C* mk obi^ljeno d* ao prve Hitlerje,- "" **»> 43 m.lj oddaljene od Pariza. Vrhovno poveljstvo je naznanilo, da je Bruselj prišel v nemške roke nekaj ur potem, ko je Hitlerjeva armada zasedla Louvain, ki leži 16 milj vzhodno od belgijske prestolnice, in Mechelen, ki leži 14 milj severnovzhodno od Bruslja. Grožnjo, da bodo Nemci bombardirali ne samo Pariz s topovi, ki mečejo krogle sto milj daleč, temveč tudi London in druga angleška mesta, vsebuje nacijako poročilo. Velika "Ber-ta", top ki so ga Nemci rabili v prvi svetovni vojni, je metala krogle 75 milj daleč v teku bombardiranja Pariza. Hitlerjeve čete so vkorakale v Bruselj po osmih dneh od invazije Belgije. V svetovni vojni je kajzerjeva armada vkorakala v glavno belgijsko mesto sedemnajsti dan po invaziji. London, 18. maja, r- Britske čete ao sč umaknile v kraje zapadno od Bruslja, čigar okupacijo je naznanilo poveljstvo nemške armade. Francoske in holandake čete so bile istočasno potegnjene z dveh holandskih otokov — Bevelanda in Wal-cherena. Umik britskih čet omenja kratko uradno poročilo, objavljeno po apelu na vojaštvo, "naj ostane hladnokrvno kljub uspehom nemške oborožene sile v Belgiji, Holandiji in Franciji." Poročilo pravi, da je bil umik odrejen zaradi silnega pritiska nacijskih motornih kolon. Ena svetla točka v temni sliki je bilo poročilo o uspehih angleške letalske sile. Letalska armada stalno napada nemške pozicije in komunikacijske zveze v Franciji. Letalski minister je naznanil, da so Nemci izgubili čez tisoč letal v spopadih z Angleži, odkar so Hitlerjeve čete udrle v Belgijo, Holandijo in Francijo. London in druga velika angleška mesta so bila spremenjena v oborožena taborišča. Vojaške avtoritete so storile korake, da se zavarujejo proti sabotaži in nemški letalski invaziji. Vojaške straže so bile postavljene ob vseh važnih poslopjih in strategičnih točkah. Dalje so bili podvzeti koraki glede evakuacije šolskih otrok iz Londona in drugih mest. Unije bodo iztrebile gangeze iz svoje srede Chicago, 18. maja. — Victor A. Olander, tajnlk-blagajnik državne delavake federacije, Je na banketu v počast L. G. Gou-dieju, predsedniku skupnega aveta vozniških unij, izjavil, da bodo unije kmalu iztrebile gan-geže, ki ao ae y nekaterih unijah povzpeli na vodilna meata. Banketa, kl se je vršil v hotelu Palmer, ae je udeležilo čez tiaoč oaeb, med temi državni pravdnih Courtney, kl Je tudi govoril. Naciji dobili velike zaloge gaeolina na Holandskem Berlin, 18. maja. — Tu trdijo, da ao Nemci dobil* 390.000 ton gaaolina na Holandskem. Ta plen ne uključuje 90.000 ton gaaolina, ki ao ga zasegli v Am aterdanu. ko ae je holandaka ar mada podala. Voditel ji belgradske vlade vznemirjeni Na poslopjih v Zagrebu postavljajo topove STOCKHOLM, fiVEDSKA, 19. maja.—Tukajšnji liat Tldningen je objavil poročilo Iz Moskve, da se tam širijo govorice, da je sovjetska vlada storila korake v Berlinu v interesu ohranitve nev-tralnosti Jugoslavije. Predstavnik belgradske vlade je nrtaj ur prej oblaka! ruskega premierja ln zunanjega komiaarja Molo-tova. Belgrad, 18. maja. — Napeti odnošaji med Jugoslavijo ln Nemčijo Še prevladujejo in delajo težke skrbi voditeljem vlade, čaprav so nacijski listi prenehali-z napadi na to državo. Dasi nevarnost, da bosta Hitler in Mussolini napadla Jugoslavijo, še*itf na vidiku, nihče ne ve, kaj bo prinesla bodočnost. Sunek s strani Nemč.ije in Italije lahko pride vsak čas. Rezultat tega stanja se očltu-je v pripravah za vojno. Bel-gradska vlada skrbno pazi, da prepreči vsak Čin, ki bf ga lahko Hitler in Mussolini smatrala za provokacijo in pretvezo za napad na Jugoslavijo. Zagreb, Hrvatska, 18. maja. — Nadaljnji protiletalski topovi ao biU postavljeni na vaa visoka zagrebška poslopja. Akcija izvira iz bojazni pred invazijo Jugoslavije. V mestu se opaža veliko vojaško gibanje. Vsi vlaki so natrpani z vojaki. Bukarešta, Rum unija, 18. maja. — Avtoritete so odredile akcijo, da iztrebijo vse sumljive elemente in agente pete kolone iz dežele. Okrog 2000 tujcev, ki so dospeli v Rumunijo po prvem jgeptembru, je dobilo ukaz, naj takoj zapuste deželo. Da je Rumunija v nevarnoati napada, dokazuje poziv italijanskega poslanika v Bukarešti, naj vsi Italijani zapuste deželo. Stabilizacija kanadskih industrij Parlament razpravlja o načrtih Ottawa, Kanada. 18. maja. — Parlament se je sestal v svojem zasedanju, da razpravlja o stabilizaciji kanadskih industrij, da bo dežela lahko pomagala Veliki Britaniji v vojni proti Nemčiji v največjem možnem obsegu.' Otvoritveni govor Je imel Lyman P. Duff, administrator vlade od amrti lorda Tv*eedsmuira, generalnega go-vernerja. j Duff jdejal, "da se je novi parlament' sestal v svojem za-sedanju v čaau, ko je v teku največji konflikt v zgodovini. Od izida tega konflikta zaviei obstoj civilizacije in dedščinc človeških avobodščin naše in bodočih generacij." j Po govoru Je bilo predloženo poročilo, nanašajoče se na načrte stabilizacij*, industrij In finančne strukture, kateri naj bi odpravili vzroke trenje in finančne j»otežkoče. Finančni načrt je važen, ker doloma, da vlada prevzame popolno odgovornost za oskrbo brezposelnih, kar predvideva v sedanji situaciji letne stroške S40,000,000. Federalna vlada naj bl prevzela tudi dolgove vaeh provinc, te pa naj bi se odpovedale nalaganju davkov na korporacije, dedščine in dohodke. Domače vesti Cikatte novice Chicago. — Dne IS. maja je v bolnišnici za rakom v želodcu umrl Peter KoŠelj, star 45 let in rojen v Milj u od Šenčurja pri Kranju. Bival je na naslovu 2047 W. 22nd Plače in v Ameriki je bil 27 let. Bil je član društva 1 SSPZ in tu zapušča ženo, petero otrok v starosti 7 do 21 let, brata ln sestro, v stari domovini pa odeta in več bratov in sester. — Leonu in Hildi Bruce (Brus) je, pred kratkim umrla za pljučntoo štiri mesece stara hčerka Mkrtha. Poleg staršev zapušča brata. Nov grob v Wiaconsinu Sheboygan, Wls. — Zadnje dni je tu umrl John Proaen, gostilničar, rojen v Malih Poljanah pri Smarjeti na Dolenj-skem. V Ameriki je živel 30 let in zapušča dve sestri. Bil je član SSPZ. Dva nova grobova na zapadu Black Dlamend, Wash. — Pred kratkim je tu umrl Rudolf Jazbec, star $6 let in doma iz Planinske vasi pri Brežicah na Štajerskem. Zadela ga je srčna kap in zapušča družino. Bil je član sspfc. ' " ) Grass Valley, Calif. — Pred dnevi je tu umrla za srčno hibo Justina Staniša, stara 51 let ln doms ll I^eobna na Štajerskem. Bila jO Članica SSPZ in tu zapušča moža in odrasle otroke. Veetl iz Pensav Ivani je Ranning, Pa. —> Tu je te dni umrla M«ry Maršlč, atara 67 let in doma ii SV. Duha pri Konjicah na Štajerskem. Bila je članica SSPZ in tu zapušča moža in sina. f Clevelandake veetl Cleveland. — Tri torkovih primarnih volKvah so propadli vsi slovenski kandidati. Največ glasov v skupini kandidatov za državno zbornico sta prejela Jos. Ogrin in Josephine Modic, daleč za tema dvema so pa o-stali Rožene, Grill, Seitz in Tomše. — Dne 14. maja je na posledicah hude operacije umrla Susie SUre, stara 32 let in rojena tu. Zapušča moža, mater, osem bratov in dve sestri. — Dne 16. maja je v bolnišnici u-mrl Joa. Recher (ReharT), aam-ski, star 67 let in rojen v Žužemberku. V Ameriki je bil 45 let in zapušča strica. — Dne 17. t. m. je pa v bolnišnici umrl 25-letnl John J ura to vae, Hrvat, za ranami, ki ao mu jih prlzad-jale policijske krogle zadnjo nedeljo, ko je s štirimi drugimi vred bežal v avtu po roparskem obisku Youngstowna; V tej roparski tolpi sta bila tudi dva mlada slovenska fanta ln eden od teh, Jakšič, Je bil na meatu ustreljen. (Ameriška domovina, ki Je 17. t m. izročala o Ju-ratovčevi amrti, je zamolčala vzrok amrti, kakor