154. HevIlKo,
V LJubljani, v soboto, 6. julija 1907.
XL leto.
U^njs fjak dan lveter, izimftl nedelje in pnisnika, ter velja po pošti prejetnan za avotro-ogroke dežele ml vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfafcljaao i pošiljanjem na dom za vse let« 54 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, m en meset 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tole de tele toliko več, kolikor masa poštnina. — Na naročbt fcnea Istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Ea 9xojmtlo se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovarJ ^atopisi se ne vračajo. — Vre-dnUtro tu n»rav*i*tvo }• v Knaflovih ulicah št. 5. In sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne stvari
JHcseina priloga: .»Slovenski Tehnik"*
šrrtalfttvft taleic* A«. 14.
r^uuMiM številke po 10 h.
^avalitva telefon št 89.
Bo] birokraciji.
Prvi nemški kancelar Bismarek imel po svojem padu dne 10. junija 1 ) z urednikom »Novega Vremena« razgovor, ki je po vsi Evropi vzbudil največjo senzacijo in provz-ročil ostro diplomatično interveneijb avstro~ogrskega poslanika v Beroli-nu. Bismarek je takrat povedal svoje mnenje o r a z p a d u avstrijske monarhije. Priznal je. da je v avstrijski h narodih še čudovito mnogo življenske moči; priznal je tudi. da narodnostni boji niso tako nevarni, kakor se splošno sodi in potem vzkliknil »nesreča Avstrije je njena nesposobna, lena, korumpirana, samogoltna in pristranska birokracija, ki s svojim početjem koplje grob državni ideji avstrijski.«
Pravičnost tirja. da zapišemo tudi to. česar Bismarek ^icer ni omenil, kar pa se mora na vsak način upoštevati. Vsaka birokracija je otrok tradicijonalnega političnega sistema. Avstrijski politični sistem je ustanovil Ferdinand II.. ki je z mečem ugonobil vse sledove neodvisnosti in samostojnosti v svojih deželah, ki je pregnal na tisoče najboljših svojih podanikov iz njihove domovine in se povzpel do zgodovinsko nepozabne definicije ciljev svoje politike: Rajše vidim, da j.ostanejo moje dežele puščava, kakor da bi v njih prebivali krivovercL Sistem Ferdinanda II. je s posebno ostrostjo svojemu času primerno obnovil cesar Franc I. Ta je načeloma pomilostil samo tiste obsojence, ki so prosili usmrčenja. političnim obsojencem je sam določeval težo verig in okov ter število postov in kruto je zatrl vsako samostojno gibanje, vsak pojav svo-bodoljubja in napredka. Bivši minister Anton Rezek je priobčil v »Atheneumu« članek, v katerem je ]>opisal kakor je cesar Franc v Ljubljani sprejel ndanostni poklon takrat-nih srednjih šolskih profesorjev. Za-klical jim je: »Ne govorite mi o napredku; Vaša naloga je vzgoje vati pokorne državljane in če tega ne bo-dete delali, vas vse spodim.'
Naravno je. da se je duha tega sistema navzela vsa birokracija. Moč korumpira. Svojevoljnost, nasilnost, pristranost, podkupljivost -- to so bile poglavitne lastnosti takratne birokracije. In naj se je izpremenilo tudi to in ono, sistem in duh je ostal v bistvu neizpremenjen in kaže se tudi dandanes le prepogostoma.
Znani so n. pr. slučaji naravnost cinične brezstidnosti, s katero so visoki birokratje polnil] svoje žepe, na škodo države. Finančni minister Bruck je očitno kradel in goljufal. Počenjal je tako, da ga celo v Avstriji ni bilo mogoče rešiti in se je moral ustreliti. Finančni minister Lariscb je najetje velikega državnega posojila poveril svojemu sek-cijskemu šefu Becku. Ta je oddal posojilo po - ; za vsakih sto goldinarjev, ki jih je država najela je dobila le 4-7 gld. Bankirji so naredili preogromne dobičke in se seveda izkazali hvaležne. Beck je s privoljeli j e in finančnega ministra La-rischa dobil 100.000 gl. In nihče se ni nad tem niti spodtikal, kar pač najbolje kaže demoralizacijo takratne birokracije. Grof Wimpffen se je ustrelil, ker je prišlo na dan, da je razupitemu baronu Hirschu pomagal pri njegovih velikanskih sleparstvih.
0 tej zadevi bi vedel marsikaj zanimivega povedati baron Schvvegel, ki je bil takrat v ministrstvu zunanjih zadev. Deželnega predsednika barona Pina je morala vlada odstaviti, ker je Steimvender razkril njegove umazane kupčije, sklenjene z zlorabo uradne oblasti. KOrber je prodajal članstvo  gosposke  zbornice, redove
1 n plemstva} in je odgovoren za velike sleparije pri gradnji tržaškega pristana.
Toda »wozu in die Ferne sclnvei-fen . S;sj imamo izglede še bližje. Bivši tržaški namestnik Rinaldini je tip visokega birokrata. To je tudi eden tistih, ki so morali iti. ker so se preveč izkazali. Naravno je, da so se tudi nekateri njegovi uradniki navzeli njegovega duha. Med temi uradniki je bil mož, ki je bil na občno začudenje nenadoma povišan in postavljen na novo mesto. Ta mož je jako premožen in »lasi je dobil na novem mestu knežje Opravljeno uradno stanovanje, je vendar vložil prošnjo na cesarja. češ, da je tako reven, da si ne more nabaviti primernega pohištva, kar ga ima, pa ni porabno. I - sar je prošnji ugodil in res nakazal 6000 K seveda iz državnih sredstev, mož pa si ni kupil pohištva, ker ga itak ni potreboval, nego je teh 6000 kron Lepo spravil v žep. Ce hoče kdi> vedeti ime osebe in kraj, mu tudi post režemo.
Povedali smo to, ker smo vsled postopanja deželnega predsednika Schvvarza in njegovega adlatusa Kal-teneggerja bili primorani začeti vojno proti birokraciji, tej najstarejši in
najnevarnejši sovražnici našega naroda, ki je po priznanju gotovo me-rodajuega Bismarcka tudi grobokop države.
Iz ozirov na korist cele države in speeijelno naroda slovenskega, je treba to vojno voditi z vso odločnostjo, neustrašnostjo in brezobzirnostjo.
Mi ne delamo nikdar osebne politike, marveč vedno le politiko slovenskega naroda in ne sodimo ljudi I »o ničemur drugem, kakor po njihovih dejanjih. Sehivarz in Kaltencg-ger sta s svojimi dejanji izzvala boj in ta boj bomo dobojevali proti njima, ki se na eni strani z dejanji kažeta načelna in brezobzirna nasprotnika slovenskega naroda, na drugi strani pa z dejanji izpričujeta, da sta kri od krvi in meso od mesa tiste birokracije, ki ima edino načelo, ravnati si* po nauku markija Pose: V monarhijah sme človek le samega sebe ljubiti.
Že to je zavednemu narodu neznosno, če so tujci gospodarji v naši đežeH, če mu tujci režejo kruh pravice, ki je pa dostikrat grenka krivica, če• mora pripogibati tilnik pred tujci, ki vidijo v njem samo sredstvo, da sebi tako ali drugače pomagajo. A sedaj, ko ti tujci izvršujejo svoje službe proti očitnim interesom in pravicam slovenskega naroda, ko ta narod zatirajo, mu delajo šLodo in mu prikrajšujejo zunanje pogoje njegovemu narodnemu in kulturnemu življenju, sedaj je dolžnost, da začnemo najbrezobzirnejši boj. Če si hočemo zagotoviti svobodnejše, bogatejše in srečnejše življenje, moramo delati na to, da zavlada v birokraciji o! r u g duh, da se iztrebijo iz nje privrženci in otroci sistema, ki ga je vodila politika Ferdinanda II. in Franca I. in da zavzemo vsa javna mesta na Slovenskem možje, ki bodo prebivalstvu naklonjeni, ki bodo pravilni pospeševalci narodovih koristi. Boj staremu sistemu in boj njegovim nositeljem grobokopom avstrijske državne ideje.
Poslanska zbornica.
Na Dunaju, 5. julija.
Vloženih je bilo troje predlogov in celo vrsto interpelacij, izmed katerih naj omenjani sledeče:
Na poljedelskega ministra v zadevi, postave zaradi ponarejanja vina (dr. Stojan);
na domobrambovskega ministra, da bi ne bili klicani poljedelski delavci k orožnim vajam v Času žetve (D rti na);
na notranjega ministra zaradi vedenja orožnikov napram župniku v Sv. Lovrencu pri Trebnjem (dr. Krek);
Na notranjega ministra v zadevi imenovanja ulic v Gorici (dr. Gregorčič in Fon);
na naučnega ministra zaradi imenovanja nemških učiteljev na I. državni gimnaziji v Ljubljani (dr. Krek in dr. Korošec);
na notranjega ministra zaradi prepovedi ustanovitve zveze „Centralno društvo c. kr. finančnih nastavljencev". (Dr. Ellenbogen);
na domobranskega ministra, da bi dovolil vojakom o priliki žetve primeren dopust. (Kreilmeier).
Nato odgovarja poljedelski minister na dve interpelaciji zaradi izredno visokih cen mesu, kar je postalo zlasti za manj premožne, torej za najširše mase ljudstva, vprav usodepolnega pomena. Minister je izjavljal, da se vlada s tem vprašanjem že jako dolgo peča, in če vse drugo ne bo pomagalo, si hoče pomagati v skrajnem blučaju, da zniža cene mesu po § 51. obrtnega reda, glasom katerega je deželna vlada upravičena na predlog občin izdati maksimalno tarifo za živ-ljenskim potrebam neobhodno potrebna živila. Na ta način bi določila oblast ceno, nad katero bi se meso ne smelo prodajati.
Za poljedelskim ministrom je predlagal socialni demokrat Johannisv Češkem jeziku, naj se vpiše neka peticija v stenografični protokol. Predsednik Weiskirchner (nemški krščanski socialist) je poživljal govornika, naj predloži svoj predlog v nemškem jeziku, ker drugače predloge ne more razumeti, Česar pa socialist Jo-hannis ni hotel storiti, nakar je predsednik izjavil, da predloge ne da na glasovanje. (Johannis ne zna nemščine niti besedice). Ali bodo izvajali Čehi in ostali Slovani iz tega kake posledice?
Nato dobi besedo češki socialist dr. Nemec k svojemu nujnemu pred-
logu, naj se upelje tudi za volitve v deželne zbore splošna in enaka volilna pravica.
Ćlan jugoslovanskega kluba dr. Laginja prične govoriti hrvatski in izjavlja nato, nemški nadaljuje, da je predmet, o katerem razpravlja zdaj zbornica, za primorske Slovane izvanredne važnosti. Primorski Slovani so bili že od nekdaj prepričani, da je mogoče sanirati razne razmere na Primorskem samo s tem, da se razširi volilna pravica ne samo za državni, ampak tudi — kar je v tem slučaju mnogo važneje — za deželne zbore. Govornik in klub, ki mu on pripada, hočeta glasovati torej za nujnost. S tem predlogom se nikakor ne krši princip avtonomije raznih kraljevin iD dežel, tudi ne leži v tem nikak prejudic, če se predlaga, državni zbor naj nujnim potom pozivlje vlado, da predloži vsem deželnim zborom o priliki prvega zasedanja zakonski načrt razširjenja volilne pravice.
Če je sploh kaka dežela v Avstriji — nadaljnje dr. Laginja — kjer volilni red, torej premise za sestavo deželnega zbora, v nikakem oziru ne odgovarja razmeram in zahtevam časa, je ta dežela gotovo Primorska. Zlasti v Istri so te razmere silno žalostne, morda še slabše nego v Galiciji. Kajti v Istri, katere prebivalstvo tvorijo po 1 5 Slovani, ne morejo govoriti slovanski zastopniki svoje materinščine. Dr. Laginja pravi nadalje, da on nikakor ni eden tistih, ki mislijo, da je splošna in enaka volilna pravica tisto edino zdravilo, ki pomore ljudstvom v Avstriji in prinese srečo za ves svet. V svoji globoki notranjosti pa je prepričan, da je mogoče misliti na kako izboljšanje političnih, gospodarskih in kulturnih razmer na Primorskem samo tedaj, čc se sprejme volilna reforma, ki mora sloneti seveda samo na načelu splosnosti in enakosti. Zato hočejo Jugoslovani glasovati za nujnost predloga.
Imenom ukrajinskega kluba izjavi njih predsednik, stari Romančuk, da   se    bore    Ukrajinci   v Galiciji
LISTEK.
Slovenci pri mednarodni tehtni v Pragi.
»Kaj ne. Ljubljana je na Hrvatskem«, mi taka in na vprašanja, razodevajoča podobno znanje o Slovencih, nam je bilo še 1. 1895. ob tretjem vsesokolskem zletu v Pragi odgovarjati marsikateremu Čehu, radovedno ogledujočemu na naših surkah /namenja z imenom »Ljubljana«. In začudeno je pogledal, ko je izvedel, da ima na jugu poleg Hrvatov tudi še druge slovanske brate, ki se imenujejo Slovence. Morda kdo tega ne bo verjel, a dejstvo je. No, stvari so se od tedaj korenito izpremenile. Slovenci smo dandanes dobro znani tudi med priprostim! Cehi. Zasluga je to pred vsem slovenskega Sokolstva, vki se izza tretjega zle ta v Pragi ni omejilo na samo, skromno udeležbo rri ćeških sokolskih slavnostih, temveč se pokazalo tudi s svojim delom v ćinidalje večji meri in tako pojavilo najširši češki javnosti.
Ali pri izpoznavanju in zbliževanju samo k drugim slovanskim narodom ni smelo ostati. Slovenskemu Sokolstvu so češki Sokoli poka-
zali pot, po kateri je seznaniti narod ludi z inozemstvom. Težavna in truda ter požrtvovalnosti polna je bila ta pot našim češkim bratom. Tem težavne j Ša je za naš majhen narod, njegovo malo Sokolstvo! Slovensko Sokolstvo s«- je ni ustrašilo, začutilo j<- v sebi moč, podati se nanjo in prvi korak je štorih) letos ob slavnostnih
I neh
•ragi
nadaljevati  mu jo
bo na inozemskih tleh samih!
Udeležba slovenskih Sokolov pri mednarodni tekmi v Pragi pomenja ta prvi korak, s širšimi krogi v inozemstvu seznaniti slovensko Sokolstvo in ž njim slovenski narod, ki je bil doslej znan tu pač le v krogih znanstvenikov in še tu komaj površno. Znamenit dogodek je to za slovensko Sokolstvo in za ves slovenski narod. Zategadelj se spodobi, da o tej priliki, ko so slovenski Sokoli prvič prišli v dotiko z inozemskimi telovadnimi organizacijami, poročamo obširneje.
Mednarodna telovadna tekma v Pragi je obsegala tekmovanje v prostih vajah po dve vaji (predpisano in poljubno) na drogu in na bradlji, predpisano vajo na konju vzdolž, poljubno na konju na sir, skok. dviganje bremena in tek. Predpisane vaje na orodju so bile silno težke in zahtevale od telovadca dovršene telovadne izobrazbe. Da so morale poljubne vaje, to je vaje, ki
si jih je tekmovalec sam sestavil, glede težkosti vsaj dosegati predpisane, je samo po sebi umevno.
Po poškodbah, ki so se med pripravo in pri tekmi pripetile ne samo našim temveč tudi drugim tekmovalcem, bi sodil nestrokovnjak, da so bile vaje tudi silno nevarne. Ce naj se razume z nevarno vajo taka, za katero treba polne, sveže moči, ne samo okretnosti telesa, ampak tudi izredne pazljivosti in prisotnosti duha, so bile vse te vaje v resnici jako nevarne. Toda za dovršeno izurjene telovadce, ki so se z izredno energijo, stopajoč od lahkih do vedno težjih vaj, povspeli do vrhunca telovadne izvežbanosti in še s posebnimi pripravljalnimi vajami do »vrhunca vrhuncev«, je vobče padec ravnotako redek nesrečen slučaj, kakor za nete-lovadca padec na cesti. Statistično dognano je, da se pri telovadbi pripeti mnogo manj nezgod, nego pri katerem si bodi telesnem sportu. Pripisovati je to sistematični vadbi in intenzivni vzgoji k pazljivosti in prisotnosti duha, vzgoji takorekoč k premišljenemu pogumu in ne k lah-komišljeni predrznosti. Naravno pa je, da je pri vadbi za tako težavno tekmo, kakor je bila v Pragi, in pri tekmi sami ob utrujenosti vsled dolgotrajnega dela, ki presega običajno mero, padec laglje mogoč, nego sicer. V prihodnje najbrž ne bo pri med-
narodnih tekmah več tako težkih vaj, vsaj pri seji evropskih telovadnih zvez v Pragi se je sklenilo, da je predpisati v bodoče lažje vaje.
Kakšne so bile posamezne vaje na orodju, je težko opisati brez uporabe telovadne terminologije, ki jo razume le strokovnjak. Omejimo se zatorej na konja vzdolž, skok, bremena in tek. A' teh strokah vaje v primeri z onimi na drogu, bradlji in konju na šir niso bile preveč težke. Čez konja vzdolž (1 m 20 visokega in 2 m dolgega) je bilo skočiti na ta način, da se je bilo po odskoku z rokami prijeti na koncu orodja, po odriva z rokama pa nogi vodoravno dvigniti tako, da sta bili v pravem kotu s trupom, in v tem položaju »leteti« čez orodje. Skok v daljino in višino: skakati je bilo 1 ni K) v višino in obenem v daljino in sicer najmanjšo, ki je še štela - m, največjo 3 m 60. Ker se je ta daljina štela od vrvice, je telovadec ki je skočil n. pr. 3 m, v resnici skočil 4 m ali še več in obenem 1 m 10 visoko. Dvigati je bilo dalje roček 35 kg težak in sicer ponovno od položaja ob iztegnjenih rokah z ročkoni pri stegnili do iztegnjenih rok nad glavo skozi skrčen položaj rok pri prsih. Ta način dviganja je seve izdatno težji nego samo od skrčenih rok pri prsih. Najčešća še klasificirana izvedba je bilo 20krat. Več kakor 20-
kratni gib se ni bolje ocenil, nego 20-kratni. Teči je bilo na razdaljo 150 metrov. Za 18 sekund teka se je doseglo maksimum (20) dosežnih točk, za 28 sekund: 0. Proste vaje so bile izredno težke, takorekoč na pol balet.
Kakor se je že poročalo v tem listu, so Slovenci v splošnem dosegli peto mesto. V posameznih strokah pa je bil njih uspeh naslednji. V prostih vajah so ua četrtem mestu (pre*l Luksemburžani, ki so bili v splošnem četrti, in Madžari, v splošnem šesti mi). V dviganju ročka so dosegli tretje mesto (100 točk), ter so enaki z Belgijci (splošno tretjimi), ter pred Francozi (splošno drugimi) za 12 točk in Madžari za 10 točk, za Luksemburžani pa za 11 točk, za. Čehi (prvimi) za 13 točk (ob 120 dosežnih). Tudi na orodju so diference nasproti prednjim in celo prvini vrstam ob tolikem številu dosežnih točk (140 na vsakem orodju) in pri 6 te-lovadcib vobče neznatne. Na drogu so Slovenci nasproti Luksemhurža-nom zaostali samo za 7 točk, nasproti Belgijcem za 17 točk, nasproti prvim d vem vrstam je razlika 42 točk, Madžari so zaostali za 10 točk; na bradlji so Slovenci za Luksemburža ni za 9 točk, za prvimi tremi vrstami za 30 do 36 točk, pred Madžari so za 19 točk; na konju so Slovenci na četrtemu! mestu:  pred Luksemburžani
že 18 let za deželnozborsko volilno reformo, torej hočejo porabiti to priliko in glasovati za nujnost.
Načelnik poljskega kluba Abrahamovih se ne upa povedati, da je poljski klub proti splošni in enaki volilni pravici za deželne zbore, zato si pomaga na drug način. Izjavlja, da hoče glasovati njegov klub proti nujnosti vsled tega, ker spada zadeva deželnozborsko volilne reforme samo v deželni zbor, in naj zbornica o tem ničesar ne odloča.
Na predlog Sohwegla je sklenjen ob treh popoldne konec debate. Kot glavni govornik pro je oglašen Se-liger. Edini oontra govornik je vpisan Ivan Hribar, kar seveda nima pomenjati, da je proti predlogu. Zgodi se namreč večkrat, da se oglasijo poslanci, kadar ni nobenega pro-ti-govornika priglašenega kot contra-govorniki, ker vsled konca debate bi drugače ne prišli do besede.
Prihodnja seja bo v torek, dne 8. julija ob enajstih dopoldne.
J. F.
Pismo s Hruaskesa.
