GLAS NARODA list islovenskih idelavcevv Ameriki« VOLUME ZL — LETNIK XL. ROOSEVELT JE OBSODIL REPUBLIK. GOSPODARSTVO PREDSEDNIK HERBERT HOOVER JE IZJAVIL, DA NIMA NOBENEGA DENARJA V INOZEMSTVU Roosevelt je svaril voiilce pred ljudmi, katerim je zmaga pri volitvah več kot pa dobrobit dežele. V East St. Louis se je ponovno izrazil za zmanjšanje vladnih stroškov ter za davek na pivo. — Demokrat je so zatrjevali, da ima Hoover naložen denar v raznih oljnih podjetjih. v Kabinetna k riza na Cehoslovaškem ST. LOLIS, Mo., 21. oktobra. — Ko je dospel sem governer Roosevelt, je bil deležen navdušen ga sprejema. Imel je drugi veliki govor na c kampanjskem petovanju po zaadnih in j1 žavah. Pri Coronado hotelu ga je spreje. t. soče mladih ljudi, ki so nosili napise, s katerimi so mu obljubljali svojo podporo. V Last St. Louisu je govoril na stopnišču sodnij-! skega poslopja tisočerim poslušalcem. Predvsem1 se je bavil z gospodarsko politiko sedanje admini-j stracije, o kateri je rekel, da nas je spravila v tak1 položaj, v kakršnem se nismo še nikdar nahajal:. EDISON NI ZA POLITIKO Uslužbencem priporoča, da vsi volijo. — Vsak naj voli po svojem prepričanju. — Družba ne zastopa nobene stranke. KAZNENCl HENRY FORD SE ZAVZEMA ZA HOOVERJA Ford pravi, da je Hoover potreben za industrijo. Pri svojem govoru je bil zelo nervozen. Dearborn, Mich., 21. oktobra. II«*nrv Poni jr prepričan. <1a bodo ljudje v»-«lno kupovali avtomobile ne «r!ei|»' na to. ali ho izvoljen za preiLs^ilnika Hoover ali pa Koo.fvelT. 1011 a mnenja, tla jih botlo kupili ve«", ako bo izvoljen Hoover. FonI je povedal svoje mišljenje jrlede r>re«lseilniških volitev v razgovoru n t-asnikarskiini poro-•Vvalei. Fonl j** bil truden in nervozen. Neprestano jt- prekriža val no«rr- in videti je bilo. tla je bil podplat enega lljt-govejfa revija želu obrabljen. Nek njegov uradnik je rekel, da nosi Ford stare r-evlje. ker so mu utlobni. Ford je rekel, da je pustil nabiti oglas na oglaševalne tle.ske v svojih potljetjih. ker je bil mnenja. da bo njegov poziv pomagal avtomobilski industriji. — Ljudje se bodo vozili z avtomobili. ako bo izvoljen Iloover ali pa Roosevelt, — je reke! Ford. — Vendar pa sem prepričan, da jili bo mnogo vee. ki se bodo vozili z avtomobili, ako bo izvoljen Hoover, kot pa. ako bo izvoljen Roosevelt. Rekel je. «1;« ljudje ne spravljajo denarja, ker ga nimajo. Največ denarja imajo mednarodni bankirji v New oVrku. ki ga drže. dokler ne najdejo mesta, kjer ga investirajo za dobiček. Odločno je poudarjal, da je treba odpraviti stroške komisij in razne "okraske" vlade, da bo mogo-: če spraviti proračun v ravnovesje. Ko je omenil, da! bo skušal pribaviti deželi dobro pivo ter naložiti nanj primeren davek, ni hotelo biti ploskanju ne konca ne kraja. V Kolizeju v St. Louisu je govoril na istem odru, na katerem je pred štirimi leti obrazložil predsednik Hoover svoje predloge za ustanovitev farmske oV lasti. Udrihal je po republikancih, ki prerokujejo po-lom za slučaj, da bi bili poraženi. To je najboljši dokaz, kako se boje poraza, ki ga bodo brez dvoma deležni. Zaupanje je bodisi nežen, bodisi mogočen faktor v našem gospodarskem življenju, in stranka, ki z najvišjega mesta pošilja alarme v javnost, ne izkazuje s tem narodu nikake usluge. V začetku so imeli ti alarmi nekaj uspeha, toda ljudje v Maine se niso brigali zanje. Sli so svojo pot in pokazali narodu, kako naj voli. Predsednik in bivši predsednik sta se posluž la skrajnega sredstva in naslikala na steno pošast, češ, tako se vam bo godilo, če zmagajo demokratje. — Ameriški narod se pa ne briga za take pošasti. Ameriški delavec in farmer sta upravičena, da pri volitvah svobodno izrazita svojo voljo. Kdor ju hoče pri tem ovirati s prikrivanjem dejstev, kdor prikazuje kampanjska vprašanja v napačni luči, je sovražnik principov, na katerih je bil narod zgrajen, principov, za katere so možje trpeli in umirali. Kdor skuša majati te principe, je nazanesljiv voditelj v politiki. LOS ANGELES, Ca!., 21. oktobra. — Načelnik predsedniške republikanske kampanje za južno Ca-lifornijo, C. C. Teague, je prejel od predsednika Hooverja brzojavko, v kateri zatrjuje predsednik, da zadnjih petnajst let nima nikakega denarja obre-stonosno naloženega izven Zdr. držav. Ta brzojavka je bila odgovor na Teaguevo sporočilo predsedniku, da delavci v californijskih petrolejskih napravah dobivajo okrožnice, ki trdijo, da je predsednik Hoover nasproten tarifu na petrolej, ker je lastnik raznih petrolejskih vrelcev izven Združenih držav. Hooverjev odgovor se glasi: "Prejel sem Vašo brzojavko, ki pravi, da demokratski agitatorji navzlic nasprotnim dokazom še vedno razširjajo napačna poročila, da sem bil nasproten od pomoči petrolejski industriji, ker imam baje naložen denar v nekaterih petrolejskih poljih PREDSEDNIK ZBORNICE BO POSTAL MINISTRSKI PREDSEDNIK PRAGA, Cehoslovaška, 21. oktobra. — Ministrski svet je nocoj sklenil, da bo jutri predložil predsedniku Tomažu Masaryku resignacijo ministrskega predsednika Františka Udržala. — Udržal je že dolgo bolehen ter ne more več vršiti težavne in odgovorne službe ministrskega predsednika. t " * i Novi ministrski predsednik bo najbrž postal .Jan Malvpetr, ki je predsednik poslanske zbornice in . Nat° * dol«a pogaja- voditelj agrarne stranke. "ja M*d temJe P°staI *koro v«, , ,, .... upen, ko je Mrs. P aw ley pisala. Krti vara iienes. ki je svetovno ... . . 1 .. i ♦ . 4 . -i r- . , da bodo roparji njej in Cock razna n kot zastopnik ( ehoslovaske , .- , . v Lipi narodov, bo tndi v h od oče nu ;,dreza'1 ako kupnina zunanji minister. ne bo..V .kratkem Toda i .. r* « .. -i .. - -t roparji si jo najbrže samo stra- -lan * erav, elan eeske agrarne J stranke, bo jur-tal notranji mini- * . . ♦ i » i» -i l oekranu je zra^tla brada in ster. (foeim bo ajrraree lioiriimu . .... i • i , II. i- i i i • kadar je prišel mimo njesja kak Hradae otLstopil kot poljedeKki . J * • • . . » » • • ropar. "a je T>ote»nil za brado, minister ter bo prevzel vojno mi- 1 ° nistrst vo. Oški soeijaliii demokrat Ru-dolf Becbvne bo postal prometni minister. Dru»ri »"lani kabineta, ki je bil sestavljen dne 8. decembra bodo najbrž »ustali na svojih mestih. KAZJNLNLl SO SE UPRLI Ujeli so 40 jetniikih paznikov. — Zagrozili so, da jih pomore, ako jih vojaštvo napade. Ottawa, Kanada, 21. oktobra. 