Naroinina mcaeino 15 Lir, za inozemstvo 20 Ui — m-dcliika icdaja celoletno M Lir, u inozemstvo SO Lir Cek rat Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca uuerat«, Podrulnicil Novo meato. SLOVENEC Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. f lsha|a vtak dan *fotr«| ritlea poo«del|ka ta daava po prasnlka. Uradalitvo la apravai Kopitar|«va (, Ltabllaaa. Redazione, Amministrazlooc: Kopitarjeva 6. Lnbiana. Telcioo 4001 4005. Abbooamenti: Mm« 15 Lir«; Estero, mala X) Lira, hdicon« domenioa »nno 34 Ur«, katero 50 Lir«. C C Pj Lubiana 10.650 par gli abbo-aameotl' 10349 p«r la inaertioni Filial«! Novo meato. Concesslonaria eselusiva per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Vojno poročilo It. 646 Izvidniško delovanje v Cirenajki fobruk in Malta zopet bombardirana Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na cirenajškem bojišču so bili an-glški izvidniški oddelki, ki jih jc podpiralo topništvo, odbiti radi takojšnjega in uspešnega delovanja naših oddelkov. Osna letala so podnevi in ponoči napadala pristaniške naprave ▼ Tobruku, povzročila so velika razdejanja in učinkovito zadela nasprotne ladje. Med dnevno akrijo so italijanska lovska letala zapletla v boj mnogo močnejše angleške sile in omogočila povratek vseh bombnikov. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, šest naših se ni vrnilo. Tudi letališča na otoku Malti so bila z najboljšimi uspehi ponovno napadena od skupin italijanskih in nemških letal. Med sovražnim poletom nad E g e j s k e otoke je bil zadet cn »WcIlington« in je padel v morje; posadka, ki so jo sestavljali kapitan in šest letalcev, je bila zajeta. n •• • v • t »i ••• Boji v južni Lidiji Rim, 9. marca. AS. Poročila preteklih dni so javila o akcijah sovražnih motoriziranih oddelkov na libijskem jugu. Gre za degaullistične oddelke, ki so prišli iz Tibestija, da bi vršili motilne akcije. Ti oddelki so uporabljali avtomobile z lahkim oklepom in precejšnjo brzino, ki so posebno pripravni za takšne akcije. Na ta način so mogli napasti nekatere sprednje postojanke v Fezanu, toda odločna in viharna intervencija italijanskih mobilnih edinic je takoj končala to sovražno delovanje. Vrhovno poveljništvo je poslalo na to ozemlje saharske oddelke, ki so posebno pripravni za takšno uporabo, kakor je razvidno že iz njihovega imena, in ti oddelki so z lahkoto obvladali sovražne sile. Te so se rajši izognile spopadu; kjerkoli so mogle, so se umaknilo z vso brzino proti jugu, drugod pa so jih naši oddelki premagali in napodili. Zajeli smo nekaj oklopnih vozil in nekoliko ujetnikov. Čeprav hudi peščeni viharji v teh krajih zelo otežujejo vidnost, je naše letalstvo podpiralo čete na kopnem in pripomoglo k uspehu, obsipajoč umikajočega se sovražnika z bombami in strojniškim ognjem. Eno sovražno letalo so presenetili med pristajanjem in ga uničili. Tudi na južnih ozemljih so naše libijske čete dobro na straži, pripravljene na vsak dogodek, in odbijajo vsakršen sovražni napadalni poskus. Pogreb Vojvode Aosta Rim, 9. marca. AS. Kakor poroča angleška agencija, je bil Vojvoda D'Aosta pokopan z vojaškimi častmi na pokopališču v Nairobiju. v* Japonci so zavzeli Rangoon Japonske sile so se izkrcale v Novi Gvineji — Java pred popolno kapitulacijo — Pearl Harbour bombardiran Tokio, 9. marca. AS. Japonski cesarski stan objavlja, da so japonske čete zasedle Rangoon. Tokio, 9. marca. AS. Birmanska prestolnica Rangoon je v japonskih rokah. Agencija Domci poroča, da so japonske sile spretno obkolile mesto, ko so v soboto zvečer predrle skozi angleške postojanko v Peguju. Glavni napad na Kangoon se je začel včeraj zvečer ob devetih. V nedeljo jc bil Rangoon že popolnoma v japonskih rokah. Agencija Domei pripominja da so japonske čete. ki so prerezale železnico med Rangonnom in Mandala-vem prodirale oh železniški progi skozi gorato pokrajino in so v soboto dosegle Pegu. Tukaj so naletele na angleški odpor in so se razdelile v dva oddelka, ki sta spretno prodrla proti prestolnici. Levo japonsko krilc, ki je zasedlo letališče Jlinga-landon, je zlomilo sovražne postojanke, katere so branile mesto in je prodrlo v prestolnico v prvih včerajšnjih jutranjih urah. Istočasno se je desno krilo presekalo na zahodu in je z leve strani napadlo Itangoon. Lizbona, 9. marca. AS. Po radijskih vesteh iz Londona je bilo v Melbourneu objavljeno, da 60 se japonske sile izkrcale v Salamau na severovzhodni obali Nove Gvineje. Šanghaj, 9. marca. AS. Po nekem radijskem poročilu v nizozemskem jeziku, ki je bilo prestre-ženo, so bile sovražnosti na otoku Javi ustavljene. Doslej ta vest še ni bila potrjena. Rim 9. marca. AS. Agencija Reuter poroča, da od sobote popoldne ni bilo nobene brzojavne zveze več med Anglijo in Nizozemsko Indijo. Šanghaj, 9. marca. AS. Agencija Domei poroča, da so skupine japonskih bombnikov napadle na Filipinih letališče Limay na polotoku Batangu v treh zaporednih valovih. Med napadom 6ta bila na tleh uničena dva »Curtissa« in 40 lovskih letal, v polno pa 6o bili zadeti nekateri hangarji. Kljub silni protiletalski obrambi so 6e V6a napadajoča letala vrnila na oporišča Jaj>onski imperialni glavni 6tan je včeraj objavil poročilo, ki potrjuje, da 6e celotno južno področje Sumatre nahaja v japonskih rokah s področjem petrolejskih polj vred v okolici Djambija, ki se nahaja 200 km 6everoza-padno od Palembanga. Tokio, 9. marca. AS. Poveljnik japonskih sil v Birmaniji je general Šoiro. Opravlial je že važne posle v vojnem ministrstvu in je bil že tudi poveljnik cesarske garde. Tokio. 9. marca. AS. Tukajšnji listi so zvedeli iz Jave, da se japonsko napredovanje nadaljuje na vseh bojiščih, ne da bi naletelo na sovražni odpor in da 6e lahko reče, da se boj za zasedbo tega otoka že bliža h koncu. Listi pripominjajo, da je tudi Bandoeng že od blizu ogražan in da je v veliki nevarnosti. List >Asahi< piše, da se bo z izgubo Sumatre in Jave, dveh velikih ležišč petroleja in kavčuka, k. ga 6edaj Združene države in Anglija ne bosta mogli več dobiti, zelo fvoslabšal industrijski položaj teh dveh držav, dočim bodo te surovine na drugi 6trani zagotovile velike rezerve Jajx)nski, pa naj vojna še tako dolgo traja. Stockholm, 9. marca. AS. Timesov dopisnik iz Nizozemske Indije, ki se mu je posrečilo zbežali z Jave in prispeti v Avstralijo, fioroča, da plovba po teh vodah ni manj nevarna za zaveznike kakor v Atlantskem morju, saj so že skoraj vsa glavna pristanišča v japonskih rokah. Zavezniki se vkr-cujejo v ladje za bec v majhnem pristanišču Cila-čap, kjer pa je prostora le za dve ali tri majhne ladje. Tokio. 9. marca AS. Včeraj, ob tretjem mesecu vstopa Japonske v vojno, so bile po vsej državi in zlasti v prestolnici velike manifestacije za proslavo sijajnih zmag japonskih oboroženih sil. Posebno se je poudarjalo, da je Japonska samo v 90 dneh dosegla zlasti velike uspehe nad močno severnoameriško mornarico in ti uspehi predstavljajo temelje za zaželeno vzpostavljanje novega reda v večji osvobojeni Aziji, ki bo za vedno osvobojena izpocl oblasti izkoriščajočih demoplu-tokratičnih sil. Četrti letalski napad na Pearl Harbour Tokio, 9. marca. AS. Japonski cesarski slan poroča, da je japonsko letalstvo že četrtič izvedlo nenaden napad na Pearl Harbour ler je iKunbardi-ralo in poškodovalo pomorski arzenal. Ja|>onska letala so bila napadena s peklenskim protiletalskim ognjem, toda niso bila nič poškodovana. Med drugim se jx>roča tudi to, da so jaj>onske ladje, ki delujejo v vodah Nizozemske Indije in Indijskega moria v času mod 1 in 8. marcem potopile 52 sovražnih ladij z 210.000 tonami. Nemško vojno poročilo Hudi boji na vzhodnem bojišču 36 sovjetskih transportnih vlakov zadetih — Sovjeti zopet izgubili 62 tankov — Angleška letala nad Parizom Hitlerjev glavni stan, 9. marca: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na j u ž n em odseku vzhodnega bojišča so v teku nadaljnji hudi obrambni boji. Tudi na dnigih odsekih je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade. Nekatera naša napadalna podvzet-ja so imela krajevne uspehe. Pri letalskih napadih na sovražnikovo zaledje je bilo samo v valdajskem področju težko zadetih 36 transportnih vlakov. Bojna letala so'pri nočnih napadih na Ribinsk z bombami težkega kalibra zadela tudi tamkajšnjo letalsko tovarno. V času od 6. do 8. marca so Sovjeti izgubili 62 tankov. Nizozemci ob izg&slsi ilave Rim. 9 marea. AS. Kakor poroča Reuter k analizi dogodkov in vzrokov, ki so povzročili sedanjo kritično situacijo na Javi, navaja zadnje poročilo nizozemske obveščevalne agencije pred prekinitvijo zvez z Bandungom in ostalim zunanjim svetom: Položaj na Javi je zdaj vsaj na zapadnem ddlu otoka postal kritičen, potem ko so si Ja-j)onci utrli j>ot z novimi napadi skozi obrambe s severne strani od vulkana Vierconna do Tang-kubana Prauelia. To se je zgodilo v petek po Seufeclhe Allgemeine Zeifung« o kreposti italijanskega vojaka Berlin, 9 marca. AS. Glavne značilnosti Mus-solinijevega Italijana so: disciplina, vojaška mirnost in vedrost. O teh značilnosti, ki so vsa sad fašistične vzgoje, se lahko prepriča sleherni opazovalec in o njih ao se prepričali nemški vojaki, piše romunski dopisnik lista »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki so se v zadnjih mesecih borili z ramo ob rami s fašističnimi tovariši v Sev. Afriki, v Rusiji in v Sredozemlju. Italijanski vojak se je povsod boril s čudovito požrtvovalnostjo in z veliko hrabrostjo. Bil je do skrajnosti discipliniran tudi ▼ najtežjih trenutkih ter se je boril z neukrotljivo vztrajnostjo ter vzgledno žilavostjo. Tre-da je dodati še nekaj, kar je všeč našim vojakom in sicer to, da Italijan tudi v najbolj kritičnih trenutkih ohrani dobro voljo in je vedno pozoren. Kdor je spoznal Mussolinijevega Italijana, je opazil, da je živahnost v kretnjah in besedah več kot zunanji znak. Italijan ljubi superlative kot vsi La-tinci, toda manj superlativno misli kot se navadno meni, in sicer neredko manj superlativno kot umerjeni Nemec. Ena izmed psiholoških zmot Churchillovih je bila prav ta, da ni razumel prave narave Italijana, bistvo njegovega temperamenta in značaja. Zaradi tega niso imeli prav nobenega uspeha svoječasni grobi manevri angleškega ministrskega predsednika. Disciplina in mirnost sta značilnost posameznika kakor tudi množice. Ko je bila bitka v Severni Afriki, katero so dobili ne samo vojaki, temveč ves italijanski narod, na vrhuncu in ko so premočne sile sovražnika napredovale proti zapadu, je bilo zanimivo in po- Quisling o norveški politiki Oslo, 9. marca. AS. Med zborovanjem norveške narodne stranke v Skienu je imel ministrski predsednik Quisling govor, v katerem je dejal, da je stara Norveška vodila politiko, ki jo je nujno vodila v propast in da bo vlada narodnega gibanja poskušala vedno hoditi po pravični poti in dodal: »Danes moramo vpreči vse sile ne v prid narodnemu gibanju, ampak za rešitev domovine.