Naročnina mesečno V> Uin, za inozemstvo 40 Din — ne-del|*ka izikija celoletno % Uin, za inozemstvo 120 Uin Uredništvo je v Kopitar jevi ul h/lll Teletom uredništva dnevna »lužba 2010 — norim 299h >994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana it. I0.M0 in I0.54-) za icserate; >arajcvo S:v.75b3, Zagreb Stv. 39.011, Praca-Uunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva |>o prazniku Pred 155 teti I.etos praznuje svet stopetinpetdesetletnico proglas,Ive neodvisnosti Združenih držav severne Amerike. Tega se človek nehote spomni, če opazuje, kako se po minuli vojni nepretrgoma ponavljajo poizkusi nasilne rešitve perečih političnih in socialnih vprašanj naše dobe. Zdaj čujjemo o kakšni revoluciji z leve zdaj o kakšnem puču z desne. Vsi ti poizkusi pa do danes niso dokazali ničesar drugega, kakor da nasilne rešitve niso nobene rešitve. Naj bo komunizem ali fašizem, tako prvi kakor drugi sta politična in gospodarska vprašanja sodobnega človeštva le še bolj zapletla, tako da ni danes iz njih videti nobenega izhoda. Pač pa vsaka bodisi levičarska bodisi desničarska nasilna akcija rodi samo reakcijo, tako da se človeštvo ne more pomiriti, da bi se z združenimi močmi v bratski vzajemnosti prijelo dela politične in kulturne obnove ter socialnega preustroja družbe. Zdi se, kakor da je velik del moderne družbe čisto pozabil na to, da nobena druga ideja ne more ustvariti novega političnega in gospodarskega življenja kakor demokracija in da tudi nobena druga ne more ohraniti občega blagostanja in pravičnega socialnega reda. Očetje ameriške ustave pred stopetinpetdese-timi leti z velikim VVashitigtonom na čelu so se tega dobro zavedali. Vedeli so, česar sodobni človek očividno več ne ve, da politična in gospodarska načela demokracije slone na neodjetnljivih etičnih pravicah človeške osebe, da s tega stališča niso relativna in minljiva, anijiak imajo brezpogojno vrednost brez ozira na čas in razmere. Angleški izseljenci v Ameriki so bili puritanski kalvinisti, ki so ohranili katoliško tradicijo posebno, kar se tiče gledanja na človeško občestvo kot kraljestvo božje nn zemlji in so cenili Človeško osebnost kot najvišjo in osrednjo vrednoto vesoljstva. Za svetost in nedolakljivdst te osebnosti so se njihovi predniki pod vodstvom Cromvvella borili proti absolutizmu Sluartov za pravice ljudstva. Zgled so že sedemdeset let preje dali Nizozemci v borbi proti španskemu absolutizmu, ki je stremel za izbrisanjen, deželne avtonomije, stanovskih pravic in kulturne samostojnosti nizozemskega narodiča. Utrechtska unija iz lela 1579 slovesno izjavlja, da je vsaka zemeljska oblast, ki posredno izhaja iz Boga kot vrhovnega varuha in garanta vesoljstvenega moralnega reda, neposredno iz ljudstva in zn ljudstvo, kateremu je odgovorna. V nasprotju s takratnim absolutizmom, ki jo trdil ■voju popolno neodgovornost, neodvisnost in brez-pogojnost, kakor da je nekaj božanstvenega, so Nizozemci poudarjali, da opravičenost vsakokratne oblasti temelji v njeni funkciji, ki je pospeševanje občega blagra: Če tega nc dosega ali ga celo preprečuje, je izgubila svoje opravičenje. Izrekli so pa tudi žc misel, da je neobhodni pogoj občega blagra soglasje med vladajočimi in vladanimi. Tako Nizozemci kakor pozneje Cromwellovi pristaši in puritanci, ki so izvojevali neodvisnost severnoameriških kolonij Anglije, so te svoje politične maksi-me utemeljili iz svetega pisma in krščanskega družboslovja. In popolnoma pravilno. Sveti Tomaž Akvinski razvija o vladstvu. državi in občem blagru iste misli v svojem delu De regimine principum. V dobi najizrazitejšega absolutizma ob prehodu XVI. stoletja v XVII., pa jih je obširno razpredel in globoko utemeljil največji modroslovec Družbe Jezusove, Suarez v klasičnem delu krščunskega družboslovja De legibus. Suarez uči končni izvor vse oblasti iz Boga, poudarja pa, da neposredno oblasti nihče nima od Boga, kakor dn bi mu biln po nekem tajnostnein prenosnem aktu direktno odzgoraj Izročena, kakor so učili dvorjanski ,filozofi' tistega časa, predvsem pa luteranski teologi na velikih in malih kneževskih dvorih Nemčije — ampak direktno izvira vsaka oblast iz naravnega prava, ki Je izraz od Boga na zemlji določenega reda. V toliko je oblast od Boga, v kolikor je Bog avtor naravnega prava. Naravna prnvo pa strogo zahteva, da je vladstvo usmerjeno nn obči blngor, ono ustvarja tudi tako moralno odgovornost vladavine knkor dolžnosti držnvljanov. Kakor se državljan ne more odvezali svojih dolžnosti do države, splošno-sti in vladajoče oblasti, tako je tudi ta brezjiogojno obvezana, da spoštuje in ščiti osebne svoboščine vsakega državljana in stanu, ki niso noben dar milosti ali blagovoljnosli niti kakšna koncesija iz oporlunizma, nmpnk absolutna prava, ki neposredno izvirajo iz božje volje in uredbe stvarstva. Dognano je, da so očetje ameriške ustave pred stopetinpetde-setimi leti imeli te nauke katoliškega modroslovca jezuita pred očmi, kakor so bili znani tudi Kos-seau-u in duševnim početnikoin francoske revolucije. Na te stvari se je treba spomniti v današnjih dneh, ko sla ruski komunizem in italijanski fa-lizem v mnogih izpodkopala vero v demokracijo. To nezaupanje izvirn iz slabosti sodobnega človeka, ki nima nobenega v večnih fundnmentih usidranega religioznega in svetovnega nazora, da bi si ustvaril trden družboslovni sestav, ampak rajši prepušča raznim »močnim rokam«, da rešujejo njegove bitne probleme, pa tako samo odpira pot samovoljnosti, ki je, kakor kaže izkušnja, najboljši pospeševalec nereda, nezadovoljnosti in anarhističnih strasti, ki se pod njeno odejo kotijo. 1'rnvi red je mogoč le v popolni, odkritosrčni in pošteni demokraciji, ki računa z dobrimi stranmi človeške nature, z dostojanstvom človeške osebnosti in z njenimi moralnimi silami, ki ustvarjajo med osebami soglasje v splošni blagor na podlogi svobode. To je bistvo krščanskega nazora o družbi, ki na drugem temelju trajno ne more obstojati in se zdravo razvijati. Tako ludi nnglašajo avtorji znamenite ne-odvisnostne deklaracije Združenih držav severne Anireike pred stopetinpetdesetimi leti. Središče vesoljstva je Človeška oseba, človeška Kako »rešuje" domovina Heimtvehr je hotel izkoristiti gospodarsko stisko Dunaj, 14. sepl. w. Pohod na Dunaj, ki so ga hoteli heim\\< hrovci izvršiti po vzorcu fašističnega »pohoda na Kinu, se je klavrno zaključil: ge-neralissinius heimwehrov6ke armade ing. Rauler je v ječi, o organizatorju »revolucije« dr. Pfriemer-ju gre glas, da je zbežal v domovino fašizma, v Italijo. Nižjeavstrijski Heinnvehr, ki je v ožjem stiku s krščanskimi socialci, je v posebnem proglasu obsodil Pfriemerjev puč, Pfriemerja Je eleza-vuiralo nadalje deželne vodstvo tirolskega Heimvvehra in obsodbi so se pridružili tudi narodni socialisti. Razkol v Heimvvehru je torej popoln in likvidacija mora nastopiti v najkrajšem času. V zadnjem času so imeli voditelji Heimvvehra dr. Pfriemer, dr. Steidle in grof Starhemberg celo vrsto posvetovanj. Splošno mnenje je bilo, da so se voditelji posvetovali, kako bi napravili red v svojih vrstah, ki so bile radi sporov med glavarji silno zrahljane. Dogodki od 6obote na nedeljo so pa pokazali, da je bil predmet teh posvetovanj organizacija puča. Do danes še ni degnano, ali so vsi voditelji nastopali sjiorazumno in ali je gornjeavstrij-ski in tirolski Heinnvehr pustil Pfriemerja in njegove štajerske čete na cedilu šele, ko je uvidel, da je Pfriemerjevo početje obsojeno na neuspeh. Pfriemerjeva »revolucija« je iznenadila vse politične kroge in tudi vlado. Priznati je treba, da ni bil trenutek za »revolucijo« tako slabo izbran, knkor bi se zdelo v prvem trenutku, in mordn bi se bil tudi puč posrečil, nko bi bili fnšizmi še tako v modi kakor pred leti. Na vrata trka zima in dežela se nahaja v hudi gosjiodarski in finančni krizi. GruŠki škof je izdal na svoje vernike pismo, v katerem jih poziva, naj storijo vse, da olajšajo bedo brezj>oselnim v industrijskih središčih, »ki danes ie v resnici stradajo«; v župnih uradih naj se organizirajo nabirul-nice zn obleko in čevlje ler druge dnrove zu brezposelne. V nacionalističnih krogih vladn veliko ogorčenje, ker se je mornln Avstrija na pritisk Francije odpovedati priključitvi k Nemčiji. Vesti o pogajanjih za posojilo pri Zvezi narodov, ki jih je Schober prinesel iz Ženeve, so Irde. Zveza narodov, miroma francoske banke so pripravljene dati posojilo edino nnd pogojem, da Avstrija uravnovesi svoj proračun. Letošnji proračun izkazuje 100 milijonov primnnjkljnja in Ihi na konru leta kljub novemu reduciranju, ki ga bo vlada izvedla s Steil-njanii. znnšnl 50 milijonov šilingov. Ker se radi splošne stagnacije gospodarstva pričakuje nadaljnje padnnje državnih dohodkov, računajo finančniki, da lio primanjkljaj državnega obračuna na konru prihodnjega leta znašal 17!) milijonov. Dne 15. oktobra zapade rok. ko mora Avstrija plačati Angleški banki še 100 milijonov šilingov kot saldo 151) milijonskega posojila. Knkor rečeno, je Zveza narodov pripravljena, dovoliti Avstriji novo posojilo, toda zn lo slavi določne pogoje. Po Schobrovem povratku so se razširili glasovi, da hoče Zveza narodov postaviti Avstrijo zopet pod finančno kontrolo in dn se zn to že išče drugi dr. Zimmermann. Gotovo pa je, da Zveza nnrodov in francoske banke, ki sloje za njo. zahtevajo, da Avstrija brezjiogojno reducira državni proračun, in sicer s Sledenjem. Finančni odsek je po dolgih posvetovanjih že izdelal načrt za Ste-denje. Predlaga se znižanje plač državnim uradnikom in podpor brezposelnim. Predlogi finančnega odbora so zadeli na hud odpor socialnih demokratov. V kakšnem položaju se država nahaja, je razvidno iz komentarja sobotne »Neue Freie Pres-set: -Razvoj bo po vsej verjetnosti šel nnglo. Vojno stanje je pri vseh naših sosedih, vojno stanje pri najbogatejših in najmočnejših, vojno stanje v deželah z ogromnim gospodarskim področjem, vojno stanje pri zmagovalcih in premagancih. Kako naj se izognemo tega proklctsha. ki je zadelo thc druge? Stisniti moramo zobe in delati iz lastne volje. Cim hitreje, tem liolje!« Ozdravljenje državnega gospodarstva, ki se |>o mtjenju inozemskih finančnikov ni vodilo po ozkih smernicah, ki jih narekuje majhna avstrijska država. zahteva ogromne žrtve. Državni proračuni so od teta 1920 nejirestano rastli in sicer od 1050 milijonov nn 2110 milijonov šilingov. Avstrijsko gospodarstvo ne prenese teh vsot. Zdaj jih je treba nižati in namesto da bi se bila bremena sorazmerno razdelila nn prejšnja leta, padejo zdaj nenadoma vsa na prebivalstvo, ki je med tem časom še bolj obubožalo. Heimvvehrovci so skušali sedanje nezadovoljstvo ljudskih mas radi novih žrtev, ki jih vlada od njih zahteva, izrabiti. Njihovo geslo je bilo, da hočejo državo rešiti pred »zasužnje-njem«, s katerim ji bnje grozi zapael, lo je Francija, ki je stavila za posojilo določene pogoje. V zadnjem času se je notranji politični položaj oseba je središče družbe, družba je zaradi osebe in njenega svobodnega razvoja v okviru moralnega reda. Njene nejirekršljive pravice so os človeške družbe, iz teh jiravic j>a se izvajajo tudi večne pravice družine, občine, ljudstva, naroda in njegove kulture. Oseba jo en tečaj, ljustvo je drugi tečaj na tej osi. Vse zaradi človeka, njegove sreče In duhovnega ter materialnega napredka, vse zaradi ljudstva, njegove duhovne kulture in' gmotnega blagostanja. Vse pa tudi z ljudstvom, v soglasju z njim, v moralni solidarnosti z njim in z njegovo dušo, ki nam sporoča voljo Večnega. Ta načela bo dobro oživeti in poklicati v spomin v času, ko se praznuje stopetinpetdesetletnico ameriške ustave. precej zamotal radi volitev državnega predsednika. Kakor znano, so krščanski socialci postavili za svojega kandidata dosedanjega predsednika Miklasa, medtem ko so Velenemci in Landbund zahtevali, da se postavi nevtralen kandidat, oziroma, da se sploh ne razpišejo splošne volitve, temveč naj volita predsednika samo parlament in državni svet. Tudi socialni demokrati so bili proti splošnim volitvam. Dr. Pfriemer je menil, da mu bodo ti za-pletljaji dobrodošli in da se bo lahko proglasil za »duxa«. Komentarji iz inozemstva se strinjajo v tem, da je heimvvehrovski puč Avstriji silno škoeloval, čejirav ga je vlada zatrla v kratkem času. Verjetno je, da se bodo pogajanja za posojilo Se bolj zavlekla in da bodo pogoji za inozemske kredite toliko trši. Avstrijski »rešitelji« domovine so torej napravili slabo uslugo svoji državi. Ženeva, 14. sept. ž. Pričakuje se, da prispe jutri semkaj avstrijski državni kancler dr. Buresch. Njegov prihod bo v zvezi s finančno sanacijo Avstrije. Vest o poskušenem državnem puču v Avstriji je vplivala nn tukajšnje kroge zelo neugodno in žo itak težak mednarodni položaj Avstrije še poslabšala. Kakor znano, je morala Avstrija iskati fi-nnnčne pomoči od Zve»ze narodov, ker je njen gosjiodarski položaj naravnost obupen. Operetni puč Heimivehra Nameravan ie bil koncentrični pohod na Dunaj Dunaj, 14. sept. Ig. Operetni puč Ileiimvehra pod vodstvom dr. Pfriemerja se je začel in končal v 24 urah z začetno in končno proklamacijo. V prvi proklamaciji se je dr. Pfriemer izklical za voditelja države, sistiral je ustavo, odstavil vlado in proglasil preki sod, v drugi proklamaciji pa je 12 ur zneje, češ, da prepreči prelivanje krvi, vzel slovo ne samo kot voditelj države, temveč tudi kot vodi-telj Heimvvehra. Ker je bila la dan ravno nedelja, se jc zdelo najprej, da se je lleimvvehrovcem |>o-srečilo presenečenje. Od nižjeavstrijske meje pri Semmeringu so zasedli vso dolino Murire in Mure do Judenburga, torej najvažnejša mesta Milrzzu-schlag, Kapfenberg, Bruck. l,eoben in Judenburg, kjer je doma dr. Pfriemer. Povsod so povzročili več ali manj zinede pri lokalnih oblastvih in posebno pri okrajnih glavarstvih, ki so morala ostali pasivna, ker niso imela na niz|iolago orožništva in policije, ali pa so simpatizirala s pučlsti. Knez Starhemberg jo iz Zgornje Avstrije, dasi je podal vladi lojalnoelno izjavo, nu 28 tovornih avtomobilih poslal popolnoma oboroženo čelo v Ani-stetten. To pomeni, da so Heimvvehrovci |>osku-ali a štajerske in zgornjeavstrijske strani koncentrični pohod na Dunaj, katerega so itak mnogokrat napo- vedovali. Toda knez Starhemberg ni prišel do lega, temveč sc je moral umakniti zvečer na enega svojih trinajstih gradov Eferding v Zgornji Avstriji. Vlada je izdala jiroti njemu zajtorno jiovelje in od jtolnoči dalje je 50 orožnikov oblegalo grad in ga hotelo tudi naskočili, če bi bilo treba. V Linzu so bili aretirani voditelja Heimvvehra Puchmuvr in Engiisch-Poparic ter dva bivša generala. Na Dunaju samem so zatrli puč že v prvih prij>ravah. Pri Ileimvvehrovcih so bile izvršene hišne preiskave. Deloma so Heimvvehrovci poskušali izvajati tudi uradna dejanja. Tako so ustavljali avtomobile, silili jK>tuike, da so se morali legitimirati, zapirali so vaške žujiane, razorožili v nekaterih krajih policijo ild. Vse pa se je vršilo nekako |io domače. Prebivalstvo, jx>scbno delavstvo, je povsod ohranilo mir in disciplino, dasi so bili očividno zelo nervozni. Notranji minister \Vinkler je dane« v intervjuju na kratko odpravil heimvvehrovski |H>skus kot »operetno igračkanje«, ki nikjer v Avstriji niti v inozemstvu ni povzročilo vznemirjenja. Pohvalil je popolnoma soglasno delovanje jtolicije, orožnišlva in vojske ter dostavil: .Politika brezvestnosti ne sme postati avstrijska navada.