je npkaj dni prej zamolčala vzrok Jakšlčeve smrti!) kongres podprl JMarji hrnjo vladni obrambni program Izolacionisti revidirali staliHe o- - ANGLEŠKI KOMEN-TAR POSLANICE Waahington, D. C., 18. maja. — Člani obeh kongresnih zbornic, demokratje in republikanci, so skoro aoglaano odobrili Rooaeveltov apel za ojačanj* a-meriške oborošene aile. Slišale ao se kritike Rooseveltove administracije, ker je zanemarjala obrambo v prošiosti, in zahteve, da ae mora Amerika oborofte-vati v interesu laatne obrambe, ne pa za vatop v evropsko vojno. Senator Bennett C h s rn p Clark, najbolj glaaan nasprotnik ameriške intervencije v E-vropl, je dejal, da se ^ povsem strinja z Rooseveltovlm apelom. Rekel je, da je popolnoma uver-jen, da ne bo noben kongresnik ali senator nasprotoval ojačanju narodne obrambe. Clark je omenil Rooseveltovo izjavo glede čaaa, ki ga potrebujejo letala za polet z otokov v Atlantiku in Pacifiku do ameriške celine ln Panamskega prekopa. Te otoke bo morala braniti Amerika, če se bo vojna raztegnila, zato naj bi se začela takoj pogajati s državami, kl jih posedujejo. Te naj bl odstopile otoke-- Ameriki in s tem poravnale svoje dolgove Ameriki. Ako se bo vlada odločila za sdbvenclranje letalske Industrije z namenom, da pospeši gradnjo bojnih letal, naj se ta industrija koncentrira v sredi šču Združenih držav, kjer bo varna pred možnoatjo napada. London, 18. maja. — Anglo ški časopisi so objavili Roose veltovo poslanico kongresu na prvih straneh. Komentar Js, da je poslanica očiten dokaz, da je Rooaeveltova administracija popolnoma revidirala svoje stališče in zavrgla politiko isolaci-je. Časopisi eelo naglašajo, da bo Amerika šla v vojno na strani Velike Britanije in Francije. C. V. Thompson, dopisnik londonskega liata Dally Expreas v Nevv Yorku, Je poalal poročilo, v katerem pravi, "da ni nobenega dvoma več, na kateri strani so simpatije ameriškega naroda v tem konfliktu. Ameriško ljudatvo, vlada ln kongres so stoodatotno na naši strani. . . Zdaj imamo simpatije, pozneje pa bomo dobili tudi pomoč. Le malo število ljudi Je še, ki mi-alijo, da ae Amerika ne bo zapletla v konflikt/' Naval na nemško naselbino v Kanadi Mesto prepovedalo poučevanje nemškega jezika Rogina, Bask. Kanada. 18. ma Ja. — Vojaštvo In civilisti ao včeraj- navalili na tukajšnjo nemško naselbino. Naval se Je razvil v bitko s polleij*, ki Je priskočila na pomoč Nemcem. Nemiri so sledili naznanilu, da ae bo vršil shod. na katerem so imeli nastopiti kot govorniki o-boževaici nemškega diktatorja. Med poslopji, na katere ao navalili vojaki in civilisti, je bil hotel Metropole v nemški naselbini: Napadalci ao razbili pohištvo fn povzročili veliko škodo. ImmtmeUm. Oa!.. Kanada, — IS. maja. — Mestni svet je Wagnerjev zakon Unija pohvalila . delo Rooseveltove administracije Chicago. 18. maja. — Delegatje na konvenciji jeklarake unije ao ae odločno izrekli proti a-mendiranju Wagnerjevega zakona, ki garantira • delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Odpor proti amendlranju je naglaail Philip Murray, načelnik organiza-toričnega odbora jeklaraklh delavcev. Murray je označil predložene amendmente za zatlralne In nepraktične. Ako bi jih kongrea sprejel, bi nastali konflikti med strokovnimi in induatrijakimi unijami. Vsaka grupa bi lahko apelirala na federalni delavski odbor sa priznanje kot separatna pogajalna enota. "Jasno je, da Industrljaka produkcija ne bl mogla napredovati pod takimi pogoji/' je rekol Murray. "Veliko število strokovnih unij v industrijskem podjetju bi bilo neznosno." Murray je poročal, da je njegova unija aklenila pogodbe a 654 jeklaraklmi kompanijami. Mesde so bile svlšane sa 26 od- atotkov. V tovarnah drušb, ki imajo pogodbe s unijo, Je bilo trenje odpravljeno. Vzrokov za konflikte nl več. , Na konvenciji Jo bila sprejeta resolucija proti vstopu A-merike v vojno, toda delegatje ao lijavlll, "da bomo ml odločno branili svobodne ustanove ameriške republika proti vsakemu sovražniku, nadalje vodila potegne vse neorganizirane delavce v Jeklarski industriji v svoj krog in pospeševsla pristno kolektivno pogsjsnje v Interesu blsglnje delavstva In stabilizacije Industrij." Druga reaoluclja pravi, "da jeklarska unija se v polni meri zaveda velikanskih, pridobitev, katere js isvojevalo delavstvo pod Rooaeveltovo administracijo. Prsdaednik zasluži vao po-hvalo za avoje napora v izbijanju brez posel maitl. NJemu gre zasl«ga, da ima Amerika zakon socialne zaščite. Roosevelt Je storil mnogo za bolj pravično razdelitev narodnih dohodkov." Konvencija Je storila tudi korake glsds združitve s unijo A-malgamated Aaaociation of lron, Mttl a Tin Workera. francoska p0-licija lovi sumljive elemente Sploinja kampanja proti notranjim sovražnikom ANGLIJA INTERNI. RALA 3000 NEMCEV Velike japonske izgube v bitkah s Kitajci Cungking, Kitajske, 18. maja. — Predstavnik kltajake armada sodi, da ao japonake izgube v bitkah S kitajskimi četami znašale v zadnjih treh tednih Holandski komunisti Paria, 18. maja. — Policija je uprisorila serijo navalov, da iztrebi nezaželjlve tujce ln za-tre aktivnosti |)ete kolone. Na stotine oseb js bilo aretiranih samo v Parizu in predmestjih. Policija je zastrašlla vse oe-ste, kl vodijo is Parlsa v druge kraje. Nobena oaeba ne more aapuatiti meata, dokler policija ne preišče njenih papirjev In u-gotovi Identiteto. Mnogo sumljivih oseb j* bilo aretiranih, ko so hotele pobegniti ts Parlsa. Policijska akcija je del splošnega programa kampanje proti notranjim sovražnikom In šplo-nom. Policaji, carinski uradniki in republlčanska garda so se sdrušill v vojaški organlsacl-Ji. Opremljeni ao s modernim orožjem ln s njimi sodelujejo civilni stražniki. Civilno stražo tvorijo prostovoljci, kl so dobili orožje In uniforme. Dve.komunlstki sta bili obsojeni v sapor na obtoftbo sodelovanja s člani krožka, kl so širili protlvojno propagando. Sodišče, ki Ju Je obsodilo je dobilo evidenco, da ata bili obe lenski uradnici komunistične celloo, kl je; bils ustanovljena tajno po „__________ razpustu komunistične stranks. Unija bo la Poleg ftensk je sodišče obsodilo kampanjo, da v sapor od treh do petih let tisst komustov. l*ndon, 18. maja. ~ Nadaljnjih 8000 Nemcev In Avstrijcev, kl bivajo v Angliji, so avtoritete interniralo. Orupo tvorijo fantje ln molje v starosti 16 do 60 let. Policijski lov na sumljive tujce se Jo raztegnil na vso dotolo. Lov ae jo prvotno pričel v Južnih ln vzhodnih krajih angleškega obrslja. Lova v Londonu se je udeležilo čes tleoč policajev in detektivov, kjer je bilo v nekaj urah 1600 tujcev aretiranih. Med onimi, kl Je prišel v po-llcijsko mrežo, Je Jack Bllbo, bivši člkaškl gangel In Capone-jav osebni stražnik. Aretiran js bil ponoči v svojem stanovanju v Kenslngtonu. Njegovo pršvo ime Je Hugh Bsruch; njegov oče Je bil Nemec. pomagali nacijem Dies razgalil aktivnosti pete kolone Waahfagt4Mi. D. C* 18. maja. — Kongresnik Dies, načelnik odseka, ki prelakuje neameriške aktivnosti, Je povedal v kongresu, da eo holandski ko- najmanj 50,000 ubitih in renje-1 munjat| kooperlrall s naciji in nih. Japonaka mllftaristlčna kampanja v eevernl In centrelnl Kitajski se je izjalovila na vsej ^- Ameriške republike okigoeale Hitlerjevo agresijo Montevldeo, Urugvaj, 18. maja, — Reprezentantje 21 ameriških republik so soglasno sprs- |6 tem olajšali Hitlerjevo invazl-j Jo Holandeke. "Na eplošno U ni znsno dsj-stvo, da Je nacijska orgsnizacl-ja na HolenVBNSKB NABODNB »'oi.iohnk J BOHOTI ■ •f Mi >»MI«liwl br thm HaUmmI ______hrttr« (twnm Cfctoaaa) to un m teto. US to *al toto. H M m Um teto; m to CU.ro |7 M M SN« M«, M » M »h4 toUi M " IMI. ntart -tor IIm Iftfto* Stot« (mH sm »ar rmt, ckltoga mm« Ctoaro fT.M SS rmt. to^tef M M »r»to>o IlUrsrM . 