PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 57. (6344) PO ZAKLJUČNEM OmOVORU_ PREDSEDNIKA VLADE MORA Vlada je prejela v senatu zaupnico Danes se prične debata v zbornici Predsednik republike govoril v Turinu delavcem podjetja FIAT - Različna stališča na zasedanju vodstva PSI o združitvi s PSDI - Stavka gradbenih delavcev TRST, sreda, 9. marca 1966 RIM, 8. — Senat je z večino glasov strank levega centra Odobril resolucijo o zaupnici vladi, ki so jo sestavili načelniki skupin: Gava za KD, Vittorelli za PSI in Viglianesi za PSDI. Za vlado je glasovalo 173 se- stranke De Martino in načelnik skupine Ferri. V senatu je Moro od 17.05 do 18.20 odgovarjal senatorjem na razne pripombe in zagovarjal vladni program. V obsežnem odgovoru je Moro govoril o vzrokih nastanka vladie krize in zagovarjal način njene reditve. Dobršen del tega prvega poglavja odgovora pa je posvetil omejitvi vladne večine. Ponovil je znano stališče, ko je najprej omejil večino do desnice, nato pa je obsežno govoril o odnosu do komunistov ter odločno odbil možnost kakršnega koli sodelovanja, ali kakršne koli kombinacije, ki naj bi privedla komuniste v bližino oblasti. Dobršen del Morovega govora je bil posvečen gospodarskim vprašanjem in odgovoru na kritike, češ da gredo vladni ukrepi v korist monopolističnim organizacijam. Moro je razvil obsežnejšo teorijo, da je treba najti pravo ravnotežje med osebno potrošnjo in investicijami, saj brez investicij ni mogoče uravnovesiti gospodarskega razvoja in prihaja do resnih kriz. V tej zvezi pa je poudaril tudi nujnost, da batorjev, proti 123. Glasovalo je 296 senatorjev, večina je torej Jnašala 148 glasov. Za vlado so Glasovali senatorji KD, PSDI in PSI (republikanci nimajo nobenega senatorja), proti pa senatorji KPI, PSIUP, PLI, MSI in Senator Parri. V poslanski zbornici pa se bo debata pričela jutri popoldne in se bo verjetno nadaljevala še v Ponedeljek, ker predvidevajo velijo število govornikov. Do sedaj ®e je sicer vpisalo samo pet govornikov, vendar se jutri moralo še sestati številne poslanske skupine, ki bodo uradno določile. Tatari poslanci bodo posegli v razpravo. Dokončno so že skleniti komunisti, za katere bodo govorili Ingrao, Chiaromonte in Nil-de Jotti, ter liberalci, za katere Posta govorila tajnik stranke Ma-tagodi in njegov namestnik Boz *'• Glede demokristjanov ni še jjič znano, kako se bodo odločili, *ar velja tudi za socialdemokrata. za katere bo prav gotovo govoril Tanassi. V imenu socialistov Posta nedvomno govorila tajnik v Živahna polemika na ženevski konferenci ŽENEVA. 8 — Danes se je v “enevi začela razprava o vzporednih razorožitvenih ukrepih. Nastaja je zelo živahna polemika med Pahiodnimi delegacijami in sovjetsko. predsedoval je italijanski de-Jegat Cavalletti. Mehiški delegat Antonio Gobles Robledo je pred-'agal, naj se mednarodno nadzorstvo nad prepovedjo jedrskega o-fožja poveri inšpektorjem, ki nai "Odo priznani znanstveniki iz nev-•talnih ali nevezanih držav. Sovjetski delegat Carapkin je Predlagal odpravo vojaških opo-?'šč in umik tujih čet. Kritiziral 'e polete ameriških bombnikov z stomskimi bombami in je dodal, V senatu je vlada prejela pred-Jhleno zaupnico. Debata se bo na-pljevala v poslanski zbornici, kjer >.° po vseh predvidevanjih mnogo JjVahnejša, saj nameravajo vanjo ™*eči vsi najvidnejši voditelji pfank. Moro je v dobro uro trajajočem odgovoru na razne kritike IjPnovil nekatera programska starca in to predvsem glede omejitve I^ine, atlantskega zavezništva, gozdarskih vprašanj ter dežel. Predsednik republike Saragat je I 'ključil dvodnevni obisk Turina ? je spregovoril dvajsetim tisočem klavcev obrata FIAT v Milafiore. Izvršni odbor PSI je pričel zaganja, ki naj pripravijo sejo CK ''tanke, ki bo takoj po zaključku jfrlamentame debate o zaupnici !,ade. Razprava se nanaša predahi na socialistično združitev pri Jpbter postavlja PSI v ospredje Jk&.anja političnega programa, JJedtem ko se socialdemokratom jddi in bi hoteli združitev doseči I. Preprostim sporazumom »vrhov« "H strank. jNa ženevski razorožitveni konfeti se je začela včeraj razprava !. Vzporednih razorožitvenih ukre-fii sovjetski delegat je predla-SJ* odpravo vojaških oporišč, umik ,:«i čet ter je kritiziral polete '*riških bombnikov z atomskimi '•Obami. Ameriški delegat pa je e. - cet icr je iu.meii«. turiških bombnikov z atomskimi J?*hbami, Ameriški delegat pa je „< Ji’W, da oporišča »jamčijo kolek-JP JN<> varnost, ki jo listina OZN | Spušča«, in predlagal sporazum s -aK ,|f o uničenju atomskih bomb za ... "uPno 40.000 do 60.000 kilogramov Su. kar 'C bi uporabili za miro-.--e namene. jH0* Gaulle pa je Johnsonu poslal {"»»o o reformi odnosov med J*hcijo in NATO ter baje predahi zahteval, naj bi vojaške na-‘“v# in vojaki v Franciji prišle ^ francosko poveljstvo. Johnson [TflO ^.Odgovoril izredno naglo: da moli bi hiti druge članice NATO o po. ! i hi.h.jili obveščene. Toda vsebina . >" ic**m še ni objavljena, češ da za jf j . *e ni pravi trenutek. fhheriška letala so nad Severnim ifee in napadajo gosto naseljena olr ijdročja, bobiišnice, šole in jezo-Prejšnji petek pa je osvobodilno jl^j. Vojska uničila liataljon ameri- kJhdijski minister za prehrano je jlj®1 da čakajo sicer Indijo te- fj)0 V1'* meseci, toda prebivalstvo ne od glada ali zaradi epi-P*.y 4^'č'nih bolezni, ker je vlada pra-r Crn,) poskrbela za uvoz hrane, spf’ C je pohvalil prizadevanja raznih žgi>- jj^v prj pošiljanju pomoči. Indi-(7 namerava uvoziti 12 milijonov V *““• In., Indoneziji so obsodili na smrt 'Ha v"ika Untunga zaradi izdaj-ker je v lanskem oktohru votliPoskus dr/avnega udara. V tlivhem mestu države pa je vče-W.000 študentov vdrlo v zuna- V|^heriška w.,hiamom razširila akcijsko pod- _____-_____ „____ ... ____ •‘rejšnjl petek pa je osvobodil- da je ameriški odgovor glede tega malo prepričljiv ter da je prav gotovo prišlo do radioaktivnega okuženja v Spanijj. Omenil je nato podzemeljske jedrske poskuse in je dodal, da je Sovjetska zveza pripravljena podpisati sporazum toda samo v enakih pogojih, kakršni veljajo za sporazum iz leta 1963 v Moskvi, tj. brez mednarodnega nadzorstva. Ameriški delegat Fisher je trdil, da opdrišča v tujini »jamčijo kolektivno varnost, ki jo dopušča tudi listina OZN*. Italijanski delegat Cavalletti ie zagovarjal polete ameriških bombnikov in je dodal, da bi bilo najbolje sporazumeti se o ukrepih za preprečitev nenadnih napadov. Se prej je ameriški delegat predlagal sporazum s Sovjetsko zvezo o uničenju količine atomskih bomb za skupno 60.000 kg urana. Snov, ki bi jo dobili pri tem, bi uporabili za mirnodobske namene. Dodal je, da bi bile ZDA pripravljene privoliti, da Sovjetska zveza uniči tudi manjšo količino bomb, toda ne manj kakor za 40.C00 ke urana. Pripomnil je, da se ta u-kren da z lahkoto izvesti, ker zahteva le omejeno nadzorstvo. Prihodnja seja bo v četrtek. V Dublinu porušen spomenik Nelsonu DUBLIN, 8. — Močna eksplozija je uničila gornjo polovico spomenika Nelsonu (gre za steber visok 40 metrov) v sredini Dublina v Ulici 0’Connell. Steber je točen dvojnik stebra, ki je na Trgu TrafaLgar Square v Londonu. Eksplozija, ki je nastala ob 2.30 ponoči, se je slišala po vsem središču Dublina. Policija je takoj za stražila vse tamkajšnje področje. Steber je postavljen blizu stare glavne pošte v Dublinu, kjer je pred 50 leti nastal upor proti Angležem. Po razglasitvi neodvisnosti Irske so se množile zahteve, naj se spomenik Nelsonu poruši in naj se na njegovo mesto postavi spomenik posvečen kakemu irskemu junaku. Dve deklici, ki sta se vračali domov z neke prireditve, sta bili ranjeni, ko je nastala eksplozija; odpeljali so ju v bolnišnico. V krogih policije so mnenja, da je atentat izvedla irska republikan ska vojska (IRA), tj. nacionalistična organizacija, ki je bila razpuščena. Ta organizacija je namreč že dolgo časa zahtevala odstranitev spomenika in poudarjala, da je simbol britanskega zatiranja Irska policija je aretirala pet mladeničev, ki jih sedaj zaslišujejo. Preiskava se nadaljuje v vsej dr žavi. hj 10.(1 emu C»nu p Ifc, ministrstvo in zahtevalo odstop <0 iL^hdria. Palača je znotraj popol-1 ylft. uničena Ih Kakem glavnem mestu Duhi!-1(1 ?° sestrelili spomenik Nelsonu, j ŠD* še zadnji spominjal na bri-I ^*o vladanje na otoku. Klaus potrjen za kanclerja DUNAJ, 8. — Vodstvo avstrijske ljudske (demokristjanske) stranke je na svoji današnji seji soglasno sklenilo znova imenovati Josefa Klausa za kanclerja. Prav tako je soglasno potrdilo sedanji • odbor za pogajanja*, ki naj se pogaja s socialisti za sestavo koalicijske vlade. V odboru so kancler Klaus, predsednik poslanske zbornice dr. Maleta in glavni tajnik stranke dr. VVithalm. Foleg tega so ustanovili posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo voditelji treh skupin stranke (in-dustrijci. kmetje ter delavci m uradniki), voditelji stranke devetih dežel in bivši minister GVaf. Jutri bo kancler Klaus sporočil predsedniku republike Jonasu, da ga je stranka soglasno imenovala za kanclerja. država pomaga uravnovesiti «eko-nomske bilance« zasebnih podjetij in torej, da ščiti dobičke zasebnega kapitala. Ponovno je Moro navedel vrsto podatkov, iz katerih izhaja, da se je v zadnjem razdobju gospodarski položaj zboljšal in da se je celo nekoliko znižala brezposelnost. V zvezi z raznimi kritikami je zagovarjal obstoječe odnose med državnimi in zasebnimi podjetji, češ da mora med njimi obstajati določeno ravnovesje v pogojih tržnega gospodarstva. Naslednje obsežno poglavje je Moro posvetil zunanji politiki, kjer je ponovil znane formule o atlantskem zavezništvu. Pomebnosti atlantskega pakta ni orisal samo s stališča obrambe, temveč kot faktor na svetu, ki naj bi skrbel za utrditev ravnotežja med dvema blokoma m s tem za mir. Seveda pa gre pri tem za mir zaradi strahu in za blokovsko politiko. Obsež. no je sicer govoril o razgovorih glede večstranske atomske oborožitve, vendar se je ponovno izognil jasnemu odgovoru glede končnega italijanskega stališča. Vietnamska kriza je bila v središču Morovega govora, pri čemer je postalo v senatu dokaj živahno, saj so komunisti med tem delom govora predsednika vlade večkrat prekinili. Moro je ponovil trditev, da so Američani iskreno za mir, in je dolgo govoril o njih mirovnih pobudah, ki pa menda žal niso bile ugodno sprejete v Hanoju in Pekingu. Italija je v okviru svojih možnosti storila vse, da bi pospešila stike in je zato svojim zaveznikom omenila koristnost čim večjega podaljšanja prekinitve bombardiranja, ter vsem državam, s katerimi vzdržuje stike, obrazložila svoje stališče za začetek mirovnih pogajanj. Moro je ponovno zanikal Pajettove obdolžitve, da je vlada poslala v Vietnam skupino zdravnikov in se na tak način vmešala v spopad, ter je zagotovil, da gre za zasebnike. Glede Južne Tirolske je Moro ponovil svoje izjave in samo dodal, da pričakujejo, da bo mogoče začeti z avstrijsko vlado razgovore, da se spor dokončno uredi. Glede ukrepov za Avstrijce pa se je skliceval na zaključke komisije devetnajstih in na ustavo. V zaključku je Moro ponovno poudaril nujnost uvedbe dežel, pri čemer je pojasnil rok volitev treh mesecev po političnih volitvah, češ naj ta rok določa zakon, ki ga bo sprejel parlament še v tej poslovni dobi. Popoldne se je sestalo vodstvo PSI in sejo so ob 21.15 prekinili ter jo bodo nadaljevali jutri popoldne. Sklenili so, da se bo CK PSI sestal takoj po zaključku debate o zaupnici vlade v poslanski zbornici in torej prihodnji teden v torek ali sredo. ■ Po sestanku je tajnik PSI De Martino izjavil novinarjem, da je vodstvo stranke začelo vrsto sestankov, ki se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh. Povedal je, da je članom vodstva orisal osnovna načela, ki jih namerava razviti v govoru na zasedanju CK, pri čemer obravnava predvsem rešitev vladne krize in socialistično združevanje. Glede socialističnega združevanja je De Martino poudaril nujnost, da se združitev pripravi «od spodaj« in to tudi z razdobjem javnih diskusij, ter ustanavljanjem mešanih komisij na različnih ravneh. Na zasedanju sta za De Martinom govorila samo še Nenni in Lombardi. Predstavnik leve opozicije v vodstvu stranke Lombardi je izrekel vrsto pripomb tako k načinu procesa združevanja kot tudi glede metod. Po njegovem ni resnične osnove za skupen razgovor s PSDI, še zlasti ker se na tak način avtomatično odpovedujejo razgovoru z vsemi ostalimi deli delavskega gibanja. Glede metod pa je Lombardi ugotovil, da se je o združevanju na kongresu govorilo povsem drugače kot sedaj, ko so se pogajanja omejila samo na PSDI, ko se predvsem govori o organizacijskih vprašanjih, ne pa toliko o ideoloških vprašanjih in o skupnih borbah. Predsednik republike Saragat je drugi dan obiska v Turinu obiskal FIAT, podjetje Lancia in center «Giobetti». V spremstvu ministra za industrijo Andreottija je pred-1 sednik republike prispel v obrat Mirafiori ob 9. uri, kjer so ga spre. jeli predsednik družbe Valletta, podpredsednik Agnelli, opolnomo-čeni delegat Nasi in generalni ravnatelj Bo, člani upravnega sveta, člani notranjih komisij, starejši delavci in učenci. Predsednik republike si je ogledal več obratov tega velikega kompleksa, v katerem izdelujejo dnevno okoli 4 tisoč avtomobilov in kjer je zaposelnih skupno okoli 40 tisoč delavcev. Po ogledu se je predsednik ustavil v osrednji lopi, kjer je prostora za 20 tisoč delavcev in kjer je imel polurni govor, ki so ga delavci večkrat prekinil is ploskanjem. Saragat je dejal, da je «dolžnost predsednika demokratične republike, ki temelji na delu«, da se sestane z delavci, ki so prvi ustvarjalci. Nato je govoril o še vedno obstoječem neravnovesju med severom in jugom, nadaljeval