« „Početje iz norišnice Kako so bili aretirani voditelji a Dunaj, 14. sept. Ig. Knez Ernst Rlldiger Starhemberg, bivši notranji minister, šef vse varnostne službe in policije, čuvar ustave, se bo moral zagovarjati radi veleizdaje. Teea prominentnepa voditelja Heimwehra so danes aretirali na gradu Wei-zenkirchen v Zgornji Avstriji, dočim je močim četa orožnikov oblegala njegov grad Eferding. Na istem gradu so aretirali tudi heimwehrovskega voditelja, grofu Corentlia. Ing. Rauterja, štabnega voditelja, so aretirali v Gradcu v njegovem stanovanju in razen tega Se okoli 20 drugih voditeljev, tako nekega visokega deželnega uradnika, visokega železniškega uradnika in upravitelja bivšega zveznega predsednika dr. Hninisehn. Stvarnega povzročitelja puča dr. Pfriemerja pa Se niso mogli prijeti. Zbežal je, kakor se f nje v Maribor, kjer ima njegov bral vinsko trgovino. S češkoslovnške gornjenvstrijske meje pa se poroča, dn so bile čeSkoslovaSke obmejne straže takoj, ko so priSle prve vesti o puču. ojočene. Policija preiskuje sedaj zveze heimwehrovskih organizacij in slralegično zgraditev puča. Ostro s« kritizira poslopnnje krščanskega socialnega deželnega glavarja v Gradcu dr. Rinlelena, in sicer ludi v krščanskosocialnih listih, ker je baje Se včeraj telefonično prosil dunajsko vlado, naj obljubi pu-čistom amnestijo, da bo lažje končala lo gibanje, kar pa je dr. Buresch gladko n List naglaša posebno, da jc sodelovala pri puča ccla vrsta upokojenih častnikov in državnih uradnikov, pa tudi več aktivnih uradnikov. Sodelovali so tudi člani visokega plemstva. Kakor se poroča iz Gradca, so videli dr. Pfriemerja nazadnje v Roini dolini na Koroškem v privatnem avtu. Računa se, da ga bodo mogli še nocoj prijeti. Ugotovilo se je tudi, da je bil eden izmed obeh generalov, aretiranih v Linzu, še pred par tedni aktivni poveljnik neke brigade v Zgornji Avstriji. Iz papirjev, ki so bili zaplenjeni pri knezu Star-hembergu, izhaja, da bi se imel puč izvršiti iele ponoči od nedelje na ponedeljek. Ker pa ie dr. Pfriemer dobil poročila, da je bil puč že izdan voditeljem socialnih demokratov, je udaril 24 ur prej. Tri smrtne žrtve fašističnih traparij Dunaj, 14. sept. tg. Heimvvehrovski puč je zehteval tri smrtne žrtve, ker sta danes umrla dva socialna demokrata, ki sta bila ranjena v Kapfcnbcrgu. Danes so bile v Kaplenbergu in Brucko vedno večje demonstracije delavstva, pri katerih so pretepli več lleimvvehrovcev. Nastopiti je morala policija, orožniitvo in vojaitvo. Zvečer pa se je posrečilo zastopnikom socialne demokratske stranke, da so odvrnili delavce od nadaljnjih izgredov. O bivanju dr. Pfriemerja Se ni nič znanega. Govori se na eni strani, da se skriva v nekem gradu na južnem Štajerskem, na drugi strani pa, da se mu je posrečilo zbežali v Nemčijo. V deželi je zopet mir V Gornji Avstriji vlada jiopoln mir. V Am-sletlenu so se zbrale skupine članov Heimvvehra. O tem so bili takoj obveščeni oddelki vojske, ki so le skupine obkolili in tako onemogočili vsak njih pokret. V Gradcu je bilo ukrenjeno vse potrebno, da se lakoj uduši vsak |iokret lleimvvehrovcev V vseh krajih Štajerske vladata popoln resi jn mir. Sodeč po vsem leni ni pričakovati, da bi prišlo do ponovnih neredov, ker so vojska, policija in orožništvo povsod v pripravljenosti iu «krbe za red in mir. Takoj, ko so se razširile vesti o dogodkih, so hili vojaški oddelki pripravljeni za vs» eventual-nosti. Ko so prišli vojaški bataljoni rt 1.,'nza v Ju-denburg, je bil tnkoj vzj^oslavljcr. red Tudi n« Gornjem Štajerskem je vojaštvo naglo zadušilo po-skus prevratu. V vseh krajih j«« vejska brez prelivanja krvi vzpostavila red. v Pragi so zadovoljni Praga, 14. sept. tg. Hitri konec pirfa ie v praških oficielnih krogih napravil d<*b«r vt;*. Ver je bilo videti, da je razpolaga!« držaja ot!i»l t. zadostno avtoriteto. Izjavljajo pa, da bo posli>.!'c» tega dogodka obširna radikalizacija poiitiCcvga življenja v Avstriji. Jliciozna >Pra;'cr Presse« trdi, dH so financirale puč Alpine-Montangescfl-schaft in bogata težka industrija, priznava pa, Je ie bil puč hitro končan in da je bil rad povsod »v-i* Na lovu za atentatorji Atentatorji so komunisti - Dosedaj 25 smrtnih žrtev in 16 težko ranjenih Budimpešta, ti. .-eiit. ž. Vsa madjarska javnost šo vedno stoji pod vtisom strainegn atentata, ki so gn izvršili komunisti. V nedeljo zjutraj je priSlo v liialni <>r■ v> okrog slo časnikarjev /. Dunaja, Budimpešte iu eslnlih pokrajinskih mesl ter so okupirali vse budimpeStansko telefonske urado, da poročajo svojim redakcijam o atentatu. Hele sedaj so se zvedele podrobnosti tega atentata. Peklenski :>oj je eksplodiral pri tretjem vagonu, kar pomeni. da je bil trikrat tempiran. Službeno je ugotovljeno, da je bilo v peklenskem stroju okrog '-'kg .linainita. OroSništvo in policija Je takoj v krogu rokin blokirala v.se kraje. Preiskava je ugotovila, da so komunisti montirali peklenski stroj dve uri pred atentatom, radi Cesar so imeli dovolj časa. da so pobegnili. Ko je peklenski stroj eksplodiral, je vlak izliril in polomil železno ograjo, nakar J'' padel v globino. Ves del proge je zelo težko poškodovan. šef budlmpeštanske policije in njegov namestnik osebno vodita preiskavo. Do sedaj so aretirali deset oseb, vse znane komuniste, za katere so mislili, da so vsaj vedeli za atentatorje. V Se-gedinu je bil letotako aretiran neki dijak radi istega suma. V Budimpešti sc je javil policiji neki trafikant, ki je povedal, dn je 12 ur pred atentatom prišla k njemu neka delavka in zahtevala časopise, ki pišejo o eksploziji v Biatorbagyju. Trafikant Ji je odgovoril, da takih časopisov nima, nakar mu Je delavka rekla, da je to zelo čudno, da se še vedno ue piše o tako strašnem atentatu. Na policiji so sprejeli to Izjavo sicer precej skeptično, kljub temu pa je bila uvedemi stroga preiskava, ker je dal trafikant natančen opis omenjene delavke. Policija v Budimpešti ves dan in dve noči vodi preiskavo, vendar pa njeno delo ni kronano z nikakršnimi rezultati. Vsi aretiranci odločno zanikajo, da bi imeli kakršnekoli zveze z atentatorji, za katere pravijo, da jih sploh ne poznajo. Budimpešta. 14. sept. ž. Policija je stopila v zvezo z berlinsko in bukareško policijo, ker vsi znaki kažejo, da so zadnji alentati na vlake v Ho-muniji in Nemčiji delo enih in istili zločincev. Ravnateljstvo državnih železnic je objavilo imena žr- tev in težko ranjenih. Po leh opisih se vidi, da je večina žrtev in ranjencev madjarakih državljanov. Med njimi pa so tudi osebe, ki še niso identificirane. Budimpešta, 14. sept. ž. Policija je sklenila, da v najkrajšem času priredi po vsej Madjarski racijo. Vse mejo so pod nadzorstvom policije strogo zastražene. Policija je že aretirala vse sumljive elemente in je prepričana, da se zločinci še vedno nahajajo v državi iu da jim ni uspelo priti preko meje. Budimpešta, 14. sept. ž. Dane? so nahaja v bu- dlmpeštanskih sodnih zaporih že 15 sumljivih oseb, ki so obdolženi, da so izvršili utenlal, ali pa da so stali v zvezi z atentatorji. Policija je dosedaj dobila 27 prijav o osebah, ki naj bi izvršile atentat. Budimpešta. 14. sept. ž. Strahoviti atentat je zahteval dosedaj 2"> žrtev. Od teh je 15 oseb umrlo takoj pri nesreči, 6 ranjencev pa je umrlo zaradi dobljenih poškodb v bolnišnici sv. Roka v Budimpešti. Identiteta osmih oseb še ni ugotovljena, ker gre najbrž zn tujce, o katerih domači Se ne vedo, če so poslali žrtev te katastrofe. Odkopavanje mrtvili in ranjenih na mestu nesreče je končano. Število težko ranjenih znaša 1G. ltudimpešla. 14. sept. A A. Korbiro poroča: Na kraju, kjer jo bil storjen atentat na brzi vlak pri Torbag.vju, so nušli plakat s tem-lo besedilom: Delavci! Vi -le brez vsakih pravici To je razlog, zaradi katerega vam bomo le pravice zagotovili. Imeli boste priliko, da nas slišite vsak mesec, zakaj naši prijatelji so ta trenutek povsod. Ni možnosti priti do dela, zalo vam ga bomo mi preskrbeli. Vse lo bodo plačali iinoviti .sloji. Ni vas treba biti strah, ker so naša sredstva neizčrpna. Mrzlično iskanje zločincev Budimpešta. 14. sepl. Ig. Danes opoldne jc orožništvo pripeljalo tri osebe tiklenjene iz Biator-Imgjja v Budimpešto, ker so osumljene atentata. Dalje se vrSijo poizvedbe tudi v avlogtiraiah, katere sumljive osebe su si v zadnjem času izposoje-vale avtomobile. Ilorth.v je danes po konferenci ministrov izjavil, tla za prebivalstvo ui vzroka za vznemirjenje. Vlatla bo storila vso ptilrobno, tla obvaru je mir in red. V Segetlinu je bil aretiran neki visoko-šolec, ko je zjutruj folognifiriil veliki most čez Tiso. VlsokoSolec je Izjavil, da Je bolel fotografirati solučui vzhod. Zaenkrat so ga pridržali v zaporu. Vprašanje po telefona BudimpeSta. 14. sept. AA. Policija zasleduje v glavnem dve sledi. Nekaj ur preti atentatom je prišla v neko trgovino v Budimpešti ženska, ki jc vprašala po vesteh o katastrofi v Biatorbagyju. Na drugi strani »ti u Kodunja in Londteia telefonsko vprašali neko železniško postajo, kaj je z železniško katastrofo v Biiiforhagvju, kar so jo zgodilo pred katastrofo. Policija mrzlično zasleduje le sledi. Ena in ista teroristična družba? Berlin, 14. sept. AA. Nemška policija je v stalnih stikih z madžarsko policijo, ki zasleduje atentatorju ua ekspresni vlak pri Biutorbagyju. Tukajšnja policija meni, tla so atentatorji identični z onimi, ki so pred kratkim poskušali lilizu .Tuctcr-boga al cula I ua ekspresni vlak Berlin—Bazel. Policija dalje poudarja, tla imata oba atentata mnogo skupnega. V obeh slučajih se jc izvršil atonlat v noči od sobote na nedeljo. Kraj atentata je bil skrbno izbran blizu prestolnice. Prav tako so atentatorji pustili pisana poročila, ki navajajo nagibe, ki so dovedli do atentata. Nemške oblasti menijo, da so pustili atentatorji pisana sporočila z namenom, tla spravijo policijo na napačno sled in da jc oba železniška utea-tata izvršila ista skupina teroristov, čeprav je kemična analiza pokazala, tla je bil peklenski stroj v Biutorbagvju drugačno konstrukcije, kol oni v Juetcrbogu. Edinstvena borba na svetu London. 14. sept. Ig. (Inndi se je v soboto zvečer udeležil neoficijelnega razgovora delegatov konference okrocle mize v Dorchester Ilouseju, katere sta se udeležila tudi lord Shankey in ministrski predsednik MacDonald. O vsebini razgovora se ni objavilo nič. (Inndi je imel radio govor, namenjen Ameriki, in izvajal, da se borba Indije ne tiče samo Irniijt*. temveč vsega sveta. To pa ne zato, ker se buri Indija za svojo svobodo, temveč, ker so me- tode lega boja edinstvene na svelu. Xo sila in kri. ludi ne tliploniarija v navadnem smislu hesctln, temveč čista iu enostavna resnica in nenasilje sla sredstvi lega indijskega boja. I.tiutloii. 14. sept. In. V SI. James palači se je Gandi danes prvič udeležil konference za okroglo mizo. Pred palačo se je zbrala velika množica ale-dalcev. Ganili je imel danes dan molčanja, radi česar bo šele jutri prvič govoril. Žrtve novih političnih metod ive Bcrlip, i >. sept. Silno poučni so podati.i lu-kalilnjih listov o Zrlvali političnega radikalizma, to ie Nemcev, ki so padli v zadnjih letih radi le-rov /ma narodnih socialistov in komunistov. Po teh podatkih jc od 1. januarja 1923 do 31. julija 1 «?31 poslalo 457 ljudi žrtev pouličnih bojev in spopadov ter 1154 jih ju bilo težko ranjenih, med tem ko .^o imeli narodni socialisti in nacionalisti 86 mrtvih in 251 ranjenih; 34 mrtvih in 110 ranjenih je bilo iz republikanskih organizacij in 14 mrtvih ter 53 ranjenih odpade na državno policijo, 457 ljudi jc moralo dati svoje življenje radi hujskanja hitlcrjanskega in komunističnega tiska, ki ie a svojim pitanjem vpeljal v politično borbo nož ia revolver. Volitve v Svet Zveze narodov 2, nf'it. 14. -epi. tc. liane, popoldne so v ple-hiiniu Zveze narodov volili Iri nestalne člane Svela Zveze narodov. Od 5<> oddanih glasov je dobila IN glasov Kitajska, ki v stopi v Svet Zveze narodov na-ine-do Perzije, 13 gla.-ov je dobila Panama, ki bo I zastopala Venezuele latin-ko Ameriko, Hpanija pa je dobila 43 glamiv. vloliika. Madjarska in Portugalska so dobile po dva glasova, Belgija in Bolgarska pa po en glas. V Svetu Zveze narodov -o danes obravnavali kreditna vprašanja, ker so bili strokovnjaki kakor tudi poročilo samo zelo htadnl nasproti znanemu Krankliiloveinu načrtu za ustanovitev mednarodne banke za dolgoročna državna posojila. Ker to vprašanje ni aktualno, jo dr. Curtius predlagal. ept. Ig. Brlaml odpotuje jutri opoldne iz Ženeve in bo šo poprej imel ruzgovor t dr. Curtiusoin, ki bo potem obisk vrnil. Poljsko-sovjetska pogajanja Berlin. 14. sepl. A A. Kakor piše list -»Die \Velt am Montag', so vodijo med Poljsko in sovjetsko Rusijo pogajanja za sklenitev pakta o nenapadanju. Po pisanju tega lista jo zastopnik Poljske v Moskvi predložil sovjetski vladi nov načrt pakta o nenapadanju, v katerem ne omenja Romunijo in baltskih držav. Poljska jc razen tega i/.javila, da se je vprašanje Besarabije no liče. Poljska in sovjetska Rusija bi jamčili druga drugi obstoječe državno meje. Načrt pred vitle va Muli nrvraliio.il sovjetske itusije ob morebitni vojni mod Poljsko in Nem-rijo. Zdi se. da jo sovjetska Rusija pripravljena •prejeti t načelu določilu lega poljskega načrtu. Problemi našega obrtništva Belgrad, 14. sept. 1. Na kongresu gospodarskih zbornic je bilo danes podano poročilo o stanju našega obrtništva, trgovine in industrije. Zelo zanimivo je bilo poročilo g. Boškoviča o finaučni ; obremenitvi, v katerem je razpravljal vprašanje izdatkov za ceste, ki znašajo po državnem proračunu 1931'32 nad 162 milijonov Din. Čc prištejemo ' k temu št izdatke po banovinskih proraCuntn, znn-sajo »kupni izdatki za cestc 231 milijonov Din. Kljub temu pa promet ni zadovoljiv. O stanju na- , šega obrtništva je poroča! g. dr. Mišič, ki je v svojem poročilu navajal, da je delavnost obrtništva padla za 20—39",;. Istočasno je padla tudi ren-tabiliteta in cene. V svojem nadaljnjem poročiht je podal podrobne podatke o stanju našega obrtništva. izpremembes področja srezov Belgrad, 14. sept. AA. Na podlagi členov In 10 zakona ti razdelitvi kraljevino Jugoslavije m upravna pod račja je predsednik ministrskemu uveli iu minister notranjih zadev predpisal uredbo o i/.; prpmcmbi področja srezov iu občin zaradi izpre« nienjenih banoviusl-ih meja. N' dravski banovini. ('!. t. Del občine Strigova. ki pripada sreza Cnkovae \ xi\.?ki banovini in se nahaja ua levem brogu reke Mure, prido v sestav občine Dolnja Bistrica srezu Dolnja Lendava v dravski baiujvinl. Del občine Strigova, ki se nahaja na desnem bregu Mure, pride kot samostojna občina Strigova s sedežem v Slrigovi v sestav sreza Ljutomera v dravski banovini. 01. 2. Vnsi Dubrava in Dubravskl breg, ki sta pripadli občini Križevljaiie-Osliuu sreza varažiltn-skoga v savski banovini, prideta v sestav občino Zavre sreza Ptuj v dravski banovini. ( I. 3. Vasi Pretika sreza Badličan ln PrkoSnji, ki so nahajala v občini Gornji Milialjcvec sreza č'a-kovskega v savski banovini, prideta v sestav občino Središče, sreza ptujskega v dravski banovini. Za koncesijonarje avtobusnih prog Ljubljana. 