4nu~. to-mi M4.) m vrn.J. ,o4Utoto4to to r 4« to »r»U*l pMtotoo _ _ ^ 1*1« nto mi —ito——btotototo ti MMolUe* arttelto w»ll B<* k« r*»r—» •udi m atortoa, Kl«r». >«*■■». «to., wlli to M* »to* tor PBOHVETA SM7-M to UwSli ■e*ssb or ths H r «Sll»«to M »riiMr (Mar II, »4«), U to »»■ to • to "T — Panika v Ameriki Koliko je vredna izumetničen« izolacija A-merike, se je najlepše pokazalo zadnji teden. "Vojna se nas ne tiče, kaj nas briga vojna v Evropi! Roke proč in brlgajmo se samo za Ameriko!" Tako ho kričali zadnje mesece izolacionistl na burbonski in stalinovski strani s svojimi 'sopotniki na obeh straneh v rad. Cim Je pa Hitler zadnji teden pognal svojo bojno mašlno v Belgijo fn Nizozemko in začel razdevati utrdbe pred seboj, kakor da so bile zgrajene iz papirnatih kart — je z enako bliskovito naglico, kakor Hitlerjeva vojna, prihrumela panika v Združenih državah. Panika, ki ni čisto nič potrebna 1 Burbonski izolacionisti, karakterizlrani v čikaški Tribuni in llcarstovem tisku, so čez noč postali — militaristi, ki zdaj tulijo: Kje je naša armada, kje je naše orožje, Amerika k orožju71 —--C^j noč je privršela viharna kampanja za ol>orožeao pripravljenost, završala je panika na newyorški in čikažki bor« ai in spet so šle milijarde dolarjev na papirju po vodi, v kongresu so pa burbonci izgubili glave in zagnali so se v "sveto vojno" zoper peto kolono. \ Čemu Je vsega tega treba, če se nas evropska vojna nič ne tiče? — Panika je pokazala, da je bilo vsa pacifistično in neintervenčno prepevanje zadnje mesece — velikanski bluff. Vojna se nas prekleto tiče, pa še kako! Vsak večji udarec, ki pade po zapadni Evropi, zaboli tudi Ameriko, če hoče ali noče; zaboli slehernega Američana, ki čyti demokratično. Panika je tudi demonstrirala, da je nevtralnost Združenih držav veliko hinavstvo in bluff, kajti nihče med nami ni nevtralen! Vsakdo. ki čuti in misli demokratično, simpatizira s demokratičnimi zavezniki (kljub reakcionar-jem na čelu Anglije, Francije, Belgije ln Ho-landije!), kdor pa ne čuti demokratično, ta pa odprto ali na tihem simpatizira s Hitlerjem in deloma s Stalinom. Resničnih nevtralcev med Američani, razen morda idiotov, ni! Južnoameriška republika Argentina jc zadnji teden prva med vaemi ameriškimi republikami stopila na pravo stališče, ko je strgala hinavsko krinko nevtralnosti z obraza In predlagala, naj republike v Panameriški federaciji završejo nevtralnost In odprto stopijo nu stran demokratičnih zaveznikov ter jim pomagajo na vsej Črti gospodarako in finančno, to je a krediti in vsemi potrebščinami. To bi bil al-lan materialni in moralni udarec za Hitlerja In Mussoiinija. Ali se bodo ostale ameriške republike z Združenimi državami vred odzvale, dokler je še čas? Mi smo že pred dvema letom« In nekajkrat kasneje resno in mirno svarili slovenske delavce v Ameriki baš pred takšno paniko, kakršna je idej prišla in katera je naperjena proti peti koloni. Mi dobro vemo, kaj je peta kolona; prava peta kolona so oni, ki zavedno ali nezavedno na kakršen koli način podpirajo tuje diktatorje. Ampak zagrizeni burbonci, posebno oni, ki imajo moč in oblast, bodo to priložnost izrabili, da posili porinejo v peto kolono vse napredne ljudi, ki jim uiso všeč. To pomeni, da bodo progresivci, svobodomisleci in demokratični socialisti očrnjeni kot nacisti in komunisti; pomeni, da bodo pred vsem tujerodcl v veliki nevarnosti. Cikaška Tribune Že tuli: "Ven s peto kolono is vlade!" To pomeni, da je tudi Roosevelt s svojimi novodealerjl pela kolona, kl služi tuji diktaturi! Iu v kongresu dežujejo zakonski načrti za dsportažo tujerodnih komunistov in za koncetracijske tabore za one komuniste ln "komuniste**, katerih ne morejo deportirati. Mi se prav nič ne razburjamo, ker amo pričakovali nekaj takega, ftflimo tudi. da se nihče med nami ne razburja In ne izgubi glave, odločno pa svarimo naše ljudi pred fanatiki, katerim ni nobeno sredstvo pre|MMllo, kadar vidijo priložnost, da ae morejo na cenen način iznebitl neljubih oseb. To pravim« na podla-gi izkušnje. Med zadnjo vojno ao bili nekateri naši aktivni Mociallati obdolženi od rojakov, da ao bili pristaši Nemčije in Avstrije in kasneje, ds ao boljševiki in Imeli ao sitnosti, predno ao mogli dokaiati, da mi nedolžni. To ae bo ponavljalo morda le Jutri — zato avarimo naše eomišljenike, naj ae čuvajo, kaj govore pred maščevalnimi fanatiki. Naval na peto kolono bo vaak čaa tukaj. Ro-(Dalja a zadnji koiuni } Glasovi iz naselbin Glas novega farmarju We*t Mlddlesez, Pa. — to je mpj -prvi dopis iz tega mesteca oziroma far mar ske naselbine, kamor sem se preselil 7. maja Bil sem v Sharonu 30 let in tam garal v fabriki. Ker so nas 10. febr. zapodili domov, aem pričal premišljevati, da brez dela ne, vse pride na vrsto, tudi tisto, jtar lahko čaka na prostor.— U*ed) Zidanšek mi pravi, da bi se rad seznanil s mrs. Mihevc iz Baletna in naj mu jo pokažem. In tako smo iskali drug drugega, kom-no pa smo se vsi sefH in i*>-H zdravili. Govorili smo tudi 4 m le-ku, češ da bom zdaj MihevČevim zgago delal in Barbiča navadil na naše mleko. Pristopi Alkjuip-Čan Joe Lamplč, ki pravi, da je bolje kislo mleko, nekaterega bo on k nam hodil, ker je bližje, rtja-gova Žena pa po naša jajca, da mi jih ne bo treba v mesto nositi. Okey, Joe! Rekel sem. da bom na farmi redil tudi nekaj tucatov zajcev, nakar mi Je Joe svetoval, naj grem v Braddock po zajko, da jih sparim. To bo pasma! Na tej priredbi so bili tndf iz Struthersa mr. in mrs. Zlogar in zgovorna mrs. Mikulich, ki je "za devet". Zorko se je med nami tako zabavat, Ja ni bil pri volji še iti domov. Seveda smo se mu tudi mi dopadll. Med nami so bili iz Youngstowmi Anton jela. tPa sem nagovoril družino, da bi bilo bolje na farmi in zamenjal hišo za malo, £8 akrov veliko farmo s poslopji, konji* kravami, kokoši in orodjem in postal farmar.. Imel bom vsaj to ime, fantje mi pa delajo. Seveda, ko bodo nas poklicali v tovarno, bo pa treba zopet Iti, da si zaslužimo kak groš. Kasneje več o farmi, ko se privadim in navadim dela. ... . V soboto, U. maja, smo se peljali v pet milj oddaljeni Sharon, kjer so v filovenekem^domu I-meli mladinski krožki iz Sharo-na, Girarda in Salema lepo priredbo s programom v počast materam. Ko smo prišli tja, je bila dvorana že napolnjena do zadnjega kotička. Nekdo mi reče, zakaj sem tako pozen, da ta in ta je vprašal po iz Struthersa Slabe in Ko- lu jtem se jim predstavil kot far- govSek iz Girar(U mr in mrg< mar. Najprvo se pozdravimo s Fabjančičevo družino is Clevelanda. Bili so tukaj pred enim letom, toda jaz sem jih popolnoma zgrešil. A oni imajo boljši spomin In so me takoj spoznali. Dogovorimo se, da nas prihodnjič obiščejo na farmi. Pozdravil sem se tudi z mrs. in mr. Hribarjem iz Clevelanda. Onj so doma iz Mokronoga na Dolenjskem ln so prvič obiskali našo naselbino. Nadalje smo si stisnili roko z Loulsom Zor-kotom Iz Clevelanda. Zena me pocuka, da je našla aedežr&rž za njo in program se je pričel. Na odru se je pokazal Harry Rupert, ki je v angleščini vodil ve« program (mladina je nastopala večinoma slovensko). Predstavil je Franka Kramarja, ki je govoril o materah in njihovem dnevu in jih lepo povzdigoval do neba. Prvi Je naatopll girardski krožek št 7 s petjem, pleaom in deklam nc i jam i. Igrali so tudi zobozdravnike in drli zobe brez bolečin. To je bilo jmeha in vsi so dobro napravili.,, . Nato Je nastopil kot govornik Milan Medvešek iz Clevelanda. Govoril je o mladini: kaj smo bili mi v mladosti in kakšna naj bo naša mladina, ki nas nasledi. Zato je nas vseh dolžnost, da jo učimo najboljše, v kateri namen so bili tudi krožki ustanoviJenff da.se mladina uči tudi slovansko dramatiko In petje, da bo tnala ceniti naše dobre ustanove. , Nastopil je krožek 10 is Salema, 0. Pozvana je bila tudi njih voditeljica mrs. Mihevc, ki pa ni hotela sedela sapustiti. Njena mladina ja bila izučena in je nastopila korajžo in pela veselo. Zadnji je nastopil naš krožek 21 pod vodstvom Frances Novakove. Najprej so podali prizor "Materine rože", nato pa - lepo petje. Sledila jim je Rose Mlakar z lepo pesmijo, na kitaro pa Jo je spremljal Stanley Novak. Tudi Richard Robich in Milile Novak sta zapela par lepih pesmi. Vaa je šlo gladko in koraj-šno. Nekaj pesmi so zapeli vsi trije krožki skupaj, seveda slovenskih, kar nas je še bolj izne-nadilo. Tako majhni otroci in tako lepa izgovarjava v slovenščini. Odraščena mladina ne znu tako, ali pa zelo popačeno govori, Zadnjo pesem so krožki za-» peli Antonu Zidanšku k njegovemu 75. rojstnemu dnevu. Po programu je bil ples do 1. ure. jaz pa sem se seznanjal s tem In onim. Louis Ka/erle in Milan Medvešek st« si precej dobro ogledala našo dvorano. 