(Zmaga hrvatske obstrukcije. Prekinjena nagodba. — Nova konstelacija strank.)
V Zagrebu, 4. junija.
Kakor iz vreče se je sesula na našo glavo množina dalekosežnih zgodovinskih dogodkov.
Poslan je nam madžarski komisar Rako d c z a y, ki je določen v smislu madžarskih groženj, da nas pokori, a je dosedaj docela pasiven ter plašljivo sprejema ljute napade upo-zicionalnega časopisja, kakor tudi ne-laskave vzklike pouUčnih demonstrantov.
Močna roka Madžarov se zdi kakor da bi se tresla, predno zamahne . . .
Madžari so grozili, da bodo končno s silo ubili obstrukcijo. Toda tudi tega niso mogli. Že se je mislilo, da je zares s silo premagana obstrukcija, ker so tisti Kossuthovci, ki so se toliko borili proti neustavnosti in kršenju poslovnika po prejšnji veČini, sedaj v nasilstvu daleč nad-krilili glasovitega Perczela. Obstrukcija lahko obstoji in zmaga samo v slučaju, ako veČina spoštuje poslovnik in ako se ne poslužuje nobenega parlamentarnega nasilstva. A baš pri tej priliki bi se bila morala respek-tovati obstrukcija kot nekak veto, ker so se z njo protivili uzakonjenj n gotovega zakonskega načrta pjred-stavitelji cele kraljevine, a ne morda samo ena stranka, ki bi bila v narodu v manjšini.
Toda Madžari niso mogli niti z odtegovanjem besede, niti^s kršenjem najjasnejših pošlovnikovih določb dovolj hitro ukrotiti Hrvatov.
Zato si je Kosauth izmislil včeraj finto, s katero je hotel preprečiti obstrukcijo. Predlagal je namreč, naj od zakonskega načrta ostane samo eden paragraf, v katerega se naj sprejmo tudi določbe § 5. o uradniški kvalifikaciji, kjer se zahteva znanje madžarskega  jezika,    na Hrvaškem
za 25 točk, pred Madžari za 23 točk, za Belgijci samo za 13 točk, za Francozi za 14 in za Čehi za IG točk. Najmanjši uspeh so dosegli Slovenci v skoku in teku; diference so pa tudi tu neznatne proti drugim vrstam: pri skoku od 12 do 36, pri teku od 14 do 22. Da so Slovenci v teb dveh strokah na šestem mestu, temu je vzrok, da ljubljanski Sokol nima vsem zahtevam primernega telovadi-šča. Skok je v njegovi telovadnici radi nepripravnih tal le težko mogoče vaditi, za tek pa sploh nima va-dišča, tako da nekateri naši tekmovalci teka sploh nikdar pred tekmo niso poskusili, drugi pa dva, trikrat na prostem na docela neprimernih tleh.
Ce upošteva k temu še poškodbe dveh tekmovalcev, mora vsakdo priznati, da je ob tako neugodnih pogojih uspeh, ki so ga dosegli slovenski tekmovalci, naravnost velikanski. Saj je že sploh udeležba pri mednarodni tekmi sama na sebi, saj je že dejstvo, da je moglo slovensko Sokolstvo sploh postaviti za tako tekmo zmožno tekmovalno vrsto 6 tekmovalcev, izredno častno zanj. Tekme so se udeležile telovadne organizacije, ki so med največjimi in najstarejšimi telovadnimi organizacijami v Evropi. Tako francoska unija (Union des Societes de Gymnastique de France: 1015 društev z 250.000 čla-
pa  tudi znanje hrvaškega jezika za
one uradnike, ki prihajajo v dotiko z občinstvom; ostali paragrafi pa izostanejo in se imajo proglasiti nared-benim potom.
Na ta način je bilo mogoče razpravljati samo še o že vloženih mo-dinkacijskih predlogih hrvaških delegatov k § 1. Hrvaška delegacija je podala v današnji seji izjavo, v kateri naglasa, da bode pred glasovanjem o Kossuthovem predlogu zapustila zajednički sabor, ker se s tem zakonskim načrtom krši temeljni ustavni zakon, nagodba, ker se je omejevala svoboda govora in ker se Kossuthovim predlogom izigrava vsako parlamentarno delovanje. Ker se tako eklatantno krši temeljni zakon po faktoru, ki ni zato pooblaščen, ter se s tem onemogoča vsaka parlamentarna akcija hrv. delegacije, zapušča le-ta parlament ter prepušča nadaljno odločitev hrvaškemu saboru to je odločitev, da li ima zbog tega odložiti mandate na zajedniškem saboru.
Po prečitanju te deklaracije se je dogodilo nekaj nepričakovanega. Minister Kossuth je izjavil, da odtegne svoj včerajšnji predlog in da se bo proizvedla specialna debata o ostalih točkah.
Ta čas se še ne ve, ali se izvrši specialna debata takoj sedaj ali šele na jesen,  kakor javljajo nekateri
časopisi.
Bodi že kakorkoli, madžarska vlada ni bas častno izšla iz te borbe.
Hrvaški delegati se vrnejo v soboto domov kot zmagovalci, ki so vse storili, da Madžari ne zabodejo noža v telo naše avtonomije.
Ljudstvo jih bode povsodi pozdravljalo z navdušenimi manifestacijami.
*
V četrtek 11. t. m. se zbere hrvaški sabor. Tega dne se storijo usodni sklepi.
Ta seja najbrže odloči o usodi sabora. Takoj bo moral zavzeti ostro opozicijonalno stališče napram madžarskemu komisarju Rakodczavju, na drugi strani pa bo moral odrediti odnošaj napram Madžarom. Morda pa boRakodczav presekal vsako sklepanje z razpustom sabora.
Sedaj vse časopisje složno razpravlja o tem, kako so Madžari na ta način pretrgali nagodbo iz leta 1867 med HrvaŠko in Ogrsko. Ugovor ne more biti obvezen samo za enega, a drugi bi ga pa smel neprestano brezobzirno gaziti.
Tudi najkonzervativnejši elementi izjavljajo, da ne more več obstojati državnopravni odnošaj z Madžari, ako se vsaj ne izvede revizija nagodbe.
Stranka prava in Frankovci izdajo geslo: Proč z nagodbo! Samo da Frankovci zakrivajo vso svojo opozicijo pod borbo proti nagodbi, doČim Rakodczavja samega pušča dr. Frank na miru, celo spričevalo gentleman-stva mu izdaja.
ni), Češka obec sokolska (680 društev s 56.000 člani), belgijska zveza 11 etierat ion belge de Gynmastiqne. Belgische Turnbond: 215 društev z 16.953 člani, luksemburška zveza fUnion des Societes luxembourge-oises de Gymnastique, sicer majhna zveza, 20 društev s 1375 člani, obstoječa pa že mnogo let). ter madžarska zveza (Magvarorszagi Tornaegvletek Szovetsege: 57 društev / 10.000 člani). Ob tolikem številu članstva oziroma ob tako dolgem obstoju je pač mnogo lažje sestaviti vrsto 6 izbornih tekmovalcev, izvežbanih kar najbolje* v tolikem številu telovadnih strok. To namreč, da treba tekmovati v tolikih strokah in ne z enim temveč s celo vrsto tekmovalcev, provz-roča poleg vrhunskih vaj, da so mednarodne telovadne tekme tako težke, v tem obstoja veliki razloček med mednarodno telovadno tekmo in med mednarodnimi športnimi tekmami, ki se jih udeleže lahko posamezniki navadno v eni sami stroki, k večjemu v dveh treh. Da se je ob tako težkih pogojih Slovenska sokolska zveza mogla upati med tako odlično družbo, tekmovati s tako znamenitimi organizacijami, že je to izredno častno zanjo ter kaže, kako vztrajno in uspešno ter dobro organizirano je njeno delo, zlasti pa ono ljubljanskega Sokola, ki je sam postavil 5 tekmovalcev. Žal, da radi nedostatka denarnih
Od zunaj prihajajo zopet glasovi, da sklenejo vse stranke volilni kompromis proti Rakodczavju, doČim v resnici dr. Frank edini moti, da bi se organizoval edinstveni narodni odpor.
_ A
Jezikovno vprašanje v parlamentu.
Dunaj, 5. julija. Pogajanja med ministrskim predsednikom in voditelji vseh strank zaradi parlamentarnega jezika so prispela do odločilne točke. Vlada se postavlja na stališče, da to vprašanje ni obravnavati z narodnega, temuč s parlamentarno-tehničnega stališča. S tega stališča se je izrekla vlada odločno proti protokoliranju nenemških govorov. Ker so vladi pritrjevali tudi slovanski voditelji, so se končno vdali še Cehi Vlada sedaj predlaga : „Nenemške interpelacije in predloge sprejme predsednik ter jih da z verodostojnim prevodom priklopiti protokolu. Ako ima kateri poslanec nenemški govor ter ga hoče imeti protokoliranega, mora poprej dati predsedniku nemški prevod svojega govora. Nenemški predlogi ostanejo, kakor dosedaj ,neupoštevani "
Hrvaško-madžarski konflikt.
Budimpešta, 5. junija. Hrvaški poslanci so imeli danes daljšo konferenco. — Za slučaj, da ban razpusti sabor pred 11. t. m. — kar je prav lahko mogoče — so hrvaški poslanci že našli modus, kako bodo poročali deželi o dogodkih. Danes ponoči se hrvaški poslanci odpeljejo domov. Na vseh hrvaških postajah bo vlak dalje Časa stal ter bodo pozdravi in govori.
Praga, 5. julija. Hrvaški in slovenski vseuČiliščniki so sklenili na zaupnem sestanku, da pošljejo hrvaškim poslancem brzojavni pozdrav ter prirede skupno s češkimi poslanci protest proti brutaliziranju nemadžarskih narodnosti po Madžarih.
Zagreb, 5. junija. Danes zvečer so se ponovile demonstracije proti novemu baru. Nepregledne množice so se valile po ulicah, žvižgale in klicale banu „abzugu. Pred Jelaciće-vim spomenikom so peli narodno himno. V Gornje mesto je vse dohode zaprla policija z vojaštvom. V poznih urah so se prigodili na raznih krajih veliki izgredi. Velika množica je prodrla policijski kordon pred finančnim ravnateljstvom. Potrgali so napise in pobili vse šipe. Istotako se je zgodilo pri pošti. Policija na konjih je zaman razganjala demonstrante. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Ob 11. ponoči so se izgredi Še vedno ponavljali. Tudi z dežele prihajajo poročila o izgredih in spopadih. V Novi Kapeli so udrli kmetje v poslopje postaj enačelništva ter so hoteli pregnati madžarske uradnike. Uradniki so se zabarikadirali in nastal je boj, pri katerem je bil neki železniški uslužbenec težko ranjen, več pa je bilo lahko ranjenih. Orožniki so z bajoneti razgnali kmete.
sredstev slovenskemu Sokolstvo in tudi ljubljanskemu Sokolu ki bi pač zaslužil, da mu pristopi več podpornih članov; sramota za Ljubljano je, da ima ljubljanski Sokol komaj 500 članov, manj nego »Turnverein« — ni mogoče vaditi ob takih prilikah na način in s tako intenzivnostjo in na takih pripravah, kakor to zahteva mednarodna tekma. Naj omenimo tu le, da je bila češka vrsta, obstoječa iz 12 najboljših telovadcev raznih društev, celi mesec pred tekmo skupaj baje je celo v tekmovalnim spala ter se vadila na izvrstno opremljenem telovadišču od 8. do 11. dopoldne in od 4. do 8. zvečer, torej sedem ur na dan. Brez dvoma so tudi vse druge vrste enako vadile. Slovenski vrsti to ni bilo mogoče, ker bi to preveč veljalo in je celodnevna vadba pri večini tekmovalcev tudi z ozirom na njih poklic bila izključena. Vaditi so se mogli v svojem prostem času po dve uri vsak drug dan, šele zadnja dva tedna vsak dan. Tudi ni bila vrsta ves čas skupaj, ker sta bila dva tekmovalca do zadnjega tedna odsotna. Pri takih razmerah je naravno, da vrste ni mogoče izuriti do skrajne dovršenosti, do tiste enotnosti v nastopu, po katerem so se odlikovale prve vrste. Slovenska vrsta je vsled tega izgubila mnogo točk. Klasificira se namreč ne samo izvedba vaje, temveč tudi nastop vrste k orodju in od
Sprememba pri bosanski vladi.
Sarajevo, 5. julija. Imenovanje podmarŠala Winzorja za zapo-vedujočega generala in deželnega poglavarja Bosne in Hercegovine je že perfektno. Baron Albori se v nedeljo poslovi od deželnih uradnikov ter odpotuje iz Sarajeva 14. t. m.
Avstrija in Rusija.
Dunaj, 5. julija. Ruski minister zunanjih del Isvolski pride jeseni na Dunaj na obisk k ministru Aehrenthalu. Isvolskega sprejme tudi cesar. Gre se baje za dalekosežne politične dogovore.
Viharna seja srbske skupščine.
Belgrad, 5. julija. Najprej je skupščina na predlog podpredsednika Ljube Jovanovića častila spomin na Garibaldija ter se je odposlal brzojavni pozdrav italijanskemu parlamentu. Potem se je začelo razpravljati o interpelaciji bivšega ministrskega predsednika Stojanoviča zaradi postopanja PaŠićeve vlade. Mladoradikalec Dragutin Pečic, bivši pravosodni minister, je dolžil P a Š i ć a , da je hotel s pomočjo grofa Goluchovvskega vreči svoje-časno radikalno ministrstvo Stojano-vićevo. Da je Pašić imel v tem oziru zveze z Avstro-Ogrsko, za to je navajal za priči avstro-ogrskega vojaškega atašeja Pomiankovskegain viš ■ jega duhovna G j urica. Že med Pečicevim govorom so se nekateri poslanci ometavali s psovkami. Vladi prijazni poslanec Kalovićje rekel, da so okoli srbskega poslaništva na Dunaju ljudje, ki niso zadovoljni s sedanjim položajem v Srbiji. Potem je branil P a š i ć a njegov intimus Stojan P r o t i ć , bivši minister notranjih del ter je pri tem žalil Pečica. Posl. Pečic se je oglasil za besedo v osebno obrambo ter začel svoj govor : „Protić zasluži, da mu razko-ljem glavo." Protić je po teh besedah zapustil dvorano s sarkastičnim vzklikom: nTedaj pa moram bežati!" Pečic je nato proglasil Protića za strahopetca, žalil P a Š i ć a in ministra Petroviča. Pašiću je očital, da si je kot minister po svoji ženi izprosil od vlade koncesije. Nastal je nepopisen vihar, a Pečic je kričal: nNi dovoljeno, da kdo ponareja kot profesor spričevala, potem pa postane minister ! Ni dovoljeno okrasti samostanske gozdove !" Ker |ga je predsednik zaradi teh obdolžitev ukoril ter ga pozval, naj govori o stvari, zaklical je Pečic : „Vi ne spoštujete zakonov, zato Vas ne slušam !a Po teh besedah je nastal v skupščini tak vihar, da se je morala seja prekiniti.
Mirovna konferenca v Haagu.
London, 5. julija. Angleški de-legatje predložijo v imenu svoje vlade načrt za omejitev oboroževanja. Tak načrt se predloži v spo-razumljenju z vsemi velesilami, ki so zastopane  na  konferenci, dasi so se
orodja, pri prostih vajah poleg izvedbe posameznikov tudi skupna izvedba,njena harmonija itd. Vrhu vsega tega so slovenski tekmovalci nastopili prvič pri mednarodni tekmi, torej brez izkušenj.
Vse te težkoče mora upoštevati, kdor hoče po zaslugi oceniti uspeh slovenskih Sokolov, ki ga je, kakor rečeno, imenovati naravnost sijajne ga, uspeh, s katerim se je slovensko Sokolstvo na mah povzdignilo m e d vrst e n a j boljših tel o v a d -n i h organizacij v Evropi. Pridobilo pa je slovensko Sokolstvo tudi čast slovenskemu jeziku v i no zemstvu. Danes nosi e v r o p s k a telovadna z v c1 z a o t' i e i a 1 n o i a z e n d r u g o j e z i č n i h tudi slovenski naslov: »Z v e z e evropskih telovadni h d r u-š t e v«. Slovenski tekmovalci so si pridobili izrednih zaslug ne samo za svojo sokolsko organizacijo temveč za ves slovenski narod. V organizaci j ah, kakor je francoska, belgijska, luksemburška, da tudi madžarska telovadna zveza se doslej nikomur Se sanjalo ni, da so Slovenci sploh na svetu. Danes je tam naše ime znano in gotovo ne slabo znano!
Prihodnja mednarodna tekma bo leta 1909 v Luksemburgu. Slovenski Sokoli, krepko na delo, da častno ob-stanete prvič na inozemskih tleh! Na zdar! x.
posamezni delegatje za stvar zelo ohladili. Do prihodnje sobote se ne vloži nobena nova stvar, ker je konferenca preobložena z gradivom.
Atentat na sultana?
Sofija, 5. julija. Carigrajska policija je bila iz Kahire opozorjena, da se pripravlja atentat na sultana. Zaradi tega so v Carigradu zaprli mnogo Armencev.
Glasovi z Jesenic.
— Socialni demokratje so sklicali v nedeljo, 30. junija t. 1., javni ljudski shod v gostilni na „Pošti". Shoda se je udeležilo nad 100 ljudi, med temi nekaj napreduj ako v. Na dnevnem redu je bilo poročilo o političnem položaju v Avstriji. Poročali so sodrugi dr. A. Dermota, Kristan in Kopač. Shodu je predsedoval tovarniški delavec O g r i z. Razven teh so ni nihče oglasil k besedi.
— Marsikomu se je čudno zdelo, da smo dosedaj gledali agi tacijsko delovanje socialnih demokratov na Jesenicah nekako ravnodušno ter jih marsikje še celo moralno podpirali, ker smo odkritosrčno želeli, da zlomijo klerikalni vpliv med delavstvom, med katero ni napredna stranka agitatorično nikoli silila. Med obema strankama ni bilo nikakega kompromisa ali lokalne razmere so nekako silile, da postopata obe svobodomiselni stranki paralelno brez posebnih uasprotstev vsaka v svojem okrožju. Vodja kranjskih socialnih demokratov pa je čutil potrebo prav nerodno in neotesano, pognati tudi te dve stranki v medsebojno bojno nasprotstvo. Teoretično se da to morebiti upravičiti, če pa je politično trezno in krajevnim razmeram primerno, o tem naj premišlja duhoviti socialnodemokratiški gromovnik iz Ljubljane. Mislimo, da mora biti v vsakem politikarju poleg agitatorja mnogokrat tudi dokaj taktikarja!
— Etbin Kristan, tajnik jugoslovanske socialne demokracije in slovenski pisatelj v Ljubljani, je stresel v nedeljo na javnem shodu v nemškem jeziku cele koša sirovih neslanosti nad napredno stranko. Na dnevnem redu je bilo poročilo o političnem položaju v Avstriji, toda to poročilo se je spremenilo v nepregledno vrsto zabavljic, psovk in neokusnih političnih opazk. Vedeli smo, da nam ne bo mnogo povedal mož. pri katerem z vsako besedico privre iz ust že stokrat oglodana iraza aii pa neprebavljiva zabavljica, toda nekaj več razsodnosti, nekoliko več politične izobrazbe in nekoliko manj neslanosti sme pa vendar pričakovali od tega nervoznega korenjaka. Domišljavi tajnik jugoslovanske socialnodemokra-tiške stranke naj bi bil raje povedal, kaj je že storila socialnodemokratiška stranka za delavstvo ali če že hoče proletarijat ali kaj sploh misli storiti, povedal naj bi bil, kaj je specialno na Kranjskem izvojevaia njegova stranka v prid slovenskemu ljudstvu, ki je napram drugim narodom res proletarec v pravem pomenu besede. Tonaj bi bil razjasnil, mesto da seje g u s t i r a I ob zabavljanju na narodno-napradno stranko, pri kateri je zadnji pristaš več s tori 1 z a duševni in gospodarski napredek ljudstva, kakor pa Etbin Kristan s celim vagonom svoje domišljije in vsem svojim fra-zerskim kričanjem.
— Ivan Hribar, to ime je izgovoril Kristan s posebnim poudarkom, v katerem se je čitala vsa mržnja in osebno nasprotstvo do državnozborskega zastopnika ljubljanskega mesta. In kar ločiti se ni mogel od tega imena Na Hribarja se je vsula cela ploha besedičenja, ki ga slednji dan Čitamo v — „Slovencu". Da, v svojem ognju je šel celo tako daleč, da je nevede govoril v samih izrazih, ki jih navadno prinaša glasilo kranjskih klerikalcev. Razumemo Kristanovo ognjevitost! Postati je hotel občinski svetnik in celo drž. poslanec v Ljubljani, toda vse je šlo po vodi, prav vse! Ko bi ne bilo Hribarja, seveda — potem bi bil Kristan nositelj teh Častnih mest. Od Hribarja zahteva, da naj dela kar Čudeže v državnem zboru, tega pa ne pomisli, da bi moral Kristan v slučaju izvolitve prav lepo mirno sedeti na naj-zadnjem stolčku Adlerjevega kluba ter — kimati. Celo to je naprtil Hribarju v krivdo, ker ima poslanska zbornica klerikalnega Weisskirohnerja z* predsednika. Kadar pride Kristan z>-
et na Jesenice, naj prinese seboj *e_ oliko več političnega razuma, d* se nam bo vsaj vredno zdelo na liestu odgovarjati!
