTAR (Marketing) 84. JANEZU HARTMANU (Marketing) 85. EDIJU ORGANU (KM) 86. BELU BAGARIJU (Kmet. meh.) 87. JOSIPU HORVATU (Kmet. meh.) 88. JOŽEFU ELENOVCU (Kmet. meh.) 89. JOŽEFU PINTARIČU (Kmet. meh.) 90. JOŽEFU ZELKU (Kmet. meh.) 91. GINI LAGANIS (Mont. Kp) 92. VIKTORJU DRNOVŠČ-KU (Mont. Kp) 93. JOŽETU POROPATU (Mont. Kp) 94. STANISLAV REISSNER-JU (Mont. Kp) 95. ZVONIMIRU ROŽMANU (Mont. Kp) 96. MIRI MALAVAŠIČ-ČERNIVEC (Int. b.) 97. GASILSKEMU DRUŠTVU DO IKO Za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja: 1. STOJANU SMODEJU (Trata-A) za posebne uspehe na področju športne dejavnosti: 1. FRANCU SREBRNJAKU (Trata-A) 2. MILETU PAVLIČU (Trata- Č) 3. MARTINU KARU (Kmet. meh.) Za uspešno delovanje na družbeno-političnem področju: 1. FRANCU MASLJU (DS IKO) 2. ANDREJU ROBIČU (OV) 3. IVANU POGRAJCU (DS PMI) 4. LADISLAVU BONČINI (M Kp) Za uspešno delovanje na področju samoupravljanja: 1. MARIJI VRABL (DS Klima Ce) 2. LEOPOLDU FAKINU (DVG) — (predlagatelj: Interna banka) Za požrtvovalnost pri reševanju življenj ali družbenega premoženja: 1. KONRADU LENARDU (IP Ce) Za posebne uspehe na kulturnem področju: 1. SLAVKU BELHANU (TIO) 2. ANDREJU MURNU (TA) 3. FERENCU VOGRINCU (Kmet. meh.) Za posebne uspehe pri razvijanju tehnologije: 1. ANTONU ZAJCU (OV) Za posebne uspehe na področju inovdjske dejavnosti: 1. PAVLU ŠVENDI (Kmet. meh.) Za uspešno uveljavljanje družbeno-ekonomskih načel v poslovanju: 1. ANICI ROVANŠEK (Livar) Za posebne uspehe pri uvajanju sodobnih metod, znanstv. in or-ganizac. in tehn. dosežke: 1. JUSTINI MIHELIČ (Ten- E) Občni zbor Iko odlikovan Boljše delovno vzdušje Elektromonterjevi člani sindikata so 4. decembra imeli svoj občni zbor, na katerem so izvolili novo vodstvo, pregledali dosedanje delo in sprejeli finančno poročilo. O tem, kaj vse je opravil izvršni odbor sindikata, je poročal dosedanji predsednik IO sindikata. Kot je bilo slišati v poročilu, izvršni odbor te organizacije le ni sedel na lovorikah, saj je organiziral vrsto razprav o spremembah: — pravilnika o delovnih razmerjih v DO Elektromonter, — pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v delovni organizaciji Elektromonter, — Sas o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v sozdu IMP, — statuta delovne organizacije Elektromonter. Vse te pravilnike in samoupravni sporazum so sprejeli oktobra na referendumu. Oktobra so obravnavali letošnji devetmesečni obračun. Na več načinov so pomagali sodelavcem tako na področju izboljšanja delovnih in življenjskih razmer kot tudi na področju socialne varnosti. Delavcem so sofinancirali zdravljenje oziroma okrevanje v zdraviliščih, pa finančno pomagali sodelavcem, ki so bili dalj časa v bolniškem staležu. To obliko pomoči so letos še dodamo dopolnili. Vsak Elektromonter jev delavec se ima možnost včlaniti v BVP in tako koristiti iz tega naslova posojilo. Izvršni odbor sindikata je organiziral oglede kulturnih predstav, skrbel za udejstvovanje delavcev na športnih tekmovanjih (zimske, letne igre IMP) in poskrbel za rekreacijo delavcev. Sindikat je sodeloval pri razporedu Elektromonterjevih počitniških zmogljivosti, organiziral piknik in sindikalni izlet v Rim, za Dan žena pa obdaril sodelavke. Za otroke je organiziral novoletno obdarovanje v Šentjakobskem gledališču, ki bo 26. decembra. Za naprej, to je za prihajajoče leto 1988 pa si je sindikat naložil, da bo poskrbel za boljše delovno vzdušje, za večjo produktivnost dela, zmanjševanje materialnih stroškov, pa za učinkovitejše gospodarjenje. Ker ima IO sindikata težave pri informiranju sodelavcev zaradi specifičnosti montažnega dela, apelira na novoizvoljene člane izvršnega odbora sindikata in vse člane sindikata, da bi le ti čim tesneje sodelovali, saj bo tako delo sindikata bolj zaživelo. m. p. V kavarni Slon Dva jubileja Elektromonter je imel 4. decembra dvojno praznovanje: podelitev priznanj jubilantom za 10, 20 in 30 let dela v IMP-ju, pa proslavo ob 40. letnici IMP-ja. V ta namen je svoje delavce skupaj z jubilanti povabil V kavarno Slon, kjer so dostojno obeležili obe praznovanji. Ko pa so bili takole vsi skupaj, pa so opravili še sindikalno nalogo — to je občni zbor sindikata. in pohvale za dobro opravljeno delo, nam potrjujejo, da srno na pravi poti.“ In še jim je govoril direktor, jih vzpodbujal k nadaljnjemu uspešnemu delu in stavil vanje upe ter se ob koncu zahvalil vsem, predvsem pa pionirjem razvoja za vložen dolgoletni trud pri snovanju, izgradnji in delovanju velikega gospodarskega sistema IMP. Preden so podelili priznanja, ki jih je prejelo 32 Elektromonterjevih delavcev, je jubilantom posvetil svoj govor še predsednik delavskega sveta te delov- Za 40-letnico IMP-ja je delavcem spregovoril direktor te delovne organizacije Jože Weis. Govoril je ne le o zgodovini celotnega IMP-ja, pač pa je orisal tudi pot Elektromonterja. 