8u-gestirala sta, naj bi povabili njih pevski zbor Zarjo, da nam bi zapeli nekaj pesmi, kar bi bilo nam in njim v korist. Mogoče ae bo to zgodilo enkrat v jeseni. Milan mi je tudi rekel, naj zdaj. ko sem kmet. ne prrneham z dopisovanjem v Prosveti. Pa sem rekel: Bom videl, kaj mi bo bolj korlatllo; pisan jr ali oranje. Seveda, a pisan|em ne morem vaem uatreči, tudi našemu uredniku ne. Namenil aem se bil. da Im>ri vsak teden nekaj napisal, če bodo priobčevali; pa vidim, da urednik ni pri volji In včasih deva moja poročil« na stran. (To- Tancek, mr. in mrs. Preveč, iz Warrena Peršinovi, Zukovi, Ježevi in BonoŽičevi. Saj pravim, vsi smo bili fajn in dobre volje, samo materam sem pa "fovš", ker so pri vbodu dobile lepe rože brezplačno. Tudi jaz sem se primaknil, da mi jo pripno, toda ni bilo nič, češ da bomo tudi o-četje imeli svoj dan. Torej takrat se bomo pa mi vam smejali. Zabave je bilo dovolj in vem, da pisem vseh videl ln tudi ne vsi mene. Torej, če sem koga izpustil ali pozabil, naj ml ne zameri. . , ■ Dne 12. maja pa nas je obiskal elevelandski mesar mr. Až-man z ženo, ki sta nas potretala ln vprašala po Zidanšku. On je bil kmalu v Slovenskem domu in Ažmanova sta mo izročila fcavi-tek "smodk", kifeljcov in, že-melj. Tone je z veseljem sprejel, se jima zahvalil in priporočil še za bodoče. Jaz sem odšel na sejo društva 262, po seji pa takoj domov, da nakrmim živino. Nisem bil še s tem delom gotov, ko se pripelje štiri avte prijateljev, med njimi tud\ Zidanšek, ki je vrtel svojo debelo palico, iz žepa pa so mu gledale smodke. Te je dal tudi meni po-kusiti, jaz pa sem jim postregel z jabolčnikom. Med njimi so bili tudi Trobentarjevi, ki vodijo grocerijo in mesnico. Bili so prvi, ki so od naa kupili jajca — naš prvi dohodek, odkar smo na farmi. Anton Valentiiillč, 262. Flaisovo nadaljevanje Oakmont, Pa. — Mnogi obračajo Prosveto in gledajo kdaj bom dokončal mojo povest iz prve svetovne vojne. Nehal sem kot pastir. Prišla je vojna z Italijo! (Nismo je pričakovali,, ker je bila Italija zaveznica^ Jkvstrije in Nemčije, toda ni držala obljube. Zasedla je že prej vse najvišje hribe in šele potem napovedala vojno Avstriji. Ko je videla, da je Avstrija že izčrpana, tedaj pa po njej. In tega čaka tudi danes, ampak mislim, Ja se ji ne bo obneslo. Za Avstrijo je bilo takrat zelo težko. Armado je imela raztreseno po vsej r6pi, toda ni dolgo trajalo, ko so pričeli prihajati njeai vojaki čez Kranjsko goro. Težavno je res bilo, ker ni bilo nobene ceste, amt)ak samo steze. Naša vas je bila polna vojaštva in tudi begunci iz Bovškega so že pričeli prihajati. Ti so s sabo pripeljali celo zvonove od Sv. Marije in so jih v iTaši fari v kapelo položili, Večina beguncev je odšla čez Kranjsko goro v Slovenijo, ker pri nas je bik) nevarno, ker je bil sovražnik tik za hrbtom. Mi smo bili zadovoljni, da smo bili vsaj doma, da tu-di nas niso' gnali čez Kranjsko goro. Ali kaj jpotemT Vae, kar smo hoteli pridelati, je biio sproti pohojeno. Ko jc krompir začel «vfteti, »o ga sproti populili. Živeža nobenega. Redko kdaj smo dobili par kil moke. Beguncem se je skoraj bolje godilo kakor nam, ker oni ao dobili vsaj nekoliko hrane in nekaj podpore, mi v naši jami pa nič. Za tiste kmete, ki so bili toliko daleč v hribih, da 'jim niso pridelka uničili, je bilo dobro, ker so vse drago prodali. Toda niso hoteli meni, dasi bi jim bil plačal prav tako ceno; raje so prodali vojakom«, ker njim so lahko zaračunali Kolikor so hoteli. Da bi pa meni prodal, ga je bilo sram. In ti oderuhi so želeli, da bi vojna dolgo trajala. Pozneje smo nekoč dobili nekaj moke, toda ni bilo nobenega nadzorstva. Zupan in njegovi pomagači so delali, kar so hoteli. Tebi je dal nekaj funtov moke, ostalo pa je drago prodal. In tako smo stradali, drugi so si pa žepe polnili. Ko smo to moko dobili, sem bil zelo vesel. Mislil sem: sedaj se bom pa enkrat pošteno najedel. Gledal sem mater, ko je vodo nalivala v kotel in kar skakal, čeprav bi bil samo tisto strganje ali skorjo dobil. Toda ko sem videl, da je samo dve pesti moke usula v tako veliko posodo, mi je zopet srce upadlo. Ko se je to skuhalo, na-suje še malo fižola na vrh in potem smo to zajemali. Ni trajalo dolgo, ko zaslišimo, da nekaj žvižga po zraku. Jaz rečem, da mora biti "luft-bnlon", ker so se stari- ljudje večkrat pogovarjali o njem in tako mi je tudi sedaj prišel na misel. Toda ni bil "luiftbalon": bila je prva granata, ki je bila poslana v našo vas. Padla je ravno v vodo in ubila neko begunko, ki je tam prala. Nekaj minut pozneje ugledam žandarja, ki je šel proti naši hiši, da na« dobi, da skopljemo jamo za begunko. Sosedov fant je imel živino na paši tam v hribu in je ravno tedaj šel ponjo. Tako sem se mu tadi jaz pridružil, da me ni žan-dar dobil za kopanje jame. Prideva do sredine hriba, ko je začelo v mojem drobovju nekaj skakati. Rečem sosedovemu fantu, naj počaka, jaz pa grem za velik kamen. In rečem vam, ako bi bili zajci v bližini, bi jih bil s tistim fižolom vse pobil. Naju je moral sovražnik opaziti, ker zopet zažvižga po zraku hi granata trešči okrog 50 metrov od naju. (Nekoliko kamenja je padlo okrog naju, toda zadelo naju ni. In prav tisti fižol je nama rešil življenje, drugače bi bila ravno tja prišla kot je granata padla. Nisva šla po Živino, marveč domov in še srečen sem bil, da sem vsaj hlače domov prinesel. Ko pridem domov, mi reče mati, naj grem koprive pobirat, da jih drugi prej ne poberejo. Vidite, to je bila naša menaža, ampak ko bi bile koprive vsaj nekoliko zabeljene. In potem |e kopriv niso pustili . Kalogo so dali šolskim otrokom in vsak jih ja moral toliko in toliko prinesti. Iz njih so potem delali "vojaško obleko. Nekaj takega bi pasalo razvajeni ameriški mladini, ki ima vse, kar hoče in še ga moraš klicati, da ga spraviš k mizi. In ko končno pride, nekoliko raz meša in gre proč; ko vse pospraviš in de-neš v kraj, pa gleda, kje bi kaj dobil. Kopriv bi jim bilo treba, pa bi se uzučili! Sedaj pa zopet k mežnariji. Bližala se je zima in vse stare in mlade, takoj ko si šolo dokončal, so pobrali k vojaštvu. Kdor nt tel v armado, je m v gozd podirati drevje, žgati oglje in ga nositi v dolino. Drevje so podirali ln žgali oglje stari možje, mladina pa ga je nosila v dolino. Plačali »o tri krone na dan, toda moral si nesti tri žaklje oglja in nič te niso vprašali, moral si, čeprav si bil mladoleten. Mogoče bo kdo rekel, da kaj takega ne more biti resnica, toda naj se prej o tem prepriča. V našem kraju je bil za žandarja neki Pogačar (prvo ime sem pozabil), ki se je