210 upornih kazneneev drži -k) jet-niskih pazaikov kot talee v Portsmouth kaznilniei v Kingston. Ontario. Kaznenei m> zagrozili. da pomore paznike, ako bi 1-"»0 vojakov, ki s«, dodeljeni kaz-niei skušalo napasti kaznenee. Pravosodni minister II. fiutli-rie je priznal, da je položaj zelo resen. <»ko|i polnoei je v tovornih avtomobilih prišlo še ve."- vojaštva. Por*«'ilo da >» se kaznenei |h>-laaitili kaznilniške elektrarne, mora biti resnieno. kajti kaznilniea je bila ponoei v temi. V pondeljek se je uprlo 110 kazneneev in ^o zvezali paznike, nato j»o odprli posamezne eeliee in i/pustili š.- sto drugih kaznen-ffT. Po no." i je vojašt V4i naskoeilo zabarikadirane kaznenee in je prieelo streljati. En kaznenee je bil luhko ranjen. ANGLIJA HOČE NOVO POGODBO Z RUSIJO jih l>o mnogo vee. ki se bodo vo- --j žili z avtomobili, ako bo izvoljen LONDON. Anglija. 21. oktobra, j Hoover, kot pa. ako bo izvoljen — Preklic angleško-ruske trgovske pogodbe ne {»omeni. ho»*e Anglija prekiniti trgovino z Ru>i-jo t eni ve<" h<*V Anglija skleniti z lliusijo novo trgovsko ]»og(nll>o. V tem Kini-slu se je izrazil v pki zl>orniei Stanley Baldwin. Pogodba z Rusijo je bila preklicana vsled doloeb ettawske trgnv- N. J., 21. okto-Idison. predsed-iison Industries, ./nanilnih deskah rne-.... iia družba kot taka ne pri-pada nobeni politični stranki in da ima vsakdo pravico voliti po svojem prepričanju in brez vj>!i-va drugih. Pistno. ki je bilo p+»slano vsem ravnatejlem uradov Kdi^onove družbe. .>e glasi: — V 1 eni «"a-n vam hoeeni ponoviti. kar -wtii vam pUal leta l'*2** Po ustavi Združenih držav ima vsjik državljan praviro voliti po mišljenja in prepričanju in brez vmešavanja in vpliva drugih. tei»a Thomas A Ktlw»»n lm)n%trif>. kot trgov- ■»kn Jnm| j«-t je. Tie priftadajo nobeni yv»liti."iii stranki So in morajo b * i ftniflieno nevtralne. \e jvhI-piarjo ene stranke 1»oIj kot katero drugo. Svojih poslopij ne odpiramo. kot majo dmsri navado, zastopnikom katerekoli stranke v politične namene Za govore in volitve. Želimo pa. da se naši ljudje osebno zanimajo za politične zadeve. da volijo in sodijo pravilno, kadar volijo. Zato navadno gremo na roke zastopnikom vsake stranke, ako hočejo imeti nagovor. na naše ljudi, ali pa razdeliti okliee. ako <;e to zgodi izven naših poslopij in v pravem redu in na način, ki ne ovira običajnega poslovanja našegaf podjetja. * "Charles Edison. ske pogodbe med angleškimi domi-niji. Kot pravi Baldwin, se bodo J i seralnici stala na mizi z razprostrtimi rokami, da jo je mogel vsakdo videti sko»i vrata. Vsakdo je seveda mislil, da rabi kako po>moč. Nekdo poki policijo in v dveh minutah sta bila na mestu dva jiolieusta ter pote-gnita revolverje. "Hvala, da >ta prišla." zakliee ženska. "Kje je ro|»ar?" 11 Ropar? Saj nobenega roparja. Tam-le jzavitkom je siti i-ta miš." In miška je všla. BIVŠI SPIJON ARETIRAN Bruselj, Belgija, 21. oktobra. I/m coin Trebitsch. ki mu je bilo dokazano v Angliji, da je med svetovno vojno v Angliji spijoni-ra! za Nemčijo, je bil v Bruselju aretiran, ko je potoval s kitajskim potnim listom, ki je bil izdan na ime budistovskega duhovnika Cang Kutig. Pred kratkim je prišel Trebitsch iz Indije v Evropo v namenu, da se ustanovi budistični samostan na kakem kraju v Evropi. Vsled obsežne špijonaže v svetovni vojni in vsled intrig na Balkanu po vojni, je bil izgnan sko-ro iz vseh evropskih držav. Vsled tega je po prihodu iz Azije prepotoval-že skoro vse evropejske države. V Bruselju je imel kosilo v prisotnosti dveh policistov ter je nato odpotoval v Kolin ob Re-ni v Nemčiji. KITAJCI SO IZPUSTILI ANGLEŽA Anglež in Angležinja sta bilo ujetnika 44 dni. — Roparji so ju izročili Japoncem. — Ženska je bolna. Newchwang, Mandžurija, 21. oktobra. — Mrs. Kenneth Paw-ley in Charles Cockran, ki sta o-ba angleška politika in so ju pred 44 dnevi odvedli kitajski roparji, sta prišla v Neweluvang v spremstvu japonskih in mančukim vojakov. Roparji so ju izročili japonskim oblastim v Panšanu. Veliko trpljenje je pustilo znake na Mrs. Pauley, ki je bila takoj odpeljana v bolnišnico, kjer jo je operiral njen oče, dr. Phillips, ki je misijonar. Mrs. Pavvlev jp rokla, da so jo roparji izpustili samo zaradi tega. ker so se bali. da bo v ujetništvu umrla. Zelo je izmučena in pre-hlajena ter bo ostala v bolnišnici najmanj dva tedna. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH NA ANGLEŠKEM Demonstranti so se zbrali pred sodni jskim poslop* jem. — Policija na konjih je naskočila množico. br VSI DOBRODOŠLI Mexico City, Mehika, 21. okto-| bra. — Predsednik general Abe-' lardo Tj. Rodriguez je prvikrat vi mehiški zgodovini dovolil, da ima vsakdo tri ure na teden do-j stop do njega v njegovem uradu j v predsedniški palači. i Novi mladi mehiški uredt^ednik Rodriguez je odstranil stroge predpise, vsled katerih je bilo za navadnega državljana zelo te/.ko priti do predsednika. Po njegovi odredbi ho od .-s«*u pa j« več tisoč brezposelnih demonstriralo po Londonu. V svojem poročilu na poslansko zbornico je MaeDonald rekel, da je treba zelo varčevati s podporo in jo je treba podeliti samo najbolj potrebnim. Str&tford-ou-Avon, Anglija, 21. oktobra. — Skupina tristo brezposelnih, ki m> prišli iz okraja Manchester, na p°tu v London k demonstraciji brezposelnih, se je zapletla v boj s policijo. Poskušali so tudi zažgati delavske hiše, kjer so zadnjo noč prenočili. Ranjen je bil en policist in osemdeset demonstrantov, ki so morali poiskati zdravniško pomoč, predno so mogli nadaljevati svojo pot proti L»ondonu. Pretep se je pri?el, ko so protestirali proti zajtrku, ki je obsto« jal iz kruha, margarine in čaja. The IvfHt Skraaan Dtfly j the Unked States. h med every day except Sonde) and legal Hobdays. 75,000 Readers. Največji iloei—lri ilaemalr v Združenih državah Velja za vse leto . * . $6.00 Za pel leta.....$3.00 Za York C«lo leto - $7.00 Za iraernetvo celo leto $7.00 T1L1POM: CHelaee 9—3®71 Batared ea Second CUm Matter September 21, 1903, rt the Poet Office at Hew York, M. Y„ under Act of Ooagreee of March 3. 1870 TKLBPOH: CHelsea 3—3878 HO 249 — $T*V. 24«. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 22, 1932. — SOBOTA, 22. OKTOBRATI9^ VOLUME XL. — LETNI*"XL v tujih deželah in da sem zaradi tega nasprotoval tarifu na petrolej. "Ze petnajst: let, odkar sem stopil v javno službo, nimam niti "dime" naloženega v kakem podjetju izven Združenih držav, bodisi kje drugje, ali pa v petroleju. Tarif na petrolej sem podpiral in sem podpisal postavo. Brez moje pomoči dvomim, da bi predloga dobila večino v kongresu.'