40 let, je dejal, je dolga doba, doba uspehov, težav, razvoja, prizadevanj za visoko kvaliteto naših storitev, produktivnosti dela, skrbi za izboljšanje položaja delavcev, prizadevanja za pridobitev slovesa sposobne in zanesljive delovne organizacije. Podelitev priznanj „V času 40 let smo prehodili razvojno pot od prvih naporov pri obnovi opustošene domovine brez prave strokovne usposobljenosti, z zelo skromno tehnično opremljenostjo, toda z velikim delovnim elanom naših delavcev do današnjih številnih tehnološko zahtevnih objektov, ki so nam vsem v ponos. Delovna organizacija Elektromotor je kot nekdanji tozd Elektromontaža začela izstopati leta 1985 iz nekdanje delovne organizacije Emond in posluje kot enovita delovna organizacija od 1. januarja 1986. Zavedamo se, da je za uspešen razvoj in kvalitetno delo pomemben človek — kvalificiran in strokovni delavcev, zato smo kadrovanju, štipendiranju in izobraževanju ves čas namenjali veliko pozornost. Na teh kadrih temeljijo naši uspehi in bodočnost, sposobnost za hitrejši razvoj naše branže. Precejšnje število naših delavcev ostaja v tovarnah ali drugih subjektih za zahtevna vzdrževalna dela. To je dokaz, da so dobri strokovnjaki, ki so izšli iz vrst šole IMP. Pred našim kolektivom so težavne naloge, ki jih postavljajo zaostreno tržišče, izredno hiter tehnološki razvoj, ostra konkurenca in čedalje večje zahteve naročnikov. Tem nalogam bomo kos le, če bomo delovali kvalitetno, hitro, učinkovito in racionalno. Le tako bomo obdržali ali izboljšali doseženi sloves in doseženo mesto v SRS, SFRJ in v tujini. Številni objekti v domovini in tujini, opravljeni po omenjenih principih, kar dokazujejo prav tako številna priznanja Neposredno pred praznovanjem Dneva republike, so v delovni organizaciji Iko pripravili krajšo slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki skupščine občine Ljubljana-Šiška ter samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij de- ljo dela. V tozdu Avtomatika sta bila odlikovala z Medaljo zaslug za narod Boris Gazvoda in Ivan Težak. V Itaku je bil odlikovan Anton Pančur z Redom dela z zlatim vencem in Zoltan Kovač z Medaljo dela. Anton Gradišek je prejel Red de- S proslave lovne organizacije. Na tej slovesnosti je predsednik skupščine občine Rado Rotar podelil visoka državna odlikovanja, ki so jih prejeli delavci te delovne organizacije. Iz tozda Črpalke je bil odlikovan Josip Kolarič z redom zaslug za narod s srebrnim vencem, Franc Omahen pa z meda- la s srebrnim vencem in Stanislav Poredoš s Skipa pa Medaljo dela. V delovni skupnosti pa je bila odlikovana Stanka Vičič z Medaljo zaslug za narod. Celotna delovna organizacija Iko pa je bila odlikovana z Medaljo dela z zlatim vencem. jv Izip Svečano za vse S podelitve Izip ima letos kar 45 jubilantov z 10, 20 in 30 letno delovno dobo v IMP-ju. Za svečano podelitev priznanj so jubilante povabili v zasebno gostilno v Podgorico. Preden so jim izročili priznanja, jim je predsednica Izipovega delavskega sveta Jasna Sedmak namenila kratek .govor, v katerem je jubilantom med drugim zaželela, da bi bili še naprej delovni v svojem okolju, ter da bi še dolgo srečno in zdravo živeli. Jubilante sta pozdravila in se jim zahvalila za dolgoletno uspešno delo tudi direktor Izipa Janez Miklavc in predsednik sindikata te delovne organizacije Aleš Fujan. Po izročitvi priznanj jubilantom pa so se vsi navzoči poveselili ob zvokih glasbe. M. P. ne organizacije Peter Močnik. Takole je med drugim povedal: »Govoril vam bom o nekem drugem pogledu na naše dolgoletno sodelovanje. Gre za naše medsebojne odnose, ki se zrcalijo v našem vsakodnevnem delu na delovni mestih, v samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi v prostem času, ko se srečujemo zunaj naše delovne organizacije. Staro reklo je, da združeni dosežejo več kakor posameznik. To reklo je jasno, kaže se v obstoju in rezultatih dela naše delovne-organizacije, pa naj pri tem mislimo na IMP kot celoto ali na Elektromonter. Občutek pripadnosti k isti stvari in istemu cilju je bil tisti, ki nam je dal moči v težkih trenutkih. V dobrih trenutkih je ta občutek pomenil mogočno samozavest, ki smo jo občutili ob rezultatih in uspehih svojega dela. Tudi vi ali bolje rečeno prav vi, naši jubilanti, ste veliko prispevali k oblikovanju morale pripadnosti k naši stvari in naši delovni organizaciji. Ob današnji priliki je potrebno znova poudariti bistveno in pomembno vlogo vas, naši jubilanti, ki ste odigrali v razvoju in oblikovanju naše delovne organizacije pomembno vlogo, ki nam je svetal vzor pri našem delu. S poglabljanjem dobrih odnosov med sodelavci, s poglobljanjem odgovornosti in z doseganjem višje strokovnosti našega dela bomo dosegli še boljše rezultate in opravičili visoko mesto, ki ga kot kolektiv zasedamo v naši družbi. Zato vam čestitamo k vašemu jubileju ter vas vabimo, da še nadalje s svojim delom pomagate pri doseganju visokih ciljev, ki smo si jih zastavili." ^ p Kozerija Prodoren pogled IMP-jevi vodilni možje so 13. novembra — to je na dan proslave 40-letnice IMP-ja zapustili svoje službene funkcije — tisoči zaposlenih pa so bili prepuščeni svojim iznajdljivostim, kako bodo tisti petek — pa povrh še trinajsti dan v mesecu (kakorkoli „ vražji" dan) predihali brez tresenja pred „šefom“. Mnogi od njih „tam dol" so se na ta dan le malce sprostili, zato pa je bilo nekaj manj efekta pri delu. Upravičeno se je, čeprav v skromni obliki, praznovalo štirideset let IMP-ja. Ta