206. številka. Ljubljana, v soboto 6. septembra XVII. leto, 1884. Ishaja vaak dan sve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v 81 rij sk o - oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt letu 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika Malega Šmarna izide prihodnji list v torek 9. septembra 1884. Prva srbska železnica. Predvčeraj spustil se je prvikrat železnični stroj s kolodvora v Belem Gradu po dolini Moravini ter mnogobrojnemu veselemu občinstvu dal znamenje, da se je s tisto uro pričela nova doba gospodarska v mladi srbski kraljevini. S [osebnimi slavnostmi in v navzočnosti častitajočih gostov iz sosednjih dežela otvorila Be je ta dan nova srbska železna cesta Beli Grad-Niš, dolga 244 kilometrov, ob jednem deblo srbskega železnega cestovja, katero se preko Savskega mostu pri Belem Gradu naslanja na železnico Budapešta-Zemun, in od katerega se ima odcepiti črta Niš-Vranja, da kraljevino zveze s Turčijo, in črta Niš Pirot zavoljo zveze t Bolgarijo. Tla po srbski zemlji res neso taka, da bi podpirala jednaka podjetja! če se pomisli, da že novo otvorjena železnica gre skozi štiri pred6re, vse vkupe dolgi 2C0O metrov, in da je bilo za njo treba stavb, kakeršne občudujemo v Avstriji le pri naših gorskih železnicah, potem gre velik del zaslug srbskega naroda neumornosti in napredoljubnosti, da se je tako težko začetno delo sedaj zvršilo. To je tudi najboljše poroštvo, da nič manj težavni postranski železnici Niš-Vranja in Niš-Pirot tudi v kratkem času stečeti. Če se lahko primerja, da so železnice žile, po katerih se prometne moči zbirajo, da se preustvar-jene zopet iztakajo v širše kroge, oživljajoč in prenavljajoč jih, potem je tudi res, da se i vsako novo železnico narodno gospodarstvo še bolje uredi, blaginja domaČega in sosednjega, naroda še bolje po-Bpeši. Koliko pomenljivejši morajo pa denašnji dnevi biti za Srbijo, katera etoprav ta teden dobi bvojo prvo železnico, prvo pot do pravilnega prometa in z njim do pravega gospodarskega občevanja s kulturnimi državami! Srbska kraljevina bila je do sedaj jedina dežela v Evropi, ki parne moči ni še vpora-bila za svoj promet, in imola je torej v tem oziru starfkav obraz v evropskem državnem koncertu. In zato je torej dvorjenje nove železnice tudi pomenljivo, ker kaže, da je mladi kraljevini resno do tega, gmotno povzdigniti se na tisti stališ, ki jej je sicer v vnanji politiki vsled Berlinskega dogovora dan bil. V svojej vuanjej politiki Srbija sicer ni na najboljšem potu, a z grajenjem in pospeševanjem svojih občil bode £vropo prepričala, da se sama razvijati more in hoče, kakor si je veiiko ugleda v krogu evropskih držav že pridobila s popravami svojih dav-kovskih zakonov, s stalno skrbjo za kmetijsko in financijalno polje svoje. Največ dobička bode pač od stroja, ki bode odslej puhal po Moravini dolini, imelo srbsko narodno gospodarstvo in blagostanje. Potrebe srbskega prebivalstva bode cenejše in hitrejše zadovoljevane, a produktivnost njegova bode rastla, ker bode pot srbsk'm pridelkom in izdelkom v vnanje dežele ložji in brez dosedanjih zamudnih ovinkov. Če pa se do konca leta 1886. po ukrepih znane Conference a quatre potegne v resnici železna cesta do Soluna, in na drugi strani do Carigrada, potem bode črta Beli*Grad Niš prava velika cesta v orijentalski trgovini m ob tej cesti se bode moralo govoriti o do sedaj srbskemu narodu neznanem gospodarskem napredovanji. Ali tudi mi Avstrijci moramo v prvi vrsti s posebnim veseljem in zadovoljstvom pozdravljati prvi železniški tir v sosednji naM državi! Neso su od nekduj avstrijski državniki zastonj ozirali na Srbijo in v njej zlasti pogrešali pravih trgovinskih vezil I Že blizu pred tridesetimi leti je avstrijski konzul v Belem Gradu, p). 11 ihn, predlagal, da bi se Beli Grad in Solun zvezala z železnico zlasti zavoljo pošte, prihajajoče iz Iudije. Inžeučrji avstrijske državno železnične družbe so se neprestano pečali s črteži srbskih železnic. Iu slednjič je bila Avstriska Deželna Banka, ki je za ponesrečeno Pariško Union Generale v družbi s Comptoir-jem d' Escompte prevzela pogodbo srbske vlade in tudi v resnici dovršila gradnjo znamenite železnice. Z živim in veselim zanimanjem se je v Avstriji gledalo napredovanje važnega dela in dvojbe ni, da bode nova železnična zveza tisto vzpolnjevala glede naših gospodarskih interesov na južnem vzhodu, kar se je od nje obetalo. Trgovinske razmere mej Avstrijo in Srbijo razvile so se v zadnjem desetletji jako krepko, to pa zlasti vsled trgovinske pogodbe mej njima. Vsaj je Srbija staro tržišče avstrijsko, vsaj od blaga, ki se uvaža v mlado kraljevino, odpada na Avstrijo 80% težine in 75% vrednosti! To uva- žanje bode po izboljšanih občilih, po novi železnici Brli Grad-Niš le še rastlo, ker se bode produkcija v deželi in z njo zamena blaga povzdignila, a bode večje postalo tudi hrepeuenje po proizvodih naše obrtnosti. Ako bodo naši trgovci za časa pogodili potrebe in ukus srbskih deželanov, ue bode se jim treba preveč bati koukurenctje francoske, angleške in nemške, ki bode takoj v deželi, kakor hitro bode po novih železnicah storjena zveza z bolgarskimi in turškimi železnicami. Sploh pa je za sedaj uašej trgovini v Srbiji in preko Srbije veliko garancij danih, ki bodo še le prav v veljavo prišle, kadar hode kruljevina preprežena z železnimi cestami. M. Ali smejo avstrijske sodnije razsojevati o pravnej veljavnosti v tujini sklenenih zakonov? V Ljubnem v sos^dnej Štajerskoj dogodil ae je pred nekaj leti vaški roman, kateri se bo zaključil po dolgotrajnej pravdi pred soduijo. V tamošnjoj župniji kot rimsko-katoliški duhoven službujoči N. L. se je v učiteljico domače ljudske šole zaljubil. Po mnogih iu hudih bojih s stariši učiteljice sta sklenila, dobivš* odpust iz avstrijskega državljanstva se podati v Suksouijo. V Nemčiji Bta hitro dobila državljanstvo, sta pristopila k piotestautovskej veri iu se poročila 27. julija 1881. Leto kasneje sta se vrnila v svojo domovino in dobila oba učiteljski službi na nekej šoli. Komaj sta bila dva meseca doma, že dojde Graškemu namestuištvu ovadba, da je N. L , apostata t. j. odpadnik in bivši rimsko-katoliški duhoven, da si jo prejel višje rede in blagoslove, vkljub temu javnemu zakonskemu zadržku z učiteljico M. oženil in da ž njo živi. Vsled tega naznanilu je pričela deželna sodnija pieiskavo o pravnej veljavi tega zakona. Zakonska dvojica se protivi v prvi vrsti pristojnosti avstrijske sodnije, ker sta postala tujcu in podanika Nemčije in ker druga država, toraj tudi avstrijska nema pravice brez posebnih in tehtnih uzrokov pričeti preiskave, in razsojevati o pravnej veljavi v vnanjih deželah sklenenih zakonov. Tacega mnenja je bilo najvišje sodišče na Dunaji še meseca januvarja 1881. letu. A letos misli drugače. Deželna sodnija je priziv zoper sodnijski odlok zavrgla rekoč: Preiskava v takem slučaji se mora LISTEK. Nekaj o Preširnu. Gosp. Jos. Cimpeiman je, pišoč „0 Preširnovem Senanu" („Ljubljanski Zvon" I. str. 312.) podmenil, ka bi bil uaš pesnik uporabil glavno misel po angleškem pesniku Tomaži Moore-u. Ta hipoteza zdela se mi je takoj neverojetna; istotako marsikomu prijateljev