* ADVERTISE in "GLAS NARODA' niBpr ygW YOU, SATOM)AY, OCTOBER 32, 1083 THE LARGEST SLOVENE DAILY la P. tL | "Glas Naroda" ^ Ow^ed and PubUsbed by SLOTCnC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation i , Finn* flakier, Proident___L. Bwmitfc, Trenn. Plne» of boelaw of tba corporation and addresses of above officer«: fit W. Mwij mmwH ^ Manhattan,_New York City. N. Y. . -GLA8 NAIIOBA" __(Voire of the People____ Tinned Et lloney Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se n»m tUdI prejšnje blvaiiWe uaznaul. da hitreje najdemo nsslovnik*. -GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 ^ _ ^ ^^ * # DAVEK NA PIVO Proliibifijske liinavsčine. bi iu* bilo tako kmalu ko-liCP, <"'C bi holj in bolj m* prilLajali vpostov gospodarski razlogi. V zvezni blagajnike primanjkljaj, ki bo treba na Ha aH dru^i unčin pokriti. Izvajanje suhaških postav stane ogromne vsote treba uveljaviti bolj liberalno zakonodajo. Demokratski predsedniški kandidat Franklin D. Hooseri4t je prrponif-il v svojem velikem kam|wmjsk<'iii ^•ovoru v Pitt-sburghu davek na dobro pivo. ( 8 poinoejo te^a davki bi hilo mo^w'e deloma pokriti] katastrofalen primanjkljaj v zvezni blagajni. Ta davek | bi nikogar prav posebno ne tty.il, zvezna blagajna l>i pal imela «>d njega stotino milijonov dolarjev dobička. Obljubil je7 da bo v si u«" a j tt svoje i/volitve skušal ta-, koj izvesti niodifikai-ijo Volsneadm«* | m »sta ve ter nmngnJ riti ta davek. Že meseca avgusta je govoril po radio Henry J. Har-riman, pivdsddtaik ameriške trgovske zbornice, torej mož, ki inu ne more očitati, est dolar jo v -časno pa je kopal profesor Bennett. član ameriškego-indijansk'1-ga instituta v New Yorku. stare relikvije iu kosti v notranjosti Kube; in tako je prišlo do primerjave med prvimi ameriškimi Indijanci in prahistorijskimi prebivalci Antilov. Predniki teh Indijancev so po poreklu, kakor1 učenjaki že dalj časa trdijo iz Nilskega okrožja, pa so od tu nato romali preko Sibirije v Ameriko. Pravimo, da soj [učenjaki to trdili, a ne ugotovili.! ' zakaj niso imeli za to dokaza. Tej najnovejše prazgodovinske izkop-nine pa nam odkrivajo zastor v dobo. ko se je vršilo ogromno pre-j sdjevanje narodov, kakor ga ne ! poznajo vsa preseljevanja v moderni iu stari zgodovini U*elo o-| na starih tatarskih hord niso nič j proti tej Človeški povodnji). Iz Egipta, iz severovzhodne I Afrike torej, so se odpravili ti drzni skalci novih dežel, pa so potovali skozi današnjo Palestino. Turčijo. Turkestan pa rial je po planatah in <:orah neizmerno prostrane Sibirije. Ni jih zmagala j lakota ne divji vojneželjni rodovi: prodirali .so naprej - daleč na sever Sibirije, kamor je pred njimi jedva kako človeško bitje zablodilo. i Neugasljiva žel ju za potovanjem in novimi odkritji je, unala brezštevilne množice v čolne preko K#rinjrove ceste (če pa ^j« bi-'li celini takrat še povezani, so mogli korakati peš iz Azije v ! Ameriko t. — I>r. Ifrdliekove iz-kopnine prav kažejo na to. da so prvi obiskovalci novega sveta 11-porabili Kodiak otok kot naseli-šče! Nekateri iz te velike ljudske povodnji so torej ostala tu. pijouirji pa so prodirali naprej skozi A laško. Britsko Kolumbijo in skozi dežele, ki pripadajo zdaj obdeftnini pacifiškim državam. Washington u, O re g on u in Kali-j forniji. To .se je zgodilo pred desetti-j soči loti. preden so vdrli v te zemlje Kolumb ali Balboa ali .španski osvojevalci. Podjetni Egipčani niso našli v Ameriki nikakega sledu človeške noge. Velike, kosmate živali, mamut, dinosavri in o-ojiromn sloni so se podili po džunglah in stepah te deviške zemlje. Nekje v Zdroženih državah — tako trdijo strokovnjaki — so se morali neustrašeni kolonizatorji', razdeliti v dve jrrupi. Ena je pro-j. dirala proti vzhodu, potoma pre-j tiodila velike reke. prekoračila v gore in odbila ve napade divjih zveri, ki jih je povsod sreča vala. In ni se ustavila, dokler ni dospe-1;» do atlatnskega obrežja <:i(MHi; milj dolga pot). A po najdbah dr. j Benuetta ni niti Atlautik zadržal j potomcev Egipčanov. Njihova 1 brezmejna slava za odvajanjem.jih J je gna-la uaprej do otokov, ki soj bili kasneje Zapadna Indija ime-1 novani. ! Po naziranju arheologov je kre- • uila druga yrrupa proti jugu na-j prrj. Šla je skozi Mehiko in Sred-j njo Ameriko pa preko panamske j zemske ožine v neprelskano no-; tranjost divje južne Amerike, še-1 le pred nedavnim so končali ame-■ riški znanstveniki z ek -ped ic i jo vj Bolivijo, da bi izsledili sled pred- j zgodovinske potujoče grupe, obstoječe iz istih Egipčanov, kateri so davno pred časom slavnega j Inka kraljestva prišli v Južno ■ A meriko. Ekspedicija je kaj kmahi d<»-živela lutpeh. Njen voditelj, dr. Bennett, poroča, da sit v bližini Titicaca jezera v Boliviji najdeni dokazi zrr civilizacijo pred časom i države Inka. V bližini jezera so izkopali razvaline, ki kažejo ostanke štirih poslopij; ta so se očividno uporabljala v religiozne namene. I Ekspedicija je okolico natančno preiskala in upa. da bo našla | zgradbe in pokopališča. Približno v istem času pa je iz- . kopa val dr. Ilrdlicka v notranjosti Kube, da bi primerjal kultur- j ne forme najdenih ostankov s kulturnimi formami starih narodovi severnega Kodial otoka in s kul-J turo Maja naroda' v Mehiki. Saj ! je vendar toliko podobnosti! t'e so.bili prvi prebivale* Ala-, ske po poreklu Egipčani i kar mi-' slijo nekateri znanstveniki) ali i že Mongoli, kakor misli dr. lir-J dlieka. se ne ve. Eno pa je goto- j vo: ti severni naseljenci so bili predniki Eskimov kakor tudi različnim vrstam ameriških Indijancev ! Ena najvažnejših vezi. ki drži to raso v enovitem okviru, je pomembna lobanja, katero je dr. Ilrdlicka izkopal na otok*. Ko-diack. Je to baje lobanja nekega poglavarja. Moža so njegovi Iju-dožrski podaniki iz brezmejnega občudovanja požrli. Mnogi primitivni rodovi so namreč žrli svoje poglavarje pa tudi poglavarje, njih .sovražnikov, tla bi si privzeli na ta način vsaj eno izmed dragocenih lastnosti pojedenega poglavarja. V lobanji tejfa poglavarja je našel dr. Hrti lička umetne slonokostene oči. katere so bile z dragimi kameni umetniško obložene. Asteki in Maja narodi v Mehiki so delali podobno. Druga »slonokoščena in kamenita o-krasja, ki so jih izkopali na otoku