WW Dali« v prilogi. "VI
1. rr Jopa „SloTBMflkema Maroaa" at. 154, tte 6. julija 1807.
— Znani Kopač je seveda tudi mlatil po Hribarju in kranjskih liberalcih,  ki jim očita nedelavnost,
zaspano** in bogve, kaj s« v*e. Ko-pbČ je neznatna osebioa. Mož ni govornik, rad bi bil duhovit, a se mu vse ponesreči, povedati hoče mnogo, pa se povsod pokaže duševna praznota. Zanimivo je edino v tem, da se ga mora občudovati, po kakih čudnih potih je mogel zagrešiti karijero agitatorja stranke, ki hoče podreti sedanji družabni red in vstvariti novega .. . Tega problema naj se loti Kopač in nikdar več ne bo loputal po napredni stranki, ki bo lahko živela brez njegove refoirnatorične duhovitosti . . .
— Dr. A n t o n D e r m o t a je bil prvi in zadnji govornik tega preime-nitnega shoda. Simpatičen je in tudi dostojen, zato je le škoda, da prihaja na Jesenice v Kristan Kopačevi družbi. Preveč uvažuje klerikalnega dopisnika „Slovenca", ker vedno polemizira ž njim. Pripoznava potrebo meščanske stranke, a meni, da je ne bo organizirala napredna stranka, ki po njegovem mnenju nima programa. Zakaj ni zapoČel dr. D e r m o t a sam tega dela, če je uverjen, da ga drugi ne bodo izvršili. Zakaj se ni pričel boriti na tem polju za svobodo in napredek? K enemu cilju pelje več potov. Ali bi bil vršil manj vzvišeno nalogo, če bi bil reformiral slovenski meščanski živelj v demokratičnem zmislu?! Dr. Anton Dermota naj nam odgovori ... G. Dermota naj nam pove, kaj je lažje, podirati ali zidati!
— Fremdenzimmer ver-mietet Bahnhof-Restaurateur. Ta imenitni napis se blišči na jeseniški kolodvorski restavraciji v samo-nemškem jeziku. To že ni samo nesramnost, to je Čisto navadno predrzno izzivanje, ki se bo nekega dne primerno poplačalo!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. julija.
— Sistem Schwarz se pokaže
pri vsaki najmanjši priliki. Celo pri umirovljenjih. Kakor znano, je šel gimnazijski ravnatelj gosp. Senekovič v pokoj. Pri tej priliki je dobil naslov vladnega svetnika. Ker je bil g. Senekovič kot ravnatelj v VI. čin. razredu, ni podelitev naslova vladnega svetnika nikako odlikovanje. Dati bi mu bili morali naslov višjega, to je V. Činovnega razreda. Le tedaj bi bila podelitev naslova priznanje za dolgoletno zvesto službovanje in odlikovanje za osebo g. Senekoviča. Ce je kdo v VI. razredu in dobi drug naslov pa istega razreda, ni to ne priznanje, ne odlikovanje. Pač pa se ujema s sistemom dež. predsednika Sehwarza in z njegovim vrhovnim načelom glede postopanja napram Slovencem. Gosp. Seneko7ič je bil k2S let ravnatelj, 6 let v Novem mestu in 17 let v Ljubljani. Tako dolgo ni opravljal še nihče ravnateljske službe na Kranjskem. Id ravnatelj Senekovič je bil pripoznau kot izvrsten profesor, vesten, spreten in objektiven ravnatelj. Tudi si je pridobil mnogo zaslug kot jako delaven obč. svetnik. Uvaževati je tudi, da je spisal več šolskih knjig, med njimi fiziko, da ima torej kot Šolnik izredne zasluge. Pa g. Schvvarzu je zadostovalo, da je g. Senekovič Slovenec in hitro je poskrbel, da povodom umirovljenja g. Senekoviču odje zasluženo odlikovanje. Morda bo g. Schwarz na take in enake načine naposled vendar dosegel baronstvo, ki je smoter njegovega prizadevanja.
— Parlamentarna zveza Južnih
Slovanov. Pod tem naslovom priob-čuje v zadrskem „Narodnom Listu" hrvaški poslanec don Frane I v a -nišević na uvodnem mestu Članek, v katerem slika zgodovino postanka „Zveze južnih Slovanov." Ivaniševič dokaže v uvodu absolutno potrebo edinstvenega jugoslovanskega kluba in pravi: „Slišal se je samo eden glas: vsi hrvaški, srbski in slovenski poslanci iz Dalmaoije, Istre, Kranjske in drugih slovenskih pokrajin v eno kolo, v en skupni klub. Naše čitatelje v Dalmaciji je treba opozorititi na ljuto borbo naših bratov Slovencev. Na Slovenskem sta dve stranki: slovenska ljudska z dr. Šusteršičem na čelu, ki je poslala na Dunaj 17 poslancev, in slovenska napredna stranka z voditeljem ljubljanskim županom Hribarjem, ki ima 5 poslancev na svoji strani. Ne da bi se vtikali v njihove domaČe prepire tu \imm svetu, naravna ie stvar, da
mi Hrvati iz Dalmaoije in Istre, ki smo bili od njih povabljeni na dogovor, nismo mogli niti smeli ločiti brata od brata in reči: vaše domače prepire pustite doma, a tu bodimo vsi enaki, vi Slovenoi z nami Hrvati in Srbi. Tudi mi, smo jim rekli, nismo doma edini, vidite ima nas Hrvatov in Srbov, a med Hrvati samimi smo pristaši ene in druge stranke, a vkljub temu smo tu pozabili na vse in smo vsi edini nasproti Nemou. V tem pravcu in smislu so so vod li dogovori med nami in Slovenci dva polna dneva. To misel skupnega kluba sta med Slovenoi najbolj zagovarjala poslanca M a n d i ć ia R y b a r, ki sta izvoljena v Istri in v ^rstu od Slovencev in Hrvatov ... Ni se posrečilo. Dobili smo ta le konkretni odločni odgovor : Mi Slovenoi ljudske stranke pristopimo zvezi hrvaških in srbskih poslancev, neČemo pa, da bi bil v njej ljubljanski župan Hribar s svojimi somišljeniki, ker je on nasprotnik naše stranke, ki bi jo mi pokopali, če bi ž njim stopili v kakršnokoli zvezo . . . Povodom teh pregovorov se je jelo razpravljati o skupnem klubu in zvezi. Da se zagotovi vsaki posamni skupini svobodno stališče v nekaterih posebnih vprašanjih, smo izbrali besedo „zveza", a ne klub, ki znači bolj skupno delo, ter opozorili brate Slovence, da v tej zvezi lahko pridrže svoje posebno stališče v nekaterih vprašanjih njihove stranke, v skupnih vprašanjih pa, kakor so narodna, socijalna, gospodarska, moramo biti anodušni; pod temi pogoji «e jim je hotelo olajšati pristop k zvezi. Toda tudi to ni pomagalo, stavili so nam vedno eden in isti pogoj: ločite se od Hribarja in njegovih somišljenikov, pa pristopimo k vam. V meritorno vprašanje in strankarske prepire med ljudsko in napredno stranko se ne vmešavam; ali recimo, da je slovenska ljudska stranka ljuto žaljena od napredne stranke in da ima dr. Šu-steršič, recimo, sto razlogov, stati daleč od župana Hribarja, vendar pa vprašam sedaj gospodo z one strani: ali bi bilo pametno, pošteno in bratsko postopanje, da mi Hrvati iz Dalmacije in Istre sodelujemo pri tej proskribciji? Mi tega nismo smeli storiti, saj bi se potem ne mogli več imenovati bratje. Mi smo obžalovali te prepire, čuli njihove pritožbe z ene in druge strani, trudili smo se, da jih zbližamo, a ker tega nismo mogli doseči, smo morali misliti na se, zato smo se združili s svojo skupino pod imenom „zveze južnih Slovanov", ki šteje sedaj 21 poslancev. To smo morali storiti, ker ako bi ostali Hrvati sami nas 12 po številu — bi ne imeli zadostnega števila za 15 podpisov, kolikor jih zahteva poslovnik za interpelacije, niti ne 20 podpisov za predloge. V naši skupini je sedaj skrbljeno za eno in drugo, a kar je največ vredno, naša zveza, ki jo tvorijo vsi poslanci iz Dalmacije in Istre in nekateri poslanci iz Goriške, Kranjske, Štajerske in Koroške, predstavlja živo sliko slovanskega juga, tako da je naše ujedinjenja vrlo ugodno vplivalo na češki klub, največji slovanski klub v parlamentu, ki je nam obljubil svojo bratsko pomoč. Tako se je zgodilo, da sta se osnovala dva kluba: slovenski in jugoslovanski..."
— Dr. Krek In splošna in enaka volilna pravica. V včerajšnji seji državnega zbora se je razpravljalo o nujnem predlogu, ki ga je vložila socialno demokratska stranka, naj se tudi za volitve v deželne zbore uvede splošna in enaka volilna pravica K temu predlogu je tudi govoril dr. Janez Evangelist Krek ter se z velikim navdušenjem zavzemal za d e -mokratiziranj e ustave, izvedeno do zadnjih konsekvenc, in za uvedbo splošne in enake volilne pravice za volitve ne samo v deželne zbore, ampak tudi v vse važnejše javne korporaoije. Narodno-napredna stranka je takisto z načelnega stališča za to, naj se splošna in enaka volilna pravica uveljavi tudi za volitve v deželne zbore in poslanec Hribar je v tem oziru že podal v parlamentu primerno in jasno izjavo. Proti tej izjavi je v včerajšnji seji
poslanske zbornice tudi polemizoval dr. Krek in očital Hribarju in na-rodnonapredni stranki hinavstvo in neodbritosrčnost, Češ da se narodno-napredni poslanci v deželnem zboru kranjskem protivijo pravični deželno-zborski volilni refoimi. To očitanje bi se dalo z večjo upravičenostjo za-lučiti v obraz dr. Kreku in njegovi stranki! Ali se upira narodno-napredna stranka v dežel d em zboru uvedbi splošne in enake volilne pravice, gospodine Krek? Roko na srce in odgovorite po x esti na to vprašanje! Narodno-napredna stranka je nasprotna deželnemu zboru kranjskemu predloženi volilni reformi baš radi tega, ker ni zasnovana na podlagi splošne in enake volilne pravice, ker hoče enostransko in pristransko povečati moč klerikalne stranke in za večne čase zagotoviti, p e t r i f i c i r a t i ana-hronistiški privilegij veleposestniške kurije. Ta načelom demokratiziranja ustave in splošne, enake volilne pravice v obraz bijoča volilna reforma se je sestavila pod patronanco in pod direktnim vplivom stranke, ki ji pripada dr. Krek kot eden izmed najvplivnejših njenih Članov. In ta dr. Krek, ki se zavzema za ohranitev takšnega anahro-nističnega monstra, kakor je pri nas na Kranjskem veleposestniška kurija, kjer voli 50 volilcev 10 poslancev, samo zato, da bi ugonobil nasprotno napredno stranko, ta mož si upa z emfazo govoriti na Dunaju za „demokratiziranje ustave do zadnjih konsekvenc". Če ni to največja hinavščina, potem sploh ne vemo, s kakšnim primernim imenom bi naj krstili ta dr. Krekov nastop! Naj se uvede splošna in enaka volilna pravica za volitve v deželni zbor na pravični podlagi in naj se odpravi monstrozna veleposestniška kurija, pa bo prenehal vsak odpor proti volilni reformi v deželnem zboru s strani narodno naprednih poslancev!
— Peticije za slovensko vseučilišče In sploh slovenske šole so vložili: Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani, srbska Čitalnica v Ljubljani in županstvo občine Jezice pri Ljubljani in „R uski kružok" v Ljubljani.
Pošvedrasi politiki okrog „Nove Dobe" bo zabavali dosedaj našo javnost in priznati se jim mora, da so bili ti politični palčki jako izvrstni pajaceljčki. Kjer so nastopili, se jim je vse smejalo, in kdo bi se ne smejal, če palček trdi z vso resnostjo, da hoče nositi na svoji rami vso zemljo slovensko, ali da hoče rešiti finance vsega slovenskega naroda. Zadnjo sredo pa so se naši palčki napili in v svoji pijanosti se imajo za vojake, tako, da niso nič manj smešni, kakor so bili smešni kot pajaceljčki. Spravili so se nad dr. Tavčarja, in ker je njihova glavna moč na eni strani v financah, na drugi pa v dostojnosti, hočemo navesti nekoliko dostojnih napadov, s katerimi so počastili dr. Tavčarja. Dr. Tavčar je: „zalega, iz katere gleda bleda bojazljivost i. e. Feigheit; je brezmejno naiven ter vleče mastno plačo od svoje lenobe in puhloglavosti; je sokrivec neštevilnih krivičnih činov, izhajajočih v zadnji vrsti iz navadne nezmožnosti in sramežljive nesposobnosti ; je podivjan politik, zastarel je in na potu vsem, sodi v staro šaro, si je svojo čast in dobro ime kot deželni odbornik do skrajnosti kompromitiral. Z neverjetno žila-vostjo zavzema brutalnosti in maščevalnosti polno stališče rimskih trinogov ; ter ga ni bilo sram, odvzeti svojemu dolgoletnemu političnemu pristašu dr. Robidi kruh; je sploh človek, ki je uničil celo vrsto Slovencev ; je poljanski rovtar in omejen idijot!" Kakor videti, je gosp. Ravnihar, o katerem se ve, da je onemogel v delu za slovenski narod, in kateri, kar se tiče duševnih kvalitet, visoko presega idijota dr. Tavčarja, v zabavljanju in psovanju pravi Štefe!  Sioer se govori, da na vsej
gospodarski stranki ni nič, ne spodaj ne zgoraj, sploh nikjer nič. Ce bi vsi „mladi" bili taki, kakor so dr. Ravnihar in tovariši, bi slovenski narod umiral za plotom. Sami so lenuhi prve vrste, in če bi ne bilo suhoparnega tednika, katerega Učiteljski tiskarni dolžni ostajajo, bi] sploh ne vedeli, da je ta strančica na svetu! Ker se za to gospodo ni zmerni živ krst, je začela sedaj odpirati usta do ušes, to je zabavljati, kakor žgan j ar j i sredi ceste. Pa tudi s tem žalostno omenjena „stranka" ne bo vlekla na se javne pozornosti, k večjem pri dr. Šifrarju v Ribnici, ali pa pri Rusu v Loškem potoku. Dr. Tavčar pa lahkodušno odgovarja: Stegujte svoje jezike in psovajte kolikor vam drago, saj pri ljubem bogu za kaj drugega na svetu niste porabiti! Na daljša psovanja od strani Ravniharja in tovarišev se ne bomo ozirali. Bi bilo škoda papirja 1
— Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda in „Slovence11. Naš predlog, naj bi se glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda vršile ob nedeljah in praznikih, je vse napredno Časopisje na Slovenskem pozdravilo z veseljem in pritrjevanjem. Tudi se je vsak zavzemal za to, naj bi od teh skupščin imelo priprosto ljudstvo kako korist. Da našim klerikalcem ne bo to všeč, smo bili že naprej gotovi, ker klerikalci se nobene reči bolj ne boje, kakor da bi se ljudem kaka stvar razjasnila ali da bi se poučili o čem. Torkov „Slovenec" pa je prišel na to, da se hoče doseči nedeljsko zborovanje, da bi se ga duhovščina ne mogla udeležiti ter poživlja „vse, ki jim je blagor družbe na srcu, da se pripravijo in odbijejo napad (!) na našo šolsko družbo." „Slovenčevo" utemeljevanje je popolnoma jalovo in neresnično. Na lanski skupščini v Logatcu so bili samo trije duhovniki — duhovnikov-odbornikov in domaČih duhovnikov ne štejemo zraven, ker ti se gotovo lahko udeleže zborovanja, Če je tudi v nedeljo. Tudi predlanskim ni bilo nič boljše! če bi na nedeljskih zborovanjih teh treh duhovnikov ne bilo zraven, ali je potem taka nesreča, da bo družbe sv. Cirila in Metoda konec? Ako bi bilo duhovnikom za družbo sv. Cirila in Metoda toliko, bi gotovo v velikem številu prišli na skupščine njene, ker jim pa ni nič mar zanjo, se pa tudi njenih skupščin ne udeležujejo. Letos jih bo seveda več, ker je najbrž zopet vera v nevarnosti I Čudimo se pa, da glavLi družbin odbor, od katerega smemo vendar pričakovati, da ne hodi po svoje svete k „Slovencu", ni uvaže-val želja slovenskega Časopisja, da bi se skupščina vršila letos na nedeljo, dasi je bil pravočasno opozorjen nanjo! Ali ne more in noče svojega sklepa spremeniti? Zakaj ne bi bila ta skupščina narodni praznik, kakor je bila ona istrske družbe v Pazinu, ko se je je udeležilo mnogo odličnih mož in do 10.000 ljudstva? Zakaj bi se skupščina ne vršila 4. avgusta na nedeljo in ne na torek 6. istega meseoa? Ali se prirejajo družbe samo par osebam na ljubo na delavnik ?
— Nevarnost preti! Iz Slovenskih goric se nam piše: Nemški društvi „Sohulverein" in „Siidmark" razvijate največjo delavnost ob nemško-slovenski meji sv. lenarškega in mariborskega sodnega okraja. To delo se vrši sistematično že leta in leta! Od slovenske strani se to prezira, vsaj ne stori se nič! Nemški društvi imate in izdržujete dva potovalna učitelja ali agenta za svoje namene in imata oelo vrsto zaupnikov na razpolago. Snujejo se nemške šole, obstoječe pa razširjajo! To vse je znano, o tem poročajo vsi listi! Pričakovali smo od narodnega sveta, da bode vzel v tem oziru našo narodno organizacijo na Štajerskem v roke! Pri tem delu bi morala biti v prvi vrsti interesirana državna poslanca dr. Korošec in Ro-škar. Pa vidi se, da o takem delu nočeta ničesar slišati, da se njiju na te dolžnosti niti s prošnjo ne sme opominjati. Dr. Korošeo je v svoji znani nadutosti obrnil hrbet narodnemu svetu, ker je ta v neki sprejeti resoluciji prosil državne poslance, da se ti z edini j o na en sam klub v državnem zboru! Saj so naše razmere do- 1
volj žalostne, da je treba naše poslance šele prositi in opominjati, naj postopajo složno! Pa tudi pri narodni in gospodarski obrambi ne mara dr. Korošeo sloge, Roškar pa slepo caplja za njim! Le tako naprej, gospoda! Naj se slovenska zemlja pogrezne v nemško morje, naj propada slovenski živelj, boj rojakom, prepir med brati je prvo in glavno delo! Taki so patri joti kmetske zveze!
— Imenovanje* Gosp. dr. Josip B u h je imenovan za sekundarija v
deželni bolbici v Ljubljaui.
— Iz SOdne Službe. Predsednik trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu Karel D e j a k je imenovan za dvornega svetnika najvišjega sodnega in kasaci/skega dvora.
— Za rektorja tebnične visoke
ŠOle V Gradcu je izvoljen profesor F r i d. E m i o h.