mojih. Ako se namreč trdi to, reče bo tudi lahko, ka je Preširen posnel svoj Bonet »Apel podobo na oglčJ postavi" itd. po Puškinovi „priči": „Sapožnik", ki slove: Kartinu1) raza) vvsmatrival sapćžnik,8) I v obuvi ofibku*) ukazal; Vzav totčas4) kist ispravilsja hudožnik.") „Votu, podbočas,') sapožnik prodolžal:8) „A eta grud ne Bliskom") li naga?" No Apellćs prerval 10) neterpčlivo: „Sudi, družok, ne svyše sapoga.11) Est u monjii prijatelj na primčtč: ') Sliko; ») nekedaj; *) čevljar; *) pomoto; s) takoj; ") slikar; T) podbočivši se; b) nadaljeval; 9) preveč; l0) segel v beBedo; čevelj. No včdaju, v kakom l>y on predmčtč Byl znatokom, hotj1*) strog on na slov&h; No čort,3) ego neBet sudltj o svčtč: Poprobuj on sudltj o sapogah. Tako Puškin. (Sočinenija A. S. Puškina. Iz-dunie Ja. A. Isakova. Sanktpeterburg 1859.1. str. 432.) Snov je ravno taka kakor Preširnovega soneta, premene v primeri se „Senanoma" maloatne. In vender sta vzela ruski in slovenski pesnik Bujet iz Plinija. Bi li ne bilo možno, d-« bi bila tudi s „Senanom" taka? . . . Tako sem ugibal, čitajofi g. Cimpermana Bpis. — Iskul, povpraševal sem okrog, a vznal nesem ničesar. Stoprv pred nekojimi meseci prinese mi prijatelj rokopis Preširnovega „Senana". Je-li ta rokopis (koji je sedaj v rokah gosp. profesorja na učiteljišči V. Z.) v istini Preširnov ali ne, ne vem. Sicer pa to tudi za našo stvar ne posebne važnosti, kajti kdor ga je pisal, pisal ga je izvestno po rokopisu pesnikovem. Ta „Stnanus" ima s koncu opomnjo, če se ne motim: „Acta sanctorum" iu poleg je zapisana one knjige strun, na katerej naj se nahaja saov naše „legende". ') Dasi; a) črt, vrag. Ako ne ta „Senanus" pristen rokopis pesnikov, moral je to opomnjo vsekako zabeležiti Preširen v svojem rokopisu, kajti da bi bil prepisatelj sam dostavil dotični vir, ne verojetno. Tako, mul se mi, je opravičena dvojba radi g. Jos. Cimpermana hipoteze in utrjeno, ka ne imel Preširen zlagajoS „Senana" pred soboj angleškega pesniku, temveč prej omenjeno delo o svetnicih. T. Črv. Kitaj in njegove naprave. (Dulje.) Vera in filozofija. Vera je bila vse čase. Naša vera nema ničesar občnega z veroizpo-vedanji, katera se nahajajo na zapadu. Sicer se jaz ne bodem prepiral, je li ta al; ona vera boljša; človek je tako ničev, da vprašanje o tem, kako se on poklanja Bogu, nema pomenu. Bog razume vse, zlasti te, ki ga časte v globini srca. Pri nas je ide-julna vera, ki skrbi za zdiužeije mislij k Bogu, in svetna vera, ki ee kaže v vnanjih obredih. Z jedno besedo, pri nas je tudi iskrenost in hinavdčina. Naši učeni verujejo v vero, ali bolje rečeno v filozo- \ službeuo pričeti iu vršiti, če se tiče javnih koristij, Se je treba pnizvedavati, ue li ni do sklenenem zakonu kaka krivica postavi ali javnej pravici zgodila. Po uradnih poročilih se |e N. L. tukaj od meseca avgusta 1881. leta redno nastanil iu sicer prav v svojem domačem okraji C v Štajerskej, kjer je njegova iastnost in delovanje kot duhovnik po vsej občini prav dobro znano. Za kratek čas bivanja v tujini t. j. v Nemškej državi, kate rej bi /daj kot državljan pripadal, ne more biti niti ljudstvu, mej kateio je zopet prišel, niti v Avstriji sploh *nano, da se je kot protestant v tujej državi zakonito oženil, dočim je pa ne le samo njegovej občini, marveč tudi v daljnem krogu obče znano, da je avstrijsk drživljan »n seje kot duhoven oženil. Zato je potrebna preiskava in sodnijski dvor ima pravico o tej zadevi soditi. Graška nadsodnija in najviše sodišče na Dunaji. kamor sta se v prizivu pritožila, sta sodnijsko raz-Bodbo prve vrste potrdila. Zdaj se bo pričela Se le in vršila pravda za poglavitno in bistveno reč t. j. za pravno veljavnost zakonskega življenja zatožene dvojice. — Zanimljivo je, da je najvišje sodišče z neko razsodbo 26. jauuvarja 1881. leta v jednakera slučaji odločilo, da avstrijski sodnijski dvori nemaju oblasti razsojevati o tacih zakonib. — Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) VIII. Zbornični tajnik poroča o dopisih c. kr. okrajnega glavarstva v Litiji z dne 19. julija in 9. avgusta t. 1., zadevajočih ustanovitev zadrug. V poln .■(•nem okraji Litijskem je bilo koncem leta 1883 v 286 krajih 825 obrtnih podjetij, katera spadajo v 35 kategorij. Vse obrtne stranke, razen pičlega števila trgovcev, krojačev in čevljarjev v Litiji, Za-gorji in Šmartoem izvršuje obrt le kot postransko opravilo kmetijstva. Večina krojačev, čevljarjev in mizarjev na deželi dninari navadno samo z jednim učencem, hodeč od hiše do hiše delat za brano in malo plačo. Mej obrtnimi strankami ni mnogo vkupnih interesov, kakeršni so mej obrtniki v mestih, trgih in večjih industrijskih krajih. C. kr. okr. glavarstvo prosi torej zbornico, da izreče v tej zadevi svoje mnenje. Zbornica je v seji dne 18. julija t. 1. za okra) Litijski predlagala nusleduje zadruge: 1. Po jedno zadrugo gostilničarjev za davčna okraja Litijski in /diski; 2. zadrugo mlinarjev in Žagarjev za politični Okraj Litijski; 3. po jedno zadrugo rokodelskih in drugih dopuščanih obrtov za davčni okraj Litijski in Za-tiški in 4. jedno zadrugo trgovskih obrtov za politični okraj Litijski, katera zadruga pa naj bi se delila v zadrugo večjih in v zadtugo manjših trgovskih obrtov. Odsek pozna odnošaje obrtovalcev na kmetih, ter mu je dobro zuano, da bjde ustanovitev zadrug zadela na ovire, a z ozirom na postavna določila se mora deluti na ustanovitev zadrug. Zbornica je imela pri svojih predlogih pred očmi ukaz z dne 18. julija 1883, št. 22.037, vsled česar se mora po §. 106., odst. I. obrt. zak. delati na to, da se v prvi vrsti ustanovijo zadruge jednakih ali sorodnih obrtov v jedni ali v sosednih občinah; časih se vender mo- rajo ustanoviti zadruge sploh ali glede na posebne obrtne kategorije za večje okrožje, če namreč v primernem krajevnem obsegu ni priličnoga števila jednakih ali sorodnih obrtov; tako naj bi se delalo na to, da se za političen ali vsaj za sodui okraj ustanovijo, v katerem slučaji more po §. 106., odst. 3. z» druge obse/nt i tudi o Ur tova I ee in pomožne delavce iz mnozih občin in različnih obrtov. Po tem bi se z ozirom na nov trgovinski in obrtni zbornici predloženi izkaz delalo na ustanov-tev naslednjih zadrug: 1. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. za sodni okraj Litijski z 243 in 2. za davčni okraj Zatiški z 139 obrtovalci; 3. zadruga rokodelskih in drugih dopuščanih obrtov za sodni okraj Litijski z 221 in 4. za sodni okraj Zatiški z 109 obrtovalci; 5. zadruga trgovskih obrtov za političen okraj Litijski s 113 članovi. Če se c. k. okr. glavarstvo ujema s temi nazori in najde potrebno, bi bila zbornica tudi pri volji na sedeži političnega oziroma sodnega oblastva zaslišati udeležence, na kar bi se takoj lahko pričelo ustanovljanje zadrug. G. poročevalec stavi v imenu odseka predlog: Zbornica naj v zmislu tega poročda Lreče svoje mnenje c. k. okr. glavarstvu. Gosp. J. Žitnik podpira odsekov predlog, kateri se pri glasovanji vzprejme. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 6. septembra. Goriški mestni zbor je v poslednji seji na predlog grota Coroninija jednoglasno sklenil, poslati peticijo na državni zbor, da bi se zidala Predelska železnica. Tržaška municipijska delegacija bi rada dosegla, da bi se letos ne sklical Tržaški deželni zbor, ker nema neki nič dela. Ko bi se pa sklical, imel bode samo jedno sejo. Vlada mu bode predložila zakon o varstvu ptičev. Bodoči zgornj e-avstrijskl deželni zbor štet bode z uStetim virilnim glasom Linškega škofa 33 konservativnih in 17 liberalnih poslancev. Letos bodo prvikrat imeli konservativci večino v tem zboru. Predvčeraj so solnogrradska mesta volila 8 liberalcev in 2 konservativca v deželni zbor. Konservativci so izgubili jeden sedež. V Biiliovlnakcm deželnem zboru je predlagal rektor Črnoviškega vseučilišča, da se sklene resolucija na vlado, naj kmalu ustanovi medicinsko fakulteto v Črnovicah. Podpiral je ta predlog s tem, da bode nova bolnicu jako prostorna in z vsem potrebnim dobro preskrbljena, ter bi imeli medicine! lepo priložnost se praktično izuriti. To resolucijo je deželni zbor jednoglasno vsprejel. Medicinsko fakulteto hočejo torej imeti v Črnovicah, ko so še druge fakultete prazne in se je že premišljevalo, da bi se to vseučilišče prestavilo kam drugam, kjer bi imelo več slušateljev. To nepotrebno vseučilišče hočejo razširiti, samo da bi ložje napredovala germanizacija v Bukovini. Oaliskl deželni proračun kaže 3 650.427 gld. stroškov in 537 575 gld. dohodkov, tedaj 3,112 852 gld. primankljaja, kateri se pa bode pokril z 32°/0 naklado na direktne davke. Madjari in njih privrženci na Ogerskem so zopet pokazali svoje pravicoljubnost do slovenskega prebivalstva. Na Požunskem okrožnem protestantskem konventu stavilo je nekaj rodoljubuih Slovakov predlog, da bi na protestantskih gimnazijah bil za slovaške dijake tudi slovaški jezik obligatni fično učenje Konfucijevo. Konfucij živel je v VI. pred Kr. r. Njegov spomin se je ohranil povsod. V Kitaji ni nobenega mesta, v katerem bi ne bilo templja v čast Konfuciju. Izgojevanje človeškega srca je glavni smoter filozofičuega učenja. Odgojiti človeka — to pomenja vzdigniti ga od pada, v katerega ga je pripeljala slaba poraba njegovih sposobnostij, odkriti mu oči, pokazati mu veličastnost neobsežnega sveta, pomagati mu polagoma izkopati se iz ničevosti, čutiti v sebi razum, biti misleč, želee in pozoajoč, — to je smoter velikega fiiozofičnega učenja. Pa ne smete misliti, da ima Konfucijeva sistema samo teoretične nauke, brez navodov, kako jih praktično porabiti; ona daje popoten kurs praktične odgoje, katere glavuo načelo je obdržati človeški razum v določenih mejah. Po mnenji Konfucijevem je človeško Brce podobno v skok dirjajočemu konju, kateri ne uboga ne biča, ne glasu, ali hitro iz goro deročemu potoku, suraovoljnej vsili, kateio je treba zadržati. Človeško srce ima neitpremenljive idejale pravice in modrosti, pa vnanja čuvstva imajo silo pregreb in bkušnjav, katere vlečejo človeka od tega idejala. Proti temu se moramo braniti in orožje, katero nam priporoča KoufucJ je — čuvstvo spoštovanja. Čuvstvo spoštovanja je osnova vse Koufucijeve sisteme. V Kitaji, tako, kakor v drugih deželah, ni le jedna vera. Pri nas so tri vere. Itazun Koofucije-vega je razširjeno tudi učenje Laodze a, ki je razširjeno največ mej nižjim ljudstvom, katerega osnova je teorija o preseljevanji duš, in učenje Fo ali bu-daizem — metafizična doktrina. Budaizem je ustanovil Buda, ki je živel v VI. Btoletji pred Kr. r. Glavni princip tega učenja je oddaljenje od sveta — pokorenje telesa. Budaisti imajo svoje templje. Bu-daističui menihi v samostanih imajo gromadna bogatstva. Vse te vere imajo, kakor povsod svoje iskrene privržence, svoje protivnike in ravnodušne. Zlasti poslednjih je mnogo v Kitaji. /« to pa ni pri nas verskega sovraštva; da jaz tega čuvstva kar razumeti ne morem. Ložje bi sovražil samega sebe, svoj lastni jaz, ko versko idejo! — to se meni zdi čudno. Kur se tiče bogotajstva, trdijo, da je produkt novejše civilizacije. Mi, Kitajci smo še premalo ci-vilizovani, da bi mogli biti brez vere. (Dalje prih.) predmet. Madjaroni so pa zavrgli ta predlog. Slovaške] mladini tedaj se še maternega jezika učiti ne puste. S tem so Arpadovci zopet pokazali, da prijateljstvo mej njimi in Slovani ni nikdar mogoče. Ob volitvah Be je govorilo o nekej spravi, katero želi vlada z ogerskimi Srbi; zgornji sklep evangelj-skega konventa, ki se je gotovo zgodil po volji vlade, pa kaže, da Madjarji ne žele \ i ijateljstva s Slovani in se samo takrat jim dobrikajo, kadar jih potrebujejo. Vnaiije države. Shod treh cesarje-v je postal nekoliko dvomljiv. Nemški cesar je baje nekoliko bolebeo, kar pri njegovej visokoj starosti ni nič čudnega, in se tedaj morda ne mogel udeležiti tega .shoda. Ruski car ni prišel v Varšavo, a pride še le danes v Modlin, potem se pa odpelje v kočiji grofa Avgusta Potockega v Varšavo, kjer ostane samo dva dni. Dvor letos ne obišče danskih Kozakov, katerim je prestolonaslednik ataman, t»mpak še le drugo leto. Iz Varšave poda se car naravnost v Gačino. Kolera se je jako razširila po nekaterih deželah južne Evrope. Po vsem južnem delu Francije, skoro po vsej Italiji zahteva veliko žrtev, poslednji <'as je že tudi prestopila španjsko mejo. Najhuje razsaja v Italiji. Ti.ko je tam v Bredo t provinciji Aleksandriji 1 za kolero na novo zbolel, jeden pa umri; v B erga mu 22 na novo zbolelo, 3 umrlo; v Campobassu 5 zbolelo in 5 umrlo; v Ca-serti 1 zbolel; v Cmieu 29 zbolelo. 17 umrlo; v Genui 21 zbolelo, 16 umrlo; v Massa-Carrari 11 zbolelo, 9 umrlo; v Modem 3 zboleli; v Neaplu samo v mestu 122 zbolelo in 69 umrlo, v drugih delih te provincije jih je pa 5 zbolelo in 2 umrla ; v Parmi 4 /boleli, 5 umrlo; v Turinskej provinciji 11 zbolelo, 9 umrlo. Strah mej prebivalstvom je silno velik, nekateri dolže vlido in urade, da premalo store proti tej bedi. Posebno opozicijske stranko porabljajo to nezgodo v to, da napadam vlado, ki pa je pri tem popolnem nedolžna. Storila je brž vse potrebne naredbe proti tej bolezni, ko se je prvo-krat pokazala kolera, če neso nič pomagale, kaj more za to. Tu li sedaj stori vlada in njeni organi vse, da se u&tavi bolezen Nekatera mesta se pa kar sama naredila quirantaine okrog mesta, da se zavarujejo, tako se je Bresciu zaprla od vsega sveta. V nekaterih krajih ljudstvo samo mnogo ovira promet, ker se boji kolere. Tako je v Reggiu moral cel polk stražiti, da ljudstvo ni raztrgalo železnice ali kaj druzega storilo, da bi ustavilo prihod vlakov iz severnih krajev; nekej ladij«, ki je prišla iz Ca-stellamara pa je tamošnie ljudstvo zabranilo uhod v luko. Vladi ima veliko težavo, da vzdržuje red, tem večjo, ker njeni nasprotniki vedno šuutajo narod proti njej. Mogoče je še celo, da zaradi kolare pride do mini8ter8ke krize. — Pa tu ii na Španjskem kolera ni ravno mlostljiva, a od tam ne dobimo nobenih zanesljivih poročil. One jalni telegrami jo kolikor je moč, taje, privatne je pa vlada že prepovedala. — Ne le laški notranji politiki, temveč tudi svetovni politiki, zlasti Bismarck, hočejo porabiti to hitro širjenje ep.demije za svoje namene, in sicer proti Angliji. Že sedaj pišejo nem ki listi, da, ker se kolera ne da lahko ustaviti, bode treba gledati, da se jej zabrani prihod iz Lidije m pot skozi Sueški