dan je bil torej resnično samoupravljalski dan — brez ostrega očesa nadrejenih, ki so bili odsotni. Omenjenega dne sem štiri ure prodorno gledal vso to vodilno množico — nekaj sto mož (žensk je bilo vmes samo zagrne"). Pod streho Cankarjevega doma so prihajali z mnogih strani, mnogi prvič in le-ti so tokrat videli, zakaj so jim „ odtegovali" del dohodka zja kulturni dom. Vidite, človek po sili razmer le dočaka, da vidi nekaj, kar ni pričakoval. Številni — posebno tisti, ki so bili obveščeni, da bodo dobili priznanje — so bili že precej pred deveto uro na hodnikih ter oblegali točilne mize. Toda vse je bilo v mejah stabilizacijskih prizadevanj. Nihče ni bil zrel za „ telečje" noge. V mesecu boja proti alkoholu. Celo druge lokalčke so ignorirali (razen nekaj izjem). Morda so ob koncu proslave pričakovali večje tekoči efekt. Mnogi od teh mož so tega dne v tej pozni jeseni prvič potegnili naše plašče, posebno tisti iz Prekmurja, tisti bližnji pa so se oblekli malo manj — v jopiče. Veliko jih je zavezalo kravate. Neko dekle je nekoč, ko smo prišli s hribov, reklo železničarjem na vlaku, da moški zato nosijo kravate, ker mora biti vsak osel nekam privezan. Pa brez zamere, ob koncu leta lahko kaj šaljivega povemo, saj pravijo, da tudi direktorji koga ocenjujejo (o čemer pa morajo biti tajnice tiho. Priznanje na tem ali onem področju si je treba zaslužiti. Nekaj nad stokrat je bilo treba na ta dan zaploskati prejemnikom priznanj. Vsi nagrajene so pod umetniško reprodukcijo prebrali o svojih zaslugah, za katere so dobili priznanja. Prav bi bilo, da bi to dali v okviru na službenem mestu kot: „ Poglejte, na tem bom še v prihodnje aktiven. Doma pa bodo priznanje spravili v kot in nanj pozabili: “ Ko so se po prvem delu proslave dobro odpočili, odžejali na račun svojega žepa, se je začel resnejši del proslave, morda ne s 600 udeleženci, kolikor je bilo predvideno, a še z menoj, ki sem bil „na šverc", nas je bilo veliko. In ko tako prvič gledač IMP-jevo elito skupaj, z njih lahko bereš uspehe in vzroke za izgube. Do IMP-jeve petdesetletnice je še dovolj priložnosti, da dosežemo četrtino toliko uspehov, kolikor smo jih doslej. Se bo sozd razdrobil na manjše enote, bo homogenost kaj boljša, se bo program za varčevanje energije uveljavil povsod po deželi? Bodo uspehi prvih osmih nagrajencev, ki so dobili . zlati znak IMP-ja vplivali na mlajše, da se bodo trudili pri delu? FRAN VODNIK Jederski odpadki Odlagališča Upokojenci Kje smo? Šport Fer dvoboj Vrste jedrskih odpadkov Odpadke v glavnem delimo na tri vrste: nizko, srednje in visokoradio-aktivne. Prvi dve vrsti ne razvijata toplote. Visokoradioaktivne odpadke predstavljajo izrabljeno reaktorsko gorivo in proizvodi ponovne predelave goriva. Ker taki odpadki proizvajajo toploto, je to dejstvo potrebno upoštevati pri načrtovanju skladišč in pripomočkov za končno odstranitev. Srednjeradioaktivne odpadke predstavljajo obloge izrabljenega goriv, smole ionskih izmenjevalcev, okužena oprema, ipd. Pri rokovanju in transportu teh odpadkov je potrebna ustrezna zaščita. Nizkoradioaktivni odpadki po zakonu o radioaktivnih snoveh še vedno presegajo mejo za »metanje v smetnjak". To pomeni da volumen odpadka ne sme presegati 0,1 m3, aktivnost pa ne 10 mikro kirijev. Odpadki te vrste sestoje iz okužene opreme, obleke, gradbenih delov, ipd. Ne prihajajo le iz jedrskih central, temveč tudi iz bolnic, industrije in znanstvenoraziskovalnih ustanov. Pri rokovanju z njimi in prevozu ni potrebna posebna zaščita. Načini trajnega skladiščenja jedrskih odpadkov Ko bodo srednje in visokoradioaktivne odpadke dokončno odložili, jih bodo izolirali z vrsto zaprek. Prvo zapreko predstavlja ustrezna obdelava odpadka. Surove odpadke kemično obdelajo, da ti postanejo kemijsko obstojni ter fizično kompaktni. Taka obdelava lahko obsega zasteklitev odpadkov, vgrajevanje v umetne kamnine ali zapiranje v beton in bitumen. Ta zaščita ovira dostop vode na podzemnem odlagališču. Naslednjo oviro predstavlja korozijsko obstojen kontejner, ki naj bi dovolj dolgo ostal nepoškodovan, tudi do 1000 let. V tem času razpadejo tudi cezij 137 in stroncij 90. Kontejnerje vložijo v odlagalni rov, ki ga nato zapolnijo in zatesnijo. Vendar tudi optimistična predvidevanja dopuščajo možnost, da bodo te umetne zapreke odpovedale. Upajo le, d bo do korozije kontejnerjev prišlo šele potem, ko bo razpad nuklidov že bistveno znižal radioaktivno tveganje. Zadnjo zapreko predstavlja geološka izolacija. To so skladi kamnin v globinah 20—30 m za nizkoradio-aktivne odpadke in 300—400 m za visoko in srednjeaktivne odpadke. Mednarodni projekt STRIPA K temu projektu so leta 1977 pristopile ZDA, Kanada, Finska, Francija, Japonska, Velika Britanija in Španija. V tem projektu znanstveniki raziskujejo dolgoročno izolacijo radioaktivnih odpadkov v kamninah. Pri tem posvečajo posebno pozornost propustnosti kamnin, delovanju podtalnice, potovanju nuklidov, zatesnitvi rovov in galerij. Raziskave potekajo v opuščenem rudniku železove rude na Švedskem, kjer je omogočen dostop do granita v globini 350 m. Načrt obsega polaganje obdelanih visokoradi-oaktivnih odpadkov v kontejnerjih in to v rove, izkopane v tla posameznih galerij rudnika. V rovih obdajo kontejnerje z bloki zgoščenega bentonita. Ti bloki tvorijo tako imenovani blažilec, ki ob delovanju vlage nabrekne in ustvari skoraj povsem nepropustno oviro z dobro toplotno prevodnostjo, ki razprši v odpadkih nastajajočo toploto. Same galerije potem zapolnijo z mešanico bentonita in peska, ki deluje kot fizična podpora za kamnine in zatesnitev z nizko propustnostjo. priredil: RADO ŠKRABA viri: revija Naše okolje št.: 5 in 6/86 SOZD IMP — DO Dvigalo Ljubljana razpisuje JAVNI NATEČAJ za izbiro zaščitnega znaka DO Dvigalo IMP — DVIGALO Pot k sejmišču 32 SOZD IMP DO DVIGALO Ljubljana razpisuje JAVNI NATEČAJ za izbiro zaščitnega znaka — DO Dvigalo. 