sestajaj z mojo sestro. Vse je bilo že pri prAvljeno, da bi se poročila, toda se je prehladil in umrl. Bile so volitve za mežnarja, ker je prejšnji vsled starosti odstopil. Tako pride ta žandar k meni in me vpraša, če hočem zopet sprejeti to mesto. Dali so mi nekoliko po viška in zraven sem dobil še pošto, da sem jo nosil v Trento in druge vasi; poleg tega sem dobil še tretjo službo, da sem oklicaval pred cerkvijo. Sprejel sem vse to, samo da mi ni bilo treba več oglja nositi s hribov v dolino. Prišel je nov župnik in bil precej zadovoljen z menoj. Bil je fajn fant. Cesto me je vprašal, če imam Še kaj tobaka Jaz sem kar čike pobiral pod okni, kjer so oficirji spali. Tako me je s tobakom vedno zalagal; kje ga je dobil, ne vem. Ni bilo dolgo, ko mu kuharica zboli. Vzel k je drugo žensko za ta ,čas, mojo krstno botro. Nekoč poslušam, ko je pripovedovala moji materi: "Veš kaj, Mica, kuharica je selo bolna. Včeraj so je kar postelja tresla, tako vročino, ima. Hotela sem pogledati in sem rav no na mašnika naletela, ko jo je obhajal. In takoj sem kar nazaj zbežala." Dostavila je še, "da ji je župnik več pomagal kakor ml vsi drugi." Naj za danes o tem zadostuje. Zadnja veselica našega društva 472 SNPJ je lepo izpadla. Zahvaljujemo se" Vsem, ki so napolnili dvorano in nam pripomogli do uspeha. Veselo je bilo vse in upam, da tudi pritožb ni npbe nih, da je kdo trpel pomanjkanje, ker je še vsega nekoliko ostalo, tuai kranjskih klobas v Louia Flaia, 472. Tudi nekaj spominov Cleveland. — Večina nas članov SNPJ in čitateljev Prosvete smo pustili vse življenjske moči v naši novi domovini. In kljub temu, da je že mnogo let, odkar smo zapustili svoj rojstni kraj, vendar je v nas še vedno polna kupa ljubezni do naših rojstnih krajev. Ob vsaki Driliki, ko pridemo domačini dKupaj, si vzbujamo spomine iz svojih pastir skih in šolskih let. Tudi v Prosveti dopisniki večkrat opišejo razne kraje naše stare domovine in spomine iz mladih let, katere prav rad čitam. Tone Valentinčič je že večkrat opisal našo Šentjursko dolino, is katere tudi jaz prihajam. Ko sem v 86. številki Prosvete gledrfl sliko mojega soseda in dolgoletnega župana Jožeta Per-meta In čital Valentinčičev opis, se je oglasil v meni nekak šentjurski patriotizem, naj tudi jaz pokličem skupaj možganske kovače in jim ukažem. naj mi ska-jejo skupaj nekrfj mojih spominov Iz stare domovine. In tukaj* so. Jože Per me je bil eden prvih v Ponovi vasi, ki ae je poslati! znanja umnega kmetovanja, katerega je nudila Kmetska drttž b« v Ljubljani. Kot župan in deželni poslanec je rad pomagal vsakemu. Ko sem se leta 1922 tam nahajal na oblaku, je tudi meni.pomagal, da sem zleael ia kaše pred jugoslovanskimi vojaškimi oblastmi, v ' Večkrat mi pridejo pred oči moja šolska leta. Dolgoletni uči telj Ivan Remec nam je vlival v glavo prvi drobec izobrazbe; učil nas je branja, pisanja In ra-(Halja «s t. itrsaL) pondkup^^ Prah-nas sovražnik ®e mora prav . boriti s prahom. Ni dovolj, da^uS mo povrhu, Um kjer ga vaakcT^1 aeblio pa ae pri rezlja ne m i„ pohištvu. 1 n P**! Vsaj enkrat na leto bi bilo dohr,, , ^.temeljito očitke vsak£^ najbolje odstranite s prav zat.li. trično sesalko. Ce^^l si kupili takšno sesalko, ai lahko ! ' lico, ki ste jo ovili t velim platn^T tank« ščetka vam bo dobro ^ j mte prah z eezbarij, s steklenih k,Iv I tur. Za pohištvo, ki je prevle20> Domače vesti. V Johnstonu, mogovniku ubit 41-letni Frank Cok« ke vasi na Štajerskem, član SM ■»• »etvvske vesti. V Kansasu, v okol^ burga, je apet zasUvkalo 700 rudarje^ darska stavka v Buttu, Mont.. je W» neugodno za stavkarje. Ameriške vesti. Mehiški ( za je Izginil kot kafra pred vata*, f—l bregon je organiziral novo vl«do. , \ Iz inozemstva. V Italiji ar fSjJ1^ revolucij«. - Angleške čete navahk na^ Soriška Rusija, Boljšcvišk« »» Poljake severno od Kijeva 1 _ ■■■■■ (Dalja is prrs kaki J dimo torej pripravljeni a peto kolono se mor« v""1' "" način a publiciteto. ne pa s tsfoO^jVJ toda diktatorjev, Barbonc, W obdržimo hlateo kri. Se* ■ mora vršiti ■»Ur« __|ia*V vo, so "onirpri kuaterih srfbolJ rsanjk-krači ja. som, starega kraja j primor ja ^ reveiev pogoščen* april« 1*40. - Ena iz- 1 f »dnjih Številk našega h-^ pr nesla vest o tragični ^trgovca J. Grilca, k. ga je * S. viiremila na njegovi Gorice. — V Krasnem pri Kojskem je te dni praznoval čil in zdrav svojo osemdesetletnico Josip Mavrič. Slavljenec je znan po vseh Brdih, ker je takoj po vojni mnogo pripomogel za obnovo opustoaenih krajev. Trst. — Ker so prodajali bla- tako strog kot Sitar, toda nas revne šolarje je preveč preziral. Učence revnih staršev ni klical po imenu, marveč z besedami: ' Hej, ti Um!" Mene je U naziv večkrat pogrel, toda takrat nisem vedel zakaj; tega sem se zavedel šele pozneje. Vse tisto učenje krščanskega nauka je bilo zame brez vsake vrednosti in mi ni nikdar nič koristilo. Naši predniki niso bili Uko srečni kot mi. (Njih niso učili pisanja, branja in računstva, zato so tudi Uko polževo napredovali. Piaati in brati so v prejšnjih časih znali samo grofi, baroni, knezi, duhovniki in dru-gulaaen, ki je pHe kri ubogemu kmetu. Naše pradede so učili samo krščanskega nau- a-r noti ^.i^go po višjih cenah kakor so (liko soboto oddolžila predpisane, je bilo kaznovanih "ln spominu na U način, z denarnimi kaznimi od 100 do ^Thotelu Didič priredila 1300 lir veliko trgovcev, med nji- MKridrijskih revežev. mi Tomaž Kocijan, trgovec z le- «<> J'h r»*ne dogme, ka- -w_,u - ' •» — * . . -----»_ itere so Slovencem vsilili drugi človek in po-|nim blagom in Josip Kač, me-Izrodi. Toda ker Bog ni poslal •tfm res naklonjen, zato je sar. Slovencem svojega razodetja, »budila pri Mrijčanih Trsi. _ Pri Sv. Soboti so za- 2 Vero praV ^ ■ ^^ H sačili tri kradljivce premoga, ki napredovali. ...... so to delo opravljali že precej , F»fft Šmarje, sedaj dekamja, časa. Premog so potem prodaja- * bl* ustanovljena leta 1228; " 1 ^ ie npi IH po 30 do 36 cnt. kg raznim bila je ena največjih far na S o-kljo dne 14. apr. zvečer je pri- t Karabinjerji so na venskem Fara Sentjurje je bila E nenadoma goreti v seniku, ^ na M ^ ustanovljena leU 1786. Torej ^ je last Josipa Berceta doma £ £ ^ bo ^^ de. J€ vzeb 568 let predno so Šent- ir —lXr" tl,lnl 1 jurci dobili svojo faro. V dba Clarenca A. liathawayja, govor Brez dvoma se bo terja toliko naročnin, napiše to- urednlka lista Daily Workur, skušala sovjetska Rusija držati Uko dopisov, pridno iivršuje gitgUt komunistične stranke, kl ^ ' toliko odbornlšklh mest, je vre-| je bil spoznan za krivega krimi den vsega spoštovanja In pri znanja, ne pa kritiziranja! Obsodba urednika komunističnega lista odložena h da volver in domnevajo, da se mul je iz neznanega vzroka sprožil ter tako povzročil smrt. Pozne-identificirali | ga Le-dvema strelivom, ki je osUlo v zem-1 otrokoma. Oblasti raziskujejo, ji že celih 20 in še več let. Clo- je prišlo do umora ali do ek bi mislil, da že davno ni niti nesreče. 1— rrTiJ* -..t... ........ _ ! tottka železa v tej dvakrat iz- Gorica. — Prve dni aprila je učeni remiji, pa vendar dan obigkal tajnik fašistične Bi nai|ji ^ v _____ dan kopljejo cele gruče ljudi stranke Muti jn dal številna na-\n. 8V. Antona puščavnika in ga »nekdanjih bojiščih in I vodila, Uko da se zgradijo po- molijo doma. In Uko so res ku- granatami. Oblasti so izd^e igod faši8toVski domovi ter prav pili tega 8Vetnika, krasno kam-. mnjlJU ^ WTWt ....... pine omejitvene ukrepe in d^ uk0 tudi v Potegoval se nQgeftko delo in g& postavili v Lvojlh praporih pa nosijo napis: odile stroge kazni, a kaj vse 10 je ^ dei kobaridske Tabop> ponoVa vas se je več dni Delavci vsega sveta, združite tona?