prekop, naj tudi angleška trgovina trpi. Nemški poslanik je že pri konferenci v Loudouu bil sprožil sanitetno vprašanje in sedaj bode kolera le pomogla, da se ta stvar zopet sproži mej diplomati. Mi res ne razumemo, kako naj bi se tam ustavila kolera, ko je v Evropi ni moč, kjer je prebivalstvo sploh bolj izobraženo in so znanstvena sredstva bolj pri rokah, nego bodo na vzhodu. Pa saj to ima v prvi vrsti namen samo Angliji zlasti pa sedanjej liberalne) vladi zapreke delati. Nemška vlada je sklenila v Perziji osnovati posebno poslaništvo, ki bode le začasno, a ee bode v stalno premeuilo, ako se bode vladi potrebno zdelo. Osnovalo se je, kakor se govori, neki zato, da bode Nemčija od tod opazovala rusko in angleško gibanje in potem uravnuvala svojo politiko. Iz francosko-kitajskega bojišča prihaja vest, da so Francozi začeli bombardovati Ke-Lung i:a otoku Formoza. Japan hoče porabiti francoski-ki tajski spor v to, da bode od Kitaja zahteval vrhovno oblast nad Fu Čevskimi in Riti Kiu-otoki in da se Japoncem dado iste pravice v Kitaji, kakor Evrop-cem. Zaradi teh otokov so že večkrat bdi prepiri mej Japanom in Kitajem. Francija bode pa sedaj v Japanu dobila dobrega zaveznika proti Kitajcem, tem boljšega, ker je blizu in dobro pozna tamošnje razmere. V Severnoameriških Zjedinjenih državah so se začele volitve volilnih mož za volitev predsednika republike, ki hode čez dva meseca. Število teh volilnih mož znaša 401 in se volijo po vseh posamičnih državah tako, da je cela vsaka država poseben volilen okraj. Pri volitvi zapiše vsak volilec toliko imen na listek, kolikor volilnih inoa voli dotična država. Tako se zgodi, da so v vsaki državi voljeni sami republikanci ali pa B»mi demokrati. Pri volitvi predsednika samega pa odloči uadpotovična veČina glasov. Kot kandidati se imenujejo mr. Blaine mr. Cleveland, in general Benjamin F. Butler, za podpredsednika pa mr. Logan, mr. Heiudrick in Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 206. 6. septembra 1884. mr St. Joho. Blaina je postavila za kandidata republikanska -trafik t. On je jako nadirjen, a mnogi neso zadovoljni z njegovim značajem. Govori Be, da bode On podpiral one uradnike, ki radi sleparijo državo in tudi sam gledal na to, da pridobi največ koristi za se od predsedništva. Mr. Cleveland je kandidat demokratov, vsi hvalijo njegovo poštenost. Ravno zato pa ima mnogo nasprotnikov pri onih uradu kih, katerih glavni namen je, vedno bolj odirati narod. Tretji kandidat F. Butler je tudi velik sebičnež in veternjak. Menjal je politično barvo, kakor je ugajalo njegovim koristim. Sicer je pa, kakor se govori, tudi jako prekanjen in zvit. Sedaj se še ne more prav nič Bklepati, kateri teh trph kandidatov zmaga, vsak ima mnogo privržencev, pa tudi mnogo nasprotnikov. Morda pa ne bode noben kandidat dobil absolutne večine pri volitvi, ki bode 4. novembra. Potem bode pa zbornca poslancev iz-mej treh kandidatov, koji dobe največ glasov, volila predsednika, kajti tako določuje ustava Zjedinjenih držav. Dopisi. i a Loža 31. avgusta [Izv. dop.] V št. 148 najnovejšega našega dnevnika čitam v dopisu iz Loža nekaj, kar boče biti naperjeno proti mojemu in mojega sina preklicu podpira o znani notranjskej „Izjavi1'. Ne bilo bi sicer vredno le besedice spregovoriti na tako plitev iu šepav dopis brez argumentov — blagovoljni čiUtelj naj primerja sam, kaj sva midva s sinom pisala v „Slov. Narodu" štev 192. in k?.j in kako je pisač občinskega sluge ovrgel s protidokazi (! ) —, a da ue bo kdo mislil, da je sluga res sploh kaj povedal v dopisu, uaj mu skažem še jedenkrat to čast, da se prav ob kratkem bavim z njegovo tako imenitno osobo. Jedini protidokaz, s katerim hoče moj preklic pokopati, je, da sva midva čitala besede „Izjave". Jaz mislim, da zadostuje, ako se tu zopet sklicujeva na najin prvi dopis v „Slov. Narodu". Kar sva tam trdila, to lahko priseževa. Vprašam pa, ako Be je res tako pošteno in odkrito s podpisi, ravnajo, zakaj slugin pis&č ni ovrgel tudi moje trditve, da so se samovoljno mej posestnike upiso-vali ljudje, ki niti posestniki neso? Se ve, pri tem bi se bil moral še bolj na debelo zlagati. In čemu nama podtikuje v dopisu besede, ki jih midva nesva nikdar zapisala? Kje stoje v najinem preklicu besedo, ki ste jih citirali: „Kar podpišete, to je nekaj za g. deželnega predsednika?" Podtikati je treba, da se more kaj ovreči! Je li torej res vse tako čisto in pošteno? Kako se sedaj glasi bombastična obsodba: Jaz ta njih izgovor (!!) popolnem uničujem in proglašam neresničnim? Naj se prikriva in olopiuje sedaj stvar kakor hoče, nikdar ne bo nihče dokazal, da se oni podpisi neso z zvijačnim prikrivanjem pravega namena nalovili. — Pa preveč je že besed na tako m ilovreden in šepav dopis. Čudim se le, da je uredništvo najnovejšega dnevnika takim jalovim besedam dalo toliko pomena, da jih je postavilo na prvo mesto. Pa tudi to se razume. Kadar človek vidi, da se potaplja z „Ljavo", tedaj je vsaka bilka dobra, za katero se poprijemlje. — Na druge osobne surovosti, ki so v dopisu, ne odgovarjam, ker n'kakor nesem ž d jen, ako mi jih obe sluga pove. N.čevost ujegovjgi dopisa kaže se ravno v tem najbolj, da je mesto dokazov rabil — — psovke. — F. Kovač. Iz Zagreba 4. septembra. [Izviren dopis.] Volitve so pred durmi in vse' stranke zastavljajo vse sile, da bi pridobile kolikor možno sode/.ev v deželuem zboru. O izidu se ne more niti domnevati, kajti gotovo bode naša vlada delovala „rait vollur dampfk aft" in kaj to pommi, ste vi sami ueUvno poskusili. Kolikor čujem, bodo na podlagi program i stranke pi indidovali: dr. Hioković v trdnjavi Ivanić; '^nrivnic', Grtiiibut v Lovioci. Za ' kandidate, nezavisna stranka Ja pl. Poglediei, v drugem okiv„ >tjem okraji dra. Marijana Derei. 'e po- stavila: V prvem okraji h. "n okraji dr. Davida Starce vica, v bi Starčeviih. Dr. Štefan Spevec, doseu za Dolenjo Bistro je svojim volilcem iiazn* želi biti zopet izvoljen. Vsled te resignacje so se za ta okraj trije kandidatje: V imenu stranke dr. Aleksander E-jersdorler, v imeuu visne stranke dr. Ivan Zabar, odveta'k v Zagrebu, kot pristaš stranke prava pa Ivau Ob;id, bivši kan-cipist pristojbinskega urada v Zigrebu. — Izpod »v. Aue pri Ribnici, v septembru. [Izv. dop.] Vladni „mežuar" od av. Aue, dopisnik nekolekovaoega dnevuika in istega agent za Ribniško dolino, prišel je zadnji čas ob vso tisto korajžo, s katero je še pred kratkim časom razbijal po predalih omenjeuege lista. Včasi s „Bmajšnimi" včftsi z „rajsnimi" (?) mislimi (?) potrkaval je po vladnem zvoncu in glasilu (?) ta „presmajšni raež-nar", češ: „To je Šukljejev-vladni program, poskusimo ž njim morda se da tudi v dolini loncev in rešet" — razviti". — Pr......tak program! A, gospod urednik, motite se, če mislite, da se bom jaz danes „z bikom bol", kakor pravi star pregovor; škoda bilo bi časa tudi — danes odveč bav ti se s korifejami, ki — no vedo, kaj delajo. Sicer imamo te dni v Ribnici silovit veter, veuder sile nam ne bode nobene napravil, ker se vemo izogniti, — če tudi bi bolj želeli, da bi ta divjajoči veter odšel od tu, zapustil nas narodnjake v tej dolini, ki hodimo z ostalimi devetimi desetinami dru-zih