pa z orisom važnega napredka v Italiji po drugi svetovni vojni ter je v tej zvezi navedel vrsto podatkov. Ugotovil je znaten porast izvoza Industrijskih izdelkov, in delavci so ga prekinili s ploskanjem, ko Je dejal, da so minuli časi, ko so merili izvoz samo z obsegom izvoza kmetjiskih pridelkov, kar so dosegli predvsem z večjimi omejitvami prehrane ljudstva. Končno Je Saragat ugotovil resne težave zaradi brezposelnosti. Po podpisu programskega sporazuma o novi deželni vladi Sicilije I se je danes ponovno sestal deželni 1 parlament, ki je začel glasovati za izvolitev predsednika, že izvoljeni demokristjanski predstavnik Coni-glio je namreč 1. marca odstopil, ker niso do takrat še sprejeli sporazuma o vladi levega centra. Pri prvem glasovanju, ko je potrebna absolutna večina glasov, je prejel Coniglio 40 glasov, Michele Russo (PSIUP) 27, Faranada (PLI), 6, deset glasov je bilo razpršenih in so jih prejeli posamezni poslanci KD in MSI; štiri glasovnice so bile neveljavne, dve beli, odsoten je bil komunistični poslanec. Skupno je bilo prisotnih in glasujočih 89 poslancev, večina je znašala 45 glasov. Drugo glasovanje ni dalo nobene spremembe, tretje, ko se glasuje samo o dveh kandidatih, pa naslednji izid: Coniglio 42, Michele Russo 28, beli 2, neveljavnih 17. Noben kandidat torej ni prejel predvidene večine 45 glasov in predsednik skupščine Lanza je zasedanje preložil na jutri. Danes je bila vsedržavna stavka gradbenikov, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker zahtevajo obnovitev delovne pogodbe, ki ie zapadla že novembra lani in za katero delodajalci zahtevajo, da se samo avtomatično obnovi v enakih pogojih. Tajništva sindikatov gradbenikov se bodo se. stala prihodnje dni ter razpravljala o nadaljnji sindikalni akciji. Minister za delo sen. Bosco je sklical predstavnike treh sindikalnih organizacij, da nadaljuje pogajanja o delovni pogodbi za uslužbence e-lektriških podjetij. Sestanek zo jutri ob 12.30. TISKOVNA KONFERENCA NA KONZULATU SFRJ Besedilo sporazuma o ukinitvi vizumov med Jugoslavijo in Italijo Konzul Milutinovič je obrazložil vsebino sporazuma in po* jasnil nekatere določbe glede valute ■ Izjava dr. Brileja Mario Zagori o sporazumu povezavo severnovietnamske vojske poslal 4. marca mednarodni nadzorstveni komisiji nujno pi smo, v katerem obtožuje ZDA, da so v zadnjih dneh zaostrile bombardiranje Severnega Vietnama ter da so razširile akcijsko področje piratskih letal, ki brez razlike napadajo številna gosto na seljena področja, bolnišnice, šole in jezove. Zatem poroča agencija, da so osvobodilne sile 5. marca po treh urah srditih bojev uničile na sektorju Bau Bang v Južnem Vietnamu cel bataljon ameriških čet ;n topniško enoto. Sestrelile so tuli eno letalo in en helikopter ter zajele veliko količino vojnega materiala. Ameriški državni podtajnik Wil-liam Bundy je prišel danes v Kualo Lumpur. Ob tej priložno sti je malezijska stranka dala organizirati protiameriške demonstracije pred ameriškim poslaništvom. Demonstranti so razbili več žip na oknih. Policija je pri razganjanju demonstrantov streljala. Včeraj je začel na meji med Italijo in Jugoslavijo veljati sporazum o recipročni ukinitvi vstopnih vizumov med obema državama, ki je bil podpisan 21. februarja t.l. v Rimu. Tako so že včeraj lahko državljani obeh držav, ki imajo veljaven jugoslovanski ali italijanski potni list, vstopili v sosedno državo brez vstopnega vizuma sosedne države. Na včerajšnji tiskovni konferenci na generalnem konzulatu SFRJ je konzul Žarko Milutinovič ob prisotnosti generalnega konzula Rudija Janhube in konzula Mihaela Jurmana seznanil novinarje tržaških listov ter predstavnike potovalnih a-gencij s popolnim besedilom zadevne gr sporazuma, ter dal obenem nekai pojasnil o tolmačevanjv po-s.- oeznih točk sporazuma Besedilo celotnega sporazuma je naslednje: 1. Jugoslovanski in italijanski državljani z veljavnim potnim listom lahko vstopijo v Italijo oziroma v Jugoslavijo za bivanje nai-več 90 dni iz katere koli države, brez vstopnega vizuma. Pristojne o-blasti obeh držav lahko podaljšam bivanje državljanov druge države na obrazloženo prošnjo ter v mejah veljavnosti državnih potnih listov za bivanje v inozemstvu. 2. Jugoslovanski in italijanski državljani, ki nameravajo bivati v Italiji oziroma v Jugoslaviji za dobo, ki je daljša od 90 dni, ali iz delovnih razlogov, si morajo pred odhodom oskrbeti vstopni vizum od pristojnih diplomatsko-konzularnih italijanskih ali jugoslovanskih oblasti, ki jim bo, če ni nobenih ovir, izdan brezplačno v najkrajšem možnem roku. Državljani ene od obeh držav, ki so izkoristili olajšave iz čl. 1 in nameravajo na ozemlju druge države izvajati aktivnost v okviru gospodarsko-trgovskih odnosov med obema državama, si morajo oskrbeti dovoljenja, ki so predvidena z notranjo zakonodajo. 3. Jugoslovanski in italijanski državljani lahko potujejo v skupinah brez vizuma iz turističnih, športnih in kulturnih razlogov s skupnim potnim listom v sosedno državo za dobo 90 dni. Osebe, ki nimajo državljanstva države, ki izda kolektivni potni list, ne morejo biti vpisane na njem. število oseb, ki potujejo s kolektivnim potnim listom, ne more biti manjše od 5 in večje od 50 v skupini. Vse oseoe, ki so vpisane na skupnem potnem listu, morajo potovati skupno, se ne morejo ločiti med bivanjem na ozemlju druge države in morajo pri izhodu iz nje prestopiti mejo v skupini. Ce se kdo od članov skupine iz kakršnega koli razloga ne more vrniti v svojo državo skupno z ostalimi člani skupine, je vodja skupine dolžan o niitiiiiiiiiiiiinimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiHiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČEN PROCES V DŽAKARTI Bonn za obnovitev odnosov z Arabci KAIRO, 8. — «A1 Ahram« piše, da je zahodnonemška vlada poslala A-rabski ligi po italijanskem poslaništvu v Kairu noto z željo, naj bi obnovili diplomatske odnose z desetimi arabskimi državami, ki so pred enim letom prekinile te odnose z Zahodno Nemčijo. * O noti bodo govorili arabski zunanji ministri, Id se bodo sestali v soboto v Kairu, da pripravijo delovni spored konference predsednikov vlad, ki bo 14. marca. MILAN, 8. — Pred dnevi so v Beogradu podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo v glavnem mestu Kosmeta Prištini zgradili novo veliko tovarno za «proizvodnjo amoniaka in dušičnih gnojil z licenco «Montecatini», ki bo nudila tudi tehnično pomoč med montiranjem, medtem ko bo «Ansaldo» poskrbela za stroje in aparate, kar bo zaposlilo številna italijanska mehanična in električna podjetja. Vrednost dobav znaša sedem milijard m 545 milijonov lir. Bombardiranje v Vietnamu se širi SAJGON, 8. — Ameriška letala so v zadnjih 24 urah še zaostrila bombardiranje Severnega Vietnama. Včeraj so bombardirala neko raketno oporišče, pri čemer so bila sestreljena štiri ameriška letala. Sevemovietnamska tiskovna a-gencija sporoča, da je odbor za Polkovnik Untung obsojen na smrt Študentje zasedli zunanje ministrstvo Sukamo poziva na budnost * Protiameriške demonstracije v Džakarti Polkovnik Untung pred mikrofoni v sodni dvorani »iitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuif 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^111111111111111111 IZMENJAVA PISEM MED PREDSEDNIKOMA FRANCIJE IN ZDA De Gaulle je začel korake za spremembo odnosov z NATO Johnson mu je poslal začasen odgovor in je začel posvetovanja z drugimi zavezniki PARIZ, 8. — S pismom predsednika de Gaulla ameriškemu predsedniku Johnsonu, ki ga je včeraj izročil zunanji minister de Murville ameriškemu poslaniku Bohlenu, je de Gaulle začel akcijo, ki naj do leta 1969 pripelje do popolne reforme odnosov med Francijo in NATO. Francosko poslaništvo v Wa-shingtanu je danes javilo, da se je poslanik Lucet sestal sinoči z ameriškim državnim podtajnikom Ballom, ki mu je sporočil začasen Johnsonov odgovor na de Gaullovo pismo. V krogln francoskega poslaništva izjavljajo, da bo ameriška vlada poslala Franciji še drugi odgovor, ki bo popolnejši, potem ko se bo posvetovala z drugimi članicami NATO. 'J IVashingto-nu ugotavljajo neobičajno naglico, s Katero je Johnson odgovoril de Gaullu. Po mnenju opazovalcev je to znak, da je bil načrt odgovora že zdavnaj pripravljen, ker je bilo de Gaullovo stališče dobro znano poleg tega se je hotel Johnson izogniti kakršnemu koli nesporazumu glede ameriške politike do Francije Nocoj je načelnik tiskovnega u-rada Bele hiše Bill Moyers izjavil, da ni trenutek, da bi objavili vsebine pisem, ki sta si ju izmenjala de Gaulle in Johnson. Potrdil je, da se ameriška vlada posvetuje z drugimi državami za- vezništva. Johnson se je včeraj posvetoval z Dej^iom Ruskom, z ministrom za obrambo McNamaro in z državnim podtajnikom Ballom, preden je poslal začasen odgovor de Gaullu. V poučenih krogih pravijo, da Johnson potrjuje sprejem de Gaul-lovega pisma in poudarja, da se mu zdi načelo integracije v NATO zelo važno, ter zavrača možnost, da bi prepustil nadzorstvu ene same države vojaške naprave NA TO. ZDA se ne mislijo začeti pogajati glede obrambe NATO, ne da bi bile druge države članice o tem obveščene. Po posvetovanju s temi državami se ZDA ne bodo izognile morebitnim pogajanjem s francosko vlado. V Parizu se ug-otavlja, da je de Gaulle v svojem pismu zahteval predvsem, naj vojaške naprave v Franciji in vojaki, ki so jim dodeljeni, pridejo pod francosko poveljstvo Baje govori de Gaulle tudi o francoskih vojakih v Zahodni Nemčiji, ki j'b namerava odtegniti nadzorstvu NATO. Dahe se v Parizu govori, da je de Gaulle sklenil še letos umakniti vse francoske častnike iz raznih poveljstev NATO. SZ zahteva sprejem Vzhodne Nemčije v OZN NEW YORK, 8. — Sovjetski predstavnik v OZN Fedorenko je poslal predsedniku varnostnega sveta pismo, v katerem pravi, da Sovjetska zveza v celoti podpira zahtevo Vzhodne Nemčije za sprejem v OZN in da mora varnostni svet upoštevati to zahtevo, da Vzhodna Nemčija lahko postane članica te Organizacije od prihodnjega zasedanja glavne skupščine. Med drugim pravi sovjetski delegat Fedorenko, da so trditve nekaterih vlad, češ, da je ena sama od obeh nemških držav pooblaščena zastopati vso Nemčijo, v nasprotju z dejanskim stanjem in z mednarodnimi sporazumi. Obstoj dveh nemških držav na ozemlju starega rajha DŽAKARTA, 8. — Vojaško sodišče v Džakarti je obsodilo na smrt bivšega polkovnika Untunga pod obtožbo izdajstva. Untung, ki je poveljeval bataljonu predsednikove straže, je bil obtožen, da je vodil poskus državnega udara lanskega oktobra. Untung je priznal, da je odgovoren za gibanje «30. septembra«. Dodal pa je, da je bil namen tega gibanja samo rešiti predsednika Su-kama pred zaroto, ki jo je pripravil «svet generalov«. Zavrnil je obtožbe, da je vodil oborožen upor proti državi. Untung je prvega oktobra lanskega leta po radiu izjavil, da je ustanovil revolucionarni svet 45 oseb, da prepreči državni udar «sveta generalov«. Po neuspehu udara je zbežal na srednji del Jave, kjer so ga ujeli čez dva tedna. Radio Džakarta je javil, da Ima Untung 30 dni časa vložiti priziv. V Džakarti je danes skoraj 10.000 študentov vdrlo v urade zunanjega ministrstva, kjer so zahtevali odstop ministra Subandria. Vojaki, ki so stražili poslopje, so uporabljali solzilne bombe. Sest študentov so odpeljali v bolnišnico, ker so se zastrupili s plinom, študentje so pn.u okoli 10. ure pred ministrstvo v spremstvu lahkih oklepnih vozil divizije «Siliwangi» (t. j. izbrana enota na zahodnem delu Jave, ki je zvesta bivšemu ministru za obrambo Nasutionu). Nekateri demonstranti so vihrali z zastavami študentovskega padalskega polka, ki se je nedavno ustanovil. Pred glavni vhod ministrstva so demonstranti postavili napis »Glavni štab 'jud-stva, ki trpi«. Zatem so zažgali kitajsko zastavo, ki so jo bili prinesli s seboj. V uradu so zažgali pisalne mize, stolice in dokumente. Zunanji minister Subandrio je bil odsoten. Tajni radio «Glas svobodne Indonezije« je javil, da so današnje demonstracije vodili člani «poveljstva študentovske akcije« (KAMI), t. j. močne desničarske študentovske organizacije, ki jo je Sukamo prejšnji teden razpustil. Predsednik Sukamo je pozval vojaške oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo varnost in red Pozval je vojsko, politične organizacije in ljudstvo, naj bodo budni in pripravljeni streti tiste, ki bi skušali škodovati revoluciji. V zvezi z napadom na zunanje ministrstvo je Subandrio izjavil: usossno sodelovanie turističnih, gospodarskih in kulturnih dejavnikov na obeh straneh državnih meja.« Podtajnik v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Mario Žagar! pa je v Rimu v svoji izjavi poudaril, da sporazum o ukinitvi vizumov ne omogoča samo boljših stikov državljanov obeh držav tem. več utrjuje tudi krepitev odnosov med Italijo in lugoslavijo, ki postajajo še bolj dinamični. Dejal je, da je za ta sporazum dal spodbudo obisk predsednika italijanske vlade Alda Mora v Jugoslaviji novembra lani. Zagari je dodal, da bo ukinitev vizumov prispevala k povečanju prometa med Italijo in Jugoslavijo tudi v okviru videmskega sporazuma. COLOMBO, 8. — Izredno stanje, ki so ga na Cejlonu razglasili januarja zaradi neredov, so podaljšali še za en mesec. Poleg tega kroži govorica o zaroti proti vladi. Baje so aretirali osem podčastnikov. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 9. marca 1966 Vreme včeraj: najvišja temperatura 16 stopinj, najnižja 8.8, ob 19. url 13.6 stopinje, vlaga 40 odst., zračni tlak 1019,9 narašča, veter 15 km vzhodnik severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 9. marca Frančiška Sonce vzide ob 6,30 '.n zatone ob 18.02. Dolžina dneva 11.32. Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 7.55 Jutri, ČETRTEK, 10. marca 40 mučenikov NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Svetovalci levega centra podpirajo zakonski predlog o zaščiti manjšine Predlog dr. Škerka so podprli Cumbat (PRI), Bisol (PSDI), Stopper (KD) in Pittoni (PSI) - Nasprotovanje liberalca Morpurga in misina Morellija ti. Manjšine naj postanejo most za zbliževanje, in ne vir nes ;g!r-sij. Stopper je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je treba manjšini najprej zagotoviti primerno zakonsko in tudi siceršnjo zaščito, in šele nato bo mogoče od nje zahtevati neokrnjeno pre ia-nost in odpoved vsakršni obl;ki vitimizma. Svetovalec Pittoni (PSI) je poudaril, da je že na drugem forumu dokazal utemeljenost »operacije*, po kateri je bil v občinski odbor izvoljen socialist slovenske narodnosti, in je poudaril, da je Lega Nazionale ob tej priložnosti pogorela prav zaradi tega, ker ni občinstvo čutilo tako, kakor so nekateri skušali prikazati današnji politični položaj na našem področju. Kar se tiče strogo Škerko-vega predloga, je Pittoni poudaril, da ga bo skupina PSI podprla, ker je v bistvu pravičen, saj je po- Na včerajšnji seji deželnega sveta se je t>b kratkem premoru, ki so ga posvetili predložitvi nekaterih interpelacij, nadaljevala razprava o predlogu državnega zakona, tki ga je na podlagi člena št. 26 deželnega statuta predložil svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škerk, in ki vsebuje kazenske določbe v zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Pretekli petek je poročevalec za večino Ginaldi pojasnil stališče večine do vprašanja, medtem ko je poročevalec za manjšino, misovec Gefter Won-drich v dobro uro dolgem govoru skušal juridično in politično pobijati omenjeni predlog. Včeraj se je kakor rečeno razprava o tem vprašanju nadaljevala, in sicer z nastopom šestih svetovalcev (Morpurgo za PLI, Cumbat za PRI, Bisol za PSDI, Stopper za KD, Pittoni za PSI ter Mo-relli za MSI), ki pa se še ni zaključila, saj je vpisanih na seznamu napovedanih govorov o tej zadevi še več svetovalcev. Razprava se bo nadaljevala prihodnji torek, jutrišnja seja pa bo posvečena vprašanju sviloreje v deželi, medtem ko pridejo pozneje v tem tednu na vrsto drugi tekoči problemi. Liberalec Morpurgo je nastopil proti Skerkovemu predlogu, in sicer zaradi tega, je razložil, ker po njegovem dežela ni pristojna, da razpravlja o spremembah, ki naj se uvedejo v kazenski zakonik, in sploh o zaščiti manjšin, ker vse to spada v izključno področje o-srednjih državnih organov, in pa zaradi tega, ker bi s sprejetjem takega zakonskega osnutka praktično priznali, da etnične manjšine v Italiji niso že danes dovolj zaščitene in da potrebujejo posebne zaščitne določbe. Tudi dejstvo, da italijanske manjšine v tujini niso tako z,aščitene, kakor so nasprotno druge manjšine zaščitene v Italiji, je po Morpurgovem mnenju razlog za odklonitev Skerko-vega predloga. Govornik je nadalje zanikal, da bi Slovenci v Italiji predstavljali neko narodno manjšino, ker da so polnopravni državljani kakor Italijani, ter je zaključil svoja izvajanja s trditvijo, da pomeni predložitev take zahteve v tem trenutku (kmalu po vstopu Slovenca Hreščaka v občinski odbor) golo šovinistično gesto. V okviru splošne razprave je prvi spregovoril republikanec Cumbat, ki je podprl Skerkov zakonski predlog. Govornik je poudaril, da bi v pravi demokratični državi vsega tega pravzaprav ne bilo treba, ker bi o pomanjkljivi zaščiti dela njenega prebivalstva ne moglo biti niti govora, žal pa do take idealne stopnje še nismo prišli. Prof. Cumbat je poudaril, da bo podprl Skerkov predlog tudi deloma zaradi tega, ker se ujema z nameni novega ministra za pravosodje O. Realeja, ki namerava uvesti v najkrajšem času vrsto sprememb v vse štiri italijanske zakonike, in ker se takšna zaščita manjšin ujema s svetovnim političnim nazorstvom, po katerem se je odlikoval Mazzini. Svetovalec Bisol (PSDI) je v kratkem govoru poudaril, da bodo on sam in njegovi somišljeniki podprli škfrkov predlog, in sicer prvenstveno zaradi tega, ker ie treba zlasti v obmejnih pokrajinah sproti odpravljati vsak kamen spotike med sosedi Pozdravil je dejstvo, da se Slovenci po novem lahko kolikor toliko začnejo udeleževati političnega življenja v mestu. Svetovalec Stopper je v daljšem nastopu polemiziral s skrajno levico in skrajno desnico ter je s številnimi citati iz papeške bule »Pacem in terris* ter iz Messine-jevega nauka podprl stališče, da je treba tako z juridičnega, kakor tudi s političnega vidika podpreti Škerkovo zahtevo, ker je treba narodnim in jezikovnim manjšinam priznati primerno zaščito, katera jim gre po naravnem pravu, ki ga je treba vsekakor spoštova- S SINOČNJE OBČINSKE SEJE V NABREŽINI Nabrežinski občinski svet odobril proračun za L 1966 Za proračun je glasovalo 11 svetovalcev KD, LSS, PSDI in PSI, proti pa 2 svetovalca KPI - Ostali so bili odsotni polnoma prav, da nosi tudi določeno kazensko odgovornost vsak, kdor na kakršen koli način žali sočloveka. PSI pa se strinja s Škerkovo zahtevo tudi zato, ker bo njeno sprejetje labko ugodno vplivalo na nadaljnjo krepitev sožitja med Italijo in Jugoslavijo. Zadnji je o tem vprašanju spregovoril misovski svetovalec Morel-li, ki je v daljšem govoru napadel vsevprek socialiste, demokristjane in komuniste Socialistom je na primer očital, da jim je bil slovenski živelj na našem področju vedno le politični odgoj-ni zarod. O ustavnih določbah, ki ščitijo manjšine v Jugoslaviji pa je rekel, da so v jugoslovansko ustavo uvedli člene 41, 42 in 43 le zaradi tega, ker živijo v sosedni republiki trije narodi. Srbi, Hrvati, Slovenci, in ne morda zato, da bi zaščitili italijansko ali kako drugo manjšino. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Potrjen sklep o imenovanju obč. bazena po Brunu Biunchiju Odgovor pristojnega odbornika glede glob za parkiranje avtomobilov ter odbornika za šolstvo glede mednarodne osnovne šole v Ul. Vasari Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena skoraj izključno upravnim vprašanjem. V začetku so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja, ki so jih svetovalci predložili na preteklih sejah. Odbornik za mestno policijo dr. Ve-nier je odgovoril na vpraša- je svetovalec še dejal, da so redarji prestrogi tudi z avtomobilisti, ki pustijo avtomobil na časovnem parkirnem mestu za četrt ure več kot je to dovoljeno, medtem ko gredo mimo tistih kršiteljev, ki puščajo avtomobile kar na sredi ceste. Odbornik za šolstvo dr. Dabile nje liberalca Trapnerja, ki se je pa je na vprašanje demokristjan pritožil, da mestni redarji zlasti | ske svetovalke Bortuzzo, ki ga je v Ulici Giustiniano naložijo globo opozorila, da mednarodna osnov- vsakemu avtomobilistu, ki parkira svoj avtomobil na začrtanih parkirnih mestih, če je vozilo le za malenkost izven označenih črt. Svetovalec je v svojem vprašanju pojasnil, da so označili tako tesne parkirne prostore za posamezne avtomobile, da zadnji ali prednji del avtomobila nujno moli izven označenih črt. Odbornik pa je poudaril, da redarji vršijo samo svojo dolžnost in da ne morejo dovoliti, da avtomobilisti pustijo svoja vozila na mestih, ki ovirajo promet. Na to pripombo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiirMiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuRiiiiiiiiininiiiiiiiimiiiiiuiiMtiiiiiiiiiiiMitiitiiiiitiiiiiiiinininiiiiij V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE GRADBINCEV Nad 8000 gradbenih delavcev je včeraj enotno stavkalo Na zborovanju na Trgu Garibaldi sta stavkajočim spregovorila pokrajinski tajnik FILLEA-CGIL Criscienti in vsedržavni tajnik FILCA-CISL Messere V okviru vsedržavne, stavke gradbincev, je tudi v Trstu včeraj enotno stavkalo nad 8.000 gradbenih delavcev na pobudo vseh treh sindikalnih organizacij: CGIL, UIL in CISL. Stavka je prav dobro uspela, saj se je je udeležilo, kot poročajo sindikalne organizacije, nad 90 odst. delavcev. Kakor je bilo napovedano, je bilo ob 10. uri na Trgu Garibaldi zborovanje stavkajočih, na katerem so jim sindikalni voditelji pojasnili smisel in težnje stavkovnega gibanja ter jih spodbudili za nadaljnjo borbo. Najprej je spregovoril pokrajinski tajnik sindikata FILLEA-CGIL Mario Criscenti, ki je poudaril, da se je prava borba šele začela in da bodo verjetno potrebne še druge stavke za dosego pravic, ki jih ta stroka zahteva. Enoten nastop sindikalnih organizacij in taka udeležba delavcev pri stavki' dokazuje, da so gradbinci pripravljeni nadaljevati z borbo. Perspektive borbe so brez dvoma zdaj ugodnejše kot so bile pred časom, ko je stavko sprožila samo sindikalna organizacija FILLEA-CGIL. Sindikalni predstavnik je nato ponovil, kaj delavci zahtevajo, in sicer zvišanje prejemkov za 12 odst,, povišek prejemkov v primeru brezposelnosti (od sedanjih 300 na 1000 lir na dan), večjo zaščito na delu, razvoj gradbinske dejavnosti, izvajanje zakona štev. 167 itd. Nato je zbranim delavcem govoril vsedržavni tajnik sindikalne organizacije FILCA-CISL Alfredo Messere, ki je najprej opisal sedanje razmere te stroke v vsedržavnem okviru ter zahteve sindikalnih organizacij. Poudaril je, da ni moč očitati delavcem, da so krivi krize v gradbeništvu in da so neupravičene njihove zahteve. Nekatere težave v gradbeništvu je treba predvsem pripisati nezadostni in pomanjkljivi mehanizaciji. Ni mogoče več zahtevati zvišanja produktivnosti na račun fizičnih naporov delavcev, ampak Je treba mehanizirati gradbena podjetja. Na ta način bi se tudi zmanjšali primeri nesreč na delu. Razen tega je govornik poudaril, da imajo gradbeni delavci popolno pravico zahtevati obnovitev delovne pogodbe, katere veljavnost je že zapadla. Vsekakor je treba omeniti. Je dejal govornik, da imajo gradbena podjetja še vedno precejšnjo maržo dobičkov. Glede politike vlade pa Je dejal, da bi morala vlada okrepiti to dejavnost z izvedbo javnih del, za katera so bili že odobreni načrti Sinoči Je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je zaključil razpravo o občinskem proračunu za leto 1966 in ga z večino glasov odobril. Za proračun je glasovalo 11 svetovalcev (LSS, KD, PSDI in PSI), proti proračunu pa sta glasovala 2 svetovalca (KPI). Kakor je razvidno, precej svetovalcev iz raznih skupi ni bilo na seji med glasovanjem. Nekateri sploh niso prišli na sejo, drugi pa so sejo zapustili pred zaključkom. Med temi je bil tudi edini liberalni svetovalec, ki je zapustil sejo zaradi poklicne dolžnosti, a je prej izjavil, da je proti predloženemu proračunu. Kakor smo že poročali, predvideva letošnji občinski proračun skupno 219.635.714 lir izdatkov in 166.594.860 lir dohodkov. Primanjkljaj v znesku 53.040.854 lir naj bi krili z državnim prispevkom. Med včerajšnjo diskusijo o proračunu se je najprej oglasil svetovalec KPI Albin Škrk, ki je med drugim pripomnil, da je začela občinska uprava navijati davke. Nato je omenil znesek 1 milijon lir, ki je v proračunu določen kot prispevek krajevni turistični in letovl-ščarski ustanovi, in ugotovil, da se kljub lanskim zagotovilom ni nič spremenilo zlasti glede postavitve slovenskega napisa na sedežu orne. njene ustanove v Sesljanu. Svetovalec Marušič je omenil potrebe kraških vasi ter poudaril, da se občinska uprava premalo zanima za te potrebe. Svetovalec Grgič pa je zlasti poudaril nujnost ln potrebo večje skrbi občinske uprave za mladino, posebno za njeno telesno vzgojo in športno udejstvovanje. Podžupan Corberi je odgovoril na razne pripombe ter poudaril, da Je možno upoštevati razne zahteve le v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Na zadevni predlog svetovalca Škrka, naj bi občina določila prispevek v znesku 1 milijon lir za spomenik padlim v Nabrežini pa Je odgovoril, da bo občina ugodila prošnji, ko ji bo predložen zadevni načrt, župan Je utemeljil prispevek občine omenjeni turistični ustanovi, nato pa so sledile glasovalne izjave. Liberalni svetovalec je kritiziral delovanje uprave zlasti glede zdravstvenih problemov, demokristjanski predstavnik je pohvalil občinsko upravo, socialistični svetovalec Caldi pa je poudaril veljavnost in važnost političnega dogovora, postavil je nekaj kritičnih pripomb in predlogov ter izjavil, da bo njegova skupina glasovala za proračun. Nato sta spregovorila še svetovalca Škrk ln Grgič, ki sta očitala večini ln odboru, da sploh ne upošteva predlogov opozicije ter zavrača sodelovanje. Ob koncu je župan zavračal očitke in poudaril, da je proračun Izraz upravno političnega dogovora med strankami levega centra in Ll. sto Slovenske skupnosti. Ustoličenje vodstva borze za leto 1966 Na trgovinski zbornici so v petek ustoličili novo vodstvo krajevne borze za poslovno leto 1966. Za predsednika je bil imenovan predsednik RAS Zeffiropulo. Predsednik zbornice dr. Caidassl je v krajšem priložnostnem govoru o-menil vrsto tehničnih izboljšav, ki so jih v zadnjem času uvedli na tržaški borzi. Tako so sejno dvorano povezali s teleprinterjem, po katerem prihajajo vsak dan borzna poročila iz Milana. Sedaj nameravajo postaviti v glavni hali tudi.poseben ekran, jia katerem bodo kotacije vrednostnih papirjev tudi vidne. Glede na to, da je tržaška borza edina institucija te vrste v deželi, namerava trgo- vinska 7,bornica v najkrajšem času sklicati sestanek predstavnikov vseh bank, ki operirajo v Furlaniji - Julijski krajini Dr. Caidassi v Rimu za rešitev CRANE-ORION Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi se bo v Rimu, kamor je odpotoval predsinočnjim, sestal s predstavniki nekaterih večjih industrijskih podjetij, ki bi utegnila pristopiti k družbi za opravljanje poslov v podjetju CRANE — Orion v žaveljskem industrijskem