« Govoreč o novi Evropi je norveški ministrski predsednik izjavil, da je Norveška pretrgala vse vezi, ki ao jo vezale na bogataške države in da je odločena postati važen činitelj v sodelovanju z evropskimi državami, ki jih vodita državi Osi. učno opazovati zadržanje slehernega Italijana. Niti sence težke skrbi, temveč popoln mir in sicer mir, ki izvira iz popolnega zavedanja lastne sile in vere v Ducejevo geslo: »Zmagali bomo!« Psihološki temelj tega zglednega miru je bilo prav »Zmagali bomo«, Ducejevo geslo, torej gotovost v zmago. In ne samo ukaz vodje, temveč tudi njegov zgled vzpodbujata k disciplini in k vedrosti. Kdo se je naučil bolj umetnosti ohranitve miru, ki je potreben pri reševanju velikih nalog kot Duce? To je mirnost močnih, ki so popolnoma prepričani, da bodo dosegli določefte si cilje. In ker imajo to prepričanje, lahko potrpežljivo in vedro čakajo, kadar je potrebno, da dozorijo dogodki. obupnem odporu nizozemskih čet, ki niso samo številčno slabejše, temveč jih drobijo tudi bombe japonskega letalstva, kateremu se Nizozemci ne morejo zadostno upirati. Tragedija, ki se dogaja v prej tako mirnih dolinah severno od znanega vulkana, ki je žc stoletja znan zaradi svoje lepote, [»ostaja prežalostna za nizozemski narod, če se upošteva, da je bil večji del nizozemskega letalstva izgubljen v brezuspešni obrambi Malajskega polotoka. V decembru, ko je Japonska napovedala vojno Ameriki in Angliji, je Nizozemska Indija vrgla takoj v borl>o svoje pomorske in letalske sile, da bi pomagala zaveznikom. S to politiko je nastalo tveganje hitrega izčrpanja nizozemskih sil, toda tveganje je bilo sprejeto v upanju, da bodo na Daljni vzhod kmalu prišla ojačenja. Zavezniško poveljništvo je bilo prestavljeno na Javo in to je dalo moralno gotovost, da se bo vse, kar je mogoče, storilo za pretvoritev toka v oporišče, s katerega se bo lahko začela zavezniška protiofenziva, če bi padla Malajski polotok in Singapur. Vse je bilo pripravljeno za sprejem številnih čet in obstajalo je upanje, da bo mogoče sovražnika zadržati, preden bi dosegd Javo. V teku januarja smo izgubili drugo za drugo od naših zunanjih pokrajin. Obstajalo je tudi dobro utemeljeno upanje, da bodo v februarju prišla na Javo zadostna ojačenja za vzdržanje odjx>ra na otoku in za kasnejšo obnovitev napada, todu ta ojačenja niso I nikoli prišla. V Severni Afriki so bile odbite angleške izvidniške čete. Uspešno so bile iz zraka napadene pristaniške naprave v Tobruku. Na letališču G a m b u t so bila na tleh uničena štiri angleška letala. Podnevi in ponoči so bila bombardirana sovražna letališča na otoku Malti. V boju proti Angliji so nemška letala zadnjo noč bombardirala z rušilnimi in zažigalnimi bombami H u m h e r in T y n e. Nemška lovska letala so na angleški južni obali uničila 8 haraž-nih halonov in zažgala neko majhno trgovsko ladjo. Pri napadih angleških letal na zasedene zahodne pokrajine, med drugim tudi na Pariz, je bilo včeraj v zračnih bojih in od protiletalskega topništva sestreljenih osem sovražnih letal. Angleški bombniki so v noči na 9. marec napadli nekaj krajev v zahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo malenkostne izgube. Več javnih zgradb je bilo poškodovanih. Štiri napadalna letala so bila sestreljena. Japonska vojaška uprava v Nizozemski Indiji Tokio, 9. marca. AS. Japonske vojaške oblasti 60 sporočile nizozemskim oblastem uvedbo vojaške uprave v Nizozemski Indiji. O tem je bil obveščen župan v Bataviji in druge oblasti. Pro-klamacija, ki je bila povsod nalepljena v nizozemskem in japonskem jeziku, poudarja, da je smoter novega vojaškega režima obnovitev miru in javnega reda v Nizozemski Indiji na načelu mirnega sožitja in splošnega napredka. Poveljnik japonskih oboroženih sil bo prevzel tudi posle generalnega guvernerja. Krajevni zakoni bodo veljavni, v kolikor ne nasprotujejo vojaški upravi. Osebe, imetje in vera bodo spoštovani pod pogojem, da bo prebivalstvo spoštovalo ukaze vojaškili oblasti. Sleherni poizkus upiranja vojaški oblasti in izvajanja sabotažnih dejanj ter motenja gospodarskega in finančnega življenja bo z vso strogostjo zatrt. Zakonito plačilno sredstvo v vojnem področju bo japonski vojaški denar. Vlada Nizozemske Indije zbežala v Avstralijo Rim, 9. marca. AS. Angleška uradna poročevalska agencija jioroča iz Adelaide (Avstralija), da je prispel v Avstralijo van Mook s 14 člani vlade Nizozemske Indije. Z Javoe so se odpeljali z nekim letalom iz Bandoenga. General Francesco Zingales, ki je bil odlikovan i, železnim križem, med kolonisti v Maddaleni v Cirenajki Preiskava o atentatu na Papena Berlin, 9. marca. AS. Iz pristojnega vira poročajo, da nemško vlado stalno obveščajo o uspehih preiskave, ki so jo odredile turške oblasti, da bi se dognala odgovornost za atentat proti veleposlaniku v. Papenu. Z zanimanjem beležijo vest o nenadnem odhodu sovjetskega velejioslanika v Ankari v Moskvo. Ni izključeno, da je ta odhod v zvezi s preiskavo, ki so jo izvršili v sedežu sovjetskega generalnega konzulata v Ankari. Sprememba v angleški vladi Rim, 9. marca. AS. Za tajnika, ki je dodeljen ministrstvu za letalstvo, je bil imenovan .Norman Duke, dosedanji tajnik v oddelku za notranje zadeve Škotske. Padec čungkinške valute Šanghaj, 9. marca. AS. Japonske zmage na jugu so povzročile velik padec čungkinškega denar-in. Čungkinška valuta je po padcu Rangoona padla zopet za 20%. Prebivalstvo se skuša na vsak način otresti Čangkajškovega denarja in nakupuje japonske jene in nangkin&ki denar. Zakonik o delu 0 korporatlvni državi in njeni ureditvi I. Italijanski narod je organizem, ki ima cilje, življenje in sredstva za dejstvovanje, večja po moči in trajanju kot po6ameenikov, razdeljenih ali zbranih v skupine, ki ga tvorijo. Je moralna, politična in gospodarska enota, ki se uresničuje popolnoma v fašistični državi. II. Delo v vseh svojih organizacijskih in izvršnih, razumskih, tehničnih in ročnih oblikah je socialna dolžnost. Zaradi tega in samo zaradi te^Ja ga ščiti država. Kompleks proižvodnje je enoten z narodnega vidika; njegovi cilji so enotni in se zadružujejo v blagostanju posameznikov in v razvoju narodne moči. III. Sindikalna ali strokovna organizacija je svobodna. Toda samo zakonito priznani in državnemu nadzorstvu podvrženi sindikat ima pravico predstavljati zakonito vso stroko delodajalcev ali delavcev, za katero je ustanovljen: ščititi jih napram državi in drugim strokovnim organizacijam interese; sklepati kolektivne delovne pogodbe, obvezne za vse pripadnike stroke, nalagati jim prispevke in izvrševati glede njih funkcije, ki bi jim jih izročil javni interes. IV. V kolektivni delovni pogodbi dobiva svoj konkretni izraz solidarnost med raznimi faktorji proizvodnje s pomočjo pomiritve nasprotujočih si interesov delodajalcev in delavcev in z njih podreditvijo višjim interesom proizvodnje. V. Delovno oblastvo je organ, s katerim država intervenira v regoulociji delovnih sporov, pa naj gre za spor o držanju pogodb in ostalih obstoječih norm, ali pa naj gre za spor o ugotovitvi novih delovnih pogojev. VI. Strokovna združenja, zakonito priznana, zagotavljajo pravno enakost med delodajalci in delavci, vzdržujejo disciplino v proizvodnji in delu in pospešujejo izpopolnitev. Korporacije tvorijo enotno organizacijo proizvajalnih sil in jih cclotno predstavljajo. Zaradi tega celotnega predstavništva in ker so proizvajalni interesi narodni interesi, 60 korpo-racijc zakonito priznane kot državni organi. Kot predstavniki enotnih interesov proizvodnje morejo korporacije narekovati obvezne norme v ureditvi delovnih odnosov in tudi o ureditvi proizvodnje vedno, kadar imajo potrebna pooblastila od pridruženih združenj. VII. Korporativna država smatra zasebno iniciativo na polju proizvodnje kot najbolj uspešno in najbolj koristno orodje v interesu naroda. Ker je zasebna organizacija proizvodnie funkcija narodnega interesa, je organizator, podjetja odgovoren glede usmeritve proizvodnje napram državi. Iz sodelovanja proizvajalnih sil izvira med njimi medsebojna povezanost pravic in dolžnosti. Delojcmolcc, tehnik, uradnik ali delavec je aktivni sodelavec gospodarskega podjetja, katerega vodstvo pripada delodajalcu, ki je zanj odgovoren. VIII. Strokovna združenja delodajalcev imajo dolžnost, pospeševati na vse načine povišanje, izpopolnitev proizvodnje in zmanjšanje stroškov. Predstavništva vseh onih, ki izvajaio kakšen svobodni poklic ali umetnost, in združenja javnih uslužbencev prispevajo k varstvu interesov umetnosti, znanosti in slovstva, k izpolnjevanju proizvodnje in v dosego nravstvenih ciljev korpora-livne ureditve. IX. Poseg države v gospodarsko proizvodnjo se vrši samo, kadar manjka ali je nezadostna zasebna iniciativa ali kadar gre za politične interese države. Ta poseg lahko povzame obliko nadzorstva, pospeševanja in direktnega upravljanja. X. V kolektivnih delovnih sporih sodna akcija ne more biti poskušena, če korporativni organ ni prej načel poskusa pomiritve. V individualnih sporih glede razlage in uporabe kolektivnih delovnih pogodb lahko strokovna združenja posežejo vmes s svojimi uradi za po miritev. Pristojnost za take spore ie prenesena na redno oblastvo z dodatkom prisednikov, določenih od interesiranih strokovnih združenj. O kolektivni delovni