narodnjakov dežele kranjske za „Narodovim" programom, — in podal se ta veter tja v Ljubljano, in popihal, odnesel in raznesel vse tiste nele mente", ki onečiščujejo narod sloveuski, onečiščujejo narodne može in društva, in prodajajo svoj značej za denarje — češ: „kaj nam mar za narodno stvar, rujmo in psujmo, dokler gre, Baj čas je kratek, življenje — minljivo!" — Krasne take duše! In ti vladni mežnar se ne bojiš nikacega vetra? — Kaj ne, da ne! Počakaj malo, tudi ti si imel „resne misli" naleteti na kacega Sukljejevega Jogra" tu doli, pa — povsod, saj pravim, povsod le pajče-čevina in „hasco!" Da, to je pač škandal za neko-lekovaui dnevnik, za tacega junaka, kakor je vladni „mežnar" od sv. Ane, in za vsacega, ki trobi v Sukljejev rog, če se niti Ribničanje ne brigajo za tak izvanredno-škandalen program! Iu škandal je pa slednjič sploh, da imamo tak slovensk uekole-kovan dnevnik. Gospod uredniki jaz sem za danes pri kraji, sicer „post tot eri mi na rerum", ali kaj bi del, upam vender pri prvej priliki še kaj važnega izpregovoriti, in vse to na čast Šukljeju, ki pošilja jeden eksom-plar svojega „glasila" v Ribniško okolico ! — ■z Sevnice 1. septembra. [Izv. dopis] V nedeljo 30. avgusta obhajala je naša javna 3 razredna šola sklep šolskega leta z veselico. Udeležili bo se je vsi c. kr. uradniki in druga inteligenca našega preprijaznega trga kakor tudi vnauji stariši naših šolskih otrok. Ob 1 uri bil je veličasten sprevod šolske mladeži in mnogo o ičinstva z avstrijsko, cesarsko, slovensko iu štajersko zastavo in godbo. Na veseli hribček sv. Aue dospevši bila jo mladina navzočua pri večermcah. Učitelj veronauka, jema;e slovo od iz šole iztopivših, priporočuje marljivost in delavnost, da naj nikdar lepih šolskih naukov tudi v prihodnje ne zanemarjajo, uaj pridno v prostih urah čitajo iu pišejo, ter da uaj ostanejo zvesti svojemu rodu, svojemu milemu materinskemu jeziKu, kajti ni sramotilnejšegi in gršega na človeku, kakor Če se tako daleč popaći, da svoj rod, s/oj materiai jezik zataji. Taki popačeni ljudje &o Judežu Iškarjotu jeduaki. — Pri veselici pa se je naša mladež povsem prav lepo in spodobno obnašala. Deklamovanje slovensko kakor tudi nemško bilo je prav dobro. Kar nas pa najbolj zadovoljuje je, da se naša deca praktično pripravlja zu prihodnje življenje. Ona razume, kakor sem se že čestokrat prepričal beriia na pamet z lastnimi besedami pripovedovati, iu spisovanje raznih pisem, pobotnic, dolžnih pisem iu korit, kar vse bode mladini v življenji dobro služilo in našemu presvit-lemu cesarju. Knko žalostna pa bode v prihodnje za one ljudi, ki neso dovolj slovenščine zmožni, pri nas jim ne bode prostora. Kar pa nemščino zadeva pričajo pa naši študentje, kateri so se vsi tukaj šolali in po:e n v mestu izkušnjo v nemškem jeziku tako dobro naredili, da so bili vaprejeti v latinske šole, du je naša 3 razredna šola na piavej, ker postavuej podlagi, zategadelj dobila je od više šolske gospodske iz Gradca že pohvalna pisma. Domače stvari. — (Ko ni is 1 a.) Včerajšnjo številko na- rapl'1 kr. državno pravdništvo za- ejemtii i.4pit v naše gim-Novem mestu" (konec). Tali. — Ker včeraj i. danes , , : nesmo dobili, so- dimo, da so tu.. njeK lešče. — (Otvorenje i zbora kranjskega) bode v torek 8 II. uri do-poludue v rudutni dvorani 'ivsm redu je razen obljube novo izvoljenih poslancev, volitev dveh rediteljev, dveh pregledovalcev stenografi mib zapisnikov in volitev raznih odsekov. Pred otvorenjem je v stolni cerkvi ob 10. uri slovesna sv. maša. — (Dobra primera.) Deželni zbor bodi, kakor špargelj, pri katerem je vršiček najboljši del — in zopet ne bodi kakor špargelj, katerega spodnji del je trd in neokusen. Deželni zbor bodi kakor rak. ki več ne izpusti, kar je dobil v svoje klešče — in zopet ne kakor rak, ki ritnisko hodeč in plavajoč, ne pozna napredka. Deželni zbor bodi kakor ovce, mej katerimi vladati sloga in jedinost — in zopet ne kakor ovce, katerim more vsakdo strici volno raz život, kadar in kolikor se mu ljubi. — Deželni zbor bodi kakor otrok, ki neizrečeno ljubi svojo mater in ljubko govori ž njo v jeziku, katerega ga je naučda — in zopet ne kakor otrok, kateri dobhši svetlo dvajsetico od tujega gospoda na vprašanje: „Koga imaš rajši, mamico ali gospoda?" odgovarja: „Gospoda!" — (V Gradci) umrl je v sredo gospod J, Sehmidmaver predsednik deželnei sodniji. — (Premeščenje in imenovanje.) Pristav dr. Gustiv \Vokaun prestavljen je vsled lastne prošnje iz Kosjega v Konjice, avskultant dr. Kuri Gelingsheim imenovan je sodnijskim pristavom v Kozjem. — (Krasna slika Josi pa J ur : j a Stros-majerja), 50 cm. visoka in 33 cm. široka izšla je ravnokar in se dobiva pri upravništvu „Slovanovem" po 50 kr , po pošti pa po 56 kr. Kdor naroči deset iztisov dobi jednajsti po vrhu. — Brez slike velikega tega rodoljuba in mecena jugoslovanskega in prvega govornika krščanstva ne smela bi biti nobena rodoljubna slovenska hiša; zato pričakujemo, da bode slovensko občinstvo naročalo si jo prav pridno. — ( „ T a g es po s t") ve povedati, da se je priziv v zadevi občinske volitve v Celjskej okolici, zavrgel. — („Slavec"), slovensko delavsko pevsko društvo v Ljubljani, priredi jutri v „ČitalniČnej restavraciji" ustanovno veselico na korist svojemu fondu. Začetek ob 8. uri. Opozarjamo slavno občinstvo na prvi nastop mladega a čvrstega diuštva. — (Vabilo k občnim zborom „društva v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na Kranjskem" „Slovenskoga učiteljskega društva" in „Narodne šole"), ki bodo 10. in 11. t. m. v Ljubljani, in sicer bodo zborovali „Narodna šola" v sredo 10. t. m. zvečer ob 6. uri v društveni sobi „Slov. učiteljskega društva" (na Šentjakobskem trgu, h. št. 10), „Vdov-sko društvo" v Četrtek 11. t. m. ob 9. uri dopo-ludue in potem „Slovensko učiteljsko društvo" obe v telovadnici II. mestne deške ljudske šole (na Cojzovi cesti), iu sicer vsa imenovana društva po tem-le vzporedu: a) ogovor predsednikov; b) tajuikovo poročilo; o) blagajuikovo poročilo in volitev treh pregledovalcev društvenih računov; d) posamični nasvet,', kateri uaj se pa odboru zglašajo jeden dau pred zborom; e) volitev 9 udov v odbor. Pred zborovanjem v četrtek (11. t. m.) bode ob 8. uri zjutraj v mestni župlj&nski cerkvi pri sv. Jakobu sv. mašu. Iz odborov »vdovskega, učiteljskega dru-štva'in društva „Narodne šole", v L'ubljani, 4. septembra 1884. — (Iz Kočevskega okraja) se nam piše: Mej tukajšnje nemške učitelje se je baje razposlala neka nemška brošura z nas'ovom „Die Deutschen in Krain." Ta knjiga silno hudo zabavlja na Slovence. Doposlala se je pa samo ouim učiteljem, o kojih se je vedelo, da so „deutsch gesinnt," Kdor je bil le količkaj na sumu, je ni dobil. Vlada sedaj zasleduje to stvar, pa še toliko sreče ni imela, da bi bila dobila le jeden izvod v roko in niti tega ne ve, kje se je brošura tiskala. — (Poročilo o krunjski kmetijski euketi) dobiva se pri kranjskih kujigarjih po 50 kr. v slovenskem, po 00 kr. v nemškem jeziku. — („Vienac" ima v svojoj 3G. štev. lepo skladbo našega rojaka g. F. S. Vilharja „Oj vi magle." Spjevao August Senoa. ,.Ta lepa kompozic ja bode tiskana v II. zvezku Viiharjevih skladeb, ki je