Današnja številka stan© 2 dinaria*
9 mmis-ii, & mm n. mam tm.
m vsi.
Izhaja vsak dan popoldne, lavsastai aedelja ln praznika.
t tm—i I s do 9 petit vret d 1 D, od 10—15 oetlt vrst a 1 D 50 p, večji insarafi petit vrsta 2 D; notice, podano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naroSllh od 11 objav naprej. — m&eratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor,
ČPtsvnlštvo „8lov. Naroda" in »Narodna tiskarna1* KnaSlova allca si. 5, pritlično. — Telalon it. 304.
Prodolstvo »Slav. Vara-fta" Haailova nllea it 5, L aadstvoarjo
Dopisa spre j oma la pa^iaan-i 1% sadaatno h-amkovane» Rokopisov ao aa vrača.
Posamsz7?3 številka:
v Jugoslaviji        dni po DSn t«— v Inozemstvu navada a divi Oln t, nedelja Din 1*25
PoštnEna pSsžaaa v gotovini.
„Slo venski Sar od* velja:						
		« L	■ubijani	po		
12 mesecev......	—			Dm	m —	Din 216«—
'      •            •  •   »  p .		*	60 —	a	72 —	.  los- —
		■	30'—	■	36r—	C. 1*
		■	Kr-	■	i: —	
Pri morsbipaeai pavtifenju se ima daljša naročnina >vi naročniki naj poti >ejo v prvič naročnino vedno P Na samo pismena nnročili brez pevlatve denar|l se ne morem >
"V«?.' ■   -T.T- W   ■■   i     -Ji.'    ..HHMil. ■■, ~-—T---;---—   - -
---
Naše »radništvo in država.
(Iz predavanja g. delegata dra. KL Š a v n i k a v »Soči« dne 19. t. m.)
Kaj je uprava? Ob koncu koncev so uprava tisti ljudje, ki Jo vrSe. Ako v t e in ozira pridemo do zadovoljive rešitve, stopijo vsi pojmi centralizacije, specializacije in drugega zelo v ozadje, ker pravo uradništvo vla facti ublaži ostrine in napake vladajočega zi-stema in instinktivno nagiba k vrlinam nasprotnega. Bodočnost finančne uprave je zato, če ne izključno, vendar pa v veliki meri odvisna od tega, da si ustvarimo našim razmeram in potrebam odgovarjajoče uradništvo. S tem sem se pa dotaknil najkočljivejse točke vsega vprašanja. Misleč nanjo, sem se mnogokrat vprašali ali naj se tn ne ustavim. Vsi pa čutimo, da nekaj ni v rodu. BaŠ iz tega, da se ne potrudimo prhi stvari do konca in da se čutimo pri tem aH žen I rane po napačni ozirnost^ ki ravno med brati ni na mestu, ali pa takoj preidemo v strupenost In sovražnost — bas iz tega se ml pa zdi, da Izvirajo tista nevarna nesporazuroljenja, ki zastrupljajo atmosfero m odtujujejo, mesto da bi zbliževala. Očitati bi m! torej smeli po mojem čutu naravnost nepopolnost ako ne stotim se tega za<k-njega koraka.
Našega materijelnega vprašanja se ne bom dotaknil, dasi spada sem m 'je najtesnejše spojeno ?. usodo naše uprave v obče, prepuščam je boU poklicanim rokam, de ml za tiste momente idejne in moralične narave, ki — ali je mar sikoma prav ali ne — v življenju poedincev in narodov niso nič in anj važni, naSem vprašanju pa uprav odločilnega pomena.
Kdo smo mi in drugi? Zdi se mi. da zapeljani po prekipevajočem navdušenju afi slepi strasti običajno gremo mimo tega vprašanja in da mi Slovenci in Prečarri v obče preradi pozabljamo, da smo do pred nedavnim služili v pteamah države, ki je s Srbijo takorekoČ že od padca Obrenovlćev živela v sovražnem razmerju, jo že dolgo pred svetovno vojno skušala ekonomično in končno tudi politično upropastiti. Ali se Vam res zdi tako neupravičeno, da smo bff! zbog te svoje preteklosti sprejeti s političnim na«anparrjem? Zlasti ako si mislite, da se bal Srbom, kot staremu poKtičnemu rodu, ni bilo ravno lahko uživali v pslho bivšega av- !
Paul Hervtottr*
fM krvi
(Prevel P. V. B.) (KonecJ
Med tem pa sem zapazi!, da se je odprla v marmorju vdolbina, ravno dovolj velika, da sva mogla naprej. Skozi njo sva zginila v temen hodnik, ki je bil brezdvomno narejen i* lesa, "ka'ti naima hoja ga je napolnila z ropotom. Nad najinima glavama pa so se čuli krepki koraki nekoga, M je stopal pred nami.
Se ena vrata so naju privedla pod čisto ravne in silno strme stopnice. Rezane in postavljene so bue kot zobje žage, katerih osi so obrnjene proti tlom. Moja navzgor je bila zelo utrudljiva in dolga. Vkljub popovi pomoči sem večkrat spodrsnil.
Vrhu tega nadstropja, katerega strmec je bfl menda nalašč napravljen, da preplaši vsaj obiske (če ne napadalce), nama je gosposki mož (vkljub temu, da je bil oblečen kot mužik) vljudno javil, da nas bo njegova Ekaeeleoca sprejela.
»Vstopita tukaj!« nama je zapove^ dal in naju potisnil proti zavesi vrat, ki so bile na desni, med tem ko je na skrajni levi druga enaka draperija, ogromna in zelena, premikala svoje gube od stropa dol.
Obrnil sem glavo Ib alcdaf šeno nazaj na to biago, fct se je
strijskega uradnika, bodisi tistega, ki je bil baje samo uradnik in nič dragega, torej nekak birokratični lanekneht, bodisi tistega, ki je hotel biti dober uradnik, a ne pozabiti svojega slovanskega izvora. Saj smo vendar vsi že pred vojno čutili lažnivost prve konstrukcije pri veČini na§& nemških tovarišev, pri sebi pa naravnost druge, M je res tudi takoj razpadla v nič, ko je počil prvi strel, in so eni stopili v vrste konspirantov, drugi prisiljeni po razmerah, trctfi pa tudi iz prirojenega in privzgojenega čuta dolžnosti, ki je tudi etična vrednota, ostali na svojih mestih ter s telesom tukaj, z dušo m srcem tam, vrSiH svojo dolžnost. ▼ tem j« bife ravno naša individuelna in narodna tragika, ki se je za neprizadetega tujca morala uprav groteskno izražati ob znanih učinkih vesti o avstrijskih zmagah in srbskih porazih. Vse to so pa komplicirani problemi, ki jih tuđi Francoz, Lah in drugi narod! z lastno državnostjo m lastno politično zgodovino le težko razumejo. Zaradi tega iz njih ne izvajam nobenih kotisekvenc, kakor gotovo so bila ona Štiri leta za me in za Vas doba največje moraMČne muke, katere bi za nobeno ceno ne hotel še enkrat preživeti. Bik) je torej na nas, da premagamo nezaupanje in ?! zastužisso zaupanje, In vedeti smo morali, da to ne gre čez noč, tem manj, ker je znano, kakšne rane so sekati tisti ki so nastopali v našem tmerm. Od prvega tre-nottta pa je bila naša najiskrenejša želja, da zgine ona žalostna senca tn da nas objame topli žarek bratstva. Ta želja je bila tako iskrena, da občutimo kot največji neuspeh, ko vidimo, da še vedno ni Čisto izpolnjena. Ce pa rabimo še kako legitimacijo za njeno odkritosrčnost, je ta legitimacija — mislim — I naše gotovo pomanjkljivo ali pošteno J delo. Komu velja? Nam? Našemu žepu? NaJR časti? Ne — edino le eelo-kupnostf.
Morcfe smo pri tem nehote in nevede taktično nekoliko grešili Iz razvafm Avstrije smo si rešiR svoje stanovske posebnosti Pri tem ne mislim prevzetnosti, ki se je v izvestnih zastopnikih stopnjevala do neke specifične c. kr. božanstveno-sti in je bila v avstrijskem zraku sicer
pojmljrva, a je že tu odbijala — govorim iz spominov svojih mladih let, ko mi je bil uradniški milieu §e docela tuj — dočim je morala iti drugim uprav na živce, kolikor se jim rd zdela smešna. Na to lastnost kakor rečeno, ne mislim, bilo je je v krogih slovenskega uradniStva v obče in, če sem prav opazoval, finančnega še posebej, vedno malo ali vsaj primerno manj kakor pri drugih. Vsekako jo je pa naša že v zadnja vojna leta segajoča mizerija že davno morala iztrebiti. Ostal nam pa je stanovski čut, stanovska zavednost, dočim stoje naši srbski tovariši v ti točki še le cb začetku razvoja. Če pa se je morala zdeti ta, srbljan-skemu uradniku doslej popolnoma neznana poteza beogradskim krogom ravno v zvezi z našim komaj prestanim potit&nim in nacionalnim suženjstvom dvojno nerazumljiva in uplivati nanje, kolikor se je preveč poudarjala, kakor prepotentni nastop lakaja, ki ne čuti več gospodove roke — če je pa vse to res, je ravno tako res ,da smo v ti točki posebna občutljivi, vedoČ, da gre tu ne samo za zadnje, kar je ostalo nam, ampak tudi za prvo, kar si mora srbsko uradništvo priboriti Služabnik države, da — in kolikor mi pravi trezni prevdarek, da moram vlado kot pred-staviteljico države istovetiti s to — tudi služabnik vlade, ker se mora sicer začeti anarhija: služabnik torej — da, In sicer dta zadnje meje mojih moči in discipline ki Se ni samovolje — suženj ne, dokler imamo čisto vest in čiste roke. Vem, da narod Črpa svojo moč iz žuljev oratarja, iz delavnosti obrtnika, iz podjetnosti trgovca m industrijalca, in zato sovražim ravno uradniško prevzetnost — vem, da je v tem smislu naše sodelovanje mani produktivno, kakor drugo. Kolikor je pa potrebno, se smatraj za enakovredno in enakopravno, in sicer že zaradi tega, ker je le potem vršim z liubezniio, udan mu z vsem svojim bitjem, pripravljen žrtvovati se zanj, in ga ne občutim kot robske verige.
Mnogo bi pripomogel k povoljni ureditvi razvoj jezikovnega vprašanje. Da bi šlo že sedaj vse gladko, niti pri nas ni res. m v obče znanstveno tn politično Že nevarno meji na frazo. Jezik ni samo občevamo sredstvo, marveč kliuč do človeške duše in srca, kot tak pa tem manj poljubno zamenljiv, ker nam odpira vrata v   skrivnosti in
za to iracijonalni svet. Podrobnosti ne sodijo v moje predavanje, opozarjam pa izredno lepi in trezni uvodnik, ki ga je priobčil g. proi Pitamic v »Novi Evropi« od 21. jan. t 1. in ki je zaslužil vso pažnjo, ki je — če se ne motim — pri nas doslej ni imel.
Nič manjšega pomena je pa vprašanje naše vzgoje. V Beogradu prevladuje za finančno službo trgovinska predizobrozba, pri nas — vsaj za vodilna mesta, za ta mi gre v prvi vrsti
— akademična. Ne podcenjujem one, prvič ker se brez orijentacije vsaj v nekaterih strokah (na primer knjigovodstvu) naša služba deloma v obče ne da opravljati, potem pa tudi, ker je načelno važno, da tudi nas nekoliko prešine trgovski duh. V zadnji instanci zavisi naša vrednost, vendar tudi od tega, da znamo hitro čim več in s ctm rnanjširrri stroški zbrati. Priporočal bi to posebno nekaterim gospodom davčne stroke, ki jim vsa radikalna prsmemba valutnih razmer, kakor radi govore o nji, še vedno ni šla v glavo in ki se še vedno pehajo za kronskimi diferencami, kronami, kakor bi šlo za dolarje. Priznam tudi rad. da je Avstrija tlačila pravnike na mesta, kjer so bili potrebni tn še večkrat nepotrebni, in uganjala v tem oziru direktno neodpusten luksus. Za še večjo napako pa bi smatral, ko bi se postavili na nasprotno stališče in skušali izriniti pravnika, za kar je dosil priPke in seveda ne samo s slabo plačo. Trgovinska šola je šola privatno   gospodarskega dobička
— razumem seveda besedo v njenem najboljšem pomenu — in bo. čim bolje je zasnovana in čim bolje je upravljana, tem bofi zadoščala ravno temu namenu, tem globočje pa tudi Vjpfivala na vse mišljenje učenca. Naša služba pa je pri vsi materijelnostl le služba javnega interesa, za njo ne sme biti me-rodajen samo rentabilnostni kalkul, marveč tudi narodnogospodarski dobiček, pred vsem pa pravo in pravica. Ne sme imeti rešpekta pred polno mošnjo in se ne bati. da jo Šele prav navrta, če jc treba. Tudi bogatinu se ne sme odreči varstvo zakona. Poznati mor* pri vatni egoizem in vedeti, da je motor vsega življenja, oriientirati se mora v njega potih m sredstvih — ne sme si pa dati zmotiti pogleda po njem, marveč mora imeti pogum in proste roke, da ga zavrne, ako se skuša dvigniti nad solidarnost interesov vsega prebival-
^^B^¥V99aV^HC^aVBaVHaalBBHBValBVa1
stva. Ne zablodi naj v teorijo, ali poznati jo mora, če hoče ostati v zvez! z ostalim svetom in ogromnim delom, ki se je v korist financ opravilo ravn > po znanstvenikih. Ne vidim pa :e 1 l -nosti, da si človek pridobi v s a za to potrebno kvalitete, kakor humanistično Šolo m nje krono: univerzo. Brez dvoma tudi doktorska diploma ne daje pri-vi!cgi;a do primata, in ena mojih i -ljubših administrativnih skušenj, ki sem jih dobD v Sloveniji, je, da sem med neakademiki nclcaj na I vs 1 > i nlh delavcev — aH • tu-
di ne sme iti, da bi iz pomanjkanja diplome n?.stal privit^.;.