Kodiak. .so jako 'podobna ta-j kratni indijanski civilizaciji. Profesor dr. Hennett je po nekaj tednih izkopal v kubanski provinci Pinar de Rio mnogo starin : dvesto školjkastih žlic. ka-meuitih kladiv, lesenih loncev in ostale primitivne potrebščine. Tudi pred historično lobanjo je našel v stari skalni votlini in tako je prišel tudi prof. Bennett do prepričanja. da .so prvi Kubanci prišli s severa. Da pa so to pravi Egipčani, pričajo,, dela, ki so jih med ameriški rodovi izkopali in so podob- na egipčanskim v severovzhodni Afriki. Kipi iz Egipta so podobni mehulkim bogovom izpred 20 j tisoč let., Velika egip«auska pira-i mida v 1» i zeli je bila gotovo pretl-| podoba za piramide v Peruju... i Pa še nešteto drugih skupnosti med egipčansko iu staroameriško kulturo! Vsa dolga pot iz Egipta v Južno Ameriko iu na Kubo je tra-jjala sto in sto let. Otroci ki -o bi-I li na poti rojeni, -so potovali celo j življenje iu umrli tisoče milj «hI-{daljeni od kraja, kjer so zajrleda-i li luč življenja. I Koliko čudovitih reči so mora-! le generacije teh neutrudnih pijo-! nirjev videti! Spoznali si glad in j izobilje, srečo in trpljenje iu pustolovščine v bojrati meri. Toda I nikoli niso bili ti romarji zado-I voljni, dokler si pač niso našli uji-| hovih otrok otroci doma po raz-I tresenih gričih in dolinah, ravni-j nah in obrežjih ameriškega kontinenta . . . [ Peter Zgaga [ Kdor živi v Italiji, se mora tako koiuandirati kakor želi in zapoveduje Mussolini. (V ne z dušo. mora biti že vsaj z besedo navdušen za fašizem. Sicer mu slaba prede. Pa še za nekaj %e sinejo navduševati nekateri ljudje, ki žive v Ita liji. Navdušujejo lahko za >vo-IkhIuo Hrvatsko. Zaradi tega navdušenja jih italijanska vlada prav nič ne preganja. pač pa nasprotno — še celo / [denarjem jih podpira. To dejstvo je najbolj jasno i znani* nje. krmni bi bila "svobodna" Hrvatska v prid Hrvatom gotovo ne. pač pa ha-liji. * 1 < V hodiš zgodaj zjutraj po new-jvorških ulicah, opaziš brez števila ljudi, ki pobirajo skorje kruha | in us tanke mesa iz posod za od-1 padfee. i Za koga boto ti ljudje pri pri-• hodil jih volitvah oddali svoje glasove.' Za Hooverja Za Roose-! vejta Za Thomasa Vprašaj .jih pa boš slišal. Hudiču so jih obljubili z '-re-slom — naj vse skupaj počit ra hudič. | Pred •štirinajstimi dnevi je littlefallški Matija odpotoval i/. New Torka nazaj v Little Fall,, i ' Pred odhodom je rekel, da j"' v New Yorku vse lepo iu olrajt. da pa mora iti. ker mu pisarijo v.s«; vdove iu dekleta, kar jili je v Zibet-sail in drugod po okolici, da i ne morejo biti l»r»*z njega, i Ker je dober človek, je tt-liša! : mile prošnje in se je poslovil iz New Yorka. Poslovil se je s krvavečim srcem, ker mu je odkl^n-kalo tisto, zaradi česar je pris*1! v New York ! Jaz iti moji prijatelji bi ira še j radi pridržali, kajti skoro vsakn j njegova beseda je bul), dočim njegovega .smeha ni in ni mogoče z zlatom, odtehtati Pozdravljen. Matija! S svojim odhodom si zadovoljil Newyor- čaue. ker so se te začeli že bati. zadovoljil si ženski sp(.l v Little Palls, ki .)•• nestrpno hrepenel po Tebi. pa tudi Cherry Valley si menda zadovoljil, ker se ti niso uresničile lepe. ah. tako lepe >a-nje. * Avtomobilist se je ustavil pred hišo revnega farmerja ter prosil za vodo. Parmer je sedel pred hišo. kadil pipo in se ni ganil. Le to je rekel : — Počakajte, da bo prišel moj hlapec; on vam bo dal voite. Mestni «"Iovek je trledal krepkega farmprja in zapnščenA farmo ter se začudil: — Koliko akrov pa imate 1 —■ Trideset — je oil vrnil farmer. — Pa ne morete tridesetih akrov -ami obdelati, da morale imeti hlapca. — Ja. to je tako — mu je pojasnil farmer. — Iflapec dela pri meni že "pet let. Toda plačati mu ne moreni ničesar. Se dve leti bo delal, pa ho farma njegova. Potem bom pa jaz delal zanj sedem let. pa bo zopet moja. Tako bova zagonetno gospodarsko vpraša-"tije rešila na najbolj enostaven način. * — Tak nehaj že piti. alkohol je strup, ki mori počasi. — so svetovali staremu pijancu. — Po pravici povedano, — je odvrnil. — meni se tudi nič kaj ne mudi. * Sedaj, ko je vse poprešann in pospravljeno ... čakamo. filedamo. poslušamo in čakamo. kdaj bo dovrelo . . . Potem bo treba še malo počakati. da se bo usedlo ... To bo tam okoli svetega Martina ... Nato bomo poknsali in skušali kon-štatirati. kakšno da je . . . In poknsali ga bomo polagoma vso zimo v namenu, da bi dognali. kakšno da je ... Pozno pomladi ali zgodaj poleti bomo pa pokosili do konca in bomo rekli: — Salament, dobro je bilo. Škoda, da ga več ni . . ^ i 15 LET BREZ SPOMINA j i strosno z£ror» morali Uo-ro povsod odpreti sporedniee. — Francoski dijaški roditelji močno pozdravljajo to naredbo. ker .i" slednjič odprla vsem stanovom br^z razlike pot v srednjo šolo in skozi njo v boljšo eksistenco. HEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 22, 1932 TWM LARGEST SLOYEBB DAILY I* U. Q jjj ''^j^TKA DNEVNA ZGO^AJ| gg JO^.I H ERFURT. HUDIČEVA 2IVINICA hover. ki >e je zamudil v Triru. je nrno doniw. Prišel h» do In i le« v-vp!r« ?ozdy. kjer je sta! oh poti kri/. miii na rajnega Matevža, ki >o ua naili na vseh svetnikov dan tamkaj mrtvega. Kako je 11-mrl. kaj mu je bilo. nihče ni vedri, Prslej >o pravili strahopetne*! it« vražarji. da joče rajni v viharnih noVh okoli križa in prosi miru in pokoja. V r ho vee >e jim je -mejjr. zaničevanje je hilo v njegovem < brazn, če .so mn pravili o tem. \*o eoj je sel korajžno iloniov. ko pa je uriš*-! po strmi r»bri do znamenja, je (»ostal. >i ot-rl znojno čelo in *ii|inil. f > jrozda. zji Vmrekaini je znrtiI j«»kanje, nato pa vražji krohot in fiili&nje. V hipu je Vilo vse tilio. |toj<«kal je veter v vrheli. in >e poigral s suhim listjem, nato je zaeiil zamolkel padec, žvižsr in *IIie||. ki li: 11 je šel •!«• ko^ti.... IVltfo vr-t«» 1«*1 m> je suiejnl »is po.trani gledal «ki s. uuAili. T«, noč je -ani. ra/oglav. pri križu molil 'm r.ijneara .Matevža. Mora! j' ■ikf.-ri b« ki v je Klobuk je ne-M-l \ roki in i*|iodtiknvaje -m* oh koren: na h ln-žal pr«»ri domu. Videl j.» donta-V hiš >. ko j«- poslal. '/4» nj"»H j«' bi! še veJtio >ineh in vražje pihanji*. ii.i zelniku <*e je ra hip (!■ i-srnil zajer. prestrašen hite! v «io*.d in šumel po listju. Vrhovea pa urno p< irn.il domov. Mirne*. mnogo let j«* minil i |h> t« m ilo-jriMiku. pa Vrh »ven nisi sp»-j|. vil več v k vat rili prno-i ria p!:ni«». p« j m hal jesen-kih. on»b. ko je j ko 111 šii I ječanj.