pogodbi in o garanciji dela. XI. Strokovna združenja so obvezana urejati s kolektivnimi pogodbami delovne odnošaje med strokami delodajalcev in delavccv, ki jih predstav ljajo. Kolektivna delovna pogodba se sklepa med združenji prve stopnje pod vodstvom in nadzor slvom osrednjih organizacij, razen možnosti nado mestovania po združenjih višie stopnje v primerih, določenih v zakonih in pravilih. Vsaka kolektivna delovna pogodba mora pod pretnjo ničnosti vsebovati točna določila o disciplinskih odnošajih, o poskusni dobi, o višini in načinu plačila in o delovnem času. Xn. Akcija sindikata, pomiritveno delo korpo-rativnih organov in sodbe delovnega oblastva zagotavljajo odgovarjajočo mezdo normalnim življenjskim potrebam, možnostim proizvodnje in donosu dela. Določitev mezde je podvržena katerim koli splošnim normam in poverjena sporazumu obeh strank v kolektivnih pogodbah. XIII. Podatki, zbrani od javnih uprav, osrednjega zavoda za statistiko in od strokovnih združenj, zakonito priznanih, o pogojih proizvodnje in dela in položaju denarnega trga in izpremembe življenjskega načina delojemalcev, zbrani in izdelani po korporacijskem ministrstvu, bodo dali kriterij za prilagoditev interesov raznih strok in razredov med njimi in njih višjimi interesi proiz> vodnje. XIV. Plačilo se mora izvršiti v najbolj odgovarjajoči obliki za potrebe delavstva in podjetja. Kadar je plačilo določeno za akord in se vrši likvidacija akordov v dobah, daljših kot 15 dni, e treba dati odgovarjajoče petnajsterne ali tedenske predujme. Nočno delo, nevsebovano v rednih periodičnih izmenjavah, se plača z višjim odstotkom v primeri z dnevnim delom. Kadar je delo plačano po komadu, morajo biti akordne tarife določene tako, da bi bilo pridnemu delavcu z normalno delovno zmožnostjo dovoljeno doseči minimalni zaslužek poleg osnovne mezde. XV. Delojemalec Ima pravico do tedenskega počitka sovpadno z nedeljo. Kolektivne pogodbe bodo uporabljale to načelo vpoštevajoč navodila obstoječih zakonov, tehnične potrebe podjetij in v okvirju teh potreb bodo skrbele tudi, da se spoštujejo civilni in verski prazniki po krajevnih izročilih. Delovni čas mora delojemalec točno in vestno izpolnjevati. XVI. Po enem letu neprekinjenega službovanja ima delojemalec v podjetjih z neprekinjenim obratovanjem pravico do plačanega počitka v dopustu vsako leto. XVIL V podjetjih z neprekinjenim obratovanjem ima delavec pravico v primeru prenehanja delovnega odnošaja zaradi odpusta brez njegove krivde do odpravnine v sorazmerju z leti službe Taka odpravnina se mora dati tudi v primeru delavčeve smrti. XVIII. V podjetjih z neprekinjenim obratovanjem prehod podjetja ne razreši delovne pogodbe in v podjetju zaposleno osebje ohrani svoje pravice napram novemu lastniku. Ravnotako tudi delavčeva bolezen, ki ne presega določenega trajanja, n« razreši delovne pogodbe. Poziv k vojaškemu službovanju ali k službi v prostovoljno milico za narodno varnost ni razlog za odpust. XIX. Prekrški discipline in dejanja, ki bi motila redno delovanje podjetja, katera zagreše delojemalci, so kaznivi po težini opustitve z globo, s prekršitvijo dela in v hujših primerih s takojšnjo odpustitvijo brez odpravnine. Podrobno bodo določeni primeri, v katerih lahko podjetnik naloži globo aH prekinitev ali takojšnjo odpustitev brez odpravnine XX. Delojemalec, ki ie na novo vzet v službo, mora biti na poskušnjo, za časa katere je obojestranska pravica do razrešitve pogodbe, z edinim plačilom odškodnine za čas, v katerem je bilo delo dejansko izvršeno. XXI. Kolektivna delovna pogodba razširja svoje ugodnosti in svojo disciplino tudi na hišno delavstvo. Posebne norme bo izdala obvezno država v zagotovitev policije in higiene hišnega dela. O namestitvenih uradih. XXII. Država sprejema in nadzoruje pojav zaposlenosti in nezaposlenosti delavstva ter skupni indeks proizvajalnih in delovnih pogojev. XXIII. Namestitveni uradi so ustanovljeni na paritetni podlagi pod nadzorstvom državnih kor-porativnih organov. Delodajalci imajo dolžnost sprejemati delojemalca s posredovanjem teh uradov. Delodajalcem je dana možnost izbire v okvirju vpisanih v seznamu s prednostjo za one, ki pripadajo stranki ali fašističnim sindikatom z ozirom na trajanje vpisa XXIV. Strokovna združenja delavcev imajo dolžnost izvrševati izbiralno akcijo med delavci, usmerjeno na to, da vedno bolj dviga tehnično zmožnost in nravstveno vrednost. XXV. Korporativni organi nadzorujejo, da »e upoštevajo zakoni o preprečitvi nezgod in o policiji dela po posameznikih, včlanjenih v povezanih združenjih. O zavarovanju, pomoči, vzgoji in izobrazbi. XXVI. Zavarovanje je visoka manifestacija načela sodelovanja. Delodajalec tn delojemalec morata sorazmerno prispevati k njegovim bremenom. Država bo s posredovanjem korporativnih organov in strokovnimi združenji skrbela za koordinacijo in poenotenje, kolikor ie največ mogoče, načina in zavodov zavarovanja. XXVII. Fašistična država si stavlja v nalogo: 1. Izpopolnitev nezgodnega zavarovanja. 2. Izboljšanje in razširjenje porodniškega zavarovanja. 3. Zavarovanje zoper profesionalne bolezni in jetiko kot uvod v splošno zavarovanje proti vtem boleznim. 4. Izpopolnitev zavarovanja proti neprostovoljni brezposelnosti. 5. Uporabo posebnih zavarovalnih oblik za doto mladih delavcev. XXVIII. Naloga delavskih združenj je zaščita njih predstavnikov v upravnem in sodnem poslovanju z ozirom na zavarovanje proti nezgodam in socialno zavarovanje. V kolektivnih delovnih pogodbah bo določena, kadar bo to tehnično mogoče, ustanovitev vzajemnih bolniških blagajn s prispevki delodajalcev in delojemalcev, ki jih je upravljati po predstavnikih enih in drugih pod nadzorstvom korporativnih organov. XXIX Podpiranje lastnih predstavnikov, članov in nečlanov, je pravica in dolžnost strokovnih združenj. Ta morajo izvrševati naravnost »voje funkcije podpiranja in jih ne morejo poveriti drugim ustanovam in zavodom razen v svrhe splošnega značaja, ki presegajo interese posameznih strok. XXX. Vzgoja in izobrazba, posebno strokovna izobrazba njih predstavnikov, članov in nečlanov je ena glavnih dolžnosti strokovnih združenj. Ta morajo stati ob strani v pomoč narodnim ustanovam Dopolavora in drugim vzgojnim iniciativam. Kakšna opravila nam nalaga skrb za ozimne setve Gnojenje ozimin nam daje obilo klenega zrnja Zima poslavlja kmetovalca pred razna vprašanja. Sjioinladi se mora namreč njegovo delo v marsičem ravnati po tem, kakšen mraz je bil |>o-zimi, ali je bil sneg ali ne itd. O teh vprašanjih piše v zadnjem »Oraču« inž. P. Simonič. V minulem decembru je bila v nekaterih krajih Ljubljanske pokrajine zemlja brez snežne odeje. Ker je pritisnil takrat precej hud mraz in zlasti, ker se je nekajkrat zemlja posebno v sončnih legah podnevi od tajala, jq verjetno, da so ozimine zaradi tega trpele. Že suh mraz sam lahko škoduje ozlminemu žitu, če traja dalj časa in ni nič snega, še večja škoda pa nastane, če se zemlja medtem odtaja in če se to zgodi celo večkrat. Korenine se potrgajo ln žitne rastline se posušijo. Kjer je zmrzal, kot imenujemo to j>oškodbo, potrgala žitu korenine, tam moramo žito spomladi, k (f popolnoma skopni sneg in se zemlja nekoliko osuši, takoj povaljati z valarjem, da se korenine znova pritisnejo k zemlji. V ta namen zadostujo okovan lesen valjar, ki ga lahko napravi vsak do* inač kolar. Cisto drugače ravnamo z oziminamf, ki so bile dolgo pokrite s snegom in zlasti, če so vse-jane na težki zemlji. Take ozimine spomladi pre-vlečemo z lahko njivsko brano, da zdrobimo skorjo, ki se je napravila na njivi in da temeljito prezračimo zemljo. S tem, da zrahljamo gornjo plast, čuvamo zimsko vlago in preprečimo izsuševanje zemlje v suhi in vetrovni pomladi, koristnim talnim bakterijam pa damo ugodne pogoje, da morejo živeti in se množiti. Posebno hvaležna za sjximladno brananjo je ozimna pšenica. Ozimna žita branamo ob času, ko se je zemlja dosti osušila in ko se ni nič več bati hujših nočnih mrazov, žito pa no sme biti še preveliko. Najbolje je, da počakamo za to delo milega vremena; nikakor ne branajmo, če vleče močan, suh veter. Najbolj potrebne brananja pa so one ozimine, ki so zaradi zgodnje ter goste setve ali pa zaradi obilice dušika spomladi preveč bujne ter goste in je nevarnost, da bi pozneje polegle. Take ozimine je treba prav kreplto prevleči, j>o-sebno na pregnojenih mestih. Nič ne de, če pri tem porujemo nekaj rastlin, da bodo imele ostale tem več prostora in svetlobe, zemlja pa se bo temeljito zrahljala in prezračila. Prevlečemo tudi one ozimine, ki smo jih bili prej zaradi zmrzali povaljali, in sicer čez nekaj časa (čez kakih 14 dni do 3 tedne) po valjanju, ko se zopet dobro ukoreninijo. To je zelo potrebno, da zrahljamo zgornjo plast, ki smo jo bili z valjanjem stlačili. Razen tega je potrebno, da žita, ki so slabo prezimila in ki so spomladi bleda, redka, sploh slabotna, pognojimo s kakim dušičnatim gnojilom in jim tako pojačimo rast. V ta namen je prav priiperna gnojica ali pa amonijev sulfat. Najbolj pa malo apnenega solitra (50—100 kg na ha), če ga bomo imeli. Gledati moramo, da gnojilo kolikor mogoče enakomerno razdelimo po vsej površini, da ga ne pride mestoma preveč. Tudi to napravimo precej zgodaj, približno takrat, ko branamo ali pa nekaj dni pozneje. Vobče pa moramo oziminam spomladi dobro popnojiti, če hočemo, da bomo pridelali obilo klenega zrnja. Manjkati jim zlasti ne sme dušika in fosforja, včasih pa je potrebno in koristno tudi gnojenje s kalijem. Dušik je potreben, da se more žito hitro in oh pravem času obrasti in pa da močneje stebli, kakor tudi, da lahko napravi dosti na beljakovinah bogatega, klenega zrnja. Danes imamo v prometu dobro dušično gnojilo, amonijev sulfat. Ako ga nismo že jeseni trosili, ga damo zgodaj spomladi 100 do 230 kg na 1 ha, več ali manj, kakor je bilo gnojeno predsadežu in kakor je zemlja sploh zagnojena. Če je bil predsadež detelja z dušikom, seveda ni potrebno gnojiti. Pač pa dušika ne sme biti preveč, ali bolje rečeno, biti mora v pravilnem razmerju z ostalimi hranilnimi snovmi, t. j. fosforjem, kalijem in