*, ko je za Številne brez- in ^^ elektrarne in za novo pripravljala na svečani sprejem I^Ih r^oI, 147. gejD^c^dini zaslužek in po-1 Koriško bolnišnico. 8Vt Antona. Postojna. ~ Pred tržaškim Tudi mi pastirji, ki smo pasli . . sodiščem se je moral zagovarja-1 pri ponovskem mostu, smo ime-1 Velika MOVezmška na* ti neki Ivan Jirotto zaradi posku tega pregovora, toda Nemci lavezniki niso Uko neumni, bi pustili Rusijo v poziciji nev-tralnostl, da bl se na njih račun ojačila, zato Jo bodo skušali zaplesti v vojno. Ako pa se jim to IQ • - »J a* JL ne posreči, potem bo Rusija sko- IdOVjetSRl ti SR ro gotovo diktirala evropski mir | pod svojimi pogoji. » » 1 Nekateri narodi ne morejo Iz- Jrirovali hiše Weimpmti jutruT bil požarl Depanger so našli na tleh tra^oJ JJJTE^TTa^ro biago»lo7il Ltn Škodo cenijo na 20,000 neznanca. Pri truplu so našli re- l Anton dft ^^ jn Wepe g|ov€nRkw kmeta I narode PpU8tto»ijo lbla|entole za zdravje svoje živine pri sv. M tivimo tu v svobodni deželi,] čl j ake kohorte, pa morajo izha Antonu, kateremu so seveda ne- se trumoma obračamo k tistim,I jati brez kraljev In kraljic, kaj sH najboljše suhe krače. Zato je j Sitar agitiral med našimi kmeti, naj si sami kupijo varuha živa- napada zaveznike nalnega obrekovanja vdove Wal-terja LiggetU, urednika tedni«' ka, kl je izhajal v MlnneapoU-su, Minn,, ln je bil umorjen pred petimi leti, je bila odložena. Sodnik John J. Froschl je naznanil, da bo obaodba Ureču-na 24. maju. , ... , r. [Oboievalee Hitlerja Anglija in Francija | niJMl državljanstva sasledu jeta imperialistične cilje ki so na delu, da se uniči pošast,] t! oni so že zdavnaj zapustili ki mori človeštvo in ga trpinčl.hjudstvo in se naselili v varnih Kadar se delavstvo zbudi iz te-1 krajih. ... me praznoverstva, tedaj bo šele zmožno obrniti ke k tistim, ki že hodijo po težavni poti, naj Freaito, Cal„ 18. maja. — Ker je Fritz Balonski izjavil "da je Hitler najboljši človek ns svetu," Je sodnik Krnest Klette odklonil njegovo prošnjo za ameriško državljanstvo, Klette je in da ne ilriavUttii. more posUti dober rrh tega je danes v Italiji iele to zelo dragocena kovina, kate ■raste cena z dneva v dan. Po laših krajih iščejo sUro železo lot da bi šlo za zlato! Zaradi Iga ni nič čudnega, če se vrstijo neprenehoma brez prestanka lesrece za nesrečo. To pot moramo zopet zabeležiti veliko ne-gečo, ki te je zgodila v Opatjem K-lij. Pri Kremenjaku v bližini amelj sta iskala sUro železo »-letni Ladislav DeveUk in Franc MaruSič, star 20 let. Na-šla sta veliko granato 360 mm kalibra in jo hotela odpreti. Na ga posilstva Pavline Severjeve| iz Smihela pri Postojni, kar je zgodilo že 1. 1935. iProces'se| je vršil pri zaprtih vratih in1 Brotto je bil obsojen na eno leto in 6 mesecev zapora. m&t lil , , , ne pride do tega, upajmo. Ii svoje debate, kako bomo spre-1 ro£,7a ameriškega jekla I ostane Jugoslavija laven vojns , - — -—J * 1 da je no uplenijo nenasitni dlk Utorjl. jeli sv. Antona. Ena grupa pastir jevje bila mnenja, da je tisti kip navaden kamen, dokjer ga mašnik ne blagoslovi. Meni in mojim pristašem to ni šlo v besede, __________________glavo, da bi župnikove | Trst. — Pred sodiščem je bilo I katerih v Šentjurju ni nihče ra- obsojenih 14 tihotapcev, ki so zumel, imele tako moč, da bi razpečevali heroin. Peter Odone spremenile navadni kamen v in Marcel Bolko sU dobila po svetnika. Te naše pastirske de- eno leto in 4 meseca zapora, ter bate smo predložili župniku Si 6150 lir denarne kazni. Kubat tarju. Seveda je moja stranka «a..Dra .n jo note.a oopreu. 1» « na eno leto popolnoma pogorela. Povedal ? fn^stmesecev zipora, ter 8,000 nam je, da Ima mašnik, ne kam oba. Dogodek je napravil zelo mučen vtis v vasi. drobiž iz primorja Trst. — Na zahtevo central- ?ga statističnega urada v Riti so tudi v Trstu morali spre-neniti red dosedanjih hišnih šte-M. Po novi reformi bodo vsa- lir denarne kazni. Bučer Anton, PeUros Jurij, Josip Sancin so dobili po eno leto zapora in 4570 lir den. kazni, Piccoli Ivan pa na eno leto zapora in 2312 lir den. kazni. ■>rml bodo vsa- • • vrata pa tudi stranska imela |jrl3S0Vl IZ »ojo Številko. Trst.—Ministrski predsednik Huuolini je odredil prodajo 207 pritanov, ki so jih darovali abe-*uki poglavarji Italijanski na-n«lni banki in da se za izkupi-ki znaša 46,721.85 lir, zgra-| elektromehanična delavnica * področju instituU za malo In-{[»Ktrijo ii, „brt iz TrsU, Istre ■ Kvarnera. T^t. ~ z ministrskim dekre- naselbin (Nadaljevanje t 2. strsni.) čunstva, brez česar bi bile prave muke preriniti se skozi življenje. Katekizma me je učil prva štiri leU župnik Matija Sitar, ki je bil potem premeščen v Šmarje za dekana. SiUr je bil strog, toda dobro je poznal otroško dušo. Nas šolarje je klical po ime-izven šole se je ob vsaki - ~ —- i nu in i4vcii »v,« — • -7;-- ho b\\v jKjvišane mirovnine pri|iki ustavil pri nas pastirjih, jenrovl loncem tržaškega Lloyda ki 8mo ^ ob cesti, in se pogo-'•> odstotkov. varjai z nami. Zato smo ga tudi Gorica. — 17-letni Marij IU- vsi spoštovali. J*" 1/. I^»lenjega v Brdih je pri Sltarjevo'mesto je zavzel žup-Vrhovljiih padel z motornega! nlk Janez Debel Jak. On ni bil g*«a in s<. trije ranil. Pretre-1Jf tudi možgane. Trni. _ je dni je umri v IU-«J' znani rirkuškl mojaUr Ri-J»rfl Zevat!a, ki je imel dolgu v Trn tu svoj cirkus. rti — VsU^J zadnje amnes-je bila I-Mleljena zaradi princese P*- P l>iloH Nu»n«kih PJtncn. nosek, tisto moč, da spremeni kamen v sv. Antona. New York, 1«. maja. — VeH-« ka Britanija in Francija sU v zadnjih dneh povečali naročila ameriškega jekla. Ta imajo nadomestiti izgubo v dovozu jekla iz Belgije, Luksemburga, Norve-| Ške in Švedske. Detajli v zvezi z naročili niso bili objavljeni. Znano je le to, da ao ameriške jeklarske kompanije dobile naročila, ki znašajo več milijonov ton, V Ameriki sodijo, da tU bili Anglija in Francija oropani t1 raztegnitvljo evropske vojne na nizozemske In škandinavske dr- Mookva, 18. maja. — Po so-vjetski vladi kontrolirani tisk napada Veliko BriUnijo Francijo In jima očita, d»^|deMi, da je lijaVdukiirda je Mala, a kraana BlovenlJo tre- čeU razUgnltl svojo proolUiovu zvestoba razdeljena lietajoče čaka svoje usodo, TI-1 stično vojno tudi na balkanske" sU majhne In prijazne vasice, države; Sredozemlje in Daljni hribi ln doline, po kaUrlh često- vzhod, Itves^a, glasilo SUli-krat v tujini hrepenimo, ee bo- nove vlade, ln Pravda, glasilo, . do mogoče «e jutri spremenile komunistične stranke, sU obja- i*iefna straža v krvave poljane. Upajmo, da vili uvodnik uradne časopisne \pred rsstdsnco deiagenture Tass, v katerem je re- kajzsrja čeno, da »ovjeUka Rusija vse-1 ^ ^ stransko podpira sUllšČe Nemčijo. Uvodnik udriha po Veliki BriUniji in Franciji, kl skuša-U potegniti nevtralne države, Led Umi Ameriko, v vojno. Nekega dne sem gnal dve leti žave za najmanj dva milijona ton starega junca po opolzki poti. | Jekla letno. Mlada žival poskoči in pade U- ko nesrečno, da si je alomlla I >4n€>rM##ilra Goldman hrbtenico. Pokličem žlvinozdrav- , nnhnna nika-samouka Urha. ki je ugoto- 1"*PO*°P* vil, da žival ne bo nikdar več ho- /ličlf WaldhetmU dila. Bil sem v veliki zadregi,) ChU^g0t 18; _ Bmma Največja briga članotva BNPJ v Clevelandu m okolici mora biti ta. mesec koncentrirana ta uspeh izletnUkih prostorov. OtvorlUv je prod durmi, to Je 2. junija. Ali tU že raz^čali kaj knjižic? PosnomajU br. Ko-poroa, kl jfh je še prodal za $80, in Ludvika Modveška, ki Jih je prodal ta $401 Kaj pa oetall? • ♦ e Na naši zadružni farmi nas čaka šo ogromnega dela. Bratje, s kolektivno pomočjo lahko izvršimo veliko, teto ne odlašajte in prljavlU se za delo t .znanjeno je bilo, da Imi straža "Imperialistična vojna bo *a.]OHU||| Um do vzimsUvltve nor-itevala milijone žrUv," pišejo ma|lllh (M|riošaJev med Nemčijo ivestja. "Cet milijardo ljudi, jn Hotandsko, skoro polovica prebivalcev tvo- —____—. bI,a afti! "<>Jni\Nov italijanski poslanik vrtinec v Evropi in Atlji. ^^ Kosmolomska Pravda, glatllo r komunistične mladinske lige, Herlln. Ii. maja. -- Dlno Al-piše, da bo sovJeUka vlada še flori, novi lUliJansk jaislanlk, nadalje tasledovala politiko po- Je dospel v Berlin, Na ludodvo-polne nevtralnosti In neudeležl- ru so ga sprejeli ln pozdravili v Imperialistični vojni. 