* vetra tU vražjo mu/.iko jmiHiov. .le-eiV-ki kvatrt. K< /ma in Tbinv jan. Želod je dozorel, žir j«* inidd KVtje bogate olj m* *Jtd«»ve. (■orjuiiei >■<■ pregledovali niajhi:*1 ii'* škatlji- — skrinje, /a polšji lov. Polšji lov. peharji! Koliko lr-p< le. tihi* lepote in poezije ti nudi jei>n*ki «rw.d. ši* vee pa no,- -svojimi tajnanvi in ~voj«i hwart't močjo. V uiests'iiili nočeh. ko ulitki in vražiL-ti skrivata )>od nd«\j'>. printuhne uho in >e |KM*stri vid vratnemu opazovalen. Poj«!i na jesen v jtom!. prisluhni čudoviti pismi p-lhov. ko se ti lw> krčilo sree. če je h i-i va jen, morila irroš nn polje. tam bnš videl sami bežne .senee. morda bodo zajri. lisica ali jazber. ne boš ločil, nrč ti zakri.ie. noče da Ivi ji kradel tajne, s katerimi čuva narava živali. N«*"*. temna, bre/vetrna. Uedki plameni >*■ metali |>n gozdu dolg.« sence, ki m> |*asa.%tm plahutale :r. rte zgubljale v temo —i- polharji so lovili polšji lov. Poiskali so si žhtin-borm*. votlih debel in dreves polnih plodov. odprli .-o "sklipe*'. nastavili napeto per*. na jeziček pri!»-dili kos medne hruške ali ga namazali z fj'jem. pa, jih xazobc-^ili po pripravnih krajih. Vrnili .*o >e k osnjii. rjuevezali so se jeziki, pravili so si zsro i/, polšjih lovov, pa kak » jim je nagajal peklenšček, čigar živinica so polhi Parkrat v noči sn šli ]Kigl"dat pjt»ti in pobrali plen. Polh je knia lu zaduhal vabljivi sadež v patfi in Dan s<* je nagnil. Malinje in le-s -evje je onemHo. zakasnela taščica j' š- žg »le I a v dolini oh studencu. V jroz In ji- postalo mračno. nel>o -e je belo svetlikalo, dan je |>onom je zalajala lUiea. h^'_»ve kaj jo je vznemiri- 0 . prisluhnila in tava je odšla pro-11 \u»i. V skalnem gradu se je pre- • eidil jarlMH- i:» d«»nii-lil. da bi bilo d^bro iti pogleclat. kje je kaj priprrvtiega za želo»lee. '»a« v dolini .s«* je iiinirila. sa-motno je zalajal |m*?.. utihnil je bre/ odziva. )n» drevju je pošomeval nočnik. Kraj vasi je stal obširen • a-' »n»ak. proti go/d»i » » »a strašili ore*i». \a njih .se je pričela iio-•*ua gmtija malih. >ivih živali«* 1 1 »Kltranje v« liko-ti. Komaj j^i potihnili koraki i t. hleva v hišo. že je stekla |K» dolgi »lr< lini veji vit / i valeM. sret»riM»-.ive liiirvv. n;»*Mt j»* • in»la »»krfgla. hU«š"-eče n'-i t emit o-rjave. »"rnt« hroblji ne. trebidi .svr*-h-jši. skoro 1h*|. rep pa skoro dolži-n * života, siv. na dvoje razčesaii. koniea je hila malo £»»»»tejša. čo-pa-ta. Kmalu je pričela na orehu vra/ja mu/ika -- jiolhi s» vi*č<*rja-li. Prh.>li in hrkali *.», godrnjali.! kotli šivali, evilili vi«--, tako. da j»* nekega neukega |w stalo .strah. Polhi s* id«n» dali prav nič motiti, metali »o obje^tJlo orehe po tleh. ko mi >e teh naveličali in najedli, so j »ki za sprem« mlio na z-ireče siidje. Pr.iv čiiiltia irlasba je hila. Veter; v 'jvdii p<»jeeaval. polhi so mu-( /ieirali im» svoje, takt so si hili :*. i lu--! li jem .sad ja p»» tleh. Vso n«»č «?■»J ror.* so iisunjali sv«»je norčije, ju-1 tr<» s svojim hlaJ »m pa jih je na-1 kio s|h't \ toplih gnezdih, skritih! po skalnih razpokah, 'toplih in j /Jamtmrili. V.-" p«»!etje iti je^eii so | m »lil l o- birali -i Ij • in opelie. za npreiuetii-. I m no ni poiskali ptičjHi jrnezd z mla liči, rfrolnii shnlalei" prav tako liolj t<čna in |M.-tra. V 4ležejo je prišla jesen s svojo 1*i»dnMjo i'i otiiljem. Povsod j»-bila lili/'« obložena sadert. nHcje.-ni primanjkovalo. Semen'»j»*de pti-ee živele v »»TiJiilju. veveriee .so jim delal • družb ». ihh- pa je ostala drobnim živalcam. »«»lho».i — vražji živiniri. NVč. Luna j** bila zastrta s ten-či»*o cblakov. tr«»zd. ki je i/?nhljai |»oča^i oldačil'1. je j.*T-jil in d Hite I vetrn. 1 lili ji-mMUski kvatri. Vr- NADOMBSTIL JE VELI. ko, TODA BO SLABfiA KOT HIČJ XITIA-TtlNK Ofiika — lonika, ki vas «>jai"-n. N*-kl xdrsL^niit-•pecijadtet h- fH.wtji.vii |ir. ilvf, kri. IkI; .1.. j.-dt. tr»-l>tij**l»* le ^i.o nlravllu Iv ii pil*' en" Hi.kUui'11 m-ikij. d«>l>i -e v vnakl le-knrni In (Man** »-n **■ v*m d*nar |wvnn . »Artr.l hotel do njega. Tolsti vrat je vta-jknil v odprtino, pa sprožil pero. | Past trn je :po-tlarju.... j Z'jutranjim mrazoni .-o m* poišji j lovci vrnili* domov, z več ali manj obilnim plenom. Oni. ki so imeli škloi»e. .so imeli samo mrtve jk>1!).'. drniri pa, ki imeli mrežaste ;nt-sti. so imeli š« žive. Praznik j-1*-ni s sadeži in ]>olhi. Slaščica > ». a\ kro. z.a vse pač ne. prav tako kot ni najboljša pei-enka /a vsakogar mikavna. PoLšje mes) gre svojo |M»t. ko,.ii-šček svoj; t. .Mar ni polkovka naj h n še pokrival'* za pon j*' v l«*|>eiii felju. hudi u;*-ro si Slovnic: izmislili ta znak soinišljeništva in so nosili polhovke. .Vemci pa ni-o bili leni in so kupi i polhovke vsem — cestnim jmmetač« m. Rj. so šl< takrat polhovke s slovenskih gl : " urno v skrite kotičke omar! Ste ž-- videli živetra polha * 1'ri-, mile ga z r'»ko. le krepko, vas tem bolj krepko vgriznil s svojimi: dletastimi, pa kot šivanka r«»trin.i zotinii. Zgrizvs*» na ]M»nilad. 'co se predrami i/. >kor.t sr-d«'iwmes n»>^ra zimskega spanja. Tii jih pri-cej omrši. glodajo mladike in luh. ško^ln delajo, pa če Lra irnas don;j,. ti !e» zgri'.H v.-e. | \"«-ko«"*. kolaj. še \"alva«^»r ne ve. je potoval n«-ki škof. kateri je oil. je pae vseeno. pon.tniki bolj ji-smiljeni. Marsikateri izmed njih !><» premagal dvrane in odkhniil «4i-gla^jenj". če .v* hf» spomnil, »la bo potem moral f»sehno '*pa/.o\-:ri. LJUBEZEN JE NAD VSE DRUŠTVA D KAMUAVAIE PMUHX1 i VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Sta umo nit ftwho, iNŽptnl SloTaod T rtUokoM, i CINE U OGLASI SO ZMEUE Li-tje velo iu suho se je oletMo. sadeži so dozoreli popadali na tia. trava suha in slamnata je bila \ j nt rili pretkana s biseri >i!ane. kr'.-zanteme s.> o»* pinlali v zj-iuljo — v tople rove spat. Otrpli hi v mrazu. (V si dobil zaspattee. niso kazali nobenega življenja. Življenje v njih komaj, komaj diha. prav rahlo mora utripati, če hoče zd» - V Franciji imajo krasen grad. ki pa je nekoliko zgrešil svoj cilj. lastnica ira je pred leti izr«»eit» v dosmrtni perueijonat starih generalov. diplomatov in drugih visokih gospodov. Plemenita dama iz Lonveiiziennesa j»* v »»poroki zapustila grad francoski akade-Ilijii. pr»leg te^a pa še 1ani<*<- ali pa | v**hj vdov«*c. To l»i Še ne bilo ta- J ki» hudo. kajti stalili samcev in 1 vdovcev je tudi v Franci ji do-j volj. I»<»!j-gre zaslužnim "ne^mrt-i Tiikom" z;i ii»iIit»- drujri poiroj. da ■ namre." prebivalci irradu ne sinejo imeti n obe ncu a ljuba vne^a razmerja. Plemenita dama je gotovo ml-lila. da mora človek na stara leta samo poeivafi in •-«* že poeiva. naj počiva pošt«-no. Sta-' rili samcev in vdovcev se je priglasilo več. nego bi jih mogli sprejeti, čim so pa zvedeli za drugi pogoj oporoke. s ga tako hio<**ihi udarila jv» trlavi. da je obležal mrtev. Da lies tislen je prišla njegova mali iz Suhega polja v Srhiji iu prinesla s seboj uekaj rodne poti. s-;, novo otis« k»i. 