pristanišču. Pričakujejo, da bo dr. Caidassi že danes zaključil svoje razgovore v Rimu, ni pa zaenkrat dano vedeti, koliko možnosti je, da bi tržaški gosppdarstve-nik pri svojih prizadevanjih lahko uspel. na šola, ki je sedaj nastanjena v šolskem poslopju v Ulici Vasari, nima zadostnih prostorov, izjavil, da je občinski odbor na to že pomislil in da bodo mednarodno osnovno šolo preselili v novo šolsko poslopje v Grljanu, ko bo to dograjeno. Nato je odbornik dr. Ba-bile odgovoril komunističnemu svetovalcu Pahorju, ki je vprašal, kdaj bo občina zgradila novo osnovno šolo za področje Ul. Fabio Severo Odbornik je dejal, da je vlada za sedaj odobrila prispevek za gradnjo novega šolskega poslopja za višjo srednjo industrijsko šolo »Volta* in da bo obema sedaj zahtevala prispevke tudi za to novo osnovno šolo. Nato je občinski svet odobril z večino glasov resolucijo ki poziva vlado, naj poskrbi za čimprejšnje izplačilo istrskim beguncem odškodnine za nepremičnine, ki so jih zapustili onstran meje. Občinski svet je zatem odobril nekaj upravnih sklepov, med katerimi tudi sklep o potrditvi odbornika dr. Venierja za predstavnika tržaške občine v upravnem svetu Ustanove za .industrijsko pristanišče. Nadalje je občinski svet soglasno odobril sklep, da se imenuje občinski pokriti bazen po pokojnem plavalcu Brunu Bian-chiju, ki je januarja postal žrtev letalske nesreče v Bremenu. Ob tej priložnosti je komunistični svetovalec Burlo predlagal, naj bi imenovali občinski stadion po pokojnem nogometašu Pinu Grezar-ju. Dr, Babile je izjavil, da je to tudi želja in namen občinskega odbora. V četrtek v Miljah predavanje o raku Na povabilo miljske občine in krajevne sekcije UDI bosta primarij dr. Lovenati, direktor centra za rakasta obolenja, in dr. Dolores Cecilia Mastrangelo, imela v četrtek, 10. t. m. ob 20. uri v občinski dvorani «Lq Squero» v Ul. Battisti javno predavanje o temi: «Preven-tivnost pri raku maternice*. llllllllllllllllllllllimillllllllllllMIIIflllllllllllllHIIIiniMUllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllirrIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Ovratna ruta in pričevanje taksista najtežja elementa proti Pietrobonu Obtoženec je včeraj v glavnem potrdil svoje izjave preiskovalcem Pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Rossi, prisedni sodnik Ligabue, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli, obramba Ghezzi) se je začela včeraj zjutraj obravnava proti 34-letnemu Glovanniju Pietrobonu iz Ul. Molino a vento, ki ga ljudje poznajo pod imenom «Pie-ro». Pietrobon je obtožen, da je z nožem zabodel svojega brata Lui-gija, ki je bil znan pod imenom «Plno» v usodni noči med 18. In 19. decembrom leta 1963. Razprava bo trajala dolgo časa. Včeraj so sporazumno sklenili, da bodo začeli zasliševati prve priče jutri (med prvimi Je na vrsti policijski zdravnik dr. Niccolini). Ker je vseh prič 54, si lahko predstavljamo, kako se bo kazenski postopek zavlekel. Na včerajšnji obravnavi je predsednik Rossi prečital seznam vseh prič, ukazal policijskim oblastem, da poskrbijo za prisotnost prič v napovedanih dneh, in sicer tistih, ki se včeraj niso javile na sodišču. Nato je predsednik uradno odprl obravnavo. Sledilo je čitanje obtožnice ln poročilo preiskovalnega sodnika, ki Je menil, da obstajajo dovoljni dokazi za obtoženčevo krivdo in da se Pietrobon prijavi porotnemu sodišču. V tej zvezi moramo pripomniti, da Je formalno preiskavo vodil sodnik Falzea in da je temu nasledil na koncu sodnik Battistin. Nato je sledilo zasliševanje obtoženca, ki je bilo razmeroma kratko. Največ časa pa je sodišče porabilo za poslušanje zapisnikov zasliševanj obtoženca, ki so jih opravili karabinjerji od 19. decembra 1963 do 28. decembra 1963, pomočnik republiškega prokuratorja v razdobju do 28. Januarja 1964 in končno preiskovalni sodnik. Na kraju je predsednik prečital Se poročilo sodnega izvedenca dr. Piera Benassija iz Reggio Emille, kjer je pregledal obtoženca. Giovanni Pietrobon Je nedvomno v določeni meri nenormalen človek. Ves potek življenja pa mu ni niti nudil prilike, da bi sa vključil v normalno življenje. Se niti dve leti star Je izgubil mater. V zgodnji mladosti je zbolel za kostno jetiko, ki mu je hudo prizadela eno nogo. Ta je namreč krajša od druge za celih 9 cm. Bil je v nekem poboljševalnem zavodu ln ko se je vrnil domov, se je vedno prepiral z očetom (prijavil ga je celo policijskim oblastem). Oče se je pozneje po nesreči zastrupil s plinom. Giovanni Pietrobon ni v svojem življenju praktično nikoli delal, čeprav se Je izučil za čevljarja. Prejema Invalidsko pokojnino, ki znaša okoli 12.000 lir mesečno. V stanovanju v Ul. Molino a vento 70 je živel od 1. januarja 1955. Pozneje se je k njemu priselil brat Giuseppe, ki je po nekaj mesecih dobil sobico, ki Je nasproti njegove. Na včerajšnjem zaslišanju je. «Plero» trdil, da se z bratom nista 1 sovražila. Vendar pa njuno razmer.1 je ni bilo bratovsko, temveč bolj prijateljsko. Ko sta bila pijana, sta se tudi zmerjala z zelo prostaškimi Izrazi. Med njima je prišlo v stanovanju tudi do fizičnega obračunavanja, toda le trikrat ali štirikrat v vrsti let skoraj skupnega življenja. Vedno pa jih je izkupil «Piero,>, ker je pohabljen, slabo sliši in slabo vidi. Obtoženec je odločno zanikal pričevanje neke sosede, ki je trdila, da je obtoženec nekoč izjavil: «Nekega dne se bom napil In potem mu bom zasadil nož v srce«. «Gre za nesramno laž» — Je napisano v zapisniku. Zakaj so Pletrobona prijavili porotnemu sodišču? Kot smo že pisali včeraj, sloni ta proces skoraj izključno na indicijah, ki bi dokazovale, da je prav «Piero» zagrešil bratomor. Kateri so najvažnejši dokazi? Več prič trdi, da je Imel «Piero» tistega usodnega večera na sebi volneno ovratno ruto škotskega tipa. To ruto so karabinjerji našli potem v «Pierovi» sobi, kjer je ležal umorjenec. Kako je mogoče, da je ruta prišla tja, če «Piero» ni sploh več prišel domov od 10.30 ure 18. decembra? Obtoženec odgovarja, da se priče verjetno motijo. Ruto je baje pustil doma, ker je bila umazana. Neka ženska trdi, da je okoli 4. ure zjutraj videla na hodniku nekega moškega, ki je ležal na tleh. Meni baje, da je šlo za «Piera», Obtoženec pa odgovarja, da je bil tedaj v bližini mestnega kolodvora. Da bi podprl svoje trditve, pravi, da je bil skupaj z nekim znancem, a ta odklanja to verzijo. Zelo obremenilno je za obtoženca pričevanje taksijskega šoferja Bastianija, ki je «Piera» dobro poznal (bila sta skupaj v bolnišnici v Gradežu). Bastianl trdi, da je okoli 1.30 tisto noč peljal obtoženca v Ul. Molino a vento. «Piero» odgovarja, da se sploh ne spominja dogodka. Spominja pa se, da Je bil okoli 2.30 na Trgu Garibaldi skupaj s znancem Sirianijem in drugimi 4 osebami. Prišlo je do prepira In karabinjerji so vge odpeljali na postajo v Ul. Cologna. Njega so kmalu Izpustili, ker ni imel opravka pri zadevi. Potem je kolovratil sem pa tja ter se znašel končno na postaji. Taka je približna slika procesa. «Piero» je včasih pri svojih izjavah zelo žolčen, toda na splošno uravnovešen. Kazno je, da je pri njem popustilo alkoholično zastrupljenje, ki je bilo značilno zanj pred leti. Zdravnik psihiater, ki ga je pregledal v Reggio EmilU je menil, da gre za osebo, ki je bila v trenutku umora Giuseppa, le delno zmožna pravilnega presojanja in hotenja. Zdravnik je nadalje menil, da je Giovanni Pietrobon socialno nevarna oseba. Najdba ženskega trupla pri Opčinah Sinoči so pri Opčinah blizu kra-škega brezna približno 600 metrov od ceste proti Repentabru r.ašli truplo Marije rilipovic, stare 70 let iz Trsta. Zenska je umrla približno 30 do 40 ur prej zaradi srčne kapi, kot je ugotovil sodni zdravnik dr. Nicolini, Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zdi se, da je ženska izginila z doma pred tremi dnevi in preiskovalni organi morajo dokončno še ugotoviti njeno identiteto. Preiskava je v teku. S tovornjaka je padel Pri delu se je včeraj pojioldne ponesrečil 62-letni delavec Giorgio Rosso iz Ul. delle Cave 2/2, ki je v Ul. Santa Tecla na tovornjak natovarjal parkete. Nenadoma se je Rosso nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel s kasona tovornjaka. Pri tem se je ranil po zatilju, se pobil po glavi in hrbtu. Z delodajalčevim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kijer se bo moral zdraviti 12 dni MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK BORŠT priredi danes ob 20.30 v srenjski dvorani predavanje Maria Magajne O POTOVANJU PO TUNIZIJI IN ALŽIRIJI Predavanje spremljajo številni barvni diapozitivi. Dne 17. t m. v Kulturnem domu OPERNE ARIJE s prvaki ljubljanske Opere SINOČI V KINU ARISTON Znameniti zagrebški risani filmi Smodi je bil v kinu »Ariston* prvi večer znamenitih, mnogokrat nagrajemn risanih filmov »Zagreb filma» v okviru prireditve CUC — Tržaškega univerzitetnega kinematografskega krožka. Vrteli so sedem filmov, ki so bili za Tržačane pravo odkritje, in sicerKolarjev «Boomerang», Vuko-tičev «Piccolo», dalje »Pri fotografu» V Mimice, «Mali vlak» D. Vu-naka, «Moderno bajko. Marksa in Jutnše, Vrbaničevo «Ljubezen v kinu» in dvanajstkrat nagrajeno Vukotičevo *Igro». Navzoči so bili tudi trije predstavniki .Zagreb-Filma., med njimi režiser Vatro-slav Mimica. Navzoči člani CUC so prireditev toplo sprejeli. Zagrebške goste je spremljal in se in prireditve udeležil tudi generalni konzul SFRJ Rudi Janhu-ba s soprogo. Danes bosta dve prireditvi — prav tako v kinu .Ariston., in sicer ob 18. in 21. uri, jutri pa ob 18. uri v novinarskem krožku. Zanimivo predavanje v Slovenskem klubu V Gregorčičevi dvorani je sinoči v okviru torkovih večerov Slovenskega kluba predaval ravnatelj slovenskega etnoarafskega muzeja v Ljubljani dr. Boris Kuhar o temi «Slovenska vas včeraj in danes». Predavatelj, ki je svoja izvajanja učinkovito dopolnil s filmskimi posnetki in z barvnimi diapozitivi, je razliko med slovensko vasjo nekoč in danes ponazoril na primerih Južnega Pohorja. Bele krajine in škocjanskih hribov med Turjakom in Grosupljem. Snov je obravnaval pretežno iz etnografskega vidika in manj iz ekonomskega, čeprav je e-konomski faktor dejansko osnova vseh sprememb, ki nastajajo na podeželju ne samo v Sloveniji, temveč v vsej Evropi in po vsem svetu. Predavateljev namen je bil z živimi podobami in na stvarnih primerih pokazati, kako se slovenska hribovska vas v bolj zaostalih predelih po eni strani še drži tradicije iz pretekle in polpretekle dobe in kako je po drugi strani že «žrtev» novega časa in njegove modernizacije. Pri tem se res izgubljajo tiste vrednosti, ki se počasi umikajo v etnografske muzeje in po katerih nam je iz etnografskega gledišča lahko tudi žal, po drugi strani pa je tudi res, da se slovenska hribovska vas, v kolikor še kljubuje izseljevanju mladih ljudi v mesta in večja središča, naglo dviga iz socialne in kulturne zaostalosti ter s svojim življenjskim standartom približuje višji rami. Predavateljevo podajanje je bilo nazorno, zanimivo in zelo poljudno, čeprav bi bilo mogoče snov obravnavati tudi drugače. Bilo pa je prav zato tako neposredno in dopodalji-vo poslušalcem, ki so predavatelja nagradili s toplim aplavzom, posebej pa se mu je zahvalil v imenu Slov. kluba še dr. Vlado Turina. Počastitev spomina Davida Pescatorija Ob prvi obletnici smrti Davida Pescatorija je večja skupina članov KPI, v kateri so bili člani tajništva in izvršnega odbora, voditelji raznih sekcij in komunistične mladine, položila na njegov grob rože. O liku pokojnega Pescatorija je spregovoril tajnik tržaške federacije KPI Paolo Šema, ki je zlasti poudaril pokojnikove velike zasluge v partiji. Spominske svečanosti so se udeležili tudi pokojnikovi najožji svojci. Nesreča pristaniškega delavca V Novem pristanišču se je sinoči ponesrečil 29-letni delavec Giovanni Favento iz Drev. XX. septembra 56, uslužbenec družbe Imbarchi e Sbarchi. Favento je delal v podpalubju štev. 2 motorne ladje »Laura Lauro*, ki je zasidrana ob pomolu pri skladišču štev. 51. Med opravljanjem svojega dela je Favento nerodno spodrsnil in padel ter se ranil po desni nogi. Ponesrečenega delavca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti deset dni. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU Danes, 9. marca ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 10. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v petek, 11. marca ob 21. uri (sindikalni abonma) v soboto, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marpa ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) JOSIP TAVČAR Mrtvi kanarček Tragična fantazija v dveh delih Režija m scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU’ Leopold: S. Starešinič, Rafael: A. Milič, Simeon: J. Lukeš, Valerija: L. Kozlovičeva, Mira: M. Sardočeva, Ida: M. Caha-rija, Liza: Z. Rodoškova. Krstna predstava Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Gledališča VERDI Nadaljuje se pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za prvo predstavo Straussove opere «Arabella», ki bo v soboto, 12. tm. ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Opero, ki je bila v Trstu uprizorjena samo enkrat leta 1937, bo dirigiral Mein-hard von Zallinger, izvedena pa bo v nemškem izvirniku. Nastopili bodo nemški pevci: Melitta Mussely, Ray mond Wolansky, Hanna Ludvvig itd. Nazionale 14.30 Disneyev film 5 O skarjev «Mary Roppins« Tecnnico-lor. Julie Andrevvs. Dick Van Dy-ke. Arcobaleno 16.00 «Darling» Dirk Bo-garde, Lavvrence Harwey. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «Africa addio« Film Jacopettija m Presperija. Techni-color. Prepovedano mladini pod » • letom. Fenice 16.00 «Judwth» Technicolor. So-phia Loren, Peter Finch. Eden 16.00 «Dieci piccoli indiam* Hugh 0’Brian. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.C0 «Boeing-Boeing» " Technicolor. Jerry Levvis. T°ny Curtis. Alabarda 16.00 «Madamigella De^ Maa-pin» Technicolor. Catherine Spaak, Robert Hossein. Prepovedano mladini pod 18 letom. Filodrammatico 16.30 «1 proibiti a' mori di Tokyo» Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Adios Gringo«. Cristallo 15.30 «Signore e signorb Virna Lisi, Franco Fabrizi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.00 «Brevi amori a Palma di Maiorca« Technicolor. Alberto Sordi, Belinda Lee, Gino Čtivi. Capitol 16.00 «L’affare Blendfold« Technicolor. Claudia Cardinale. Rock Hudson. Impero 16.30 «Quello strano sentimenta«. Vlttorio Veneto 16.00 «Una vergin* per 11 principe* Technicolor. Vitto-rio Gassman, Virna Lisi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno — Počitek. Astra 16.30 «1 marziani hanno I* mani«. Astoria 16.30 «La notte del deliti®*- Ideale 16.00 «La valle delPeco t0" nante« Technicolor Kirk Morris. Abbazia 16.00 «La doppia vita di Silvia West» Carroll Baker. Prepovedano mladini pod 18. letom. Teden. IZREDNI POPUSTI knjige OD 10 DO 50 ODSTOTKOV PRI CENI VSEH SLOVENSKIH KNJIG RAZEN ŠOLSKIH OD 7 00 12. MARCA 1966 TRŽAŠKA KNJIGARNA - UL. SV. FRANČIŠKA, 20 - TELEFON 61-792 VABIMO VAS NA NEOBVEZEN OGLED KNJIG, KI JIH IMAMO V ZALOGI KINO PROtSEK-KONT^OVEL predvaja danes, 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Franscope film: 100.000 DOLLARI AL SOLE (100.000 dolarjev pod soncem) Igrajo: JEAN-PAUL BELMONDO, ANDREE PARISY in LINO VENTURA mmna mmnrnk- predvaja danes, 9. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Una lotta šema quartiere eontro una tanila di pirati! Metro Go*cKvyn Maver prešerna M*# Orodu»eor>« Tbr* j -gSEft- LOKEHALPIN PAMELA FRANKLIN TOMH0.MO« SnANKaLir' m-mm .WIWim«-^n.»l£ai80608■ — (FLIPPER PROTI PIRATOM) Mali oglasi 47-LETNI SLOVENEC, kanadski državljan, po poklicu avtomehanik, finančno dobro stoječ, želi spoznati 30- do 42-letno dekle ali vdovo s svojo hišo ali s koščkom zemljišča v okolici Trsta alt Gorice, ker bi se rad preselil. Naslov dobite na upravi lista v Ulici S. Francesco 20. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8, marca 1966 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRL! SO: 68-letni Giuseppe Fe-derico, 84-letna Eugenia Focardi vd. Ceretelli, 63-letna Paola Gez vd. Černe, 54-letni Umberto Subbi, 72-letn! Giovanni Battista Sassone. 66-letna Maria Furlan por, Schiulaz, 68-letna Giovanna Borig por. Rainis, 75-letna Giustina Sekulič por. ScherM. 72-1-etnl Angelo Mosetti, Paolo Furlani, star 6 ur DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do IS. ure) Biasoletto, Ul, Roma 16, Centauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanfAnna, Erta di S. Anna 10, NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.30) Davanzo, Ul, Bernini 4, Godina, Al-1TGEA, Ul. Ginnastica 6, Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Diaz 2, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LADJE V PRISTANIŠČU C, dl Siracusa, Messapia, Bernina, A. Lauro, L. Lauro, Glada, U, Vivaldi, Esquilino, Tldeo, Salarla, Spu-ma, Saipa II, Celima, Arbia (Italija); Bitola, Srakane, Opatija, Kvar-ner, Šibenik, Velaluka, Romanija, Ziarln (Jugosl.); Argos (Niz,): C. Sm)ifnensky (Bolg.) Georgios, BiMic S. Maris II (Gr,); Meena (ZAR); Piconegro (Sp,); Ferax, Daldoles (Pa.) Z. Szczscinska (Polj.); Delphi« Eagle (Li.); Izmir (Tu,). L Darovi in prispevki Ob 22, obletnici smrti dragih B tov Justa in Alberta Cijaka, Pa zeta Umberto In Rado, snaha Ljuba, sestra Marij#' svakinje, svaki in drugo sorodstvo Trst • Sv. Križ - Turin - Savona, 9. marca 1966. VZGOJA KADROV NA KITAJSKEM v Štirje narodni heroji frrf trije so pripadali kitajski armadi, četrti pa izhaja iz vrst ^civilistov» ■ Najlepše njihove odlike to samoodpoved, požrtvovalnost, pripravljenost to smrt ter izpolnjevanje Maocetungovih besed, oziroma naukov ske na vasi. Ni potemtakem zgolj naključje, da je najnovejši heroj, Ciao Ju Lu, v teku vsega desetih dni, daleč presegel vse svoje predhodnike. Po že utrjeni legendi, je on že imel vse najlepše lastnosti svojih predhodnikov, a še prav posebej ono, da «se uči, posluša ter izpolnjuje besede predsednika Maoce-tunga», pri čemer je v funkciji sekretarja okrajnega komiteja glede samoodpovedovanja in skromnosti celo presegel samega Lei Fenga. Kar se tiče te zadnje njegove poteze, bi se čiao Ju Lu dejansko moral spremeniti v vzor in prototip za stotine tisočev srednjih partijskih voditeljev, od katerih — kot je bilo že nekajkrat kategorično izjavljeno — je v največji meri odvisno nadaljnje razvijanje kitajske revolucije. (iz .Vjesnika.) Illll II lllllllllll ■llllllllllllllllllllllll III | III || I llllllllll II! III lili,, 1111,(11! ,,, lili,,! lil,,,,,l 11,11! Illlll II (I ll,,l IIIIII!!! I lil, I! !!!!!• IIII! 11,1,)|| lll,,l( 1,11! II, 1,11,1,1,11 |||,ll,,lll,l,||||||||||l||||||||ir| KLJUB TEMU, DA SOVJETSKI ZNANSTVENIKI NERADI GOVORE... Prvi prihodnji cilj - Luna? .Kitajska ima celo vrsto herojev, |®terih glavne odlike predstavljajo j®®oodpoved, asketstvo in prežite smrti. Povsem nov med *®i je Ciao Ju Lu, bivši sekretar Rajnega komiteja KP v enem od *Jj zaostalih okrajev Kitajske. °Kraj, oziroma njegovo središče '* imenuje Lankao, nahaja pa se 'Pokrajini Honan. Se preden je bil proglašen za ®rt>ja in je tako postal nekakšen Mol najvišjih moralnih in re-blucionarnih kvalitet v deželi, je ®ao Ju Lu bil eden od malo zna-sekretarjev okrajnega komike. katerih je na Kitajskem nad Kot izkušenega delavca «vi-jj4e razredne zavesti«, ga je par-W bila poslala na vas, kjer naj " bil «pomagal kmetom«. Zadnjih dvajset mesecev je Ciao Lu preživel v siromašnem in *folo rodovitnem okraju Lankao, w je v borbi proti stihiji «delal, Wel in spal s kmeti«. Čeprav bolan (umrl je od raka na M), je odklonil dragoceno zdraha. ki mu je bilo ponujeno, te-% da «skupna sredstva se ne V)o razmetavati«. ,.Ko mu je, kot prvemu držav-®nu okraja, bilo svetovano, češ J bi vendarle že bil čas, da se lj|b on nekoliko primerneje oble-je odgovoril: «Ko bodo vsi M boljšo obleko, potem si bom jaz oblekel kaj primernejše-k'* Neposredno pred svojo smrtne Ciao Ju Lu svoji hčerki, kot M zapuščino in spomin nanj, Mil izbrana Maocetungova dela. JTako se je galerija kitajskih godnih herojev in simbolov za ™dbujanje povečala še za eno J^bnost, še za en nov «značilen» Mer. Ciao Ju Lu ni ne prvi in ne M, je že četrti splošnonacional-J heroj, ki sta ga bila ustvarila /JPjska stvarnost in »psihološki ^SUlator«, katerega naloga je, da 0|h v tem smislu račune v vsa-M specifičnem obdobju razvoja. Avi je bil Lei Feng, ki brez na-Ribjega ostane prvak rodu he-/tev. Rodil se je v težkih letih Manjkanja in številnih, težkoč, Jtgova osnovna odlika pa je Ljlla I samo odpovedi ter asketstvu. Segovo življenjsko geslo je bilo Jhi brezimen! vijak v velikem 4t°ju kolektiva«, «košček premo-**• ki naj izgori v lokomotivi re-Mcije. V njegovem dnevniku je Mio zabeleženo:. «V delovnih na-Jhlh tekmovati z najbolj požrtvo-?*bimi, glede življenjskih potreb J z onimi, katerih standard je Nbižji«. Za Lei Fengom, ki je tragično r*dčal 1. 1962, je prišel Vang Cie. JMnda o njem je nastala v no-JKem času, pa je poleg potez in Celosti Lei Fenga kazal še dve SjN. sodobnejši: bil je odločen JMc proti sodobnemu revizioniz-C in vsak čas pripravljen dati življenje za zmago svetovne J^hicije. Eno od njegovih gesel „ bilo: «Umreti za zmago revolu-i)e> to bi zame bila največja ?*'•» Tudi njegov konec je bil Mičen, umrl je lani, ko se je na aktiviran eksploziv, da bi ij&roval svoje tovariše. Aetji splošnonacionalni heroj, jcPadnik kitajske mornarice, Mai t"eh Teh, se je pojavil približno v Mh ko je tragično preminil Van C- Govori se, da je bil Mai Hsien A v nekem spopadu s čangkaj-v^ci težko ranjen v glavo od gra-“e. Drobci so mu prebili loba-in povzročili močno krvaveli ter okvaro nekaterih možganih centrov. Mladi heroj je v JMem stanju še polne tri ure javljal stroj in celo privil neka-A njegove vijake. Zdaj se poleno zdravi od težkih po-in pred nedavnim mu je gh Maocetung poslal svoja vo-Prve besede, ki jih je para-Aani Mai Hsien Teh zapisal, ko jjjto lahko storil: so bile: «Naj < £ Predsednik Maocetung.« latern, ko prvi trije sodobni ki-Jshi heroji pripadajo kitajski ar-pa zadnji in gotovo najpo-Mhbnejši, Ciao Ju Lu, izhaja iz J? »civilistov«. Toda ne običaj-iC1 civilistov, Ciao Ju Lu izhaja L Kategorije tistih partijskih de-|j,v<:ev, ki predstavljajo odločilni 6b v izvajanju linije KP Kitaj- '^»■■■HiumiiniiiiiMiiiuHiiiii.n.......................................m Danes in jutri v kinematografu Ariston ciklus jugoslovanskih risanih filmov Danes in jutri bodo v o-kviru filmskih predstav, ki jih prireja CUC (Univerzitetni filmski krožek) prikazovali filmske slikanice znane zagrebške filmske proizvodnje. Filme bodo vrteli v kinu Ariston. Gre za filme, ki so skoraj vsi prejeli številna odlikovanja na raznih mednarodnih festivalih. Danes v «Ariston» ob 18 in 19 uri: 1. Jajce (V. Mimica), 2. Sanjač (Branko Ra-nitovič), 3. Ljubezen in film (I. Vrbanič), 4. Krava na meji (Dragutin Vunak), 5. Brez naslova (Borivoj Dovniko-vič), 6. Peti (Pavao štalter in Zlatko Grgič), 7. Metamorfoza (Aleksandar Marks in Vladimir Jutriša), 8. Moderna basen (A. Marks in V. Jutriša). Od teh filmov jih je kar pet nagrajenih. Jutri v Novinarskem krožku : 1. Krava na luni (D. Vukotič), 2. Vse ris- be mesta (I. Vrbanič), 3. Vau-vau (B. Kolar), 4. Mali vlak (D. Vunak) 5. Krotilec (Darko Gospodnetič), 6. Obisk iz vesolja (Z. Grgič), 7. Nekoč je bila neka točka... (Mladen Pejakovič). Prvi tri- je so prejeli več mednarodnih nagrad. Ker je to redka, pravzaprav edina prilika, da si te filme tudi v Trstu ogledamo, zelo toplo priporočamo obisk. L.. ........ ..... .................. ....j Slika iz znanega Vukotičevega risanega filma, ki je dobil «Oscarja» Pot k planetom sončnega sistema lahko dosežejo in se z njih tudi je odprta - Vesoljske postaje jih vrnejo - Značilne izjave Gagarina MOSKVA, 8, — Po briljantnih uspehih, s katerimi je Sovjetska zveza začela svoje letošnje »vesoljsko« leto, — najprej z »Luno 9» in z rahlim pristankom na Luni, nato pa s preciznim zadetkom Venere — se mnogi sprašujejo, kaj bo naslednja poteza sovjetskih znanstvenikov in tehnikov, ki delujejo na področju osvajanja vesolja? Kaj nam novega pripravljajo? Zdi se, da to, kar je bilo v mesecu dni doseženo, niti ni glavno pač pa da je «v zraku« še nekaj večjega. Pogostni po.skpsi, izstreljevanje cele vrste avto-.matičnih raziskovalnih postaj, praktično preverjanje novih tehničnih rešitev, raziskovanje zbranih dopolnilnih znanstvenih podatkov — vse to govori, da smo pred še obsežnejšimi sovjetskimi potezami. Toda kakšnimi? V kakšni smeri? Na žalost, na veliko žalost predvsem novinarjev pa sovjetski znanstveniki in drugi strokovnjaki, ki delajo na tem področju, nimajo navade, kot njihovi kolegi v drugih deželah, da bi v naprej govorili o svojih bodočih načrtih. Včasih se ta praksa tolmači, češ da se z nenapovedanim uspehom hoče doseči večje presenečenje, v primeru neuspeha pa, da se hoče izogniti obratnemu učinku. Toda če ne drugače, so takšna tolmačenja demantirala poročila o neuspehih cele vrste poskusov — vse do Lune 9» — cele vrste neuspelih poskusov rahlega pristanka na Luni. Kadar sovjetske strokovnjake vprašamo, zakaj ne napovedujejo novih poskusov, ti odgovarjajo, da gre za povsem praktične razloge, enostavno si želijo, delati v miru, mir pa je pri njihovem delu skrajno potreben. Ne marajo odvečnega razpravljanja v javnosti, ne marajo senzacionalnosti v zvezi s poskusi, ki jih pripravljajo, vsaj do tedaj ne, dokler poskuse pripravljajo. In vendar smo prepričani, da ne grešimo, če tem upravičenim razlogom dodamo še enega, ki ima morda še večji praktični pomen. Ker pri osvajanju vesolja sodelujeta dve ((vesoljski sili« in obe na temelju predvsem lastnih izkušenj in možnosti, je povsem razumljivo, da vsaka od njih zelo pozorno spremlja tudi dosežke druge. Na osnovi tega prihaja tudi do določenih popravkov v vnaprej zamišljenem programu in tudi pri uresničitvi teh. Mnogi še mislijo, da gre v tem primeru tudi za »tekmovanje« ali kaj podobnega. Seveda vplivajo tudi takšni motivi, toda ti HOROSKOP S^EN (od 21.3. do 20.4.) Vse za-'*e boste premagali brez prevela napora. Ne sanjajte z odprto*-, očmi. (od 21.4. do 20.5.) Na krat-H-boste opravili z nekim trmogla-\ tekmecem. Ne bodite prestro-onih, ki ne delajo napak naftno. C/OJCKA (od 21.5. do 21.6.) Obijajo zelo solidne možnosti za (sl Poslovnih uspehov. Skušajte Kffat zares temeljito preizkusiti razumske zmogljivosti. (od 22.6. do 22.7.) Ne nase-^ izredno vabljivim ponudbam iJ^anju boste odkrtll nekaj Iz-fjgb poslovnih možnosti. ti»r®VlCA (od 23.8. do 22.9.) Da-“■ bodo vse okoliščine v prid Ki se ukvarjajo z Intelektualci delom. Ne bodite površni v ™venlh zadevah. niso najbolj važni, V vsakem primeru sovjetski učenjaki na vse to gledajo povsem drugače. Oni pravijo: »Cernu bi ponavljali poskus, ki je bil že uspešno izvršen v več ali manj podobni varianti. Čemu bi dokazovali tisto, kar je bilo že dokazano? Treba je iti dalje, preverjali to, kar je bilo nepreverjeno, osv> jati to, kar je še neznanega«. Končno gre tudi za ustrezno varčevanje ogromnih sil in izredno velikih materialnih sredstev. Lansko leto so na primer Američani z uspehom,^jjvcdlj, nekatere poskuse (na primer pribli-Ižanje dveh vesoljskih'* ladij med poletom in doslej najdaljši polet kozmonavtov v vesolju), za katere se trdi, da so bili v načrtu tudi v Sovjetski zvezi in to približno v istem času, ko so jih Američani