V vseh teh vprašanjih, ki sem Vam jih razvil, v njih prevdarku ?ine ira < : studio, leži bodočnost naše uprave. Sedanja starša generacija ni verjetno, da bi io Se uživala, rekla bp pa lahko, da jo je pripravila, ako razume svojo nalogo. Naj se dobro izteče!
Seja narodne skupščine.
— Beograd, 26. maia. (Izv.) KUtlb pričakovanju se včeraj ni končala v narodni sknpščini razprava o poročilu ve-riiikacljskega odbora. Z orjrom na to ttfdi niso nastopne tekom včeraistrjesa* čfoi9 izpromembe v političnem tri parlamentarnem poio£a?u, ki so se pričakovale v zvezi z zaključkom vertfika-cljskc debate. Na današnji seji narodno skupščine, ki se prične ob 9. d«-poldne, se mora končati verifikacijska razprava, ker je danes po poslovniku zadnji dan za to raapravo. Tekom včerajšnjega dna se ni zgodilo ničesar poTrvemb-Re&ega z ozirom na parlamentarni položaj. Govorilo je več radikalnih In demokratskih govornikov. Zanimivo je-da tekom včerajšnjega dne ni nas tonil nHi en poslanec iz vrst klerikalnega m mustirnanskega poslanskega kluba. Veliko pozornost je zbudil govor radikalnega poslanca iz Crne gore Tome Orahovca, ki je najstarejši poslanec po letih, čegar govor je bil sprei.^t z velikim odob ravan jem od večine kakor tudi od oposiciie. Značilna k* bila tudi icjiava Ljube Davidoviča, ki jo je podal po govoru dr. Grgina, ki je govoril o splošnem političnem položaju v zvezi z Wfldoijcvhu govorom o položaju na Hrvatskem. Ljuba Davtđović je dejal, da je svoječasno pričel razgovore z RadiČem radi taera, da bi
I Dve dami v Črnem, ena stara, druga mlada, sta se izločili iz njega, vse objokani. Za njima se jc prikazala roka, ki ju je odslovila prav kratko, med tem ko je ob istem času starejša prosilka žalostno jadikovala:
— Ah, če bi Vaša Ekselenca bila tako dobra! ... On ni Krivi . . , Tako j mlad je. Vala EKscelenca!
Težko so se zaloputnila vrata. Bila ] so ona, skozi katera me je bil pop vle- j kel, gledajočega nazaj. Tožba stare čr- | ne gospe mi je zvenela v ušesih. Za trenutek sem mislil, da sem bil to jaz, s katerim je hotela govoriti. Bil sem tako razburjen, da sem mislil, da se ves svet zanima samo za mojo usodo. — »Tako mlad je! . . .< je rekla. Jaz sem oni, ki je tako mlad! 0, če bi človek mogel biti tako mlad! . . . Tresel sem se, ker sem bil tuđi mlad, v sredi tega skrivnostnega poslopja m za tolikimi vrati! . . .
Moj pop je kihnil. ker si je prepože-Ijivo vtaknil duhana v nos. Oklenil sem se ga. Skušal se mi je nasmejati, mod tem ko je reza! obraze. Začel sem si ogledovali sobo, kjer sva Čakala Cela vrsta obtok je vfeela okori naju na kli-rffh. kakor v kakem maškeradnem skJa-dHčti ...
MoSSc od prej naju je poiskal in morala sva spet nazaj na stopnišče. Na nasprotni strani se jo znova premaknila draperija, drug mafek se je rzlu-m nfe, in ko je spet padla nanj, se je
začel smejat', ch. ampak smejati! . . .
Oni. ki naju je vodil, *e zmignil z rameni, in ko je šel mimo svojega tovariša, mu je šepnil:
— Zadeva je torej poravnana z go-spodariem? . . . Dobro, to pot si jo odnesel . . . Toda pozor za naslcdnii-krat! . . .
Drugi se je pa neprestano tako veselo in na ves gias krohota!, da je nerodno stopil na nevarne stopnice in z neverjetno r.aglico strmoglavil navzdol Padec ga je pomiril, smejal se ni voč. .Morda je bil mrtev?
Toda med tem, ko sem hotel na vsak način videti, ali se bo dvigni! ali ne, me je moj dobri pop resno poiegr.il za rokav.
— Torej? Ali bo to še danes? je zakričal ubit glas iz ozadja sobe, ki jo je še napo! pokrivala težka zavesa, katero je služabnik le deloma dvignil.
Pop m jaz sva se obotavljala na pra£U, on je postal ravno tako preplašen kot sem bfl jaz.
Pred nama sta si dva starca sedela nasproti, vsak v naslanjata iz usnja z ogromnim n asi an jalom tik ob kaminu, kjer je plamecela piramida veHkanskfc polen. Najprej sem spoznal, da je bfl eden v domačem plašču in drugi ja pa imel bele brke iz trdih ln navzdol zavihanih kocin, kakor Jih imajo morski psi
— Pozdravi svojega očeta, mi je s slabim giasom zapovedal pop.
V svoji zmešnjavi sem se dvakrat priklonil. Kdo od teh dveh osebnosti je bil moj oče? Je bil oni k! mi je dal znameni?, nsj stopim naprej, s svojo suho roko. ki sem jo spoznal: ta roka s prstanom z rdečim kamnom je ravnokar preernala objokane Črne žene. Ali pa je bil oni. ki je grizli z Mostnini obličjem svojo cigareto? Hotel bi^bll raje, da bi bil tale moj oče. Zakaj? Skoda! Za nič! Ker s! človek vedno nekaj želi! . . .
— Pridi vendar bližje, je rekel prvi Ali si premažen?
Moj učitelj me je sunil s kolenom. Nehote sem se nazadnje ustavil ravno med obema gospodoma. Nisem si upal jih pogledati. Kolena so sc mi šibila. Naslonil sem se na mizico, kjer sem našel nož za papir m oprl sem se nanj. Njegov ročaj je bil izrezljan rz slonove kosti in je predstavljal mrtvaško glavo na križem stoječih ključnicah.
— Pusti to, je zamrmral oni, ki je kadil.
Ubogal sem takoj, še vedno s povoženimi očmi
Nenadoma sera se strasti. Prst se je dotaknil mojega čela in ubiti glas, ki sem ga bil slršal v trenofku, ko sem vstopil, jc rekel:
— Vse je greifeo za onsga, ki ima žolč v ustih . . .
Ali bi moral odgovoriti ali samo potrditi? . . . Toda prst se te bil že oddaljil cd moje kože,  kjer je bil napravil
mrzlo tnčko, in drugi starec se jo jezil:
— To je starost, v kateri je človek sročen.
Nato sem xe.ee! slino plakati V tem trenotku jo pridrvel v sobo muziV. ki je opravljal Doael vratarja in naznanil hne. ki ga nisem ra.ri^ie!.
— Hitro! H'tro! sta vsklUcnila obenem oba goepoda. In vi drugi pustite nas. prijatelj! . . .
Ker sem bil pa že čifi 1 pel in izgledaj, da v.o razumem, m s fe oni, od katerega sem si želel, da bi bil moj oče, porinil v smeri skrivnostnih vrat. V ^ar skokih je bM pop za menoj. Na slepo
srečo sva sla navzdol po polžastih Stopnicah ln prišla nazadnje v podzemlje, polno kuharskih vajencev. Odtod* sva prišla na prosto po železni lestvi
Pop je dvignil roko proti nebu, ne da bi izrekel, kaj se godi v njem.
— Toda pravzaprav, sem vprašal, kateri pa je bil moj o;-e?
Njegove roke so se začele še bolj tresti in vzdlhni! je: »Žalibog, žal;' ;! To je njegova skrivnost in ne moja! On bi se bil moral izjavit! . . . Kakšno razočaranje, moj B>g! . . .t
In glejte, j: končal Biribof, to je 60 edinikrat v mojem življenju, da sem vide! svojega očeta. In edino približno jasno mnenje, ki vam bi ga mogel o njem izraziti, je, da je bil stari gospod, ki je sedel na moji desni, če ni bil morda starac nasporii ki je kadil na moji levi.
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 27« maja iy*3
5tev. 120.
prišel v Beograd, medtem ko se radikale! razgovarjajo ž njimi zato, da bi ne prišel, kar je velika razlika. Najznačilnejši je bil govor demokrata dr. Voje Marinkovića, ki so ga s pozornostjo poslušali vsi člani vlade, večina in opozicija. Voja Marinkovič je v glavnem govoril o Radičevih mandatih ter o mandatu demokratskega poslanca Mi-Jovića. Dokazoval je, da je predlog veČine verifikacijskega odbora gleda od-fcoditve razprave o Radičevih mandatih neosnovan ter je pobijal razloge veČine v verifikacijskem odboru. Olede mandata demokrata Mijovfca v timoš-kem okrožju je vložil Marinko vid pismen predlog, naj se verifikacija tega mandata odloži, dokler se ne prouči Vprašanje, ali je MijovSč politični uradnik v smislu volilnega zakona,
— Beograd, 26. maja. (Izv.) Včerajšnjo dopoldansko sejo narodne skupščine je otvoril začasni predsednik dr. Peleš ob 9.30 ter govoril po smrtnico pok. poslancu dr. Kockarju, ki so jo poslanci stoje poslušali. Po odobrenju zapisnika zadnje seje se je nadaljevala razprava o poročilu verifikacijskega odbora glede spornih In Radičevih mandatov. Prvi je govoril demokrat Pera Markovio, ki se je bavil z vprašanjem mandata dr. Ivana Ribarja ter Zahteval, da se mora verificirati, češ, 'da so se pri štetju glasov izvršile nepravilnosti. Navajal je tudi razne zlorabe za časa volitev v virovitiškl županiji. Za njim Je govori! radikalec D u-8 a n O r g i n , ki je odgovarjal na Izvajanja predgovomika ter izjavil, da je V^riflkacljskl odbor ugotovil, da bi dr. Ribar vsekakor ne bil izvoljan, ca tudi so odštejejo vse nepravilnosti, ker kljub temu ne doseže količnika. Ljuba D a -VI d o v 1 ć je podal nato nekatera oseb* na pojasnila ter izjavil, da gredo radikale! pri pogajanjih z Radićem dalje, kakor pa Je šel on svoječasno. Davido-vlč Je hotel pridobiti Radfca, da bi prišel v Beograd, med tem ko se radikal al pogajajo z njimi zato, da bi n« prišel. Demokrat posl. dr. Miloš Radosav-Ijevič |e govoril v Isti zadevi kakor Markovic ter se bavil z neredno«trni, ki so se izvršile za Časa volitev v njegovem vollmem okraju. Demokrat dr. Vola Marinkovič Je v svojem govoru navajal dokaze proti uničenju Mljoviće-vega mandata ter zahteval, naj se ta ^adeva vrne verifikacijskerau odbora v fcvrfco nove proučitve. * Popoldanska seja se* ifb prt?ela oo igOL Tajnik dr. Janjlč Je prečrtal poro-Bo verifikacijskega odbora, na podlagi Itaterega se na mesto pok. poslanca dr. Bova Kockarja, ki ja umrl v Osijeku, rvpoknče v skupščino dr. Momčilo Iv* kovic Iz Beograda. Skupščina je to po-IroJSlo sprejela ter se je proglasil za no» ima poslanca dr. IvkovM Nato se le
Silo na dnevni red: nadaljevanje raz« ve o poročilu feriflkacljskega odbo*
Si slede spornih mandatov. Radikalec orno Orahovac le Imel daljši pa« triloticm Kovor, ki Je bil zelo burno pozdravljen tako od demokratov, kakor od radikalcev. Za njim je govoril demokrat Dragotin Pečic, ki je naglašal, 'da se gradivo o mandatih, ki se odlagajo, razlikuje od gradiva onih mandatov, ki se ne uničijo. Z ozirom na to bi se no smelo razpravljati o obeh skupinah mandatov Istočasno, kakor je to povzročila večina. Z onim dnem, ko se je Uvidelo, da Radlčevl poslanci sploh ne pridejo v skupščino in da se to more zgodit! tudi po bodočih volitvah, se je vstavila v poslovnik nove skupščine določba, da se mora rešitev o mandatih izvršiti tekom treh mesecev. Ta rok Je bil določen, ker zakonodajalec ni hotel, da bi bila narodna skupščina slab parlament. Radikalec Milan Stefanovič Je v svojem govora naglašal, da Je za rešitev hrvatskega vprašanja treba imeli časa. Izjavil se je proti vsakim prisilnim odredbam ter pozival skupščino k stvarnemu delu. Demokrat DJoka P o-p o v 116 je v svojem govoru navajal razne nerednosti, ki so se vršile v okra-
Ji radikalnega poslanca dr. Velizarja ankovića. Očital mu je, da je hodil dr. Velizar Jankovfc po Srbiji v šajkačl ln ]p revolverjem, kadar gre na sever pa *Bosi cilinder in salonsko obleko, ko potuje v Dalmacijo, je večji Slovan kakor ;Strossmayer sam ln kadar gre na jug, ,nosi fes na glavi Ta karakteristika Je izzvala mnogo smeha. Izjavil Je tudi, da » dr. Jankovič izdal letake v bolgarskem Jeziku, v katerem Je pozival Bolgare, naj glasujejo za radikalce. Dr, Ve-llzar Jankovič Jo odgovarjal pred govorniku ter Izjavil, da letakov nI Izdal on. Na napade poslanca Popoviča Je odgovarjal tudi notranji minister Vuffčfc. So-;fe so Je zaključna ob 19.30. j.   — Beograd« 26. maja. (TzV.) Dan« bo" 0. dopoldne se Je nadaljevala seja narodne skupščine. Lista govornikov Je prilično  že  Izčrpana.  Danes govori ljubljanski   poslanec prof. R e I s n e r, za nflrn bo govoril Svetozar PrlblČevic, Nemec dr. Kraft, Todor BoškoveS. A«a>-fronovic ln Orizogono.
Vsi, W vam je blagor domovine in nfene ooorc, akademske In aredrif^^lskc mladfae pri srcu, t   kupujte cvetke danes ln t s
ietriekl
Naša breznaSelnost.