'lato uro. peril««. »!<»-maiu»*tii» j i»a ministra s prošnje, naj i»i ji dalj brezplačni na ra'.jN»lair»< vair -n. dal I«j pr»*peijala domov /jeirtske • vtau | ke sv.tj •<_';. sina. NEKAJ 0 LJUHOŽRSTVU I-ju« I o/1st \ o v«-!ja /a /aiii' r-!-: speeijaiitet'V na jlH»\'ejš»*lu «a-U so pa raziskovalci pot ulita I i. i a ni »|oll*«» t etra — kakih Pt.lMMI !••' bo. — ko je »-lov« ;ko meso Ijlid* Tu » • br<» teknilo tudi v Kvropi. \ iš: nazori > !ju«b.žrtvu so v mar-i « tj napačni. I.judožrtvo je mu b«»'.i ! razširjeno, kakor pripovislnjejo misijonarji in kol ni.ial m* i nl.ist' ki im.ijo s«*v«tla ^ 1 iinter«*, rsa t--ii;. »la javnost misli, da so t«* strašne običaj«- /»• i'trelo jci! • • livjaki 1»* i/jcnioina in reiki primeri, »la bi čl .veka ubili srnin zato. da bi ira pojedli. \* takili pri merili gre vedno le /.a ritualne 'j. ->-Tij«*. a rituali!«* »*b.vešk«* žrtv«-zeb» reflke. Divjaki jed » navadno nn-so človeka, ki je umri narav.ie sjurfi. ;ili pa lucso v !» »j;; ubiti-ira sovražnika. Sel«- na za«lnjem mesti; -o Ijivložrci. ki ,j«*«lo človeško in«->o .samo zato. ker je dolir i. Pierre. Milic, ki dobro pozn.i primitivne narode, ne /agovaria sle i-r t«^ira «»l»i«"-jija. pa«*- pa irit ■•■niši |toja-ni!i tJik«». »I.t b» mo v i«l«-Ii 1 njem vsaj pojav, ki ne predpostavlja nobene strahotne krutosti. < I »-veku je misel na Ijudo/.rstv i tak > strašna sam<» zato. k»-r j»- »b»vek edino bit je, ki mu prisojamo «lušo. • luša je nam pa sveta in posVei"n-j»* tudi telo. Primitivni narodi i ».i s»*v«*da duše v našeni pomenu liesed.* ne poznajo. Po njihovem mnenju ^e duša posi*bn«> bitje, tako poselili««. da s,* /. našim pojmovanjem s(»lc|i m- »la i »h jet i. Divjak, ki ;e »•liivisko iiusi. s»* n»* zaveda, da .;»• sebi enako bitje, t hi s»* niti in* zaveda. »la je človeka, ker mu ,i»' pojem človeka v našem pomenu h«*-se<|i* n«-zuan. GUMB ZA 300 FRANKOV j .»__ V slanem pariškem hot»du Drouot so imeli t»* dni javn . »Ira- žlw» avtogrmuov in spominov na znamenit" m<»že. »*no onih držah, ki .. Il je v Parizu vsako l»*t». jm» več. Zanimanje za p.....line pr«*dm»ate je bilo veliko. c»*nc so pa *»«l«»'»va.r jalc spi »šni trospo«|arski krizi. Tako je hilo pismo \'iktorja lin L'na prrwlaiio zji boril; J-M) frankov, kn.jiira z lastnor^M-nim .Maupa--a .-tovim posvetilom .i«* šia m n i frankov, rokopi.s (ltm«t.>ve nov« pa za trankio Na*t»rotuo s»« pa prodali iruifi!« /\ tn«-_'a inaha-ra»lž»* Aira Khain lu»li /.\ "!»wt frankov. N.* s-mt-t.- pa mispTi. .i>i n* hil ^uiiii. okraš.-o / i lelii;. utom. ne. hi! i«' n:i\;iti«*Tr gnutb od promenad n«* I oh|eke. ki je priš«»l i».. <-i:«luih p«»- Itih v h«»t* I l>roiio» Vidimo, da j»- Aira Kalin v Franciji .** v«ilm» - I«. . • »n!ar**u. \ .u sicer le* toliko /ai».. *«•«- je j vrluivni cerkveni pouia\ n. ntdijsk n , mohatn« dan" ur i ■ i/in ■ re« h 'J.<1 ' maluit a'i nje^o\ j koli u t i(1 i !c'a pij 1 /tiiav • nad na jho| jšiiu't ra m«-i - m s »nj» iii. ki .so nanj težK«- -wi..i,.'-.-i! •• Kljub t •* 111 IT (»f -I« "I ,- nil, »j.t je l»il pr« »lan na;ak»-g.: : .i-aT- i ja. mAN® fs ma >m napravi m^ v!3 KAV0 # ■^^^jk boljšo / ■ I I B/A^r Dobi se I IMV ■«Jr HlIV srocrri- f" mmf - -»ah > JsEa&HeinRJRflncK [^JJ^JCIJL_RMIhiuq.N Y_ \ CEMA DR. KERNOVECa BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo (ENHLISB SLOVENE REA*>fea> 8t*oe uma $2.— Naročite rs prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City Ml, letom spisal "Ojdipa". da »!'» j.ra kulturen k.i/.e >v • j . <1 ušt-vuo čil. st sinovom, i | pravili.««. < k PET PSOV OBSOJENIH NA SMRT Montreal, Kanada, 20. oktobra. Pet psov je hilo obsojenih na *■ . . t ■ STAROST IN AKTIVNOST Sfifoauo naziranje veli. da človek v vi*»oki starosti iti sjKisobeti ustvarjalnega mo dokazati z v»i'- primeri i* čior«*Ake zgodovine. Hiiulcnbirrg. nemški državni predsednik, je pravkar do|Nilnil let^i in jc še čvisto pri najlwilj o«l-govornem delu. Masarvk. .-e»k<*sJo j Vaški državni preilsednik. štej«* let iu jaha š«* vsak dan svojega belca. Državni kanclar Marije Terezije Kaunitz je š«*l z ^l. letom iz službi', a ne zaradi t»'ga. k«-r !»i bil ž»» lles|Mts »beli "/ji dele. temveč zavoljo tega. ker ni s»»«^laš;il > politiko ce-Mirja Franca. Franklin .»■• hil od svoj etra nI. I»*ta »lo smrti sretiiščt* ameriške iistavotvurne skiifMriiie. Wellington j»'-š»- po letu odIoe;d s svojim svetom »» naj težjih vprašanjih britsk«* vojn«*. Goethe je bil š»* z So. |«*t -ni čil t varitelj. Katon starejši se j»> sil. letoin pričel #iteiti grščine. Max Licber inanu slika s Iet» ni. Voltair« je napisi! svojt« z.olnjo tra«^«*dij' s S4. lrtilli. a p"t*'in še nešteto «!ru-gih del. 4 i ob l< >u i j»* s v«; letom pričel i»isati fra'tcosk«' kouie/li je, Car. Ivle je bil iiorlh'ii d»» svoje smr-i v let i, M .miusoii j<- napisal "Rimsko dr/.avn«. pravo" /. s-J. !.* torn, potem š»* "" M. iiuiiieiita («*■!-mania«*". <'h ineiie«-au j»* kazal š.-/ nn. letom svojim uasprotniko»n z<«lie. v jsti starostni dobi jc l»i! Au-lii^* ši* ravnatel j pariškega konver-va torija. (rladstonij j«* bito s?J let. ko je š»* rohnel proti Turk m. jaiw 'islci slikar Ivoku/aj in Adolf von M»-n-Zel sta slikala še / '.Ml. letouif Mil-llelanjfelu je hill. Mil |.*T. ko ; .j«* š»* vo«l'| irradnjo cerkve >v. I'"-I tra. Aleksander v»m 11 ttmln>4«It je j i m—1 !HI h*t. k<« j»* š* delal na ijein "Ko/mosn". Sof»»kles j.- / j ><*. letom spisal **< ijdi)»ada dokaže sv j i duševno >*il» st sinovom, [ki >». ist let. <*esariea K viseli ija j*' s fl-l. !»•-lom uganjala politiko, doz Iknidu-ln s !)7. lelfint. Ti/iau je s :>7. letom slikal Votivno sliko^ HiTka pri I.e-pantii"* in poteui š** «-«-!<» \r-tn •!