izvedli, pa čeprav morda z določenimi razli- kami, kar zadeva tehnično rešitev teh problemov, vendar pa z istim ali zelo podobnim ciljem. In te načrte so sovjetski tehnika enostavno ukinili, ker so Američani iste že izpeljali. Podobnih uslug ali če hočemo »prihrankov« se poslužujejo tudi a-meriški strokovnjaki, seveda na račun sovjetske kozmonavtike. To pa je en razlog več, da se sedaj od sovjetskih znanstvenikov pričakuje izredno važen podvig. Toda v kateri smeri? Morda spet proti Veneri in to z rahlim pristankom? V smeri Venere — na račun uspeha zadnjega sovjetskega poskusa — je bil izvršen prvi in zato tudi najtežji korak, kateremu morajo slediti drugi, več ali manj podobni koraki, vendar pa po svojem pomenu večji kot je bil prvi. Kakšen bo ta korak, bodo povedali znanstveni podat- Dokaj nenavadna slika Indire Gandhi. Ker pa je šef vlade, ji pritiče tudi vojaški pozdrav. ki, ki sta jih zbirnim središčem na Zemlja oddali dve medpla-netni avtomatični postaji. Sedaj dela več skupin kompetentnih strokovnjakov pri dešifriranju, urejanju in proučevanju sprejetih podatkov. Osnovni rezultat njihove dejavnosti, kot naj je bilo rečeno, bo objavljen v najkrajšem času. Toda najvažnejši rezultat vsega tega je ta, da je pot proti Veneri praktično odprta. Vendar pa ne le proti' Veneri, pač pa tudi proti drugim planetom sončnega sistema. Nekateri sovjetski znanstveniki ob tem izražajo prepričanje, da bodo sovjetske vesoljske ladje «kmalu ne le dosezale najbolj oddaljene planete, pač pa se tudi z njih vračale na Zemljo«. In to tem prej, pravijo, ker je problem blagega pristanka že rešen v primeru Lune. In vendar se z dokajšnjo gotovostjo more reči, da v tej fazi največ zahteva — Luna, da se najvažnejše priprave po vsej verjetnosti vršijo prav v tej smeri. Povsem razumljivo je, da je končni cilj, izstrelitev vesoljske ladje, katere posadka bi pristala na Luni. Sovjetski kozmonavti, znani in neznani, se že na veliko pripravljajo za ta podvig. To sodimo lahko po nekaterih njihovih izjavah, pa čeprav morajo sovjetski, kozmonavti pred tem premagati še celo vrsto ovir. Po vsej verjetnosti bo najbližja priprava, dolgo kroženje po vesolju večje skupine kozmonavtov. Druga faza je oblet Lune in vrnitev na Zemljo, Ni pa naključje, da je Gagarin izjavil naslednje: »Zamišljam si, kako bom letel okoli Lune«. Prav tako ni Bikovski le po naključju dodal: »Sedaj le redko kdo dvomi, da bi se to moglo uresničiti.« Toda na vse vprašanje, ki svet toliko zanima, bodo konkretno odgovorili sovjetski znanstveniki sami. Kot vedno doslej. 1—"" 1 bhhbmhbC .1 fti—n TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Finančne špekulacije so priporočljive samo, če obstaja zanje ustrezno šritje. Utrdili boste svoj ugled. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne spreminjajte dosedanjih metod dela. ker bi vam to ne koristilo. Posvetite nekaj časa tudi telesni vzgoji. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne omahujte spričo sreče, ki se vam ponuja. Pod večer boste doživeli prijetno presenečenje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nove zelo dobre perspektive za umetnike. Raje se odpovejte neki čustveni pustolovščini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte svoj delovni program izpolnjevati natančneje. Potrudite se, da bi ljudem bolj zaupali. RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Treznost in previdnost nista nikoli odveč. Povabljeni boste na sprejem, kar bo za vas pomenilo posebno počastitev. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Tržaški motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba s filmov; 17.00 «Le Tigri«; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Klavirska glasba; 18.55 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zbor «E-mil Adamič«; 20.00 Šport; 20.35 F. Jeza: «Zlomljena os«; 21.10 Simf. koncert; v odmoru: »Slovenski prevodi Elia Vittorinija«; 23.00 Trio Mc Coy Tyner. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.15 Slataper m Timeus; 14.25 T. Bombi: Suita za klavir. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.30 Orkester Martin; 11.45 Plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Ljudski plesi; 16.20 Pevci lahke glasbe; 17.00 Tretja stran; 17.15 Tenorist Carlo Bia-sini; 17.45 Planinske pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.35 Beethovnov Kvartet za godala št. 11. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Mozartove skladbe; 9.45 Popevke; SREDA, 9. MARCA 1966 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.30 Pergolesijeve skladbe; 11.45 Godala; 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Ital. skladatelji; 17.25 Klavičembalo in klavir; 18.00 Književnost in umetnost; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 E. Carsana: «Amor di violino«; 22.15 Violinistka P. Carmicelll in pianist S. Cafaro. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Kako opremimo stanovanje; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 14.00 Pevci; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Izbrani motivi; 16.00 Rapsodija; 17.00 Nove plošče; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.30 Godala; 21.00 Anketa o kibernetiki; 22.00 Nepozabne pesmi. III. program 18.30 Severnoameriška kultura; 18.45 Monteverdijev! madrigali; 19.30 Koncert; 20.40 Mozartovi nemški plesi; 21.30 Messiaenove skladbe; 22.15 Sodobna arabska literatura; 22.45 Jazz. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic; 9.10 Mladinski zbor iz Titograda; 9.30 Lahka glasba; 10.15 Mezzosopranistka V. Klemenšek; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz Puccinijeve opere »Turandot«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zbor srednjih strokovnih šol iz Maribora; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalna godba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Smeri v glasbi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Radio Koper; 18.40 Naš raz- govor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Prokofjev: Zgodba o pravem človeku; 22.10 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni akordi. Ital. televizija 8.30 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV razprava; 19.55 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Odkritje Afrike; 22.00 Šport v sredo; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 F. Marceau in B. Randone: »Edoardo e Čarobna«. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 14.20 Poročila; 14.25 Nogomet — Partizan-šparta; 16.15 Tiktak: Studio Ljubljana; 16.30 Pionirski TV studio; 17.00 Hokej 66 — Vzh. Nemčija-Polj-ska; 19.10 Glasbena oddaja; 19.40 TV prospekt; 19.54 Intermezzo; 20.00 Dnevnik; 20.30 Hokej 66 — ZDA-Finska; 22.40 TV prospekt; 22.45 Hokej 66 — Jugoslavija-An-glija; 23.45 Poročila. 0 podelitvi zlate koiajne tržaškemu dnevniku «Piccoio» V februarski številki turinskega mesečnika «Resistenza» je tržaški javni delavec Galliano Fogar objavil članek pod gornjim naslovom in s podnaslovom »redek primer protidemokratične doslednosti«. Ker gre za članek, ki se tiče tudi nas Slovencev, ga objavljamo v celoti: Tržaški «Piccolo», last bivšega fašističnega hierarha Rina Ales-sija, pomembne zaupne osebnosti režima, je bil odlikovan z zlato kolajno «za nadvse italijansko dejavnost, ki jo je vršil... vse od daljnega leta 1881.» Odlikovanje je bilo izročeno A-lessijevemu sinu, sedanjemu direktorju dnevnika (nad katerim oče še vedno vrši svoje nadzorstvo ter z lastnimi spisi posega ob slavnostnih priložnostih) s strani komisije, ki ji predseduje general Raffaelle Cadoma, član vsedržavnega odbora združenja «Onore alla Bandiera,« katerega predsednik je poslanec Achille Marazza. V svoji številki od 11. novembra 1965 je časopis ta dogodek prikazal v zmagoslavnem tonu in pri tem poudaril, da sta pobudo za to dala dva predstavnika odporništva, ter še posebej poudaril pohvalno brzojavko, ki mu jo je poslalo predsedništvo republike. To »odlikovanje« pa ni izolirano reklamistično dejstvo, niti o-mejeno na pobudo konservativnih patriotičnih krogov, kajti v novejših časih je RAI-TV dvakrat oddajala spomine in intervjuje o «Piccolu», in pri tem (nepremišljeno in z nepoznavanjem zgodovinskih dogajanj v naši deželi ter v Julijski krajini), posebej poudarjala njegovo vlogo v «obrambi italijanstva« na mejah domovine. Ta ležernost je tem hujša, če pomislimo na vedno obsežnejši u-činek, ki ga imajo sodobna »množična komunikacijska sredstva«, še posebej radiotelevizijska, ter na trmast' odpor, ki ga je doslej pokazala RAI-TV proti zahtevi, da bi dokumentirala najbolj žalostne strani odporništva ter trpljenje tukajšnjega ljudstva med zadnjo vojno. Primer: šele po letu dmi trajajočem dopisovanju z njenim vodstvom ter s člani parlamenta je uspelo «iztrgati» kratko radijsKo oddajo v pomoru v Rižarni pri Sv. Soboti (edini krematorijski peči v Italiji) in še ta je bila na sporedu ob nič kaj posrečeni uri. «Piccolo» Rina Alessija (ki je prišel v Trst leta 1919 in je bil sprejet v vodstvo dnevnika od tedanjega njegovega lastnika sen. Teodora Mayerja), je pri vsem svojem bahanju o svojem poslanstvu «obrambe italijanstva« v Julijski krajini v zadnjih tridesetih letih, s svojo politično linijo podpore fašizmu in nazadnjaštvu v precejšnji meri pripomogel temu, da je spravil v nevarnost že sam obstoj italijanske skupnosti. «Piccolo» je bil eden prvih fašističnih časopisov v Italiji, Njegovo skrajnostno stališče do manjšin dokumentira cela reka člankov in ščuvanj na sovraštvo in nasilje do njih, cela reka člankov, ki se nasilno pretaka skozi polnih dvajset let dramatične zgodovine Julijske krajine. To ga povsem upravičeno postavlja ne le med tiste časopise, ki so politično najbolj odgovorni za napake režima, pač pa med predhodnike rasizma, iz katerega se ie razvil tudi mrzlično blodeč antisemitizem raznih Preziosijev in Farinaccijev. «Ficcolo», ki se je v začetku nekoliko obotavljal zaradi posebnih krajevnih zgodovinskih in političnih razmer, kjer so bni Judje navzoči v enotnem iredentističnem gibanju ter v gospodarskem in javnem življenju (Jud je bil tudi Teodoro Mayer, ki je bil lastnik lista do rasističnih zakonov, nakar je list odkupil sam Alessi), pa se je nato dokončno vključil v protijudovsko gonjo, ki jo je navdihnil nacifašizem. In res, tržaški list se je zavzel, še bolj Kot drugi časopisi, za razne #fronte» režimskega političnega nasilja in njegove vojne. V Kficcolu« sta našla svojega zagrizenega glasnika protizahodnjaštvo in razredni nacionalkonservativi-zem, ki je bil nepoboljšljivo protidemokratičen in se je v sovražnih izpadih pognal tudi proti sami tukajšnji šKofovski kuriji, ki je v dobi tržaških škofov Bartolo-masija, bivšega vojaškega škofa italijanske vojske, in Fogarja, obsodila škvadnstična nasilja in se do slovenskega ljudstva krščansko obnašala. Neizprosna tiskovna gonja proti škofu Fogarju od oktobra 1933 do maja 1934 je pripomogla k odstranitvi tega cerkvenega dostojanstvenika in k še večji zaostritvi razpoloženja manjšine, kar je vse šlo v škodo Italije. Na tak način se je dnevnik, pa čeprav je ohranil svoj določen nepogrešljiv pečat provincialnosti in «obmejnosti» — ki se jasno kažejo še danes — odlikoval po svoji bedni tlaki režimu, pri čemer pa ni hotel biti le navadno podporno glasilo, pač pa je pre-vz-1 vlogo glasnika nekega »globalnega« fašizma. Bil je pri tem napadalen in do tolikšne mere merodajen, da je zabrisal vpliv samega uradnega fašističnega dnevnika «11 Popolo di Trieste«, ki mu ga je končno tudi uspelo požreti. Početje «Piccola» Rina Alessija na obmejnem področju s šibkim etnično - političnim ravnotežjem, na stičišču dveh različnih nacionalnih kultur, ki je bilo na grob način vključeno v totalitarni in reakcionarni državni sklop, ni imelo kvarnega vpliva le kar zadeva njegov učinek politične ne-vzgoje in potvarjanja javnega mnenja,, je pa — posebno v dramatični dobi med 1934 in 1939 — pripomoglo k temu, da je bila Julijska krajina spremenjena v oporišče za fašistične vojaške a-vanture proti podonavsko-balkan-ski Evropi. «Piccolo» je poveličeval politiko, ki je na eni strani po An-schlussu močno šibila varnost Italije nasproti močnemu napredovanju nacizma na njeni severovzhodni meji z druge strani pa je netila slovanski iredentizem in s tem pripravljala pogoje za nasilni razcep italijansko slovanske skupnosti ter za izoliranje julijskih Italijanov pred tlačenimi narodi in pred Evropo. Skrajni filonaeizem Alessija je dosegel svoj vrhunec v letih 1938 do 1939, ko je svoj list spravil v isto vrsto s Farinaccijevim «Re-gime Fascista« ter z listom »Te-vere«, ki ga je minister Ciano označil kot »rensko zlato«. Članki, kot so «Mussolini in Nemci«, od 22. julija 1939, v katerem Alessi povzdiguje fašizem in nacizem nad demokratičnim svetom, ki da je pod vplivom iitistega bolnega judovskega duha, ki ga nosi v žilah kot neko zastrupitev, od katere bo ozdravel le s svojo smrtjos, ali članek «Red med vrtnicami«, od 17. junija, v katerem je med svojim potovanjem po Nemčiji povzdigoval «suho», »visoko« in »koščeno« silo krepkih esesovcev, in pa članek ((Katedrala in gozd« od 22. junija, v katerem je pripisoval «vse. bino vernosti« ((rasistični matrici« državne misli, ki jo ((pooseblja Fuhrer«, spadajo med značilne članke skrajnenega nacifašizma. Torej ne »dejavnost za italijan-stvo«, pač pa protiitalijanska je bila dejavnost «Piccola» po letu 1918. Ni šlo več za obrambo italijanskih interesov, pač pa za obrambo interesov določene vladajoče skupine, ki si je lastila pravico, da se poistoveti z nacijo in z določenim političnim in gospodarskim razredom, ki se je posebno v Julijski krajini smatrala, da je edini branik italijanstva. Slepo nazadnjaštvo je list «Pic-colo« sililo, da je obtoževal ((boljševizma«, »izdajstva« in »filoslo-vanstva« tudi tiste julijske prostovoljce iz prve svetovne vojne, ki so bili mazinijansko in demokratično usmerjeni. Njegov diskriminatorski ogenj ga je gnal tako daleč, da je označil za «pro-tinarodne« celo tiste Italijane, ki so ostali zvesti risorgimentu in Vittoriu Venetu in so trepetali nad njunimi usodami. Njegovo protislovanstvo razrednega in rasističnega izvora, je ščuvalo javno mnenje na »sveto vojno« proti potlačenim narodom in to do tolikšne mere, da je ob 22. obletnici požiga »Balkana« predlagal «postavitev marmorne plošče, kot večnega pričevanja volje in zvestobe italijanskega in fašističnega Trsta.s («Piccolo» 19. julija 1942). To je bilo povsem dosledno z Alessijevimi idejami, ki je leta 1932 zapisal, da eplameni Solkana so očistili duha vseh. France-sco Giunta je postavil Trst pred njegovo bleščečo preteklost in mu pomagal, da se je znašels Predgovor v knjigi M. Risola «11 Fa-scismo nella Venezia Giulia«). Toda »Piccolov« ((globalni# fašizem, pa čeprav se je hranil z retorično jn skrajno nizko kulturo ter s histerijo junačenja, ki je dajala vojni propagandi groteskna in na smrt zaudarjajoča gesla (evztrajati do poslednje kaplje krvi» proti ((zločinskim možganom« sovražnika, ki je hotel, da »da bi bil naš ploden narod... skopljen in prisiljen na bedno rasno pleme...