apnom. Tudi rž rabi veliko dušika. Prav tako važen kakor dušik je za žito fosfor, ki ga nikakor ne sme manjkati, da more rastlina tvoriti obilo zrnja in da pospeši zorenje. Zato se gnojenje s fosforjem pri pšenici in ječmenu skoraj vedno izplača. Na 1 ha je potrebno 150 do 250 kg superfosfata. Kalij je potreben predvsem na lahki peščeni in pogosto tudi na srednje težki zemlji. Pospešuje zorenje in dela trdno slamo ter preprečuje s tem poleganje. Izmed žit sta najbolj hvaležna za gnojenje s kalijem ječmen in pa rž. Pri rži kalij zelo ugodno vpliva na razvoj v mladosti, zlasti na obraščanjc. Ječmen pa vobče zahteva izdatno gnojenje z umetnimi gnojili, ako naj da zadostne pridelke, ker si s svojimi slabo razvitimi koreninami težko poišče hranilnih snovi in ker sprejema vse hranilne snovi le do onega časa, ko požene klasje, poleni pa nič več. Na 1 ha potrosimo žitom 100 do 150 kg kalijeve soli. Končno omenimo še, da je sedaj pri nas v prometu izmed dušičnih gnojil samo amonijev sulfat, napovedujejo pa tudi, da bomo dobili nekaj apnenega solitra; izmed fosfatnih gnojil pa super-fosfat. Apnenega dušika in Tomasove žlindre ni in prav tako ne nitrofoskala, ki je mešano gnojilo in so ga prej naši kmetje radi kupovali. Vendar si bomo tudi z gnojili, ki so nam sedaj na razpolago, veliko pomagali, če bomo segli po njih, ker bomo prav lahko z njimi postregli našim kmetijskim rastlinam glede vseh glavnih hranilnih Naredba o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih in ureditev prodaje mesa Ljubljana, 9. marca. »Službeni liste za Ljubljausko pokrajino objavlja v svoji številki z due 7. marca 1942-XX naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih in ureditev prodaje in potrošnje mesa; s to naredbo se v gostinskih obratih uvaja enotni 'bbcil za večerjo ob sobotah ter za kosilo in veffelrjo ob nedeljah. Naredba spreminja tudi vrstni red diic-vov prodaje mesa. Naredba ima devet členov in jo bomo v celoti objavili v prihodnji številki. Meso se sme prodajati oh naslednjih dnevih: ob sobotah in nedeljah: goveje meso (vštevši telečje); ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prekajeno svinjsko meso, tlačenke in klobase vobče, konjsko meso in perutnina; ob torkih: sveže svinjsko meso, ovčje in kozje meso; ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso, dlakasta in pernata divjačina. Isti »Službeni list« objavlja tudi spremembo območja nekaterih zdravstvenih občin in odločbo Visokega komisarja o imenovanju članov odbora za rodbinske doklade. Besedilo obeh bomo objavili v prihodnji številki. 90.000 jezer za gojitev krapov V Nemčiji imajo danes že do 90.000 jezer in ribnikov, v katerih goje krape. Največ jih je v šle- Z1J1. Zanimiva ura Danski urarji so izdelali veliko uro, ki ne bo samo kazala ča6a, temveč tudi dneve, mesece in leta, premične praznike in gibanje zvezd. Ura ima jjovršino 20 četvernih metrov. Stroški za izdelavo ure 60 znašali 200.000 danskih kron. Prerok ruik'h nesreč: Gr©? MHtie, V Rusijo se je vrnil kot pravi zmagovalec, država pa je bila v veliki krizi. Nezadovoljstvo, ki se je zaradi slabega vladanja nabiralo že toliko let, je končno izbruhnilo na dan po porazu v vojni z Japonsko. S carskim režimom ni prelomila vezi 6amo plast izobražencev, ampak so se proti carju začeli dvigati delavci in kmetje, mornarji in vojaki in prebivalstvo na Letonskem, I inskem in na Poljskem je že prehajalo v odkrit upor. Slabotna carska vlada ni vedela, kaj storiti in se je lovila med željami, ki so 60 križale v razne smeri. Vlada ni hotela ix>večati nezadovoljstva nižjih slojev, prav tako pa tudi ni marala načeti pravic in koristi višjih slojev. Vse se je zavedalo, da bi bile potrebne obsežne reforme, če bi kdo hotel rešiti Rusijo in carsko dinastijo. V letu 1904 je ruska vlada sicer obljubila reforme, obljube pa ni izpolnila. Posamezni neredi in upori so se razvijali v obsežne splošne stavke in ponekod je vrgel upor v celih pokrajinah. _______ ... - VVitte je ugotovil, da 6e lahko položaj popravi samo na dva'proti splošni volilni pravici, ker je menil, da ruski narod še ni načina: upreti se s silo proti izzivalcem nereda, kar pa ni bilo, zrel za tak demokratski način vladanja. Proti njemu se niso mogoče, ker je bila zvestoba vojaških posadk dvomljiva, ali pa 'dvignili 6amo demokrati, ampak naravno v»i reakcionarji, ki so izvesti obsežne reforme, ki bi naj ruski način vladanja moder-, se bali vpliva izobražencev in so računali na zvestobo kmečkih nizirale. Nikolaj II. je zelo okleval in je nazadnje sklenil sle-1 množic. Witte je uvidel. da njegovemu- naporu niso samo hoteli diti nasvetom grofa VVitteja in je dne 30. oktobra 1905 objavil slediti,- ampak da ga tudi niso marali razumeti in je zato carju '*""■ ' ponudil svoj odstop. Nikolaj II. pa je tedaj odbil ta predlog, ker se je Witte tedaj ravno pogajal za važno zunanje |wsojilo in posojila Rusija najbrž ne bi dobila, če bi se umaknil Witte, ki ga je tujina smatrala m poroka ruskega ravnotežja. Posojilo pa da mora Duma postati skupščina, ki naj da Rusiji ustavo. V | vlado je zato poklical tehnične osebnosti, vendar pa se mu je izbira teh oseb zelo ponesrečila. Proti njemu so bili vsi reakcionarji v Rusiji, ki mu niso mogli oprostiti carskega manifesta z dne 30. oktobra 1905, ki je zrušil njihovo oblgst. Liberalci so trdili, da je preveč mehak, izobraženci pa so govorili, da je bil preveč vdan dinastiji. VVitteja so njegovi naspiotniki dolžili, da hoče postati predsednik ruske republike, vendar pa je zagovarjal naziranje, da mora biti Rusija monarhija in v tej monarhiji mora biti oblast vladarja sicer omejena, vendar vedno močna. Ko se je v parlamentu začela razprava o zakonih nove ruske države, se je VVitte uprl temu, da vlada ne bi imela pravice izdajati zakonskih ukazov in da bi bila carju odvzeta pravica voditi zunanjo politiko in poveljevati oboroženim silam. Menil je tudi, da bi novi zakoni morali iziti pred eestankem prve Dume, ki bi se naj bila 6ešla t. maja 1906. Na ta način je hote] preprečiti, da poslanci ne bi načenjali nevarne razprave o obsegu in značaju svojih pravic in zvez z najvišjo oblastjo. Bil je tudi ____1 !__1 _ r ' ___il " 1_J ___..!.' in mnnil rio rnclri n n r/in t o n 1 svoj »rnanif(/st«. S tem manifestom se jc zfušila ruska carska avtokracija. Car je dejansko moral obljubiti svobodo vesti, besede, zborovanja in združevanja. Duma bi naj razpravljala o zakonih in o njih glasovala. Volilno ipravico bi dobile nove plasti ljudstva in \Vitte je bil imenovan za predsednika ruske vlade. Čakali 6ta ga dve težki nalogi: obnoviti red in izvajati nove reforme. Red je začel uvajati z veliko odločnostjo in brez ne-potrebne krutosti. Zaprl je vse člane sovjeta v Petrogradu, ukrotil upornike v Sebastopolu in zadušil s pomočjo generala Dubasova upor v Moskvi. Zadušil jc revolucionarno gibanje v Sibiriji in oklicnl obsedno slanje na Poljskem. S temi odločnimi ukrepi je začasno rešil 6tebre, na katerih je slonela ruska država. Propadel pa je pri poskusu dati Rusiji vlado. Ni pa se mu posrečilo sestaviti vlade, v kateri bi bili vodilni člani liberalne stranke, ker je liberalna stranka zahtevala, je bilo zelo važno, ne samo po svoji količini (VVitte je sklenil jmsojilo v višini 843,000.000 rubljev in to posojilo je preprečilo inflacijo v Rusiji), ampak je bilo važno tudi zaradi okoliščin. V zimi 1905—1906 se je sešla konferenca v Algericasu, ki naj bi uredila težak spor med Francijo in Nemčijo za Maroko. Nikdo v Evropi pa ni maral dati Rusiji posojila, preden konferenca v Algericasu ne bi srečno končala svojega dela. Francija se je namreč bala, da bo vsak hip v vojni, Nemčija je računala na to posojilo, da bi na ta način ločila Rusijo od Francije. VVitte pa je hotel skleniti posojilo kar najhitreje mogoče in je zato iz Rusije hotel napravili posredovalko v sporu. Ker pa je bilo nemško stališče trdovratno, je ruski zastopnik na konferenci prejel navodila, da naj vedno glasuje za Francijo in je to tudi storil. Nemčija je tako na konferenci ostajala v manjšini in se je maščevala na ta način, da ni sodelovala pri posojilu in Rusija se je po dolgi vrsti let morala obrniti v Anglijo. Proti njegovi volji 60 VVitteja v Rusiji imeli za prijatelja Nemcev, bil pa jc prav gotovo 6ovražno razpoložen proti Angliji. Konferenca v Algericasu je bila prvi korak za sporazum med Anglijo in Rusijo in ko je to pogodbo v letu 1907 za Rusijo podpisal lzvolski, je bil proti tej pogodbi zlasti VVitte. Dne 18. aprila 1906 je bilo posojilo sklenjeno. Devet dni nato je predsednik vlade odstopil, odstop je bil sprejet ter razglašen dne 5. maja. VVitte se je od tedaj naprej umaknil iz politike. Car nekaj časa celo ni dopustil, da bi se VVitte vrnil v Rusijo. Nemški cesar Viljem II., ki je VVitteja dolžil, da je kriv neuspeha njegovih razgovorov z Nikolajem II. v Borkoeju, ni maral nič slišati o VVitteju. (VVitte se je v septembru 1906, ko se je vrnil v Rusijo, resnično postavil na stran zunanjega ministra Lamsdorfa in zahteval ukinitev pogodbe, ki sta jo sklenila Nikolaj II. in Viljem II.) V Franciji ga niso marali ljudje, ki 60 bili blizu Poincarcja, ker je izjavljal, da je za sporazum med Rusijo, j Francijo in Nemčijo in je bil proti sporazumu med Francijo, An-, glijo in Rusijo. Resnica je bila, da je VVitte poznal najbrž edini ' med ruskimi državniki 6labost lastne države in se je bal izbruha vojne, ki naj bi po njegovem mnenju popolnoma uničila državo. ' Predobro je razumel, kaj eo pomenili revolucionarni dnevi v letih 1905—1906 in zato se je bal novih nemirov, ti nemiri pa so ' bili na obzorju, ker najvažnejša vprašanja niso bila samo nc-! urejena, ampak je dinastija preklicala po VVittejevem odstopu vse, kar je obljubila v letu 1905. Samo tako je mogoče razumeti VVittejevo nasprotje proti zvezam s Francijo in Anglijo. V salonih in v ruski vodilni družbi je VVitte zagovarjal pogumno svoje nazore, skupina pa, bi je vladala v Petrogradu, ga je obrekovala in je trdila, da hoče postati predsednik ruske repubike. To obrekovanje je vplivalo na carja Nikolaja II., ki ni mogel »odpustiti« takih namenov bivšemu načelniku železniške j>°staje. Stari državnik je bil tako neupoštevan prerok bodočih ruskih nesreč- \Konec/ ^koA*te novice Koledar Torek, 10. marca: 40 mučencev; Makarij, škof; Atala, opat; Kodrat, mučenec; Anekt, mučenec. Sreda, 11. marca: Sofronij, škof; Krištof Milanski, spoznavalec; Heraklij, mučenec; Avtimij, škof. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Josip Selan, hišni posestnik v Cerkveni ulici 15. Pokopali so ga v ponedeljek na pokopališču pri Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! LAHI LAHI DA RASOI REZILA ZA BRITVB REZILA Prezzi imbaltibili Neprekosljive cena • Ouelili insuperabile Nedosežna kakovost • Produzione della piu Proizvodnja največje grende [abbrica italiana italijanske tvornica (fondalt nel 1920) (u»tanovl|»'» <•>• »»M) Chiedele prezzi • Zahtevajte cen« in campioni a.......vzorca na....... INDUSTRIA LAMINATI ACCIAIO ACOUl (PIEMONTE) Caiella postal* 41 Utflcle staccala a MIIANO Poiebna pitama v MIIANU Via ». Muli II, tel 80.517 Via ». Man« lj, t.l, 80.M7 — Nov glavni ravnatelj italijanskega tiska. Za glavnega ravnatelja italijanskega tiska je bil imenovan Fernando Mezzasoma, ki je po rodu iz Rima in star 33 let. Bil je že od mladih nog poklicni časnikar ter se je kot 17 letni mladenič udedežil pohoda na Rim. Posebne zasluge si je pridobil za organizacijo »Guf«. Od leta 1937 je član Nacionalnega direktorija, leto dni pozneje pa je postal podtajnik Stranke. Dovršil je vseučiliško študije iz nacionalne ekonomije in je bil glavni urednik milanskega tista »Libro e Moschetto«. Izdal je ideološko pomembno knjigo »Aspetti della vita borghese«. — Slovesna izročitev prve italijanske troboj-nice. V soboto, dne 21. marca bodo v Milanu, kakor vsako leto, slovesno izročili gojencem vojaške šole prvo italijansko zastavo, ki jo hranijo v preporodnem muzeju. Slovesnost izročitve bo združena z vsemi vojaškimi častmi in ceremonijami. Slovesnosti se bodo udeležili tudi zastopniki delavstva, dijaštva in milanskega prebivalstva. — Mesečna rekolekcija za gospode duhovnike iz dekanij Višnja gora in Trebnje bo v Stični ▼ sredo, 11. t. m. Začetek takoj po prihodu vlakov. — Mesto venca na krsto rajne gospe Marjete Vilfan (»Aleševčeve mame«) sta poklonili družine dr. M. Natlačena in gospa Neža Vilfan 500 lir Vincencijevl konferenci za akademike. ••'< _ Bolgarski obrtniki so so vrnili iz Italije domov. Zastopniki bolgarskih obrtnikov so se mudili v poučne svrlie dalj časa v Italiji. Te dni so se vrnili domov v Sofijo. Voditelj zastopstva je ob tej priliki v kratkem nagovoru izrekel zahvalo za prisrčen sprejem, ki so ga doživeli bolgarski obrtniki v Italiji. — Kita so ujeli. Blizu Livorna so vojaki ujeli kita, ki je bil tako težak, da so ga morali peljati v mesto trije konji. Dolg je 5 metrov in pol, v obsegu pa meri tri metre. Lov na tega morskega velikana je bil zelo napet. Odločilne smrtne udarce so dali streli iz mitraljezov. Kita so odpeljali v neko destilacijsko podjetje, kjer mu _________UMurii JUfa 'redita we ob delavnikih ob 16 in 18.15, 00 ne-eliah In nnintfcl" a" 10.30.14.30. 16.3P. r 1Mt Najbolj priliubljena igralca Alida Valli in \madeo Naszari v odličn1 romani, komediji Neopravičena ara KINO MATICA. - TE!.. Film velikih atrakcij! Film iz življenja cirkuških artidov tar arene Juan de Landa Germana Paoilerl, M. Mercader KINO UNION - TEL. 22-21 odvzamejo maščobo, nakar bo konserviran in spravljen v muzej. — Stare itkopanine v Vicenii. Nadzornik za sta-ine v Vicenzi De Bon je ie delj časa preiskoval ozemlje vzdolž nekdanje rimljanske ceste, ki je vezala Verono z Vicenzo. Prav blizu vrat mesta Vicenze se mu je posrečilo sedaj najti zemljišče, kjer je polno starinskih predmetov, predvsem rimljanskih ročnih izdelkov. Ljubljana I Živilske nakaznice za marec so razdeljene. Kdor je ni dobil ali je dobil nepravilno živilsko nakaznico brez upravičeegna dodatka, naj pride ponjo od današnjega torka 10. t. m. dalje v mestni preskrbovalni urad v veliko dvorano Mestnega doma. 1 Za mestne reveže je podarila 2000 lir Kolln-ska tovarna hranil d. d.; v počaščenje spomina pok. dvornega svetnika g. Frana Dukiča je pa neimenovan dobrotnik nakazal 3000 lir. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil 1 Abonenti reda Torek bodo imeli danes ob 17.30 predstavo Govekarjeve dramatizacije »Rokovnjači«. To delo je. postalo tekom let nenavadno popularno ter pomeni v pravem pomenu besede slovensko ljudsko igro. Visoko število reipriz, ki jih je dosegla letošnja.^ uprizoritev, priča, da zgodba o usodi rokovnjaškega poglavarja Nandeta še vedno ni izgubila svojega prvotnega mika. 1 Vombergarjevo »Vodo« bodo fgrali v sredo ob 17.30 za red A. Ta zabavna satirična komedija z veseloigrno potezo razkriva težave okrog zgraditve vodovoda. Junak komedije je vsa vas. Dramatik je ožigosal v igri na vesel način človeške slabosti: ničemurnost, častihlepje, trmo, ki so krive, da živi vas v zdrahi. Zvijače kiparja Koprive pripomorejo vaščanora do vodovoda. 1 Benešcvo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bodo peli danes ob 17 za red B. Zasedba je sledeča: Župan Matije — Zupan, Lenka — Barbičeva, Hela Fieldova — Japljeva, Tino Klement — B. Snncin, Riba — M. Sancin, Pavel Tome — Janko, Maruša — Po-ličeva, občinski sluga — J. Rus, godec — Si-mončič. Dirigent R. Simoniti, koreograf inž. P. Golovin. 1 Prvo Gluckovo delo na našem odru. — Ch. W. Gluck, skladatelj iz dobe baroka, slovi v zgodovini operne tvorbe kot reformator opere v zvrst dramatske opere. Po velikem številu del. ki jih je komponiral v tradicionalnem italijanskem opernem slogu, je bil »Orfej in Ev-ridika« njegovo prvo reformno delo. Našo uprizoritev tega dela so pripravili: dirigent Žebre, .ežiser Debevec. zborovodja Simoniti, koreograf Golovin in inscenator inž. Franz. Evridiko bo pela Vidalijeva, Orfeja — Golobova. To bo njen prvi veliki nastop v tekoči sezoni, v kateri smo jo doslej slišali kot Maddnleno v Ri-golettu in Katro v Prodani nevesti. Razen omenjenih glavnih partij nastopa že Amor ter operni zbor in balet. Opera je zunanje bolj statičnega značaja, vsa dramatska 'razgibanost leži v izrazu in čustvovanju. Uprizoritev tega dela bo za ljubitelje Gluckove glasbe pomemben gledališki dogodek. 1 V Ljubljani umrli od 27. februarja do 5. marca 1942: Knez Franc, 77 let, čevljar, Japljeva 2; Kramar Zdenka, 20 let, dijakinja. Ulica Stare pravde 25; Steska Flora, 23 let, hči profesorja, Idrijska ul. 22; Colombo Edgardo, 59 let, restav-rater, Gosposvetska c. 16; Klein Ana, roj. Gre-gorič, 77 let, vdova višjega okraj, komisarja, Poljanska c. 16; Furlan Vincencija, 34 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Kunst Luka, 35 let, sin liiša-rice, Vidovdanska cesta 9; Hren Ana, 86 let, zasebnica, Streliška ulica 5; Hajmerle Karel, 14 let, sin delavca, Vidovdanska c. 9; Pogačar Martin, 3 mesece, sin pleskarja, Litijska c. 50; Arhar Josip, 49 let, mizar, Št. Vid pri Ljubljani 17; Šu-šter Ivan, 62 let, pekovski pomočnik, Hrenova ulica štev. 17; Briško Franc, 77 let, delavec. Japljeva ulica 2; Bolha Katarina, 45 let, zasebnica, brez staln. bivališča; Potisek Paskvalina, 85 let, zasebnica, Emonska c. 10; Zore Ivan, 63 let, arhivski uradnik, Hrenova ulica 19. — V ljubljanski bolnišici so umrli: Ulaga Franca, roj. Zottler, 55 let, vdova monterja. Celovška c. 48; Polenšek Ignacij, 77 let, posestnik, Rožna dolina, c. VII-19; Re-har Radimir, 3 mesece, sin zasebnega uradnika, Slapničarjeva ulica 9; Erzin Miroslav, 20 let, dijak, Zrinjskega c. 8; Malovrh Anion, 44 let, podpre- Nove cerkve na periferiji rimskega mesta Po doseženih izkušnjah so iskali nov tip, ki naj bi bolj ustrezal stavljenim zahtevam. Treba je zgraditi, tako so rekli, cerkev, ki ne bo noben pro-vizorij, ampak trdna, solidna stavba, svetla, dovolj prostorna, zračna, pa vendar preprosta, ne preveč draga in da jo bo mogoče hitro postaviti. V tej smeri so iskali dalje in še poizkušali z več zelo modernimi tipi, kakor je n. pr. cerkev Kristusa Kralja v mestni četrti Prati, ki ni posebno posrečena. Poizkušali so tudi z betonskimi stavbami, kakor je n. pr. cerkev sv. Fabijana in sv. Venan-cija na Appiu. Končno jim je pa vendarle uspelo. Zadnjih nekaj let grade cerkve, ki 60 vse precej enotnega tipa in o katerih se zdi, da srečio združujejo 6tari romanski stavbarski 6log z moderno 6tavbareko umetnostjo ter obenem ustrezajo gori navedenim zahtevam. Nove cerkve zadnjih let nam 6kušajo govoriti že v svojem lastnem jeziku, ki ga bo tudi človek našega časa mogel ra/umeti. To cerkveno stavbarstvo bo novemu Rimu prav tako dalo 6voj pečat, kakor sta ga prejšnjemu dala barok in renesansa. Zunanjost novih cerkva je zelo preprosta, vendar jako lična. Na zunaj so največkrat sezidane iz neometane rimske opeke, ki daje 6tavbi resno, a prijetno lice, obenem pa ustreza stari rimski tradiciji. Poleg cerkve je prav tako iz opeke pcetav-Ijan rimski zvonik, za katerega je pravzor cerkveni e.olp Marije v Kozmedinu. Višina stolpov ne pre-eega 25 m. Imajo navadno dva majhna, redko tri zvonove. Iz istega materiala je sezidano pri farnih cerkvah tudi župnišče, ki je navadno s kratkim, pokritim hodnikom zvezano s cerkvijo. Pod cer- glednik fin. kontrole, Boiakovo 12, ohč. Metlika; Svigclj Ljudmila, 15 let, hči posestnika, Kožarje, obč. Dobrova; Mole Marija, 72 let, upokojenka tob. lov., Križevniška ul. 7; Prek Alojzij, 52 let, bivši knjigovez, Karlovška e. 8; Korenčič Marija, 11 let, Rakek 1S4; Tassi Marija, 39 let, žena delavca, Metlika 196; Kolar Slavo, 59 let, trgovec, Tavčarjeva ul. 25a; Verbic Franc, 20 let, dijak Tomačevo 71; Pod gornik Angela, rojena Vadnal, 46 let, žena uradnika poštne hranilnice, Erjavčeva ulica 20. Gledališče Drama. Torek,10., ob 17.30: »Rokovnjači«. Red Torek. Sreda, 11., ob 17.30: »Voda«. Red A. Četrtek, 12., ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red B. Opera. Torek, tO., ob 17: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red B. Sreda, It., ob 17: »Don Pastjuale«. Red Sreda. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Radio Ljubljana TOHEK. 