«*!. ZARADI GABRA USTRELIL BRATA V vasi Han Kola blizu ISanjaln-ke i^julioiuir Vučkovič iistrejil s vo j etra brata Froša. ker mu j«* p<»-seka! v i:je*»ovem ir<»zdu ifahrič. l ZEMLJEVIDI Stcoakf zemljevid Slovenije na moi nim lajilrju s platnenimi preifl- bl .................................................7.M Pokrajn! rofni zemljevidi: Dravska Banovina ______________________ Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ..................----------------.39 LjnMjanako in maribonk« skladi M Pohorje, Kozjak ___________________^31 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje _________________________—M Prekmnrje in Mrdnararje __________..3i Canada ......................................4« Zdroienih držav, veliki_________4t Mali ________________________________________13 Nova Evropa.........................................St Zemljevidi: Akbam, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Monta—a, SHaMsalppi, Washing ton, Wjonifm. vmki po-----------~2I ta, nniMiiii Wloconwiw. West Virginia, Ohio, New York — Vbyfrte, OMo, Now Ink — vmki po________________41 Naročilom je pruottti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po X ali 2 centa. Če poiljete gotovino, rekomandirajt« piano. Knjige poADamo pattnlne prorto -GLAS NARODA*9 tU V. 1» M ft*W TOMI : »i i Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.8th Street New York, N. Y. popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden tILAl I i I O D r ' I ■ 1 ' •>— HEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 22, 1932 ttm LAR^ggT SLOVENE DAILY in O. I. 1 (Nadaljevanje.) Rre* bese«!« j«- Mina jK>slu»a)ft. Stoji j>repi. Sanje ali duš ne slike proizvajajo hud »vi višji intelektualni eentri. pri č«*mer uporabljajo spomin in fantazijo. Zaveden <|t>) duha .spi. I)a pa duh ne spi |H>|K>liioma, dokazuje dejstvo, da tisti, ki med neprestanim ši»-momspi. se takoj zbudi, ko šum ne ha. Mnogo ljudi ima nn#č, dase zbode točno ob času. ko mi m določili, preden so zaspali. Vsi pa tudi nio. da nas nenavaden snap zbtiTli. Sanje pogostoma povzročajo zunanji čuti. kakor sluh. tipali pa tu di slaba prcbava. Ker pa čutni živci deloma s|>e. ta-ke oličutke duh li sla bo prenašajo, zato po obilni, teži;; večerji čutimo, kakor hi padali aii se pogrezali ali da ne moremo hit:\» iti. Mnogim ljude-m m* tudi sanja, da skušajo pobegnit i. V .svojih sanjah lahko izvršimo stvari, ki bi jih v budnem stanju radi sto rili, pa jih zaradi različnih ovir ne moremo. Sanje so lahko lahke, tako da se jih ne moremo več sj>omniti. ko prebudimo. aJi pa no tako težke, da se neposredno zbudimo, in >:-nam zdi. da smo jih re> preživljali. Duševni nemiri, .strah in skrbi brez dvoma prispevajo k sanjam. Tako-zvana simbolična la.stno^t ali pomen Kanj glede pri hod n sti danes smatra še za vraž.>. Otroci imajo ]>ogoytoma nočno drhtenje. Otrrtfj .se zbuli ves prestrašen in ve"- časa nikogar ne pozna. To je navadno posledica slabe prebave. (V kdo hodi. medtem ko spi je to tudi neka oblika sanj, pri če ine.r mišični aparat lxli. notranji centri pa s|>e. Nekateri ljudje v spanju govore l>ojejo. se vsedejo V postelji ali p't celo hodijo. Tako stanje imenujemo sonabulizem ali mesečnos*. Čutni organi usta J lahko deloma bde, tako da mesečnik *;a vprašanja več ali manj natančno odgovarja. Ko se zbudi, pa ne ve nič več 'i tem. Kakšenkrat. pa vendar bolj r,o redko, človek zapade v nasprotno stanje, v katerem mišice spe. intelektualne Zmožnosti pa bde. To je skrajno neprijetno in človeku -e zdi. kakor b: bil popolnoma hrom. i Ne more .^e genjtj. uiti 7. očesom ne treniti. Pravimo, da ga "mora tlači'*. To pa ne traja doljro. (V jra le malo sunemo, se mišice taloj zbude iu človek se zopet giblje. Najpogostejši vzrok, da ne moremo spati in da sanjamo, je "-.*>:-merna sapa v dobrovju, slaba prebava ali pa samostrupi v krvi. LETOŠNJI KANDIDATI ZA NOBELOVO NACRADO Po poru."ilih švedskih listov ima jo največ upanja, tla tlobe letošnjo Nobelovo nagrado za književno>i sledeči pisatelji: Kran<-,>/ Paul \ aJerv. nemški pesnik Stcphau (Jeorjre. Rusa Maksim G irki in Ivan Bunin ter <^rk Kustos Palma. Med tem .kandidati b»» ki>!»ii-sija izbrala najprrnierneiš.i^a in 111 ti pMlellla nagratl««. V nt.*ki vasi blizu Mt»f*kve izhrja modni žurnal. ki ga mlaja Pela-geja Na za rev na Filipova. To je bil prvi modni žurnal v sovjetski Rusiji. I'.hajal je prvotno v vasi Masi lovo. Z.-na. ki ga izdaja, je nizke, okitigle postave. ikkii navadno v veli bluzi in kratkem črnem kri-llit. Vedno se smehlja, pošteno sine 1 jati se pa ne zna. Modni žurnal je I izdajati, da bi d.'bila d« na.' za kolektivno gosptnlarstvo. Per mesecev se jo morala boriti z obl menile, da modni žurnal ni potreben, na tlruiri stra»ii j.» pa v Rusiji oltčutno ]nt»maiijkanj*' papirja. Ko je dobila dovoljenje, je poiskala spretnega risarja, ki riii*' modele iz inozemskih modnih žnr-nalov ter jih prikraja po sovjet-keni okusu. Izbera je ls>gata in 0-kusna, toda nesreča je v tem, da niti on. niti izdajatelj i.-a ne vesta. 2 kam bi s poedinimi modeli, kajti v Rusiji ni take prilike za primerjanje. kakor v ostali Evropi. In tako >e zg.nli. da nastane iz risb« športna obleka i*', platna z dolir'111 krilom. Zanimivo je pa. da se tU':.i modni žurnaK v 2.~».() cm v širino, tehta pa dvojni stot. Okla so rah.r zakrivljena in merijo 2.7.o v dolžino. Ze leta 192ti. so našli v istei:i cvzevnlju ostanke neke druge pa-leontokiške živali. OMET IZ VINA Neki budimpeštanski list pripo-vetluje zanimivo zgodbo o novi vrsti uporabe vina. V nekem sever notnadžajrskem kraju /so hoteli zgraditi nove hiše v vinogradu n.» skalnatih tleh. Ker ti i bilo v bližini dovolj vode za omet. so si i<-mlslili viničarji, ki so htjt^'i t*» hiše. da bi namesto vode uporabili vino. V kleteh ga ni manjkalo in ker ga ne morejo prodati, j;* itak >fcoraj brez .cene. Zidarjem so torej dali na razpolago toliko polnih sodov, tla jim ni bilo z:i dt»sti samo za pitje, temveč tudi z-j omet. POZOR. ROJAKI Iz naslova na listo, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte tor a 5, 1a se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zaKtoonikov NOVO SREDSTVO PROTI / SIFILISU Dunajski zdravnik tir. Lud\v".^ Sptizer je začel z uspehom up orabljati staro metodo za zdravljenj.* sifilisa, ki obstoji v tem. da se bolniku injeeirajo povročitelji bole-, ni. ki so jim odvzeli škodljivo^. Kulturo teh jMivzrm-iteljev je bi!