že v tisku. (Vojaški manevri) na Gorenjskem so končani. Včeraj povrnil se je domači pešpolk barona Kuhna št. 17 ob 1 uri popoludne čez Smeleduik v Ljubljano, isto taki štiri baterije topnicarskega polica št. 12. Pulk kralj Milan št 97 se je d^ues po železuici odpeljal naravnost v Pulj4 ne da bi se v Ljubljani mudil. Tudi brambovski batalijoni: Ljubljanski, Novomeški in Tržaški odšli so po železnici z Gorenjskega v svoje garnizije. Samo Novomeški batalijon ostane v Ljubljani. Reservisti in vojaki, ki so doslužili tri leta, odpustili so ae pri domačem polku št. 17 in pri brambovcih danes domov. — (Tržaški škof) bode letos birmoval po naslednjih krajih: 18 oktobra pri Križi; 19. v Sežani; 20 v Povirji; 21. v Avberji; 22. v Tomaji; 23 na Opčini; 25. v Prošeku; 26. v Kontovelu. — (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) predložilo je okrajnemu glavarstvu progiam velike veselice v 5. dan oktobra, ko se bode prnzuoval imendan presvitlega cesarja in blagoslovila društven* zastava. — (Čebelarsko društvo) bo imelo občili zbor 15. t. m v prostorih kat. družbe na Starem trgu št. 13. — („Naša Sloga") z dne 4. t. m. piše: „U poslednjem broju službenoga lista biskupije trš-čansko-koparsk«: „Curia epi-eopalis" nalazi se ne kakav odpis namjestnićtva u Trstu. Sudeč po naslovu govori o biljegovanju matičnih iz^adakah. Na-ini' iij. n je dušobrižnikom, nu valjda samo njemačkim i t lijanskim jer je jedrno u tih jezicih objelonaojen. Od e. kr. namjestnićtva Pnmorji, koje upravlja sa ilvic« trećini* Sl»venah i Jediioiu trećinom osttkl h n * r... 1 j j i» t i i, iM».«*raijeino zahtjevati, da tiru Slavenom u njihovom |eztku piše, jer bi se tim krivila imuesla Nit-mcem i Talijanom — kano oda-brauim rasam — nu od prečastnoga ordinarijata bilo bi očekivati, da kad već neće, da piše hrvatski ili slovenski, neka bar našim dušobrižnikom kojekakve dopise i oJpise u latinskom jeziku protumači, jer svaki i jinora znati njemački ili talijanski. Na to imaju pravo naši svećenici sve dotle, dok se njemački ili talijanski je/ik ne proglase crkvenimi jezici. Uzbude li se jednom to, tad ćemo jezik za zube i svirala za pas. — (Učiteljski kurs na Slap u) se je 4. t. m. skončal v pričo deželnega odbornika gosp. dra. Vošnjaka z izpitom vseh učiteljev, ki so se kursa udeležili. Učitelji so pokazali, da so se teoretično in praktično dobro izurili v sadjarstvu in vinarstvu. — (Prememba posestva.) Gosp. Viktor Gale kupil je od gospe Aae Šifrer-jeve tovarno v Dolu za 24.000 gold. Izdelovale se bodo ondu prstene barve. — (Premenba posestva.) Hišo tik kolodvora južne železnice, znano pod imeaorn ,,1'ri južnem kolodvoru", prej „zuin Mohreo , kupila je na eksekutivni dražbi prejšnja lastnica gospa Perle-Bova za 22.000 gld. — (Premiranje konj) bode v Ljutomeru v 9. dan septembra. Vsa odlikovanja 465 gld. — V Ormoži 10. septembra. Odlikovanj 265 gld. — V Žavci 13. septembra. O ilikovanj 555 gld. — V Mariboru 20. sept. 01 liko vanj 520 gld. — (V Šerebljah) na Goriškem ustanovilo se je „Kmetijsko bralno društvo". — (Na gimnaziji v Pazinu) bilo je letos 105 dijakov, v pripravljalnem razredu 21. Po narodnosti bdo je 61 Italijanov, 38 Hrvatov, 14 Slovencev, 12 Nemcev, 1 Francoz. — (Cvet in sad ob jed ne m.) Ralka nezgoda, katera je učinila 1. avgusta t. 1. okraju Vi-demškeuiu toliko nesrečo po grozoviti toč«, ni ostala brez nasledkov, ne oziraje se tukaj na siromake zadete, tudi v prirodo h prikazu-k. Tii*aj vidiš sedaj sadno drevje v cvetji, m kjer ,je ostal še kakšen sad na drevesu — vidiš ga poleg cvetja v teku jeduega meseca. Na drii^i strani vidiš na novo odgauiaioče mladike trsne, katere te žalostno spominjajo na mi-nolo nezgodo in vendar ne obetajo nikakega lipa, kajti podnebje naše ui toliko ugodno, da bi se smeli nadejati od te prikazni take koristi. — (Grozen požar) je v ponedeljek v Repnjah upepelil 8 gospodarjem hiše in razun jednega vsa gospodarska poslopja. Škode je baje 14.000 gold. Nekateri ao bili zavarovani. — (Strela) udarila je včeraj popoludae mej hudo nevihto v drevoredu pri Koslerjevej Graščini v divji kostanj. — (Šolsko.) Iz Krškega došlo nam je: »Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem konec šolskega leta 1883/4." Na uvodnem mestu je spis narodnega učitelja gosp. Jam. Ravnikarja: „Dodatak k opsu Kakega okrajnega glavarstva." V šolo to je vlani hodilo 160 Učencev in učenk. Poročilo omenja tudi napredovalue kme- tijske šole", ki jo je vse leto pod vodstvom gosp. Ravnikarja obiskovalo 35 učencev. — (Pobegnil) je predvčeraj poštar Davorin Glazer iz Krapine, s 23 000 gld. Okrajno glavarstvo Krapinsko ga telegrafično išče. — (Češplje) so na Čateži nasproti Brežicam izredno dobro obrodile, da še dolgo let ne tako. — („Slavia Italiana deli' avvocato Carlo Podrecca".) Pod tem naslovom pride v kratkem na svitlo zanimljiva knjiga, katero je spis d g Karol Podreka (Podrecca), odvetnik v Ćevdadu. V tem delu piše g. Podreka o vseh Slovanih, kar jih je na italijanskem poluotoku, osobito pa o prebivalcih okraja „S. Pietro al Natisone" (Sv. Peter na Nedži). Razpravljajo se v tej knjigi vse politične, jezikovne, cerkvene, sodnijske, upravne razmere, privilegiji od 16. julija 1455 do 9. marca 1796 poljedeljstvo, obrtoija, trgovina itd. Kdor se količkaj zanima za ločene naše brate, živeče pod žezlom ita-liianske krone, bode si gotovo omislil to dobrodošlo knjigo, zlasti če še povemo, da je v Rimu izhajajoča „Fanfulla" že strastno napadala to knjigo, ako-ravno bode še le tekom tega meseca izšla. Cenit knjgi je dve liri in pol. Denar naj se pošilja pod naslovom: Tipografia editrice Fulvio G m van ni in Cividale del Friuli. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Rim 5. septembra. Včeraj umrlo je v mestu Napolji 52 osob, v provincijali pa 104 osobe za kolero. Podžupan Napoljski je tudi mej obolelimi. Župan v Spezziji je danes za kolero umrl. TemeŠvar 5. septembra. Friedmannova tovarna za špirit in štirideset hiš danes pogorelo. Solnograd 5. septembra. Trgovinska zbornica izvolila je zopet oba dosedanja liberalna deželna poslanca. Niš 5, septembra. Slovesna poskusna vožnja mej Belimgradom in Nisem bila je sijajna. Vožnja trajala je deset ur, pa se bode skrajšala na osem ur. Razne vesti. * (Hišna številka na potovanji.) Ni dolgo tega, kar je neki Turek k stavbenemu o Iseku Sarajevske deželne vlade prišel zastran svoje hiše. Ker je bila pa Turčinu domača hišna številka neznana, ga dotični uradnik opozori, da brez številke njegove hiše te stavbeue zadeve ne more rešiti in da naj ide domov ter kmalu nazuani hišno številko. Turek odide, a drugi dau zopet pride, se ustopi pred uradnika, izvleče iz-za pasa nekaj v robec za vitega, položi na mizo, odvije in poda začudenemu uradniku majhno desko s hišno številko, katero je vestuo in b trudom od zidu odtrgal. Kaj je hotel Turčin; brati ni znal teh „švabskib" številk no on, ne ujegovi sosedje, torej si jo pomagal, kakor si je znal. * (Pošteno poplaćana uljudnost.) Kakor je znano, bivala je te dni angleška kraljica s svojo hčerjo Bdatrico na otoku Wiglit. M'ad Anglež, imeuom Lenville, kateri bi bil rad pozornost visokih gospej na-se obrnil, da bi zaslul iu tako si pridobil ustop v odlične kroge, je izučil svojega velikega psa, da je na javnih sprehajališčih v ličnej cajnict nosd majhue, toda izborne in jako lepe šopke cvetlic in je ponujal visokima gospetna. Nekega dne čuje Lenville, ki se je skrivaj hotel prepričati o uspehu svoje uljudnosti, kraljico, ki je smijoč se rekla hčeri: „Skraini čas je ž**, da darovalcu lepih šopkov uljudnost povroevi". Prihodnji večer prinese pes še veliko lepše in še krasnejše šopke, ter v veselih korakih priskače nazaj k svojemu gospodarju, v gobcu, noseč kraljičino primerno povračilo, — debelo klobaso. * (Loj ali teta — non plus ultra) Gra*čak ILmry Poopiich je bil 29 avgusta t. I. na tri mesece v zapor obsojen, ker je za prisotnosti angleške kraljice v Osbornu vse svoje krave, ovce in jagnjeta s patrijotičnimi bojami pobarval. Pisana in brezdsta živiua se je lizala in mnogo jo je počepalo. Obsod li so ga vsled tožbe društva za obrambo živalij. * (Človeška vrednost.) 