14. sept. AA. Kralj, banska uprava drav. banovine razglaša na osnovi § 6. zakona z dne 2. dec. 1930, SI. list st. 55 iz 1. 1931 in g 54. odst. 2. obrtnega reda se pozivajo vsi imetniki koncesij za perijodično prevažanje nseb v drav. banovini, da predlože do vključno 30. sept. 1931 neposredno kr. banski upravi drav. banovine v Ljubljani v oblastveno odobritev zimske vozne rede svojih avtobusnih prog, v kolikor naj ti ne ostanejo neizpremenjeni, kar pa naj se v istem roku javi. Po obvestilu iz direkcije državnih železnic ne bo bistvenih izprememb železniških voznih redov odnosno se bodo izvršile le v zimskih voznih redih običajne izpremembe. Smernice za sestavo voznili redov in cenikov so obrazložene v tukajšnjih pozivih avtobusnim podjetnikom z dne 7. febr. 1931, VIII. br. 845-1 in z dne 27. febr. 1931. VIII. br. 1292-2, ozir. naj se podjelniki po morebiti potrebne informacije obračajo na Zadrugo avtobusnih podjetnikov v Ljubljani, ki ima tudi v zalogi predpisane obrazce za vozne rede. Za točno ugoditev temu pozivu odgovarjajo avtobusni podjetniki po zakonu. Znižane carine # Belgrad. 14. sept. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ukinitvi olajšav v opombah k št. 5, 25 in 29 uvoznih carin v zakonskem predlogu o splošni in uvozni tarifi iz leta 1929. Cl. 1. Cl. I. se izpremeni in se glasi: Ukinejo se olajšave v opombah 2 k št. 5, v opombi k št. 25 in v opombi k št. 29 uvoznih carin v zakonskem predlogu o obči in uvozni tarifi iz 1929. leta, glasom katerih velja za riž, kavo, sirovo kavo, čaj iu začimbe, ki se uvažajo čez naša prekomorska pristanišča za 10 oclslot. manjše 'fc.i- rinc. Zmaga Anglije To so tiči! ■w Šahovski turnir na Bledu (17. kolo) Vidmar-Aljehin remis, Kashdan porazil Niemcoviča Bled. It. sepl. Prva je bila danes odločilna partija med dr. Vidmarjem in Aljehinom. Y damskem gambitu je prišel Vidmar /e v nekoliko boljšo pozicijo, toda Aljehin si je znal zasigurati remis s tem, da je igral na dosego različnih tekačev, kar mu je tudi uspelo. Vidmar uato ni mogel več misliti na zmago in je dal partijo remis. Colle je danes s svojim sistemom doživel proti Maroczvu poraz. V -oiidni poziciji se je spustil v zelo tvegano podjetje. Dovolil je svojemu nasprotniku, da inti je popolnoma raztrgal kraljevo krilo, kjer je upal. tla bo sani prijel do napada na kraljevem krilu, i oda proti obrambni leh-uihi ,\1aroc/ya ni mogel m'- opraviti in njegov napad se je kmalu razblinil v nič. Prišel je v izgubljeno pozicijo in se jc moral vdati. Kostic je izbral danes kot črni proti Astalo-su Nienicovičevo obrambo, ki daje črnemu izglede, toda zelo težko igro. Astaloš mu je liilro dokazal ,da si Kostič te obrambe še ni dovolj pri-vojil in ga je iioti?nil v Izgubljeno pozicijo, l oda potim ni nadaljeval dovolj močno in je Kostifu dovolil, da se je rešil z remijem. Niemcovič ic v igri s -I skakati podvojil Kaslidanu kmeta na dam kem krilu, lodu potem tabo i:idalje\al in Ka-kdanu je uspelo, da je ta 2 kmeta dobro obranil. Končno jc Končno je Ni-' uicovič celo izgubil 1 kmeta, nakar je nastala končnica / damama, v kateri jc imel Kashdan kmeta več. Končnica je bila za Niemcoviča izgubljen'. Popoldan je Kashdan dobil še enega kmeta in sledilne pripeljal svojega prostega kmeta z druge vrste, nakar mu Niemcovič ui mogel več zabranitl. da si napr.i' i šc eno tlmno. ,n se jc iid.il. Sinliz c zamudil skoraj pol lire hi je nato j i'nr|ako\vet iu v špan-ki i^ri dovolil, da je prišel j v ooljšo pozicijo. Dobil je kmeta, s čemer bi bili I partija odločena, če ne lii padel v ralinirano past, katero 11111 je nastavil Stoltz. 1 artakovver jc zaigral na dobitev figur, toda je potem prišel v tako pozi. cijo. da jc moral dati figure nazai. Nastala je za rarlakowerja zgubljena končnica in Stoltz je popolnoma zmagal. Partiji Pire : Bogoljubov iu l'lolir : Spiclmann sta bili prekinjeni. Pire ima proti Bogoljubovo kmeta manj in bo Bogoljubov partijo dobil. Flohr pa stoji proti Spielniatitiii nekoliko boljše, toda bo vseeno ostala partija najbrže remis. Stanje po XVII. kolu: Aljehin 13 in pol (I). Kashdan lil (I). Stoltz 8 in pol, Bogoljubov 8 (3), Vidmar 8 (2). Niemcovič S (I). Kostič, Marozcy 8, Spielinaiin 7 in pol (2), llohr 7 in pol (I), Astaloš 7 in pol, Colle o in pol, tartakovver 0 (I), Pire 5 in pol (2). tulri se bodo odigrale viseče partije, [er c je Kashdan proti 1 artakovvcrju žc ud.il, ostanejo še sledeče partije: i/ XVI. kola: Vidmar : Bogoljubov, iz XV. kola: Pire : Spielmann, Vidmar : Kashdan, Tartakovver : Aljehin; iz XVI. kola: Bogoljubov : Niemcovič in iz XVII. kola. Pire ■ Bogoljubov in Flohr : Spielnianu. Za našo pšenico Prnza. 14. «ept. t* Radi intervencije iiigoslo-'.nilskega finančimsa ministra glede dovolitve uvoza 1HOM vagonov pšenice v t eškoslovaško je bila danes izredna iiiteriiiinisleriulua konferenca, da . dovoli uvoz pšenico in moke. Ruzprnvljuli so o ) prvotnem predlogu, ki ho najbrže spor poravnal. I a predlo« se bo nemudoma sporočil Jugoslovanskim oblastvom, Kakor poročajo agrarni lisli, bodo pn izpolnitvi gotovih kavlel dovolili uvo/ 1h(hi vii UOIIOV. Zagreb, 14. .sept. v.. Odkar jc stopila v veljavo nova naredba, ki jc ločno določila ccne kruhu, so začeli zagrebški peki peči kruh na la način, da se rogajo iz tc naredbe, Črni kruh, kateremu . je ccna najnižja, sploh nočejo peči, belega pa spe- I čejo toliko, da ga hitro zmanjka, vsled česar se ! morajo ljudje posluževati (inega peciva, kateremu | niso regulirane ccne. Radi tega sedaj išče mestno načestvo način, kako bi temu nesramnemu postopanju pe"o--lab.-ale. Kljub temu, da produkcija raslo, pc plačo vedno bolj znižujejo. Pred kratkim je TPD zopet znišala piače zti 1 T//,.. Ce vzamemo to znižanje, praznovanje, ki ni prostovoljno, in znatno poslabšanje v akordnih postavkah, pač nihče ne more zahtevati o;l rudarja, tla bi z veseljem delal. No more. Dobesedno — vsakdanjega kruha mu manjka. Strokovne organizacije so storile vse, kar so mojle. 1'spehi zaratli neuvidevnoali nierodiijnili Ftnllejjcv in zaradi vu/.tn >'• kakršne s,,, uho Inki, kakor o rudarji ■/, vso upravičenost i i pričakovali. l) splošni gospodarski krizi in položaju deinv siva pri na.- je govoril lo\ l,mif/n« ,lo/.e i/. Ljubl jani . Navujal je boje jeseniških in gušlmijskih kovinur- ! jev /;> svo je piavice. borbo pupiriiičarjev, bi'i itvuili deluMM v kol primer t.hupnega položaju delavcev. Položaj md.'11'jev pn je pon beli. eksi-mj 1 -rčino tr-iak In ' rlvičen. Dočim sc >c stoiitKv it- ' lavslva dvignila zu 33'. predvojne produkcije, so s« plače siulno zu i avalt p o*l splošni eksis enčni mi-liiniuin. .saspiohio temu su so pa dvigali i (Iriižbe leh) za '"luni in prekoračile .i milijonov. 11 milijoni gredo v iiio/.emslvo po veliki večini iu li' denar prejemam'.) nazaj kol posojilo pod zelo trdimi pogoji. Delavstvo je danes osuniljeiio v svoji pravični borbi. Zakaj tako-.' Ker jo družba nre-zeta duha knpilnLzmu. Zato so obrača naš prolesi na celolilo juMiosI, da delav-lvo podpre \.-aj /. u:u-laliio podpor.;: obračamo ua javne iu drž. m filucije, da -mre svujo dolžnost v iiorisl delavcev m celolc. N'a shodu jc bila sprejela resolucija: llndin ii. zbrani nn javnem zborovanju \ Liškem dne i:i. epteinhra 1»8i in oiganiziranl v .1SZ. protestirajo proti krivičnemu znižanju plač. Dokazano i'.;, da se produkcija v rudnikih TPD dviga, dn do-iiii.uk družbo raetlc in tiit''i,-n> i)')i'bl za ! :'Viu v.:cg.i tlula-,..i w; I r v korisl in oiunilK.'v '•'•I' ''I'' Čl 1 Cslie lii Proti odiranju kmeta in konsumenta Ljubljansko tržno nadzorstvo uradno popravlja Ljubljana, 12. septembra. Ni res, da je hotelo mestno tržno nadzorstvo s vposlanim mesečnim poročilom polemizirati s časopisjem, res pa je, da je hotelo razjasniti de-junski položaj tržnih razmer v Ljubljani in drugih krajev na eni strani ter krize kmetovalca na drugi strani. Ni res, da je hotelo tržno nadzorstvo s stavkom \\ poročilu: »Ako bo padla cena mesu, bo najbrže hotel plačati nakupovalec kmetu za živino Se manj. kakor do sedaj« zagovarjati cene mesa v Ljubljani, temveč je hotelo s tem naglasiti le to, kar je »Slovenec« sam povdaril v svojem članku od 28. avgusta 1931. »Strokovnjaki računajte!«, namreč, da vsled znižanja cen mesa ne bo porast-la cena živine. Ni res, da je tržno nadzorstvo pričelo akcijo en znižanje cen mesu šele na pritisk časopisja, res pa je, da je samo po sebi 14 dni pred prvim tozadevnim člankom v časopisju že vršilo pogajanja z mesarji. Pogajanja pa, ki so trajala več tednov, so se morala vršiti, ker oblast prve stopnje nima pravice do diktiranja cen. Mesarji so se udali šele na zagrozitev s sodiščem in so obenem vložili protestno vlogo, podprto s podrobnimi kalkulacijami, na bansko upravo dne 5. avgusta t. 1. pod štev. 95-31, proseč jo, da naj izvede uradno po-izkusno klanje, kontrolira prodajo mesa in objektivno ugotovi zaslužek mesarja ter dožene kaj je temu krivo, da kljub nizkim nakupnim cenam, ki jih dobi kmet, cena mesu na drobno ne doseže one zmerne višine, ki bi jo zmogla široka masa Konsumentov. Ni res, da je mestno načelstvo in z njim župan kot vršilec poslov politične oblasti prve stopnje molče toleriralo kršenje zakona s tem, da ni še bolj znižalo cene mesu, res pa je, da je vedno v okviru zakona skušalo uplivati na znižanje cen vsem življenjskim potrebščinam, zlasti mesu in kruhu v prid široki javnosti. Ker more tržno nadzorstvo kontrolirati dejanske nkupne cene živine le v mestnem pomeriju, je bilo navezano v ostalem samo na uradna poročila podeželskih županstev o cenah živine. Zn izvenmestne kraje pa bi se potrebovalo ogromno število poizvedovaleev. Radi tega je tržno nadzorstvo vedno apeliralo na javnost, da ona pripomore s točnimi podatki k pravični prodajni ceni inesa. V to svrho pa je treba točnih navedb o nakupni ceni živine, kakor tudi imen kupovalca in prodajalca, kraja nakupa ter datuma. Sodišče zahteva točnih podatkih in dokazov, splošne navedbe ne držijo. Istotako ne more služiti pri določanju cen mesa za vse mesto poedini slučaj nizke cene živine, temveč je vzeti za bazo povprečno ceno po ljubljanskih mesarjih kupljene živine. Res je, da je tržno nadzorstvo navedlo v svojem poročilu le zato cene mesa v drugih krajih in mestih, ker je bilo radi cen v Ljubljani samo ono napadeno, kajti te cene dokazujejo, da v tem pogledu Ljubljana ni ne na boljšem, ne na slabšem kot so druga mesta v državi. Res je, dn so cene mesa po vsej Ljubljani enake in dn se objavljajo v časopisju. Res je vsled tega, da je le stranka kriva, ako ji kak mesar na periferiji zaračuna višjo ceno, kakor je uradno objavljena in katero mora imeti mesar javno označeno, ker bi morala vsnk tak slučaj prijaviti uradu. Res je, da je brez intenzivnega sodelovanja občinstva pobijanje draginje nemogoče. Res je, da je očitek, da ljubljansko tržno nadzorstvo živi v solidarnosti in idealnem sožitju z mesarji, absurden. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. Meso se bo vendarle pocenilo Ljubljansko tržno nadzorstvo se je zganilo — Zahtevamo celjski ključ! Ljubljana, 14. septembra. Tržno nadzorstvo nas je danes obvestilo: Tržno nadzorstvo v Ljubljani je pozvalo mesarje, da znižajo cene mesu do 1(1. septembra. ♦ Naš boj je torej imel vendarle uspeh: Tržno nadzorstvo se je zganilo in prepričalo, da ljubljanskim gospodom mesarjem vendarle še ne grezi mestna ubožniea, kakor so se gospodje od tržnega nadzorstva bali še oni teden. Tržno nadzorstvo je zapovedalo, naj se cene meeu znižajo. Pravilno! Treba pa je priporočiti in resno svetovati, da se pri tej novi regulaciji mesnih cen uveljavi tako zvani celjski ključ, po katerem se cene mesu svt>-matično gibljejo tako, kakor cene klavni živini. Na ta način, ki ga venomer priporočamo, bi bili zavarovani konsumenti pred izkoriščanjem od strani mesarjev, zavarovan pa tudi kmet, ker bi potem mesarji ne mogli več tako tlačiti cen živini. Solidnim mesarjem pa bi bil vseeno zagotovljen zikonit dobiček. Torej: Na dan s celjskim ključem! Veliko fantovsko zborovanje na Polzeli Žalec, 14. septembra. Včerajšnja nedelja je bila za fantovsko mladino polzelske in sosednjih župnij velik praznik. Na Polzeli, kjer vršijo fantje skozi leta sem važno katoliško prosvetno delo, se je obhajala blagoslovitev temeljnega kamna Prosvetnega doma, istočasno pa se je ta prisrčna slovesnost združila s fantovskim taborom za Savinjsko dolino. Najprej je bila cerkvena slovesnost. Domači župnik in duhovni svetnik Janez Jodl, ljubljeni duhovni oče polzelskih župljanov, je najprej spregovoril mladini raz leee toplo vznešene spodbudne besede zn vneto in poglobljeno krščansko življenje, nakar je sledila peta sv. maša, med katero je lepo prepeval domači cerkveni pevski zbor. Po sv. maši se je fantovska mladina, pa tudi možje, v lepem številu zgrnila v obsežno dvorano novega Prosvetnega doma, ki je v svoji surovi izgradnji že dograjen, kjer je bila blagoslovitev temeljn. kamna, na zunanji strani Prosvetnega doma razkopanega. Blagoslovitvene obrede je opravil domači župnik Jodl. Skromni so bili fantje polzelske župnije. Na tihem so bili pričeli z uresničevanjem svojega načrta: postavitve Prosvetnega doma. Od decembra meseca lanskega leta sem so začeli resno misliti i na potrebno akcijo. Od uprizoritve sijajno uspelih pasijonskih iger, ki so jih prihajali gledat Savinj-čani iz malodane cele Savinjske doline, so si bili prihranili nekaj: potem so prišli še podporniki in prijatelji katoliškega prosvetnega gibanja. Navzlic vsemu si niso upali napovedati blagoslovitve temeljnega kamna, ker niso vedeli, kako bo. Po sedmih mesecih požrtvovalnega zbiranja, agitacije in neštevilnih ur obveznega »kuluka« je bil Prosvetni dom v svoji surovi zgradnji pod streho. Tisto malo kar še manjka, pn bo še letos trotovo, tako da se bo svečana blagoslovitev Prosvetnega doma vršila prihodnje leto. Dvorana je zelo obsežna in ima tudi svoj oder. Razen tega se bodo še uredili posebni prostori za fante, dekleta in knjižnico. Čast in priznanje vzorno požrtvovalnim pol-zelskim fantom. Na sporedu je bilo nato fantovsko zborovanje, ki se je vršilo v polni dvorani ob živahni pažnji vseh navzočih. Spričo velikih poplav okoli Celja in v velikem delu Savinjske doline ter deževja niso mogli priti fantje iz vseh napovedanih župnij. Pa so navzlic temu v svoji veliki požrtvovalnosti prišli iz Braslovč, Oriž, Šoštanja in od Sv. Jurija ob Taboru na kolesih. Potem pa seveda polzelska mladina v velikem številu. Zbor je otvoril s toplim pozdravom govornikoma dr. .Ie-raju in dr. Vatoveu iz Maribora, domačemu župniku duh, svetniku Jodtu in vsem navzočim Ma- MOČ Nevarnost radi povodnji minila Ljubljana, 14. sept. Vode upadajo... Deževati je nehalo že v soboto zvečer, kar se je na narastlih rekah lakoj poznalo. Sava, ki je pač najhujše nastopala in grozila s silno povodnijo, je v soboto pod večerom dosegla pri mostu na Jezici najvišje stanje, blizu 8.50 nad normalo. Strašno valovje je pripravilo v strah vse prebivalstvo ob strugi. Dejansko jo Sava že pričela trgati bregove skozi od črnuškega mostu proti Št. Jakobu, kjer je zaradi mehkejših •estavin obrežne zemlje vedno nevarnost