« težko vzgojiti, a se je ih končno posrečilo ruskemu učenjaku Dona-čevskemu, ]>rdcojnemu ja[M"»nskeniu raziskovalcu Nogašija. in pred kratkim berlinskemu profesorju lltl-germannu. Dr. Spitzer je s Hilge*--mannovimi 'bacili dosegel mnogo uspehov baje v najtežjih priinf-rih. • ZARADI DAVKOV PODRLA HIŠO VINO IZ VODNJAKOV V italijanskem viničarskem mestecu Marino pri Albanskem jezeru so priredili pred dnevi vinsko trgatev, ki je privabila iz Rima in drugih krajev na tisoče tujcev. Mestece se je ob tej priliki odelo v svojevrstno zunanjostjo. Vsi zidovi, stene hiš, ulice in prehodi so bili ovešeni z grozdi. ki so jih smeli ljudje trgati in zobati kakor se je komu ljubilo. Trgatev se je začela s procesijo za dobro vinsko letino. Nato so o-tvorili vinsko razstavo. Nekaj pred 16 uro popoldne pa je mogel vsak tujec iz vodnjakov zajeti poljubno mero vina. in sicer rdečega ali belega, katerega je hotel. Trgatev so zaključili zvečer z umetnim ognjem. Ka-kor poročajo. je praznik potekel v najlepšem miru brez najmanjšega incidenta.. Paterison, N. J., 20. oktobra. — Mrs. Ida Horowitz, stara 70 let, je re"kla, da ne bo plačala za svojo hišo davkov v znesku $1900. — Pred desetimi leti so znašali moji davki $549. — je rekla. — Zakaj bi morala sedaj plačati $1900 T Mrs. Horowitz je najela delavce. da podere jo hišo, — To zemljo bom izpremenila v pokopališče, — je rekla Mrs. Horowitz, — kajti od pokopališča ni treba plačati davkov. Nato pa je kot v svarilo rekla : — Ves Paterson bo kmalu .eno samo pokopališče, ker so.davki tako visoki. . CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushtn COLORADO Denver, J. Sehutte Pueblo. Peter Cull*. A. BaftW Sallda, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayua INDIANA Indianapolis. Louis Banlch ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Chicago, Joseph BUsh. J. Bevčlč J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Jollet, A. Anaelc, Mary Bamblc*: J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborich KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2&gar MARYLAND Stey-jr, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank 8tular MINNESOTA C his holm. Frank Goute, Frank Pucelj " - Ely. Jos. J. Peshel Fr. Seknlm Eveleth, Louis Gouie Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia. Frank Hrvstlcb Waukegan. Jože Zelene MISSOURI St. LoulS, A. NabrgoJ Montana' Klein, Job" R. Rom Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck NEW YORK Gowanda. Karl Strnlaha Little Falls, Frank Maslt ohio Barbertcn, John Balant, Joe Cleveland. Anto£ Bobek. Chaa Karlinger, Jacob Resnlk, John S'ap-nik. EucUd. F. Bait Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirif Nilea. Frank KogovSek Warren. Mrs. F. Rachar Younastown Ad ton Kikelj OREGON Oregon City. Ore.. J. KobW PENNSYLVANIA Am bridge, Frank Jak^> Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobecl Broughton, Anton Ipavee Clarldge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. Ao. vaniek Crafton, Fr. Machek Export, G. Pre rič, Loula Zupan. tit, A. Skerlj Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greenfburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank k *. renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantx. Itrajjn. Ant. Taoftelj Luierne, Frank Ballocli 27. oktohra: -N>w Yi-rk v ir;imburj5 (Je.i^rul von stmb-n v T-remen 2S oktobra: Olympic v Cherbcurs 25. oktobra: S ATI "It.VIA v Trat Europa v BretnrFi 2. Novembra: Koma v- Certrt Aiurih.tiT.in v Havre Albert ii.lli,, v «:herl«,ura 3. novembra: I »res»l»-:i"v Ilrrmtn novembra: Mujesib- v Ch.rlM.nrg I>unluj».l v Havre Stalrii.lii n \ lU.uloeiie »ur Mer Aqtiitania V Chrltourjj 5. novembra: Oiatnplain V Havre Iit-x v Genoa 9. novembra: r i«-s». ,-u v Havre Hamburg v Cherbouiit 0. novembra: ^ Bf-riin v Itrem*-n 11. novembra: Hom.ii.- v Cherbourg J!r«-rn»-n v Preme« ( 1-uri.s v Ha\re * . 1 12. novembra: CVrite <:r.«n«|^ v r>noa Volt-rnl:,in v lioulogi,,? sur Mer 15. novembra: I .»-v.al lia n v Cherbourg in Hremor to novembra: Vubariia v Trst 1 >>-Lils<-tiI: v Che rlx.urg i'rt-x. Hanliiir v Havre 24. novembra: ,;tn vo" Sirul.en v Bremen 23. novembra: i:»-r»-iie:,i ia v Cherbourg 26. novembra: CbampLuin v Ilavro Augustus v f;*-m,u Vaj»-«tit: v Cherbourg 23. novembra: Ureniefi v Kremen 30. novembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre Klaten.iurn v Boulogne v CherU.urg <»I> mpji- v Cberliourg *0. decembra: I'onia v Onna 13. decembra: Hatnburs v ch.-rb-Hirg 1-1. decembra: Maje>tv Cherlrfjurg llerenB^ria v Clierl.ourg 15. decembra.- Coitt.- di Sa\ ola v On .a I Iretneri I.ev iu t ban v Chei bourg In Krem«n 21. decembra: Kres H.uilirtg v Havre Deut.xchlautl v Cherbourg 22. decembra: fr»rewieii v Bremen 23. decembra: «'haiiip'.i in v Havre Hom-rh- v CherlM.uig 27. decembra: Tu:.-t a v Mremen 23 decembra: .\ -u York v Cherbourg Muriliatn-.n v I In vre 30. decembra: <>l>tnpii- v Cherbourg Poziv! Izdajanje lista je v zvezi * velikimi stroski. Mno go jih je, ki so radi sla bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate — —w---- naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." BOŽIČNI IZLET V JUG0SLA VIJO Tak Božič kakor včasi morete imeti, ako praznujete praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite se enemu naših izletov pod osebnim vodstvom. Posebna odplutja iz N e v: Torka. ALBERT BALLIN - -10. DECEMBRA HAMBURG----14. DECEMBRA Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si zgodaj prostore. $ 1 OD NEW YORK A ^ I DO LJUBLJANE IN NAZAJ I *"\V§ * a^ax TRETJI RAZRED X i/1/ Za na daljna pojasnila vpraiajte kateregakoli lokalnega agenta ali* !i HAMBURG AMERICAN LINE 39 BROADWAY. NEW YORK Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprWSek Midway. John 2 us t Moon Run. Frank Podmiliek Pittsburgh, Z. J a kibe, Vine. \rh, J. Pogačar Preat/O. F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerl* Fr. Schifrer West NewWn, Joseph Jovar WiUock, J. feteroei UTAH . Helper. Fr. Kreb* WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik tn J> Koren Sheboygan, Leo Majcen j VSAKDANJI KRUH j MnaviOKii IZ ŽIVLJENJA. ,1 Za Glas Naroda priredil L H. ! WEST ALUS Frank Skok tVYOMINO Rock 3prlngs. Louls TaiichAf Diamond Tllie. Jom RoUcJS -—--- Vsak sastopuik laoa potrdilo u, svoto. katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za MQlas Naroda": Za eno leto $«.; za pol leta $s.i z* 4tiri mesece $2 ; ta čet-* leta Si 90. i^ew York dty je $7. celo leto. , Naročnina sa Krtom 1« ft1. a celo lato.