— Lepi bi bili radi jogri „ Lepega kluba" dr. Šusteršičevega, zato so dali za slike v „Domoljuba" svoje fotografije iz davnih preteklih let. V tem se kaže neČimernost „katoliški hu poslancev, ki bi morali biti ponižni kotjagnjeta. No, kljub temu ne vidimo med njimi nobenega pametnega obraza. O dr. Kreku se govori, da se ne da za noben denar fotografirati. Tudi nam se zdi, da ga je fotograf kar tako mimogrede vjel, ko je ta krščanski socijalist nekoč bil silno slabe volje. Vsaj slika ga kaže takega. Veseli nas, da klerikalci Graf en au-er j a niso postavili med svoje poslance, dasi je vendar izvoljen na katoliški podlagi! Nekdo je sestavil imena slovenskih klerikalnih poslancev sledeče :
Dr. Janez Evangelist Krek Dr. Anton Gregorčič Jožef Fon Jožef Gostinčar Dr. Iran Benkovič Dr. Ignacij Žitnik
Jožef Pogačnik Franc Pišek
Janaz Roškar Franc Povše Dr. Anton Korošec Franc Šuklje
Franc Demšar Dr. Ivan Šusteršič
Franc Jaklič Dr. Janko Hočevar. Debele Črke skupaj sestavljene dado stavek: „Lenoba je naše delo", kar je glavni motto delovanja doktor ŠusteršiČeve kampe. Ako pa vzamemo imena klerikalnih poslancev vsako po dvakrat, dobimo tudi besedilo, po katerem se ti ljudje vedno dosledno ravnajo. Imena je treba postaviti tako-le:
Janez Roškar Franc Pišek Dr. Janko Hočevar Jožef Gostinčar Jožef Fon Dr. Ivan Benkovič Franc Suklje Franc PovŠe
Jožef Pogačnik Franc Jaklič Dr. Anton Gregorčič Franc Šuk^'e Dr. Ignacij Žitnik Dr. Anton Korošec
Dr. Ivan Šusteršič Dr. Janez Evangelist Krek Franc Jaklič F'anc Demšar Jožef Fon Franc PiŠek Dr. Ivan Šusteršič Janez Roškar Jožef Pogačnik Dr. Anton Korošeo Dr. Janko Hočevar
Dr. Ivan Benkovič Jožef Gostinčar Dr. Ignacij Žitnik Dr. Anton Gregorčič Franc Demšar
Franc Povše Dr. Janez Ev. Kpek. Besedilo   slove:   .Zahteve volilcev nam niso prav nič mar".
— Žensko vzgojevalno in na-pbraievalno društvo »Mladika1 je
imelo snoČi v prostorih „Slovenske Matice" ob veliki udeležbi svoj letošnji občni zbor. Zborovanje je otvorila gospa županja Hribarjeva, kije prisrčno pozdravila vse navzoče Članice, proglasila sklepčnost ter dala besedo tajniku magistratnemu svetniku g. Lahu, ki je poročal o društvenem in odborovem delovanju v I. letu društvenega obstanka. Društvo „Mladika1* se je osnovalo spomladi lanskega leta vsled narodne potrebe, da se že vendar enkrat stori konec umetnemu potujčevanju slovenskega ženskega naraščaja po raznih tujih in žalibog tudi domaČih zavodih. Upravni odbor je v prvem letu društvenega obstanka razvil prav živahno delovanje. Imel je 8 sej. V teh sejah je razpravljal in definitivno sklepal o vseh za društvo, njega temelj in razvoj bistveno pomembnih vprašanjih. Da si pridobi kolikor mogoče udov, skuial je odbor osnovati v mestu in
na deželi Čim več poverjeniŠtev. Njegovo prizadevanje v tem pogledu ni našlo doslej tolikega uspeha, kolikor bi ga bilo z ozirom na važnost in potrebo društva želeti.   Obrnil se je na 53 strani, a našel odmev le od 13 strani. Vendar je upati, da se to število polagoma  znatno zviša. Kljub temu šteje društvo dandanes 2 pokroviteljici, ki sta podarili društvu vsaka po 4000 K (za velikodušni darili se jima je izrekla iskrena pismena in ustna zahvala po deputacijah), 15 usta« novnic in ustanovnikov, 233 rednih Članic ter 76 podpornio in podpornikov. (Lani so bile 4 ustanovnice, 145 rednih članic in 29 podpornikov). Odbor se je obrnil do 50 denarnih zavodov  po Kranjskem in Štajerskem s prošnjo naj bi mu namenili od čistega dobička primeren prispevek v društvene namene.   Žalibog, da je to prizadevanje našlo še manj  uspeha. — Prvi  in glavni namen društva je, da ustanovi  penzijonat.   Da se to važno  vprašanje  Čim preje uresniči, zato je upravni  odbor rešil vse bistvene predpogoje. Vsled ugodnega slučaja je pod precej ugodnimi pogoji pridobljeno   stanovanje   v sedanjih prostorih  višje   dekliške šole v Gosposkih  ulicah,  ki se  izprazni vsled preselitve omenjenega zavoda v novo poslopje. Treba bo le nekaj preuredb. Pridrži se tudi sosednje stanovanje v Polčevi hiši. Odbor misli za sedaj na kakih 30 gojenk, ki bi v tem stanovanju našle zadosti prostora. Odbor je sestavil in odobril prospekt, ki se je pomnožil: sestavil in odobril se je hišni red za internat. Tudi ta je pomnožen in se s prospektom vred na zahtevo   brezplačno  dostavlja onim krogom, ki se za penzijonat zanimajo. Odbor je ravno tako sestavil in določil delokrog za predstojnico in gospodarico v zavodu. Obe službi sta že oddani.   Za predstojnico je imenovana gdč. Dolinarjeva, tukajšnja domačinka, ki je bila mnogo let vzgojiteljica in ima prav ugodna spričevala. Za gospodarico je imenovana gdč. Meškova iz Litije, ki ima po spričevalih in priporočilih   svedokov   sodeč bogato skušnjo za seboj.  ObČ. svet je prepustil društvu v brezplačno uporabo inventar ravnateljske pisarne v sedanji višji dekliški šoli. Tudi za inventar v penzijonatu je že deloma poskrbljeno, kakor tudi za disciplinarni red.  Za internat je došlo že nekaj prijav in brez dvoma bo ob otvoritvi nameravano število polno.  Drugi nič manj važni društveni namen je otvoritev   zasebne   ljudske Šole, koje   vzdržavanje   si je „Mladika" stavila za nalogo dot ej, da se bodoči licej  navzdol ne spopolni s pripravljalno ljudsko šolo. oola naj bi imela popolnoma značaj c. kr. dekliške vad-nice. Letos se misli pričeti s I. razr.; zavod   bi   se   sukcesivno razširjal in končno spopolnil v štirirazrednico. Sprejelo   se  bo   le  omejeno število gojenk. Poročevalec je sklepal svoje poročilo z željo, da bi  našlo društvo povsod zasluženo podporo,   da bi se Krog vztrajnih udov od leta do leta pomnoževal in da bi mu bila s trdno podlago zasigurana mirna in uspešna prihodnjost. Blagajniško poročilo je podala gdč. Senekovičeva. Vseh dohodkov je  bilo   11.604  K 87 v, stroškov  pa   135   K   41   v, torej 11.469 K 46 v prebitka, ki je plodonosno naložen v nMestni hranilnici ljubljanski." Preglednici računov gdč. Karlinova  in ga Zupančičeva sta našli vse knjige in račune v najlepšem redu, zato se je izrekla gdč. blagajničarki zahvala in se potrdilo njeno poročilo, kakor  se je tudi g. tajniku izrekla zahvala in se njegovo poročilo odobrilo. (Predlagateljica ga. dr. Tavčarjeva.) Občni zbor je na predlog iste gospe   izrekel zahvalo pokroviteljicama.  Pri slučajnostih se je govorilo o zasebni ljudski šoli in na kak način bi se pritegnilo več rodoljubov in rodoljubkinj  k društvu, na kar se je ga. predsednica zahvalila za udeležbo in zaključila zborovanje. Društvo „Mladika" je res vredno, da se ga naši rodoljubi zlasti pa rodoljub kinje oklenejo z vso ljubeznijo in ga z gmotnimi podporami dvignejo na ono mesto, da bo moglo vršiti ono vzvišeno nalogo, ki si jo je postavilo: napraviti konec potujČevanju slovenskega ženskega naraščaj a.
— Poziv slovenskim sklada teljeml n Glasbena Matica" v Ljubljani je sklenila novembra meseca ob obletnici smrti Simona Gregorčiča prirediti velik in lep ^Gregorčičev večer". Da se pa ta večer čim lepše proslavi, treba nam novih lepih skladb na besede slavnega našega pesnika in narodovega ljubljenoa. V to svrho se obrača „Glasbena Matica" do vseh slovenskih skladateljev, naj ji vsaj do začetka meseca septembra t. 1. do-pošljejo, če imajo kaj novih, še ne objavljenih skladb na Gregorčičeve besede, v prvi vrsti mešanih zborov,
Sa tudi moških ali pa samospevov in vospevov, vokalnih ali s spremlje-vanjem klavirja. „Glasbena Matica" je pripravljena, vredne skladbe primerno nagraditi.
Odbor »Glasbene Matioe".
— Shod poštarjev In oficljan-
tOV se je vršil, kakor so poročali že časopisi, v soboto, 29. rožnika ob mnogobrojni udeležbi v dvorani hotela „Ilirija". Na shodu se je sklenilo, razpustiti staro društvo poštarjev ter ustanoviti novo. To društvo bode imelo sedež v Ljubljani ter pod svoje okrilje zbiralo vse poštarje, onoijante in aspirante Kranjske in Primorske. Sedanja deželna zveza oneijantov in aspirantov s sedežem v Trstu prevzame pa vse poštne uradnike v Istriji in otokih. Dan ustanovitve novega društva se bode naznanil pravočasno po vseh časopisih. Dolžnost vsakega poštnega uradnika je, udeležiti se tega preimenitnega zborovanja. Pojasnila daje: Krajni odsek poštarjev in ofioijantov v Lj ub1j ani!
— Pozor, slovenski starši I V
nedeljo, dne 7. julija, se vrši vpisa-vanje v prvi razred ljubljanske realke. Pri tej priliki opozarjamo zopet starše, naj vpisujejo otroke v b-oddelke. Oni slovenski dijaki, ki zaidejo v a-oddelke, se ponemčujejo skoro brez izjeme. Po postavi morajo taki učenci napovedovati nemški materni jezik; tako se umetno vzdržuje nemštvo ljubljanske realke. Ako Vam kdo pravi, da se tak učenec, ki je vpisan v a-oddelek, nauči več nemščine kakor učenoi b-oddelka, laže. Kajti v b-od-delku se uče vsi predmeti — izvzemši v I. in II. razredu veronauk — v nemškem jeziku, kakor v a-oddelku. Poznamo nekaj sinov znanih slovenskih narodnjakov, ki so vpisani v a-oddelek; ako se ponovijo taki slučaji, pridemo z imeni na dan.
— Ciril - Metodov kres na svetu g. Češnovaria na Oolovcu je uspel nad vse sijajno. Že ob 149. so se pričeli zbirati ljudje ter so tru-moma prihajali, ko se je pričelo temniti. TopiČi so grmeli in med živahnim razgovorom posameznikov se je prižgal kres malo pred deveto uro. Zaplamtel je kres, pevci so zapeli več ljubkih pesmic, rakete so švigale, a topiČi so grmeli proti Karlovski in Peterskemu predmestju pozdravljajoč predvečer načih slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Po končanem kresu se je zbrala ogromna množica ljudstva v gostilni g. čeŠnovarja ter se radovala pri izborni kapljici vina in poznato dobri kuhinji med petjem in godbo na lok pozno v noč. Vsa čast pa gg. Val. UrbančiČu in Lojzetu Janušu, ker sta bliskoma nabrala okrog des9t kron za družbo Ciril in Metoda. Vsem požrtvovalnim rodoljubom iskrena hvala in na veselo svidenje v prihodnjem letu!
— Šentjakobsko-trnovska ženska in šenklavško-Irančiškanska ženska podružnica „Druzb sv. Cirila in Metoda" imata v ponedeljek, 8. t. m., ob šestih zvečer v damski sobi v „Narodnem domu" skupno sejo, pri kateri se bo razpravljalo o zelo važnih zadevah, častite dame odbornice se vljudno vabijo, da se seje zanesljivo udeleže.
— Časten večer v hoteln „Južni kolodvor11. Društvena godba sodeluje na vrtu hotela „Južni kolodvor" (Seidl) pri današnjem slavnostnem večeru na Čast štiridesetletnega službovanja železničarjev in je vstop sicer prost, a le za železniške uslužbence in po njih vabljene osebe.
— Darila za Vilharjev spomenik: Gosp. Ljudevit J ager, Zu-panjac, Bosna, je poslal 6 kron. Srčna hvala!
Odbor za Vilharjev spomenik.
— , .Trgovski dom". G. Ivan Jebačin, lastnik prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate je izročil slovenskemu trg. društvu „Merkur" na podlagi pogodbe, vsled katere dobi zaklad za „Trgovski dom" od vsakih prodanih 100 kg kavnih surogatov v škatljicah 1 K, za Čas od 1. januarja do 30. junija 1907 249 K 77 vin. Ko bilježimo to vest, usojamo se prositi slavno občinstvo opetovano, da pri nakupu zahteva vedno kavne surogate prve jugoslovanske tovarne, ki so izborni in po kvaliteti in ceni konkurirajo vsem tujim izdelkom te vrste. Posebej pa prosimo gg. trgovce in trgovske sotrudnike, naj delujejo na to, da se spravi čimveč surogatov te edine slovenske tovarne za kavne primesi v promet.
— Dekan Kržlšnik — obsojen.
Na sv. Res njega telesa dan je pred cerkvijo brez vsakega vzroka udaril dekan Kržišnik iz Trnovega na Notranjskem po obrazu Antona Bevčiča in Franca ViČiča po domače VranČiča iz Lož St. 1. Slednji je klerikalen kimovec in je zaušnico lepo spravil, čeravno je ni zaslužil. Še roke je menda poljubil svojemu dušnemu pastirju za to čast, da ga je pobirmal. Antonu Bevčiču pa to ni bilo vseeno. Poiskal si je in tudi dobil sijajno zadoščenje pred s o d n i j o. Včeraj je bil namreč dekan Kržišnik drugič v svojem življenju obsojen zaradi častikraje in sioer to pot na tri dni zapora ali 60 kron denarne globe. Poleg tega ima povrniti vse stroške. Dekan ni bil toli možat, da bi priznal
in obžaloval svoje dejanje, ampak se je zvijal na vse načine, češ da je Bevčiča le s konci prstov nkrenil" ob lice in je to storil, le da tem potom dožene, kako se BevČič — piše. Ob enem je pravil dekan o — sebi, da je bil iz uma in brez duševne zavesti!
— V Košani na Notranjskem bi, kakor nam pišejo od tam, prav dobro shajal mesar, trgovec z vsakovrstnim blagom, gostilničar in pek. Posebno mesarja so Košanoi potrebni, ker morajo zdaj nositi v culah meso iz Št. Petra. Ali bi ne mogel kak šentpetrski mesar napraviti v Košani nlijalke?
— Ogenj. V Bazovioi pri Trstu so pogorele predvčerajšnjim tri hiše. Škode je 10.000 K.
— Izlet v Belo peč in Pod-
brez]e priredi slovensko trgovsko društvo „Merkur" v nedeljo, dne 14. julija po naslednjem sporedu: Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 5 min. zjutraj, prihod v Belo peč ob 10. uri 18 min. Nato takoj izlet k belopeŠkim jezerom, Ki so oddaj ena od postaje 20 minut. Ob 12. uri obed v hotelu „Mangart". Odhod iz Bele peči z vlakom ob 1. uri 43 minut, dohod v Podnart ob 3. uri 26 minut. Odtod izlet v Podbrezje, kjer je skupni sestanek v znani gostoljubni gostilni g. Al. Pavlina. Odhod iz Podnarta ob 10. uri 8 minut zvečer. Odbor vabi društvenike in prijatelje društva, posebno one iz Gorenjske, naj se izleta ali pa vsaj sestanka v Podbrezju v obilem številu udeleže. Dotičnike, ki hočejo v Beli peči obedovati, prosimo, da nam to naznanijo do petka, da naročimo kosilo. Vse podrobnosti o izletu se izvedo v društveni pisarni ob uradnih urah od 8. —10. ure zvečer.
— Ravnatelj mariborskega semenišča profesor Zidanšekje trii že večkrat okrcan radi naravnost brutalnega postopanja s svojimi gojenci. A vse zastonj! Zopet moramo nekoliko prijeti tega „modernega" peda-doga za posvečeni kolar, širno javnost pa opozoriti na škandalozne razmere, ki vladajo pod njegovim ravnateljstvom. Dne 2. junija so so vprizorili ljubljanski igralci v mariborskem ^Narodnem domu" igro „Na letovišču". Veselo je bilo gledati, koliko srednješolskega dijaštva se je udeležilo predstave. Seveda je seme-niščnikom prof. Zidanšek strogo prepovedal udeležiti se igre, ker baje prevzvišeni knez in škof ne trpe, da bi semenišČniki hodili v gledališče. Kljub temu so se ojunaČili trije semenišČniki ter se udeležili igre. Ravnatelj Zidanšek je seveda zvedel o tem in jih hotel osramotiti. Postaviti je dal posebno mizico „Eselstisch" in pri tej bi morali ti veliki hudodelci obedovati. Nadalje je zaukazal dati tem učencem le ostanke od drugih miz, pri katerih pa vsled pičlo odmerjene hrane itak nič ne ostane, ali je pa že neužitno, predno bi prišli na vrsto „zločinci". Dva dni so bili grešniki brez hrane, dokler se jih ni usmilil neki sošolec in mizo skril. Nimamo nič proti temu, če se nalaga kazen, ki pa je bila v tem slučaju neutemeljena, ker bi jo bolj zaslužil ravnatelj, ki učencem ni pustil udeležiti se predstave. Iz higijeničnih ozirov pa je naravnost škandalozno, pustiti stradati dijake, ki vsled telesnega razvitka in duševnega dela najbolj potrebujejo tečne hrane. Kaj pa bi bilo, ko bi se vi, g. Zidanšek s svojim mastnim trebuhom vsedli k „Eselstischu"! Pri konzistoriju je hotel doseči, da se dijaki izključijo, vendar je pogorel. Da bi pa vseeno spustil svojo sveto jezo nad temi pregrešniki, denunciral jih je pri gimnazijskem ravnateljstvu in lagal, da so dijaki po predstavi Še krokali
— kljub temu, da jim je zagotovo obljubil, zadeve ne tirati pred gimnazijsko sodišče — kar pa je preiskava dognala za neutemeljeno. Gosp. ravnatelj, kakšno mnenje morajo imeti gojenci o vas, ki onečaščate na tak način svojo duhovniško obleko?
— Lep zgled, kako mora bodeči duhovnih praktično izvajati ljubezen do bližnjega, je nudil dne 15. junija. V semenišče prideta dva popotna berača z muziko. SemenišČniki so za nju nabrali med seboj preoej denarja. V , tem pride ravnatelj ! Kot trden S\p-venec in iskren katolik, ki ima ljubezen le do svoje mošnje, ne pa do bližnjega, se zadere nad njima: rMarsch vorwats!" Gosp. ravnatelj, sramujte se tega svojega Čina iz dna srca, ker bo za vedno ostal v spominu onih dijakov, ki so bili priče tega nekristjauskega postopanja. Ako bi se nam ne smilili ubogi revčki, ki pridejo pod vašo knuto, bi nam bilo čisto prav. Saj se marsikateremu dijaku ravno v semenišču odpro oči, da pusti kolar in talar ter se posveti drugemu primernejšemu stanu. Ako pa zopet pomislimo, da se ravno v semenišču sleherno leto toliko ljudi telesno ubije, moramo pač zahtevati, da se taki pedagogi, kakor je gosp. Zidanšek, nemudoma odstranijo.
— Krasni slap Kamniško Bistrico — nepoznan In nepristopon. Med drugimi krasotami imajo naše planine lepo število znamenitih slapov.
