Tedenska priloga „Slovenca" z dne 27. septembra 1925, štev. 230.
Štev. 40.
Ilustrirani Slovenec
Naša   slovenska   mesta:   Novo   mesto.
Kjer stoji rianes Novo mesto, je stala v srednjem veku močna trdnjava Grad, last stiškega samostana in okrog njega je nastala kmalu tudi večja naselbina, ki jo je povzdignil vojvoda Rudolf IV. 1. 1365. v mesto (odtod tudi ime >Rudolfovo«), a cesar Friderik III. je utemeljil tam 1. 1493. kapitslj, katerega prvi -prost je bil Jakob Turjaški. Za casa turških napadov je mesto mnogo trpelo. Novo mesto je že od nekdaj metropola naše Doleiiisike ter sedež raznih nižjih oblastev in učnih zavodov (gimnazija, kmetijska šola). Prebivalcev Meje 2459 ter je med najprijaznejšimi slovenskimi mesti
z divno vinorodno okolico.
K vstaji Druzov proti Francozam v Siriji.
Francozi nimajo le težav v Maroku, temveč tudi v Siriji, kjer so se Druži uspešno uprli francoski nadvladi ter jako ogrožajo francoski ugled na Vzhodu. Naša zgorajsnja slika nam kaže francosko vojaško taborišče blizu Sueide, spodnja pa francoske utrdbe ob cesti v Damask, ki so jih nedavno
zavreli Druži.
S sedanjega zasedanja Društva narodov v Ženevi.
Od leve proti desni: Briand (Francoz), Chamberlain (Anglež), Scialoia (Italijan), Benes (Ceh) in Painlevé (Francoz), ki odločujejo o vseh važnejših svetovno političnih in gospodarskih vprašanjih.
Raoul Dandurand,
predsednik sedanjega zasedanja Društva narodov, delegat Kanade.
t Leo Fallj
znani operetni komponist, ki je umrl 16. t. m.
General Dušan P. Trifunovic,
naš vojni minister.
t Dr. Josip Srnec,
znani starosta celjskih Slovencev, ki je umrl dne 18. t. m.
Diecezanska sinoda v Zagrebu, ki se je vršila od 24.-28. avgusta 1. 1.
(Fotografiral g. dr. Igu. Repar.)
S kongresa jugoslovansko-češkoslovaških lig
v Rogaški Slatini dne 1. in 2. avgusta t. 1. ki se ga je udeležila cela vrsta odličnih osebnosti. Spodaj sede od leve na desno: dr. G. Gregorin, dr. K. Triller, mariborski veliki župan dr. Pirkmajer, prof. Beringer (12 Prage), poslanik Ljuba Nešić, ga. Lipoldova in ataše ljubljanskega češkoslovaškega
konzulata Sieber.
Slovenska dekliška soba
na mednarodni razstavi modemih dekorativnih in obrtnih umetnosti v Parizu. Kakor }e videti že z na^e slike, je celotni značaj pokvarjen z navlako blazin in zvezkov v najbujnejsih barvah, ki ne spadajo zraven.
Pripravljalni odbor za mariborska delavska dneva,
ki sta se vršila z najlepšim uspehom dne 7. in 8. septembra t. 1.
Udeleženci glasbenega tečaja za pevovodje in oi^aniste,
ki ga je priredil pevski oddelek ^Prosvetne zveze« v Gorici od 26. juli^ja do 12. avgusta 1.1. Spredaj sedijo predavatelji (od leve na desno): J. Bratus, D. Doktoric, S. Kumar, F, ščekova, E. Adamič (vodja tečaja), G. Bartolotijeva, R. Orel, L Grbec in T. Sever, vsi drugi so slušatelji.
Slike   k   ^^Slovenskeitiublografskemu   leksikon u/'
Ambrož Mihael
(1808-1864), politik.
Arhar Justin
(* 1883), šolnik in narodno prosvetni delavec.
Badjura Rudolf
(* 1881), turistični in športni pisatelj.
Marica Bartol-Nadlišek
(* 1867), pisateljica.
Našo slovenska živinoreja.
(Z živinorejske razstave^ ki se fe vršila dne 6. septembra t. 1. v LJubljani; besedilo glej na IV. strani.)
Viljem Rohman,
nietijski svetnik in predsednik odbora za živinorejsko razstavo.
Franc Krištof,
živinorejski instruktor in tajnik odbora za živinorejsko razsitavo.
Z otvarjailja živinorejske razstave.
Žrebec »73, Maestoso Bibor«,
Lipicanec, roj. 1910, last drž. žrebčarne na Selu.
Plemenjak »Rudi«,
star 4 leta, last graščine Turjak.
Krava montafonske pasme,
stara 6 let, last Ivana Drulca iz Strug na Dolenjskem, odlikovana s I. nagrado.
Ovci domače jezerske pasme.
Oven na desni, ovca spredaj na levi strani, odlikovana s I. nagrado.