« kot je pisal Alessi 2. julija 1943), je že od svojega ((izvora« imel tesne vezi s skupinami konservativnega, industrijskega in pomorskega julijskega fašizma. V trenutku zaključne krize, po 8. septembru, so se te skupine takoj usmerile k novi «;tranki reda», torej k okupatorskemu nacizmu, Hi . jim je-jamčil obstoj ]5red nastopajočo ‘ sIpvanšKoL in ,sul>yersivno» nevarnostjo. Pro-vokacijski in’ bojevit julijski na-cionalfašizem, ki se je pogosto nazival za protiavstrijski iredentizem, da bi se ločil od mlačnih in «anacionalnih« demokratov, je končal v močvirju političnega in upravnega kolaboracionizma z nemškim okupatorjem v položaju podrejenosti in dvomljivih nacionalnih vrednot. Nepopustljivo italijanstvo julijskih konservativnih skupin se je uklonilo v službo okupatorja (o katerem si jeseni 1943 nihče ni mogel več delati utvar) in to v imenu načela ohranitve, da bi za vsako ceno obdržali položaje oblasti, ki so jih ogražale {(subverzivne sile«. Za Coceanija in Tamara pa so bile »subverzivne« vse odporniške sile. italijanske in slovenske. Kolaboracionizem konservativnega fašizma, s katerim je simpatiziral Alessi, je v «Piccolu» takoj našel svojega vnetega glasnika. Ne upoštevajoč najmanjšo politično in nacionalno previdnost, je «Piccolo» pozval Italijane, naj zaupajo v sklepe gauleiterja Rainerja, nevarnega predstavnika tistega avstrijskega nacizma, ki se je preko svojih Globocni-ckov, Rajakovichev in Hofferjev odlikoval po svojem nasilju in po svojih ekspanzionističnih podvigih v Italiji in na Balkanu. V dveh člankih, od 27. oktobra in 3 novembra 1943, je list poudaril nujnost, naj Italijani priznajo «dolžno bistroumnost«, ki da so jo nacisti dokazali «v razumevanju stanja v mestu in v tem, da so se mu prilagodili« in to ob priliki imeovanja »tržaškega« prefekta in župana, ki ju je Rainerju predlagal predsedniški svet pokrajinskega združenja industrialcev. Od 15. oktobra dalje so Trst, Gorica, Videm, Pulj, Reka uradno bili del «Jadranskega Primorja«. Meščani, ki so bili zaskrbljeni zaradi protiitalijanskega pomena nacističnih imenovanj, in člani italijanskega odporniškega gibanja, ki niso hoteli niti verjeti, niti se volji gaulajterja ukloniti, so bili za časopis «šibki duhovi«, ((hudobni«, «glave v oblakih.« 3. novembra 1943 je njegov uvodnik obujal dan osvoboditve leta 19181. Pri tem je podčrtaval slavo gaulajterja, ki je imenoval v vodstvo prefekture in občine predstavnike krajevne fašistične desnice. Več kot dvajset let trajajoča navada potvarjanja dejstev se je tudi ob tej priložnosti spremenila v popolno potvoritev vrednot. «Sibki duhovi« in «glave v oblakih« so postali pravi rodoljubi, zavzeti za obrambo Italije v teh krajih s stalnim izpostavljanjem in tudi žrtvijo samih sebe, kot na primer Gabriel Foschiatti, ga-ribaldinec iz Albanije in Grčije, prostovoljec in odlikovanec s Krasa, ki je načeloval podtalni skupini akcijske stranke, v kateri je bilo nekaj najbolj bleščečih likov iredentističnega mazi-nianizma in prostovoljcev iz prve svetovne vojne. Foschiatti ki, je svoje življenje žrtvoval v Dachauu, in njegovi tovariši so bili ljudje, ki «so zgrešili« so bili »enostranski« in »antinacionalni«. Pravi Italijani so bili kolaboracionisti, ki jih je »Piccolo« častil. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi sedaj. «Odlikovan» je bil časopis, ki nosi težko krivdo za oši-bitev italijanske navzočnosti v Julijski krajini in za trpljenje njegovih ljudstev; časopis, ki je — medtem ko so razni Cadorne in Marazze sodelovali v borbi proti nacistom — pozival Italijane obmejnih področij, naj imajo zaupanje v naciste: časopis, ki je (Nadaljevanje na 4. strani) PRIMORSKI DNEVNIK 9. MARCA 1966 NAGRADNO TEKMOVANJE. POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO* OD 12. MARCA 1966 Ime in priimek ................................. Naslov. I. II. III. IV. V. VI. VII. Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI, casella postale 400, Torino. KONTROLNI LISTEK Med vsako oddajo »STUDIO UNO* bo nagradna igra, ki bo obstajala iz 6 ugank in enega Izžrebanja, na koncu katerega bo izpolnjen tekmovalni listek, sestavljen iz sedmih predalčkov, v katerih bo zabeležen po en znak, in sicer ali 1 ali 2 ali X. S to igro je povezano tekmovanje med televizijskimi gledalci, ki bodo morali, če bodo hoteli pri igri sodelovati, odposlati pred oddajo ta ali enak stavni listek, izrezan iz kakega dnevnika, in ga izpolniti z znaki 1, 2 ali X. Vsak televizijski gledalec sme odposlati neomejeno število listkov Udeleženci tekmovanja bodo prejeli po eno točko za vsak znak, ki ga bodo zadeli in pravilno zabeležili v ustrezni predalček tekmovalnega listka po vrstnem redu, določenem med igro Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali sedem točk, bo vsak teden izžreban avtomobil (alfa romeo giulia TI, ali fiat 1500 berlina, ali lancia fulvla 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonih po 150.000 lir za nakup knjig ter v moto-skuterju (lambreta J 50 alt vespa 50). Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali šest točk, bo izžrebana zaloga prehrambnega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje nacionalne proizvodnje). Ta zaloga bo tolikšna, da bo zmagovalcu zadoščala za leto dni. Izrezani in na državno poštno dopisnico prilepljeni tekmovalni listki morajo dospeti na naslov RAI — Casella Postale 400 — Torino, najkasneje do 12. ure dneva oddaje, na katero se nanašajo. Odpošiljatev dopisnice že hkrati tudi pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre. objavljenega v 7 številki Radiocorriere. « • * Bralce v Jugoslaviji obveščamo, da morejo tudi oni sodelovati pri nagradnem tekmovanju »Studio uno* in da tudi za njih veljajo gornja pravila. V našem dnevniku bomo stavni listek objavljali vsako NEDELJO, TOREK, SREDO ia ČETRTEK. Vloga šolskega sindikata na šolskega skrbnika v Gorici Sindikat sodi, da je v nasprotju z zakonom premeščanje učiteljev iz rednega v izredni seznam, ustanovljen samo za učitelje na slovenskih šolah Sindikat slovenskih Solnikov iz Gorice je 25. februarja poslal Šolskemu skrbniku v Gorici pismo, v katerem nasprotuje prehajanju italijanskih učiteljev, ki so vpisani v redni seznam stalnih učiteljev, v posebni seznam, ustanovljen za učitelje, ki poučujejo na slovenskih šolah. Sindikat v svojem pismu poudarja, da je takšno ukrepanje v nasprotju s črko in duhom členov 5 m 12 zakona številka 1012 od 19. julija 1961. Z drugimi besedami gre za sledeče: šolsko skrbništvo hoče dati slovenskim učiteljem, ki poučujejo na italijanskih osnovnih šolah ter so z natečajem postali na italijanskih šolah stalni učitelji, možnost, da se zaposlijo na slovenskih osnovnih šolah ter pridejo v posebni seznam, ustanovljen za slovenske u-titelje slovenskih osnovnih šol. Proti takšnemu poskusu je bila vločena pritožba zaradi naslednjih razlogov: 1. Na slovenske osnovne šole utegnejo proti učitelji, ki so bili vedno izven slovenskega miljeja ter slovenskega jezika ne govorijo več; 2. Takšni učitelji so za dolgo dobo let prekinili sleherno zvezo s slovensko miselnostjo ter kulturnim dogajanjem v naši skupnosti ter ne bodo mogli nuditi slovenski dora-ščajoči mladini potrebne narodne usmeritve in trdnosti v zavesti; 3. Na takšen način bi se slovenski osnovnošolski učenci slabo pripravili za vstop v slovensko srednjo šolo, kar bi imelo slabe učne uspehe ter bi zmanjšalo tudi samo raven slovenske srednje šole; 4. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi zavoljo administratvmeoa ukrepa o katerem sindikat trdi, da je nelegalen, bili prizadeti učitelji, ki se že leta trudijo na slovenskih šolah tn so zanje tudi dosti žrtvovali. se je mudil v pisarni zavoda «FU-zi», kjer je internist, pa mu je spodrsnilo. Prvo pomoč s prognozo 7 dni so nudili tudi 6-letnemu Giovanni-ju Saracinu iz Ul. Manzoni 16, ki se je ob 15. uri ranil na lasišču pri jgri z drugimi dečki v bližini svojega doma. ODGOVOR DEŽELNEGA ODBORNIKA DEVETACU IN BERGOMASU Zakaj gorlškega kolodvora oiso usposobili za mednarodni tranzitni blagovni promet v Železniška uprava nima zaupanja v sposobnosti goriškega kolodvora, da bi bil kos popolni sprostitvi tranzitnega prometa Deželni odbornik za prevoze in j nateljstvo meseca novembra pred-1 met v tržaškem pristanišču na novi ŠESTI DAN SVETOVNEGA PRVENSTVA HOKEJ BO o Cepljenje proti paralizi jutri v Ronkah Občinski zdravstveni urad v Ronkah sporoča, da bodo- jutri v četrtek 10. marca od 11. do 12.30 cepili otroke in mladino od 6 mesecev do 21 let s Sabinovim cepivom proti otroški paralizi. Cepili bodo samo take, ki še niso dobil1 prvega obroka cepiva. turizem dr. Giacometti je odgovoril na vprašanja popredsednika de. želnega odbora odv. Devetaga in deželnega svetovalca Bergomasa, ki sta se pozanimala, zakaj niso goriškega kolodvora usposobili za mednarodni tranzitni blagovni promet. Odbornik je v svojem odgovoru navedel vse ukrepe, ki jih je sprejel, da bi dobil odgovor pristojnih oblasti. Vprašal je ministra za prevoze in pa generalno ravnateljstvo državnih železnic. Ravnateljstvo državnih železnic iz Trsta v svojem odgovoru ugotav. lja, da se sedaj omejuje tranzit le na promet med Italijo in Jugoslavijo ter ne izključuje nobene struje ali kakovosti blaga. Na predlog goriških oblasti je generalno rav- lagalo jugoslovanskim železnicam da se dovoli tranzit živine, ki prihaja od koder koli in je namenjena kamor koli, kakor tudi tranzit blaga, ki prihaja z onkraj Jugoslavije ter je namenjeno preko Italije ali obratno. Železniško podjetje je bilo naklo-njeno samo delni razširitvi tranzitnega prometa skozi Gorico zavoljo tega, ker je bilo zaskrbljeno, da bodo nastale na tem tovornem kolodvoru težave zaradi njegovih slabih tehničnih zmogljivosti. Jugoslovanske železnice so odgovorile, da se ne strinjajo z italijansko zaskrbljenostjo in so bile pripravljene na usposobitev Gorice na tranzit vsega prometa; predvsem so dale razumeti, da bodo kasneje zahtevale tranzit za pro- Razdeljevanje jestvin proste cone Pričelo se je razdeljevanje jestvin proste cone za prvo trimesečje. Na odrezek 43 osebne nakaznice bodo dali 750 g surove kave, na odrezek št. 44 4 kg sladkorja po največ 130 lir kg, in 3 litre semenskega olja Kava in olje se bosta razdeljevala za tri mesece, sladkor pa za februar in marec. Obroki se bodo mogli prevzeti najkasneje do 31. marca. Illlllll IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliillliiilllIllIlItllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllll Z OBČNEGA ZBORA GORIŠKE ZADRUGE Zadovoljivo stanje zadruge ob 20. obletnici po prizadevnosti odbornikov in uslužbencev Podaljšanje delovanja še za 30 let - Potrebno je pridobiti več novih članov med mladino V prostorih prosvetnega društva nine uslužbencem imajo sedaj 4.6 «Ples mimozo bo v soboto v Ronkah «Ples mimoze« v Ronkah m bil v soboto, kakor smo pomotoma pisali, ampak bo šele v soboto v dvorani Excelsior. Na tej prireditvi, s katero se bo proslavil 8 marec, bo nastopil pevski zbor Srečko Kosovel iz Ronk, ki bo za to «0. Župančič« v Standrežu so imeli preteklo nedeljo dopoldne člani Goriške nabavno-prodajne zadruge svoj redni letni občni zbor. Letos je i-mel občni zbor še poseben pomen, saj praznuje zadruga 20-letnico svojega obstoja. To je ugotovil tudi njen predsednik Stanko Marušič, ki se je na začetku svojega poročila spomnil vseh članov in odbornikov, ki so nas v tem obdobju zapustili, še posebej se je spomnil pred kratkim preminulega večletnega odbornika Franca Primožiča z Oslavja. V teh dvajsetih letih je morala zadruga premagati velike o 'Te in težave in v začetku je včasih kazalo, da Jim ne bo kos. Vztrajnost in sposobnost odbornikov ter vestna požrtvovalnost uslužbencev pa so premagali vse ovire Danes uživa naša zadruga velik ugled tako pri oblasteh, kot v poslovnih Krogih Splošen promet v lanskem letu se je, upoštevajoč splošno podražitev hrane, obdržal na približno ena- milijona lir, amortizacija'inventarja znaša nekaj nad 2 milijona, sklad za zaostale davke 0.49 milijona. V izrednem delu občnega zbora, na začetku, so podaljšali poslovno dobo zadruge za nadaljnjih 30 let. Pri debati so postavili člani več vprašanj v zadevi poslovanja zadruge in o težavah zadružništva na splošno. Odgovoril jim je