18. januvarja 1713 sti skleuili Danska in Švedska pogodbo, vsled katere so se v vojski vjeti vojaki po natanko določenej ceni m se nazadnje cenilci vender zjedinjK in določili L>ko ceno, da st general-feldmaršal i\ 8000 in genera! admiral za 6000 tolarjev odkupj in reši. Za nava I-nega vojaka prostaka, za jezdeca ali mornarja so postu v h pa le dva in poj tolarja odkupnine. * (Vzorna marljivost) V II»rrmgtonu, * malem angleškem mesteci, visi na hiši brivska tabla, na katerej je pisano to le: .Jakob Tarrant, tesar, mizar, brivec, zidar in krovec, tlakar. popravlja vsakovrstne statve (tkalske Btole) iu stroje, ima pri sebi tudi ključavničarskega pomagača, da izdeluje V9a ključavničarska dela; obeša zvonove, kolje prašiče, teleta in ovce, striže pse, dere zobe, češe, spleta in skodra lase, čisti vodnjake, popravlja slamnate strehe, dela po vrteh in opravi, če ima ravno čas, tudi šolsko službo." Tako podjetnega in vsestranskega obrtnika menda ni na vesoljnem svetu, nego je brivec Jakob Tarrant. * (Za ovaduhe.) V Georgiji v severnej Ameriki jo napisano na nekem mostu svarilo: „Kdor čez ta most hitreje vozi nego korakoma, naj se, če je mož bele barve, kaznuje s 5 tolarji; če je pa zamorec, naj dobi 25 batin. Polovico kazni dobi ovaduh. * (Previden bolnik.) Neki kmetski mož zboli prvokrat v 80. letu svoje starosti in pokliče mestnega zdravnika, kateri se je ravno zaradi opravkov v vasi mudil. Učeni zdravnik mu zapiše po mno-zih vprašanjih več zdravil, zaznamova ua listek s številkami spored, kako jih je treba jemati in zaukaže čez teden dni j imeti pripravljeno bolnikovo vodo, da bo po njej razsodil, kako so zdravila delovala. Starček ogleduje priuesena črna zdravila in jih ulije zaporedoma v steklenico. Ko pride čez teden dnij zdravnik zopet k njemu, mu bolnik pokaže to mešanico, češ, to je — njegova voda. Zdravnik pregleduje to zmes in veselo reče: „L'^jte! ljubi mož, kake škodljive snovi so tu notr; ko bi bile te stvari v vašem želodci ostale, bi bili gotovo umrli." „Torej sem prav previdno ravnal, da nes m uiti kapljice teh zdravil popil." * (Stroga sodba.) V nekej družbi je pela bnlkn deklica in pri petji svoja rožnata usta prav malo odpirala, tako da zvuki neso mogli popolnimi* iz njenih rudečih ustnic. Nekdo, čudeč se izrednej dekličnej lepoti, reče k svojemu sosedu: „Poglejte vendar angeljčka, kako zvuke preje poljublja, predno jih pošlje do naših ušes!4 Ta pa odgovori: „Tedaj uaj angeljček pazi, da si svojih lepih ustnic preveč ne onesnaži, kajti zvuki neso čisti." * (Utemeljeno sovraštvo.) Neka gospa, o kat-rej hudobni jeziki govore, da „hlače nosi", reče v nedeljo na sprehodu k svojmuu soprogu : „Tilen, pojdiva rajši na desno, ker nočem srečati onega gospoda tamo-le. Veš jaz ga zelo črtim, ker bi me bil pred štirimi leti kmalu za soprogo vzel." „Se mu pa ogmva" pravi na to soprog, ,,tudi jaz ga zelo sovražim." „Kako to?" ugovarja gospa, „saj ga še ue poznaš." „To je res; a vendar ga sovražim, ker on ni vzeltebeza soprogo", utemeljuje gospod svojo jezo nad bivšim ženinom svoje oblastne zakonske tovaršice. * (Španjsk vitez,) plemenit kakor kralj, a reven, kakor Job, dospe po no*i jedenkrat do neke francoske krčme in trka zelo dolgo na vrata. Z velikim ti udom in strašnim ropotom privabi nazadnje gospodarja, da odpre okno in vpraša: nKdo je?" — „Tukaj je," odgovori Španjol: „Don Juan Pedro Hernaudez Rodriguez de Villa-Nova, grof Malafranski, vite/! pl. Sautiago iu A cantara". — „Mi je prav iz srca žal," odvrne ostir, zapirajoč okuo, „predragi gospod, a mi nemarno dovolj sob, da bi vse te gospode prenočili." * (Povsod napredek.) Gospa (postarna k svojej mladej kuharici): .Lizika, kdo pu dela vsak večer pri hišnih vratih tak šum in ropot?" — Kuharica: „Mačke, milostiva gospa." — Gjspa: „Mačke? Lejte si no, ko sem bi'a jaz mlada, neso nosile mucke cilindrov in ueso kadile cigaret." — Kuharica: „Prosim, milostiva gospa, časi se spreminjajo." * (Tehten uzrok.) A: „Zakaj neki srečni g. pl. O.....na vraticah pri svojem vozu še uema nobenega grba?-' — B: „Zato, ker je njegova kočija starejša, n *« g o njegovo plemstvo." — Poslano. Na poslano g. Obreze v „Slovenci" Št 203. z due 30. avgusta t. 1. odgovarjati mi je sledeče: Jaz in g. Domicel) bila sva res v dan volitve dne 25 avgusta pri g. Obrezi, kar on v svojem poslanem sam pr poznava, ter sva ga opozorila, da naj odstopi od svoje kandidature, ker na dan volilnega shoda 17 avgusta rekel je nekako njegov pooblaščenec g. dr. Sterbenec, da g. Obreza prevzame le tedaj kandidaturo, ako se ga jednoglasno voli. Na to odgovori g. Obreza: „To ie laž." Brez kacega odgovora sem se jaz takoj odstranil. Kar se pa tiče tefcve, da g. Obreza ne more odstopiti od kandidature, kakor je ommjeno v do-tičnem poslancu, mi je povedati, da mi je to zaoes-Ijiv možak, g. Josip Zelen iz Senožeč, pravil, da je g. Obreza dragovoljno, brez vprašanja rekel: „Jaz ne morern odstopiti od kandidature, ker sem dal častno besedo onemu, ki mi je kaud-daturo ponudil, i,*i noben drugi, le jaz, in le jaz sem jedini, kateri more v korist Notranje *v v pnhi Injem deželnem zboru kaj sto-iti. Toliko se mi je zdelo potrebno omeniti v korist resnici. Veliko Ubelsko, dne 5 septembra 1884. Z^Esutevž; Piemrou. Poslano. 2>Telzogrlt5l3i"vo ! 8 to besedo začenja se anonsa v današnjej Številki, kater« priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih In osivelih te neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo ie doseženo. Nećemo na dolgo in stroko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zasluzila, temveč opozarjamo p. n. čiUtelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Javne dražbe. 6. septembra: Eks. dr*b. premakljivega blaga Janeza IvaneUca iz Metliko 212 gld., v Metliki. ». eks. držb. dob. Frsoca Kooevarja iz Pijavegorice, 1679 gld., v Ljubljani. 8. eks. držb. pos. Franca Stiha iz Maleracne, 6416 gl., 40 kr., v Ljubljani. 1. eks. držb. uzitninBkih in posestnih pravic Ivan Sloboduik iz Bojanje Vasi, 100 gld., v Metliki. 9. septembra: 1. eks. držb. pos. Marije Viftnjikar iz Starega grada, 315 in 155 gld. 94 kr., v Ratečah. 1. eks. držb. pos. Jurija Kumpa i« Res, 900 gld., v Novemmestu. 1. eks. držb. pos. Janea Slaka iz Malega Vrha, v Novemmestu. 