Žrebec »134, Pozor«, ameriški dirkač,
roj. 1919, last drž. žrebčarne na Selu.
Žrebec »Dušan«, Norižan, roj. 1. 1923., rejec g. Alojzij Kokalj na Primskovem.
Plemenjak pincgavske pasme,
star 4 leta, last Fr. Grašiča s Klanca, občina P^e-doslje, odlikovan s I. nagrado.
Dveletna telica »Dimka«,
montafonaive pasme, last vStanislava Vrhovca z Vrhovca, občina Dobrava, odlikovala s I. nagrado. }.
Križem    Slovenije.
Novi prapor orlovskega odseka v Metliki,
ki ie bil blagoslovljen dne 16. avgusta t. 1.
Dimitrije Sv. Jankovic,
ljubljanski pravoslavni protoprezvi-ter stavrofor.
Iz Življenja naših ameriških rojakov.
Fr. Rant (X), župnik v ^ringfeldu (Amerika), doma iz Češnjice v Selški dolini je obhajal dne 2S. maja t. 1. petiudvajsetletnico mašniotva. Naša slika nam km slavljenčev sprevod v cerkev. 1
K povodnji ob Savinji
Novoustanovljeno gasilno društvo v Sv. Križu pri Litiji,
ki si je letos nabavilo s\-ojo briz^aino in postavilo svoj dom. Oboje so blagoslovili dne 15. avgusta
1925. Društvo šteje že 50 članov.
Pogled z brvi preko Savinje
na izliv Sušnice dne 4. t. m. ob pol 2 popoldne.
Pogled iz celjskega mestnega parka
na Siavinjo dne 4. t. m., ki je narasla za 3 metri nad normalo.
Ženski   kotiček.
ženske na stockholmskem kongresu za praktifno krščanstvo:
na levi znamenita pisateljica Selma Lagerlöf (X) na poti h kongresu; na desni kitajska bogosJovka
Miss San (XX).
Idila z našega političnega dvorišča,
RAZSTAVA ŽIVINE NA LJUBLJANSKEM VELE-SEJMU.
Razstava živine, ki jo je priredila uprava velesejma v zvezi s Kmetijsiko družbo, je dosegla tudi letos popoln uspeh. Prifiomogio je k temu veliko tudi kar najbolj ugodno vreme. Obiskovalci, lialerih se je naštelo do 6()(K), so bili z razstavo prav zadovoljni. Ugajala jim je ne le po svoji uredbi, ampak tudi po številu razstavljenih živali.
Razstava je obsegala letos konje in govejo živino. Z Jezerskega in Solčave so pripeljali na o^led tudi lepo število plemenskih o\'ac. Z ozirom na skromna sredstva, ki so bila razsta\'nemu odboru na razipolago. se je vsa razstava omejila le na bližnje kraje ljubljanskega okrožja. Docim so prišli konji od raznih strani naše dežele, so bili z govejo živino zastopani poleg ljubljanskega okraja tudi kranjski in kamniški okraj s svojo rdeČe ci-kaslo pasmo, in z Dolenjskega pa ribniški in ve-Jikclaški okraj z enobarvno i:ivo živino, večinoma mc.itafonske krvi. Ljubljanska okolica je pa postavila na ogled svojo lisasto simodolsko živino, pcnajveČ mešane krvi. V glavnem so bile tedaj tri goveje pasme na razstavi, namreč enobarvna monta-fonska, cikasla gorenjska-pincgavska in lisasta si-modolska pasma.
Največ zanimanja in priznanja je žela udomačena p i n C g a v s k a živina z Gorenjskega, ki je odnesla primeroma tudi največ premij. To je utrjena živina, ki odgovarja povsem našim podeželskim rejskim razmeram in ki se da s skrbnim odbiranjem in dobro rejo še izdatno izboljšati. Vredna je. da pospešujemo njeno rejo tudi v ljubljanski okolici, ker je ta pasma tudi dobra za mleko. Po razstavljenih živalih je pincgavska živina uspešno konkurirsaa z ostalo razstavno živino.
Ljubljanska okolica je to pot s svojo mešano krvno simodolsko živino manj ugajala in je dosegla ta pasma na letošnji razstavi tudi slabše premije. Živali — dasi po barvi lepe — niso bile prvovrstne, ker jim je od prvotne simodolske pasme ostalo premalo vrlin, tako glede vse vnanjosti. kakor tudi glede drugih lastnosti, ki se tičejo užitka. Krivo je temu pomanjkanje oistokmiih plemenja-kov, potrebnih za obnovo dobre simodolske krvi. V ostalem je pa težko vzdrževati te živali v dobrem stanju, ker jim manjka ob običajni in izključni hlevski reji potrebnih pogojev za ugodnejši razvoj.
Bolj kakor simodolska pasma se je predstavila obiskovalcem razstave enobarvna montafonska živina, ki bi se vsaj po svoji mlečnosti bolj prilegala razmeram in potrebam ljubljanskega okraja. Nekaj teh živali je bilo tudi iz ljubljanske okolice.