V osrednji skupini J niskih Alp slovijo v prvi vrsti slapovi Savice in Rado-vine in pa Peričnik. V kamniških ali Savinjskih planinah je slap Savinje pod Rinko na Štajerskem mnogo občudovan.  S kr bij eno je,  da so vsi ti slapovi lahko pristopni, da se uživa njih veličastni pojav neovirano. Na kranjski strani kamniških visokogorskih rojakov javnosti menda ni znan noben znamenit slap. In vendar tudi tukaj nudi priroda človeku v občudovanje znamenit vodopad, ki v marsičem menda prekosi širnoznani Šum ob izhodu Vintgarja pri Bledu. Žal, le zapuščen in nepoznan je krasni slap ob Kamniški Bistrici, ker ni skrbljeno za udoben pristop, čeprav je skoro tik ob glavni kolovozni poti, in na kraju, ki ga obišče mnogo izletnikov !  Neverjetno,  in vendar je tako! Najboljši poznavatelj savinjskih planin,   F. Kocbek   omenja  naš slap v svojem  izbornem   „Vodniku"   le s pičlimi besedami rekoč:  Od Kopišča „ pridem o do Predoslja . . . Predoselj je prirođen most čez globoko strugo Bistrice oddaljen le nekaj korakov od pota . . . Globoko doli bobni Bistrica z mogočnim slapom.  Da slap vidiš, moraš čez most in po pragih doli do struge". — Ali žal teh pragov ni, in turisti se morajo večinoma zadovoljiti s tem, da bobneči slap le slišijo in morajo dalje svoj pot! Na obeh straneh struge ob divnem vodopadu so sledovi stezic, ki izpričujejo, kako željno so iskali obiskovalci Predoslja pristop, ki bi jim odgrnil pogled na mogočni slap.  Kdor more žrtvovati nekaj časa za tako Kolumbovo iskanje, temu pač poplača ves trud divni pogled na oblastni slap.  — Pod prirodnim mostom priteče  Bistrica v globoko izglodanem tesnem skalnatem jarku, potem se razširi v mično jezerce; iz njega pa se vrže vsa obilna množina vode v celotnem modroze-lenem in belo penečem livu navpično čez 20 m visoko steno ter vsa raz-penjena   odbuči   naprej   po nižjem oddelku struge nizdol proti Kamniku. Še pod slapom se nadaljuje skalna tesan.   Njen  polumrak napolnjujejo razpršene biserne kapljice kakor diven vonj. Potem neha skalovje in gozdo-viti bregovi nekoliko stopijo narazen. Med  tem ko je  slap   Radovine na koncu  tesnega jarka Vintgarja, je BistriČini, rekel bi še v njem, njega vodovje pa je obilnejše in se vrže naravnost in v večjo globoČino. Učinek na gledalca je očarljiv.  — Naš zaslužni krajinski fotograf F. Pavlin iz Jesenic je te dni fotografoval vso trojno krasoto Predoslja: prirodni most nad tesnijo, mično jezerce in mogočni slap.   Slike   razstavi   iz prijaznosti gospod  Schwentner   v Ljubljani v svoji izložbi. Opravičena je želja, da se  razstavijo  tudi v Kamniku. Te slike  naj   bodo   zgovoren poziv na poklicane Činitelje, ki naj vse storijo da bode ta biser kamniških planin in Bistriške doline  pristopen.   To delo nikakor nebi bilo ne težavno ne drago. Kamniška    podružnica Planinskega društva   bi  ga  s  pomočjo imovite mestne korporacije lahko izvedla. — Ob enem naj bi se poskrbelo,   da se obvaruje južna stran jezerca, ker jo sedaj voda močno razjeda. Pred velikimi leti je bila  ondi še steza ob obali. Sedij je gola strmina, in grušč iz višine sili navzdol ter kvari krasno krajinsko sliko. Ako se vodi ne ustavi razdiranje, bo v doglednem času obal prodrta. Vodovje si ubere potem novo pot, sedanji slap pa izgine. — Sedaj se da  napraviti pristop k  slapu na obeh straneh struge. Na desni bi bilo treba narediti nekaj stopnic po strmimi do skalnatega napušta,  ki štrli proti sredini struge in  pa ograjo ob tem napustu.  Na levi  strani  pa  bi bilo treba od glavne poti speljati stezo in doli ob strugi iz kamna izstrebiti malo ploščad. Z malim   delom  in malimi stroški bi se  lako  odkril krasen del našega planinskega sveta !
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof ji Loki.  V mesecu
juniju 1907 je 118 strank vložilo na hranilne vloge 33.447 K 41 v, 22 strank vložilo na tekoči račun 10,855 K 02 v, 75 strank dvignilo na hranilne vloge 15.627 K 71 v, 15 strank dvignilo na tekoči račun 7517 K — v, 7 strankam se je izplačalo posojil 4430 K, stanje hranilnih vlog 834.727 K 50 v, stanje vlog v tekočem računu 25 697 K 35 v, stanje posojil 765 401 K 70 v, denarni promet 108 453 K 66 v.
— Na mestni višji dekliški
Šoli v Ljubljani je bil danes sklep šolskega leta. Zavod, ki ima tri letnike z jedno paralelko, je obiskovalo 131 gojenk, katerih učni uspeh je bil sledeči: I. A 10 odlik, 22 prvi red, 4 ponavijalni izpit, 1 drugi red; I. B 6 odlik, 18 prvi red, 4 ponavljalni izpit, 1 drugi red; D. 9 odlik, 27 prvi red, 3 ponavljalni izpit, 2 drugi red, 2 tretji red; m. 10 odlik, 12 prvi red. — Na z višjo dekliško šolo združenem pedagoškem tečaju je bilo 23 kandidatinj, izmed katerih jih 12 dela, oziroma je prestalo zrelostni izpit na o. kr. učiteljišču v Ljubljani in Gorici, ostale se pa zaradi nezadostne starosti zamor ej o priglasiti šele drugo
leto. — V pod vodstvom ravnateljstva istega zavoda stoječem trgovskem k ur z u je 37 hospitantinj, katerih končni izpiti se prično drugi teden. — Kakor znano, otvori žensko društvo „ Mladika" s prihodnjim šolskim letom predvsem za gojenke višje dekliške šole penzijonat, v katerem bodo deklice v dobri oskrbi in pod veščim nadzorstvom.
— Na e. kr. II. drž. gimnaziji je bil danes zjutraj sklep šolskega leta. Iz izvest ja, ki ga je izdalo ravnateljstvo zavoda v slovenskem jeziku, posnamemo sledeče podatke. Število učencev koncem šolskega leta je znašalo 348 javnih in 1 privatist; ti so bili razdeljeni v 11 razredov; nižji trije razredi imajo paralelke. Po materinščini so skoro vsi Slovnici (344), najmlajši so po 11 let stari, najstarejši po 25; Ljubljančanov med njimi je 122. Izpričevalo I. reda jih je dobilo 275, med temi 17 odlič-n.jakov; propadlo jih je 38, ponav-1 jalna izkušnja se je dovolila 34 učencem. Šolnina je znašala v 1. tečaju 3760 K, v drugem pa :J680 K. Štipendistov je bilo na zavodu 27. skupni znesek ustanov je 4707.60 K. Učiteljski zbor je štel 18 članov, in sicer razun ravnatelja 12 definitivnih učiteljev, 1 provizoričnega in 1
suplente. Kot neobvezni predmeti so se  poučevali:  Telovadba,  slov. in nemška   stenografija, francoščina, risanje, petje in kaligralija. Zavod se preseli začetkom prihodnjega šolskega leta v novo, moderno zgra jeno   poslor>je ob Poljanski, Stross maverjevi  in Ciril - Metodovi cesti. Tesni prostori dosedanjega poslopja so znatno ovirali  razvoj  zavoda, a poslej bodo imeli slovenski naši sred nješolci res zračne in svetle prostore. Doslej jim je manjkalo lastne telo vadnice in risalnice; vse to bo nudilo novo poslopje. Menimo, da se učitelji in učenci radi poslove od sedanjih zaduhlih prostorov Waldherrjeve hiše. Naj bi se v novih prostorih priče lo tudi   novo,   živahno   življenje v prospeh naše srednješolske  mladine 1 — Znanstveni   del letnega izvest j a obsega J. Lokarjevo razpravo: Sta lišče    Bleiweisovih    »Novic« glede književnega zedinjenja Slovanov.
— Oiril-Metodovo slavje v Celju. V proslavo slovanskima blago vestnikoma, sv. Cirilu in Metodu, BO celjski Slovenci tudi letos, kakor se nam piše, na Lipovšekovem posestvu tik starega gradu nad mestom prižgali mogočna kresova. Med pokom topičev in zvoki celjske Narodne godbe« prižigal se je umetaljni ogenj in veselo so švigale rakete v zrak. daleč okrog oznanujoč, da tu *pivhi \a slovanski rod. Pozno v noč je bil grič poln občinstva in odmevalo je obližje veselih narodnih popevk.
V Gabrju — predkraju celjskem so tamošnji Slovenci po inicijativi novega »Bralnega društva tudi zažgali sredi kraja, na zemlji »Lastne ga doma«, velik kres ter prepevajoč se zbirali krog tistega. Ljudstvo v celjski okolici jelo se je zbujati.
Deželna meščanska šola v Celju. V šolskem letu 1906 07 je bilo na tem zavodu 127 učencev ob pri četku, a ob koncu ostalo jih je 114. Med temi je bilo Štajercev \K\. iz Ce lja 31, iz celjske okolice 34, iz drugih avstr. kronovin 15, a iz inozemstva 6. — Po veri je bilo 1 1 1 katoličanov in 3 protestanti. — Po narodnosti bilo je 57 Slovencev, 55 Nem cev in 2 drugorodea. — Učni uspehi: 16 odlikašev, 85 učencev dobilo je 1. red, (J drugi red, neredovan ostal je 1; 6 učencev ima delati ponavljalni izpit. — Vseh 57 Slovencev se je učilo slovenščine, med Nemci pa 42; s kak šnim   uspehom,   nam — žal! — iz-vestje ne pove!   —   Poučevali so na zavodu: ravnatelj, veroučitelj, štirje strokovni učitelji in en pomožni uči tel j — za slovenščino! —, upokojeni ljudski učitelj, dobro znani Matej Kresnik.
— Veselica slovenskih dijakov se vrši v nedeljo, dne 7. t m , v prid družbi sv. Cirila in Metoda v dvorani g. Kotnika v Žalcu. Na sporedu je: „Tat v mlinu", burka v treh dejanjih, tamburanje dijaškega tamburaškega zbora, ples, prosta zabava itd. Vstopnina: Sedeži od 1. — 3. vrste 1 K, sedeži od 4.—6. vrste 80 v, sedeži od 7.-9. vrste 60 v, stojišča 30 v. — Ker je čisti dobiček veselice namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se preplaČila hvaležno sprejemajo.
— Iz Sodraiice se nam piše: V Sodražioi obstoji poverjenstvo ribniške podružnice društvo sv. Cirila in Metoda. Lansko leto je bilo v Sodražioi 36 članov inj 35 članic te družbe. Nabralo se je in odposlalo jeseni, 22. novemara 1906. na ribniško podružnico 142 K članarine. Letos, sredi meseoa januarja je rib* niška podružnica izposlovala za So-dražico nabiralnik, kjer se je nabrala do 30. junija lepa vsota 40 K in ta odposlala 1. julija 1907 na ribniško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Vrhu tega je ribniška  podruž-
Dalj* v prilogi.
2. Prilega „Slovenskemn Harođn- si 154, đnć 6. julija 1907.
nica sprožila hvalevredno misel, naj bi se — neodvisno od članarine in nabiralnika — nabral za god naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda narodni dar v prilog prekoristne Šolske družbe sv. Cirila in Metoda v obsegu enega krajcarja od vsake glave prebivalstva sodraške občine — In glej ! Sodražko poverjenstvo je v ta namen nabralo zopet lepo vsoto 70 K, in je to odposlalo na imendan sv. Cirila in Metoda. 5 julija t. 1. na ribniško podružnico. Kes posnemanja je vredna taka rodoljubnost, če se pomisli v kakih denarnih stiskah se često nahaja in v kako ozkih mejah se giblje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, in če se primerjajo pičli dohodki te prekoristne družbe z razkošnim] šulferajnom in z italijansko lego nazionale. ki obedve dobivata izdatno podporo iz Nemčije, oziroma iz Italije, zidata šole in cdpirata otroške vrtce na našem ozemlju, podpirata učiteljstvo z izdatnimi nagradami, šolske otroke pa, ki se izvabljajo večina iz slovenskih stanov, preskrbujeta s šolskimi potrebščinami, re\nejše celo z obleko in hrano. To je eden glavnih vzrokov, da se porajajo pri nas odpadniki, da se neti sovraštvo med prebivalstvom ter, da se krči vedno bolj pereferija našega ozemlja! Glejte Drago in Travo in druge kraje v malem Kočevju! Kmalu bomo v polukrogu od Črnomlja pa do Babnega polja ločeni od naših bratov Hrvatov! Nemški in italijanski sosedje nas na gori označeni način napadajo, a mi se le branimo na lastnih tleh. — Na noge torej rojaki vse Slovenije in darežljivi rodoljubi, ki se nahajate izven domovine v drugih deželah Evrope, Afrike in Amerike! Pomagajte naši prepotrebni in prekoristni šolski družbi sv. Cerila in Metoda, če tudi z malimi doneski. — Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!
— I. mestna pefrazredna deška ljudska šola in obrtna pripravljalna šola v Ljubljani je izdala za šolsko leto 19U6 07 letno poročilo, kateremu povzemamo: Na zavodu je poučevalo 13 učnih moči. Učencev je bilo začetkom leta 627, na konci pa 63S (lani v začetku 5i0, na konci 564). Zdelalo je 500 učen cev, S je ostalo neizprasanih, 130 je pa dobilo drugi red. V poštno hranilnico je vložilo 126 učencev l~>f37 kron (lani 105 učencev 1891 K). Za vstop v srednje šole se je oglasilo 91 učencev lani 63).
— Opekel se je v Postojni otrok g. G ar z ar o 11 i j a, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Opečen je po spodnjem telesu.
— Mornarska nižja realka v
PuljU se opusti. Seveda je bila nemška. Med Nemci je silno javkanje vsled te opustitve. Ne bi je bili opustili, ce bi bila najmanj potrebna!
— Vozno, pošto dobe v Nada-njem selu pri Št. Petru in v Košani, s čimer bo ondotnemu prebivalstvu zelo ustreženo.
— Ostro streljanje z novimi gorskimi topovi je bilo te dni med Gabrovico. Tumaževico, Malim dolom in tam okoli po Krasu.
— Novo kapniško jamo na Gornji Straži na Dolenjskem so
našli preteklo nedeljo. V jami so krasni kapniki.
— Strela je ubila posestnika
Josipa Stropnika iz Trnovelj pri Celju, ko je vedril pod nekim kozolcem. Kozolec je zgorel.
— Splašeni konji so povozili v Poljčanah šolarico Ano Potisk, ki bo najbrž umrla vsled tega.
— Zastrupiti   se je hotel v
Trstu lSletni mehanik Josip Naglic s karbolovo kislino, a so ga še pravočasno rešili. Vzrok poskušenega samomora nesrečna ljubezen.
— Vrat si je prerezal 48ietni
Valentin Slivnik, ki je prebival v gozdni koči blizu Zasipa pri Gorjah na Gorenjskem. Slivnik je bil pijanec in vsled tega nekoliko slabe pameti.
— Za opeklinami je umrla
Setna deklica tovarniškega delavca Dolenca v Gaberju pri Celju, ker se ji je pri igranju z užigalicami vnela obleka.
— Slavnost povodom polaganja temeljnega kamena za „Narodno šolo" v Št Jakobu v Božu na Koroškem se vrši dne 14 julija t. 1. s sledečim sporedom: I. Ob desetih dopoldne slovesna sv. maša v Št. Petru. II. Ob enajstih na stavbišču „Narodne šole". 1.) Pozdrav. 2) D. Fajgelj: „Molitev za slovanski rodu. Pojeta koroška moška pevska zbora „Drava" in „Rožica". 3 j Govor. Govori gosp. prost Gregor Einspieler. 4) Blago-slavljanje. 5.) D. Jenko: „Molitev". Poje moški zbor „Narodne čitalnice v Kranju". 6.) Govor. Govori zastopnik „Kat. polit, in gospod, društva za Slovence na Koroškem". III. Okoli ene ure popoldne obed v „Narodnem domu" in ogled okolice. IV. Točno ob Ya4 uri koncert v zgornjih prostorih „Narodnega doma" z jako lepim sporedom. Dve pesmi pojeta koroška moška pevska zbora „Drava" in „Rožica", ostale pesmi pa pevski sbor „Narodne čitalnice v Kranju".
V. Takoj po koncertu na vrtu „Nar. doma" prosta zabava: petje, šaljiva loterija in drugo. — Vstopnina k koncertu 1 K za osebo. Ker je namenjen Čisti dobiček „Narodni šoli", se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Vstop k veselici pa je vsakemu prost. — Posebna vabila se ne izdajajo. Pevska in druga društva, katera se nameravajo udeležiti te slavnosti, naj se pravočasno zglase pri g. Mateju Ražun, župniku v Št Jakobu. — Pripravljalni odbor.
— Simon Gregorčičevo javno
knjižnico in čitalnico je posetilo v času od 22. junija do 5. julija 1431 oseb, kar znači povprečni obisk po 102 osebi na dan. Čitalnica je dobila v tem času 3 nove časopise, in sicer 2 slovenska in 1 češko revijo. Da se ustreže opetovano izraženi želji, so se uvedle p e r m an en t n e mesečne vstopnice po 60 h, ki se dobe pri blagajni. Za knjižnico so darovali kujige gg. mestni arhivar Anton A š k e r o, prof. Friderik J u v a n -Čič, poštni asistent L. Guzelj, phii. Fran Kuster, bančni uradnik Nedelj ko in vadnični učitelj F r. Gerkman, za kar jim izreka upravni odbor svojo iskreno zahvalo.
— Zapiranje trgovin. O tej stvari nam poroča pomočniški zbor gremija trgovcev, da se je glede zapiranja trgovin že na zadnjem občnem zboru pomočniškega zbora razpravljalo ter se je pri tej priliki odposlala tozadevna resolucija gremiju trgovcev, katero je tudi na zadnjem občnem zboru gremija odposlanec pomočniškega zbora Silv. Škerbi-nec utemeljeval in zagovarjal. Vsakemu bo še v spominu, da je takrat ta občni zbor sklenil ta predmet na prihodnjem izvanrednem občnem zboru kateri se ima vršiti meseca avgusta, o tem razpravljati. Upanja je dovolj, da se želji pomočništva, katera se tudi od strani mnogih Šefov podpira, ustreže Vrhutega je pomočniški zbor ravno tako ukrenil vse potrebno glede ureditve zapiranja trgovin galanterijske in modne stroke, kar bo brez-dvomno mnogo pripomoglo k občemu uspehu na prihodnjem občnem zboru.
— Napad- V ponedeljek je delavec Jožef Mežnar v Mirni pri II. Bistrici s 5 fanti napadel lastnika gugalnice Ignacija Š umij a, ker mu je preje zaradi predolgega jezika dal par zaušnic. Nastal je pretep, v katerem je bil vsak udeleženec nekoliko ranjen. Osem pretepačev so zaprli.
— Štrajk. V Mariboru Štrajkaj o zidarji. Zahtevajo najmanjšo plačo 4 K (zdaj 2 K 90 h) in devet in pol urni delavnik.
— Trojna smrt v desetih dneh
V rodbini. Slovencu Franu Gulinu, hancelistu na policijskem ravnateljstvu v Trstu, je umri pred 10 dnevi v Mariboru stric. Predvčerajšnjem je šel obiskat v Maribor na smrt bolno mater, ki jo je pa dobil že mrtvo. Ko se je vrnil v Trst, je našel svojo 61etno hčerko na mrtvaškem odru.
— Neusmiljeni starši« Iz Sp. Šiške se nam piše: V hiši št. 195 stanuje neki železničar s svojo ženo Oba pretepata svojega otroka tako kruto in neusmiljeno, da je ubogi otrok časih ves v mehurjih. Zgodilo se je tudi, da je oče otroka z največjo silo vrgel ob tla. Vse je ogorčeno radi tega divjaštva Naj posežejo oblasti vmes in naj rešijo otroka tega muceništva.
— Svetli se! Iz Turjaka se nam piše: Naše klerikalce in duhovnike je kar strah, ko naš kmet od dne do dne več ve, ker vec bere. Včasih je kmetski človek vsako pismo, ki je je dobil, nesel v farovž prebirat, ker sam ni znal brati, pri tem pa je podaril če drugega ne, pa vsaj par jajc. Danes je drugače. Kmet ne potrebuje več tolmačev iz farovža. Ko je prišel „Rodoljub" k nam in ga nismo znali brati, nesli smo ga brat župniku, ki nas je ozmerjal kot pse. Naj bi danes izhajal „Rodoljub", naročali bi ga kmetje, da bi bilo veselje!
— Umoril je v Samoboru na Hrvaškem 61 letni Franc Simončić svojo mlado ženo, s katero se je poročil pred nekaj leti. Vzrok ljubosumnost. Simončić je prišel pred kratkim iz dolgoletne ječe.
— Nemška sirovina. Košičev Pepček ali kakor se sam imenuje Jožef Krassnigg, Stefanhofer v Svetni vasi na Koroškem je hud hei-lovec in kot tak je iz narodnega sovraštva z železnim drogom udaril dvakrat po glavi Čevljarskega mojstra Hedenika p. d dravca iz Cedrama. Oba udarca sta bila smrtno nevarna. Želeti je, da bo ta sirovina pošteno kaznovan za svojo lopovščino.
— Nesreča. G. Rudolf Valen-č i č v Ilirski Bistrici je tako nesrečno padel z lestve, da se je zelo pobil in moral iti v bolnišnico. Želimo skoraj-šujega okrevanja !
— Izmišljen boj z medvedom.
Pretekle dni je šla po listih vest, da je Tržačana M o r e 11 i j a na njegovem izletu na Snežnik napadel mlad medved in ga obklal po glavi in pr-
sih. Zdaj se je pa dognalo, da je bil ta napad in boj z medvedom izmišljen in da je Moretti padel s kolesa pri Cirknici in se nevarno pobil. Napad in boj so si izmislili njegovi tovariši-uradni ki.