V Mariboru, 25. maja,
Usodna naša nesreča je naša brez-načelnost. — Nad vse spretno je izrabila avstrijska vlada umor v Sarajevu, naši ljudje so bili navdušeni za boj proti Srbiji, drugi so so bali nemške zmage in obupavali, tretji se oklepali še Zedinjene Slovenije, četrti fantazirali o rešilni bilki trializma . . . Skupni znak vseh pa je bil, da se nismo spoznali.. . Ne samo, da niso vedeli, ne kam ne kod, žalostneje je, da niso sploh vedeli niti za lastne želje, niso vedeli niti, za kaj bi se v danem slučaju odločili: in to se potem imenuje boj za osvobojenje.
Ce že navadni narodni vojščaki niso Imeli pravega cilja pred očmi, če niso imeli prave orijentacije, to bi se prezrlo v viharnih in nevarnih tedanjih časih; a nerazumljivo je, da niso mogli najti cilja svojemu delu niti narodni voditelji. Niti pozneje, ko Je že bila pot v bodočnost takorekoč začrtana, so še oklevali, saj se je sprejel habsbur-ško-lotarinški okvir v majsko deklaracijo, ker si naši politiki niti pomisliti niso upali na rešitev jugoslovenskega vprašanja brez ali celo nasproti monarhiji. — Ta kardinalni naš greh, da si ne postavimo cilja, za katerim bi stremili z vso svojo močjo, ta greh nas muči Še danes, in kdo ve, če se ga sploh kdaj še oprostimo.
Saj še danes etneamo med svojim minimalnim in maksimalnim programom, med rešitvijo v polovičarskem, avstrijskem in celotnem1 nacionalnem smislu. Prvi naj bi bfl pravzaprav samo prva stopnja aacfjonalne evolucije na poti k popolni rešitvi tega vprašanja; mesto, da nam Je danea v oporo, nam Je le v napotje ln oviro, kajti niti danes se ne moremo odločiti, da bi Šli z vso odločnostjo v boj za nacijonalne ideale. Sto in sto stranskih pomislekov, ki izvirajo Iz tren ornega oportuninna ,je močnejših kot sto- in stoletna hrepenenja po popolni svobodi bi našem ujedinjenja.
Tako Je v velikem, tako Je v malem.
Pri nas nastajajo stranke in strančice le iz stranskih ozirov, za to, da so V napotje pri boju za naše velike cilje; osebne ambicije, mnogokrat celo osebne koristi so važnejše kot vsi nacijo-nalnl in kulturni ideali. Tudi tukaj nas cepi samo lastna breznačelnost, ker nočemo poslušati svojega srca, ko nam zastira tisoč malenkosti pogled in cilje.
Niti katastrofo nas ne lztreznijo. Dne 18. marca so doživele vse stranke, razen ene, navzlic lepi skupni vsoti glasov popoln poraz, ćlovek bi mislil, da bo z nujnostjo sledilo Iztreznjenje, zlasti le, ko nam dan na dan prorokujejo nove volitve: za občinske zastope. za sre-ze. za oblasti In v jeseni za skupščino. Vzroka dovoli, da se prilagodijo naše grupacije volilni geometriji — Kakor se zdi. Je slov. republ. stranka likvidirala, soe. dem, frakcije pa se nekoliko zbližale*, to pa je tuđ! vsa raisona na pod« lagi volilnega Izida.
Ze dve leti se govori In piše o naprednem bloku. Stvar je postala v zadnjih dneh bolj neoflcijelno kakor pa oficijelno aktualna, Nikdar nisem drl slepo črez drn in strn za kakim geslom, zato bi rad brez ozira na levo in desno zapisal par besed.
Ko se je doslej govorilo o naprednem bloku, sta prišli v poštev demokratska In samostojna kmetijska stranka. Da M v bodoče naj vstopila v to zvezo še narodno radikalna stranka, je pobožna želja zadnjih dni. Ni moj namen nikogar žaliti, a zdi se ml, da Je ta koncept kaj močno naiven, zlasti pri tej situaciji v Beogradu. Dogovor državnih strank med seboj se pač ne bo sklepal ne v Mariboru in še manj v Celiu, tudi tedal ne. če naj velja le za eno okrofle, da omenimo med mnosrlmi vsaj eno samo nemožnost V poštev prihaja torej za dogovor s samostojno kmetijsko stranko le ena Izmed obeh, aH radikalna ali demokratska: zdi se ml, da si morajo lnicllatorji bloka biti o tem na Jasnem že pred prvim sestankom, če hočejo doseči res kake uspehe. Ne da se tajiti, da imajo trenotno zastopnik! obeh tez nekoliko argumentov na svoj! strani. — Obe stranki pa bi rad! stopili v tako zvezo, kar Je zopet popolnoma naravno. Demokratska kakor radikalna stranka obsegata vse pokrajine m vse stanove in hočeta doseči v ceiokuunost! svoj ppoffram J zato so Jrrrra, pristali vseli stanov dobrodošli. Stanovsko • razredne stranke pa troalo omejene programej dokler m Če ffh hočejo trveHavUatl morajo braniti pripadnikom drugega stanovskega razreda vstop. In tako vidimo, da klic po naprednem bloku doslej ni našel pravega odziva v kmetijski stranki r?> »
Nočem razmotri v aff o potrebi In upravičenosti kmetijske stranke pri nas, kafti nočem polemizirati na nobeno stran; ugotoviti pa želim, da naše razmere niso bife dovolj zrele za nastop politične stranke na agrarne« programu. Ne program, temveč fraza m žella po nečem novem Je priklicala mase pri prvih voTHvah. Tn mase so videle v tel novi stranki le novo, povsem kmetijsko formo napredne stranke ter JI lareki*
gram mas ni mogel držati; zaradi tega so ga tudi zapustile, brž ko se je pojavilo drugo, krepkejše politično geslo. Iz teh vidikov Je torej možen sporazum, možen napredni blok. Ce so gorenja izvajanja pravilna, potem bi tak blok ne bil le negativen, temveč prav visoko pozitiven politično, kulturno in gospodarsko.
Ljudstvo je po zadnjih volitvah zelo desorijentirano, organizacije pa ne delujejo, ker nimajo pravega cil;a in torej tudi ne prave poti pred seboj. Prihaja poletje in razni načelniki in pod-načelniki bodo odhiteli na oddih, odbori bodo nesklepčni in nove volitve jih bodo našle docela nepripravljene«
Na Radićevem shodu.
(Dopis Iz
Ha omkoštao nedeljo je poslal Radie deset svojih poslancev v Prekmurje, ki so se razdelili po dva in dva na pet krajev, kjer so imeli shode. Najboljše obiskan Je bil shod v Križevclh, katerega se je udeležilo do 1500 ljudi, najmanj poslušalcev pa sta imela govornika v Beltincih.
V Križevclh sta govorila Ivica Radič, sinovec Stjepana in narodni zastopnik v travniškem okrožju v Bosni, ter Štefek Čižmešija, na Radlčevi listi izvoljeni poslanec Prekmurja iz Prologa v Medjimurju.
Ivica RađU Je zanimiv človek, seljak, toda načitam, dobro poučen v zgodovini, ki ve dati odgovor na najrazličnejša vprašanja, a ni v svojem Izvajanju dosleden in logičen, kakor niso sploh ljudje, k! so požrli na nagi orna brez temeljne Izobrazbe kopo znanja. Zavestno In ponosno se je približal s suknjo na ramah vladnemu zastopniku ter mu pokazal svojo poveril n i co z besedami: Ja sam Radić! Na pripombo, da Izgleda Stjepan drugače Je odvrnil, da je njegov sinovee. Shod it otvoril sam, poudarjajoč, da ima zanj oblastno dovoljenje m da mu stavljajo kot tovorniku ustavna določila meje, katerih se mora držati« dasi jih ne prtpoznava, ker noče rabiti sile proti sili. Oprostil se je. da ne zna slovenski, upa pa, da ga bodo v hrvatskem jeziku poslušalci prav tako dobro razumeli. Zborovalce Je pozdravil s ra-dlčevskim pozdravom: Hvaljen Jenus 1 Marija!, kateremu pozdravu se Je odzval le ČUmaiTia z* na veke amen ! Nato je pozval zborovalce. naj vskllknejo na čast vehkim idejam Radlftevega programa 2? vio - eUen republika! Zrvio-eljen svoboda! se je razlegalo po prostornem prostoru pred križevsko cerkvijo.
Ivica je nato govoril jako demago-ško o republiki federaciji itd., češ da pride prej ali slej čas republike za Hrvaško ln Slovenijo, med tem ko je dejal, da si naj obdrže Srbi kralja, ako ga hočejo. V zahtevi no republiki da so sicer popustili za zdaj radi če vel, ker morajo tudi oni računati z dejanskimi razmerami, vendar pa da ostaneta vedno glavni točki njihovega programa republika ln svoboda. V Beograd da ne ere pod nr>
Prekmurja.)
benim pogojem, ker Je dal svojim volivcem moško besedo, da ne pojde tja, ker nima tam ničesar iskati. Pripravljeni pa so, da pošljejo v Beograd v potrebi deset, dvajset ali še več svojih ljudi. Volitve pričakuje na jesen. Tedaj bo narod z večino odločil za Radičevo republiko. Ko bi se pa drugače izrekel, se umakne, ker mu je narodova volja najsvetejša reč. Sam da pojde pri prihodnjih volitvah v Macedonijo. ker se ne boji ničesar. Ce njega ubijejo, živi njegov duh v njegovi ženi, ako tudi to zakoljejo, ostane še sfn. S nanosom je pravil, koliko je presedel v ječi, in kazal brazgotine na svoji glavi, ki Jih je dobH od kopit orož-niških pušk. Rekel je, da bi ostal rad dlje časa med Prek m ure i, a da mu tega ne dopuščajo gospodarske razmere, češ da je kmet, ki bi takoj občutil na svojem posestvu, ako bi zaostal za več dni.
Isto, kar je grrvoril Ivica, je ponovil Clžmešija v madžarskem Jeziku. Za Člž-mešljo se h sploh neprestano bal Ivlca, da bi jfh s kako neprevidnostjo ali neumnostjo ne osmešil pred javnostjo. Ko je hotel dati v razgovoru po shodu Clž-mešlja sam nekaj pojasnil, ga Je Ivica vedno prekinil z besedami; adtafek, tiho bod!! To povem Jaz.«
V Križeve© sta se pripeljala Ivlca in štefek na kolesih, ki sta si ju izposodila od kmetov v Pncrooth. Tudi vrnila sta se na Isti načm. Med potjo sta raadehla nebrol Radičevih brošur m letakov.
Tako se pripravlja Radtd že zdaj za Jesenske volitve, medtem ko se druge stranke ne ganejo, ampak Čakajo, da jih reši poraza kak čudež od zgoraj. Kako znano je Radleevo hrte v Prek-murju, izpričuje najbolj dejstvo, da je priŠtel neki učenec ljudske šole v Murski Soboti k slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu kot tretjega tudi — Stjepana Radića, Od njega pridigovana navidezna suverenost naroda vleče, razmere se od zadnjih volitev niso niti za las poboljšale, nasprotno je nezadovoljnost še večja. Slep je, kdor ne vidi, da pride pri teh razmerah za slučaj jesenskih volitev Radie z jakim zastopstvom kot apostol republike v Beograd, na žalost pa le kot kriv prerok in ne kot odrešenik.
Slovenski književniki proti občinskemu svetu
(Protest radi imenovanja arhivarja.)
sDruŠtvrj slov. književnikov« v LJubljani je ob priliki razpisa službe mestnega arhivarja naslovilo na občinski svet v zaščito stanovskih Interesov svojih Članov pismo  sledeče vsebine:
»Z imenovanjem g .Otona Zupančiča za definitivne ?ta dramaturga tuk. »Narodnega gledališča se je Izpraznilo njegovo dosedanje službeno mesto mestnega arhivarja. Obče znano je dejstvo, da je bflo to mesto svoječasno ustanovljeno z namenom, da se slovenskim pisateljem-leposlovcem preskrbi primerna eksistenca, tako da bi se Čim manj ovirani mogli udejstvovatl v svojem pisateljskem poklicu. V to svr-ho je bil kot prvi mestni arhivar Imenovan pesnik Anton Aškerc, In to načelo se ni prekršilo prt imenovanju pesnika Otona Zupančiča.
Podpisano društvo si nikakor ne prisvaja pravice, da pri imenovanju novega mestnega arhivarja stavi glede osebe kakršnekoli konkretne predloge, pač pa opozarja ln trdno pričakuje, da se doslej varovana tradicija ne prekine m da se na mesto arhivarja tudi v bodoče imenuje Izključilo pisatelj-umetnik iz vrst leposlovcev, Čigar dosedanje umetniško delo opravičuje nado, da se bo izkazal vrednega naslednika obeh svojih prednikov. Z imenovanjem vsake druge osebe bi ljubljanska mestna občina Izgubila sijaj pijetete do slovenskih leposlovcev in naše kulture sploh, kar bi tudi na Javnost na moglo ugodno učinkovati«
Občinski svet te omalo^ražuloč tn prezirajoč to našo kulturno tn socijalno
povsem upravičeno opozoritev za mestnega arhivarja Imenoval osebo, ki nam Je kot taka sicer povsem irelevantna, kl pa je ni mogoče uvrstit! niti med le-poslovce, niti med književnike. Poudarjajoč, da so se med prosilci nahajali trije ugledni leposlovcl od katerih sta dva brez vsakega stalnega zaslužka, smatra podpisano društvo, da je občinski svet s tem svojim činom z Izredno odkritosrčnostjo dokazal, da kulturno delo med Slovenci ne zasluži nobnega priznanja.
Podpisano društvo seveda nikakor noče kratiti občinskemu svetu pravice, da nagradi osebe, ki se mu zde zaslužne v kakršnemkoli oziru, najodločneje pa mora ugovarjati, da so za tako nagra-Janja porabljajo institucije, Id so doslej služile izključno v kulturne svrbe. Z največjim ogorčenjem mora tudi zavrniti ob priliki tozadevne debate v obč. svetu Izraženi argument, ki bi utegnil vzbuditi sum, da slov. književniki zahtevajo zase Izjemnih ugodnosti pri službah, za katere bi ne bili ne sposobni, ne voljni vršiti Jih. Sinekure prepuščajo slov. književniki ljudem, ki doslej niso še z ničemer dokazali da bi bili zmožni kaj drugega.