1. Znak mora vključevati osnovno dejavnost organizacije: proizvodnjo, montažo, servis in inženiring dvigal. 2. Upoštevati je potrebno katalog CGP — IMP s skupnimi predstavitvami: — znak IMP — predlog zaščitnega znaka — napis Dvigalo 3. Posebna komisija bo izbrala tri predloge in jih nagradila z denarnimi nagradami v znesku 50.000 din, 30.000 din in 20.000 din. Avtorji se z izplačilom nagrade odpovedo vsem avtorskim pravicam ter jih v predlagani ali spremenjeni vsebini prenašajo na DO Dvigalo. 4. Predloge pošljite v roku 15 dni po objavi natečaja v zaprti kuverti in s šifro na naslov — IMP DVIGALO, Pot k sejmišču 32, Ljubljana-Čmuče. Humanizem Vsak 8-mi z napako Zima trka. Hja, to bomo sedeli, kaj prebrali, kadili, pili pa še kaj. Vsak ima pravico načrtovati, kaj bo pozimi počel. Jaz sem se lani kamnitemu kralju Matjažu pod Peco takole priporočil: »Pomagaj mi, da bo tako dolgo užival pokojnino, kot sem delal zanjo." Za hrbtom pa so se mi zasmejale tri planinke, ena pa je glasno dejala: »Beži no s tako željo, vsaka država bi tako propadla." Dokler si v delovni dobi se sam priganjaš k delu, ali pa te priganjajo drugi, ko pa greš v pokoj, bi rad videl, kako bodo drugi pridni, pa tudi za kakšen nasvet še prav pridemo. Pa za delo tudi primemo. Celo z mlajšimi se lahko primerjamo. Brez zamere, mladi! Na lanskem srečanju upokojencev na Gospodarskem razstavišču sem opazil razne »sposobnosti". Gibčni, živahni možičld in nasprotno zaprti, mirni, celo delno bolni. Dragi upokojenci, vsak od vas ima dober program za zimo, kako jo boste preživljali — pa ne iz postelje in toplega, pač pa v naravi. Kaj telovadite na lastno ali drugo povelje? Kar deset ur biti v postelji, uh, kako si lahko trd, potem pa tečen do družice, ki sirota ne ve, kako bi te spravila v dobro voljo. Kajne, saj smo prej dovol zgodaj vstajali, delali, zakaj ne bi zdaj to malo nadoknadili. Teoretično je to kar lepo, vendar telo potrebuje gibanje, no, pošteno rečeno ga nekaterim ne manjka, celo tistim ne, ki zvračajo kozarčke. Le kje ste IMP-jevi upokojenci? Na planinskih poteh se ne trčimo. Izjeme so, ampak redke. Mečete karte, kegljate in še kaj? Prav je. Kdo pa ne? Koliko jih lahko reče: »Jaz pa nič ne počnem razen: ham, pa drink in odlaganje. To pa je zelo narobe, ker v tem ni kvalitete življenja. Stokrat sem na poteh razlagal: »Dan aktivne hoje je leto življenja več, no, ne more biti toliko let, če si šel tristokrat v hribe." Vendar toliko si star, kolikor se čutiš star. Mar ni bolje misliti, da si manj star, kot si v resnici? Ko bo mraz in sneg, pa se nam ne bo ljubilo biti zunaj, bomo lahko marsikaj storili doma. Najprej bomo že v postelji z raznimi gibalnimi vajami razgibali okončine, hrbet. Ko se bomo skobacali izpod tople odeje, bomo vsaj 20 sekund izmenično potresli posamezno nogo, napravili 15 globalnih poklonov s prsti rok do tal z iztegnjenimi nogami za zdravo hrbtenico. Takih priklonov je bilo včasih veliko iz spoštovanja do vitezov, zdaj pa so namenjeni rekreaciji. Ker pa imamo »visok" standard kje v petem, nižjem, ali višjem Aparatura Delavci slovenskega združenega dela smo bili vselej naklonjeni humanitarnim akcijam in to še posebno kadar smo zbirali sredstva za neobhodne medicinske aparature. Na Univerzitetni pediatrični kliniki v Ljubljani so, 25. novembra, predstavili novo ultrazvočno aparaturo, ki je posebej prirejena za srčno diagnostiko otrok. Denar, 165 tisoč ameriških dolarjev, oziroma 166 milijonov dinarjev, je kliniki pomagalo zbrati kar dvestodvaindvajset delovnih kolektivov, med njimi tudi IMP ter številni posamezniki . . . V Sloveniji se letno rodi približno 250 otrok, vsak osmi s prirojeno srčno napako. Mnogi od njih so življenjsko ogroženi, če niso operirani že v prvih mesecih življenja, najkasneje pa do prvega leta starosti. Za uspešno operacijo so potrebne natančne preiskave, s pomočjo katerih se zdravniki specialisti odločijo za najugodnejši čas operacije. Med temi preiskavami je sedaj na prvem mestu katetrizacija srca, ki je lahko zelo nevarna, je pa tudi precej draga. Pri tej priskavi uvedejo skozi ožilje v srce posebno napravo, skoznjo vbrizgnejo kontrastno sredstvo in na rentgenski sliki opazujejo morebitne nepravilnosti v zgradbi srca in ožilja. Pri tem tudi anastezija predstavlja določeno tveganje za otroka, hkrati pa prejmejo preiskovančki dokaj visoke doze rentgenskega sevanja. Vsemu temu se bodo odslej izognili z uporabo