— Nesreča na Bogatinu. Na Bogatinu v Julijskih alpah se je ponesrečil inženir B i e d e 1 iz Trsta. Kljub svarilu, naj ne hodi sam na Bogatina, je vseeno šel in se silno potolkel, tako da je komaj ostal pri življenju.
— Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni Evropa ima od danes do prihodnjega petka docela nov in znamenit ter raznovrsten program. Vreden je obiska.
— Preprečen požar   Snoči je
na JeranČiČevem dvorišču v Tesarskih ulicah št. 3 zapazila Helena Primčeva v mrvi ogenj in takoj poklicala hišne stanovalce na pomoč, ki so ves ogenj zadušili še pravočasno. Na lice mesta je prišel oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki pa ni stopil v akcijo. Ker je tam mnogo lesa in Zakotnikova žaga, bi bil ogenj napravil veliko škodo, ko bi ne bil pravočasno opažen in pogašen. Ogenj sta zanetila baje dva štiriletna dečka.
— Našla je upraviteljica javnega stranišča Marija Jernejčeva par čevljev. Izgubitelj jih dobi pri Jer-nejčevi v javnem stranišču v Later-manovem drevoredu.
— Delovanje mestne posredovalnice  za delo in stanovanja.
Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 21. junija do 4. julija je dela iskalo 20 moških in 74 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 16 moškim in 70 ženskim uslužbencem. — V 64 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 4. julija je došla 131 »7 delojemalcev in 1633 delodajalcev. V 988 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 2 toČaja, 2 hišni slugi, 5 trgovskih slug, 6 pivovarniških delavcev, 2 kočijaža, 16 konjskih hlapcev. Ženske: 1 kolektantihja, 1 prodajalka začetnica, 3 šivilje, 4 natakarice, 5 gost. deklic, 2 gost kuharici, 23 deklic za vsako delo, 3 kuharice, 5 deklic k otrokom, 4 postrežnice. — Dela i š č e j o m o š k i: 1 ključavničar, 1 hotelski sluga, več pisarniških slug. Ženske: Več prodajalk raznih strok in razni drugi posli. — Oddati je razna stanovanja, več meblo-vanih mesečnih sob in dijaških stanovanj. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— „Ljubljanska društvena godbafl priredi danes v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost.
— Najnovejše    novice. —
Zaradi vplivanja na volilce je obsodilo okrožno sodišče v Krome-rižu župnika Ker na v globo 300 K. Hodil je po hišah ter pobiral glasovnice, da jih je podpisoval z imenom kršč.-soc. kandidata. Ako bi hotela naša sodišča postopati tako ri-gorozno, obsoditi bi morala z malimi izjemami vse kranjske duhovnike.
— Roparski umor. V nekem gozdu blizu Brna so našli umorjena in oropana trgovca z zelenjavo Nemca in njegovo ženo. V bližini so našli tudi mrtvega nekega moža, ki ga nihče ne pozna.
— Američani v Karlovih v arih. V Karlovih varih je sedaj nad 800 Američanov, ki so obhejali te dni obletnico Zedinjenih držav. Poslali so vdanostno brzojavko Roo-seweltu in cesarju Francu Jožefu. Cesar se je ljubeznivo zahvalil.
— Rodbinska drama. V Nov Karbicu na Češkem je posestnik Teme v hipni blaznosti ustrelil svojo ženo in osemletnega sina, nato pa še sebe.
— Novi avs tr o - ogrski poslanik za Srbijo grof Forgach je prispel v Belgrad.
— It al i j ans ka zb orni ca se je odgodila na nedoločen čas.
— Ustrelil se je na svojem gradu pri Kromerižu huzarski nad-poroČnik, grof Hardegg, ki je bil na zahtevo svoje žene rojene Rudnar, sorodnice srbske kraljeve rodbine, stavljen pod kuratelo.
— Strela je ubila v Koniovu v Galiciji trgovca Ehrenfesa, njegovo ženo in Štiri njegove otroke.
— Kecskemethv — prost. Sodni dvor v Budapešti je ustavil kazensko preganjanje proti bivšemu davčnemu uradniku Kecskemethvju, ki je poneveril pol milijona ter pobegnil. Sedaj se sme Kecskemethv vrniti v domovino, ne da bi se mu kaj zgodilo, ker je zadeva zastarela.
* Z« one, ki spre jem« jo časopise, ne da bi jili bili naročili! Upravno sodišče je izdalo jako važno razsodbo.
Doslej se je mislilo, da ni treba plačati časopisa, če ni bil naročen, ako-ravno je bil prejemali. Upravno sodišči1 je pa razsodilo, d a m o r a v s a k, kdor obdrži priposlani mu časopis, plačati, akoravno ga ni naročil. Opozarjamo na to razsodbo vsakogar, zlasti glede manj-
ših listov, ki usiljujejo svoje berilo, komur morejo! Kaj lahko se pripeti, da bo kdo imel tožbe na glavi in jo tudi izgubil. Kdor ne mara kakega časopisa, ga mora takoj vrniti, sicer zapade plačilu, ki ga bo lastništvo gotovo od njega zahtevalo. Torej pozor!
* Železniška zveza med Azijo in Ameriko. Kakor znano, so nedavno predložili ruskemu carju v odobrenje načrt za železnico nod morjem v be-rinški morski ožini, tako da bi bilo mogoče priti iz Azije v Ameriko z vlakom. Načrt je izdelal Francoz de Lobel. Azijski del proge bi se začel pri končni postaji sibirske železnice v Kansku. Od tam bi šla do severovzhodnega sibirskega rta Dežnev. Od tam do nasprotnega rta v Prince of Wales v A laski bi šla železnica v predoru pod morjem (berinška morska ožina). Potem bi železnica zvezala A laško z zadnjo postajo kanadske železnice. Berinška morska ožina je 90 km široka. Sredi leže trije otoki. Morje je tam globoko 40 do 90 metrov. Ameriški bogataši so se ponudili, da priskrbe za podjetje 1000 milijonov mark, zato pa zahtevajo od ruske vlade pravico, da bi imeli izključno pravico na obeh straneh železnice v obsegu 20 km kopati vsakovrstno rudo. Cela nova proga bi bila 7500 km dolga, a 5000 km bi se smelo graditi le z ruskimi delavci. Kakor znano, car ni hotel odobriti načrta.
* Iskrena zdravica. Ko je madžarski pisatelj Mavro Jokaj prišel v mesto Tordo, je bil v njegovo čast prirejen banket. Ko so že vsi povedali svoje zdravice, prišla je vrsta na slavljen ca, ki je imel nazdraviti prisotnim gospem. Pisatelj je govoril sijajno, končno pa rekel: In tako dvi-gam to čašo v čast lepili gospa mesta Torde z zeljo, da žive toliko časa, dokler mi moji lasje ne osive.« Prisotni so vsi takoj izpraznili svoje čaše, ker je bilo opaziti, da besede zadnjega govornika niso bile všeč gospem, ker pisatelj že zdavnaj ni več predstavljal mladosti. Ko je Jokaj to opazil, ostal je znova, potegnil imenitno narejeno vlasuljo z glave in ljubeznji-vii se smejoč dejal: »Moii lasje, lepe gospe, ne bodo nikdar osiveli.« Zdaj so bile gospe seveda zadovoljne in moški tudi!
* Lastna in krstna imena v novi državni zbornici. V novi poslanski zbornici so Jožefi najbolj zastopani, ker jih je 64, za njimi pridejo Franci, ki jih je 58. Ivanov je 35, 2 »Hansa«, 29 Antonov, 24 Karlov. Ime Karel ima mnogo voditeljev strank: dr. Karel Kramar, dr. Karel Lueger, knez Karel Auersperg, dr. Karel Chiari, dr. Karel Urban, dr. Karel Baxa, Karel Prašek in Karel Herman Wolf. Henrikov je z izvolitvijo ministra dr. Witteka 13. Alojzijev je 12, Vaela-vov 10, Julijev 10, Ludovikov 9, Vineeneov 9, Stanislavov 9. Lastniki teh imen imajo večino v državnem zboru in štejejo 284 oseb. Manjšina bi imela 8 Mihaelov, po 7 Adolfov in Rudolfov, po 6 Avgustov, Ignacijev in Leonov, po 5 Leopoldov, Matijev, Otonov, Viktorjev in Viljemov, po 4 Petre, Pavle, Adalberte, Andreje, Edvarde, Ferdinande, Jakobe, Riharde, Vladimirje, po 3 Ernste, Evgene, Friderike, J ur je, Gustave, Hermane, Ja-roslave, Ladislave, Nikolaje, Simone in Štefane, po 2 Adama, Aleksandra. Alberta, Albina, Alfreda, Arturja, Bazila, Emanuela, Gregorja, Kazini i rja, Konstantina, Martina, Oto-karja, Roberta, Tadeja, Teodorja in Tita. Vsa druga imena poslancev se nahajajo samo po enkrat.
* Literarna nasprotja. Pod tem naslovom je priobčil E. Stemplinger zanimivot preiskavo vseh anahronizmov in nasprostev v pesnitvah vseh časov. V Shakespearovem „Ooriolanu" se govori o topovih, dasi takrat Še smodnika ni bilo. — V Schillerjevem „Fiescu" da Julija zamorcu prašek, naj ga zmeša Fiescova žena vsak dan v čokolado. Toda šele leta 1806. je fabrikacijo čokolade uvedel v Italiji Carletti. V „Faustu" pravi Mefisto: „Pokrije lasuljo milijonskih kodrov", dasi je bila lasulja iznajdena Šele sredi 17. stoletja. Naravnost naspro tuje pa si Schiller sam, ko pusti v soeneriji za ritmojstra navedenega Neumanna nagovoriti: „To je sedemdeseta steklenica, gospod poročnik!" — Cervantes piše v „Don Quixotu" : nSaneho je zaspal, Gines mu je ukradel osla in preden se je zdanilo, je bil ž njim že čez vse gore." Na nasprotni strani pa beremo : „Sancho je sledil na oslu sedeč svojemu gospodarju".
* Navado velikih pisateljev.
Mnogo velikih pisateljev je postalo slavnih ne toliko zaradi svojih del, temuč zaradi svojih čudnih aavad, vsled Česar se je začelo občinstvo zanje zanimati. Saint Beuve je postal znan, ko je dvobojeval v dežju ter je držal v eni roki dežnik,z drugo pa streljal. Oskar Wilde je postal znan zaradi svojih dokolenskih hlač, Dis-raeli Vitio si je krasil telovnik z zlatim liŠpom. Pavel Bourget je nosil vedno zelen klobuk. George Sandova je postala popularna, ker je hodila v
moški obleki. Francoski pisatelj Ge-rard de Nerval je zaslovel, ker je vodil raka na traku na izprehod. Govoril : Raki ne lajajo, ne grizejo in ne poznajo zahrbtnosti.
* Židje na Ogrskem. Leta 1890.
je živelo v Evropi 4,349.739 Židov, od teh jih je bilo na Ogrskem 725.222, t. j. šestina vseh evropskih Židov. Leta 1850. so prišli na Ogrskem na vsakih 100 prebivalcev trije Židje, a leta 1900 že pet. Od leta 1850. do 1900. so se pomnožili ogrski Židje od 368.525 na 826.222. Tretjina ogrskih Židov živi po mestih, samo v Budimpešti jih je 167 974, t. j. vsak Četrti Budapeštan je Žid.
* „Beraška pošta11 milijonarjev. Mis Helen Gould ne spada sicer k najbogatejšim ameriškim milijonarjem, vendar dobiva vsak teden po 300 beraŠkih pisem, v katerih jo prosijo neznani ljudje za vse mogoče stvari. Ako bi hotela uslišati vse te prošnje, bi morala na leto izdati do 1000 milijonov. V enem tednu je prosilo 11 oseb za glasovirje, 4 za zlate ure, šivalne stroje, bicikle itd. Tudi prošnje za umetno zobovje so že prišle. Neki mož je prosil za spomenik svojemu očetu, eden pa je želel dobiti malenkost štirih milijonov, da ustanovi kolonijo na Kubi.
* Zakon za varstvo nezakonskih Otrok. Nemška vlada je izdala zakon, s katerim se izdatno zboljŠuje položaj nezakonskih otrok in njihovih mater. V utemeljevanju je rečeno, da mora biti vsaki državi glavni cilj, zboljšati usodo nezakonskim otrokom. Duh časa zahteva, da opustimo predsodke ter razliko med zakonskimi in nezakonskimi otroci. Sedaj se tudi v Avstriji pripravlja podoben zakonski načrt. Ogrska že ima tak zakon, ki se je izkazal za najpopolnejšega v moderni dobi.
* Sterilizirani poljubi. Vodja agitacije proti poljubovanju v Ameriki, dr. Franklin Gifford je nedavno na nekem shodu v Clevelaudu ostro govoril proti poljubovanju. Rekel je, ako se mladi zaljubljenci že nikakor ne morejo zdržati poljubovanja, naj vsaj vsak poljub sterilizirajo, ali če tudi to ni mogoče, zavžijejo naj za vsakim petim poljubom antiseptično krogljioo.
* Prosveta na Finskem. Posebni komisiji finskega deželnega zbora se je izročil predlog, naj se dovoli 50.000 mark, da se prevedejo vzorno v finski jezik naj odličnejša literarna dela vseh kulturnih narodov. Tekmovanje se prepusti v razsojo finski literaturni družbi v Helsing-forsu.
* Strah v Njujorku. Znani ameriški vremenski prorok H o r a c e Johnson, ki je skoraj na dan natanko prerokoval potres v San Frančišku in na Jamajki, napoveduje sedaj, da uniči potres meseca avgusta mesto Njujork. Mesto se pogrezne, oziroma ga obe reki na vzhodu in severu mesta preplavite.
* Originalen pogreb. V Box-burvju pri Bostonu je umrl nedavno trgovec Herman Unger, ki je določil v oporoki, naj se njegovo truplo sežge, pepel pa se naj zmeša s cementom, iz katerega se naj napravi križ. To se je zgodilo in križ s   pokokojnikovim   imenom so slo-
( vesno postavili na pokopališču.
* Čudna rastlina raste v zapadni Afriki. Imenuje se po najditelju Welwitschiamirabilis (Velvič ali Belbič gotovo ni bil German). Rastlina raste na peščenih tleh in le malo nad zemljo, toda iz neznatnega stebla poženejo trakuljasti listi, ki so nad dva metra dolgi ter se v poznejši starosti razcepijo v ozke trakove. Med temi trakovi poganja cvetje, ki pa je ločeno, da so na nekaterih rastlinah le moški na drugih pa ženski cveti. Prašnike prenašajo posebne vrste mravljinci in metulji.
Kdo hoče postati 100 let star? Kdor hoče postati 100 lot star, naj se ravna po naslednjem receptu profesorja dr. Harvev W. Wileya, glavnega kemika poljedelskega urada ameriške vlade: „Uživati je treba dovoljno in dobro hrano. Spati je treba spanje pravičnega oziroma vsakih 24 ur se mora spati osem ur mirno. Gibati se je treba obilo, toda gibanje se ne sme pretiravati. Pretepov se ni treba bati in pretepati se mora energično; kakor hitro je pa pretep končan, se mora nanj pozabiti. Človek, ki gre jezen spat, bode mlad umrl. Vsakdo se mora sramovati, kdor umrje za drugo boleznijo nego ostarelostjo in vsakdo mora postati 100 let star. Povprečna starost je sedaj za pet let daljša, nego je bila pred par leti. Jaz sem član kluba stoletnih v New-Yorku. Vsak član tega kluba se mora zavezati, da bode 100 let živel. Kdor umrje preje, je po smrti sramotno izključen."
* Dimnikar — doktor in inženir. Dimnikarski mojster Koloman Zanyi na Ogrskem je pred kratkim na budimpeštanski univerzi bil promoviran za doktorja prava. Ker je absolviral tudi montansko akademijo, je tudi inženir.
• Premog za avstrijske dri. Železnice. Uprava avstrijskih drž. železnio je razpisala dobavo premoga za leto 1907. Oferiranega je dobila več kot trikrat toliko premoga, kot ga je zahtevala. Razpisana dobava znaša okroglo 12 milijona kron, oferiranega premoga pa je za 3 7 milijonov. Avstrijske premogokopne družbe so svetlega premoga oferirale 759.000. (Tona 12 000 kg.) Izmed inozemskih premogokopnih družb so ga oferirale gorenje šlezke 672 000 con, angleške pa celih 1,146 000 ton. Angleški oterti se glase za eno leto, drugi pa za tri. Rujavega premoga se je oferiralo 826.400 ton iz Avstrije, iz Rusije pa 25 000 ton. Koksa je oferiranega 3000 ton. Zvišanje cen valovi v primeri z zadnjo sklenjeno pogodbo med 30 in 100° 0. Anglija je stopila letos prvič s tako velikansko ponudbo premoga za avstrijske državne železnice in je jako nevarna konkurentinja drugim ponudnikom.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave prod deželnim sodi*Č4
Nepobolšljivi tat. Zaradi tatvine že večkrat kaznovani Silvester Zaje. delavec v Dolu, je vlomil v Kosinovo trgovino in pobral okoli 110 K. Z ukradenim denarjem je nameraval iti v Trst. kar mu je pa spodletelo, ker je bil v Ljubljani prijet. Ker je Zaje nevaren tuji lastnini, je stal pod policijskim nadzor stvom. katerega je prelomil, ko je zapustil Dol. Obsojen je bil na eno leto težke jere, potem se bo pa oddal v poboljše\alnico.
Prisiljenee tat. Tukajšnji prisi-ljenec Matija Toplic je dne 18. velikega travna pobegnil od dela in dvema delavcema pobral obleke v vrednosti 23 K. Nato se je brez dela okoli potikal in od hiše do hiše beračil. V Vodicah po orožnikih aretovan je povedal napačno ime, mislec da se mu bo posrečilo orožnike premotiti. Toplic svoje kažnjivo dejanje odkrito priznava. Obsojen je bil na 15 mesecev težke jeee.
Fantovski tepež. Ko sta delavea Janez in France Habjan iz Selc zapustila gostilno na Gašteju, napadli ^o ju fantje brez povoda na cesti. Janez Rozman, zidarski pomočnik iz Stražišča, je obdelava 1 Franceta Habjana toliko časa z nožem, dokler ni stekel. Zadal mu je tri lahke in eno težko okvaro. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
Tepež po vojaškem naboru. Čevljarskemu pomočniku Janezu Strniši in fantu Kosu sta hotela Jakob Mežek in Alojziz Primož i č v Tržiču s klobukov peresa strgati. Strniša je skočil v stran in ustrelil s samokresom na Primožiča ter ga zadel v leve podlehti. nato pa zbežal. Mežek je stekel za njim. a v tem se obrne Strniša in sproži na tega; zadel ga je v desno nogo. Obdolženec se zagovarja, da je to storil v silobranu. Obsojen je bil na šest tednov zapora.
Telefonska in brzojavno poročila,
Zagreb 6 julija Danes ob desetih so se vrnili v Zagreb hrvaški delegati iz Pešte. Spre jem poslancev na kolodvoru je bil tako sijajen, da je prekosil vsa pričakovanja, bil je spontana manifestacija narodne misli, velikan ska dostojanstvena demonstracija proti Madžarom in ogrski vladi za hrvaške poslance. Ves Zagreb je danes odel prazniško obleko in ni je skoro hiše, kjer bi ne visela ogromna narodna trobojnica. Po ulicah je bilo ža na vse zgodaj aa tisoče ljudstva Rano vjutro je že na tisoče ljudi zasedlo prostor pred državnim kolodvorom. Trgovci in obrtniki so zaprli pro dajalne in delavnice, da so se uslužbenci mogli udeležiti slavnostnega sprejema Po ulicah, zlasti pred kolodvorom so vzdr zevali red Sokoli. Na trgu je bilo postiranih več godb. Pred deseto uro je bilo na kolodvoru in na trga pred kolodvorom zbra nih več nego 30 000 ljudi, b.la je taka gneča, da se človek ni mcgel nti ganiti. Ko se je vlak s poslanci približal kolodvoru, so vse godbe intonirale narodno himno, množica se je spoštljivo odkrila in iz t-soč grl so Z8gr meli urnebesni živio-klici, ki niso hoteli ponehati. Trajalo je dokaj časa, predno se je navdušenje toliko poleglo, da so prišli do be-
sede govorniki. Prvi je govoril ba ron Ožegović, ki je v vznesenih besedah s'a vil poslance kot junaške boriteije za pravice hrvatskega naroda proti madžar skemu nasilstvu. Za 0 ž e -g o v i ć e m je govoril, frene tično pozdravljen, zastopnik aJ ugoslo vanskega kluba" v dunajskem parlamentu, poslanec Ivanišević, ki je v plamtečih besedah proslavljal požrtvovalno borbo hrvatskih delegatov v Pešti, naglašal, da goje poslanci, zdru ženi v „ Juge slovanskem klubu", q jiskrenejša bratska čuvstva na pram svojim tovarišem, ki zastopajo hrvatski tarod v Pešti, ter zatrjeval, da so Hrvatje, kaker tudi S bi in Sloveoci vsak treno-tek kot en mož pripravljeni iti v boj za ugrožena prava hrvatske ftralje-irje Ko je Ivanišević končal, ga je tfsočglava množica navdušeno aklamiraia Nato je še govoril zastopnik hrvatskega in srbskega dijaštva V imeru hrvatskih delegatov se je zahvalil saborski predsednik dr. Bogdan Medakovid, obljubljajoč v svojem govoru, da bodo poslanci do zadnjega diha vztrajali na braniku za pravice Hrvatske in celokupnega naroda. Navdušena množica je Med ako vi ca dvignila ua rame in ga z grom o vitimi živio klici nesla s perona. Nato se je formiral sprevod. Do JelaČicevega trga je jedva 2 do 3 minte, a trajalo je več nego eno uro, preduo je sprevod prispel pred JelaČičev spomenik. Tu se je kakor na povelje odkrila vsa množica in za-donela je nebu pod oblake iz tisoč in tisoč grl ,,Liepa naša domovina". Od tukaj se je sprevod pomikal v najlepšem redu preko Ilice na Sveučilištni trg. Tu je govorilo več govornikov, ki so vsi poživljali množico, naj se mirno raziđe. Ljudje so ubogali, in tako se je ta narodna veličastna manifestacija končala brez najmanjšega disakorda.