Iz navedenih razlogov Je »D. s. k.« na svoji odborov! seji dne 16. t m, sklenilo nasloviti na obč. svet zoper izvršeno imenovanje svoj najodločnejši protest!
Dfttstvo slovenskih
v IjMhgenl.
Mariborsko osmo,
V Mariboru, 34 maja
Y fteš ooBaskl svet. ki Jt se pred dobrin mesecem stal pred razpustom prihaja polagoma novo ffvijenle ta boljia volja sa resno delo v dotle) žalostnem obentskem gospodarstvo. Za dubovi na desni?! so sa pomirili tudi dubovi na levici — U slednji vsaj navidezno. Pri zadnjih sejah p« smo doživeli nepričakovano, da Je dalo povod sa nova razburjenja središče dvorane, teret večinski socflallstfčn! klub. Občinski svetnik g. Bahun, se Ja v svoji ostri later-
Dr.
• C Bahun pri fzktdaujB znoja Is mestne I klavnice saden g. župana samega, as kar bf kazala precej ostra debata med g. županom In g. obč. svst BsJranom. Ns nasprotni strani, p« sa enjejo domnevani«, da meri cela Bahuaova klavnilka kanonada na »sto drug efll, katerega Je Iskati v znanj obsežni sodni aferi dr. Leskova r e. Banan In nasprotno !n da shiži g. župan pravzaprav le radi večje obiektfvnostl g. Ba-hunove Interpelacije kot posredni cilj. S v avasz da Is boli
Predovlč, kateri Je z. župan nt lastno odgovornost dovolil adaptacijo v mestni klavnici in na drugi strani nn livozničarsko rvrdko MarkoviČ, glede katere dr. Lesko-varjev klub obe. svet. Bahuna očita osebno protekcijo. Resnicf na ljubo bodi povedano, da se dr. Lcskovar]ev kub v tozadevnih debatah vede povsem mirno, ka] pa pravzaprav pri tem misli, to izve javnost naknadno v »Straži« !n sicer clede te afere ▼ nenavadno obširnih poročilih.
Nas ne more zanimati afera kot taka, neco le vsebina sama. 2e skozi Jtlr! leta skušamo dokazovati, da 'e v mestni klavnic! v Mariboru nujno potrebno napraviti red. Tu ne gre za lokalni interes mestne klavnice, toda radi lege Maribora kot obmejnega mesta, v katerem se koncentrirs glavni izvoz v mozemstvo. Je na rednem poslovanju te klavnice zainteresirana tudi vsa na5a večja fzvozna trgovina.
Mestno občino smo že opetovano dobrohotno opozorili, koliko koristi xa revna sloje b! Imela mestna obč'na Iz mestn« klavnice, ako bi se ničesar drurega n« storilo, kakor da bt se strogo rzvalal kbv-niškl red ter vsi tozadevni veterinarski predpisi. Po prepričanju aobrft poznavalcev riotrnn:fh razmer v mestni klnvnld, '* mestna občfrra zarres*!la veliko n.ioako. da je že od vsegs poč>tka preveč s«inwla is-mo ravnate'*!! Kermi In da je v tem sIucVu narveč greJfl g. dr. Laskovar kot bivSI vladni Wo*r»I$*r. Fer !e pri nbsefteih *»!pin-sk'h poslih g. tupa mi OrčarM natnogoe« rrSttl potrebne nat-r.čno fconrrfrto v vs«h fre*rnfh pod'>et*fh zlasti pa V klavnici, oo-xdravllftmo tuđi rat predlog dbČlnsV»g» svetnika g. Rogtfča. da nai sa sa tak« posle nastavi poseben gospodar.
Maribor se ne ponaSa samo s khv»l-slfrmi In meserslcfral šk5nd*M, marveč 9mk ravno sedaf nov Ireforren ftavdal MJ*Jtr*v\ vsa!, da je sa mesto kakor (e Maribor k»J-mren ikanđaU ako »zlrasnte obtok rnvst*-v« utne*e!Ske*?a k1*ba »Vesna« čftee U. samo pet oseb, v aedettn pri sversol otvoritvi vseaa tjfvpal 37. Na btokoštnl poneoV frek 31 m v torek 10 obiskovalcev. Dosedoj so bfle prodane samo 3 slike jn §> od t«h }e eno ktipn k Hib »Grobar*, malo Smreknr-Jevo srflro »Ratska ptica« Jo kupil odvetnik dr. Upold to večjo Marfffcevo sliko: »Bled« Ja knpfl notar AHc. Po nravtel reeeno: nas Je sram. Ne samerfll bi roHVo, da se je to agudfto tfaaaaemna kmbu »Orohar«, a ds se le to snodTlo ktabu iVenat, ki te svoje aasaaaaea] prv*5 rasatavtl v Maribora, to Je Škandal. Ns vemo &H pri tem Skandalu Igra tvojo vlogo tudi znana poiniftna gonja proti LJubliaiti, vemo pa Ii tega stacala, da se Maribor na žalosten način pripravlja postati tudi kolnrmo sređISČe v projektiram pokrajinski oblasti hi vemo tudi, da se takega zanemarjanla od strani pridobitnih krogov, k! kljub dragrafi svoj denar r?rslpavalo po večernih lokalih, ravno umetniki, kakorsn! so zdrnienl v khsbu »Vesna« niso zasluži!!. Razstava Je odprta le do 4. Junija. Naj vsaj podeželska okolica Maiibora pokaže ob nedellah, da zna slikarsko umetnost vJS's cenit! nego Maribor sam. ki poleg pijače ns pozna druge umetnosti, kakor še sahovanje po salcajenJh kavarnah.
SFnr'": r ■yjv,--g-ji     L   *jih  i iiiamiaiii , i
Pismo iz Ptuja.
V PtoH ». mala.
■■■VetU ve v mestno zastopstvo Je preteklo precej Saša. VečHno r mastnem zastopstvu tvorilo soc dem. tn zastopniki uradnlStva. Ta večina je Imela do-zdaj dovolj prilike, da pokaZo, kaj zna In zmore. Plod njenega delovanla pa se kaZc v tem, da uživa Župan LozInSek na mestu, katero bi moralo biti častno, mastno letno plačo, da le vrinila v razne službe toliko rvo'lh ljudi, kolikor ?e bMo mogoče, da te dobro plačtrje na strolke davkoplačevalcev, da ?e sklenila nekaj novih davSčIn. To le delovanje, na katero ta večina ne ime biti ponosna I Pred voUtvam! so zastopnik! teh strank ostro kritizirali delovanje prednikov. Tudi z obljTibaml niso Stedili. In danes? Nikjer nič. V Ptuju nismo po prevratu doživeli nlfl ene nove stavbe. Javna razsvetljava Je tako slaba In zanemarjena, da nji nI pomoči, ker 'e doslužila plinarna, ker so đoslužTI! pl'nomerl, cevi v zemlJL Odločujoča večina mestnega zastopa pa ne smatra xa potrebno, da bi skuSala mestno plinarno preustro^rj, če Je to še mogoče, kakor je to storflo mesto Celje. Tudi vpra-* lanje glede uvedbe elektrike se ne reši na nobeno stran. Napeljava elektrike lz Maribora v Celje In naprej ob progi Južne železnice bo kmalu končana. Mesto Ptuj mora vendar tudi postati deležno elektrici ne moč!, bodisi direktno lz Maribora, ob glavni cesti Ptuj—Maribor, ali preko Račja, ali Pragerskega,
Dokler so v Fali ŠvicarM sami odločevali, m bilo mogoče se i njimi pogajati, ker so poznali samo sebe In Ivicarskl frank. Ta pa se mora vendar enkrat spoprijateljiti z dinarjem, aH pa se bo moral umakniti. Vloge novodobnega OessJerjevega klobuka pri nas ne bo Igral.
Naš mestni zastop se ne briga, ne sa red, ne za olepšavo mesta. Kolesaril s« vozilo po dne in po noči po trotoar Jih, po mestnem vrtu, po vseh pespotih. Nobeden nima zvonca, nobeden po noči luči. Zaka] pa ima magistrat nablts svarilne deske, ako si ne upa nobenega teh divjakov prijeti in občutno kaznovati. V novejšem času se mnosUo po mesta reklamni napisi, ki te obešajo nad trotoarjem na ulico. To gotovo ns stali V olepšavo mesta, alf vsa! tako malo, kakor kokoSl raznih strank, ki se sprehajalo nemoteno po ulicah. Oospod župan! Vi dobivate plačo kot župan in ste dotznl, da sa to tudi neka) storite! Pobrigajte se sa) za red ln snago v mestu, ker Je to tmtoeereaanaae. To Vas as bode stalo dosti truda.
Zavedno, naredao mislečo javnost porivamo, da se polnošte-vilno vdeležl pogreba fuden*
s rt t,   1 £U,
.SLOVENbKl NAKUD- dne 27. maja 1923.
stran 3.
Telefonska In brzolaona poročila
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
— Beograd, 26 maja. (Izv.) Med včerajšnjo popoldansko sejo narodne skupščine se je vršila v ministrski sobi seja ministrskega sveta, na kateri se je govorilo o splošnem političnem in parlamentarnem položaju v zvezi s poročilom verifikacijskega odbora o spornih mandatih. Predmet razprave v mi-nistrskem svetu je bil tudi predlog dr. Voje Marinkovlća glede odgodltve razprave o mandatih Radićeve stranke ln glede mandata demokrata Mijovijća. Kar se tiče mandatov Radićeve stranke, se zdi da je odločeno, da ostanejo radi-kalci pri svojih prejšnjih izjavah in da bodo tudi danes glasovali za to, da se o Radićevih mandatih ne razpravlja, dokler ne bodo predložena zanje pooblastila. Ni Še gotovo, vendar pa vse kaže na to, da radikale! ne bodo popustili glede Mijovijćevega mandata, dasi se z druge strani zatrjuje, da bodo odnehali, da bi se bolj približali demokratom. Na ministrski seji se je razpravljalo tudi o poročilu ministra za prosveto Trifuno-vica o profesorskem vprašanju in o stanju, v katerem se nahaja, ko je podalo ostavko že nad 950 profesorjev. Finančni minister ter prosvetni minister sta poročala o načinu in sredstvih, s katerimi bi se moglo ugoditi zahtevam mnogoštevilnih profesorjev, da bi izostale
škodljive posledice v srednjih šolah. Sklenjeno Je, da se ostavk« profesorjev ne vzamejo na znanje. Ministrski svet je tudi odobril pismo, ki ga je poslal minister za prosveto na vse zavode, iz katerih so došle ostavke. V pismu se zagotavlja, da se bo na prvi seji narodne skupščine predložil splošni zakon o uradnikih, obenem pa se bo pričelo sklepati o posamnih zakonih glede nagrad uradnikov poedinih strok. Gledalo se bo, da bodo ti zakoni hitro rešeni. Posebne nagrade se bodo določile za posamne stroke z ozirom na delo, ki ga vrše, s čemur se bo upoštevala zlasti fakultetna izobrazba. Minister za prosveto poziva profesorje, naj nadaljujejo z delom, ki so ga dosedaj vršili z ljubeznijo. Na vladni seji je bilo nadalje sklenjeno, naj se pospeši razprava o spornih mandatih tako, da se bo končala še danes dopoldne, da bi se moglo popoldne že vršiti volitev stalnega predsedstva skupščine. Govorilo se je tudi o preosnovi vlade. Z ozirom na to pa bo bržkone izvoljen za predsednika skupščine minister za vere Ljuba Jo-vanovfc, ki bi moral kot tak izstopiti iz vlade; s tem bi bilo že samo na sebi formalno sproženo vprašanje preosnove vlade, ki je tvorila predmet razpravam v zadnji seji radikalnega kluba.
KRIZA V FRANCOSKEM KABINETU.
— Pariz, 26. maja. Havasova agenca ftoroča: Takoj ko je bil proglašen sklep o tem, da državno sodišče nI kompetentno za proces proti poslancu Cachinu, je justični minister Colrat odšel k Poincareju in mu podal ostavka Ministrski predsednik Je odgovoril, da se odlok državnega sodnega 'dvora tiče vsega kabineta, ki se Je odločil za solidaren nastop proti komunističnemu ro var j en ju. Nemudoma Je bil sklican ministrski svet ki je razpravljal o nastalem položaju. Večina ministrov le trdila, da se sklep tiče samo sodnega postopanja in nikakor ne tangira politike vlade, ki Je vedno Imela obe zbornici na svoji strani. Ne glede na to pa je Poincare vztrajal na svojem sklepu glede demisije.
Senat. Id naj bi sodil Cochlna. Je obstojal Iz 280 senatorjev pod predsedstvom Doumerguea. Generalni prokurator Je prečita! obtožnico, v kateri Je tudi predlog, naj se proti Cachinu In 18 komunistom znova uvede preiskava in sicer radi stikov z agenti sovražne države, ki so imeli namen povzročiti neprijateljsko akcijo proti Franciji. Sodni dvor Je s 30 glasovi večine sklenil, aa v tem slučaju ni kompetenten. Takoj na to je vlada reagirala in ministrski svet je sklenil podati ostavka čel da smatra ta odlok sodnega dvora za Izraz nezaupanja in da to nezaupanje onemogoča vladi za-treti komunistične mahlnadje. Prezident Millerand pa demisije ni sprejet
J STOLETNICA PASTEURJA.
mm Parts* 21 maja. (Izv.) Svečanosti povodom proslave stoletnice Pasteurja so bile danes otvorjene. Otvoritvi Je prisostvoval tudi predsednik republike Millerand.
ANGLEŠKI ODGOVOR NA RUSKO NOTO
— London. 24. maja. (Izv.) Angleški ministrski svet Je razpravljal o odgovora na rusko nota Kakor se čuje. bo nota, ki se bo izročila ruski vladi, izdelana v pomirljivem duha.