ultrazvočne aparature. Preiskava srca z ultrazvokom ni nevarna, lahko jo poljubno ponavljajo, z njo pa preložijo oziroma nadomestijo katetrizacijo srca na kasnejše starostno obdobje, ko je za otroka manj nevarna. Obenem pri preiskavi z ultrazvokom ni nikakršnega sevanja, nam je povedal docent doktor Andrej Robida. Povedal je še, da si zaposleni v tej medicinski ustanovi prizadevajo zbrati še dvajset milijonov dinarskih dajatev za carinske obveznosti, ki jih morajo poravnati v tem mesecu. Na svečanosti, ki so jo predstavnikom organizacij združenega dela, darovalcem sredstev priredili v četrtek 25. novembra letos, se je direktor Univerzitetne pediatrične klinike profesor doktor Marjan Predan zahvalil vsem darovalcem sredstev v imenu zaposlenih na kliniki predvsem pa v imenu težko bolnih otrok. Na posnetku Specialist kardiolog doktor Nedeljko Krevs z novo ultrazvočno aparaturo pregleduje bolno srce male bolnice. Besedilo in slika A. O. nadstropju, je prav, da se sprehodimo tudi po stopnicah za boljše počutje in »apetit" (čeprav do kislega zelja in delno brez prašiča). Zato bo potrebno manj hoditi k zdravniku. Kaj pa ste počeli doslej? Nabirali čajčke, pa gobe? Veste, vsak dan je treba imeti kakšno obveznost — vsaj eno uro do dve uri aktivnega gibanja. Tisto okrog štedilnika in hladilnika odštejemo. Morda celo komu ni bilo nerodno, če je kje tekel. Kar naj se smejijo. Bitka za zdravje res ne sme nikogar motiti. Koliko pa ste težki? Res manj kot v mladosti? Lepo. Če ste več ali celo precej več pa nekaj ni v redu. Požrešnost in preveč sedenja sta temu botrovala. Tega se je treba bati kot kuge. Le počakajte in pripravite kolesa za pomlad, ko jo bomo s kolesi in peš mahnili čez Ključ. Letos se je to nekolikanj zamešalo z maratonom. No, pa pride na vrsto spomladi! Upokojenci, lepo, veselo, ne lenobno dočakajte novo letnico z zaključki: »Koristno smo gibali, pomagali, držali korajže in bili zdravi. Srečno! FRAN VODNIK Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061)321-043 x__________________________ Ker je v našem Glasniku premalo vsebine — posvečene športni dejavnosti v ozdih, sem se odločil, da vzpodbudim vse IMP-keve športnike, naj bi v Glasniku seznanili tudi druge kriterije športa o tem, kaj delajo in kakšne uspehe dosegajo na športnem področju v IMP-ju in zunaj njega. V Klima montaži smo že pred nekaj leti sestavili ekipo za mali nogomet. Leta 1980 smo se vključili v trim ligo občine Bežigrad. Začeli smo v peti ligi in smo se po treh letih igranja prebili v vrh občine Bežigrad. Letos smo osvojili osmo mesto od šestnajst ekip v drugi občinski ligi. Zaradi precejšnje fluktuacije in odhoda delavcev na začasno delo v tujino so bili uspehi nekoliko slabši, kot bi lahko bili. Na turnirjih zunaj IMP-ja smo dosegli nekaj vidpih rezultatov. V Klima montaži pa nismo le žo-gobrcarji, ampak imamo tudi ekipo za odbojko in druge športnike, kar kažejo tudi dosežki na IMP-jevih igrah. Bili smo tudi pobudniki in organizatorji vsakoletnih turnirjev za prehodni pokal nekdanjega Pro-monta. Ker smo pokal osvojili v trajno last, se je tako ta tradicija zaključila. Pričakujem, da bo pobudnica podobne akcije kakšna druga delovna organizacija, saj bi se le tako pozitivno razvijali medsebojni stiki med delavci in športniki v teh težkih gospodarskih razmerah. Tak stik smo navezali 8. novembra, ko se je ekipa sedmih članov z dvema avtomobiloma v zgodnjih jutranjih urah meglene nedelje odpeljala na pot proti Murski Soboti. Tja nas je povabil nogometni klub Radovci, ki je po jesenskem delu na prvem NAGRADNI KVIZ PRAVILA: 1. Kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti sozda IMP. 2. Vsak lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom. 3. Velja samo originalni kupon iz Glasnika. 4. Kupon lahko oddaste v poseben nabiralnik v uredništvu Glasnika ali ga pošljete po pošti. 5. Zadnji rok za oddajo kupona je do 1. v mesecu; za delavce oddaljenih tozdov, upokojencev, štipendiste velja tudi datum poštnega žiga. 6. V finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi iz vseh kol. 7. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 30.000 dinarjev. 8. Kviz bo trajal 6 kol. Glavna nagrada, za katero se potegujejo udeleženci kviza v vseh šestih kolih, je vikend paket za 2 osebi na Vojskem. VPRAŠANJA L Napišite, kdaj je izšla prva številka glasila delavcev Industrijskih montažnih podjetij — GLASNIK (mesec in leto). 2. Na fotografiji je znan izdelek ene naših DO. Napišite, kako se ta izdelek imenuje in, katera DO ga izdeluje! 3. Letošnjih Kidričevih nagrad so bili deležni tudi trije delavci IMP-ja. Napišite, kateri so to in, iz katere DO so! PRAVILNI ODGOVORI IZ PREJŠNJEGA KOLA: 1. Prvi delavski svet v IMP je bil izvoljen leta 1950. Takrat se je IMP imenoval »Toplovod". 2. Izdelek na fotografiji je aksialni strešni ventilator. 3. Društvo je bilo ustanovljeno 1978. Prvi predsednik UO je bil Franc Ciuha. Odziv v prejšnjem kolu je bil soliden, vendar žal noben od kuponov ni bil pravilno izpolnjen. Zato smo se odločili, da bomo znižali kriterije. Od sedaj naprej bodo lahko pozornejši bralci Glasnika našli odgovore na vsa zastavljena vprašanja v zadnjih dveh letnikih Glasnika. NAGRADNI KUPON: 2.KOLO 1. 