80-1 visoki imcljskl uradniki. Slišal aem, da bodo vrls Napredne Slovenke 187 SNPJ 0-premile naše turistične ksblne . ,„, „_ . _____________kl Imamo štiri na ialetnlšklh ker sem to naredil proti očeto-j0o|dmJin Byetovno znana anar-| prostorih. Napredne Slovsnke so vedno v ospredju, kadar gre v Torontu, Kanada, je I ta dobre stvari. Pa tudi dobre t keglja- pališču Wsldheimu. Pogrebnih! škem turnlju v Waukeganu so obredov, kl so se vršili v kapeli odnesle prvenstvo. Cleveland-na 9654 Roosevelt rd. in na po-1 čanl smo ponosni na njo. kopališču, se je udeležilo več e e e sto ljudi. Dr. Curtis Rees je Priredbo krožkov it 8elema rekel o pokojnici, "da je svet iz- oirarda in Sharona, Pa., je si "v* —r " -----7...- ,___ uoiomsn, avewvno snara »u»r- vemu ukazu ko ga ni bito donu. L umrU ^^ ^ Sosedje so dobro vedeli, kako se k v TofontUf Kanada, J« bojim očetove palice, pa so ml|b|1(i y6traj ^^ Ba poko- športnice so, kajti svetovali, naj se obrnem do sv. Antona. Z vsem svojim premoženjem, ki je znašalo 58 kraj carjem, sem se podal v Tabor ln Um goreče prosil sv. Antona njegove pomoči, v njegovo skri spustil tistih 58 CilTcaHevToiaProinjTnTbl" I*ubll z njo 'zadnjo veliko žago-1 Vl**c bo o U Oče ie žival ubil pro-1 *®rnlco pristne svobodne druž- priP«dbi poročal v sredini Mo- pa parkrat prav pošteno ^ MaBil aem zelo poparjen redi b- «u In U želja jI je bila Izpol gube junca in tistih 58 krajcar-1 njena po-so Marije Gabri-izpuščenlh iz vseh 7J»tM>rov 9574 kaz- -Zaradi prodajanja sla-^ mU-ka h«> bile pred trž*kim rj^-m ol«4,jrne na denarne do |ir mlekar!- L • ♦ l«k Josiping iz Dekanov. barija Iz RepenUbra, S*** ^rijo iz lx>ga. Pongrar r:^ I* iMine in FIlipčič t-rsv tako iz Doline. /Nt T IVi *'darsklh delih se r/ K^»nlji umrl no ponesrečil * Uvrtot Primožič. vilki. V Hharonu sam mnogo znaneev In drugih znanih društvenlkov. Vsi bili prijazni In goetoljubn' Nekaj me jih je vprašalo, kaj bom sedaj storil, ko me Je brat Wtd mar It Milwaukeeje povabil njihovo "špehkamro"? „ "Nič posebnego," som jim odgovoril Čakal bom priliko. Kdor čaka dočakal e e e V oetfeljo 12. mojo Je prosim rolo društvo tt. 484 HNPJ Naw Philadelphiji svojo 174et-nico. Glavni govornik je b br. Math Petrovich. NeksUr Clevelandšaal mu obljubili, ds posctlmo njihovo slavoost, Uida smo so predolgo zamudili Kharonu, Pa., in bili smo drun dan preveč utrujeni, do ss b ponovno spustili na pot. Poselimo vaa ob kakšni drugi pr liki. e e e papotoik Toor Jao* korkk ima vedno kakšno dobro Berlin, 18. maja. — Častna vojaška straža je bila posUv-IJena pred rezidenco bivšega kajzerja Viljema v Doomu, Holandska, na Hitlerjev ukaz. Ns- vjeUka unija bo branila inUro-] se vseh miroljubnih držav. "Možnost je, da bosU Bredo-1 gemlje in balkanski polotok kmalu posUla nov vojni UaUr," piše omenjeni list. "Vojna ne-varnost se je pojavila tudi na Pacifiku. Nasprotja med Ja- ^ ..................... poneko In Združenimi državami 1 "noarda, "dote pa ne »o se povečala o m on I, kl sem Jo moral odšUtl." njem kontrole holandsklh oto- e kov Vzhodne Indije." | Neap<»razum Poslušajte, Itezlka, včeraj so vas moji znanci videli v kinu v moji obleki." "gaj vendar ne mlsliU, go- ljubezen In doU Kaplan na deželi se udefežl Ženitovsnjs, kjer nazdravi ženinu ln nevesti t besedami: "Ljubezen je, ki vaju jo združila, ljubezen je, kl vaju bo vodila ,. ."Mamo ljubezen In ljubezen," godrnja nevestin oče «a hrbtom Petdetsetletnica iikaškega Hull-Housa . . ^ __, spa, da Isim šla v Uko sUromod-Chloogo, 90, maja. - /na-|nj o||(tfk| |m ^r« • 1 2ena predi»dnika RooaevelU g^ert * menita socialna Institucije "dobrega sosedstva" Hull-Houae, ki se nahaja na oglu Holstad in Polk ulk In kaUro je usunovl-la In vodila do svoje smrti svetovno znana humanlUrka Jane Adams, obhaja U dni iO-letnlco svojega obsUnka. jubilejni program, kl traja devet dni (od 17. do 28. mojo), uključuje dnevne popoldanska ln večerne prireditve e predstavami, petjem, godbo, govori, roasUvo, semnjem Itd., In vse U točke se vrše v dvorani, gledališču ali na dvorišču poslopje tega velikega zavoda. Najodllčnejši gost in govornik na Uj alavnostl bo new-yoršk! župan U Guafrdia. kl nastopi v četrtek, doe 28 maja, ob H40 zvečer; U večer je posvo-|M spominu na Jana Adamso-vo, slavno usUnoviUlJieo Hull* Hou so. Zevod Hull-House u-ključu je kulturne tečaje, socialne uaUttove za odrasle in mladino, roeUvroelJo, zabavne sesUn-ke, knjižnleo io čitalaioo. Hialobni pisatelj — Kaj pišeš? J. — Ihravljlce! — Kateremu taložnlku? — Svojemu krojaču I PALANDECHS YUC0SLAV AMthICAS RADIO BROADCAST KNUT HAMSUN Poslovenil FRAN ALBRECHT Ze pred več dnevi sem zopet pričel pisariti, a ite mi ni več posrečilo, da bi dovršil kaj poltenega, s čimer bi bil zadovoljen; nisem imel več sreče, najsi sem bil še tako priden in poskušal <>d rana do večera; naj aem pričel karkoli, nič ni pomagalo, sreča je odbežala, in vedno sem*se trudil zaman. V sobi drugega nadstropja, v najboljii solil za goste, sem sedel in se i>oskuial v tem. Izza prvega večera, ko sem imel denarja lil sem lahko vse poravnal, sem bil neoviran tu gori. Tudi sem ves U čas upal, da bom navsezadnje vendar dovršil kak članek o tem ali onem ter plačal sobo in kar sem sicer še dolgoval; zato s^m naporno delal. Zlasti sem pričel neko stvar, o kateri sem mnogo pričakoval. alegorijo o požaru v knjigarni, globoko-umna misel, ki sem jo obdelava! z vso svojo marljivostjo in jo hotel izročiti "Glasniku" za odplačilo. "Glasnik" naj zve, da je to pot resnično pomaga! nadarjenemu človeku; prav nič nisem dvomil, da zve to; veljalo je samo čakati, da me obsenči duh. In čemu bi me duh ne obsenčil? Cemu bi me ne obsenčil v naj-doglednejšem času? Ničesar ml ni nedostaja-lo; vsak dan sem dobil od svoje gospodinje nekaj hrane, zvečer in zjutraj nekaj kruha z maslom in moja nervoznost je malone izginila. Ni mi bilo več treba obvezovati rok, če sem pisal in s svojega okna v drugem nadstropju sem lahko gledal na ulico, ne da bl se me lotila omotica. Bilo mi je bolje v vsakem oziru in naravnost čudil sem se, da moja alegorija ni bila že dovršen u. Nisem pojmil, s čim bi to bilo v zvezi. Nekega dne slednjič se mi je zasvetilo, kako oslabel sem prav za prav, kako leno in nesposobno so mi delovali možgani. Ta dan je itamreč prišla gospodinja z nekakšnim računom k meni in me prosila, naj ga pregledam; nekje mora biti nekaj napak, ker ne soglaša z njeno knjigo T napake pa nikakor ni mogla ugotoviti. . Sedel sem tja in pričel seštevati; gospodinja mi je sedela nasproti in zrla vame. Seštel sem teh dvajset točk enkrat navzdol ln našel znesek pravilen, potem enkrat navzgor in prišel spet do Istega rezultata. Pogledal sem ženo pred sabo; sedela je tik pred mano in čakala mojih besed; v tem trenutku sem opazil, da je noseča; to ni ušlo moji posornosti, a je vendar nikakor nisem natančno pogledal. "Vaota je pruvilna," sem rekel. "Ne, le poglejte vsako številko natančno," je odgovorila, "ne more biti toliko; to je čisto gotovo." Revidiral sem vsako točko posebej: 2 žemlji po 25, 1 ciUnder 18, milo 20, maslo 32 . . . ni-kake