KOMUNISTIČNA AKCIJA NA BOLGARSKEM,
— Sofija, 24. maja. (Izv.) Iz Varne poročajo, da Je policija zasledila veliko komunistično skladiSče orožja ln municije, k) Izvira Iz Rusije. Komunisti, ki so hoteli pobegniti s parnikom, so iz strahu pred policijo pometali v morje velike zaloge propagandnega gradiva, ki so ga pa vkljub temu konfiscirali.
NAPAD NA VSEUCIUSKRGA REKTORJA
— Bukarešta, 25. maja. (Izv.) Na ko-lošvarskem vseučilišču Je bil Izvršen re-volverski napad na rektorja Jakobovidja, ki je bil ranjen. Napadalca niso izsledili.
BOMBNI NAPADI V VARzAVI.
— Varšava, 25. mala. (Izv.) Včeraj Je ob 10. zvečer eksplodirala v poslopju vseučilišča bomba. Prof. Orczieskl. ki Je šel slučajno PO stopnicah. Je bil na obeh nogah težko ranjen. O storilcih ni sledu.
— Varšava« 24. maja. (Izv.) Včeraj «b 9. zvečer sta bila v Varšavi izvršena dva bombna atentata na uredništva listov. Ena bomba Je bila položena v Spitalski ulici, kjer se nahaja uprava narodno demokratske »Rzeczi Pospoilte« In uredništvo lista zmerne levice »Kurjera Polskegac. Bomba Je eksplodirala ter močno poškodovala upravni ske prostore. Skoro istočasno Je bila položena bomba v poslopju narodnodemo-kratske »Oazette Porane« ln »Oazette War-szawske€, katero Je pa pravočasno zapazil neki urednik In Jo odstranil.
KRALJ OBOLEL.
— Beograd. 25 .maja. (Izv.) Kralj fe včeraj nekoliko obolel ter ni priso-stoval slavi garde, ki je praznovala včeraj obletnico 12. maja 1838, ko je bila osnovana prva garda kneza Miloša. Proslave se je udeležila kraljica Marija, vsi trije vojni atašeji, diplomatski zbor, generaliteta, zastopniki vlade in narodne skupščine ter drugi odličnjaki. Z druge strani se poroča, da bosta kralj in kraljica v kratkem potovala med prebivalce v Šumadijo in vzhodno Srbijo. Kraljica želi osebno spoznati Šumadijo, med tem ko hoče kralj posetiti kraje, v katerih ni bil od pričetka vojne.
DR. KOROŠEC IN DR. SPAHO.
— Beograd, 26. maja, (Izv.) Včeraj je došel v Beograd dr. Spaho, ki se skoraj ves čas ni udeleževal razprav narodne skupščine. Sestal se je z dr. Korošcem. Razpravljala sta o političnem položaju ter o stališču obeh klubov napram radikalcem. Dr. Korošec dela na to, da bi čimbolj stal v dobrih odnoša-jih z radikalci. Glede izjave dr. Mar-kovica v narodni skupščini se je izjavil, da to ni bila uradna izjava vlade.
ZAKON  O   USTROJSTVU VOJSKE.
— Beograd, 26. maja, (Izv.) »Politika« objavlja načrt zakona o ustrojstvu vojske, ki ga je izdelal vojni minister in pregledal ministrski svet ter se bo v kratkem predložil narodni skupščini Zakon je vzbudil zanimanje skoraj v vseh političnih krogih. Klerikalni klub je Imel sejo, na kateri je razpravljal o stališču, ki ga hoče zavzeti napram temu zakonu.
ODGODITEV POGAJANJ Z ITALIJO.
— Rim, 25. maja. (Izv.) »Agenzia Štefani« poroča, da je sestanek paritetne komisije za rešitev reškega vprašanja! določen za 25. t m. ponovno odgođen za nedoločen čas.
NEVARNOST NOVE GRSKO-TURSKE VOJNE.
_ London, 25. maja. (Izv.) Kakor
poročajo iz Aten, je splošno mnenje, da ni Izključena nova vojna. Polkovnik P las tiraš je izjavil v nekem razgovoru, da bo Grška čakala najdalje do nedelje odgovora radi reparacij. Za Grško je nemogoče, da bi čakala dalje od tega roka.
LONDON SEDEŽ FNTERNACIJONALE.
— Hamburg, 36. maja. (Izv.) Takoj, ko Je bila konstituirana nova internacijonala,
io socialistični kongres razpravljal o njenem sedežu. Belgijski delegat Vandervelde je sporočil, da je IzvrSevalni odbor interna-cijonaie sklenil, da se bo njen sedež v bodoče nahajal v Londonu, Z absolutno večino glasov sta bila nato izvoljena za generalnega tajnika: Thoma Shavv (Angleška) ln Friedrich Adler (Avstrija).
BOMBNI NAPADI V VAR5AVL
— Varšava. 25. maja. (Izv.) Pri včerajšnjem bombnem napadu ranjeni vseuči-Hški profesor Orzsepskt je podlegel svojim ranam. Z ozirom na to, da so bili Izvršeni v Varašvi skoro istočaso trije bombni napadi. Je vlada razpisala nagrado 20 milijonov mark za onega, ki bi U dal podatke za izsleditev zločincev.
POSVETITEV VOJAŠKEGA POKOPALIŠČA.
— Trst, 25. maja. (Izv.) Posvetitev vojaškega pokopališča v Redipulji. kjer počiva okoli 30.000 Italijanskih vojakov. Je bila zelo svečana. Izvršila se Je po že objavljenem sporedu. Mašo je bral škof Bartoloma--si, za nJim Je imel dolg govor duca d' Ao-sta, ki je proslavljal padle junake, ki so za vedno določili nove meje Italiji. Na koncu se je gin j en zjokal. Solzne oči so imeli vsi navzoči. Vdove so Iskreno plakale. Navzoč je bil tudi MussoHni, ki je šel tudi na vrh Sv. Mihaela. Po svečanosti se je takoj vrnil iz Vidma v Rim in sicer z zrakoplovom. Danes proslavlja Trst invalide In člana kraljevskega doma duca d' A os ta. Zvečer je napovedana velika povorka v Istem času, ko Ima mestni s?et slavnostno sejo ga Izročitev častnega meščanstva Dud d* Ao-sta, poveljnika 3. armadaega zbora. Sledi prireditev v Pol i t ca mi v počaščen] e invalidov.
MADŽARSKO ZAUPANJE V ITALIJO.
— Lausanna, 25. maja. (Izv.) »Oazette de Lausannec poroča iz Rima, da je madžarska vlada prepričana, da bo italijanska vlada Imela v slučaju končnega zaključka sporazum med Italijo in Jugoslavijo dovolj vpliva v Beogradu, da bo pripravila Jugoslovansko vlado k popuščanju napram madžarskim željam.
KRIZA POLJSKE VLADE.
— Varšava, 25. maja. (Izv.) Na današnji seji proračunskega odbora je bil odklonjen na predlog desnice dispozi-cijski fond ministrskega predsednika z 21 glasovi proti 9 glasovom ter dispo-zicijsk! fond zunanjega ministrstva s 17 glasov! proti 13. S tem je postala Že dolgo zavlačevana kriza poljskega kabinetna akutna. Razpravo o proračunu otvori jutri ministrski predsednik Si-korski s svojim ekspozejem.
STAVKARSKO GIBANJE V PORUHRJU.
— Dortmund, 25. maja, (Izv.) Stavka se Je razširila tudi na Horde. Po sklepu zborovanja so udeležnikl odšli v tovarno Feniks, ki Je morala ustaviti obrat Tudi plavži so morali ustaviti obratovanje .V Dortmundu Je nastopila policija proti stav-kujočim delavcem z golim orožjem. Med aretirane! so tudi rije Rusi. V raznih rudnikih se ustavila delo.
SESTANEK BALDVVINA IN POINCA-REJA.
— Pariz, 25. maja. (Izv.) V kratkem se bo vršU sestanek angleškega ministrskega predsednika Baidwina in francoskega ministrskega predsednika Polncareia v kakem mestu francoske rivijere.
FRANCOSKO POSLANISTO V BEOGRADU.
— Beograd« 26. maja. (Izv.) Kakor poročalo iz Pariza Je »Uradni liste objavfl zakon, po katerem Je določano v proračuna za 1923 1,260.000 frankov sa nakup zemljišča za zgradbo francoskega poslaništva v kraljevini SHS.
ZRAKOPLOVNA ZVEZA MED ANGLIJO IN VZHODNO INDIJO.
— London, 25. maja. (Izv.) Zrakoplov, no ministrstvo bo v kratkem izvedlo načrt rednega zračnega prometa med Anglijo in ■nfltfl"* Indijo,
MEDNARODNO POSOJILO MADŽARSKI
— Pariz, 24. maja. (Izv.) Reparaciiska komisija se je na današnji popoldanski seji posvetovala o madžarskem predlogu, naj se odpravi nadzorstvo nad Jamčevina-mi za madžarske reparacije. KomisPa le sprejela sklep, kakor sta ga predlagala Francila In mala antanta, da Je odprava tega nadzorstva samo začasna In da se more nanašati samo na gotove kategorije madžarskih državnih dohodkov. Definitivni sestanek reparaci'ske komisije za odpravo tega nadzorstva more slediti, ko predloži madžarska vlada konkretne načrte za mednarodno posojilo. Del tega posolila se mora staviti na razpolago za reparacije. Oni del posojila, določen za sanacijo madžarskih financ, se sme uporabiti samo v svrho, k! omogoča Madžarskj zadovoljit! reparaeliske obveznosti. Nacln5?i se. da Je končna odločitev reparacltske komisije odvisna od tega, v kolikor bo Madžarska zadovoljila te obveznosti. Madžarska se mora nadalje podvreči kontroli, katere pogoji bodo pozneje objavljeni po reparacljskl komisiji. Reparacijska komJ-slia bo poslala v Budimpešto tudi posebno komisijo, kt bo proučila gospodarske in finančne razmere Madžarske.
— Pudlmpešta, 24. maja. (Izvir.) Sklep reparaefiske komisije glede nadzorstva madžarskih Jamčevin je vplival Jako neugodno na Madžarsko lavnost. Splašno se Je pričakovalo, da se Madžarski ne bo treba podvreči tako ostri kontroli kakor se le Avstrija Apponyi je Izjavil, da Je sklep komisije popolnoma zmaga jasne in določne politike male antante, s pomočjo odločne In meglene politike velike antante. Ministrski predsednik Bethlen le Izjavil novinarjem, da le bil namen njegovega potovanja v inozemstvo, upravičiti Madžarsko pred obtožbami male antante. Izjavil le tudi, da bo vlada nadaljevala akcijo v
Inozemstvu, vendar pa sam ne bo več potoval.
Gospodarstvo.
Dr. Fran Bončlna:
Administrativna in tehnična reorganizacija Južne železnice v smislu sanžermenske in trianonske mirovne pogodbe.
Rimska konferenca se je pričela 15. februarja t L in je trajala do 29. marca t 1. I ako je bila snov vsem udeležencem do dobra znana, so se pregovori zavlekli. Vse delegacije so si bile v svest! velike odgovornosti, zato so se vse še enkrat z vso resnostjo poglobile v problem. Naravno je, da smo vsled tega vso materijo v vseh detajlih in z vseh strani še enkrat prereSetavali.
Različna so mnenja naše javnosti« kako naj se likvidira vprašanje Južne železnice. Močno je gibanje, k! bi hotelo, da proge Južne železnice, k! tečejo po našem ozemlju, odkupimo v pravem smislu te besede. Zdi se mi, da lebde tej struji pred očmi razni državni interesi. Radi navajajo za zgled Češkoslovaško, ki iz državnih ozirov odkupuje vse svoje privatne železnice. Teza teh ljudi je jasna, konkretna.
Druga struja zopet bi hotela, da sedanje stanje mnogo ne majamo. Zelje pripadnikov te resolucije so zelo nian sirane, t j. vsakdo si predstavlja nekaj drugega. Težko bi bilo zvedeti od njih praktično formulo, ki bi bila pri dani situaciji na znotraj in zunaj mogoča. Glavni argument za njih tezo je, da je privatna uprava železnic bolj racio-nelna,
V koliko je naši delegaciji na rimski kotiferenci uspelo, da doseže solucijo, ki se približava tem tendencam, bomo videli v naslednjem.
V članku pod V. sem navedel glavne točke načrta, ki je služil rimski konferenci za bazo pregovorov. Iz umljivih razlogov morem podati resultate konference samo v velik'h obrisih.
Rimski sporazum predvideva sledeče:
Družba ostaja nadalje. Nobena država ne more odkupiti družbenih prog v smislu koncesije. Družba se imenuje odslej: »Društvo Železnica Dnnav-Sa-va - Jadransko more (Predle Društvo Južnih 2eleznica)t. Sedež ostane stalno i na Dunaju. V upravnem svetu družbe ostajajo nadalje po dva od držav pre-sentirana upravna svetnika, za katere ne velja obveza, da morajo predložiti v statutu predpisano število delnic. Zato odpada državni komisar.
Za — kako bi rekli — 4 ex lev. leta od 1919 do 1922 družbi ni treba predlagati ne bilance, ne računov. Za 1. januar 1923 otvori družba začetno bilanco, iz katere dobimo podatke i za vsako mrežo posebe.
V pogledu eksploatacije druZbenh prog imajo države popolnoma proste roke: opravo lahko prepuste še naprej družbu izroce jo lahko celo tretjim privatnim podjetjem, lahko pa jo tudi vsak čas same prevzamejo. Za začetek Je tozadevno določeno, da naj države do 1. septembra t U do katerega Časa naj vsi interesenti sporazum odobre, Izjavijo, hočejo Ii upravo prevzeti ali ne. financijske obvezo držav ostanejo v vsakem slučaju jednake. Podrobno bomo O tem govorili pri financ*jskem delu.
Vozna sredstva, t j. stroji in vozovi i se razdele na posamne mreže bodisi, da
država prevzame eksploatacijo ali ne. Ključ je ostal stari, t j. jednak je onemu za financijske obveze. Naš del je torej 25.1%. Dotacija naših južnoželez-niških prog po tem ključu za nas nI neugodna.