2. 3. Ime in priimek: Tozd DO mestu in malem nogometu Pomurske lige. V tej ekipi nastopa tudi en član našega kolektiva, sicer pa je veliko Klimamontažnih delavcev doma iz teh krajev, pa tudi jaz sem s tega območja. Po treh urah vožnje, vmes smo šli na trojanske krofe in na nekaj kar športniki ne pijejo — smo prišli v Prekmurje. Gostitelje smo pozdravili na igrišču, kjer so igrali zadnje kolo jesenskega dela lige z Romi. Ko smo videli, kako igrajo, smo se kar malo čudili, da v teh goričkih krajih, kjer jim lahko žoga uide po klancu oziroma po gozdnih jasah tako, da jo lahko iščejo tudi po več minut, ali pa je tudi ni mogoče najti. Zato ima vratar največ kondicije, saj si jo nabira pri iskanju pobeglih žog z igrišča. Po končani tekmi in zmagi naših gostiteljev nad Romi (k zmagi je pripomoglo naše bučno navijanje), smo se odpeljali v dobro zasebno gostišče Drvarič, kjer smo sedli, nekoliko pokramljali in se »podprli" s hrano. V zgodnjih popoldanskih urah smo začeli prijateljsko tekmo z našimi gostitelji. Pred začetkom tekme smo gostiteljem podarili majhne reklamne artikle IMP-ja, gostitelji pa so nam dali v dar velik lončen vrč, ki ga hran;-mo v naši delovni organizaciji. Tekma se je odvijala hitro in v pravem športnem in „fer“ dvoboju. V začetku nam je delal največ preglavic teren, saj nismo navajeni travnatih igrišč. Kaj hitro smo se navadili terena in je tako prišla do izraza naša tehnično boljša igra, ki smo jo tudi potrdili v zadetkih v prvem polčasu. V drugem polčasu bi se nam ležerna igra skoraj maščevala, saj smo tako eni kot drugi zamudili veliko priložnosti, na koncu pa smo le povedli z enim zadetkom razlike, kar pa ni tolikanj pomembno. Več nam je pomenilo to, da so nas gostitelji lepo sprejeli. Kljub temu, da jim je toča stoodstotna uničila letošnji pridelek, nas niso pustili lačnih in tudi ne žejnih. Po tekmi so nam gostitelji v domačem kotlu pripravili čudovit prekmurski bograč, po katerem se nam še danes cedijo sline. Bograč ne bi bil to, kar je, če ne bi bili prisotni lovci in če ne bi bilo domačega vina, ki je tako lepo teklo, da smo od veselja zapeli nekaj domačih pesmi. Srečanje smo zaključili s pesmijo Jugoslavija in s povabilom, da se prihodnje leto srečamo v Ljubljan’ Med potjo proti domu smo videli prekmurske kmetije. Na eni izmed njih smo se tudi ustavili. Postregli so nam s kavo in z domačim vinom. Preden smo odšli, smo se skupaj z domačini fotografirali, se zahvalili ža postrežbo ter se podali na pot proti domu. Z lepimi spomini na prekmurske kraje in ljudi smo se srečno vrnili domov. Vodstvo Klima montaže se zahvaljujemo za razumevanje in pomoč pri razvijanju športne dejavnosti, osnovni organizaciji sindikata pa za povrnjene stroške prevoza in reklamna darila. „ Jože Madjar ZAHVALE Ob boleči izgubi moje mame Amalije Udovč se iskreno zahvaljujem kolektivu tozda Inženiring, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Alojz Udovč Ob boleči izgubi moje drage mame, se iskreno zahvaljujem sindikatu DO Telekom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Franc Žan Ob izgubi dragega očeta se zahvaljujem OOS IMP OV za darovano cvetje. Zahvaljujem se tudi vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti in izraze sožalja. Srečo Serajnik Ob smrti dragega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavcem in organizaciji sindikata za izrečeno sožalje in darovane vence. Obenem zahvala najožjim sodelavcem za spremstvo očeta na njegovi zadnji poti. Franc Lukančič Novoletna črtica O nekem listju, nepomembnem kakor lanski sneg Stvari, o katerih človek piše, je tako rekoč brez števila mnogo. Ni jih mogoče prešteti. Toda, zakaj bi morali preštevati? Prav malo je potrebno, da spoznamo, da je to samo navada, s katero hočemo vso to nedoumljivost sveta spraviti v red, si vse to mnoštvo nekako spraviti podse in si ga prisvojiti. Vse narediti merljivo, preštevno, kar pa ni merljivo razstaviti tako, da ga bo mogoče oštevilčiti. Tako so rekli in to stoji na začetku novodobne znanosti. Ubiti ' skratka, v tem naj bi bil začetek znanosti. V resnici pa so stvari sploh nepre-števne. To, kar človeka žene, da bi pisal in razpredal, niso mnoge stvari, mnoge po številu. Vse je ena sa-v ma zadeva, v mnogih, tisočih plasteh. Že spet — tisočih, zakaj tisočih! Ne tisočih, marveč brezbrežno mnogih, brezbrežno, ker je morje in so bregovi morja, morje pa je prispodoba za nekaj brezdanjega. Brezdanje je sicer nekaj, kar nima dna, morje pa ima dno. Toda jezik prispodob in pralikov kliče s tem v zavest predstavo o duši in o duši vemo malo. O čemerkoli pa vemo malo, tisto opisujemo s prispodobami. Heraklit, starogrški filozof je rekel, ' da duši ne najdeš dna, pa četudi prehodiš vsa pota, duša ima globok logos. Logos je red, toda spet ne tisti red, ob katerem se v človeku dvigne nekak odpor, ker je prispodoba za razmejenost in oštevilče-nost. Ne takšen red, ki je zato tukaj, da s stvarmi lažje manipuliramo. Red duše je red stvari. Red duše spoznava, da so stvari nedoumljive in si duša kljub temu prizadeva pre-nikniti v ta red. Zato je potrebno včasih premišljati o