najliuj-ia. V tem delu savske struge je regulacija najnujnejša ter se potreba po njej neprestano ponavlja 0 dtežko prizadetega prebivalstva. Sava je v teku let neknterim posestnikom odnesla prav vso zemljo. Velikanski kosi parcel so že splavali po vodi, celo gozdovi so bili odneseni. V soboto ponoči je pričela Sava upadati. V nedeljo opoldan je stopila nazaj v strugo. Nevarnost povodnji je torej zaenkrat minula. Sijajno se je ob tej priliki obnesel obrambni zid, ki gn je pred kopališčem zgradil na lastne stroške g štirn na Ježici; vodovje se je pred zidom ustavilo in se dilo nazaj v strugo. Povodenj v Selški dolini Škofja Loka, 12. septembra. Danes ponoči je divjalo v Selški dolini ne-orje. Vrstil se je naliv za nalivom in zato ni Čudno, da je Selška Sora narasla tako nad normalo. Naraščati je voda pravzaprav pričela šele v jutranjih urah in sicer zelo hitro. Med neprestanimi nalivi je prinašala dračje, korenine in drugo. Zlasti velika nevarnost je bila za mostove potem, ki je pričela nositi ogromne hlode, katere je 1 lahkoto premetavala. Ljudje so trumoma drli opazovat, kako jih je metala čez tovarniški jez. Uboinejši so lovili plavje, katerega je bilo zelo veliko. Lovljenje hlodov pa je bilo mnogo bolj težavno in jih je zato voda večinoma odplavila naprej. Skoda, ki jo je voda napravila, se sedaj še ne da preceniti. Gotovo pa je, da bo zopet največ trpel naš kmet, kateremu so bile od vode opu-stošene njive, ali mu je voda odplavila les. Kamniška Bistrica je divjala Preserje prt Mengšu, 14. septembra. Vsled velikega naliva v soboto zjutraj In ves dan je vse vodovje v tukajšnji okolici silno na-rastlo. Zlasti Kamniška Bistrica je sedaj pokazala svojo moč. Kadar je suša voda v strugi popolnoma izgine. Ob deževju pa je pravi veletok. Tedaj nn vseh koncih in krajih ruši in trga rodovitno zemljo. Tako je tudi v soboto in nedeljo, zlasti pa ponoči silno trgala travnike ob mostu, ki vodi vodi iz postaje Jarše-Mengeš skoiz Preserje v Radomlje. V nevarnosti je bila hiša sedlarja Antona Perneta. Prej je bila oddaljena od vode približno 80 m. Ponoči od sobote nn nedelsjo pn je voda ves svet do hiše zrušila, tako da teče sedaj tik ob hiši. Torej še ena taka povodenj pa hiše ne bo več ako se ne bodo napravile potrebne škarpe. Zelo je bila v nevarnosti tudi banovinska cesta, katero je tik pred mostom nn preserski strnili izpodjedla voda do polovice. Voda bi gotovo prodrla skozi cesto in tako odnesla potem tudi most, ako ne bi pridni Radomljanl In Pre-serci priskočili nn pomoč. Posekali so v bližnjem gozdu do 15 odraslih smrek, katere so položili drugo za drugo v vodo in tako zabranili vodi, da ni več rušila. Sedaj teče vsa voda po novem svetu. Tudi proti Kamniku mora voda precej rušiti, kar je razvidno iz tega, da nosi cele trame in hlode. Ko voda upade se bo treba takoj zavarovati proli drugemu nalivu Kamnik, 14. sept. Vode so zadnje dni silno narasle, posebno Bistrica, ki je narasla za 1 m 60 cm nad normalo. V petek ponoči in soboto je dež lil mnogokrat kakor iz škafa. Vlagomer je padel na najnižjo stopnjo in sicer je kazal v soboto popoldne 100, kar je pri nas redkokdaj. Itistrica je na Perovem odnesla precej zemljišča čč. usmiljenkam, ki imajo tik ob vodi travnike in zemljišče. Sicer voda odnaša na tem mestu že nekaj časa rodovitno zemljo in se je tozadevno že 8. junija vršil koinisijo-nelni ogled — n do danes se ni še nič ukrenilo, da se nevarnost odnašanja zemlje odstrani V fari Stranje je voda poplavila nekaterim posestnikom njive, na katerih so imeli še ves pridelek. — K sreči je danes zapihal otser veter, ki je razgnal težke oblake in s tem preprečil trotovo katastrofo. Velika povodenj v Savin'ski dolini Rečica ob Savinji, dne 13. sept. 1931. Včeraj ob 2 zjutraj je pričelo tukaj močno deževati. Vse vooz.idajo .škarpe ki so vse pokvarjene. Polje od HI. Janža pa do Prihove je izgledalo, kakor eno samo veliko jezero. Uničeno je mnogo ajde in otave, ki še ni bila spravljena. Zadnjo je voda odnesla. inočne mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest iu delavno silo, ki ga usposabljata za izredno delo današnjega načina življenja. Izrabljene moči se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih, ('e nadrgnete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega DIAIVA FRANCOSKEGA ŽOAN.U si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočili in ni lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umivalno in kopalno vodo par žlic »DIANA« francoskega žgana in opažajo enak dobrodejen občutet. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. CENA: mala steklenica Din 10'—, srednja steklenica I lin 20"—, velika steklenica Din 52 —. | | Pazite na ime »DIANA« in varujte se pred ničvrednimi pona-redbanii. | 48 letni obstanek »DIANE« daje dovoljno jamstvo. | Razstavljeno na ljubljanskem velesejmu PAVILJON E 530—531. | | | Oglejte si izložbo. Trgovci zahtevajte engros cenik. tevž Dušič. Prosvetni program slovenske katoliške fantovske mladine sta razvila ter v jedrnatih izvajanjih podala dr. Jože Jeraj in urednik dr. Fran Vatovec iz Maribora, nakar sta izrekla prisrčne pozdravne besede v imenu navzočih fantov Pongrac Turnšek iz Polzele in Rudolf Koren iz Šoštanja. Pred in po zborovanju so odsvirali nekaj primernih komadov dobro izvežbani fantje tnniburaši polzelskega kat. prosvetnega društva. V svojih vzvišenih idealih poživljena in utrjena se je fantovska mladina razhajala po zaključenem zboru na svoje domove, odločena da s svojimi svežimi mladimi silami deluje na poglobljenem prosvetnem delovanju med širokimi plastmi katoliškega slovenskega ljudstva. Popoldne se je v natlačeno polni dvorani vršila tombola v prid kritja gradbenih stroškov novega Prosvetnega doma. Tombola je v vsakem oziru krnsno uspela. 1'olzelskim fantom, pa tudi dekletom pri nesebičnem delu za popolno dograditev Prosvetnega doma veliko uspeha in božjegs blagoslova. Zločinski požiralci nadaljujejo svoje delo v Povodenj HI i slin ski dolini Sloven jgradee, 12. septembra. V noči od petka nn soboto je začelo tukaj prav močno deževati. Od zgodnjih jutranjih ur pa ves dan z malimi presledki lije kakor iz škafa. Potok Su h o d o 111 i e n je že predpoldne prestopil svoje bregove in preplavil bližnje njive in travnike. Tudi Mislinja je že začela okrog poldne na več krajih prestopati svoje bregove. Vendar je voda popoldne v obeh polokih precej padla. Proti večeru pa je začela zopet naraščati Vsa nižje ležeča polja in travniki ob Suhadolniei so od Podgorja in tja do izliva v Mislinjo vsa pod vodo. Neki kmet iz Podgorja je pripovedoval, da so morali v Podgorju pri par kmetih spraviti živino iz hlevov, ker je voda začela pritekali v hleve, ki se nahajajo v bližini potoka. Kmetje s strahom gledajo, kaj bo z njihovimi poljskimi pridelki. ki so še na polju, ako kmalu ne neha deževali. FOTOAMATERJI! Vse tolopotrebšiMiie dobile v Jugoslovanski knjisami v Ljubljani Zahtevajte ceniki Senčak, Sv. f/ivrenc v Slov. gor. V ponedel jek dne 7. sept. ob 9 zvečer .ie z velo goreti pri Rojhtovih v Senčaku in je strašen ogenj upepelil hišo in gospodarsko poslopje do tal. Zgorela je deloma ludi živina, vse zrnje, vn klaja, mlatilnica in vsi vozovi. Tudi od pohištva so rešili le dve omari in eno posteljo. Ogenj je bil strašen, saj se je videl do 30 km naokoli, po vsem delu južnih Slovenskih goric, po ptujskem in murskem polju. Gorelo je zvečer od 9 pa drugi dan dopoldne. Skoda je ogromna. Oueni je podtaknila zlobna. sovraž,na roka, ko od domačih niti nikogar pri hiši ni bilo. Novacerkev pri Celju, 11. septembra. Klici »gorit«-, gasilski rog in plat zvona je davi I proti petim zbudilo iz sladkega spanja prebivalce novocerkovške vasi. Ognjeni zublji so strahotno uničevali gospodarsko poslopje tukajšnjega posestnika A. Jekle. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Nove cerkve z motorno brizgalno. Ker pa je voda predaleč, niso mogli stopiti v akcijo, zato so morali čakati, da so okrog šestih prispeli gasilri z motorko iz komaj 3 km oddaljenega Vojnika. Požar so sicer omejili, vendar pa gorečega poslopja niso mogli oteti. Kako je ogenj nastal, se ne ve. ' Skoraj gotovo pa je. da ga je zanetila zlobna roka. ! škode je okrog 40.000 Din. Zavarovan je gospodar le za malenkostno vsoto. Motociklist povzročil smrt 26 letne dekle *Ker je dirjal lakn brezobzirno pn renti. Sostro, 14. sept. 1931. Danes zjutraj ob 8 se je vračala dekla Frančiška Onim domov v Zadvor na vozu. Hlapec je ravno zavil iz ces.e na dvorišče, ko pridirja mimo nek molociklist. ki je znan. Konj se splaši. voz se prevrne. dekla prileti z glavo ravno v jablano in si prebije črepinjo. Župnik ji je podelil samo sv. olje, pa je izdihnila. Stara je bila 26 let. Hlapec je padel na 1 travo in <;e mu ni nič prijietilo. Želeli bi bilo, da bi motorji skozi vas ne dirjali s tako naeliro in ko i srečaio živino, naj bi nehali z rompljanjem, ker tega ne prenese vsak konj. Naj bi bili bolj obzirni kakor so bili doslej. Cigani ukradli lepega konja Livold, 10. sept. V nedeljo je v naši vasi beračila skupina ciganov, dva cigana in ena ciganka. Še v dopoldanskih urah so odšli iz vasi. Naši konji so se pasli na pašniku ob cesti, ki pelje v Mozclj. Kakor navadno, je tudi ta dan čuvat konje eden moških. Opoldne se je za kratek čas pastir oddaljil s pašnika, šel je h kosilu. Ko se je vrnil, je opazil, mu v čredi manjka najlepši konj, last g. Arkota, katerega je kupil pred dvema letoma za Din 7000. Iskali so ga zastonj. Sum je padel na trojico ciganov. ki so v jutranjih urah prosjačili v vasi, posebno še, ko je domačim povedal, da jih je videl, kako so se potikali po gošči, ko je šel po cesti iz Mozlja. Zvečer se je zbralo nekaj mož. se oborožili in zasedli štalcarski klanec, misleč, da bo tat tam skozi odpeljal konja, saj je bil vsakdo prepričan, da ga ni in ga tudi ne bo podnevi odpeljal iz skrivališča. Pa je citran le cigan in ni prišel v past. Za cigani ni sledu, našli so le globoko v goščavi mesto, kjer je bil kotli skrit. Po sledi v goščavi se da sklepati, da je tat konja-kobilo odpeljal že po polnoči. V toku časa je v naših krajih izginilo že ceč konj, za katerimi navadno ni bilo več sledu. Težko, če nc bo tudi sedaj tako. Ciganske tolpe pač nc zaslužijo drugega kot brezobzirno preganjanje. Celje, 14. septembra. V noči od sobote na nedeljo, ko so ljudje reševali pohištvo in živino pred pobesnelo vodo, je pri posestniku Košenini na Dragopolju pri Oo-milskem nenadoma zažarel ogromen plamen. Po-žigalec je našel svojo žrtev. Zgorel je skoraj nov kozolec in ni bilo mogoče ognja pogasiti, temveč so se morali zadovoljiti s tem, da so komaj in komaj obvarovali sosedna poslopja: kajti požipa-lec je svoje delo zlo skrbno pripravil. Pravijo, da so našli v bližini prazno posodo od petroleja. — Ljudstvo s strahom čaka vsako soboto (kajti gori skoro vsako soboto in samo ob sobotah) in si ob teh dneh skoro ne upa od doma. Rog daj, da bi se kmalu posrečilo zasačiti zločinca, ki ima takšno veselje in vztrajnost pri svojem poslu. Požar v Tremerjih pri Celju. V nedeljo okoli 8 zvečer so bili pozvani celjski gasilci nn pomoč v bližnje Treinerje, kjer je začel goreti svinjski hlev. Vkljub temu, da so sn gasilci, kakor vedno, zelo hitro odzvali in da so prišli nn pomoč gasilci iz (laberja in Laškega, sta zgorela dva hleva in so rešili samo stanovanjsko hišo, ker v bližini ni bilo dobiti vode oziroma zelo malo, med tem, ko je knkih par sto metrov daleč drvela pobesnela Savinja knkor da bi se rogala: Vi imate premalo vode, jaz pa preveč.' Požar je bil pogašen ob silnem naporu gasilcev okoli 12 ponoči. Čudni skoki avtomobila Kranj, 13. septembra. Danes dopoldne «o se peljiili z Bleda Miha Snedic, ki je že dolgo vrsto let Jofer in skozinskoz zanesljiv voznik, ler dva pasažirja Srečko Makovec, pleskar na Glincah št. 13 in njegov pomočnik Bogomir Frank. Okrog pol 10 so že dospeli do Kranja. Na vrhu Fidrovega klanca, kakšnih 5 m severno od Prešernove hiše so se srebali z vojaškim avtomobilom, ki je vozil sredi ceste v smeri proli Naklu. Snedic je za ovinkom naenkrat zagledal pred seboj avtomobil, kateremu se je treba ogniti. Zato je hilro zavozil bolj na desno v jarek. Pri tem se je že nekoliko z zadnjim delom podrgnil ob vojaški avto. Snedičev avtomobil je nekaj časa drsel po jarku, odlod ga je Snedic sicer spravil ven. vendar ga je vrglo iz desne strani v razdalji kakih 15 m nn levo stran. Tu se je sprednji del zadel ob betonski rob kanala, leva stran se je po-drgnila ob bregu ceste. Vsled močnega sunka se je avtomobil obrnil cisto v nasprotno smer. pa še vedno ni miroval, marveč gn je še vrglo zopet kakih 5 m naprej v obrnjeni smeri iz leve nn desno stran ceste v kup gramoza, kjer je obtičal. Vsi (rije potniki so ostali k sreči nepoškodovani, le nekoliko so bili pretreseni in porezani od šip. Podali so se k zdravniku g dr. Bežku, ki ni ugotovil nobenih posebnih poškodb. Zdravnik je šoferju Snedicu napravil izpričevalo, da ni pijan, škoda znaša 10.000 do 15.000 Din, ker je karoserija razbila in skrivljena. Stroj je pa ostal dober. Avtomobil bo moral za kak leden dni v reparaturo. Ko se je Snedic vrnil od zdravnika na kraj nesreče, kjer se je zbralo veliko radovednega občinstvo, je s pomočjo prisotnih dvignil avtomobil, ga malo popravil in obrnil, nakar se je odpeljal naprej v mesto, šofer Miha Snedic, ki ima v Ljubljani dobro uspevajoče podjetje, je trezen in siguren voznik. Delna krivda gotovo leži na vojaškem avtomobilu, ki je vozil preveč sredi cesle. Snedic je morda zakrivil le to, da je prehitro in premočno zavrl. Sicer pa v takem položaju voznik nikoli ni dosti prisoten, dn bi v teku par sekund vedel, kaj mu je storiti. Ce je avtomobil zavarovan, bo škoda delno krita z zavarovalnino, glavno pa je, da so vsi potniki ostali nepoškodovani. Taka nezgoda se je Snedicu pri njegovi dolgoletni vožnji prvikrat pripetila. ffaroiatte .Slovenca* I Sumljivo meso zaplenjeno Izjava dr. Kunca Ljubljana, 14. sept. O slučaju pokvarjenega in zaplenjenega mesa na ljubljanskem trgu, ki je bilo v soboto zaplenjeno — pa ne po zaslugi mestnega tržnega nadzorstva — beremo v današnjem »Slovenskem narodu- neko izjavo mestnega tržnega nadzorstva. Ako je ta izjava točna, je potem dohodarstveni urad zaplenil zdravo in že na klavnici pregledano meso, ki tudi ni bilo v Ljubljano utiholapljeno. Zaradi tega smo se obrnili na mestno klavnico in sicer na g. dr. Kunca, ki je zadnjič pregledal to meso in ta nam je danes izjavil: :>Meso smo samo zaradi tega zaplenili, ker je bilo uvoženo v mesto nepregledano in nežigosano. To je dovolj za suni, da provenijeuca ni v redu. Postopali smo po pravilniku o pregledu živil in po § 309 državnega zakona, po katerem je vsak mesar Sklep počitniške akcije družbe sv. Vincencija Pav. v Ljubljani Divna je Slovenija, še divnejša so srca našega ljudstva, ki ga prežema ljubezen do bednega bližnjega, Neštetokrat se je to v različnih prilikah dokazalo. Tudi ob naši priliki, ko se je družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani po preč. duhovščini obrnila na dobra srca našega ljudstva, da bi ubožno mladino sprejela čez velike šolske počitnice k sebi, se je blagost sijajno izkazala. Pod Ponco in Blegašem, pod Kumom in Gorjanci, pod Savinjskimi planinami, po hribih in dolinah, med vinskimi goricami in žitnimi polji so uživali bedni otroci dobrote blagih gospodarjev in gospodinj na-šega kmečkega ljudstva. Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani se prav najsrčneje zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so se tako blagodejno žrtvovali v krščanski ljubezni. Posebej pa se zahvaljuje prečastitim gospodom župnikom za njihov trud in naklonjenost, ki so jo v tako obilni meri skazali ubogim, kruha in zraka potrebnim otrokom. Polni hvale in zahvale so se pokrepčani malčki vrnili v borne 6voie domove. Zdaj ob sklepu je družba sv. Vincencija Pavelskega, povabila v križansko cerkev v Ljubljani vse, ki so bili deležni počitniških dobrot, da smo pri sveti daritvi in skupnem sv. obhajilu zahvalili za sve dobrote in prosili božjega blagoslova za vse dobrotnike. Križanaki prior, je 13. t. m. opravil v zahvalo sv. daritev in p. Valerijan Učak, z njemu lastno ljubeznijo se obrača z vzpodbudnim govorom na vse navzoče, ki so se v precejšnjem številu zbrali, kako hvaležni moramo biti Bogu za dobrote, ki nam jih deli ob različnih okoliščinah. Opominjal je starše in otroke, da gojijo hvaležnost do dobrih ljudi, ki so delili z malčki na počit- j nicali svojo ljubezen ter s tem v p os ta v ili vez med bednimi po mesiu in dobrim ljudstvom na dežežli. Ginljivo jc bilo videti, ko so pristopali vsi navzoči malčki s svojimi mamicami in Vincenci-jevimi brali k mizi Gospodovi. Tako je kipela iz src vroča zahvala k Bogu v zahvalo, za lepo uspele oočitnice, ki nam naj jih nakloni tudi prih. leto. Rop na ljubljanskem polja Ljubljana, 14. septembra. V rdeljo je policiji prijavil 23 letni pleskar Fran Pečnik iz Srednjih (lamolj, da -la ga ob 1 zjutraj mi Dunnjski cesti v bližini Brinja oropala dva neznunca in mu odvzela 11'.20 Din. Kakor pripoveduje Pečnik, se jo vračal ob 1 ponoči domov. iiil ji' nekoliko vinjen in je vodil kolo. namesto da bi se z njim peljal. Blizu Pekovskega križa sla ga ustavila dva neznanca in mu dejala, da sla detektivu. Kakor Pečnik pripoveduje, sla gu mihrulilu. kaj išče tod. mu napovedala aretacijo ter mu preiskala vso žepe. češ, da iščeta revolver. Med to preiskavo mu jo starejši neznanec odvzel listnico, v kateri jo imel 1120 Din. Odvedla sta ga po stranski poti proli Vodovodni cesti. Spoloma sla mu vzela Se dežni plašč. Pečnik jo menda pričel tedaj nekaj sumiti in je pričel kričati na pomoč. Tedaj mu jo mlajši zagrozil z nožem, starejši pa dejal, da ga bo zadavil, če ne bo tiho. Nato sta vrgla dežni plašč nanj. -ama pa izginila v noč. Tako pripoveduje Pečnik sam o letu ropu. Policija je zn domnevnima roparjema uvedla obširno zasledovanje, ki pa je zaenkrat ostalo brez uspeha. dolžan, da da meso pregledati tnesoogledniku, če ga izvozi iz ene občine v drugo, obenem pa ga mora dati žigosati, kar nanravi ze mesoogledmk sam. Pri tem inesu pa ni bilo ne potrdila in ne žiga. torej za nas dovolj, da dvomimo v provenijenco. Za zaplembo mesa je že to dovolj, kakor hitro ni deklarirano^. Mestna klavnica torej vztraja pri tem, da meso ni bilo pregledano in ne žigosano, mestno tržno nadzorstvo pa trdi, da so organi dohodar-stvenega urada prezrli kontrolni žig o ogledu mesa«. Kako se bo ta afera zaključila, bomo še videli in bomo tudi vedeli, kdo ima prav v tem zanimivem konfliktu, ki je nastal med tremi mestnimi institucijami, namreč med mestno klavnico, med mestnim tržnim nadzorstvom in med dohodarstve-niin uradom in ki je prešel že v diskusijo po časopisih. Kaj bo danes Jakopičev paviljon: ltazstava umetnic. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnhovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petri 27. in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. O Služkinje. Redne pevske vaje začuemo la četrtek dne .17. septembra ob S'A zvečer ali ob 20.15. Vabljene ste vse dosedanje pevko in pripeljite Se novih, ako imajo dober glas in hočejo bili redne. — Pevovodja. O Tržno nadzorstvo v Ljubljani je začelo vršiti z včerajšnjim dnem stalno kontrolo nad tukajšnjimi peki, da se držijo normiranih cen kruhu. © ltazpi.i gledališkega ubonmaja. Vso interesente in prijatelje ljubljanskega Narodnega gledališča opozarjamo, da se sprejema v veži dramskega gledališča gledališki abonma za novo sezono. Od danes naprej so interesentom vsi sedeži na razpolago, ker se za lanske abonente ničesar več no rezervira. Z oziroui na bogat repertoar, ki je določen za letošnjo sezono tako v drami kakor ludi v operi in '/. ozirom na velike ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma glede cen vstopnicam, vabi uprava k podpisu. Obenem uprava sporoča, da razven uradniškega abonmaja ne bo dovoljevala nobeni skupini kakih posebnih ugodnosti odnosno blokov za /.ni-žane cene vstopnicam. Kdor želi imeti ugodnosti pri cenah, naj podpiše abonma. O V otroški vrtce pri uršulinkah v Ljubljani so bo vpisovalo 10. In 17. septembra od 8 do 12 dopoldm: in od 2 do 4 popoldne. Sprejemajo so deklice in dečki od 4. do 7. lota. Pri vpisovanju i»j predlože krstni list in izkaz o cepljenju. ® Iz ljubljanske policijske uprave. Policija nas je obvestila o novi ureditvi policijsko upravo. Upravnik policije g. Vekoslav Kerševan je odšel na dopust iu ga za časa dopusta nadomešča policijski svetnik g. Karel Pestevšek. Policijska uprava je razdeljena sednj v štiri oddelke v zmislu zakona o ustrojstvu in področju policijskih uprav. Upravnemu oddelku načeluje upravnik sam, političnemu oddelku policijski svetnik Pestevšek. kriminalnemu oddelku višji nadzornik Žajdela in *plo£nemu oddelku policijski svetnik De Line. Stranke naj .-o obračajo direktno na šefe posameznih oddelkov, -icer preveč ovirajo delo policijske uprave. Telefonsko informacije dovoljene le v najnujnejših -lučajih. Telefona uprave policije sta 20-9!) in 80-90. Na ta dva telefona morejo stranke dobili direktno zvezo s šefi oddelkov. DežcTje poplavilo ulice. V »oboto zvečer jo bil, kakor zuano, hud naliv. Tudi v mestu smo imeli majhno pnvodeuj. in sicer ,5 je prijavil, da mu je nekdo ukradel iz kovčega več obleke, vred- ne 1000 Din. — Franc Brezovnik iz Zagreba jo prijavil, da mu je nekdo v neki gostilni v Kolodvorski ulici ukradel torbo iz finega usnja, v kuteri je Imel muogo listin. -- Zidar Filip Koželj 11:1 Vodovodni cesti je prijavil tatvino 101HJ Din vrednega kolesa. — Krznarju Jožolu Dolencu na Kongresnem trgu 8 je neznan tat odnesel odejo in plašč v skupni vrednosti 750 Din. — Policija je zaplenila železen vrtalni stroj, ki ga jo neki I. (i. ponujal raznim ljubljanskim obrtnikom zn smešno nizko ceno ter ga enemu res prodal. I. G, bo morul dajati odgovor, kje ga je dobil. O Vlom v izložbeno okno. V nedeljo med 7 in 8 zvečer so neki zlikovci vlomili v izložbeno okno trgovca z delikotesumi Franca Svetla na Sv. Petra cesti 3. Odnesli so veo sardin, paštet, sladkarij in likerjev v skupni vrednosti 770 Din. Policija je včeraj zvečer aretirala tri vlomilce. Zdi so pa, da jo z aretacijo teh treh vlomilcev prišla policija na sled večji latinski tolpi, ki je kradla po Ljubljani, Marfhor Kaj bo s krušnimi cenami? Maribor, 14. septembra. Nemalo zmede sta napravila med konzunienti kar dva cenika za kruh, ki sta izšla skoro istočasno: pekovski in državni. Z vednostjo in sporazumno z bansko upravo so dne 10. t. m. zvišali peki cenc kruhu iu sicer belemu od 4.50 ita 5.20 in črnemu od 4 na 4.50. Cene so poskočile radi podraženja moke; po zakonu o pšenici se je moka čez noč podražila in sicer št. 00 za 70 par, ostale pa za 65, 60 in 55 par. Par dni nato pa je izšel državni cenik za kruli, ki kljub podražitvi inoke znižuje ceno kruhu: belemu na Din 4 iu črnemu na Din 3.50 za kg — torej še na nižjo stopnjo, kakor je bila pred podraženjem moke. Gre tukaj očividno za nesporazum, da se je državni cenik uvedel tudi v Sloveniji. V Mariboru se prodaja kruh šc vedno po novem pekovskem ceniku. Kaj bo sedaj s krušnimi cenami? Peki se izgovarjajo, da jim je ban-ska uprava dovolila meseca februarja I. 1. povišanje krušnih cen na 4.50 Din za beli iu 4 Din za črni kruh, kar je bilo do 10. t. 111. v veljavi na podlagi takratnega podraženja inoke, ki se je podražila za 35 par. Naravno, da so morali sedaj, i:. Tvropskih Rusov ni bilo, nač pa več ameriških Rusov. Največ je bilo Angležev in Amerikanccv. poteni pa Nemcev in Francozov, /ato se je predavalo na kongresu največ v angleškem, nemškem in francoskem jeziku.. Angleški so predavali tudi fgipčani, Avstralci in Indijci. Indijcev jc bilo veliko, tudi nekaj Zamorcev in Kilajcev. Največ privlačne sile je imel odsek za asiri-ologijo, ki nam odkriva v zadnjem času / izkopavanji v Mezopotamiji do/daj ne/nano zgodovino v času od 2000 do 1000 let pred Kristusom. Tu jc p. Deimel častno zastopal papežev biblični institut, kakor je papež poslal tudi še posebnega zastopnika na kongres. Poseben odsek je imela dalje egiptolo-gija. veda o Prednji Aziji, o semitskih narodih in jezikih, o stari /avizi iu o židovstvu, o islamu, o papirologiji ter orientalski umetnosti in arheologiji. Nizozemska vlada je kongres /elo podpirala, kakor tudi mestna občina Leidcnska. Kongresis-tom so ljubeznivo razkazovali vse mogoče reči, ki so bile v zvezi s kongresom, ali s>o krajevno zanimive. Jugoslavija (holandsko: Zuide-Slavie) je postala mednarodno že precej znana. Dr. M. Slavič. Ko sem bila malhna (Nekaj misli o francoskem otroškem vrtcu.) Ali /.e veste, da jc na Mirju francoski otroški vrtec. Frančiškanske misijonarke Marijine ga imajo v Gorupovi ulici št. 17. Otroški vrtec! Ko sem bila še prav majhna, sem si ga predstavljala čisto na svoj način. Lep ograjen prostor in v njem vse polno pisanih cvetic in hrušk in jabolk in breskev in sliv. In ta vrtec jc gojila dobrolljiva gospa, ki je imela polne omare bajnih igrač. Tako nekako ga mi je naslikala prijaleliico, katera je imela v mestu setrično, ki je bila deležna vseh teh dobrot. Nekaj pa je gotovo pridala Jc bujna otroška fantazija in sličica je bila popolna. Kar sprehajale so se punčke med cveticami, ali pa sc celo vozile s konjički in vozički in se ponujale presrečni mestni deci. Kasneje pa mi je pokazala realnost otroški vrtec malo drugače In razočarana sem prišla do spoznanja, da jc to pač zelo lepa in dobra stvar — toda le za otročiče, katerih mamice se iz kateregakoli vzroka ne morejo dosti brigati zanje in vzgajati in voditi njih tople male dušice. Tako sem mislila vse do lanskega leta, četudi poznam vrtnarico inteligentno, dobro, blago in plemenito, kakor je malo žena. Dva obiska v francoskem otroškem vrtcu sta me pa kar precej spreobrnila in me privedla do novih spoznanj. Vi-dela sem namreč, kako igraje se deca poleg svojega materinega jezika nauči šc drugih. In tak otroški vrtec jc velikega pomena tudi za tiste, katerih mamice jim sicer lahko posvečajo ves čas in v6c svoje sile. Pa naj vam opišem, kako jc to bilo. Prvič na pustni dan. Mati prednica mo jc povabila k malemu otroškemu prazniku. Vsa vesela sem šla z njo v svetlo dvorano, v kateri so sc žc zbirale zale dckličice in ljubki dečki. Godba (gramofon namreč) je sviraln naše 'epe narodne pesmi in malčki so veselo tekali po sobi in čakali zadnjih zamudnikov. -Lurška, Lurškal« Kar zagnali so se proti vratom. Njih najmlajša, najmanjša, zato pa tudi najbolj ljubljena tovarišica je vstopila. Rdei"i, polni lički sta se smejali in smehljala so se usika in kazala dve vrsti drobnih malih zobkov. Prav ob-suli so jo. In vsi, zlasti pa dečki, zavedajo sc svojih moči, so pokroviteljsko toplo gledali na to malo stvarco. Proti koncu šolskega leta pa sem zopet prišla k njim in zopet sem jih videla, vse te živahne, ljubke otročiče, Že ko sva bile na stopnicah, sem vjeli ljubko deklamacijo: Pelile Mere, cest toi! (Mamica, ti si to.) Razločno in toplo sc jc glasila, da sem bila čisto presenečena. »Da so se žo kar pesmic naučili!-- sem se čudila. Znajo že dosti drugega pravi prijazna predstojnica. Vstopila sva. Kakili deset glavic se je radovedno obrnilo v naju. Bonjour, ma mere!- so jasno pozdravljali žareči očki — polern p,i so se z začudenjem obračali v tujo vslljlvko, ki se |ili jc drznila motiti v tako resnem delu. Toda kmalu so me sprejeli v svojo družbo. In vsak mi jc žtlel deklami ■Petite Mere. c'cst toi*, in še drugih pesmic. In vse bi mi bili radi razkazal:, Kar na klopi so se vzpeli, da so dosegli slike, prelepo pLsane, na stenah.. _Ta mi jc razkazal .solo: -Cest le maitre, c'est un eleve, c'est un bane«, itd., itd. Drugi se je zopet slegal po sliki, ki je predstavljala jesen. Najbolj so silila vanj rdeča jabilka na drevesu. Cest ;ine pomme!« Mala Marjetica pa je kazala s svojim drobnim prstkom pomlad, vso živo pisano in smehljajočo v soincu in cvelliah, • Ce sont des margueritcs.« In ko sem pregledala slike, so me peljali k veliki omari v kotu. Videla sem hince in punčke in konjičke in gotke ■— sploh vse. vse, kar jc lenega v njihovi zakladnici. Razlagali pa so mi vse lepo po francosko, ponosno in razločno, da sem fe začudila. Potem črno pa odšli na igrišče. Kot škratelj-ški so sc vsuli malčki po njem, /adai pa .