Osnovni princip za rento ostaja nespremenjen, t j. 22Vi% kosmatih dohodkov nam da rento, ki se razdeli po že omenjenem ključu. Imamo minimalno in maksimalno rento. Minimalna renta je razdeljena na drŽave sledeče: za Avstrijo 6,760.000 zlatih frankov, za Ogrsko 3,300.000 zlat fr., za Italijo 4,920.000 zlat. fr. In za našo kraljevino 5,020.000 zlatih frankov. Ti zneski morejo biti samo za 50% povečani, ako kosmati dohodki prekašajo minimalno rento. — O svobodni državi Reki bomo govorili kasneje.
Konferenci predloženi načrt je predvideval za bazo obligacijske službe francoski frank. Po dolgih pregovorih se je konferenca zedinila na zlati frank. To solucijo je iz raznih razlogov forsirala i naša delegacija. Vsled tega so obllgacijonerji morali pristati, da se nom'nale obveznic zopet reducira.
Zdi se mi potrebno, da tu na kralko ponovim II. del svoje razpravice.
Nominale 3% obligacij, ki tvorijo glavni kontingent, se je prvotno, kakor že vemo, glasfl na 500 fr. frankov. Jednako vrednost predstavljajo tudi 4% obveznice serija W ln 5% obveznice serija B. Koncem leta 1919. je znašal celokupen obligacijski dolg Južne železnice približno 2 milijardi franc. frankov.
Po rimskem sporazumu rep resen tira vsaka na francoske franke — obveznice v markah bo društvo plačalo — glaseča obveznica samo še sledečo vrednost: Najmanj 60 zlatih frankov in največ 112.5 zlatih frankov. Kot fiksna baza za amortizacijo je iz tehničnih razlogov predvidenih 90 zlatih frankov. V tem slučaju nosi vsaka obveznica 3.60 zlatih frankov obresti
Celokupen obligacijski dolg znaša po rimskem sporazumu samo še 471,066.300 zlatih frankov, torej komaj eno dobro petino prvotne nominalne vrednosti.
Ker velja sporazum za celih 46 let. je zelo verjetno, da se bo francoski frank približal zlatemu; to je okolnost, ki govori v prid držav pri navedeni soluciji financijskega problema južnih železnic.
Da nominale obveznic varira od 60 do 112.5 zlatih frankov, je kriv sistem, da dobi kosmati dohodek osnova za rento.
Naša delegacija je zahtevala, da se naša država iz budžedsko - tehničnih razlogov osvobodi kompliciranega sistema rente na osnovi kosmatih dohodkov. Poskušali smo doseči rento, izraženo samo v eni fiksni svoti.
Po dolgih pregovorih z obligaco nerjt ln družbo, kakor tudi predstavniki ostalih držav, smo slednjič uspeli, da so nam v principu priznali pravico do take rente. Nekateri so namreč izražali bojazen, da sa s tem moti cel sestav, Id
je zgrajen v pogledu rente na osnovi obratnih dohodkov baš radi tega, da se ohrani družbi še nadalje vpliv na eksploatacijo njene železnice. Nato smo zopet potrebovali mnogo časa, da smo se zedinili na fiksni sum:. Splošno se je trdilo, da imajo naše proge največjo rentabilnost, kar da se je videlo že za časa provizoričnega režima, ko edino naša država ni ničesar doplačala ex titulo obratnega primanjkljaja. Naša država bo baje prva, ki bo morala plačati rento preko minimuma itd. V teh argumentih seveda naša delegacija ni mogla slediti.
Slednjič smo se rudi tu našli. For-faitska svota znaša za nas 5,300.000 zlatih frankov. V tem znesku je zaračunana tudi fiksna odškodnina od 50.000 zlatih frankov za vporabo skupn'h pAi staj (n. pr. Ljubljana gl. k.), ki se po sistemu kosmatih dohodkov mora poso-bej plačati ln to na osnovi investiranega kapitala. Glavno pa je, da je v tej sumi zapopadenlh tudi 600.000 zlatih frankov, ki bi jih morala po mirovni pogodbi plačati naša država za leta 18S0. od Ogrske odkupljeno progo Zagreb-Kar-lovac. Kakor sem že enkrat omenil, ta renta počenši z letom 1919. nI bila več plačana. Tozadevni zaostanki so do danes narasli na 2,400.000 zlatih frankov. Na ta račun nam je treba plačati sama 200.000 zlatih frankov enkrat za vselej. Konec prihodnjič. •   • •
—g Zagrebški Sitni rrg\ Zagreb, dna 25. maja. Cene ▼ dinarjib ta 100 kg, postav* no baška. odnosno vojvodinska postaja, notirajo: Pšenica (76 do 77 kfl) 440 do 450, rumena koruza 260 do 270, bela 290 do 300, defektna ISO do 260. r* (71 do 72 kfl) 360 do 365, ječmen za pivovarne 325 do 335, za krmo 295 do 310, oves 290 do 300, pisani fižol 500 do 600. beli 450 do 550, pšenične moka »0« 675 do 700, »2« 650 do 675, »4« 625 do 650, za krmo 220 do 240, ržena 523 do 530, drobni otrobi 160 do 170, debeli 250. Tendenca: mirna, slaba.
—g Novosadska blagovna borza dne 25. maja. Novi Sad, 25. maja. Cene notirajo; baška pšenica (77 do 73 kg). 2 do 395, 8 vag. 425 do 435, baška 77 kg. 2% 2 rag. 437.50. banatska ob Novi Sad. 77 kg. 3 % 432.50, baški ječmen 60/61 kg, 1 vag. 290, baSki ove« ponudba 287.50. sremski 1 vag. 295. baška koruza 3 vag. 255, baška 2 do 4 % defektna 3 vag. 252.50. baška ab Tisa, 10% defektn«
1 vag. 250, baška, okrogla 4 vag. 252-50, baška, okrogla 4 vag. 25230. baška dupL jcasa
2 vag 260 do 265. banatska ab Boa. Brod 10 vag. 272.50, baška moka »O«, ponudba' 655, baška na bazi »O« 1 vag. 650 na bazi »2« 1 ln pol vagona 600, »2« ponudba 612J50, »5« ponudba 550, »6« ponudba 500. Teden ca neizpremnjena.
—g Beogradska blagovna borza dna
25. maja. Beograd, 25. maja. Notirajo: p*eV niča, 76 kg. 4 9S. franko Beograd ponudba
450, koruza franko Beograd. 2 % zaključek 260, koruza franko đmedcrovo zaključil 270. slive 55/100, franko Valjevo lakanje 250y pesnica 75 kg, 6 % franko obala Beograd.' zaključek 415, seno franko Beograd ponubV ba 175. Tendenca slaba, zanimanje Za peW nico. —
—g UuM'an*kl trg. Upehava mestne
mesnice Je ugodno vplivala na mesne cene/ Mesarji so bili prudlfenl,   da konkuriralo-mestni mesnici. Ustavilo te Je nadaUno dvfn ganje cen in tudi cene deloma znižale. Mest*] na mesnica prodaja po 21 din. kg. Blago le. dobre kvalitete ln se občinstvo opozarja*, da se v lastnem Interesu v Čim širšem obsegu poslužuje mesnice. Cene mesa pri mesarjih so sledeče: v mesnicah po mestu 23 do 28 Din, na trgu L vrste 23 do 25, 1L vrste 18—23; teletina   I. Vrste 23—2o, D,i vrste 22; svinjina L vrste 50—35, II. 25—30 trebušna tlarrina 38—39, riba In aalo 40. amo rlkanska mast 36, domaČa 43—45, Sunka 45—56; koštrun 16 din. Jagnetlna 20, kozllŠ 25. Piščanci: manjši 20, večji 25, divjačina In rib ni. Mleko 4—5, čajno mašio 75—80# Jajce 1.25—1.50.   Špecerijsko blago; kava': Rlo 44, Santos 60, Portorfko 80, kristalni' sladkor 27, v kockah 28, namizno olje 30^' jedilno 22, Testenine L vrste 21,- 11. vrsta, 13.50. Moka št. tO« 7.50-8,  črna krušna moka 6, kaša 6.50, Ješprenj 7.50, otrobi 2.50 koruzna moka 4.50, ajdova moka L vrsto 9, II. vrste 7, ove« 3.50. Mol: rlbnfčan 5.50, prepeličar 6.   Glavnata solata kg 10— U, kisla repa 2, kislo zelje 330. kg karfUola 10, ŠpargIH 30, grah v stročju 9, luščen 20, $e*. bula 3, česen 8, novi krompir 10 do 12. ĆeV ne zelemave so v splošnem na ljubljanskem, trgu fzvzemši glavne pridobitno sesijo 4aV leč pretirane, 7
— g Oddaja kuponov % obveznicara predvojnih negaziranih dolgov biv^o* Avstro-Ogrske. Finančna delegacija objavlja službeno, da so se morale po raz* pisu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu z dne 14. maia t. L D broj 9626 obveznice predvojnih negaiU ranih dolgov bivSe Avstro-Ogrske od-, dati s kuponskhn! polamt vred. Kdor bt kuponskih pol ne bil oddal obenem Z ob-* veznicami, naj jih torej poŠMie naknadno neposredno generalni dlrekcUi državnlli dolgov v Beogradu.
— g Dobava envelop (otOtet) in pečatk. V pisarni smodnišnice v Kamniku se sklene dne 1. junUa i. L ob 11, uri dopoldne direktna pogodba za dobd-vo 85.000 komadov envelop (etiket). 300.000 komadov pečatk. Predmetni oglas je v pisarni Trgovska in obrtnU Ske zbornica v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava orodja. Prt ravnateljstvu drlavnlh železnic v Subotici so bo vrllla dne 8. Junija ti. ofertalna. licitaciji sleda dobavo orod'a za železniško delavce itd.
Oglas, ki vsebuje splošne pogoje, Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Uubi'anl interesentom na vpogled: natančnejše podatke, zlasti tudi seznam orodja, pa le dobiti ustmeno alt pismeno pri tkono* matu direkcije državnih iolesnlg % Subods^
Stran 4
•SLOVENSKI   N A R ft D« <Jne *7\ maj« !W3.
Sfev. 120.
Polili
== Kietikzm v subi vaju ppuna-
ni docrodki se ne razvijajo tako. kakor so to želeli lft 2ajmislili klerikalci. Zato vlada,  kakor nam poročajo Iz i\Bocra(ia. v fcterika lnili krosih velika potlščenost, zlasti slabe volje pa ie dr. Korošec, ker mu prihajajo iz Slovenije  nepre$t<tna i* vrst njegovih somišljenikov pcaftrS, naj 3e vendar enkrat izposluia. da dobe klerikalci pokrajinsko upravo v Sloveniji v svoje foke. Tudi te: Ljubljane pritiskajo nanj, da bi napravil konec svoji dosedanji brezplodni politiki* Korošec je sedaj v veliki zagati, ker se je pre-,yc£ vezal z Racfićem, da bi mogel kar preko noči spremeniti svojo taktiko in prefti z razvitimi zastavami v vla-dm tabor. Velike preglavice mru delajo tudi radikaii, ki so se v zadnjem £asu jeli bližata demokratom. Korošec se boji, da bi končno vendarle l prišlo do izmii-jenja med radikalno in ^demokratsko stranko,  kar bi zadalo •smrtnt udarec njegovi politiki. Zato :snuje noč in dan načrte, kako bi to preprečil in kako bi dosegel,   c}a bi •vendarle prišlo efo sporazuma med Radićem .vlado fn radikalno stranko. iZato pritiska na vse načine na Radića, da bi reducira! svoje zahteve na iminimum. Toda Radić je trdovraten tin noče poslušati KorošČevih nasvetov. Ni se zato čuditi, da je Korošec in ž njim vsa klerikalna delegacija [obupana. Zgradila si je toliko gradov »In zasnovala toliko lepih načrtov, a »vsi gradovi so' se porušili in izjalovil! so se vsi načrti.
= Trikratna sirrtna obsodba Ra* »dića. »Vidovdan«, glasilo organizacije ;.iugos!ovenskih nacionalistov v Novem i Sadu priobčuje članek »Ima li i sad ne-!koga u ovoj zemlji ,ko brani Radića?« jn izvaja med drugim: »Stjepan Radić je zaslužil smrtno kazen L 1918., ko Je prvi zapeljane masa naščuval proti državi Mi smo mu odpustili, žrtvujoč slovanski sentimentalnosti korist države. 'Stjepan Radič je v drugič zaslužil smrt jradi veleizdaje, ko je z 200000 podpisi obtožil našo domovino v Ženovt Ml srao mu zooet oprostili Stjepan Radić je sadra?! v tretjič smrt. ko te v svojem znanem govoru zagrozil naSi domovini z intervencijo sovražne nam Nemčije in sovjetske Rusije...« Na ta izvajanja odgovarja zagrebški »Pra-MH: »Na tak brezprtmerni atentat na osebno svobodo hrvatskih poStikov od-»ovariamo: »Ne samo, da so ljudje, ki fcodo branili Radfca, marveč so tu vsi prvati, ki ga bodo branili, vri! do zadnjega. Za njim kot predstavrteljem stoji velika večina hrvatskega nrfcroda in ta narod ne bo dopustil, da se, mu karkoli r>r$godl...«
m ZsraSSno. Pokojni generalni ravna-JaH Pire je s svojim neumcflrnlm de'om, z nu*avl;in*ko marljivostjo uftfvaril »Kmetij-pke družbo« taikšno, kakr$>ra je dane«. Vse svoje živ-ijeBie Va posvet!'/ blazni slovenskega kmeta. IMl je vzgo^te! !n uCifell slo-ye«skega kmeta nad 40 let, Maiiefl ga Je umneoiu kmetovanju ter ga dvignil na vi-•oko stopnjo Isirhire. fcasvoj in napredek aa gosrxxlarak*<rn polpj v naš? pofcrajfm je po večini delo njegovih rok. njegova zatlu-sa. Seveda, tudi pokojnik je bil človek podvržen človcScim slabostim, kakor vsak drugI toda fedot le med nam} brez greha [n fctebo&ti? Tudi tistt ne. Id mečejo s slastjo (kamenje na drarze. Međ poltenim? ljudmi pa J« navada, da ob groba porabijo na vse, lar je bilo Is da ne nosijo mrZnje fn sovraštva preko gomile za pokojniki. Teh običajev pa naši klerikalci očividno ne poznajo. Današnji »Sloveneec posveča pokojnemu Gustavu l^h-cu zrol) zato, ker al bil klerikalec, v ce.*em Stirt vrstice, prav toliko, kakor zadnjemu kočarju v naioddalje-m&i gorski vasi. In vendar ie bil Gustav Pire moi, k! Je vzbujal s svojim delom fn a svojimi sposobnostmi respekt rod? v klerikalnih vrstah. Omenjamo tu samo dr. Lampeia, da ne govorimo f o dr. Šustersicu SIcer pa je prav tako, sat bi bila imiamija, ako bi pisal moirilec nekrolog svoji žrtvf!