2. eks. držb. pos. Marije Progar iz Gorenjega Ger-čevja, v Novemmestu. 10. septembra: 1. eks. držb. pos. Pavla in Elizabete Honigstein iz Gorenie Ložine, 1500 gld. v Kočevji. 1. eks. drže. pos. Marije Mihe, spadajoče pod graščino Se-nozeško, 1292 gld., v Senožečah. 1. eks. držb. pos. Janeza Žgura iz Poddrage, 221 gld., v Vipavi. Eks. držb. pos. Marije Redek iz Št. Petra, 1700 gld., v Novemmestu. 11. septembra: Relic. pos. Josipa Golfa z Loža, v Ložu. 3. oks. držb. pos. Matije Martinčiča z Otoka, v Loži. 1. eks. držb. pos. Janez Zupančiča iz Krške vasi. 8305 gld. v Zatičini. 12. soptmbra: 3. eks. držb. pos. Antona Penko iz Parja, 3278 gld. 50 kr., v Ilirskej Bistrici. 2. eka. držb. pos. Josipa Oblaka iz Rateč, v Ratečah. Tujci: dne 4. septembra. Pri Slonu : Baumgartner, Schey iz Trsta. — Lasig, Maver iz Gorice. Pri .vi »..i t < i: Glanz iz Gradca. — Catauca iz Trsta. — Franz iz Hrvatskega. — Kribek iz Brna. — Lasker z Dunaja. — pl. Prtikner iz Pulja. Umrli so v LJubljani: 2. septembra: Jovana Fiore, užitninskega nadzornika hči, 9 let, Cesta na Rudolfovo železuico št. 12, za davico. 3. septembra: Janez Jelene, delavčev sin, 9 let, Sv. Florijana ulice št. 35, za vodenico v glavi. V deželnej bolnici: 1. septembra: UiSa Albrecht, gostija, 04 let, za mrtvoudom. 2. septembra: Jakob Stražišar, gostač, 74 let, za starostjo. 3. septembra: Katra Felicijan, črevljarjeva Žena, 48 let, za vnetjem jeter. 4. septembra: Marija Zurbi, gostija, 48 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Ml gld - kr. se čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi V mm. *i o. /0 štajerske zemljišč, od /e«. oblig. . . Dunava reg. srečke 5'' u . l«x> gld. »7mlj. obč. avstr. lllt*!Q zlati Ani. l*oglayen, generalnega agenta v Tr-iu. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrneu, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajofe sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri ple£»li, Ispalili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utreaji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. .00 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. j. Grm-olieli V Brnu. V I jiil>ljr*. Vladesco, profesor na medicinskoj fakulteti v Bukareštn, načelni zdravnik Coltzovo bolnišnice, član mnogih rumun-skih in inozemskih drnutev, imejitelj mnogih redov. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczy, E. liirschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. lCaringer, F. M. Schmidt, V. Petričić, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lokar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Brauno, lekar; »n Krhkem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. VVarta, lekar; v Kretnji: K. Savnik, lokar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu • D. Ru-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Kuprecht, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; d Kamniku: J. Moćnik, lekar; v Cmomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preiičke, ptlčne črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek bo dobiva v prodajaluiei pri Ji. AjtiiČ.V.11, ,,j>i-i c* r-ii o 1*1 |>s«jii." 13, Hiisova (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (230—9) 2832 R/^U vsprejmeta se na stanovanje in hrano blizu gimnazija pri obitelji brez otrok. Pri kateri, pove iz prijaznosti upravni-itvo tega lista. (544—2) a štiri do pet let stari, lc-ia.p>13© se po prav dobri ceni. Isti morajo biti 30 do 60 Metrov dolgi, 20 do 24 centimetrov Široki in 008 centimetrov debeli. Natančneje se izve iz prijaznosti v upravništvu „Slovenskoga Naroda". (556—2) Častite naročnike kamnoseškega dela ponižno opominjam, naj od denašnjega dne naprej ne izplačujejo niti majhnih niti večjih vsot delavcem mojim, tudi na račune ne, na katerih ni poleg podpisa še Atauibil) b mojim Imenom pritisnon. Ob jednem prosim one častite naročnike, kateri so s terjanjem bili prisiljeni poravnati račune, ne meni zameriti, ker so je to do danes godilo brez moje vednosti. Z odličnim spoštovanjem "V^iulio On,msta prizadevala zadostiti \ - m zalifevam. Oglasila vspauVmajo •« iz prijaznonti v proda-jalniol s železom na Komikom trgu it. 8 ali pa v III. nadstropji ravno tam. 1558 1) Spoštovanjem Edvard Ferschnig. Amalija Ferschnig, hči. za leto 1885 bode izdalo -uireca.i3Li«štT7-o „or-axja s pušo". Obsegal bode do 200 stran i j. in sieer: koledar, hu-mureike % Ilustracijami, šaljivo berilo in ln-serate, kateri se bodo računih po nizkej ceni za celo ali pol strani. — Izšel bo koledar prve dni decembra t. t. — Cena mu bode 50 kr. Naročnina naj se pošilja na (518—3) uredništvo „Jurja s pušo". Sveže d.©šle Prazke svinjske gnjati, ■sf* razne salame in sir~w prodaja (561—1) GOTTLIEB ŠTASTNY, prodajalec delikates, Šelenbnrgove ulice h. št. 6. Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno marčno v zabojih po 25 in steklenic se dobiva iz (476—9) ALOJZIJ MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. VI priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Naznanjam čestitim svojim dosedanjim obiskovalcem in slavnemu občinstvu, da sem sedaj svojo trgovino in posestva v Lavriei in „pri Lozarji" v Ljubljani Samostalno prevzel in da bodem svoje gostilnice oskrboval z dobrim vizeljskim, dolenjskim in istrskim vinom, ter se priporočam za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem (495-3) ZEn^rol Lenče. Zaradi opustitve prodajalnice POPOLNA RAZPRODAJA po jako znižanih cenah Mestni tro št. 14. Priporočevaiija vredno blago v bogatej izberi: Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kine, razne drobne stvari n in več rečij za različne potrebe. (501 m q W DUNAJSKEM BAZARJI star 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprejme se v neko špecerijsko prodiijalnico. — Več pri upravniŠtvu „Slovenskoga Naroda". (551—3> Pri s n lir in \ n« m m u trgpana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejse vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas iu v vsakej množin po primerne! ceni in prosi pismene ponudbe (508—9) Die Central-Station fur Obet- und Gemiise-Verwaltung in Graz. Jcaensko in zimsko sezono priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a ■v Brn^L (ustanovljena v letu 1822): Volneno blttgo, Hruški izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1,60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter, 111 u go zti zim«ke suknje v vseli barvah in vBacega dela, po ^ld. 8.50, .'{.5o, 4, 4.50 do gld. 12 meter. Na,novcjša piMlkludm za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. '; meter. Elegantno klugo za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 metel l*ruvi angleški popotni plaitll, 3'/, metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko. Blago so pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatve nad 10 gld. vrednosti poštnine pro9te. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom kroja-kiin inoJNtroin. — Koriualno ulugo za obleko, normalne ponteljnke iu potni-Hke odeje. MiNternn 1*. "JVlHLOlieli, župi pan. (443—4) I izdatelj in odgovorni urelnik: Ivan /el ozn i k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".