Budimpešta 6. julija. Kolosalno senzacijo vzbuja vest o krizi v neodvisni stranki. Stranka je imela včeraj sejo, na kateri je minister Kossuth zahteval, da se mora poslovnik spremeniti v teliko, da se za v bodoče onemogoči Hrvatom vsaka obstrukcija. Preti Kossuthu so nastopili vsi govorn ki, ki so na glasali, da je konfukt s Hrvati zakrivila stranka iz 1. 1867. in da je R a kovszkv namenoma briskiral Hrvate, da bi spor še bolj po ostril. Rakovszkv ne sir b ti več podpredsednik. Poslovnik se tidi ne sme spremeniti, ker bi to bilo zgolj na škedo ustavnosti in parlamentarizmu. Kossuth je vztrajal pri svoji zahtevi in zagrozil, da bo sicer demi-sioniral. Toda tudi to je ostalo brez vpliva, niti enega govornika ni bilo, ki bi se postavil na stran ministra Kossutha.
Budimpešta 6. julija. Kossuth je vsled svojega .poraza pri seji neodvisne stranke silno deprimiran in splošno se sodi, da bo izvedel svojo grožnjo in demisijoniral.
Budimpešta 0 julija. Kossu-thovi politični pr jatelji se trudijo, ga pregovoriti, da bi ne demisio niral. Pravijo, da so imeli ti pre govori uspeh
Mnogostrinska poraba. Gotovo ni do načega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko ■y"«nj. in »ol", ki je takisto bolesti atesa-ioce, ako se namaže ž njim, kadar koga rga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in ttvce krepilno in je zatorej dobro, da se ■jriliva kopeli m. Steklenica K 1-90. Po poSt-aem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan ekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLI«-ov preparat, zaznamovan z varnostno nam ko in podpisom. 6  16 — 9
Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarnice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. 2
Priznano sredstvo proti kašlju.
Opozarjamo častite bralce na „Herbabnyjev podfosforno kisli apneno železnati sirup. Ta sirup za prsi, ki ga je že od 37 let veliko najznamenitejših zdravnikov izkusilo in priporočilo, ustavlja kašelj in razkraja slez kakor tudi vzbuja tek in prebavanje; ker vsubuje železo in fosforno apnene soli, pospešuje vrhu tega tvoritev krvi in kosti. Herbabnvjev apneno kisli sirup se radi svojega prijetnega okusa jako rad uživa, celo najšibkejši otroci ga izvrstno prenesejo; izdeluje se le v dr. Hellinannovi lekarni „zur Barmherzigkeit" na Dunaju VII, dobi se ga pav v seh večjih lekarnah.
jtfotorna kolesa
Voiturete.
LanrM Klemeni tt. dr.
Mlada Boleslav, Češko.
Zahtevajte
ilustrovao cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. \VallOTe S4.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba l1 4 kr. na uro.  3911 36
Oblastveno varovano!
ICH 01EN
AileinechterBaltia
129—26
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
Ihierryjev balzam
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-uatih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklopom K 5'—.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K :i ««». Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači  zdravih ste kot  uajboljNi gploeno cuftiii  i ii htaroftlavni.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Ttiierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po ekoro vseh lekarnah. Knjižice e tisoči izvirnih zahvalnih  pisem  zaetonj in poštnine prosto. yfi*
Proti zobobolu in gnilobi zod
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Mehi8ine ustna in zobna voda
ki otrdi dir m o o in odutranjujo neprijetno anpo Iz ust. 1 atelilrnlea as navodom 1 H.
BI gorodnemu gospođo TI. Ijrvstlku,
lekarnarja v Ljubljani. VaSa izborna Melnsine ustna in zobna voda je najboij5e sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melns. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold oangl, mestni tajnik. Metlika, 94. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka l Ljubljani; Risljm cisti it. 1
leg novozgrajenega Pran Jozefovega
uibiJl montrj 13-27
Uabilo na naročilo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim ie potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
»SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen: VS3 leto .. K 24-- I Četrt leta .. K €■—
Pol leta... „ 12-— I En mesec .. „ 2 V upravništvu prejeman na mesec K 1-90. 8 pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-- I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13-— i En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 K. IMT Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. Wggr Li8t     ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za  družbo sv. Cirila  in Metoda:
Gospa Elizabeta Gnezda K 10— mesto venca na krsto g. Frana Werlija. Gospod Ludovik Špilar v Št Petru na Krasu K 34 60 vin, nabrano mesto venca pokojnemu g. Ant. Kocmurju, poštnemu ura dniku v St. Petru. — Sv. apostoloma Cirilu in Metodu za vezilo pošilja nju čestitka K. G. v Metliki K 2 —. Gospod Lovro Testen, postaje načelnik v Podbrdu K 2 — pod geslom: Sv. brata Ciril-Metod, varujta slovanski rod — Gospod Franjo Novak, brivec na Jesenicah K 1 66 nabralo malo omizje v Hro-vatovi gostilni mesto kresa. — Gosp. Dra-gotin Vekjet, kinematograf na Dunajski cesti K 15"— v proslavo godu blagcvestnikov Cirila in Metoda. — Gg. Januš in Urbančič, uradnika banke „Slavlje" nabrala v gostilni pri Češnovarju v prijateljskem krogu K 9 97. Skupaj K 84 23. Srčna hvala!
Za Gregorčičev spomenik: SI. Šentjurski mešani pevski zbor v St. Jurju ob južni žel. K 30 — ob priliki Gregorčičevega večera 23. junija 1907. Hvala! Svoto smo plodonosno naložili.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 1. julija: Ana Bregar, računskega svet. vdova. 65 1. Gradaške ul. 18. Srčna hiba.
Dne 2. julija: Neža Kirschner, strojevod. žena. 45 let. Marija Terezije cesta 8 Osta-relost. — Uršula Jager, mestna uboga. 83 1. Japljeve ulice 2. Ostarelost.
Dne 3. julija: Jul. Poeschl, usmiljenka. 40 let. Radeckegn cesta 11. Jetika. — Lucija Weber, urad. sluge vdova. 88 let. Žabjak 6 Ostarelost. — Avgust Drelse, tovarnar. 04. 1. Zalovška cesta 11. Trebušna vodenica.
Dne 5. julija: Meta Smerdel, delavka. 67 let Radeckega cesta 11. Vsled raka.
V deželni bolnici:
Dne 30 junija: Ivan Peterlin, gostač. 62 1. Mvocarditis.
Dne 1. julija: Bernard Bukovec, gostač 73. let. Ostarelost. — Andrej Jakob, gostač. 40 let. Jetika. — Marija Križnar, sitarica. 60 1 Kap.
Dne 2 julija: Lorenc Hafner, dninar. 45 1. Pljučnica. — Barbara Sirnik, delav. vdova, 62 let. Srčna hiba.
Dne 3 julija: Marija Tavželj, dninarica 58 jet Vsled raka v požiralniku. — Marij; Uljančič, posestnikova žena. 24 let. Tumor hepatis. — Meta Duller, delav. žena. 65 let Vsled želodčnega raka. — Luka Rutar, mest ubog. 82 let. Kap.
SLOVENSKI NAROD"
99
se prodaja v posameznih izvodih po (O vin. v sledečih trafikah
Ljubljana: Bizjak L,   Vodmat, Bohoričevo
ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št, 14 Oolenc Jerica! Prešernove ul 52. Dolenc F., Kolodvorske ul. št. 26 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg št 3. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4 Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Useničnik Fr. Židovske ul št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Fischer Oton, paviljon. Pretnar Ivan, trgovec
Javornik (Gorenjsko): Zore Leopold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpao Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec
Jesenice: Mesar J., posest in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bo&tanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik In trafikant.
Krško :
Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Rus J os., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31 Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikan
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kole dvoru.
Trbovlje:
Treo Antonija, tratika, Celje:
Miklauc Marija, trafika v „N,
rodnem domu". Zvezna trgovina.
Celovec. Sovva Josip, časopisni birć. Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Sarto št 4; Gabršek A., knjigotržnica. Hovanski Ivan, Via Corno št 2 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. Leban Tereza, Corso G Ven št. 21.
Marek J., tcbakarna, drž kolodve Schmelzer Karel, trafika na kc
lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolsk ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru.
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, P
azza Barriera vecchia (vogai
ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza C
serma Št. 1. Može Karolina, ulica Mirama
st 1
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič Št., ulica Molin piecole št S
Opatija: Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Votoska:
Anton Špendov, prodaja novin. Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani
štev. 17.
Grado:
Gabršček, Slovanski Kiosk. Reka:
Sikič Gjuraj, trgovec, via An
drassv št. 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo Duna):
Hočevar Helena, trafikantima Vili. Alserstrasse št. 0.
MU
Meteorolosično porodio.
fUfau nmd morjem Ofl-S   Srsdnjl »raoni  tlak 786 0
0^	Caa opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
5	9.	738 2	19 1	■r. s z ah.	jasno
	7. «j.	737 6	'6*0	si. jjvzh.	jasno
9	i>. pop.	734 9	27 8	8l. jUg	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 19 5° nor-oiale 19 4 . — Padavina v mm 0*0
Borzna poročila.
Ljubljanska .Kreditna banka v LJubljani"
Uradni kurzi dun. borze 6. juijja 1907.
Naložbeni papirji.
4'25'0 majska renta. .
4*2/0 srebrna renta .
4°/o avstr. kronska renta
4°/„ ^ /i
4»
zlata
Donar
97 50
98 60
97 50 tlft 55
92 Sr-HI 15
98 50 104 hO
9985
0 ogrska kronska renta . 4°/0     „     zlata . •
4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/,°/0 posojilo mesta Spljet 4»/,d/o       n m Zadar
41/*°'o bos.-herc. železniško
posojilo 1902  .   .   . ;   98 75 4*/- češka dež. banka k. o. 1 100 — 4o/:     .      ,       ,     ž o. ; 97-85 zast. pisma gal. dež. ■; hipotečne banke .  . j 100 — pest. kom.  k. o. z
10J, pr......I 103 50
zast.  pisma Innerst. j
hranilnice.....j   98 76
zast. pisma ogr. cent-dež. hranilnice .   . 98 -
z. pis. ogr. hip. ban.     99 60 obl. osjr. lokalnih že-" leznic d. dr.    ... I   98 5 1 0 obl. češke ind. banke j   99 76 prior. lok. želez. Trsi- j
Poreč...... 93 90
prior, dolenjskih žel. . 98-75 prior. juž. žel. kup. ' . 296 25 , avstr. pos. za žel. p. o.    10O —
Srećke.
Srečke od 1. 1860V6  .  . . „    od 1. 1864 ....
9 tizske......
9     zem. kred. I. emisije
m rt m «"
, odrske hip. banke . ,    srbske a frs. 100 -
turške......
srečke .   . .
41; 0' *   « 0
«1 0 **  s c
41 o /s o
4.1/ o
4 .
4°/0
4\ /o 4V,'
3asilika
rCreditne „ . . .
.nomoške > . . .
Krakovske . . . .
Ljubljanske » .
Avstr. rdeč. križa 9 . . .
Ogr.     j,      . . . • •
Rudolfove s . . .
Salcburške , . . .
Dunajske kom. a . . .
Delr.ice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     „ • •
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin.....
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
.Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
149 25 249 25 141 25 2f6 25 263 — 23-i 91 -184 75
au 50
420 —I 80' -i 68
54 50 44 11 96' — 65* -84 50 457 —
Blag
97 70
98 80 97 70
116 75 93 06 111-3^ 09 30 102 — 10085
99 75 101 —
98'3b
100 50 104 60
99 75
99_
100-50
99 53 lcO-76
99 75
298 25 ICO 50
151 25 251 23 143 25 266 25 278 -245 — 101 — 185-75 22-20 431 — 90 -94 -6 -50 46-76 2^85 76 — 93-50 467 —
137 ' o54 1810 650 749 841 722 ! 588 26 8 L38 257 5'8 142
138-75 655 25 819 50 651 25 750 — 241 50 723 -589 25 -|i6 8 -401 539 40 -I 261 — 521 — 147 —
75
85
25
•25
11 36 19 12 3353 24-03 117-77 95-7 I 2-6 4-84
1139 19 15
23 58
24 07 17 97 95 90
2j2 6
Žitne osno v BudimpeSti
Dne 6 julija 1907. TormiM.
za oktober    . .
zenica
Hž . -  .   . .
Kornza   , julij ,
n 19^8 ,  mi. .    .    . a
Oves oktober
t      v 9 • .
Nespremenjeno
50 kg K
60 . , 60 . ,
W n n
60 . .
10-95 866 6 4
6 25
7 83
Pri otročjih boeznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja Bvojega na
afkati&M
katero rad' zapisujejo pri želodčevl kislini, škrofeljnlh, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika L6schner-ja monografija o Giesshiibf-Slatini.) 54—6
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVII (z907).
Uhaja po 4 pole obsežen v veliki oamerki po adon pot oa mesec ▼ zvezkih tor atojJ »n loto g K ao h.  pol leta 4 K 60 h, Četrt
lata a K 90 h. Zrn. voo neevetrijske doiele 11 K ao h na lato. Posamezni svazki aa dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Išče se dober, zanesljiv
brusač
Plača po dogovoru. 2259—1 Ponudbe pod „Parna iaga 100"
na upravn. nSlov. Naroda".
Mlad mož, ki je dobro zdelal trgovsko
šolo, išče tako] mesta 22 m 1
knjigovodje
v kaki pisarni ali kaki trgovini.
Pismene ponudbe na Avgusta Bučar, Rožna dolina pri LJubljani
Prodajalnica
z galanterijskim blagom iu stanovaujem vred se do l. avgusta ceno Odda na Marile Terezije cesti it. 16 v ▼ Ljubljani. Primerno tudi za kako Šiviljo, ker je soba zračna in svetla.
2254 — 1
1
postelji
z žimnicami, klavir in divan i. t. d.
skoro novo se takoj ceno proda.
Poizve se v LJubljani, Študen-tovske ulice št 11. I. nadstr., od L do 3 2 popoldne. 2218-1
Parketna tvornica v Trebnjem  išče za parno Žago
strojnika
ali izprašanega kurjača, ki mora biti kovač, vajen tudi  kovanja voz. Plača
po dogovoru. 2260—1
J\ I t N I t in spravlja
Inženir In pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
Telefon MaM.     3683 38
s: metuljev
natančno urejena se radi preselitve nemudoma ceno proda.
Pouudbe do 15. t. m. pod šifro „metulji", poste restante, Ljubljana, glavna poŠta. 2262—1
Izšla je
zgodovinska povest
v dveb delih
5traJ5©yaIci duel) l^ren.
Ponatis iz »Slovenskega Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana go zgo do vinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Cena obema zvezkoma 2 krone, = po posti 40 vin. več. =z
Na prodaj
u „Narodni tiskarni"
in vseh knjigotrinicah.
*±±tt*ttttttttttttt1tttt*+t»
Kavarno ,Leon
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
osak torek, sredo, Četrtek 97 soboto in nedeljo
vso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
Lee In Fanl Pogačnik.
Učenca
pre|me v spec.rljako trgovino
Ferd. Hlebš v Kranja.
2267 -1
Vajenca
sprejme v svojo trgovino
F. ShuSeh v Metliki.
2268—1
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo na Bleiweisovi cesti, se odda s 1. avgustom.
Poizve se Rimska cesta 23 spodaj pri g. Franke.
2243—1
Deklice
se sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje in hrano.
Nariluv   se   izve   v upravništvu „Slov. Naroda". 2241—«
2
D
v •
in   učenca za konfekcijo sprejme takOj 2236
Kolodvorske ulice 35, Ljubljana. Kupi se
majhno posestvo
v okolici Ljubljane. 2252—1
Ponudbe s ceno na upravništvo »Slov. Naroda" pod „&t. 5000".
Zmožen
zidarski polir
vešč tudi nemškega jezika, dobi službo pri tovarniški zgradbi v Mostah.
Pismene ponudbe. 22c6-l
Kompletna parna naprava.
Radi povečanja obrata se 8 HP parni stroj najmodernejše konstrukcije s sto ječim prečnim parilnocevuim kotlom s kurilno površino 91/-, m2 prav poceni proda. Parna naprava se je rabila le mat j časa in je vsak Čas pri obratu na vpogled. 2231—1
Parna pralnica Celje.
Lep, dobro ohranjen
londDuer
se ceno proda. — Ogleda se lahko na Dunajski cesti št. 31 v Ljubljani pn J. Ban. 2350
Vprašanja: Štemarje, Škofja Loka.
Gospodinja
ne izpod 30 let stara, zdrava in Čvrsta, 80 sprejme na bolj majhno posestvo in navadno solidno gostilno na deželi na Sp. Štajerskem k samemu gospodarju, 10 let stari deklici in dvema, trem poslom. Biti mora poštena in snažna, razumeti red pri hiši in znati dobro kuhati. Prednost imajo take, ki so dalj časa opravljale enako službo in imajo dobra izpričevala. Plača po dopovoru. 22il—l
Na« i«« v pove upraAništvo „Slov. Naroda".
Slav. občinstvu naznanjam, da sem 2263—1
zopet pričel Izurteontl
graverski obrt
ter  se  priporočam   za napravo vsakovrstnih   pečatov   ter vseh drugih graverskih del. S spoštovanjem
Fran Pock.
■
i
dobro   izurjen   v špecerijski
sc sprejme.
i
stroki
2239—2 J P d°
3  sobe, kuhinja
A. Domicelj, Rakek, česušt0!. odda
na
in drvarnica) Gruberjevi
2212-2
Učenca
sprejme
2073-8
špecerijsko trgovino. Ljubljana. Kolizej-
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Koienc v Celju.
647 23
Dijake
iz boljših rodbin vzame za prihodnje šolsko leto na hrano in stanovanje
izobražena rodbina. 2144 -3
KJe> — pove upravništvo „Slov. Naroda tt.
Dva izurjena
sprejme takoj v stalno delo
Peter Bevk
mizarski mojster v it Petru na Krasu.
Skladišče
in veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom  v najem  na Dunajski cesti št. 12. 2 023—6 Poizve   se   pri   lastniku Ivanu Matbianu starejšem.
V  največji  bližini   II. državne  gimnazije na
Poljanah se sprejmeta 2245—1
dva dijaka
na hrano in stanovanje (lastna soba) eventualno se odda velika, elegantna mesečna soba za
18 gld. Postrežba ali hrana po dogovora.
Naslov  pove upravništvo ^Slovenskega Naroda".
Zaradi pomanjkanja prostora se proda
nova kuhinjska postelja (Tafelbett) za služkinjo, omara za perilo, toaletna mizica, salonska garnitura, postelja s pernico in stroj za pranje.
Naslov pove uprav. „Slov. Naroda.tf 22M 1
Dve hiši
v Ljubljani sta na prodaj. Ena je Čisto nova, ima lep vrt in verando, izgleda kakor vila, druga pa stoji poleg njet vse v dobrem stanju, dalje hlev invdva orala zemlje. Zadnja cena 26000 K. Na kup se da 3000 K, drugo se lahko obrestuje. — Pismena vprašanja pod „J. M." poste restante LJubljana.
2261—1
Dobro srečo!