povsem vsakdanjih rečeh. Mogoče celo o tem, da delavci komunalnih podjetij po mestih vsako jesen grabijo listje in ga nekam vozijo, nekam ven iz mesta in na rob spomina. Seveda, saj o tem ljudje pišejo. V časopisnih rubrikah se pritožujejo in čemerijo, ker veter raznaša listje in povzroča nered. Karikature so vsako jesen potne podob o listju, drevju in pometačih. Tako vidiš narisanega brezupno tragičnega čistilca ulic, ki odrevenel čaka, da odpade še en sam samcat list z drevesa, vse drugo pa je lepo pometeno. Lahko bereš o spolzkem listju na pločnikih in ogorčenih državljanih, ki sprašujejo, kam gredo njihovi davki, kijih plačujejo z javno snago in varnost svojih kosti. Toda listje je minljivo. Listje razpade in kmetje vedo, da je za steljo boljše mehko listje, ki v gnoju hitreje strohni, medtem ko hrastovo listje ni tako dobro za steljo. Tako človek gleda te oguljene površine z rjavo travo. Prav gotovo to listje, pograbljeno okrog hiš in s pločnikov, zdaj ne leži kje v kakem stelnjaku, kakor leži litje, ki ga pograbijo kmetje po hostah. Vanj potem hodijo ležat utrujeni psi in spomladi, ko bo topleje, bodo hodile na stelnjak nest kokoši. In potem, če ga bo res kaj ostalo do pomladi, bodo vanj škropile kapljice izpod kapa, ki se bodo odbijale od drobnih izpranih kamenčkov v plitvem jarku. V listju bo takrat kokošje perje in morebiti bo ostal tudi pijani vonj domačega fanta, ki se je kdaj pozen in okajen vrnil domov in je po vonju domačega hleva še našel dvorišče, hišnih duri pa ni mogel več najti. Zavlekel se je v suho listje in v pijanih mislih mu je nekaj momljalo o dobri gorkoti. Proti jutru pa je postalo listje čudno propustno, od vsepovsod ga je zeblo, z rdečemo-dro roko z močnimi členki kmečkega fanta je kdaj pa kdaj nerodno zagrebel po listju, da bi se bolj na debelo pokril. Potem je v omotičnem snu, po brezuspešnih in nebogljenih poskusih, vtaknil obe roki med noge in se zvil. Zjutraj je drgetalo in šklepetalo v kupu listja, da je maček nekaj časa sumnjičav stopal okrog. Mestno listje pač nima takšne usode, to mu manjka, da bi postalo zaresno listje, ki ne preneha biti, ko pojenja njegova zelena barva in ga odpadlega drveči avtomobili vrtinčijo s ceste nazaj pod drevesa. Če bi se z listjem mestnih dreves dogajalo kakor z onim iz kmečkih logov, bi ne bilo nekakšno zakulisno listje, nekaj nekoč zelenega in brezosebnega. Tako je s tem listjem, končalo bo na nekam smetišču, ne da bi se mu primerilo vse, kar mu kot listju gre. Vendar pa moramo biti tukaj zadržani in ne pustiti, da bi nas zapeljalo in ne bi pustili zja to listje, posuto z umazanim prahom iz izpuhov avtomobilov in dimnikov, ležeče skupaj s ceneno gladkimi papirčki od cigaret, čokolad in žvečilnih gumijev, nobene možnosti več. Kajti tekla bodo leta, mnoga po številu. Tokrat število služi temu, da nam nekaj povsem nepomembnega oddalji in napravi veliko. Z razdaljami, ki se glasijo z velikimi števili, postanejo stvari znamenite. Ljudje, ki hočejo danes kaj zvedeti o preteklosti, brskajo po odročnih in zavrženih krajih za prav takšnimi rečmi. Zanimiva so jim smetišča, zanimiv jim je davno minuli sneg in led, kajti vrtajo v ledene plošče, globoko v ledeno preteklost in delčki rastlin, ki jih je morebiti zaneslo v led, nenadoma postanejo silno pomembni. Iščejo cvetni prah, nadvse drobno preteklo življenje, da kot skozi drobno prašno prizmo gledajo v tiste čase. Lahko se zgodi, če bo svet še tako dolgo trajal, da bodo čez mnoga leta na robu prostora, kjer je davno nazaj stalo neko slovensko mesto, kopali in iskali pod naslagami časa. Iz ostankov letnih časov, ki so nekoč pomenili listje mestnih dreves, bodo po starem filozofskem receptu razbirali čas iz leta 1987. Filozofsko navodilo pravi, da je ob predpostavki vseh podatkov mogoče uzreti vso preteklost in prihodnost. Recimo, da jim bo takrat šlo za preteklost. V umazanih sledeh jeseni, zime, poletja in pomladi leta 1987 bodo vse izmerili in oštevilčili. Takrat bo- do številke pomenile brezbrežnost dejstev našega časa, to česar ne moremo in ne vemo prešteti, ker ko štejemo ubijamo, seciramo, tehtamo in merimo, življenje in resnica pa se nam zato izmuzneta. Takrat bodo imeli srečo in bodo številčili že davno mrtve stvari. Ugotovili bodo vse, količino in vrsto plinov v zraku, sevanje vseh valovanj in število nevtronov na časovno enoto, ki so se neslišno in nevidno potapljali na svoji dolgovalovni poti skozi ko-zmos v ostanek jeseni. V Subatomami sestavi drobcev smeti bodo prečitali obhode planetov in gravitacije vseh sončnih sistemov, mrmranje žuželk in prhutanje umazanih mestnih golobov. Neznansko pomembne in neznansko majhne spremembe, ki jih povzročata Jupiter in Sirius, Danica, ki je Večernica in Repatica, ki je odletela mimo leta 1986 in pospešila nekatere smrti. Ko bodo vse prešteli, se bo zgodilo, kakor da se je po tem listju sprehodil lenobni jesenski veter, ki kak list včasih samo prekucne, malo dalje završi v majhnem kupčku, potem pa neha in čez čas začne znova. Iz minulega listja minulih časov v neki davno minuli državi bodo vstajali stavki in kratke mimoidoče pripovedi in prihodnji poslušalci bi se čudili, če bi