10. MARCA 1942-XX: 7.30: PoroAilu v slovenščini. 7.45: Oporna glasba, v odmora napoved časa. 8.15: Poročia v italijanščini. 1215: Koncurt tenorista Antona Sladoljeva. pri klavirju Marijan Li-povšek. 12.tU: A mbrosinnov trio. 13: Napoved Časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komuniko Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini 1.1.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca. II: Poročila v itali jnnSčlnl. 14.15: Orkester pod vodstvom Zorne 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Italijanska in nemška glasba iz 17. stoletjn, izvajajo sopranistkn Ada Longobardi, violinisti Plgnatolli, Carnitl in Da Poli, violončellst Kruppax in pianist Favorctto. 19.311: Poročil« v slovenščini. 19.45: Koncert sopranistke Nado Stritarjeve, pri klavirju Marijan LipnvSok. 20: Napoved časa — poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnovnlh dogodkov v »lovcnSčinl. 20.30' Koncert organista prof. Pavla Ifančigaja. 21: Pestra glasba. 21.25: Simfonični koncert nod vodstvom Prrvi-talia, v odmoru predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. Iz Novsga mesta Zaposleni in nezaposleni v preteklem mesecu. Okrajni namestitveni urad v Novem mestu je v preteklem mesecu vodil v evidenci 877 nezaposlenih. Od teh je bilo 450 stavbinskih ln zidarskih delavcev, 145 gozdnih in lesnih delavcev, 58 rudar-•jev, 24 kovačev, 19 mizarjev, 6 uradnikov, 23 trg, pomočnikov in pomočnic. Namestitveni urad je delo oskrbel 77 dclavccm Brezposelnih podpor je urad razdelil 58. Analiza vin preložena na poznejši čas. Pred dnevi smo objavili spored, po katerem bi se naj po raznih dolenjskih vinskih središčih vršile analize vin. Sedaj nam sporočajo, da so te analize preložene na nedoločen čas. Oko si je poškodoval 33-letni kočar Anton Bučar iz Razdrtega v občini Št. Jernej. Mož je sekal koruznico, pri čemer mu je trska odletela v oko. K sreči so poškodbe očesa manjše, vendar ni mnogo manjkalo, da bi bil mož ob oko. Iz Hrvatske Marial Kvaternik pred saborom. Te dni je imel pred saborom svoje poročilo tudi hrvatski vojni minister maršal Kvaternik. Seja, na kateri je govoril o ustanovitvi in nalogah hrvatske voiske maršal Kvaternik, je bila zelo slovesna. V ložah so bili navzoči vsi v Zagrebu se nahajajoči italijanski in nemški vojaški poveljniki, ki so sedeli skupno s hrvatskimi generali in višjimi oficirji. Maršal Kvaternik je uvodoma poudarjal, da po 800 letih zopet stoji pred saborom hrvatski vojni minister ter mu polaga račune o delu hrvatske oborožene sile. Zatem je pa omenjal vse naloge, ki jih je hrvatsko vojaštvo opravljalo v zadnji vojni ter je poudarjal, da bo organizacija hrvatske vojske do konca tega leta v vsem končana ter bo hrvatska država razpolagala z dobro izvežbano in moderno oboroženo armado. Duce se zahvaljuje za pozdrave in izraze vdanosti. Hrvatski sabor je 6 svojega prvega zasedanja jx>6lal Duceju preko italijanskega poslanika v Zagrebu tople pozdrave in izraze vdanosti ter hvaležnosti za niegovo naklonjenost in jiodporo pri ustanavljanju Neodvisne države Hrvatske. Duce 6e je za poslane pozdrave in vdanostne izjave brzojavno zahvalil. V svojem odgovoru Duce tudi želi, da bi bilo delo sedanjega 6abora hrvatski državi in narodu koristno. Nakaznice za nakup usnja na Hrvatskem. Na Hrvatskem so doslej izdali tri vrste nakaznic za usnje. Prva se nanaša za nakup novih čevljev, druga je določena za nakup opank, tretja pa za popravilo starih čevljev. Nakaznico za nakup novih čevljev dobi lahko samo tisti, ki dokaže, da doma nima več kot samo dva para še dobrih in uporabljivih čevljev. število radijskih naročnikov na Hrvatskem. Po zadnjih podatkih imajo na Hrvatskem 56.000 radijskih sprejemnikov. Od tega števila jih je 6amo v Zagrebu 20.000. Hrvatski državni propagandni urad se 6edaj zavzema za prireditev cenenih radijskih sprejemnikov, ki bi 6i jih lahko omislili tudi 6jromašnejši 6loji. Razveljavitev vseh prejšnjih državnih aktov na hrvatskem državnem področju. Na seji hrvatskega sabora dne 28. februarja je član sabora dr. Košutlč stavil plenumu dva nujna predloga, ki ju je sabor soglasno sprejel. Prvi predlog zahteva razveljav-nje vseh državnih aktov, ki »o bili »prejeti od 1. decembra 1918 do 10. aprila 1941, drugi pa odobrava vse vladne sklepe, zakon« in naredbe, ki jih je izdala sedanja hrvatska vlada od 10. aprila 1941 dalje. Iz Srbije Delovna služba ia srbsko kmečko mladino. Po sporazumu med vodstvom srbsko dolovne služba in srbskim kmetijskim ministrstvom bodo kmečko mladino v tej službi uporabili predvsem za poljedelska dela, da bi tako lahko v celoti izvedli predpisani poljedelski načrt za to leto. Navadno bo kmečka mladina opravljala ta dela v domači občini. Ce bi pa bilo v kateri občini preveč delovnih moči, jih bodo uporabili v drugih krajih. Postavitev upravnika ravnateljstva za nadior-stvo nad bankami. Srbski minister za narodno gospodarstvo je imenoval za upravnika ravnateljstva za nadzorstvo nad (»oslovanjem bančnih in ostalih denarnih zavodov dr. Stanoja Goniča, ravnatelja Privilegirane agrarne banke v pokoju. Trimesečne doklade državnemu uradništvu. Na predlog srbskega finančnega ministra je srbska vlada sprejela uredim o izplačevanju tromesečnih doklad državnemu uradništvu. Po tej uredbi dobo oženjeni državni uradniki mesečno |>o 500 dinarjev in po 100 dinarjev še za ženo in dva otroka, tako da začasna doklada lahko največ znese 800 dinarjev mesečno. Poročene žene, katerih možje niso v državni ali samoupravi službi ali pa so v ujetništvu, dobe ravno tako 500 dinarjev in po 100 dinarjev za tri otroke. Ravnotoliko doklado dobe vdovci ali pa vdove. Neoženjeni uradniki in uradnice, kakor tudi vdovci in vdove, ki žive lojeno in nimajo otrok, dobe [*> 500 dinarjev. Tisti neoženjeni državni uradniki, ki žive pri starših, ali pa vdovci in vdove, ki tudi žive pri svojih roditeljih, dobe mesečno j>o 300 dinarjev. Teh doklad pa ne morejo dobiti listi državni uradniki, ki imajo sami kakšno premoženje, nadalje zdravniki, ki imajo pravico do privatne prakse, pogodbeni in honorarni uslužbenci ter strojno in vozno osebje na železnici, ki prejema že druge doklade. Mladini prepovedano obiskovanje gostiln. Policijska oblast v Aleksincu je prepovedalo mladini obiskovanje gostiln. Noben gostilničar ne sme prodati alkoholnih pijač mladini pod 16. letom in pijancem. Dobra vinska letina v okolici Knjaževca. V okolici Knjaževca je lansko leto trta zelo dobro obrodila ter ima ta mošnja vinarska zadruga sedaj v zalogi 180 tisoč kg različih vrst vin. Poplave v Srbiji. Zadnje dni jo nastopilo tudi v Srbiji južno vreme. Sneg se je pričel povsod .zelo topiti, zaradi česar so zelo narasle nekatero reke ter se razlile po poljih. Srbija se je sporazumela z Romunijo za skupno akcijo pri pomladanskih poplavah. Glavni opolno-močenec za gospodarstvo v Srbiji se je v zadnjem času pogajal s predstavniki romunske vlade za skupno akcijo obeh držav zaradi preprečenja pomladanskih poplav, ki jih povzročata Donava in Tisa. Na sestanku je prišlo do sporazuma ter sta obe vladi že izdali potrebne ukrepe, s katerimi mislita preprečiti ali pa vsaj omejiti pomladanske poplave. V kameni dobi .oni kvijo je navadno obsežna prosvetna dvorana z gledališkim odrom, z garderobami, itd. V teh dvoranah duhovniki zbirajo otroke k pouku krščanskega nauka, tu se sestajajo člani Katoliške akcije k 6ejam in zborovanjem, tu 60 kulturna predavanja in prosvetne ter zabavne prireditve za mlado in staro. Zraven je vedno tudi precej obširno dvorišče, ki je obzidano in sestavlja skupaj s cerkvijo in župniščem zaključen četverokot. Na dvorišču čakajo ljudje, ki hočejo v dvorano ali med odmori, kadar 60 predstave; tu 6kačejo otroci, kadar čakajo na verouk. Tudi notranjost novih cerkva je preprosta, vendar prijetna in okusna. Vse imajo po tri ladje in sicer vedno tako, da je srednja ladja navadno polovico višja od 6tram6kih dveh. Srednja ladja ima včasih lesen 6trop kakor 6tare bazilike, pogosto je pa tudi odprta, da je vidno lejx> oblikovano strešno tramovje. Srednja ladja se končuje 6 precej nižjo zaokroženo ap&ido, v kateri je prostor za veliki oltar in večkrat tudi za orgle. Ponavadi 6ta samo še dva oltarja, ki 6ta nameščena v gornjem koncu stranskih ladij, ob zidovih 60 pa 6j>ovednice ali včasih kaka mala kaj>elica M. B. ali kakega drugega priljubljenega svetnika. V srednji ladji so vedno tudi klopi, ki segajo nekako do 6rede cerkve. Tloris novih cerkva je povsod precej enak. Nameril sem, da notranji prestar znaša povprečno 35 korakov v Širino in 55 korakov v dolžino do ob-hajilne mize. Srednja ladja je navadno vsaj toliko široka kot obe stranski ladji skupaj. Povprečno gre v take cerkve udobno 2000—2500 vernikov hkrati. Ce pomislimo, da pri vsaki farni cerkvi de- luje po 4 in tudi po 6 duhovnikov in da je razen farnih cerkva še tudi mnogo kajrel in samostanskih oratorijev, potem je velikost teh cerkva či6to primerna. Čeprav so 6i po tlorisu nove cerkve močno 6lične, vendar niso čisto enake ne jxj svoji zunanj-ščini ne po svoji notranjj ureditvi. Različna je barva svetišča, namestitev orgel, prižnice, oblika oltarjev, obhajilne mize, namestitev razsvteljave, ste-brovja ki loči srednjo ladjo od 6tran6kih ladij. Različna so tudi okna ki so vedno nameščena na 6tenr.h srednje ladje in sicer na onem delu, ki je dvignjen nad stranski ladji. In je značilno, da so vse te nove cerkve zelo 6vetle, vesele in zračne, na kar polagajo posbno važnost. Pole^ 6vetle in prijazne zakristije je navadno takoj tudi župnijska pisarna, kjer župnik uraduje vsak dan v določenih urah. Poleg žtipiijske pisarne je še 6oba za 6povedovanje naglušnih in navadno še eoba za prodajo tiskovin, brošur in knjig »dobrega tiska«. To 60 nabožni listi in revije, življenjepisi svetnikov, pouk v verskih resnicah za razne stanove, papeževi nagovori, okrožnice itd Gradbeni stroški za tu popisane cerkve, ki 60 velike za 2000 do 2500 vernikov znašajo jx>vprcčno od 1,500.000 do 2.500.000 lir. Včasih še manj, včasih pa tudi več. Mnogo zavisi od notranje opreme, kakšen je material, ki se ujiorablja, ali je marmor, ali belon, ali 60 freske, ali je mozaik, kakšen je strop, kakšni 60 oltarji, itd Na splošno 6e mi zdi, da grade razmeroma poceni, ker 60 to vendarle velike 6tavbe in zidane v velikem me6tu, ko je treba delavstvo više plačati kot kje na deželi. Verjetno 6troške močno [točeni okoliščina, da se gradi precej jx> enem tipu in večji del ena in ista stavbena tvrdka (T. Rosei - F. Fornari). Cerkev 6v. Frančiška Ksaverija na Garbalelli, ki sem jo omenil, je stala n. pr. 8 milijonov lir. Za ta denar 1 zgrade 6edaj že tri »tipizirane« cerkve, ki enako Urednik: »Spravite že vendar svoj rokopis. Saj sami vidite, da tako lahkili stvari ne moremo tiskati v svojem listu.