Namesto 3 gld. 50 samo        I gld. 95
stane lepa „Gloria" srebrna 8 plombo 30 urna anker - remontolrna Žepna ura, prima kolesje z lepim graviranim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo poziač. ali po^rebr. verižico z obeskom, natančno idoča, za samo 1 gld. 95 kr. Dalje ponujam po zlačeno, dO urno, (veleprima švicarsko ko le^Je) remontoirno uro z jepo pozlačeno verižico za samo 3 gld« Za vsako uro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
OZ UR I40II t\
Za neiigajajoče denar nazaj. 2233 Mnogi so naročili po dvakrat*
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24-—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36—, Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri risan m četkom. 21&4 s
Prvi kranfakl umetni in zaloini zavod
L. J. Frohlich
v Ljubljani, v Hrenovih ulicah it. 17
se toplo priporoča za izvrševanie dopisnic in razglednic in različnih tiskovin po najnižjih cenah,  izdeluje  tudi  portrete,   risane a Črno kredo, akvarelne in v oljnatih barvah.
Brzojavke: FrShlich, LjuMjana. 2194—3
V delo se s prej m o dva ali trije izurjeni ti i v • i •
I D
in en brusač. 2193—3
Povpraša naj se v hotelu „Nova pošta11 ¥ Kranju na Gorenjskem.
Proda 80 eventualno odda tudi v najem v Kamniku 2166—4
v lepi legi za vsako obrt, z lepim gospodarskim poslopjem, vrtom in korporacij-tko pravico.
Natančneje se izve pri h Šontak, Vransko.
Večje Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster! Dnnajska cesta št. 40. 1666 —21
r
ob nedeljah in praznikih se tiče primerna oseba.
Ponudbe osebno v hotelu „Vega1* v Šiški. 2211-3
Trg. hlapec
za specerijo in vinsko trgovino se sprejme
KJe> — Pove upravništvo „SIov.
Naroda*. 2185-S
iša
pri kolodvoru, v koji je trgovina, gostilna in kegljišče, se Iz proste roke proda.
Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". 218S—3
Sprejmem več
ključavničarskih pomočnikov*
Delo stalno. 2218-2
Ivan Rebek, Celjo.
Vrtnar
oženjen, išče službe vrtnarja ali
hišnika* Zmožen je slovenščine, nemščine in drugih jezikov.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2180—2
Sprejmem takoj dva pridna
fanta
za vajenca v špecerijsko trgovino. Zahteva se 5 razredna ljudska ali pa druge Šole. 2204 —2
J. Krajne v Kranju.
Dijaki
eventualno preparant nje se vzamejo za prihodnje šolsko leto na dobro hrano in stanovanje. Hiša je oddaljena kakih sto korakov od učiteljske pripravnice. Klavir na razpolago.
Vprašanja   pod   L.    L. glavna
pošta, Ljubljana. 2253-1
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, v sredi mesta, s skladiščem in 3 velikimi izložbenimi okni, m s L Junijem t L da v najem. — Natančneje se poiive pri lastnika Francu Dolencu, Stari trs it 1 v llobljani. 1900 -6
96
0RG
Gozdar in ekonom
B strokovnimi šolami in z državno izkušojo, do goletDO prakso pri gozdarstvu, lovstvu, žagi-nem obratu, nakupovanju, vajen kmetijstva ia vshke gozdne manipulacije išče, ker so graščino prodali Italijanom, sluibe te stroke
Ponndhe oa naslov Ulricb, Begunje pri Lescah na Kranjskem. nas a
Dvorski tr$ fl.3
pod „Narodno kavarno".
Od 7. julija do 13. julija 1907:
Egipet.
2 03 3
JfecHenpferd litijsko mlečnato milo
Bergmanna & K o m p,
Draždane in De C in n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj  po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajalnicah mila.
Sposobne in zanesljive osebe
katere želijo postranskega zasluzita kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne alnibe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod
it. 15-305 Bradač, poste reatante 12. 1392 11
TJradno d.©Tr©ljexxsi že lb let obuiojt&te
najstarejša ljubljanska
josredovalnica stanovanj in služeb
G. FLOX
Gosposke ulice it 6
2 46
prlporoeM In nanifsea le boUi««
službe iskajoče vsake vrste
kakor kuharice, hI Ane, pestunje, krsčen-ce, bone, hotelski sluge, blaga|nicarka za točilnico, servirarka, natakarice Ltd.
Veintna in  Itoltitor itMižito frlfra poMreiba sftjgotovBJenift*
zunanjim copisom ie priložiti znamko za odgovor.
Kamjta
-a vsako rodoviu« vain iastrovano knjigo o premm. ;em blagoslova z otroki rs*, •oeilja a prepisi vefi tisoče .abvainih  pisem  tajno s »O h v avstr. znamkah •ospa JLm KAI'Pi BerUn S. W. 29
c ! i d ■ ii«
V konknrzno maso g. Vekoslava Šeška spadajoča, na Jesenicah na Gorenjskem se nahajajoča
zaloga meSanesa Masa
sodno cenjena na 14056 K, se proda olertnim potom kakor stoji in leži, brez jamstva konknrzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe, opremljene z 10" „ vadijem, je vložiti pri podpisanem oskrbniku konknrzne mase najkasneje do
dne 15. julija 1907, opoldne in ostanejo ponudniki na nje vezani do vštetega dne 21. julija t. 1.
Kupnino ima plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe, ko bo kupnina plačana, se mu prodana zaloga izroči in je izprazniti vse prc-Btcre, koder se ta sedaj nahaja, do dne 31. julija t 1.
Inventurni zapisnik je na vpogled na tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču soba št. 116.
Kdor hoče zalogo ogledati, se naj zglasi pri podpisanem do dne 11- ti m« poluenajste ure dopoldne, da se poda potem z opoldnevnim vlakom istega dne na Jesenice.
V Ljubljani, dne 5. julija 1907. 2247-1
Odvetnik dr. B. Uodušek.
C. kr. tvornice za portland in roman cement
Alojzija Praschnikerja
T7" Zlamnilsi-u. na, ICranjSkem
priporočajo svoj priznano izvrsten izdelek »
Ustanovljeno leta 1854.
Ustanovlleno leta 1854.
cementa
v vedno enakomerni, vse od avstrijkega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljujoči dobroti,
kakor tudi prav lepe in trpežne 2249
Od mrčesa
96-14
cnesnažena lzi zanemarjena
pohištvo, posoda, domače živali, vrtne in cvetlične   naprave  se popolnoma ===== očistijo -
Fichteninom
(pat In obL zavar. iuielčje milo).
Edini
pomoček za zanesljivo In odločno uničenje vsakršnih mrčesov In njih zalege.
Dobiva se povsod. Kos stane 30 vinarjev.
I. ovsfro-ogrske izdelovulnice za FicMenin:
KAREL EBEL * Co.
Opava.
vence in trakove
priporoča
87
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan i častno diplomo in zlato ko lajnu na lil, dunajski nudn! razstavi
a aj* i fcl 4
» d ptkitAit »v ti. il ki.
V tti i h j»ie-• D&dV0)VGClJC}6
Marije Jttlplo«.
krojaška obrt
v Ljubljani, Seleobnrgove ulice ki 3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja. Priznano solidno dalo In zmerne cene.
Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
t
Najbogatejšo zalogo In naj-raznovrstnejšo Izbiro
klaolrleo In harmonUeu
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so ▼ _J; zalogi jgj prela:ran I pa brezhibni M Itlavlrjl. ^- Prav/a-mem ulil-rmnJe in popravljanje vaeh plslemo^ glavno zastopstvo dvornih flnn l^« Mosen-dorffr na Dunaju, Gebruder « Ntlnsl na Dunaju, A v ar« Nt i FonlervL»b»tu, Th. jflann- ]* bora? v LI p t* U eni. Za vsak, pri jI meni knplien klavir docela Jame i m. tfl — Najnižja Izposojevalnlna. — fj| Delna plaella. f
alajiajJM^wlMl^JM^^^^^^^5^ ^^^^
JOSIP STUPICA
jermenar ln sedlar
v Ljubljani, Kolodvorski ulici štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebiOlne.
Cene nizke.
1_
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzi) Persche
v Ljubljani Svod ?k«fij« ?*- 21. r
Gospica
išče za takoj stanovanja z dobro domačo brano.
Ponudbe pod „Dobra brana11 na
upravo. „Slov. Narodu".
Ljudevit Borovnik
palkar   w   Boro¥lJah   (IVrUrh na Koroškem
ae priporoča v izdelovanje vaakovratnlh puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsako vrstna pooravHa, ter jih *.očno in dobre izvrstne. Vsa paske so na c. kr. praskaše valnici in od mene proskuseoe. — llus'ro 18 vani oenlkl zastonj. Ul
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina a perilom
C J. HAMANN
LJl'KUAM.
Perilo lastnega izdelka.
187 O Uatatiovi/ena 187O.
Porna mlekarna u Meduodah
prodaja 2188-2
kU mastni (delavski) sir po K 90 I kg, lu mastni (delavski) sir po K I 10 kg, celomastni in trapistovskft sir po K 160 I kg.
Zavo nina prosta do povzetju.
Po dogovora ae proda
lepo posestvo
1 aro od Ljubljane, z več orali njiv, travnikov, gozda, z gostilno, pravico za žganjetoč, trgovino s špecerijskim blagom in zeljem. 2170 8
Naslov pove uprav. „SIov. Naroda".
Spreten
hunti
za telezninOf hrvaščine in nemščine zmožen, ki bi rad prišel na stalna mesto, se pod ugodoin i pogoji sprejme v večjem mesta na Hrvaškem.
Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda" pod „1. J, K.11 2216-
K-
Plesna ?eseliea
se bode vršila
v nedeljo, 7. julija 1907
v gostilni m
Radeckega cesta št. 2
^ZZZ v I^jtil>lj*iiii. -
Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem
2230      Marija Glinšek.
2226-1
Jako ugoden
priložnostni nakup!
Novo zidana, enonadstropna hiša, hotel nasproti osrednjega kolodvora jeseniškega na Gorenjskem, kjer se cepijo železniške proge na pet strani, s pekarijo, kompletno urejeno z najboljšim prometom, 16 sob za tujce, kopalna soba, vodovod, angl. stranišča, vpeljana acetilenska razsvetljava, velik salon, velika dvorana v I. nadstropju, pred hišo in zanje lep vrt, dvorišče, koncesija za žganjetoč, jako velik promet s tujci, se iz proste roke tako i proda za nizko ceno K 72000. Naplačilo K 20.000. Hotel se odda za to nizko ceno s kompletno opravo, kakor leži in stoji.   Spretni in
i
i
pridni podjetniki naj ne zamude te prilike. — Na vprašanja odgovarja Anton Počivavšek, Jesenice na Gorenjskem.
i
i
Bv     v 1
(pasterizirano) 2M8-i
razpošilja po povzetju od 4 kg  naprej po 2 K 40 vin.
mlekarna v Komendi pri Kamniku.
Pri večjih naročilih  železniška voznina prosta.
Ces. kr. avstrijsko
državno želoznloe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod iz LJubljane ju±. zel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-05 zjutraj. Osebni viak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
ll-4-O predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
l-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zvečer Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35"zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v L{nbllano Jut. tel.:
8.37*zve6er. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
H BO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-38 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
11*10 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz LJubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
6 46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO Q9 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika, e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 050 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.);
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
4
0998
D4
Dobro izurjen
utarsti taililsi
se takoj sprejme.
2Ž14—2
c. kr. notar v Ljubljani.
DoDlthanosneso in gotovega zaslužka
dobe v tej deželi pridni ljudje, ki se hočejo pečati z izdelovanjem žganja, ruma in likerjev. Izkušen in zanesljiv strokovnjak taka izdelovališča popolnoma uredi za delo in tudi prt skrbi koncesijo za i'delovanje.
Pisma na upravo. „Slov. Naroda" pod »strokovnjak". 19 2—5
M. PodUrajšek
frizer za dame in gospode
v Ljubljani, Sy. Petra cesta 35.
Kupujem strižene in zmešane lase, ker jih potrebujem za lastni izdelek In ne za promet. Zategadelj jih plačujem draže nego vsak drugI. 2063 5 Pošiljatve z dežele sprejemam po pošti. ^HnaHiB^aKRHRinaKai^
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobrij
»Ottoman1 -cigaretni papir ali stro
IV 896 2
cnice.
„Zadružna tiskarna v Krškem,,
sprejme v svojo knjigoveznico v tej stroki dobro izvežbanega
knjigoveza
prvo mo£. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali vsaj do 15. julija t. 1.
Ponudbe na Antona Umeka v Brežicah. 2147 3
805 8183
poslovalnic
zveze „Creditreform" daje
brezplačno j>ojcuSrZalla
le družbenikom.
Zahtevatte prospekt št. 19 od društva „Credlt-reiorm" v Gradcu, Havdagasse 10.
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri
60 16
L. ftBENIKII v Spod. Sišlll.
Dri
riporoca se dobro domače
Dobra l^ti (jarica
R
je izšla   ^rf:«^- je izšla
t založništrn hi Scbwentnerja t Ljnbljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1300 receptov za pripravljale najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov njaškega stališča, literarna kritika zaradi lepegz. lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige
59 32
lelo: srajce, bele, barvaste m pike, po meri, najboljši kroj, cena nizka.
patent
ernitov
}Catschek
rilj
Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo za južne dežele:
900 - 9
Portlandcementne tvornice deln. dr. Dovje, Trst
Zalega iia zastopst        tt K,\a.d_oIfo ^rem: JOSI? KOŠIČEK.
Vprašanja na založnika Teodorja Horna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga. 2anscaEBaKaBvauanBKra
Hajstarejia In daleč jnnno
ti Pirim i
se odda v najem.
Radi samotnih družinskih razmer in bolehnosti oddam v najem svojo dobro idočo gostilno v bližini vsakomesečnega živinskega semnja. Zmožnim osebam, bodisi gospodom ali gospem, ki umejo tudi nekaj trgovine in imajo nekaj pre moženja, oddam v najem z gostilno vred tndi prodajalno s trafiko in pro dajo kolkov, ki se nahaja v hiši. Pogoji so zelo ugodni. 2186-3 Zglasiti se je osebno pri lastniku Josipu Pirjevcu v Sežani-
Fran Kreč
krojaški mojster v Ljubljani
se Je Iz ildouskih ulic
preselil
no Turjaški trs št. 1
(prejšnji Katoliški dom)
ter se priporoča tudi na novem mestu  za   cenjeno   zaupanje z zagotovilom solidne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
pran I^rcč.
2134—3
finlon Šare
Mana, % Petru cesta 8.
Zunanio naročila točno in ceno.
Lastna
1941—12
jriuelniee in Hvalnica.
Pred
a&£upom
WF 3- oglejte velikansko 27
ukneno zalogo <%>
l Miklauc
v Ljubljani, Špltelske s? ulice štev. 5.
O & t a n k i pod ceno!
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benaue
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
i
nasproti topn ičaisfce xT-oja.sn.Ice
(telefon štev. 273) —
11-26-7
ae priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd.   Stopnice po naroČila narejene z železno sestavo,
cementne cevi (rore) z vloženo iiči pleteaino za napravo vodotokov-, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metsliqiie) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoar jih itd. Pre vzet je
betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.  —  Portlandcement in romancement iz
Weissenbac la. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Osprcmcčljiuc
pelerine
(za turi^tilte in lei>)
/5 velblodje dietne ali lodna, $a gospe, gospode, deklice in dečke u najboljši kakovosti
priporočata
1413-9
ČJriear §
Ljubljana, resernove ulice9
39
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12 76
Podružnica v SPUETU. Stritarjeve ulice it, 2. Podružnica v CELOVCU.
£ obrestuje vlogo na knjižice in tekoči račun po 4v«7o oc* dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip-cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Trigiav* po K 500*—, 1000—, 5000 — in 10.000.
U Ren in i davek plača banka sama. Rentni. davek plača banka sama.
Delniška družb; združenih piVOVOTen Žalec in Laški trg
&m m-%r o ž m
peclallietai
rno pivo. črnu pivo ,jQlVQtor".
jgSgr   Zefog«  v  Spodnji S'Ski.        T«l«fon »te*. 187.   TBS9 1464-19
PoSiljatve na dom sprelema rosiavrater gosp. E. Kržišnik „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.) "VS
Prua domaća slovenska pivovarna G. AUER-jevth dedičev
v Ljubljani. Wolfove ulice štev. 12
ustanovljena leta 1854.
•mporoea slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje MT" izborno
4012 98
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah
SVETOVNOSLAVNI
298—38
BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOST! O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA GRENĆICA NA SVETU I
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši dei katesnjt
trgovini in v vsaki kavarni.
%antnericvi č revij i
7ennis črevljev Amerikanskih črevljev Otročjih črevljev
za gospode, gospe, dečke m deklice. — ^—i—
za gospode in gospe -
oajboljših oblikah.
omladaask® norosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi I
Prva in največja zaloga čreuljeu na Kranjskem
Ljubljana, ^ Selenburgove ulice 4- # Ljubljana.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju.
o
gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego BO let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kotno bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalmc in pri-znalnic  Stane  poštnine  prosto Da vsako  pošto lonček  3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURIŠIC
II 1266 3
lekarnar v pakracu štev. 66 v Slavoniji.
književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2-—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3. 58-35
Mislite na
mnlhovograške čevlje
moški na trakove najfin. izdelani od gld. 6*90 damski na trakove najf. izdelani od gld. 5'75 damski nizki pariški najf. izdelani od gld. 3*90
Tvornica jamči za vsak par. - Popravljanja točno in ceno. =
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. priv. čevljarske tvornice
mnihovgraške.
1077—8
■
]
z vsemi državnimi izpiti želi vstopiti v notarsko pisarno kot notarski kandidat SJ216-2
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Nanula- pod „Notarski kandidat".
1
s* o
e
S
o
ae mornjo nkrbnu v»ro-V»tl pre«! vwako nftNnniro
ker se po tej lahko -vsaka tudi najmanjša rsoM razvije v aelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je izkazalo merilno vlacno mazilo, tako Imenovano primko tiouiuče iimzilo kut zanesljivo sredstvo ta obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje »aceljenje.
RazpoNllJn «•** vwak dan. ~kJQ
1 cela pušica 70 v, 1/i puSice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po poŠti se pošiljajo 4 pusice, proti predplačilu 7 K 10 pusic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli pmbalaie Imnjo caUonlto ponovimo  varstveno znamko
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna »|>rl ernem orluu 1 Pvagn        1477 b
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 H     Zsiogp v iBkarnah Avstro-Ogrska.
I V Ljubljani se dobiva pri go-I spodih lekarjih: G. Piccoll, U.
Št. 2654 2221—::
RAZGLAS.
C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju je z odlokom dne 28. maja 1907, št. 8067/VI dovolilo, da c. kr. tobačna tovarna v Ljubljan napravi sledeče inventarne predmete:
lese za cigare......... 200 komadov
klopi............ 20
platneni koši......... 1.400 „
lesene priprave za škropljenje tobaka . 424 „
„        „         „ tobakove žile .   .   . 100 „
stole............ 50 „
lese za cigarete........ 1.700 „
kadunje........... 400 „
steklene stene......... 1 „
Radi dobave navedenih predmetov se razpisuje javna konkurenčna razprava
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 27. junija 1907. jtfoller, l."r.
Najcene.se žicaste Dletenlne za ograje*
.-3 zzzztzr&rzč^^^
uečkrat sukane, v ognju pocinkane
m*«6* uIaUmimm posebno pripravne za ogra-Z COSIE DltlBIilllB ditev parkov ia diviačino, vi-«viwmiI&w   i?iwiwiiiiiw nogradoVj drevesnic itd., v
varstvo proti zajcem, za pasje obore, varstvo proti toči, fazanerije, ptico ike in ptičje kletke, najbol;še ograje za lavn-tennis, do 3 metrov širjave, za Rabitzeve stene in monirske gradnje itd. itd.
Mreže se ifdelujejo v širokosti pentelj od Id—Jr^O mm in v različnih debelostih lice in se šele potem, ko so spletene, v ognju pocinkajo, zatorej ne rjave in so prt-cej stanovitnejse, nego že iz pocinkane žice izdelane. Tudi v opuiu pocinkano jekleno okrajno žico z bodicami različnih debelosti dobavlja najceneje
Hutter & Schrantz, nem. družba Dunaj
tvornica sitovino in    £&>      VI. okraj, Wind-klobučevin. sukno muhlgasse St. 20-
Prirodni vzorci in vsakršnakoli pojasnila zastonj in pošt. prosto. Specialiteta: pat. maček za sneg iz pocink. iel. pločevine.
r
Podružnic
c. kr* priv.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
r@ixi.ca. Jožefa cesta žtev, ©.
1959-4
sprejemag depozite! V   upravo; in V  varstVO,   izplačuje   brez provizije   kupone   in  izžrebane  efekte, oskrbuje brezplačn
revizijo pri žrebanjih in oddaja
E-DEPOSITS
pod lastnim zaklepom stranke.
o
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*.
11
25