— Dosledna lekciU. 29. maja prirede bolgarski »Junaki* (Sokoli) velik zlet v So-ft\lPovabili so tudi čelke Sokole, da «ii-k#srvnjejo temu bolgarskemu telovadnemu prazniku. Čehi pa so odgovorili, da se udeleže samo pod pogojem, ako Bolgari povabijo tudi »Jugoslovensto Sokolski Saveze. IloHrarski »Junaki« ne priznavajo sokolske Idejne baze. Ko se Je izvršile ujedinjenje Jugoslavije bi ao se jugoslovetsff! Sokoli ptan v enoten savez, je na Čehe neugod-ao vplivala vest da se Hrvati odcepijo od lega saveza Bolgarski »Junaki« pa 90 kili prvi, ki so čestitali hrvatskim Sokolom na tem »uspefiu«. Pot iz Sofije do sokolske Prage vofli preko Beograda. Pravimo: dosledna lskotjal
«tf () flikovanjo polftftov. Z redom be-
Sga orla H. razred« je bil oiSIikovan Ljn-1 Davidovi«, s Karagjorgjevo zvezdo IV. |a«reda bivši predsednik' aarodae akupšČiae jlr. Ivaa EKba# ia poslu— Todor Božović s ledom belega orla IV. razreda
= Pah-UotfSen list Na jugu iti« dr-lave v inakedoeekeae anentv Bitolju. ttfcaja |e leto dai tad^k »J«** ZvtaA«. U A trejuje znam nar odrt boj^vark Spaatt« n. ropovtč. CUJ tefa Usta ie propt|a©jfla ia> tegrabiega m duliovatfa tdiaftva na#*fa jparoda in naroda« a«a«oajarv««a Mi ***tm rojaki pod GrSko, Wh te&o WMm$% po in z zanrmanle« sa«fed«x|e. Pela« la«ja« »like iz mučemakega fivlienja toga M* tole^a^^da, l^cu9ih^ar^t «>
m «rug« kaHorn« prid«kHv« ter i%* ko Štri Mej« t*wm**m ktatakta in meiseM-naga ««g«avasUa aek e*su*iije«!ii »ratev.
Beri tt tudi odloča« preti aiadfeuMa ia preUdržavnim cltmenton ia tiri met aaredocn slogo ta imbiv de drteve, krati« Ia naredaaga edinatva. Caaletno utpaaat dela tega edinega nacijanalaega in aadaaran-•kega llaia v Julni Srbiji vsi prijatelji i« r«d«hubl fiala državo g veselje« p«»dr«v. oai«. Sat« g« priporočata« tudi aaiim & iateHaaa.
ose Nava paliHčna lista v Prekmtrr-Ju. V Murski Soboti je račel te dni iz« hajati tednik >$zabadsas« (Svoboda), ki bi pa moral izhajati dvakrat na te« den, da zmore delo seboška tiskarna. Izdaja ga v madžarskem jeziku Hart-ner Nandor, gin Ocza Hartacrja, ki j« bil pri zadnjih valirvah kandidat tamo-st«jne kmečko stranke. Morda je tudi ta list dete pričakovanih volitev. Naklada (3000) izrisov) je velika, upamo tudi, da bo t denarna Žrtev velika, ker so p« našem mnenju že minili Saši, k« je kril v madžarske« jeziku tiskan list v Prekmurju svoje stroške. — Drugi list je »Naš Dom«, narodnosocijalisti-Čen tednik. Tiska se v tiskarni Panonija v G»raji Radcani. Kot izdajatelj in urednik je podpisan dr. Slavko Vesnik, odvetnik v Murski Soboti. Ta tednik 3© pisan trezno in piše jezik, ki naj pridobi Prekmurea polazoma za književno slovenščino. V poHtičaem ozira pa ne bo dosezel nikakih uspehov, ker ni v Prekmurju tal za naredao socijaliste, tudi če bi zatajili pri volitvah bistven del svojega programa, t. j. prilastek naroden, in bi se pokazali same kot soei-iahsti. Ker je pa v Prekmurju potreben slovenski list napredne smeri, mu želimo, da razširi krog svojih sotrudni-kov in naročnikov v korist slovenske stvari. — Javnost bo zanimalo tudi to, da izdaja znani KukovČev kandidat Kuhar še vedno svojo a>M6rszko Krajino«. Ko je bila njegova izdaja pri zadnjih volitvah razkrita, se je splošno mislilo, da preneha njegov list Na splošno presenečenje pa izhaja se, dasi v bolj kla-verai obliki. Očividno ima Kuhar trdo kožo in misli poizkusiti še kje svojo srečo.
=* Angleško mnenja o Makedoniji. »Near Cst* je pred krat»dm priobčil zanimiv e*!anek o makedonskem vprašanju, v katerem pravi, da to vprašanje nikakor ne sme bit! rešeno na balkanski naetn. fie zavezniške države to dovolijo, bedo storile veliko napako, kajti mir v orijentu bo le nadalje orroSen. Poflaviten perrešek Makedoneev je njihova šovinistična ljubezen do rodne zemlje. Ta Ijnbeeen jih žene v skrajnost in zato ie razumljivo, da so začeli dalekosežno akeijo za politično neodvisnost. Nahajajo pa se med dvema ognjema; z ene stran jih pritiska Jugoslavija, z druge pa Stambolijski, ki je radi državnih interesov nastopil z vso odločnostjo proti komitašem. V tem smislu je bila sklenjena pogodba v NiŠu, ki pa nt dosegla svojega eilja v polnem obsegu. Bolgarska vlada se aH ni brigala za makedonsko vprašanje, ali pa je žrtvovala Makedonee za blagor večine. Očividno je Stambolljski sklenil, da je nastopil čas, ko se to gibanje lahko definitivno zatre. Takoj nato so Makedonci napovedali bolgarski vladi vojno in pričakovati je. da bo slednja v kratkem začela iztrebi j a vati ko mita še ali pa se bo vnela v Bolgariji krvava meščanska vojna. T« bi biia za Evropo velika sramota. Antanta in Društvo narodov mora najti način, kako bi bilo mogoče zadovoljiti oba sovražna tabora. Ideja avnonomne Makedonije v okviru Jugoslavije bi bila edina praktična rešitev tega perečega in zapletenega vprašanja.
as Ameriški delavci preti komunizmu. Samuel G«m»ers, energični predsednik Ameriaan Tederarioa of Labor, je pričel oster hoj proti šk«dovaleem delavskih interes«v, meti katere prišteva v prvi vrsti komuniste. Oompers izvaja, da bi bilo delavstvu gorje, ako H se komunisti ia slični rovarji polastili delavskega vodstva. Delavei bi padli v pravo sužnost. Oompers govori tako pred delavei na zborovanjih in jeden njegovih zadnjih govorov je imel ta uspeh, da je stopilo v veliko American Pederatkm of Labor znova 10.000 Članov, ki so bili nekoč izstopili radi nekih sporov. V omenjenem društvu je organiziranih nad 4 milijone delavcev.
s Preti Madžarom. Maršal Poeti se v pogovoru z urednikom »Marina« rekel med drugim: Čehoslovaki so pozorni aa to, kaj se godi na Madžarskem bi po mojem mnenju imajo precej prav. rte r«com, da bi Kito treba imeti nezaupanje in strah pred Madžari, toda še nekaj let •i jih moramo ogledovati pobliz je. ker v njih ie vre Želja po maščevanju in ker ao nikakor a« morejo sprijazniti s neti«* stanje«* aojgmer. Ne bilo bi aa motit govoriti o kaki resni nevarnosti, toda potrebna lo pašna ia trdna politika. Madžara trote vodno pobijati, ker je noafaanoa m so ftoahrihiie v borbi proti •eeodtaem nalrram hrti »Rime do Hoa-grie« jo to dni tacala, kako da so sati. rano v sosedstva madžarske manjšine bi kako vitoik* da akrbi Madžarska aa
skesUvcmaka republika« edeovari« ra-k«~le: O tem, kako so «U*eni Maašarf v fieSkoalovaJlei aprietiie tov da Ima 747.000 Madžarov v češkoslovaški republiki 12 poslancev, in madžarskih listov izhaja 60. 300.000 Slovakov na Madžarskem pa nima nobenega poslan, ta« nobene iole in nobenega časopisa« kar nam kaže največjo kulturno bar« barstvo, katero izvršujejo daaes Madžari na Slovakih.
= Madžarski sirah pred Foehom« Madžarski tisk se peča v dolgm člankih s prihodom maršala roeha v Prago. Zanimivo je zasledovati obseg in vsebino omenjenih člankov. Tako vidi »P. M. H.c v Tochovem obisku novo orijentacijo svetovne politiko« ki trna prinesti Franciji svetovni diktat Mtdžari se po-smehujejo, da je minister Udržal naziva! roeha nositelja miru« češ da gotovo ne gre za mir, ako je vojaški dostojanstvenik na diplomatičnem potovanju. Foeh ima — po madžarskem domnevanju — zbližati češkoslovaško in Poljske ter ustvariti enotno fronto proti neprijateljem Franeije in preti ruskim boljševikom. Foch ima baje tudi rešiti vprašanje glede Javorine, na katero gledajo Traneozi kakor na povsem neznatno zadevo, k! pa povzroča v obeh slovanskih državah kritično napetost. Dragi Časopisi pišejo v podobnem tonu ter pripisujejo Foehovemu potovanju vse mogoče namene, samo pravega ne. Seveda, mož, ki je porazil avstrijsko, madžarsko in nemško armado, je preplašenim Madžarom vsekako v veliko strašilo in zato vidijo v njem vse mogoče. — Pragi očitajo, da bo pijana od same radosti, da ima Focha v svoji sredi. Kaj bi šele počeli v Budimpešti, ako bi v Prago prišel ne Foeh, ampak kdo izmed prvih veljakov antantnih držav?
9 Madžarstvo gine v Bratislavi Ker se je po zadnjem ljudskem štetju izkazalo, da ni v bratislavskem sodnem okraju niti 20 odstotkov Madžarov, je odredilo pravosodno ministrstvo, da se bode odslej uradovalo samo v slovaškem in nemškem jeziku. Javni napisi so se žc izvršili v tem smislu in madžarščina je izginila iz vseh desk aa oznanila in razglase.
«m Nemška trmoglavost Nemški učitelj v Podboranih na Češkem je hote! napraviti z nemškimi otroki majni-ški izlet, pa je prosil železniško upravo znižanih vozovnic Prošnjo je napisal samo v nemškem jeziku, a mu je bila vrnjena s pripombo, da mora biti po zakonu napisana ali v češkem ali če-Ško-nemškem jeziku. Nato je nemški učitelj odgovoril, da rajši ne reflektira na znižano voznino, kakor da bi prosil tudi v češkem jeziku. Pač smešen nemški trmoglavee. V svoji ošabnosti ni oškodoval le samega sebe, temveč tudi starše, kateri bi mu dali gotovo primeren odgovor, ako bi to vedeli.
5s Cerkveni konefl v Moskvi, »Iz-vestija« opisujejo potek cerkvenega koneUa v'Moskvi tako-le: Govor Kras-nickesa (ugleden prvak žive cerkve) je bil poln besed, ki jih ecrkev dosedaj ni poznala. Revolucija, sovjetska vlada, inozemski kapital in tem podobni izrazi so se ponavljali pogosto. Naša dolžnost je služiti sovjetski vladi, je dejal govornik. Mi, narodna cerkev, moramo podpirati ljudsko vlado. Vsi delegatje so morali izpolniti posebno registracijsko anketo. Med navadnimi vprašanji kakor ime in priimek, rojstni kraj, izobrazba itd. so bfla še posebna vprašanja o današnjih razmerah in sieer I. stališče napram sovjetski vladi, Z. stališče napram delovanju patrijarha Tihona, 3. mnenje o detronaeiji Tihona, 4. s katero politične stranko simpatizira, 5. da-li ga je patriarh Tihon preganjal, 6. kako misli o Tihonovem proglasu iz leta 1918., 7. je-li član kake nove cerkvene strujo, 8. da-H je bil za sovjetske vlade sojen ali kaznovan za politične ali kriminalne zločine, 9. da-li je bil sojen za skrivanje cerkvenih dragocenosti. Boljševik! so prišli s svojimi anketami rudi do duhovnikov.
a* Sodnik) v Cehih po narodnosti. Te dni je iašei v Pragi almanah d«#el-n«ga sodišča v Pragi. Kakor so da iz almanaha posneti, opravlja v Čehih sodno službo 214 avskultantov, med katerimi je 131 Čehov ter S* Nemcev. 207 sodikov IX. Čin. razreda, med njimi je 62 Čehov in 145 Nemcev, 172 sodnikov Vili. čiru razr., med katerimi ie 60 Čehov, pa 111 Nemcev ter 1 Rusin in J£0 sodnikov VH. čin. raz-, od teh ie 162 Čehov in 53 Nemcev. V narodnem ©žiru ie razmerje Čehov in Nemcev jako aktualno, če pomislimo, da se sprejemajo pravni praktikanti po narodnostnem ključu.
VREMENSKO POROČILO.