« * Učiteljica sc trudi, da bi otrokom razjasnila pojem tuje lastnine. »Če iz žepa kakega moža skrivaj vzamem denar — kaj sem potem?« — Janezek: »Njegova žena.« .— TI V ^ dobro služijo 6vpjemu namenu, a celo bolje ustrezajo duhu našega časa. Odkar deluje papeška ustanova za zgradnjo novih cerkva, to je od 5. avgusta 1930. pa do 31. oktobra 1941., so zgradili 42 cerkva, 15 lepih, velikih kapel, 23 oratorijev, 10 nekdanjih podružničnih cerkva in kapel so pa priredili in opremili v župne cerkve. — Ko govorimo o kapelah, 6i je treba navadno več predstavljati, kakor pa ime |x>ve. Te rimske »kapele« so običajno tako velike in imajo tudi tako opremo, kakor je n. pr. cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani ali pa trnovska župna cerkev. Pogosto 60 pa tudi večje. Skoraj vedno 60 združene s kako redovno hišo ali samostanskim zavodom. Imajo pa javen značaj in je v njih 6lužba božja kakor v farnih cerkvah. Trenutno je v gradnji 12 novih župnijskih cerkva, pripravljajo 6e pa še nove. Organizacija novih župnij Generalnemu rimskemu vikarialu je bilo veliko na tem ležeče, da se pri novo ix>zidanih cerkvah čimprej organizira tedna dušiiopastireka 6lužba. Vodilnim krogom 6e je zdelo najbolj važno, da 6e hitro dela in da 6e ne izgublja čas 6 preveliko birokracijo. Hoteč pritegniti čimprej duhovnike na novo delovno jiodročje in jim |x>tnagati čez začetne gospodarske težave, je papeška ustanova za zidanje cerkva odločila da se župnikom in župnijskim upraviteljem na račun kongrtie, dok ler le-ta ne bo določena in urejena s pristojnimi oblastmi, takoj plačuje po 600 lir mesečno kaplanom srednjega klera po ^60, a kaplanom redovnega klera po 350 lir mesečne plače. V posebnih slučajih 6e plačuje še 400 lir dodatka mesečno, kakor tudi prispevki za cerkovnika in v posebno revnih župnijah tudi nekaj malega za bogoslnžne jx>trebe (za 6veče, maštio vino, elekt. luč, perilo itd.). (Dalje.) Franceseo Perrtt 61 Neznani u6lan6tva in ne popolnega premagovanja, ki ga je zahteval od človeka, da bi jjostal 6voboden in premišljeno bleda podoba Stvarnikova. Tudi oni 60, kakor V6a množica zahtevali čudeže, ozdravitve; videli 60 v njem nekakega čarodelca. Najbolj je bil iztmd vseh učencev tak nemirni, prenapeti Juda iz Kerota, ki se ni mogel sprijazniti z mislijo, da ne b' Učenik ob tej priložnosti izvršil kai prav posebnega, 6 čimer bi 6e uveljavil kot prerok izrrelskega ljudstva. Skupine porečnikov, ki 6o bili prej njegovi tovariši in so bili okoli njega, 6o ga porogljivo gledali, kakor bi se po6mehova!i njegovi preproščini. »Tvoj prerok,« se mu je približal nekdo in mu rekel, »dela vse 6voje čudeže med preprostimi pastirji v Galileji, tu v Jeruzalemu pa si jih ne upa.« ' Juda se je od nestrpnosti kar tresel. Sredi množice so 6e mnogi bolniki oglašali in klicali Učenika iz Nazareta, a Jezus je bil kakor zamaknjen v kaj t drugega in jih ni poslušal. I »Učenik,« je rekel Juda in prijel Jezusa za plašč, »rotim te, ozdravi katerega teh bolnikov, da se uporni farizeji prepričajo, da si večji ko Elija in Janez.« »Naj bo,« je rekel Jezus, »danes ozdravim neko bolnico, a ne bo tega nihče izmed vas zapazil.« Učenci in ljudstvo so ga začudeno pogledali, ne da bi razumeli, kaj je hotel povedati. Tedaj seje približal imenitnejši mož v lepem rdečem plašču in z dvema širokima talismanoma ob 6encan. Bi) je bogati farizej Simon Gobavec. »Učenik,« je rekel Simon, ko 6e je približal Jezusu, »toliko 6em slišal govoriti o tebi in tvojem nauku, da bi 6e tudi jaz rad pogovoril 6 teboj o pc«tavi. Pridi obedovat v mojo hišo.« Jezus je vedel, da ga Simon ne vabi iz vdanosti, temveč da ima 6voje posebne namene. Povabil ga je na obed, da bi ga 6pravil v pogovor in odkril 6 farizejsko ljubosumno natančnostjo 6lučajne j>o-manjkljivo6ti v njegovem nauku. Pri mizi se je dalo lažje kakor kjer koli drugje spoznati, kdo 60 pravi in natančni izpolnjevalci postave. O njem pa 60 pravili, da jč in pije kakoi pogan. In vendar je z veseljem sprejel povabilo. »Pridem,« je rekel Jezus smehljaje 6e, »zakaj v tvoji hiši bom danes izvršil ozdravljenje « Simon je dvignil glavo in stisnil ustnice, kakor bi hotel reči: »Slabo začenjal Gotovo ne ve, kaj govori.« Potem je pripomnil: »Učenik, v moji hiši ni nihče bolan kako bo potem z zdravljenjem, o katerem govoriš?« »Ne poučuj zdravnika, kako naj ozdravi bolnika,« je odgovoril Jezu6 ostro in dostojanstveno in odšel iz templja, za njim pa 6o šli slučajni gostitelj in učenci. Hiša Simona Gobavca je bila v gornjem me6tu, nedaleč od hiše Marka Adonija Ko ie pršel Jezu6 tja, — za njim se je zgrinjala dolgi vrsta Ij-ostva — je bila jedilnica v pritličju že o«, prti in miza pripravljena. Očividno je Simon dal že v6e prej pravočasno pripraviti, ker je računal, da bo povabljenec prišel. Takoj ko 60 gostje vstopili, se je dvorana napolnila z ljudstvom. V Palestini je bil prostor, kjer je kak bogataš jedel, splošno dostopen. Gospodar je, sedeč na odličnem mestu, tako razkazoval svoje bogastvo obenem s 6vojo učenostjo. V višiih krogih je bil običaj, da 60 začeli med jedjo učene pogovore o filozofiji in ven, pri čemer so 6e gostje in gostitelj razmahovall s svojimi izvajanji in s svojo bistroumnostjo. "Medtem so 6e reveži in radovedneži, ki 6o spoštljivo prišli osla-njali na 6tene, poslušali obilje modrosti in čakali, da posli prinesejo tudi njim skledico juhe ali ko6 ječmenovega kruha, omočenega v medu. Ko je Jezus, prašen od dolge poti pod žgočim soncem, vstopil, je hrej>eneče čakal, da bi mu prišel po običaju naproti kak strežnik in mu zlil na noge in roke nekoliko vode. Čutil je živo potrebo, da bi se telesno osvežil. Pa 6e ni nihče prikazal. Posli so ga sprejeli togo, zlasti ko 60 videli, da ga gospodar v pozdrav ni poljubil Simon je povabil Jezusa, kakor bi šlo za kakega človeka, ki naj b: ga sodil, naj gre na prostor nasproti njemu, in je nato ukazal prinesti jedila, fetočasno )e tudi začel s svojimi vprašanji. »Učenik,« je rekel Simon, »vem, da oznanjaš skorajšnji prihod nebeškega kraljestva, ki nam ga je obljubil naš Oosf>od po prerokih. A kdaj misliš, da pride? Ali 60 se časi dopolnili ali naj še dolgo čakamo? Jezu6 je odgovoril: Venezia na vrhu Ljubljana, 9. marca. V državnem nogometnem prvenstvu so odigrali včeraj 19. kolo. Presenetila je odlično razpoložena Genova, ki je na rimskih tleh premagala Komo z 2:1. Tako je Roma, ki je nedeljo za nedeljo vodila, zgubila dve dragoceni točki. Venezia in Torino sta imela šibkejše nasprotnike in pospravila obe točki. Vodstvo v razpredelnici klubov A divizije je prevzela Venezia, ki ima s Torinom enako število točk — po 26. V podrobnosti so včerajšnji rezultati v diviziji A naslednji: Kirenze: Fiorentina : Lazio 3:1 (1:1), Genova: Ambrosiana : l.ignria 1:0 (0:0), • Torino: Torino : Livorno 1:0 (1:0), Trieste: Triestina : Modena 1:1 (1:0), Venezia: Venezia : Napoli 4:1 (1:0), Bergamo: Bologna : Atalanta 2:0 (1:0), Milano: Milano : Jnventus 1:1 (0:1), Roma: Genova : Roma 2:1 (0:0). Stanje v tabeli je po včerajšnjem kolu za zdaj naslednje: Venezia (27-14), Torino (27:20) 26 točk, Roma (29: H) 25, Genova (31:20) 22, Jnventus (31:22) 21. Bologna (32:24), Lazio (34: 28), Ambrosiana (24:24) 19. Milano (35:31), Atalanta (26:%). l iguria (28:3+), Triestina (18:22). l lorentina (29:36) 17, Livorno (23:33) 16, Najx>li (19:34) U in Moden« (13:37 12 točk. Švica : Francija 2 : 0 V nedeljo je odigrala švicarska državna nogometna reprezentanca svojo drugo letošnjo mednarodno nogometno tekmo. V igri proti Francozom v Marseilleu je potrdila svojo sijajno formo in zmagala z 2:0. Izid tekme v svojo korist so dlorili Švicarji že v prvem polčasu, lako so zabeležili Švicarji v kratkem času že dve mednarodni zmagi: prvo nad nemško enaj-storico na Dunaju, drugo pa proti francoski i eprezentanci. Prvi uspeh Gradjanskega v Švici 22 igralcev in prijateljev hrvatskega prvaka Gradjanskega je odpotovalo pretekli teden na osemdnevno nogometno turnejo po Švici. V soboto je nastopil Gradjanski v Bernu proti znanemu moštvu Young-Boys in zmagal z visokim izidom 4:1. Najuspešnejši mož na igrišču je bil Woelfl, ki je zabil dva gola. Lešnik in Antolkovič pa po enega. Igrišče je bilo pokrito s snegom, gledalcev okrog 7000. — V nedeljo so prispeli igralci Gradjanskega v Luzern, kjer so nastopili proti šf>ortnemii klubu istega imena. V Luzernu je ponovil Gradjanski svojo odlično igro in zmagal s 4:0. Gradjanski je pr.slal v Švico svoje najboljše moštvo, razen GUser.ja ki je zaradi obolelosti moral ostati doma. Zastopa ga vratar Urch — kakor kažejo prvi Izidi — prav uspešno. Mrzle ali vroče kopeli? _ se umakne kri g površino telesa v trebušne dele SpOrt ' se ne povrne v kožo. V krvnem obtoku' nastopijo, motnje, dotok krvi v možgaue j>ostane nezadosten, plavalec pade v nezavest, iz katere se ne bo več prebudil. Tega se morajo plavalci zavedati in se morajo tu pa tam tudi odpo-Nobenega dvoma ni več o tem, da je kopanje vedati prijetnosti kopanja, če se ne počutijo dobro, potrebno, plavanje pa koristno Ljudje to sami ču- Kopanje v hudo mrzli ali vroči vodi jo stvar tijo, zdravniki pa priporočajo emeljito umivanje navade. Kratke kopeli so za zdrave ljudi osvežil-vsega telesa enkrat tedensko ali večkrat. trajnejše kopeli in plavanje pa je priporočljivo Pač pa ljudje radi razpravljajo o vprašanju, Mmo v toplejših vodah, v katerih se prijetno po-katere kopeli so boljše: mrzle ali vroče? Mnenja 5utiš Kopel, pri kateri gre za čiščenje telesa, mora so različna; tisti, ki se kopajo v kadeh, imajo bjti , , konfati se mora , mrzlimi polivi. radi toplo vodo nekateri prav vročo, čitamo pa Posebnj mojstri y ulrjevanju telesa ^ Finci. Le-ti tud, o takih, ki razbijajo led in utrjujejo svoje ,majo domn((e k „ (gaune) v katerih se vroče telo v hladnih valovih. Kaj je torej zdravo jprej močno oznojijo, zatem pa 6e polivajo z in kaj priporočljivo. mrzlo vodo ali pa skočijo v sneg, kjer se drgnejo Zanimivo bo zvedti, ka misli o mrzlih in vro-'ln vaIjajo Prj ^ jih seveda ne zeb razen t čih kopelih športni zdravnik dr. Franzmeyer. Moz, je snožna k , ,e kratka Ker pri nas n!