Sicer je pa tudi za to pasmo priporočali zlasti cepljenje, da privzgojimo naši enobarvni živimi večjo množino mleka, kot jo ima danes. Z izpodrivanjem in precepljevanjem domače živine se dajo le tam doseči resnično ugodni uspehi, kjer so dani tudi vsi drugi potrebni pogoji za uspešen obstanek in napredek tujih pasem. V hlevu malega posestnika pa teh pogojev večinoma manjka. S tujimi pasmami je treba vpeljavati tudi ondotno bol^ rejo, potem bo tudi uspeh ugodnejši kakor je danes, ko manjka vsepovsod potrebnih pogojev.
Vsa razstava je pa sicer pokazala, da se je naša živinoreja v marsičem že popravila po vojni, in da napreduje, v kolikor dopuščajo naše sedanje razmere. Krasne živali je bilo tudi letos opaziti pri konjih, in sicer pri toplokrvnih kakor tudi pri mrzlokrvnih. Posebno so ugajali tudi letos žrebci iz državne žrebčarne, med temi tudi ol>a ameriška dirkača, ki sta pokazala svoje odlične zmožnosti.
Razstavljale! so prejeli kot najvišje priznanje častne diplome Kmetijske družbe za Slovenijo, sicer pa denarne premije v različnih zneskih. Razdelio se je: za pincgavsko živino 4 diplome in 21 denarnih premij (7 prvih), za simodolsko 4 diplome in 25 premij (1 pr\o) in za montafonsko živino 5 diplom in 29 premij (6 prvih). Za konje se je priznalo 10 diplom in 39 denarnih premij (3 prve).
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
z v o n a r n a
Strojnih   tovarn   in   livarn   d. d. v   Ljubljani
Zvonovi za ljubljansko stolnico.^
Zvonovi za Karlovac.
Notranjščina zvoname.
Pogled v delavnico.
Zvonovi za župno cerkev v Komendi pri Kamniku, razstavljeni na letošnjem V. ljubljanskem velesejmu
Zvonarna Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1688. Med prvimi zvonarji sta bila GaSper Franchi in Caharija Reidt. Od leta 1767. do 1919. je bdla last znm^ rodbine Samassa, leta 1919. so pa prevzele zvonarno v^trojne tovarne in livarne. i)o izbruha svetovne vojne je vlila 6965 zvonov v skupni teži 2,711.757 kg, po vojni pa že 1500 zvonov, med drugimi^
velike zvonove za Cerknico, Cerklje na Gorenjskem, Osijek, Sarajevo, Belgrad, Djakovo, Sento, Smederovo, Vršac itd.
Gospodarska prilog» ^^Ilustriranemu Slovencu^* St. 40. z dne 27. IX. 1925,
Ob  stoletnici  železnice.
Prvi angleški železniški vlak.
Parada Stephensonovega vlaka.
Na 1. 1830. otvorjeni železniški progi Liverpool—Manchester.
Zgoraj zaprti vozovi I. razreda; v sredi odprti vozovi IL razreda; spodaj tovorni vozovi.
Najmanjša in največja ameriška lokomotiva,
ki sta bili pred kratkim razstavljeni- Velika lokomotiva vleče lahko 100 vagonov.
Razstavni prostor parfumerije »Uran«, Ljubljana,
Mestni trg štev. 11, na letošnjem ljubljanskem velesejmu (paviljon E 110). Na sliki je videti lastnika
parfumerije, gospoda Urana s soprogo.
James Watt
{]7;36—1B19), izumitelj parnega stroja.
Georges Stephenson
(1781-1848), glavni utemeljitelj železništva.
J. Watt je izumil 1. 1770. parni stroj, ki ga je uporabil Georges Stephenson 1. 1825.. prvi za prevažanje tovorov, ko je zgradil za rudniško progo Stockton—Darlington (Anglija) lokomotivo. Izprva so uporabljali novi izum v prvi vrsti za osebni promet, kmalu se je pa razvil tako, da si danes gospo-darskeirn življenja brez železnice niti misliti ne moremo več. Slovenci smo dobili prvo železnico po 1. 1848., ko so zaceli graditi progo Dunaj—Trst.
Paviljon na ljubljanskem velesejmu, ki ga je posetil Nj. Vel. kralj Aleksander.
Vse predmete je izgotovila in razstavila znana ljubljanska tvrdka Drago Schwab, katera je bila ustanovljena 1. 1919. ter si je v tem kratkem času svojega razmaha pridobila splošen sloves kot eno
najreelne^ih in solidnih domačih podjetij.
Kolosalni stolp iz makaronov, ki gaje zgradila na letošnjem ljubljanskem velesejmu tovarna „Pekatete* v LjubljanL Njeni izdelki, ki slovijo še iz predvojnega časa, se radi izvrstnosti vedno bolj širijo med vsemi sloji. Opozarjamo na kuharske recepte, ki jih pošilja tovarna brezplačno.