-"O cvetele rožice, pisane in bele. In v moji duši ie zaživel vrtec nekdanjih otroških -anj in me'iko, kot než -a pomladna sapica jo zavelo vame. da 6em sc vsa raznežena naslonila k ograji in gledala, gledala, Ob velikem kupu peska, ob visoki gori eo gradili železnico. Ker pa niso mogli naredili iake vijuge ob strmem pobočju, je bilo treba predora, 'o je bilo tem bistrim gavicam prava malenkost! Kmalu je speljal vlak in smeh in vrisk ga je spremljal. lako nepozabno lepa živi ta sličica v meni. Kol lopel, rahel dih življenjske pomladi jc moji duši. ln otroci! Igraje se bodo naučili (rancoičine. Koliko mukopolnili ur nad knjigami ji bo prihranjenih tedaj, ko bodo basali v njihove glave cele kupe učenosti — in lo zlasti danes, ko se francoščina s tako ljubeznijo goji na naših šolah. Želim, da bi novo *ol«ko leto prineslo deci še lepših uspehov, požrtvovalni m, prednici in ne-nim vrlini družicam mnotio notranjega zado-ščenia. Dnevna kronika Marijina proslava v Baski na Krka Kopališki gostjo v Baški smo bili priča sijajni proslavi 150 letnico efeškega cerkvenega zbora, Ui so je vršila tukaj od o. do 8. septembra. Otvoril je proslavo prevzv. g. škot dr. Srebrni C /. uvodnim govorom dne 5. sept. zvečer, ko se je pričela tridnevnieu kot priprava na glavno slovesnost dne 8. septembra. Središče slovesnosti je bil kip Matere božje, ki so ga prenesli v nedeljo i/, starodavnega kake -t km oddaljenega lepega svetišča na Gorici, okoli 180 m visokem hribčku baščanske doline. Množice vernikov so se vse tri dni (rle okoli starodavnega kipa; stari ljudje so plakali ob pogledu na Marijo, ki bi jo bili radi obiskali v njenem svetišču na griču, ki pa je Zdaj prišla mod nje v dolino, ker oni niso mogli k njej v hrib. Duhovniki, domači in gostje, v Haški sami kot tudi v Dragi Baški in Stari Baški so imeli dela čez glavo; samo v župni cerkvi v Baški je bilo za tridnevuico preko 8000 sv. obhajil. Znani govornik, gvardijan O. Roke iz Kampora na otoku I tabu je v Baški pripravljal s svojimi govori srca na proslavo Marijino dne 8. septembra. Za ta dan so prišli ljudje ludi iz najbolj oddaljenih krajev otoka Krka, eelo iz kakih 40 kilometrov oddaljenega Omišlja. Veliko udeležencev je bilo tudi z otoka Raba iu Hrv. Priinorja, /.lasti iz Senja. Iz Aleksandrovega je pripeljal župnik v procesiji kakih 700 župljanov, ki so bili Se doma pri sv. obhajilu, pa so hiteli kar čez Treskavsko goro, da so prišli v Baško še do pontifikalue maše, ki jo jo imel ob 0 škof dr. Šrebrnič. Krasno je med sv. mašo govoril stolni dekan Maračio o Mariji in papeštvu. Pri javnem zborovanju, ki se je vršilo po sv. maši na lepem prostoru pred cerkvijo je isti škof prečital mlanosno brzojavko sv. očetu in kralju Aleksandru. Več kot 2000 ljudi je kot zamaknjeno poslušalo vpokojenega majorja Anton M"tzgerja, ki jc govoril o vlogi Matere božje v kat. cerkvi, in advokata dr. Ivana Protulipaca, ki je proslavljal Mrijo kot zaščitnieo hrv. Ijudtsva. V globokem prepričanju s prisrčnim čustvom in s krasno besedo sta govornika poživila narod naj sledi Mariji, ki bo njegova rešitev in sreča. Popoldansko procesijo iz župne cerkve na Gorico je vodil škof dr. RonefačiS, sin Baske, ki je bit nekaj tednov na odmoru pri svoji "li Oletni materi. Na krasnem presolil so nosili funt jo Marijin kip; spreljalo so kip belo oblečene deklice s svečami ali palmami ali cvetjem v roki; več kot 4000 udeležencev, dolga vrsta duhovnikov, pevski zbor, godbe iz Senja, glasna molitev vernikov. nabožne pesmi, ki so jih prepevale posamezne skupine, vse to je napravilo neizbrisen vtis na vse, ki so bili priča ginljlvlm prizorom. Na Gorici je škof dr. Šrebrnič pred javno izpostavljenim Marijinim kipom v imenu liudstva obljubil zvestobo Mariji, njenemu Sinu Kristusu Rogu, Cerkvi kot Kristusovemu telesu in sv. oče-lu, Kristusovemu namestniku ua zemlji. Ogromnim množicam, ki so zasedle griče, je škof dr. Bone afčič podelil blagoslov s sv. j{. Telesom. Množice so se razhajale navdušene za Marijo in,.za katoliško vero, pa tudi hvaležne ■• svojemu škofu, ki jim je v svoji apostolski vnemi že drugič v tem poletju pripravil priliko za krasno ; ia-nifcslacijo katoliške vere. Od kod me? Osebne vesli Himen. Poročila sta se v soboto na Brezjah g. Joško Miklič, lesni trgovec, sin uglednega hotelirja g. Mikliča z gdč. Nado Zgončevo. Mlademu paru obilo sreče. — G. podban dr. Pirkmajer 15. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo odsoten. Kranj V močvirnatih krajih najdemo rastlino, ki ee latinsko imenuje „Spiraea ulmaria". Ta rastlina vsebuje snov, ki pomaga pri raznovrstnih obolenjih, posebno pa pri prehlajenju in se tudi nuhaja v znanih Aspirin tabletah. Ce se primerjati imeni „Aspirlii" in „Spi-raea", je lahko spoznati njihovo sorodstvo. Ze več kot 30 let so Aspirin tablete v prometu iu so svetovnega slovesa. Pri prelajenju in revmatičnih bolečinah torej samo: Asoirin tablete! Cigani priznali vse! Ptuj, 14. septembra. Tolpa ciganov, katera je izvršila znane zločine, o čemer smo že poročali, je prvotno trdovratno tajila vsako krivdo, kar jc pri ciganih navada. Končno so se vendar našla sredstva, na podlagi katerih se niso mogli cigani izogniti priznanju krivde. Razprava proli ciganom utegne prinesti zelo zanimive momente na dau. Nesreče Ljubljana, 14. septembra. Bolnišnica je danes sprejela pel ponesrečencev. '25 letnega Antona Krušiča, sina posestnika iz Pernik 4 pri Gorjah, je nekdo sinoči ob 0 počakal v zasedi ter ustrelil z revolverjem proti njemu. Zrdel ga je v levo nogo. Sinoči so se stepli gostje v \Veissovi gostilni v Zgornji SlSki Nekdo jo udaril po glavi S') letnega Sagarja Jožefa Praznika in ga poškodoval. V soboto le v vasi Malo Mlačevo pri Slivnici na Dolenjskem s palico po roki nekdo udaril 27 letno dnlnarico Marijo Novi Jan. Udarec jc bil lako hud, da se jo dekletu zlomila roka. Ponoči S'i v bolnišnico pripeljali 22 letnega Marjana Jan ca, fotografa, stanujočega v Mostah, Društvena ulica 34. Tega je nekdo ponoči sunil z nožem v trebuh. Slabo jc danes opoldne naletela 20 letna dijakinja Marica Pintar I/. Stare Loke. Prišla je namreč kosit v neko gostilno, kjer pa je bilo več pijanih go.sl(iv in eden od teh jo je v pijanski besnosli sunil z hožem v glavo. Stanje vseh polili ponesrečencev je povoljno Ui ui nihče v resui novftrnoeli. Koledar Torek. 15. septembra: Marija Devica sedem //ile.sti; Niknmcd. nniČenec. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v na večfi izbiri Ivrdka J, Maček, L ubtfana, Aleksandrova cesta 12 Ostale vesti — Sv. birma v Kamniku. Kamnik: Pri nas smo imeli te dni v svoji sredi prevzvišenega gosp. kuezoškola, ki so podelili 200 otrokom zakrament sv. birme. Vsa (ara je bila ta dan praznično odeta. Povsod, kjer so šli g. knezoškol, so bile razobe-šene zastave. Na Šutui so stanovalci okrasili še okna 7. malimi zastavicami, ki jih je bilo okrog 200, kar je napravilo zelo lep vtis. Gospoda škofa so sprejeli pred župno cerkvijo vsi zastopniki uradov, korporacij, društev itd. — V soboto je 28 pevcev priredilo pod vodstvom g. Ueybala" pou-oknico g. knezoškofu. Pač pa jc slovesnost v so-bodo kvarilo deževno vreme, ki se je pričelo v petek popoldne. — Našim dekletom... Vnovič opozarjamo, da se'bo v »Marijaniščti" v Kranju vršila b mesečna kmetijska gospodinjska šola in sicer od 15. okt. do 15. maja. Pouk v šoli vodijo šolske sestre iz Maribora v zvezi s strokovnimi učitelji. Dekieta, ki sc za šolo zanimajo, dobe vsa pojasnila pri zavodu. — Domači akrobati v Mariboru. Po uspelem nastopanjti in ugodnih uspehih na vrvi so naši agilni akrobati z Jezice zapustili Ljubljano. Prej-štio soboto zvečer so šc nameravali prirediti poslovilen nastop z izbranim programom, Ii katerem so povabili tudi razne ljubljanske odličnjake iu časnikarje. Prireditev jim je preprečilo deževje, ki je trajalo v soboto ves dan. Včeraj so se akrobati odpeljali v Maribor, da tudi tamkaj pokažejo svojo sposobnost in spretnost ua vrvi. Baje bodo prvi nastop v Mariboru napravili v sredo zvečer. Potem nameravajo še v Celje in nemara v Trbovlje, tinkar bodo najbrž za letos zaključili svoje nastope. Spomladi hočejo napraviti turnejo po vsci državi. — Poučno skioptično predavanje o Julijskih alpah na Bledu. V nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. bo imel ob 3. popldne v dvorani kina Bled znani niagator naših planin, gospod dr. Julij Kugy rsta skioptično predavanje o Julijskih alpah. Z ozirom na važnost tega strokovnjaškega predavanja smo prepričani, da bo vzbudilo ne samo med našimi planinci veliko zanimanje temveč tudi med tujsko prometnimi interesenti in da se bodo vsi predavanja številno udeležili. Že iz hvaležnosti do dr. Kugv-a, ki že leta in leta z živo in pisano besedo vrši uspešno propagando za naše kraje s pestrim opisavanjem krasot naših planin, moramo posvetiti njegovemu prizadevanju veliko pozornost. Uverjeni smo, da bodo tudi tokrat udeleženci občudovali način njegovega prednašanja in da jim bo predavanje nudilo obilo užitka in zanimivosti. t Vstopnina znaša za osebo Din 5.—. — Tigra smo klali. Tega nc zmorejo povsod i in tudi ne vsak dan. Cirkusu A. Fischer, ki se mudi v Kranju te dni, je v petek poginil tiger. Katastrofa, ki je cirkus obiskala na Jesenicah, je tigru prinesla prehlajenje. Dobil je črevesni katar in pljučnico. Tiger, ki je bil jako lep eksemnlar, ie ob nakupu stal 4000 nemških mark Radi nevarnosti eventualne oku/be je tigra pregledal in ugotovil vzrok pogina okrajni veterinar g. Vinko Be-denk. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Bartnian: Unser Vorsehungsglaube, kar-tonirano, 168 strani Din 40; Dr. J. Brinktrine: j Die heilige Messe in ihrrm \Verden nad Wpf.cn, broš. 288 strani, Din 76.50, vez. Din e, broš., 61 strnili. Din 24. — Obleke in klrbuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna los. Reicli. — Popravek tiskovne nogreške. V zadnji nedeljski prilogi Damoče ognjišče- se mora pravilno glasiti naslov članka Žitni in mlcvski izdelki iu ne mlečni izdelki', ker ie po vsebini Spisa itak razumljivo. J2r Na šoli Glasbene Mat'cc v Celm re vrši vse te dni vpisovanje gojencev. V torek 15. t. m. ob 2 popoldne pridejo vsi gojenci (ke) k razdelitvi učnih ur, ki bodo seveda lako urejene, da se nu križa pouk na Matici z onim na drugh šolah šolo-obveznikov. — Poudaiiti moramo, da si vsak gojenec (ka) brez ozira na dlabono stopnjo, na lastno željo iuhlfo izbere tudi daljšo lekc jo, (podaljšan učni čas!) ako prispeva malo razliko v šolnini. — Najnižja mesečna šolnina 70 Din, omogoča tudi revnejšim temeljito glasbeno in instrumentalno izobrazbo, za katero jamčijo priznane prvovrstne učne moči tega zavoda. Sr Pri borzi dela jc na razpolago delo za 5 hlapcev, 2 krojača, 1 mizarja, 2 čavljarja, 1 slikarja in 1 želczostrugarja ter 6 vajencev, in sicer: /.a 2 kovaška, .* mizarska, 1 kamnoseškega in 1 krojaškega. — Za ženske: 17 kmečkih deklet, 6 kuharic, 7 služkinj, 2 gostilniški kuharici, 2 gostilniški služkinji, 1 kmečko varuško, 1 likarico, 1 šiviljo in 1 varuško ter za 1 šiviljsko vajenko. Pr Pevski zbor KPD. Zaradi nepričakovanih tehniških zaprek odpade za danes napovedana pevska vaja ženskega zbora. Natančnejša izpre-meinba se bo v kratkem sporočila vsem članom pevskega zbora. — Pevovodja. -O' Nezgode in nesreče. Dninar Filip Podgoršek iz Črešnjic pri Frankolovem, star 23 let je padel s hruške in si zlomil levo nogo. — Tesarju Jurij Nežman iz Št. Jurija ob juž. žel. jc padlo pri delu težko bruno na desno koleno ter mu ga težko poškodovalo. — Pri delu sta padla rudarju Uduču Francu v Hudi jami pri Laškem dva ko6a premoga na levo roko ter mu zdrobila dva prsta. Vsi ponesrečenci se nahajajo v celStara pošta , ali Jelena-. Dosedanji najemodajalec, to jo radi svojo človekoljubnosti vsesplošno priljubljeni g. France Holehaker, lastnik zobnega ateljeja, z ozirom na svoje sosede doslej ni mogel v sedanji temni pisarniški lokal uvesti dovolj dnevne svetlobe. z;ito jc prostovoljno pristal na takojšnje razveljavljenje obstoječe najemno pogodbe in jo tako podredil svoje interese splošnim interesom. Pogodba z novo nnjemodajal-ko gdčno Marijo Roossovo za dvn svetla pisarniška lokala je že sklenjena navzlic temu, da je le-tu še i pred podpisom imela ugodnejšo ponudbe s strani ; zasebnikov. Obema bodo vso one obilno stranke, I ki Imajo pri finančni kontroli opravila, golovo zelo 1 hvaležne, kajti bodoči poslovni prostori glavnega . oddelka so nn najprometnejši točki Kranja in v neposredni bližini pošte, pri kateri imajo polagali • državne, hanovinske in občinske trošarine ter dru-j ge davščine. Murska Sobo?« i Usodna igra z nabojem. V tukajšnjo bolnico so i pripeljali nekega 20 letnega fanta. Fant se je igral ! s starim vojaškim nabojem. Naboj mu je hipoma v | roki eksplodiral, llanil ga je na prsih. Rana pa k ; sreči ni prehuda. Otvoritev tonfilina. Sobola je za ono novost bogatejša. G. Diltrieh je preuredil svojo kinodvo-runo in si je nabavil aparat za tonfilm. V soboto je bila krstna predstava. Občinstvo je sprejelo tonfilm z navdušenjem. Castitamo. G. Horvat Štefan, kalehet na tukajš-1 nji osnovni šoli je položil župnijski izpit. G. kate-i ho tu k temu čestitamo! — Pri bolečinah v želodcu in erovih ter I prebavilih navaja uporaba naravne Kranz-| Josef« grenčice prebavila k rednemu delova-j nju iu s tem olajša prehod hranil v kri. Zdrav-' uiška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala Franz-Joscf« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Franz-.Ioeel« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijnh in špecerijskih trgovinah. Nedeljski šport Prvi dobiček nc gre v mošnjiček. Ta lepi izrek jc edina nada, ki je ostala moštvu prvaka firlhodnje prvenstvene borbe v podzvezni ligi. Tako Urijo, kakor tudi Primorje sta v prvem kolu slabo odrezala. Primorje je sicer odpravilo Železničarja z 2:1, toda rezultat je zelo pičel in bi Primorje., ako bi zaigralo tako, kakor smo od tega moštva vajeni, moralo zmagati z večjo razliko golov. Igra kakršno so predvedli Primorjani pa v kljub zmavi ni mogla nikogar zadovoljiti. Naivnelejši pristali so odSli z igrišča razočarani. Še bolj razočarani so bili prijatelji Ilirije, Kajti belo-zeleni so dobili trikrat toliko golov, kakor so iih zabili, Kar z razliko 6:2 so se morali zadovoljiti. Rezultat ie sicer mogoče nekoliko previsok, toda radi brezglave igre v drugem polčasu, zaslu/.en. Maribor je ponovno dokazal, da spada med prve tri slovenske klube. Na njih igrišču bo težko zmagalo katerokoli. moštvo. Glavna odlika »Mariborčanov« je elan in pa ljubezen za svoj klub. S tema dvema orožjema bodo izvojevali še marsikatero zmago. Dobro je odrezal tretji ljubljanski zastopnik »Svoboda«, ki je igrala v Celju proti Atletikom 1:1. Na splošno moramo pri igri Primorja in Ilirije v nedeljo ugotoviti, da jc slabi igri največ vzrok, da igralci niso imeli po težkih liginih tekmah zadosti odmora. Dolgo vrsto let so bili igralci brez težkih tekem. Radi tega je ligino tekmovanje igralce izčrpalo. Med ravnokar končanim liginim tekmovanjem in podzveznim tekmovanjem je bilo premalo odmora. Za uspešno tekmovanje v jesenski sezoni bi moralo biti najmanj mesec dni popolnega počitka. V tem je vzrok, da je Primorje igralo brez pravega člana. Isti vzrok opravičuje nekoliko tudi težak poraz Ilirije. Državno prvenstveno tekmovanje se ni moglo odigrati tako, kakor je bilo nameravano. Mcsio, da bi prišla Mačva v Zagreb, jc pa sprejela na lastnem igrišču pred rekordnim številom gledalcev splitski Hajduk. Kaj takega v Šabcu še ni bilo. Iz okolice in vseh bližnjih mest so bili organizirani izletniški vlaki, avtobusi in ladje. Vseh teh priložnosti so se poslužili prijatelji nogometa in prihiteli v Šabac. Gotovo ni bilo nikomur žal, kajti Mačvi jc uspelo doseči proti slovitemu Hajduku neodločen rezultat 1:1. Ta tekma bo ostala Šab-čanom še dolgo v spominu. S takimi tekmami se dela propagada za nogomet. Zato tudi ni čudno, da nogomet v Srbiji napreduje, pri nas pa nazaduje! Ker so izostale prvenstvene tekme, so tako v Zagrebu, kakor tudi v Belgradu odškodovali vodilni klubi svoje pristaše z mednarodnimi tekmami. Za lepimi uspehi, ki jih je letos dosegla zagrebška reprezentanca, se je sedaj priključil še uspeh nad izbranim moštvom Dunaja. Zagrebčani so po napeli in deloma celo premočni igri dosegli proti Dunaju z 1:1 neodločen rezultat. Trud zagrebške podzveze, ki je letes priredila že več lepih medmestnih tekem, je bil bogato poplačan. Na igrišče je prišlo okoli 6000 gledalcev. Golovo ne bi škodovalo, ako bi tudi naša podzveza, ki sc bori z finančnimi težavami, posnemala Zagreb. S takimi prireditvami ne bi samo sebi koristila, temveč ludi vsemu slovenskemu nogometu. V Belgradu so pa imeli v soboto in nedeljo dunajski Rapid, ki je odšel iz obeh tekem poražen 7. igrišča. Jugoslavija jc Dunajčane premagala s 3:2, BSK pa s 4:3. Dunajčani številne gledalce obeh tekem niso zadovoljili. Igrali so pač lako, kakor igrajo profesionali, lepo in tehnično dovršeno, loda brez prave volie. Od ostalih nedeljskih dogodkov bi omenili predvsem športni dan v Novem Sadu. Imeli so kolesarske, plavalne, teniške in končno tudi nogometno tekmo. Prireditvi jc prisostvovalo precej-1 šnje število gledalcev. V Mariboru je pa Maraton priredil lahkoatletski miting, ki jc uspel ravno tako dobro. Trbovlje Moka se je podražila za 20%. no samo kaj nad H, kakor je bilo pomotoma zapisano, daj pa se širi govorica, da bo tudi sladkor dražen. Za trdno smo prepričani, da to ni re in milijoni ijuili uporabljajo f£ m® tfltIcscS h po i-noilaj navedenih navodilih Um-nami Dr**' ................................ (■.[................... ste prod kratkim v Slovencu dokazovali, d vsaj za 4 Din pri kg predrag iu da jo samo tako visoka cena, ker sn tovarne zvezane seboj. C>' bi so nadaljevalo draženje vsak dan trebnih živil, bi tiralo to ljudi v obup. ne-So-po- a je zato illed po- HI7 Pl m\ in &!mfos3aM!a sije« saciBfcc^filfšv učiiieii Pri revmatizmu trganju isi-asu: boleča mesta vdrgniti. Pri zobobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplipo izpirati, grgrati. Pri glavobolu, nervoznosti. pomanjkanju spanja: čelo in celo telo vdrgniti, ter vzeti zvečer pred počitkom mlačno kopel z doda'kom Levje Mentol-Drož-djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prhaju: masaža glave. Kol zobna voda itd. Pri potenju podpazduho, nog, rok a i celotnega telesa naj se poteč I doli zjutraj in zvečer iz-inivaijo. Levja-Menfot-DroždHenka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STLKLENIC1 i | Zahtevajte izrecno Levjo tvaentol Droždienko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. r.evja - MentoMDroždjenka se dobi v vsaki drogeriji. lekarni iu boljši trgovini ! p0 lo-—. 20 — In 52'— Din. Pazite se pred po-naredbaml. Centralni biro: L.VVLJA MENTOL - PR0ŽD.1ENKA Zrtgi-rb. Mnrulicev trg 3. — Telefon: 73-52 Programi Radio-l.lttbllana t Torek, 15. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevno vesti. — 13.00 Ca--, plošče, borza. -- 18 30 Salonski kvintet. —- 16.30 Franc Vcber: Etika in sociologija evangelijev. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Cas, dnevne vesti. Sreda, 16. septembra: Opoldanski program odpade. — 18.30 Salonski kvintet. Samospevi ge. Mile Slatin, operne pevke iz Belgrada. — 19.30 Literarna ura: Levstik — pripovednik (prof. France Vodnik). — 20.00 Poročilo o šahovskem lur-nirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Mi-I lan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Pevski koncert -Ljubljanskega Zvo-: na«. — 21.15 Ccllo solo igra g. Zlatko Najžer, pri j klavirju g. Pavel Šivic. -- 22.00 Koncert franco-' ske glasbe, poje g. Mirko Pugelj. — 22.15 ( ;;.•■, dnevne vesli. Drugi programi t Sreda', 16. septembra. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 20,00 Narodne melodije, 21.00 Vokalni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20,30 Ljubljana. 22.40 Lahka glasba. — Bu-dapest: 12.00 Opoldanski koncert, petje. 17.30 popoldanski koncerl. 19.00 Ciganska glasb,i. 20 ' ) Jazz. 21.45 Radio kvartet, koncert vojaške godbe. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 13,10 Plošč, 17.00 Italijanske pesmi in arije. 19.30 Prenos i: opere, 22.20 Večerni koncert. — Milan: '1,18 Plošče. 12.00 Pestra glasba. 19,15 Pestra glasba. 20.45 Operetni večer. — Oslo: 20.05 »Lekarnar. , opera, nato radio orkester. — Praga: 19.05 Prenos iz studia. 20.25 Radio orkester. 21.30 Kvartet. — Rim: 13.10 Lahka glasba. 17.30 Pester koncert. 21.00 »Lohengrin*, opera. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. 13.15 Popevke. 20.45 Jazz. 21.30 Accor-deon. 22,15 Havajske kitare. 23.30 Pester večer. Poizvedovanj Izgubljena je bila rjava listnira v bližini Vodnikovega trga s 520 do 530 Din v gotovini in /. odraziti finančne direkcije itd. Najditelj se lepo prc.-i. dn izroči listnico z vsebino proti primerni nagradi pri upravi »Slovenca«. Zavitek z razno vsebino jo bil izgubljen \ sobolo proli večeru nn Dunajski in Goeposvetski cesti. Najditelj se naproša, da ga odda v upravi Slovenca 0 Zatekla se ir majhna grlica. Dob: so pn Mariji lllebš, Poljanska cesta 52/L Opazovanja angleškega časnikarja Doret, Le Brix in mehanik Mohsman poleteti v rekordnem času v smeri proti Tokiu, je v soboto dopoldne okrog 10 strmoglavilo na tla v bližini Uralskega gorovja. Dva letalca sta mrtva, tretji pa je težko ranjen. Imena mrtvih še niso znana. V okolici, kjer se je ponesrečilo letalo, so gore v višini 1500 do 2000 metrov, in izgleda, da se letalci niso mogli dovolj visoko dvigniti, da bi poleteli čez. Letalci so startali v petek zjutraj ob 6.12 v Le Bourgetu in so nameravali preleteti 10.000 kilometrov dolgo progo med Le Bourge-tom in Tokiem brez vmesnega pristanka, Nameravali so s tem potolči rekord Američanov Boardmansa in Polandosa, ki sta letos junija brez prestanka preletela progo Newyork— Carigrad. Francosko letalsko ministrstvo je razpisalo v to svrho nagrado v znesku 1 milijon frankov. Po avtomobilski nesreči ob poševnem stolpu v Pizis »Sapramiš — kaj bo pa sedaj Mussolini rekel?« Newyorška revija »The Nation« objavlja v eni svojih zadnjih številk naslednji članek, ki ga je napisal dunajski dopisnik londonskega »Daily Heralda«, glasila angleške delavske stranke: 3 28. junija — bila je nedelja in prvi dan volitev v madjarski parlament — sem se z nekim časnikarjem in nekim poslancem ma-djarske socialistične stranke vozil z avtomobilom po južni Madjarski. V vsakem mestu smo videli cele trume policistov, ki so bili vsi oboroženi s puškami. Od časa do časa so ustavili naš avto in nas grobo barali, kdo stno in kaj hočemo. Odgovorili smo jim, da smo ino-zemci in da smo na potu v mesto Bekes-Csaba. Omenjeni kraj so mi nekateri madjarski opo-zicionalni voditelji opisali kot tipičen volivni okraj, kjer volijo javno Samo v -tt=> večjih Zgodovinska fregata »Uld tronside«, ki je pred i JU leti služila Ameriki kot vojna ladja, pred nebotičniki Manhattana v newyoršketn pristanišču. liberalec, čeprav so mnogi pričakovali zmago, če lu bilo vsem volivcem dovoljeno voliti. Grof Bethlen sam je javno izjavil, da na deželi mo-raj • b ti volitve javne, ke" sicer postane dežela žrtev radikalizma. Od 45 mandatov, ki so odpadli na okraje s tajno volitvijo, so dobili socialisti 14, ostale opozicionalne stranke 12, vlada pa 19 mandatov. Rekord v poštnem prometu z Ameriko Nemški prckooceanski parnik »Evropa« jc med vožnjo čez Atlantik naložil svojo pošto zn Ameriko na letnio, ki ga je vozil s seboj, in jo po zračni poti poslal naprej v Newyork. Letalo je 9. t. ni. ob 8.50 pristalo v Brooklvnu. Američani so prejeli evropsko pošto tri dni in 21 ur potem, ko jo je bila Evropa« v Cher-bourgu sprejela na krov. To je rekord v poštnem prometu z Ameriko. Žalosten konec rekordnega po etavTohio Dva letalca mrtva. Moskva, 13. sept. j. Letalo »Bindestrich IT.«, s katerim so nameravali francoski letalci Če ni klobnka pri rokah V angleški poslanski zbornici velja običaj, da mora imeti poslanec, ki med kakim glasovanjem stavi na govornika kako vprašanje zaradi poslovnega reda, na glavi klobuk. Pri zadnji razpravi je hotel eden delavskih poslancev staviti tako vprašanje. V odločilnem trenutku je pa opazil, da nima klobuka pri sebi. Na pomoč mu je priskočila tovarišica, poslanka mrs. Manning, ki mu je brž pomolila svoj moderni klobuk moške fa-zone. Eden postrežljivih tovarišev je poslancu klobuk potisnil enostavno na glavo. Toda ko je poslanec opazil, da je klobuk okrašen z zelenimi peresi, ga je strgal z glave in ga zalučal po dvorani. Začel se je pravcati lov za klobukom, in ko ga je slednjič dobila v roke mrs. Manning, je bil tak, kakor da bi prišel iz tridesetletne vojne. Zbornica je bila hvaležna za prijetno motnjo. Junaška smrt kirurga V neki milanski bolnišnici je bil zaposlen kot operacijski vodja kirurg Enrico Sciaky. Te dni je operiral nekega pacijenta na želodcu. Med operacijo pa mu je nenadoma postalo slabo. Začela so se mu šibiti kolena. Toda z največjim naporom svoje volje je vztrajal do konca operacije. Nato pa so mu padli instrumenti iz roke in zrušil se je na tla. Cez nekaj minut je zdihnil. Njegovo zadnje vprašanje je bilo: »Ali se je operacija posrečila?« Kakor so zdravniki pozneje ugotovili, mu je med operacijo udarila na možgane kri. Ponesrečena letalca Doret in Le Brix. Jc-ii io mogoče v Afriki? Redek slučaj se je pripetil pred par tedni na misijonski postaji Marianhill v južni Afriki: nenadoma je pričelo snežiti in kmalu je bila okolica pod gosto belo odejo. Pač redka prikazen v deželi tropične vročine. >Nič se ne boj, stric, da bi vlak zamudila. Jaz imam vozni red v glavi.« >0, ti rogač ti, jaz ga pa že celo uro iščem.« KShnski nadškof kardinal dr. Karel Scliuite je včeraj praznoval 60-letnico svojega rojstva. mestnih okrajih volijo tajno, v 199 podeželskih okrajih pa so volitve javne. Mi trije smo prišli, da na lastne oči vidimo, kako se vrše volitve v deželi, kjer obstoja parlament samo na videz, in kjer vladi niti malo ne pride na misel, da bi vpoštevala voljo ljudstva. Prebivalci Bekes-Czaba so večinoma mali kmetje in poljski delavci s tradicionalno socialistično miselnostjo. V mnogih mestih in mestecih, skozi katere nas je vodila pot, smo videli lepake z imeni vladnih, pa tudi lepake z imeni opozici-jonalnih kandidatov. Kljub temu pa je bil v mnogih izmed teh ntest izvoljen vladni kandidat, dočim nasprotni kandidat ni dobil nobenega glasu. Zvedeli smo, da so volivni uradniki dva ali tri dni pred volitvami med podpisi opozicionalnih list našli »pogreške«, radi česar so seveda listo proglasili za neveljavno. V vladnih podpisnih listah niso našli niti ene napake, čeprav naglaša opozicija, da so \ladne stranke ponaredile ogromno število podpisov. V nekaterih krajih so imele vladne liste več podpisov, kakor pa volivcev v dotič-nem okraju. Odlični opozicionalni voditelji so odkrili' svoja imena v vladnih listah. Volitev so izvršili z javnim ustnim glasovanjem. Vendar ne gre tako, da bi volivec kar stopil v volivni lokal in povedal, za koga glasuje. Ne, volivci morajo priti v volivni lokal v skupinah, in sicer po kandidatni listi, za katero nameravajo voliti. Volivci posameznih strank se zbirajo na določenih mestih, in ko se jih nabere kakšnih 20, jih spuste na volišče. Videl sem, kako so na.jpreje spustili na volišče vladno skupino, nato socialistično itd. Ce pa se medtem, ko so bili v lokalu vladni volivci, ni nabralo dovolj socialističnih volivcev, so mesto njih spustili na volišče vladno skupino. Ugotovili smo, da so volivni komisarji večinoma določili zbirališča socialistov daleč proč od volivnega lokala, Cesto na prostorih, kjer volivci niso imeli nobenega varstva pred pripekajočim solncem. Zgodilo se je pogosto, da so od prihajajoče skupine socialističnih volivcev enega ali dva volivca aretirali, nakar so za kazen poslali celo skupino nazaj na zbirališče. V mnogih krajih pa so socinr 'i zaman ves dan čakali na vston. V volivnih lokalih so komisarji postopali z delavci in kmeti kakor s čredo drobnice. Nisem sicer razumel, kaj so kričali nad njimi, vendar iz obnašanja kmetov n delavcev sem videl, kako zelo jih je kričanje prestrašilo. Mnoge volivce so nagnali ven takoj, ko so vstopili. Nad nekaterimi so komisarji kričali radi tega, ker niso razumeli madjarsko. V Bekešu je namreč precej Slovakov. Ob 4 popoldne so na moje veliko začudenje v delavskih volivnih okrajih, ki smo jih obiskali, proglasili volitev za zaključeno. Pozneje sem zvedel, da so imeli komisarji nalog, takoj zaključiti volitev, »če bi ne čakalo več volivcev«. Ko pa sem stopil na ulico, sem videl velike množice čakajočih socialističnih volivcev, katere so pustili čakati na zbirališču cele ure, medtem ko so imeli vladni volivci neomejen prost vstop. Naposled pa so jih še ogoljufali za njihove glasove. Od nekod se je pojavila policija na konjih in čakajoče volivce brutalno razgnala. V Szarvasu smo naleteli na množico ljudi, ki so ji morali zagroziti s strojnicami, da se je razšla, ne da bi oddala svoje glasove. V premožnejših okrajih, kjer je bila vlada gotova večine, so se volitve končale šele pozno zvečer. Slične dogodke sem imel priliko opazovati ves dan in še naslednji dan v najrazličnejših delih dežele. Zmaga vlade me radi tega ni presenetila. Mnogo bolj me je presenetilo dejstvo, da so si kmetje in delavci sploh upali glasovati za opozicijo ali vsaj poskusiti glasovati za opozicijo, čeprav jim je bilo onemogočeno. Množice revnih, razcapanih in molčečih opozicionalnih volivcev, ki so stopale pred vo-livne komisarje, so bile pasivne, toda odločne. Vsak moški, vsaka ženska je komisarju jasno in razločno povedala ime socialističnega kandidata, ne da bi se pri tem zavedala, kakšne posledice bo imelo to zanjo v prihodnjih mesecih. Gorje opozicionalnim volivcem, če se drznejo prositi za kakšno podporo ali znižanje davkov. V nobenem izmed 199 podeželskih volivnih okrajev ni bil izvoljen noben socialist ali Uaudi zapušča ladjo v pristanišču Marseille. Konec kolomjulne razstave Slišati je bilo, da pariške kolonialne razstave, ki je imela velikanski uspeh, letos ne bodo zaključili ali vsaj samo začasno in da jo bodo prihodnjo pomlad spet odprli. Te govorice so se izkazale kot neresnične; dne 31. oktobra bodo razstavo zaprli in takoj začeli podirati zgradbe, samo kolonialni muzej bo ostal. Pravijo, da je prekrasni angkorski tempelj kupila neka filmska družba, ki ga bo zažgala in tako filmala. Razlogov, da so se po tehtnem razmišljanju odločili za konec razstave, je več. Predvsem postaja vreme za mnogoštevilne domačine eksotičnih dežela v Parizu že zdaj prehladno. Baliplesalke zapuste Pariz že te dni, a dlje nego do konca oktobra ne bo mogel vztrajati noben domačin tropskih de- žela. Vračanje domačinov prihodnjo spomlad bi pa bilo predrago. Razen tega so začasne razstavne zgradbe premalo trdno zgrajene, da bi mogle kljubovati zimskemu vremenu; mnoge so morali že doslej popravljati. Barake niso urejene za kurjavo. Vse to je nagnilo mestno upravo, da bo razstavo nepreklicno zaključila še to jesen. Nove rečne ladje Na Donavi preizkušajo nove drseče ladje, ki bodo mnogo hitrejše nego sedanje, ki vodo bredejo. Namesto vodnih vijakov jih bodo gonili zračni propelerji. Drseče ladje so imeli že doslej v Franciji in Ameriki, a izkazale so se skoraj kot neuporabne; te ladje imajo namreč napako, da med vožnjo leže poševno, pomikajo se sunkoma in neprestano tresejo. Te napake so na novih donavskih ladjah odpravili. tako da so ladje izredno uravnovešene in med vožnjo mirne. Po narasli Dpnavi, ki teče z brzino 15 km na uro, so vozile proti toku s hitrostjo 60 km in s tokom 80 km na uro. Nove ladje nameravajo zaenkrat uvesti na progah Passau—Dunaj—Budimpešta, kasneje pa dalje po Donavi nizdol. Vožnja bo trajala po reki nizdol na progi Passau—Dunaj odnosno Dunaj—Budimpešta po štiri in pol, v obratni smeri pa po pet in pol ure. Ekspresne ladje Donavske paroplovne družbe rabijo danes za taisto pot 12, odnosno 24 ur. ŠPORTNI VOZ. Ta pracijozni model le najlepši primer elegantnosti Chevroleta 1931. Prostorni zasilni sedež vam daje motnost, da povabite s seboj še katerega prijatelja. Voz je opremljen z varovalni pred kamenjem in i enim rezervnim kolesom in ie velepraktičen. CHEVROLETOV LUKSUSNI SEDAN. Z nizko vzneseno Fisherjevo karoserijo v mikavnih barvah. Prosiorna notranjščina s tapetno oblogo spominja na otmen salon. Pravcata Juksusna" limuzina! CHEVROLETOV KONVERTIBLI COUP6. Model, ki je posebno priljubljen pri mladih tjudeh. Najneznatnejšc