_ k. uživa glas plavalnega s rokovnjaka, je zapisal, mamo finskih sa ^^ g ^tali pri toplih da ne gre glede vodne temperature postavljati kadnjh k ,ih ge bomo Mdovoljili £ mrz|imi splošno veljavnih predpisov. Prav tako kot tempe- poiivj, ralura vode, je važno pri kopanju še sledeče: raz-položenje kopalca, trajanje kopeli, utrjenost telesa, navajenost in podobno. Na japonskem, kjer je veliko vročih vrelcev, se ljudje prav radi kopajo v vroči vodi do 56 stopinj Celzija. Taka kopel je hudo vroča. Poskusite vtakniti noge v vodo. ki ima samo 46 stopinj, pa se boste o tem prepričali. Imeli boste vtis, da se vam bosta nogi skuhali. O Japoncih pa poročajo, da se počutijo v vročih bazenih prav dobro. Odkod razlika? Vse je le stvar navade. Podobno je tudi z mrzlimi kopelmi. Kdor Je Različni umetniki. »Včeraj 3em pa poslušal koncert, ki ga je priredil pianist, k: je imel eno samo roko. Verjemi mi, čudovito je bilo!« »Malenkost, pred nedavnim sem poslušal pevko, ki ni imela niti glasu.c Tega ne zmore vsak. Janez je prišel prekasno v pisarno. Pa ga pokliče vodja pisarne in vpraša: »Zakaj ste pa danes prišli s tako veliko zamudo v službo?« »Oprostite, zaspal sem.« »Kaj? Ne bi verjel, da morete še doma spati!« šport v kratkem Riesersee v izvrstni formi. Včeraj je nastopilo spet znano moštvo SC Riersee v hokeju na ledu proti kombiniranemu moštvu Monako-vega. Nemški prvak v hokeju na ledu je premagal Monakovčane z 18:2. Igrali so v zimskem olimpijskem stadionu v Garmischu. 15. marca bodo igrali Španci mednarodno nogometno tekmo s Francozi. Nastopili bodo z isto že skočil v vodo, ki ima samo 10 do 12 stopinj postavo, ki je dobila decembra lanskega lela igro toplote, se je seznanil z izredno neprijetnim ob- Proti Švici s 3 : 2. Srečanje med Francozi in Španci čutkom. Zdelo se mu je, kakor bi ga zbodli s tisoči b° v Sevilli. Razen tega se pripravljajo Španci igel. Kdor pa se je navadil na mrzle kopeli, ne ludi na mednarodno tekmo z Nemci, ki bo 12. apri-bo imel istega občutka. | 'a v Berlinu in na srečanje z Italijani, ki bo 19. Kako pa je z »ledenimi medvedi«, ki skačejo, aprila v Milanu, v vodo ne glede na letne čase in razbijajo včasih' . Nobene tekme niso Izgubili. Švicarski igralci tudi led, da bi prišli do svojega kopanja? Po za- hokeja na ledu, ki so imeli letos celo vrsto med-dovoljnih obrazih lahko sodimo, da jim je tudi narodnih tekem, niso doživeli niti enega poraza, v ledeni vodi prijelno. Poznal sem več mož, piše Verjetno je, da bodo zaključili letošnjo sezono s zdravnik Franzmeyer, ki so vsako nedeljo razbi-. samimi zmagami, jali led na jezeru in kazali svoj »herojski« športi m začudenim gledalcem. Poznal sem tudi ženske, ki V so se kopale pri vsaki temperaturi in so bile s svojo navado zadovoljne. Ugotoviti pa je treba, da je le malo takih zagovornikov skrajnega utrjevanja telesa. Velikanska večina ljudi instinktivno odklanja ledene kopeli in se rajši uvršča med gledalce. Prepričan sem, da bi marsikomu taka kopel ne storila dobro. Človeško telo je tako ustvarjeno, da se počuti dobro pri določeni temperaturi, pribl. 37 stopinj Celzija. Ta temperatura se ne sme spremeniti kaj več avzgor ali navzdol če nam je na tem, da se izognemo škodljivim spremembam. Trajnejša vročina ali trajnejši pretiran mraz povzroča lahko hude in usodne posledice, krajša sprememba temperature pa je često osvežilna in zdrava. Plavalci, ki tekmujejo na več kilometrov dolge proge, se radi namažejo z mastjo, da ne bi izgubili preveč lastne toplote. Tako delajo tudi poleti, ko je morska voda topla. Tudi za izurjene plavalce je lahko dolgotrajno plavanje v mrzli vodi usodno. Zgodi se lahko, da Službe j Cvetje, sadje | CotM5S prt r: Kolovrat Skromno, pridno dekle 18, dvortSCe; tel. 39-66. za vsa htsna dela takoj ^^^^^^^^^^^^ | sprejmem v stalno služ-io. Plačam dobro. Slom- iKlif lt?P H 5kova 31, ZK'"'nJi zvonec. Čitajte in širite »Slovenca« 1 Tiho in mirno se je preselil v večnost k Bogu po plačilo iz Cerkvene ulice 15, v 68. letu starosti, naš soprog in oče, gospod Jos'p Setan hišni posestnik Pogreb je bil v ponedeljek, dne 9. marca 1942 z Zal na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. marca 1&42. Žalujoči: žena, otroka Mica in Jože ter ostalo sorodstvo. RlMAGL ATRICE AER0DINAMICA per CA I CE dei brevelti orisinab ERNESTO CURTI in corsn dal 1006 Rapida e silenziosa AERODINAMIČEN 5TF.Dj Z4 POBIRANJF ZANK NA NOGAVICAH izvirnih patentov ERNEStO CURtl v rabi od letn 1006 Nagel in tih MILANO Via MustoNI, n. 5: te'. 61167 36 Oporoka osmih bojevnikov »Le počasi, stari prišateljl« se šali Hammond. »Če dovolite, bova tako ravnala, kakor se meni zdi najbolj primemo. Moja pooblastila so kaj obsežna in...« »Ne govorite, no, tako neumno in mi rajši že povejte: Kdo, vraga, pa je?« »Kar pomirite se, Kennedy! Če ne, bom izginil odtod ter Vas samega pustil, pa se potem sami ukvarjajte s tem vprašanjem.« »Tistega pa že ne boste storili, marveč boste kar lepo tukaj ostali. Šestnajst tisoč funtov človek ne izpusti kar tako iz rok.< »Šestnajst lisoč funtov?« »Prav toliko, da! Lord Finsbury je namenil deset tisoč funtov tistemu, ki izpodnese morilca njegovega strica.« »Deset tisoč funtov!« zastoče Bazil. »Kakopak — deset tisoč funtov — da — tudi jaz sem prav tako bedasto zijal, kakor zdajle Vi, ko sem slišal. Le poglejte ga, Hammond, kakšen je!« »Sveta nebesa!« mrmra Bazil, tako ves zmeden, da si je goreči konec cigarete vtaknil v usta. Hammond Kennedyja resno pogleda. »Toliko več vzroka imava, da to reč dobro iz-vedeva. Čez eno uro mi boste pritrdili, da je moja metoda bila vendarle prava. Le pomislite, kako važno je, če bo storilec priznal že nama dvema — ne pa šele preiskovalnemu sodniku ali pa javnemu tožilcu. Toliko večja bo Vaša čast in zasluga, Kennedy. To pa doseževa le po moji metodi.« »Pa naj bo, Hammond. Le kar svobodno ravnajte — seveda v okviru svojih pooblastil.« »Torej soglašava. Zdaj stopim še tja k vrtnarju. Vi pa boste morda med tem tukaj potrebno ukrenili.« Kennedy prikima, Hammond pa odide s | svojo »senco« vred. » »Lion, ali bi mi ne mogel zašepetati imena? . Takoj bi izginil ter bi tukaj ne bil več v napotje.« »Svetoval bi ti, da rajši tukaj ostaneš in počakaš, kako se bo vse razpletlo. Več boš imel od tega.« »Ali bo senzacija, Lion?< »O, bol« kratko odvrne Hammond. * * * Ko je bil Hammond policistom vse potrebno naročil, se je v parku usedel na kamnitno klop ter si prižgal cigareto. »Nekaj dimov se mi bo prileglo, preden zaplešemo, Bazil. Preklicano težavno je bilo to delo, in kar vesel sem, da sem že pri kraju.« »Lahko si mislim. Tudi jaz sem vesel, odkritosrčno vesel, Lion... pa ne samo zaradi tistega predjužnika in pa zaradi Ryanovega mrdanja.« »Vem, Bazil.« Harnmondov glas jc zelo resen. Naglo pa skoči kvišku ter zažene cigareto. »Poidiva gor, Bazil!« Razburjeno govorjenje v salonu na mah utihne, ko pride Hammond. »Na, saj ste vendarle prišli, mladi mož!« zagrka lady Finsburyjeva. »Resnično, mnogokaj si dovoljujete, moram reči... Najprej nas tale inšpektor sežene semkaj kakor čredo ovac v stajo — potem pa ta človek še pravi, da vi, mludi mož, odgovarjate za to nesramnost...« »Če menite, da je to nesramnost, nko hočem razkrinkati morilca vašega svaka, mylady, mo-rum vaše očitke seveda sprejeti.« Hnminondov glas je ledeno hladen in brez vsakršne strasti, ki so hkrati ogleduje navzoče obraze. Ti pa strm£ vanj, in v očeh vsakega izmed njih se zrcalijo drugačni občutki. Medtem pa lady Finsburyjeva kar dalje grka: »Saj bi bržkone ne bilo niti treba, mladi mož, nas semkaj seganjati, če nič drugega no,-čete kakor pa morilca razkrinkati!« Hammond skomizgne z rameni ter ogovorj vse navzočne: »Ti ukrepi so vam vsem več ali manj neprijetni, bili pa so potrebni, če hočemo razjasniti zločin, ki je bil storjen v tej hiši. Tega se nismo mogli izogniti. Ste pa tega precej tudi sami krivi. Nekateri izmed vas so namreč mnogo pripomogli, da je preiskava večkrat zdrknila na napačni tir. Vendar naj bo dovolj o tem! Zdaj vam bom povedal, kakšno je ozadje tega zločina, kako je bil zločin sam izvršen in kako se nama je posrečilo odkriti morilčevo sled.« Malo preneha in opazuje obraze, ki napeto strme vanj. Polkovnik sedi strumno in s stisnjenimi pestmi. Mladi lord si s svilenim robcem briše čelo. »Ko se je leta 1918 angleška vojska bojevala v Flandri.ji, se je nekaj žalostnega zgodilo. Major lord Finsbury je takrat bil pri štabu svoje divizije, njegov nečak pa na fronti. Prijatelj tega nečaka je nekega dne dobil povelje naj gre poizvedovat. Tega ukaza pa prijatelj ni mogel izvršiti, ker se je bil poprej clo nezavesti opijanil. Lordov nečak je svojega prijatelja hotel rešiti ter je na mesto njega sam prevzel vodstvo tiste patrole. Vojake pa, ki so ga spremljali, je ubila granat«, njemu samemu pa so popustili živci in je pobegnil nazaj, ne da bi bil izvršil povelje. To je izvedel lord Fins-biirv. Prisilil je svojega nečaka, da je slekel častniško suknjo ter se izselil na Borneo. Njegov prijatelj, ki je zaman poskušal, da bi voznbiti. da ste s svojo klepetavostjo vi največ zakrivili, da je zdaj on moral tako bedno živeti. Trdno je sicer vedel, dn boste molčali, kdo prav za prav je. Dokler je lord živel, Cambella niste smeli izdati, če ste si hoteli ohraniti svojo do bro službo. Po lordovi smrti pn ste molčali zaradi nečesa drugega, o čemer bom kasneje spregovoril. h Ljjidski iuUM * Mani: Joži Kramarii teli;!.:!:!!' Inž. Jož* Se'ia urednik: Viktor Cenčit