vedeli, kako podobni so stavkom iz drugih slovenskih mest tistega časa. Zaslišali bodo iztržke o tem, „da je men’ čist’ vseen’, saj mi že tako vsa leta slavimo božič, čeprav je oče v partiji. Navsezadnje pa, kaj naj bi partija s tem imela, ko so tako sami.. . “ bo v švistu mimo vozečega avtomobila zamrl glas. V vonju after-shave, ki ga bodo prav tako priklicali, bo priplavala suha rečenica: „. . . menda ta čas pri IMP-ju zelo dobro kasirajo, pa se mi zdi, da bodo ..." Prišumeli bodo bolj ali manj jasni stavki o tem, da mi tukaj že vsa leta preveč plačujemo onim tam do- li, ki tako nikoli nič ne delajo; o tem, da bi trebalo pokazati tim Slo-vencima, jeb ...; o tem, da je inflacija že večja, kot jo upajo priznati.. . V nekem drobcu iz vrhnje plasti smeti pa bo prav gotovo stavek: „ Gotovo se še vidiva, pa ti vseeno že zdaj voščim srečno novo leto!" Š. Smej Obvestila PD IMP Planinci PD IMP se bomo odpravili na Kum 2. januarja 1988 (sobota) z vlakom ob 6. uri 30 minut do Trbovelj. Zbrali se bomo pod uro ob 6. uri. Vodja bo Zdravko Nastran. V nedeljo 10. januarja 1988 se bomo odpravili v Dražgoše. Zbrali se bomo na avtobusni postaji pri peronu 28. Z avtobusom ob 6. uri 20 minut se bomo odpeljali v Škofjo Loko. Tu bomo prestopili na avtobus za Selško dolino. Vo-dia bo Bernard Klobučar-Oča. V nedeljo, 10. januarja 1988, bo pohod na Osankarico-Rogla. Za ta pohod je potrebno spremljati dnevno časopisje, iz katerega bomo zvedeli, kdaj bo odhod iz Ljubljane. Vodja bo Robert Kastelic. Dne 24. januarja 1988 (sobota) se bomo zbrali ob pol sedmih pod uro pred železniško postajo in se z avtobusom ob 6. uri 40 minut s perona 27 odpeljali v Domžale. Začeli bomo novo pot spominov in tovarištva občine Domžale. Dnevniki poti bodo poskrbljeni. Vodil bo Leon Pintar. Zdravko Nastran VABILO! V petek, dne 15. januarja 1988 bo v centralni menzi IMP na Vojkovi ulici občni zbor PD IMP Ljubljana. Občni zbor bo začel delo ob 16. uri. Vljudno vabljeni vsi člani PD in tudi tisti, ki niste člani. fk, • ____________;■= AFORIZMI | KAJ POMAGA?! Kaj mi pomaga poceni idealizem, ko pa je kruh predrag?! STARI ČASI Nekdaj so imeli ljudje gotovo veliko prostega časa. kako bi sicer mogli izmisliti toliko starih običajev?! NEDOLŽNOST Za nedolžnost praviloma velja, da je samo za enkratno uporabo. In vendar ga mnoge skušajo spraviti v promet serijsko.. . UNIKAT Tudi jaz sem si privoščil kupiti unikat neke znane slike, ki sem jo videl že pri treh znancih .. . KOZARČEK Če ti je zdravnik svetoval, da ga na dan smeš zvrniti samo kozarec, nikar ne išči po trgovinah petlitrskih kozarcev! . . . MATERIN JEZIK Izraz „materni jezik" se je gotovo uveljavil predvsem zato, ker očetje bolj malo pridejo do besede RAZVOJ Pozitivni dokaz za to, da se naša družba res razvija, je tudi v tem, da se zdaj lahko že zamajejo tudi kakšni hudo visoki stolčki .. . PESIMIZEM Kadar jim je najbolj grenko pri srcu, si tudi pesimisti zaželijo, da bi bili optimisti. HUDO, HUJE . . . Mnogi kar vseprek tarnajo, kako jim je hudo. Naj se kar pomirijo ob misli, da je nekaterim drugim še huje! . . . GRADOVI Čemu bi zidali gradove v oblakih, ko pa niti teh, ki jih imamo na tleh, ne moremo vzdrževati? V________________________y SESTAVU. Marke BOKALIČ Sl.&RAFlk IN Sil KAR. (lojze) varstvo IZUMA SLOV. SKIA DATELJ NEKDANJI Japonski DRŽAVNIK IZOLIRAN E lE Kri? it. VODNIK Konec življenja SEStrn M02 VABLJIVA HRUPNA prireditev ŽbRAVA ZELEnJAI ZVEZDA ,VA V ozvezdju orel LEVSTIKOV JUNAK (Martin) VRSTA Hrasta pritok Rone RIBJE 7A3ČECE 8REZ- VoDna SADRA LOVRO Toman Meris~ko ?• IME ► preporod zastru- pitev KRVI NIZKA 6o?Dna Rastlina Kovinski Barometer Ruski KuJIŽEVNIK Ancona ČASOVNA Enota MIKAT-?• Ih£ POLITIK fASTRI NAJVISjA STOPNJA JEZE Kit M0SKE6A, k| MOLI (V KtfČ.) NOVA GRADU KA FERMENT Strast otok PRED NEVV fORKDf SREDSTVO Za OKISANJE SLOV. Plesalca (PIA IN PlNOj PESEM hvalnim SREDNJE' AMER’ DRŽAVA i Y KRAJ PRI KRŠKEM Črta neprava osla smučar GlRARDEai St. Gospodarstvenik (MARKOJ TEKSTU. RASTLINA DEL ZADRA OBLIKA ln TEODOR MESTO NA Finskem vrh nad Kobaridom narodni IZDAJALEC Mišica ROTATOR. STAR FR. PLES HELIJ ORESTOVA Sestra tropska papiga ODISEJEV OTOK OSREDNJA TAJSKA REKA Kilo- meter, coliege V ANGLIJI KOZAŠKI POGLAVAR TRDosr SMUČIŠČE NAD TRBOVLJAMI ŽAG RES VITAMIN D, TtBERiJEVP Mati Posoda 2a NOŠENJE PIJAČE AFRODITIN LJUBLJEnecJu" POLJSKA REKA DAREC PRI BOKSU športni KLUB IZ MADRIDA IT. RENES. SLIKAR DRŽAVA v AFRIKI ODCEPITEV VZDRlčN ČLOVEK Star, SLOVAN pijača SLOVANOV PEVKA FAUR Gozdna ZVER NA KOČEVSKE? PRITOK LJUBLJA- NICE nekdanji ITAL-PRED S ED NIK GLAVNO MESto ANGOLE SLOV. SLIKAR (Andrej) natrij španski SLIKAR (Salvador) mesto v Dalmaciji rimski NAJVIŠJI Finančni URADNIK TlTAti oo fr- staro mesto V APULIJI Sihare* 4»n\ 4 VlkRCE deklica iz filma 0 KEKCU MoŠko IME l • • 5 A V O GMART« n; V /J RAV/V ŠTE- IAP. NAD DILNIKOM KEKA V SIBIRIJI IMP GLASdJIK" Zakoncev OČE Nagradni natečaj Za pravilne rešitve križanke v decembrski številki Glasnika smo razpisali 3 denarne nagrade v višini 20.000 dinarjev, pa pet knjižnih. Pravilno rešene križanke pošljite do 1. januarja 1988 na naslov: Uredništvo IMP Glasnika, Titov 37, Ljubljana.