globokoumnosti ni bilo treba, da bl pregledal te vrste številk, ta mali kramarski račun, ki ni bil prav nič zamotan — jaz pa sem se pošteno potrudil, da bl našel napako, o kateri je ženaka govorila, pa je nisem našel. Ko sem ae bil nekaj minut motil s temi Številkami, sem začutil, kako je v moji glavi pričelo vse plesati; nisem mogel več ločiti kredita ih debita tn se mi je zmešalo med sabo. Navsezadnje sem kar na lepem obstal pred tole točko: "8 5/16 funtov sira po 16." Moji moš-gani ao čisto odpovedali, bedasto sem zijal na ta sir in nisem vedel ne kod ne kam. — "Prekleto vendar, kako je vse to pisano sem in tja!" sem rekel obupano. "Boga mi, tu stoji samo pet šestnajatink sira. Ha, ha! Aln je ie kdo slišal kaj stičnega! Poglejte vendar!" "Da," je rekla ženska, "ti navadno tako pišejo." To je zeliščni sir. — Da, — sa j to je čisto prav! Pet šestnajatink je torej pet lotov." "Da, to te razumem!" sem vzkliknil, čeprav v resnici nisem razumel prav nič. Poskusil sem znova urediti ta račun, ki bi ga bil še pred par meseci lahko seštel v minuti; močno sem se potil in se na vso moč razglabljal nad temi zagonetnimi Številkami, mežikal razmisljeno z očmi, Jco da sila ostro študiram vso reč; toda moniriem Jo opustttf. Teh pet lotov sira me je kar zbegalo; bilo je ko da se je za mojim čelom nekaj razrušilo. Da pa bl naredil vtis, ko da se venomer pečam s tem računanjem, aem pregibal ustnice, semintja izgovoril kakšno število na glas, ko da se pri računu vedno bolj približam koncu in sem nazadnje dospel na kraj. Ženska je sedela in čakala. Slednjič sem dejal: "Tako sem torej še enkrat od začetka do konca pregledal ves račun. Kolikor morem videti, ne najdem zares nobene napake." "Ne?," je odvrnila ženska, "res ne?" A dobro sem opazil, da nji ni verovala. In zdajci se je zazdelo, da leži v njenih besedah rahlo omalovaževanje napram meni, ravnodušen zvok, kl ga dotlej nisem opazil pri nji. Rekla je, da nemara nisem vajen računati s šestnajstinka-mi; rekla je tudi, da se mora obrniti do koga, ki to razume, da si da pošteno pregledati ta ra-. čun. To vse je dejala vseskozi nežaijivo, ne da bi me sramotila, marveč razmifjjenp in resno. Ko je prišla do vrat ln hotela oditi, je rekla, ne da bi se okrenila: "Oprostite, da sem vas nadlegovala!" Sla je" Tik zatem pa so se vrata spet odprla in gospodinja je spet"vstopila; ni mogla priti delj nego do hodnika, ko sa je že spet obrnila. "Preden pozabim—ne smete ml vzeti tega za zlo, a jaz imam še nekaj dobiti od vai?" je rekla. "Ali niste prišli včeraj pred tremi tedni ? Da, mislim, da je bilo tako. S tako veliko rodbino se ni lahko preživljati in zategadelj ne morem imeti nikogar na upanje na stanovanju, žalibog . . ." Prekinil sem jo. ^ . "Zdaj ravno pišem neki članek, o katerem sem vam pravil že prej," sem rekel, "in ko bo gotov, prejmete svoj denar. Lahko ste povsem mirni." "Da, ampak de članek ne bo nikoli gotov?" "Mislite? Ampak mogoče me obide pravo razpoloženje že jutri, nemara že čez noč; nikakor nI nemogoče, da me ne bi obšlo čez noč in potem je moj članek v dobri četrti ure gotov. Vidite, z mojim delom stvar ni takšna kot z delom drugih ljudi; jaz ne morem kar sesti k mizi in napraviti neki določeni del čez dan; jaz , moram čakati pravega trenutka. In nihče ne\ more vedeti ne dneva ne ure, kdaj ga obide razpoloženje; to mora iti svojo pot." Gospodinja je odšla. A nje zaupanje vapiejg bilo gotovo zelo omajano. Skočil sem kvišku in si ves obupan rval lase, ko sem bil zopet sam. Ne, zame kljub vsemu ni bilo rešitve, nobene, nobene rešitve! Moji možgani so bili bankrotni! Ali sem se bil že res čisto poidiotil, da nisem mogel več preračunati niti cene majhnega koščka zeliščnega sira? Sem prijel ob svoj razum, da sem si stavil takšna vprašanja? Nisem mar sredi vseh svojih naporov z računom jKPolnčno jasnostjo opazil, da je gospodinja noseča? Priložnosti nisem ime!, da bi to zvedel, nihče mi ni povedal tega, tudi mi ni kar tako palo na misel, z lastnimi očmi sem bil videl in takoj razumel, vrh vsega še v tistem obupnem trenutku, ko sem sedel tam in računal s šestnajst i nkaml? Kako naj si to pojasnim? (Dalje prihodnjič) Slika kaže delegate na konvenciji unije American Communications Assn. (CIO), ki ae je vršila v Chicagu. _ Judovski dovtipi (Iz ljudske literature vzhodnih Judov.) Do v tip ln razni ljudje Kmet ne *meji trikrat, ako mu poveš dovtip: prvič, ko ga mu poveš, drugič, ko gn mu razložiš, in tjetjič, ko ga razume. "Gospod," ne zasmeji dvakrat: prvič, ko mu dovtip poveš, iu drugič, ko mu ga razložiš; ne ramme »ru pa itak nikdar ne. CaKtnik »e nasmeji Hatmi enkrat: ko mu dovtip poveš; kajti razložiti ni ga ne oveduješ (lovi ip, te ho prekinil? "Ah. kaj. to je Ir star dovtip!" — in ti ga bo on |)ovedal bolje. \ # Najnmrjša Is ln«lrnhurga Dvn Juda »e »rečata: "Odkod prihajaš T "U Inatenburgn.** "Iz Inslenburga? Kaj je novega t um?" "Ksj hoče biti novrgn? -Prav nič." "K«j — mč novega v Instenburgu?" "Kuj jaz vem? — No, n«ki |»e« j** lajal," ^ .. ~ - "Pes je lajal? Kaj to pomeni, če laja pea v Instenburgu ?" "Kaj jaz vem? Ljudje so tekli skupaj in |h»s je lajal." "Kaj? Ljudje so tekli skupaj? Pes je lajul v Instenburgu? Hm.., hm, kaj?" "Kaj jaz vem? Tvojega brala so zaprli! Pa so ljudje vreli skupaj in |m»s je lajal." "Mojega bruta zaprli? Kaj se to pravi? Zakaj so ga?", "Kaj jaz vem? Ponaredil je menice, pa so ga zaprli." "Moj brat da je ponaredil menice? To vendar ni nič novega!* ___ "No, saj sem ti takoj rekel, tU ni nit novega v Instenburgu.** • . Da hu pravi "Kaj si tako zamišljen, David?" "Premišljujem nekaj, pa al ne vem |M»magatl." "Kaj p»?" " "Vidiš: Kaj naj napravim s svojim fantom. Devet let je te star. pa ga še nisem dal vpisati v rojrttno knjigo. Skoro ne morem več odlašati. pn ne vem. ka I ko bi gs dsl vpiaatl: če nave-J,I TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ~ • mrm » " • Vsa pojasnila daje vodstvo tkkarno.—Cene smerne, ualjako delo pro < Pišite po informacij« na naskv: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE ToL Becknoll 4H4 CHICAGO. ILLINOIS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklep« 11. redne konvencije ss khko naroči as Hst Pr""t*!j prišteje eden. dm, tri. štiri sH pet llanov It ene družin« k eel nlai. List Prosveta stane sa vso enake, as «sse sH aečkM »U» » ono lotao naročnino. Kor po liani lo plalajo pri aoeesiente tednik, so Jlai U prUtoJe k naročnini. Torej sedaj si vireka. " jo lkt predrag sa liano SNPJ. Liat Prooveta Je vols gotovo Je v vsaki drnšlnl nekdo. U M rad Htal lkt vsak dss. "" Uotn Prooveta Jot - ( Za Zdrnš. driavo In Kanado.|4.H 1 tednik In.......*....* 4.SO 1 tednika In............ I M 8 tednike In............ t.4t • 4 IMHm9 Mt oooooonoooo 1*20 • tednikov tn........... sil Za Evropo jo., Ispolalto spodnji kopo«, priloltte potrebno veoto denarja aH Order v piamu la al aarollte Prosveto. lkt, kl Je raia laataks. Pojasnilo:—Vaelej kakor hitro kateri teh llanov pren«ka bit. SNPJ, ali «o so preoeli pro! od drullne ln bo sshkvsl "JH-todhlk. hode moral tisti Ikn Is dotUne drutlne. kl Je tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniU opramiitm n» In obenem doplačati dotično vsoto Usta ProavoU. Ako tega m tedaj mora apravništvo snišaU datum ss to vsoto Baročnimi. Za Cleoro ia Chicago |e... 1 tednik la.............f* I tednika h............^ a tednike la............JJ 4 todaike la............JJ B tednikov la........... 1) PROSVETA, SNPJ, SM7 So. Laeradak A v*. Chkago. as list Proovoto voolo !•«• .CL dmštvs Prllošeao pošiljam Ustavite tednik In ga pripišite k moji naročala* od mojo m\ fl Srofcva n Cl drnštva št. |V Cl drnštva št. g) CL droštva