ravnatelj Bratoš, ki je jasno prikazal težkoče zadružništva v Italiji zaradi neustrezne zakonodaje. Sedanji zakoni ne samo da ne ščitijo in pospešujejo zadružništva, ampak ga celo ovirajo, ker nudijo določene prednosti zasebni trgovini, zlasti pa trgovinskim monopolom. Zato so potrebni novi zakoni za zadružništvo, ki naj odpravijo tudi te pomanjkljivosti. Zadružniki pričakujejo od vlade levega centra, da bo to napravila. Spričo težav v zadružništvu se ukvarja državna zveza zadrug z mislijo, da bi s posebnim ukrepom ustanovili samo po eno zadružno zvezo po posameznih de- Pri delu se je ranil s koničastim predmetom na desnem kolenu. O-kreval bo v nekaj dneh. ki višini kot prejšnje leto. Izm-d najbolje odrezala * poslovalnic se je ona v Standrežu, ki je znatno napredovala, najslabše pa v Sovod-njah, ki je skrčila svoj promet za po! milijona lir. Tudi poslovalnica na Vrhu je nekoliko dvignila svoj promet, ostale pa so na višini prejšnjega leta. V bilančnem obračunu Je zvišana postavka za zaostale davke, odbita priliko nekoliko okrepljen s pevci | je amortizacija in delež v sklad za 8 Poljan in iz Dola. Ta teden bodo i odpravnino 'uslužbencem. Po odbit- imeli tudi skupno vajo. Iz goriške bolnišnice V goriški clvlini bolnišnici so včeraj ob 14. uri nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih dneh 52-letni Danici Cigoj iz Ul. Don Bosco 82. Ko je prejš nji dan, okrog 18. ure delala na vrtu pri hiši ji je zdrsnilo m je padla na bodečo žico pri ograji ter se opraskala na desni roki Opoldne so pridržali na zdrav ljenju za 10 dni 15-letnega dijaka Giacoma Bernabiča iz Trsta, Ul. Nobile 2, ki si je nalomil desno roko v zapestju. Ponesrečil se je le v nedeljo popoldne ob 16.30. ko ku teh stroškov je ostalo 318.979 lir čistega dobička. Predsednik se je ob zaključku svojega poročila zahvalil vsem uslužbencem za njihovo prizadevanje in skrb za napredek zadruge. Obenem je pozval vse člane k še tesnejšemu sodelovanju z zadrugo, da se utrdi in še bolj poveča njeno delovanje Ravnatelj zadruge Bernard Bratoš je prečital poslovni obračun za preteklo leto, iz katerega izhaja, da so v petih poslovalnicah: Pri mostu, v Standrežu, Sovodnjah, Ga-brijah in na Vrhu imeli skoro 12 milijonov lir kosmatega dobička. U-pravni stroški pa so znašali 11.632.229 lir. V skladu za odprav- je v sedanjih razmerah najbolj primerna V nadaljevanju debate so sprejeli sklep, da naj gre 10 od sto čistega dobička v dobrodelne namene, drugih 10 od sto bodo porabili za stroške ob proslavi 20. obletnice obstoja zadruge, ki jo bodo praznovali na svečan način, ostali dobiček pa gre v rezervni sklad. Člani so se tudi strinjali, da je treba pridobiti več novih članov, zlasti med mladimi ljudmi, da bi tako ne samo zamašili vrzeli, ki so nastale za umrlimi člani, ampak z mladim prirastkom še okrepili to koristno ustanovo. Obenem bi bilo potrebno med vsemi še več zadružne zavesti in ravnatelj Bratoš je zborovalcem postavil za vzgled delovanje in razvoj zadrug vseh vrst v naprednejših pokrajinah Italije, zlasti v Emiliji, Romagni in Lombardiji. Nesreča moža iz Dola V tržiški bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč 28-letnemu Francu Cossuttiju iz Dola št 21. Opekel se je pri gašenju požara pri Devetakih Včeraj popoldne je pri Devetakih izbruhnil požar, ki se je razširil na površini treh hektarov. Uničil je grmičevje, kakšnih 50 borov, opornike za električne žice in nekaj skladovnic drv. Gasilci iz Tržiča so bili dve uri zaposleni z gašenjem, škodo cenijo na okoli 100.000 lir. Pri gašenju se je opekel 73-letni Alojzij Devetak, ki so ga odpeljali v bolnišnico zaradi opeklin druge stopnje po nogah in obrazu; zdravil se bo dvajset dni. osnovi, koristnejši za jugoslovanske železnice. Ker bi bile takšne perspektive škodljive za italijanske železnice, tržaški promet in brez koristi za goriško gospodarstvo, splošno ravnateljstvo železnic ni sprejelo jugoslovanskega predloga ter se ni dosegla niti delna usposobitev kolodvora v Gorici za omenjeni tranzitni promet. Tržaško ravnateljstvo je prepričano, da bi usposobitev Gorice za tranzit živine, ki prihaja od koder koli in je namenjena kamor koli, dovoljevala donosno trgovsko dejavnost za goriško gospo, darstvo, če bi ga sprejele jugoslovanske oblasti. Podoben odgovor je dal tudi pod tajnik v ministrstvu za prevoze in civilno letalstvo poslanec Manni-roni. Gorica VERDI. 17.00: «Un treno č fermo a Berlino«, J. Ferrer in N. Cour-cel Cmobeli irancoski film. CORSO. 17.00: «Poirot ed il caso Amanda«, T. Randall in A. Eck-berg; čmobeli ameriški film. MODERNISSIMO. 16.00: «A caccia di spie«, D. Ni ven in F. Dorleac. Ameriški kinemaskope v barvah. Zadnja ob 22.30. VITTORIA. 17.00: «Amburgo, squa-dra omicidi«, Wolgang Kieling in Guntar Neutzem, nemški čmobeli film: mladini pod 18. letom vstop prepovedan CENTRALE. 17.15: «1 pilastri cel cielo«, Jeff Chandler in Dorothy Malone; ameriški barvni kinema-skopski film. Avto podrl mopedistko na križišču Včeraj popoldne ob 14 uri se ,e peljala 54-letna Angela Samija iz Podgore, Ul. Attimis 45 Z mopedom po Ul. Aquileia proti središču Gorice. Ko je privozila do križišča s Korzom Italia, pa je iz Ul. Manzano privozil fiat «1100 D» 22-letni karabinjer Nereo Boschet-to iz Gorice Po vsej verjetnosti je prepozno opazil mopedistko in jo podrl. Ženo so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 8 dni na zdravljenju za radi naloma desne noge. Šofer ;e ostal nepoškodovan Zapisnik so napravili karabinjerji, ki so ugotovili le manjšo škodo na obeh vozilih Ogenj v bližini smodnišnice Včeraj nekaj pred 13. uro so vojaki 82. pešpolka poklicali goriške gasilce v Ločnik, kjer je začela v krr‘- Ruppis goreti gmatna in suhljad. Ker je to v bližini smod-nišnica, so se bali, da bi ne prišel ogenj preblizu in povzročil eksplozije, kar bi predstavljalo nevarnost tudi za bližnje hiše. Po poldrugo-umem delu so gasilci in vojaki o-genj pogasili. Zgorela je trava in suhljad na področju kakih 400 kv. metrov. Škodo cenijo na okrog 20 tisoč lir. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici najvišja temperatura 17,2 stopinje ob 15. uri, najnižja 5,8 stopinje nad ničlo ob 24. uri. Povprečna vlaga 54 od sto. Večeri ob sredah. Danes, 9. marca ob 20.30 uri bo, v klubu «S. Gregorčič«, na Verdijevem korzu 13 v Gorici, ar. Boris Kuhar iz Ljubljane predaval o aktualni temi SLO-VENSKA VAS VČERAJ IN DANES. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi Center «Rizzatti» prireja v petek, 11. marca ob 18.30 v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija v Gorici predavanje Maria Castel-lija, ravnatelja revije «Aggiorna-menti sociali« iz Milana, z našlo- Zopet dvoštevilčni rezultat Sovjetske zveze 60.000 ljudi si je ogledalo sprevod kmečke ohceti (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 8. marca. — Ljubljana se prvi dni svetovnega prvenstva ni prav ogrela kot so sta na primer Jesenice in še posebno Zagreb. Sedaj pa vlada v mestu že pravo praznično in športno vzdušje kot se za tak dogodek spodobi. Za to so poskrbeli vedno številnejši tuji gostje, zanimivejši dogodki na ledu in tudi gledalcev je čedalje več. Dosti je temu pripomogla da- našnja zelo uspela kmečka ohcet, ki je bila ob letošnjem «Hokeju 66» prvič v Ljubljani. Na tej ohceti sta se poročila slovenski in švedski par. Prvi se je prav zares, drugi pa le simbolično, ker sta sklenila zakonca zvezo že pred mesecem dni na švedskem. V poročnem sprevodu, ki je bil dolg nad 300 metrov, so bili poleg mladoporočencev še priče, svatje in drugi, vsi v lepih narodnih nošah. Vozili so se na pravih kolesljih po ljubljanskih ulicah in pred hotelom «Slon» jih je zaustavila «šranga». Tam sta ženina odkupila nevesti, popili so kuhano vino in pojedli krofe kot je to o-bičaj na kmečkih porokah. Sprevod je šel nato do magistrata, kjer je po poroki sv ate sprejel predsednik mestnega sveta inž. Tepina. Vsi skupaj so se podali nato na ohcet na gospodarsko razstavišče. Tam je zabava trajala še dolgo v noč. Oba para sta si ogledala tudi današnje popoldanske tekme v hali Tivoli. Ljubljančani in tuji gostje so pokazali veliko zanimanje za to turistično prireditev, saj se jih je nabralo na ulicah in na gospodarskem razstavišču kar 60.000. Na ledeni ploskvi je bilo danes četrto kolo. To so zadnje tekme, v kateri se srečujejo boljša moštva s slabšimi. Od jutri naprej pa se bodo spoprijeli boljši med seboj v borbi za prvo mesto in slabši za obstanek med svetovno elito. Današnje tekme so se končale s pričakovanimi izidi, vendar so se morali favoriti pošteno spotiti preden so pospravili ves izkupiček. Začetek tekme švedska-Poljska je sicer kazal, da bodo Švedi z lahkoto odpravili Poljake. V prvi tretjini so bili uspešni kar petkrat in tudi stalno v terenski premoči. Po prvem odmoru pa so zaigrali Poljaki kot prerojeni in močno napadali na švedska vrata. Dosegli so dva zaporedna gola in ostali do konca tekme enakovreden nasprotnik. Samo neizkušenost je bila kriva, da so prejeli nato še tri gole, sami pa niso dosegli ničesar. Igra je bila borbena vendar v mejah dovoljenega in je bilo le malo izključenih. Finci so se spustili hrabro v boj s svetovnimi prvaki Sovjetsko zvezo in jim dali dva gola. To se je doslej posrečilo v polovični meri le Poljakom. Igralci Sovjetske zveze so se jim krepko oddolžili in dosegli že tretji dvoštevilčni rezultat. Dvoštevilčnega rezultata ni doslej dosegel še nihče pri ma v Ljubljani danes med Kanad8 in zahodnimi Nemci je bila j11111": in razen lepe obrambe vratarjev ® bilo nič razburljivega. Danes sta » glasni skupini kanadskih vojakovi ki organizirano bodrijo svoje ®® štvo že dlje časa z zvonci in fr stavami, pridružili še dve skupi®; Švedski turisti in vojaki, ki so P<£ v skupini A. Prvič smo videli „ ,„,nine. resnem delu tudi sovjetskega vra-1 Jjki med moštvi A m B skup enka, ki je z mačji- Dejal je, da je igra najboljših naoiavu vtiii na uijnu ui .. čajo sedaj domov, glasno navijajo za svoje in druga severna moštva-Tudi skupina turistov iz Sovjets«8 zveze razkazuje vse mogoče tran5; paren te in karikature, s kateri®1 zahtevajo osvojitev prvega mest^ Za sedaj te skupine navijačev » niso nastopile v medsebojnem rektnem «dvoboju» ob srečanji* svojih moštev. So pa vseeno a®0 hrupne. ^ V Zagrebu je bil danes P®?; dan švicarski in Jugoslovan8® igralci so si ogledali v Ljubil81? kmečko ohcet in tekmo A skuj® ne. Poprosili smo trenerja vanskega moštva Ceha Bubni*8* naj nam pove kaj o kvalitetni ......... B skupin® tarja Konovalenka, ki je mi skoki pod nasprotnikove noge kakršne smo vajeni pri nogometnih vratarjih, reševal kritične situacije. Poleg razpoloženih napadalcev je bil izreden tudi obrambni igralec Ra-gulin, ki je doslej gotovo najboljši branilec tega turnirja in je dal tudi že štiri gole. Presenetljiv potek je imela tekma med češkim moštvom in ZDA. Cehi so začeli preveč ležemo in so morda tudi podcenjevali nasprotnika. To se jim je kmalu maščevalo. Američani so zaigrali ostro, kar Cehom nikakor ni odgovarjalo in so zaključili prvo tretjino prepričljivo v svojo korist. Pri vsem tem je zanimivo, da je bil izključen le en igralec. Drugo tretjino so Cehi zaigrali kot znajo in čeprav so v zadnjem delu tekme zopet popustili, senzacije ni bilo. Rezultat pa je za Cehe zaradi predvidene izenačene borbe za drugo mesto s Kanado zelo neugoden. Zadnja tek- iiiiiimiiiMiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiii mn iiniiminiiiiiiiiiiiiiiiimiiinHiiiiiiiniiiMi ii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GORIŠKI NOGOMET Jule nad Mas iz Trsla Veliko pričakovanje za srečanje v Farri Preteklo nedeljo je štandreška Juventina poskrbela v drugi kategoriji diletantov na Goriškem za presenečenje, ki je v zaostali tekmi premagala na domačem igrišču močnega nasprotnika Libertas iz Trsta. Tržaški gostje so prišli v štandrež trdno odločeni, da si pridobijo obe točki, ki sta jim bili nujno potrebni v borbi za prvo mesto na lestvici. Pravtako pa je Juventina potrebovala točke, da se utrdi na sredini lestvice in se iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii.tiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitniiiiimiiiiii izogne nazadovanju v nižjo kategorijo. Temu primemo je bila tekma borbena in obe ekipi sta lepo zaigrali. Prvi polčas se je zaključil brez gola, v drugem pa so odločili domačini z edinim golom, ki ga je iz precejšnje razdalje a neubran- vnm «Pravice liudstev in nntreha 1Jiv0 Poslal v mrežo Tabaj, tekmo po miru.. Sledila bo dlabSal,.. > ISVbtf tiven. Vsekakor domačini niso pričakovali, da bodo odnesli obe točki v tekmi s tako močnim nasprot- globoki žalosti sporoča- nik,01?' Zma?a Pa f bila povsem „ . , . . *1 zaslužena, saj so vsi igralci Juven- mo, da nas je včeraj v 83 letu sta-1 tine igrali disciplinirano in borbe-rosti zapustil naš dragi mož in oče no; omembe vredni so še posebno Emil Nanut, Batistič, ki je sedaj Potrti v Mihael Peric posestnik v Tržiču Pogreb bo danes, 9. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice tržiške bolnišnice na mestno pokopališče. Žalujoča žena Josipina, otroci Marija, Cvetko, Ljubo, Danilo, Pepi in Jolanda, družina Fer-folja in drugo sorodstvo Tržič, 9. marca 1966. -'auu,, rv, ju uuuoj na dopustu in Je izkoristil priliko za nastop na tej tekmi, Rosolen in pa vratar. V nedeljo bo Juventina igrala v Farri. Tekma ne bo lahka, saj je važna za obe ekipi. Farra je namreč zdrknila v spodnjo polovico lestvice in bo skušala na domačem Igrišču pridobiti obe točki, ker jo od Juventine loči samo ena točka. Po drugi strani pa bi gostje s ponovno zmago dokončno rešili problem utrditve v rešilnem pasu. CECILIJ URBAN: f 0 ZGODBA O VIKU ts £k>ooooooo< 38. >00000»O0