podrobnosti razodevalo olcus in spretnost karoserijskega mojstra. oceni in ekono DA toda prav tako imeniten po zunanjosti in po notranji vrednosti ZADNJIH pet let ni noben drugi avto doživel toliko in tako temeljitih izpopolnitev kakor Chevrolet. Model za modelom so prihajali, z njimi nove mehanične vrline, in sloviti izdelek družbe General Motors se je vselej predstavil z novo, krasno vnanjostjo. m i č e n voz to definitivno postavile v vrsto „luksus-nih" voz. Iz štiricilindrskega voza se je Chevrolet izpremenil v šestcilindrskega — i močnejšim motorjem in še večjo zanesljivostjo. Toda najpomembnejšo izpopolnitev so poka-zali modeli leta 1931: Fisher jim je ustvaril karoserije, ki so ta poceni in ekonomični av- Lepote Chevroletove karoserije ne morete preceniti samo s površnim ogledom. Morate si jo tudi od znotraj temeljito ogledati — hsu-r.ir>hično tapetniško izdelavo in skrbno dodelane kovinske dele. Od devetih modelov so trije spodaj naslikani. Vsi so enako lepi in luksusni. Stopite k Chevroletovemu zastopniku in si jih vse oglejte. Na željo vam takoj priredi poskusno vožnjo. CHEVROLETOV COACH. Model za poslovne ljudi. Resen, harmoničen, z Ducoviml barvami iri udobno notranjščino, Zaprt voz po presenetljivo nizki ceni. NOVI CHEVROLETOV ŠPORTNI ROAD-STER. Športni voz v vseh pogledih je ta Roadstcr: v tinijt, barvi in na vožnji. Hladilnik je zaščiten z varovalom pred kajenjem. Na zasilnem sedežu zadaj, ki je jako prostoren in udoben, je prostora za dve osebi. GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. Zborovanje štajerskih obrtnikov Ogromna večina za skupne zbornice Izredno veliko zanimanje je vladalo med štajerskimi obrtniki za glavni zbor mariborske Zveze obrtnih zadrug, ki se je vršil v nedeljo dne 13. sept. v Ljutomeru. Iz vseh krajev bivše štajerske so prišli številni zastopniki na zborovanje. Zvezni načelnik g. Fr. Bureš je otvoril občili zbor in pozdravil navzoče zastopnike, med drugimi vladnega zastopnika g. dr. Mlinarja, zadružnega nadzornika g. Založnika, g. Rebeka iz Celja in g. Zadravea iz .Središča, nato zastopnike ljubljanske Trgov, zbornice gg. Rebeka Josipa, Litropa, tlohnjeca Miloša, tajnika dr. Pretnarja Josipa in dr. Jure Kooeta. Halje je pozdravil zastopnika Zveze obrtnih dru-Stev v Celju gg. Lečnika, Holobarja, Kvasa in tajnika Zabkarja, zastopnika Zveze gostilničarekih zadrug g. Berliča in tajnika g. Petelina in predsednika ljubljanske Zveze obrtnih zadrug g. Pičmana. Potem ko je bilo podano zanimivo delovno in blagajniško izročilo Zveze ter poročilo o novem obrtnem zakonu, je prišlo ob splošni napetosti na dnevni red vprašanje skupnih odnosno ločenih zbornic. G. načelnik Bureš je omenil, da hočejo štajerski obrtniki sami mirno presoditi, za kateri sistem se bodo izrekli. Vprav zaradi tega so gospodje iz nimajo. Nato je g. zadružni nadzornik Založnik, priznani obrlni slrokovnjak, v izredno temeljitem in rlocela objektivnem referalu obdelal tako mojstrsko problem sistema zbornic, kot smo dosedaj redko kuj lakega .slišali. Takoj v uvodu svojega referata pravi, da jo treba lo vprašanje objektivno presoditi od vseh strani. Štajerski obrtniki so bolj oddaljeni od zborničnega sedeža in imajo lorej od v je mani koristi, lcol njihovi ljubljanski tovariši. baš utrudi let/a pa je njihova, sodba tembolj objektivna. Naloga zbornic je, da vplivajo na smer gospodarske ■|>olilike narodu iu sodelujejo v državnih oblaslvih •za povečanje gospodarske .silo domovine. Kdor jo mnanja, da naj so zanima zbornica samo za interese posameznih stunov ali celo strok, ta jemlje svoji najvišji interesni zastopnici njen pomen, jo ponižuje in slavlja v islo vrslo z drugimi udruženji. 5) tem si mora biti vsakdo na jasnem, Go hoče soditi o obliki zbornic. Predavatelj nato prikazuje ustrojstvo skupnih zbornic in ločene zanatske komore v Boh'rad u ter na podlagi številk dokuie, du je ljubljanska skupna zbornica izdala v enem letu za obrtniške namene dvakrat toliko, kakor Delgraj-ska znnalska komora v 10 letih. Ako naj bi ločena zbornica pri nas hotela ustrezali vsaj nekoliko svojemu namenu, bi bilo zvišanje doklad za l.GU% neobhodno potrebno. Zaščiteno pa obrtništvo v ločenih zbornicah ne bo prav nič bolj kot v skupnih, kajti ločena zbornica bn v lakih slučajih vedno morala računati s tem, —100. — Moka: bč., ban., kolodvor O, 00 370—390, 2. 350 do 370, 5. 305—320, 6. 250—265, 7. 190—205, 8. 130—140. — Tendenca: lieizpreuienjena, za koruzo: čvrsta. — Promet :skupno 56 vagonov. Budimpešta. Tendenca: za pšenico Čvrsta, ostalo: ustaljena. Promet: sreden. - Pšenica: dec. 10.60, 10.67, 10.65, za ki j. 10.63—16.65; marec 11.50—11.82, zakl,j. 11.72—11.74. - Rž: dec. zaklj. 10.55—10.65; marev- 11.50—11.65, zaklj. 11.59—11.60. - Koruza: maj 12.08—12.15, zaklj. 12.12—18. Hmelj XI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, 12. IX. 1931. Nakupovanje se nadaljuje po cenah od 9 li> Din /a 1 kg. 80% letine 1931 že v drugih rokah. Društveni odbor. Žalec, 14. sept. Ig. Kupčija se vrši \ vseh p-loža jih. Ceni se, dn je že večji del letošnje >:->t\o kupi joti od prve roke. Razpoloženje za najboljšo in prvo vrslo je bilo čvrsto, cene >o polagoma dvigajo. Zadnje cone za najboljši hmelj so bile: 2*') do 300 Kč, za 1. 250 do 270, dobri srednji 20.i do 240, za slabi brneli 120 do 180. Kupci -.> bili zastopniki domačih, švicarskih, belgijskih in nem-Sklh veleplvovarn, domači trgovci ter domači in tuji importerji. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdk.' L Iv. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih jo bilo 2."i(!('. | goved, iz Jugoslavije 251. Cene: voli najboljši 1.70 I Ho 1.72. I. 1.45—1.60, II. 1.85-1.10, HI. 1.15- 1.30; ! krave 1. 1.10—1.15. IL 0.82 -0.90: biki 0.85—1.20; : klavna živina 0.55—0.75. — Tendenca: (Vue sn v ' splošnem oslale nespremenjeno. MAM OGLASI Vsaka drobna vrslfcn 1'30 Din ali vaaka beseda BO par. Na|man|il oglaa S Din. Oglaal nad devet vralle ae računalo vliw. Za odgovor uinkol Na vpraianla brca znamka nc odgovar|amot Službe iščejo Cvikmajster dobro izurjen, kateri je tudi pri vseh drugih strojih izvežban, išče prikladno mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10475. Krojaški pomočnik mlad, za boljša dela, nastopi takoj. — E. Brvar, Vače pri Litiji. Hlapec si želi primerne stalne sluibe, vesten, pošten in vajen popolnoma vsakemu delu in konj. Nastopil bi 1. oktobra. Ponudbe pod št. 10.785 na upravo »Slovenca«. Krojač se išče za konfekcijsko delo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Konfekcija« št. 10773. 14—16 letno dekle se takoj sprejme kot pestunja. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Krščanska družina« št. 10784. Učenko se sprejme v trgovino. Pridna iz poštene hiše, s primer, šolsko izobrazbo. Hrana in stanovanje v hiši. Mesto na deželi. — ' Ponudbe pod »Pošteno dekle« na upravo »Slov.« št. 10782. Učenec se sprejme! M. Spreitzer, Ljubljana, veletrgovina, špecerija in kolonijale. Tapetnika za fina dela išče Amann A. - tovarna pohištva -Tržič. Služkinjo pametno in pošteno, ki bi hotela dve kravi in druga hišna dela opravljati in kuhati za dve osebi, se sprejme. Plačilo po sposobnosti in po dogovoru. Naslov v ilpravi »Slovenca« pod št. 10636. Hlapec priden in pošten se takoj sprejme h konjem in ta vsa kmečka dela, Na-itop takoj. Plača po dogovoru. Prednost imajo Dolenjci. Ponudbe na upr. »Sloven.« pod »Dolenjec« št. 10756. Išče se privatni kapital 4 do 500 tisoč dinarjev na 6 mesečno odpoved in prvo hipoteko 8% obresti, za dobro vpeljano podjetje, 30 strojev, 50 delavcev. Tudi možnost vstopa kot družabnik. Tajnost zajamčena. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tvornica 7« št. 10608. 70 000 Din posojila iščem na več let proti dobrim obrestim in sigurni varnosti. Nasloviti pod »Sigurno« na oglasni zavod Hinko Sax, Maribor. Čamernikova Soierska šola Liubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospetu št 16 zastoni. Pišite poni I Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija. Študentovska ul. 9-1. Francoščino, i nemščino, klavir, poučuje strokovno izprašana učiteljica. Wolfova ul. 10/11 , (hiša na dvorišču). « »J Uhani v večji vrednosti, so se izgubili pred gradnjo novega občinskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. Pošten najditelj se prosi, da jih odda proti primerni nagradi pri F. Cirmanu, trg. z mešanim blagom v Št. Vidu nad Ljubljano. IC Gospodična solidna, iii* sobico naj-rajii s hrano v centrumu, pri mirni rodbini. — Ponudbe pod »Solidna« na upravo »Slov,« šL 10783. 0B5B Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam. Veliki svetli prostori za skladišče, delavnico ali kaj sličnega, se takoj oddajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10691. Lokal s skladiščem in stanovanjem daje v najem Davorin Tombah, Maribor, ! Zrinj-kega trg 6. Lokal na ulico, po ugodni ceni oddam osebi, ki ima zastopstvo ali agenturo. Pojasnila daje tt. Matej Ore-hek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. J Stavbne nasvete da|e tehnični biro »Tehna« Liubliana, Mestni trg 2S/I Stavbišče . ali že obstoječo hišo za trgovino z mešanim blagom kjerkoli na promet- Inem kraju — kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stavbišče« št. 10772. Kupimo Vsakovrstno ! po aaivlšiib cenah . ČERNE, luvelii Liubliana Wolfova ulica tt 3. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana Selenburgova ulica 6 II nadstr Učenkam pletiljam brezplačen pouk, če si nabavijo pri nas pletilni st.oj. »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25.1. Akademik išče stanovanje za in-strukcijo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10760 Dijake se sprejme na hrano in stanovanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10759. Sode oljnate in vinske od 100 litrov naprej, v dobrem stanju brez vonja ponudite takoj tvrdki Peter Šetina, Radeče, Zid. m. Obrt Brzo slika za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomeyer, Maribor, Gosposka 39. Parizarska kolesa in druga kolarska dela izvršuje najcenejše Rode Peter, kolar. Škrjančevo, Radomlje. Čevlji! Moški templanci Din 24, ženski templanci Din 18. Tobias, Kolodvorska 27, dvorišče. Morijo m Krmo oddaja naiceneie veletrgovina * ® » co ^ UE* '.§ 0 , o 2 , a _i I a C n> a « ; 5 ».s ® s» -os ra — a I T " 1 S a ^ 1 is,-C ■=£ n -i. -- ^ *» ^ b -j > m „'0 » N |odg'5S -■IN 00° I • — c-i cs i Josip I.avtižar: Bled in Briksen Zgodovinska povest iz 17. stoletja. Škof je povabil duhovščino v proštijsko hišo k skupnemu obedu in pravtako se je začel tudi med ljudmi čas prijateljskega razgovora. Nekateri so zasedli mize na prostem in si naročevali kosilo pri sej-marjih, drugi so polegli po tleh in se krepčali s hrano, ki so jo prinesli od doma s seboj. Mično je bilo gledati to pisano družbo v slikovitih narodnih nošah, postavne fante s širokokrajnimi klobuki in rdečelič-ne mladenke v belih »aftehih« in pečah. Po tratah pa je skakljala otročad z igračami in z medenimi štruklji. Vsi so se veselili kraljevega solnca, ki je danes posebno prijazno gledalo na jezersko cerkev ter obsevalo z zlatimi žarki zbrano družbo. Zabave je bilo dovolj. Par glumačev je izvabljalo ljudem mnogo smeha. Nadomeščali so jim mu-zikante, ki jim ni bilo dovoljeno motiti svetega miru na otoku. Prosto pa se je gibal Škantarjev Jaka z leseno cerkvico ter razkazoval ljudem med benglja-njem zvončkov, svetnike in svetnice blejske župnije od sv. Martina na konju pa do sv. Marjete z zmajem na vrvici. Ribičeva Rezika je prepustila danes vesljanje močnejšim rokam. Pridružila se je veseli tovarišiji v spremstvu tete Mine. Kako je bila Rezika lepa v praznični narodni obleki! Marsikdo je pogledal za njo in vpraševal, čegava je ta deklica. Tudi ona je giedala po neznanih ljudeh, ki jih je danes toliko došlo k Mariji na jezero. Teta Mina pa je imela vedno pozorno oko na Reziko in jo zato začela priganjati na odhod. Deklica bi bila rada še dalje ostala v družbi, toda beseda tete Mine ni poznala odlašanja. Poslovili sta se pri znancih in šli k jezeru. Tukaj sta opazili puščavnika Adolfa. Ko so namreč drugi gospodje že sedeli pri škofovi mizi v proštijski hiši, se je Adolf priporočil in odšel k jezerskemu nabrežju. »Danes je bilo lepo na otoku« — je dejal s prijaznim pogledom na Mino in Reziko. »Zelo lepo,« je rekla Rezika in lica so se ji nekoliko pordečila. Večkrat je že videla puščavnika in tudi govorila ž njim, ni pa se spomnila, da bi jo bil kdaj tako prijazno pogledal. »Gresta tako kmalu domov s teto?«; »Rezika bi bila rada še ostala, pa je bilo že dovolj zabave,« je odvrnila Mina. »Teta je tvoja druga mati,« je rekel puščavnik Reziki. »Le poslušaj jo, želi ti dobro. Mladina potrebuje variha. Modra postaneš šele po skušnjah, ki jih pa zdaj še ne moreš imeti.« Rezika je predevala ta čas zlati rožni venec iz ene roke v drugo. »Gotovo ga imaš za spomin?« je vpraševal Adolf. Takoj pa mu je bilo žal zaradi tega vprašanja. Zato ni čakal odgovora, temveč se je obrnil k Mini, ki je že sedela v čolnu in držala veslo v roki. »Kmalu bosta doma,« ji je dejal. Tedaj je sedla tudi Rezika v čoln in prijela za drugo veslo. »Z Bogom!« je klical puščavnik za njima in odšel proti svoji hišici. Ko je prišel domov, mu je očitala vest neko nepravilnost. »Preveč sem govoril z njo,« mu je hodilo na misel. »In čemu sem jo izpraševal, če je dobila rožni venec v spomin. Še nisem popolno odmrl svetu. Dosti bo še treba premagovanja in vaje v popolnosti.« Obmolknil je za nekaj časa. »Saj sem gledal na njej le nedolžnost,« je nadaljeval in se tolažil v hipnem razburjenju. »Morebiti pa vendar ni bilo brez greha? Vnanjost in minljivost me še priklepata na svet. Kdaj — o Gospod — bom očiščen vsega, kar me loči od Tebe? Kako slabi so moji sklepi!« V roko je vzel Kempčana in čital 31. poglavje tretje knjige: »Loči se od posvetnih misli, da najdeš Stvarnika.« 12. V Bohinju. Dan po Velikem Šmarnu je bil odločen za obisk bohinjske doline. Welsberg je namreč želel ogledati tudi tista posestva, ki jih je imela briksenška škofija v oddaljenih krajih. Poleg tega bi bil rad videl od blizu Triglav, kralja Julijskih Alp in pa gorsko samoto, v kateri je stisnjeno Bohinjsko jezero. V prvi kočiji so sedeli: škof Welsberg, kanonik dr. Eder in oskrbnik Kriškof Waidmann. V drugem vozu so bili: škofov tajnik Kolb, zvezdoslovec Herman Fink in grajski lovec Jomaž Dorn. Cesta ni bila prav slaba, ker so vozili po njej železne izdelke iz bohinjskih fužin. Vožnja je šla ob blejskem jezeru proti Petranovi gostilni in od tu pod Babjim zobom v gorsko kotlino na Bohinjski Beli. škof se je zanimal za cerkev, stoječo precej visoko pod Babjim zobom. Krištof mu je pojasnil, da se pravi ondotni naselbini »Na Kup-ljenku« in da pripada cerkev kot podružnica blejski župniji. Posvečena je sv. Štefanu in slovi zaradi tega, ker jo obiskujejo kmetje iz daljne okolice s posebnim namenom, da bi imeli srečo pri konjih. V zid okrog cerkve so vdelani železni obroči, kamor privezujejo konje med službo božjo. Kmetje, ki prihajajo na konjih k sv. Štefanu, imajo ob ti priliki posebno ■ lepa sedla. Za Jugoslovansko tiskarno • Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelj: Ivan Kako v eo. Urednik: Franc Kromžar.