— Duša!. 26. mala (Uradne vremenski« perefilol Včeraj je teaaeeratura ponekod posheaia že aa J# fv Celovcu aa M. % večere« lo bfla ob tovoraeai medla Alp velika nevihta ia ahllea del Doaoa ajuara) ao viaeli aad Tirolsko ia Niti« Avatrlj« gest« oblak«. V amaih krajih Avatrij« i« bile ve&aocaa laćao. Ha aanado ia severovzhodu je tentperatara aekoiiko padla, aa jugu pa se j« zvišala Pričakovati I« zelo spre-menliivoi nestalne temperaturo, morda že j ponoči del, poaettcd vikara«, beti aladeo ta 1
Kultura«
DRAMA. 2& m«j«. liaaaauiii Red C
Nedelja. IT. maja. Kat društvo rekedelsltih poro«čmkev priredi proslav« 25« in 50« letnega jubileja velikega jugoslovanske« ga vladike dr. Ant. Bonaventure Jeliča. Spered: 1. St, Premrl? »Pozdrav vlačila«. Mesen rber s orkestrom. 2. M. Eli« rabeta: »Ob jubileju«. Deklamaeija. 3. »5krivnosti sv. maše«. Po Calderoru dela Barea priredila M. Elizabeta. Za« četek ob 17. p#p«ld*e. Irven.
Ponedeljek, 28. maja. »Hamlet«. Red A,
OPERA.
5obetaf 2$. maja. Zaprto.
Nedelja, 28. maja. »Vrag in Katra« ZtZc*
tek eb osrath rvečer.. Irven. Peaedeljck. 2S. maja- Zaprta. Torek. 2*. maja »Carmen«. Gostovanje g.
Josipa Rijavea. Zsčetek cb pol osmih
zvečer. Red B.
■
mm Vojaštvo in clsdotiktre zrpravs. Z"sluz* eest gledališke uprave ja oaaegaeila dne \h.
t m. uprir«ritev opere »Čarostrelce« za vo« jake ljubljanske gamirijc. Irberno uspela predstava j« #iosef«!a popolnoma svoj na* men: vzbujati razumevanje In ljnV>er*n do
umetnosti v priprostem vojaku, posebno v
onem, kateri vsled oddaljenosti evojega damavja ad večjega mesta ali vslcd siro* maltva da sedaj še ni »mel prilike videti slić* »ih predstav. Komanda Dravske divizijske ehlasti irreka tem potom gledališki upravi, vsem igralkam, igraleem, vodji in članom orkestra ter ostalim sodclovaleem. kateri so s svojim trudom in požrtvovalnostjo pripo* mo**1i k lepemu uspehu predstave svojo naj* Jskrenejšo zahvalo in pepolno nrizmnje. — F« zapovesti komanda račelnik štaba ^en. Štabni potpukovnik Aleksandar A. Stoja* nevič.
— Gdč. Vanda Pogonowska, poljska slikariea, ki že deli easa živi v Zagrebu, ©tvori 26. maja v Ullrlkovenj salenu na Ilici izložbo svojih novejših stik in zagrebških karikatur.
— Poletna Izložba v $p!ifu. Tc dni ot-vorlta v Splitu razstav« slik znana umetnika gg. Cmanuel Vidovie in Andjelo Uvedić. Prvf razstavi do So stik, drusi enako Število bakrorezav. G. Vidović ie že L 1021 razstavil v zagrebštrem Umetniškem paviljonu z velikim uspehom.
— Ob nriHkl letošnje sfeletnice Smetanovega rojstva izda ecšTča državna založba njegova zorana dela.
— S!evet:Srra Mat?ca. K*PSe Slov. Ma-♦Jeo za lete 1«22 bado skoro dotiskane. Poverjenike, ki ie niso pobral! in poslali čla-Rarfne za navedeno leto. nuino prosimo, da to nenrodsma stere. V krilih, v družbah. dmSrvlh in podjetjih, kjer n\ poverjenika, aa bi se moglo pridobit! Kaj članov, naj se
kdo prostovoljno oglasi v pisarn! Slovenske Matiee v Lrub!!anf, k! mu bo poslala »ablralno palo ter vsa petrebna pojasnila. Zemljevid slovenskega azemlia, prvo edino m največje slovenske delo te vrste, te še vedno na razpolage m obenem z njim kazalo vseh kraiev. a! se na n!em naha?a?o.
T.emVcrv^š stane 30 einar'ev, karalo pa 15 dinarjev, ffcjlje ie 5e v zalo—* krssna knjiga ra mladina: »Tz Litibf*awe ?ez pol;ane« z tfttbVm« pesmicam? Vide Teraieve in boga-rfnrf ilustraeijarni Oomifr« dr. Kosa. Cena 15 dinarjev. *** V zalogi so še poleg knjig aredvafnni let ta-le nova fedanj«: dr. TVag. Lanaa-Ha »Falirie^a *ivlja«1e f.oveneev«, dr, h'an Laba »če?fka antologija«, Pavla OoHe dvo^e zbirk pesmi: »Večerna pa«.ma-rTea« in »Pesmi o zlatolaskah«, Vsak, ki se zanima za edtei'e Slovenske Matiee, naj zahteva e«nih vseh matičnih knii.r. Matična pisarna na Kongresnem trjni §t. 17'I ?e odprta vsak delavnik cd 10. do 12. in 15. do 17. ure.
—. »Žensk! sver«. PrsvVar je bila razposlana • Številka •♦Ženskefra sveta«, W pri-naSa sledeč« vsebino: Obrazi in duše II. Sarah Bernkardt (s portretom^ A. I. Kup-rin (Tz ruSerae prevela P- Hooevarfeva) Olesia. Dr. Tvan Lah: fAbrijan m Šembil^a. Aniea Lobar;ava: Slaboten otrok materina posebna skrb. Daverinka Defeleva: Lepi dom. 1'ubl d«m. Marica B*rto!ova: Jubilej, rva Rad T.: Pe*me. Faldi Leskovceva.* Gmr'e. Tr^estia: BnT^rvana r*reena. f*o ženskem svetu. Q«spadiniSrve. Materinstvo. Kuhtnia. Iz naše skrinje. Ročno delo. Razgovori, Listniea uarave. Modna priloga v peti Številki ebsega 6 strani ter prinaša prav eedna modele, med temi tri lične oblekice za birmanke, vee vzorcev na križce (moravski motiv), risbe za okraske k medelam, perila in zavese za okno ter opis medne priloge. Streml;enje za napredek tata lepega sleveeakega ženskega lista se izraza v vsaki ««vi Številki betj fn bolj in nf «ndt, da sa dan za dnem oglašajo neve nar««ni«e. Vse «ne, ki so se priglasile po-aaeie, k« je pasla že IT. naklada prvega zvezka, prosi uprava potrpl'enja. čim bo dotiskana tretja naklada I. zvezka, ga do-poslje uprava vscai enim, ki ga niso še prej^i.
— DeTavsBra ljudska vj$oka 5ola prire-41 v nedelje dne 37. t. m. ob 9. dopoldne (♦•ena) v zbernifcii dvorani na univerzi predavanje z Rasl«v«m: Razvoj človeka. — Predavanju sladi diskusija. Delavci, pridite v «bilnem števil«!
— Ljubljanski Zvon prinaša v majski Števili«! rele vsebino: Otakar rTferina-Iso Oroden: Množice. •»» Pcrd« K«zak: Mojzes. m- Mari)« Kmetova: V metafu. — Dr. Ivan Prijatelj: Paezija »Mlade Poljske«. — Janka Olaser: Maj ded. — Alojz Kraigher: Martin Klobasa — Vaelav Burian: Ota-a*r Bfeaina. — Dr. Ivan Lah: Nazori o poklicu tlovaaatva. — Miraa Jare: Crni čarodeji m KaHrevaa aoreclla. — Kronika,
t«i Koncrea foioslovenskih gledaliških lamaiiiftai se vtM v Splita 5, «\ 7 in 9 ]u-Hja. N« kongres bodo pozvani vsi Jugoslovanski opera« In dramski umetniki. Tri tej priliki vprlserijo Seviljskega brK*ca in Ri-goieta In aicer po dvakrat, ker bodo menjati aagrebsTce. beogradske In ljubljanske umetnike. Na ĐotiScvl poljani «a prirede skupno a splitsko Pilharnaonijo ta s vojaško glasbo tatice 3Caaottee>
—m, Vt redni aocnf zbor ».Vsroc"C go7 ■
rijeke. Jsr poročila o ralcljučenem fcrrtrm f '
sla^mem letu »\'aredne Cilerije« povaot mo, da jc vršilo druSivo v naiširScm obse
svoio nalogo. Redno so se vršile skupno » borove  seje  po  enkrat mesečno, direkti deU ta. izvršitev pr^dlojfov bo prevreli i seki:   finančni,   razstavni, publicistični propagandni. Prostori javne zbirke slove ske moderne v Kresiji so sc prcr.oviii dali zbirki galerijsko obi!eiie: slikam so si preskrbeli novi okvirji;  v ablrki so assl pana dela slovenskih mojstrov slikarjev Kiparjev: bratov Subiccv, Petkovj&s, F kc-a, Ažbeta, ICobilčeve, Vese!w, Grohar i Jakopiča, Sternena, Jame. VavporJca, Trs nika. Rosa, F>ro*karjn. Napol nika. Dolina ja in drurjih. Kadi pomanikanja prostora, g-afika,   pasf.-l:.   akvareli.   ri«ro   itd. ni mo.Sie namestic;: ^Galerija* si je letes : cela naba\!jat; zbirko slovensko - C lerijski invcr.ti: $r je pomnožil ti glede dela: 5 slik Petkovfki (olje), 1 slika Santi Tolje). 3 slike Jame (olje\ 1 slika Grobar folje).   ena   slika   Stroja   (olje', plasti Zajca, abirka ie8tinšrJridesct listov radi ras Hto^rafij fn lesorezov Jakca,  dvanajst 1
sorezov Ma!e5a; podarjene so bile:  1 sli Kurra Goldenstcina (olje\ 1 slika i.r Lp"
ieve .^ole (olie. bandero), 1 ilika Gotzs I ! bandero), z lesoreza Clurića; ak ipaj 78 d
— Tekom leta je izdala »Galerij«« rr SVOJO publikacijo: 5>lovensko moderno ume
nost. I. slikarstvo v veliki obliki albuma, uvodom drja. I. Cankarja in 27 rcprod'1 eijami v Hcliogravuroi tehniki. Pubnl RCJ
ki stane za člane 25, ?.\ nežlanc 35 Din, je < slovenski publleistijci prvovrstna pridobit« ter ji bodo sl»dile plastike. nrafika, irkitel tura itd. ■— Uredil se je arhiv, ki iskazu 36- številk. — Krona društvenega delovan i je bila prireditev historične razstave si i stva na Slovenskem v dneh avgusta bi tembri v Srednji tehnični šoli. Ideja ti stave,   ki   je   bila   predvidena gmotno a«romnim stroškom in moralno \r kot ek-periment 7a sistem:itično zbiranje in gojite interesa za upodabljajočo umetnost prete'i Iosti, se je izubličila v veliko dej-r. jezite revije slikarstva preteki sr i na Slo' v skem. Financiranje razstave jc bilo prevzel vodstvo Ljubljanskega velesejma, pabirani materijala in aranžiranje razstave pa je i-vršil z največjo požrtvovalnortjo odbor, n čemur so se znanstveni zavodi, korporacii in privatniki, kakor posestniki slik s posod radevolje odzvali in tako pripomogli k vel kem'i uspehu razstave, ki bo svoje sadov pravilno mor«la pokazati šele tekom let i podlagi študija in interesa, ki pa je oživel oziroma vzbudila.   VstevM Selski obis . posetilo razstavo ca. 10.000 oseb. Umetnosl no zgodovinsko društvo je priredilo 20 prv davanj in vodstev po razstavi za vse sloje,
— Težko ouborovo delo je bila skrb za n. biranje gmotnih sredstev za nakupe um nin. za   vzdrževanje galerije itd- Potreba
»Narodne Calerijt« niso v nobenem ra. i merju z dolodki, kar gre na rovaš dana!
njim  razmeram,  ki  nacionalnim  kulturu i prilikam v splošnem niso ugodne. Ustanov •
nih flanov je na novo pristopilo pet: indu* strijalec g. A. Vodnik z 2000 K, vekiržce g. I. JclaCin z 1000 K, veletržec g. A. Spitzc-s 600 K, g. dr. Sagadin 8 500 K in g. dr. Godnič s 500 K.; skupno šteje društvo 6 ustanovnikov, ki so vplačali_u2K50 K: redni'-čianov jc bilo v 4. letu Hf, ki so vplačal 7173 K. Utesnjeno v pet sob bivše Trgovske zbornice v Kresiji. je odbor spričo kop. stanrnih prirastkov umetnostnih del in bo> gatega galerijskega materijala, ki ga je po= kazala historična razstava, stalno obravna • val vprašanje možne  razširitve galerijskih
lokalov; stanovanjska kri7a je odgovarjala t neizprosnim: veto! Kočljivo mrtvo točkr
je s krepko roko odstranili bivši pokrajinski namestnik in minister g. Ivan Hribar. Kot župan ljubljanski je bil ustvaril s svojo inicijativo začetek samostojne galerije up©' dabliajoeih umetnosti; po mnogih letih mu je ideja galerije ostala nezmanjšana v misli in srcu in v 4. letu registrira odbor »Na rodne Galerije« veliko narodno kulturno delo tega moža. To je ideja samostojne stavbe za Narodno Galerijo, ki jo je tud: realno podprl in izvedel; kajti edino po nje* govi zaslugi upravlja danes odbor Stavbni fond Galerije, v znesku ca. 650.000 Din. S pismom od 24. junija 1922. »Narodni Galc^ riji« je v vznesenih besedah imenoval prvo avoje nakazilo v znesku 250.000 Din kva8. iz katerega zraste dom naši umetnosti. Na njegov poziv in posredovanje so nato vpla* eali znatne zneske sledeči! Prva Hrvatska Štedionica, Zagreb 125.000 Din, VViltschnigr. Ljutomer 50.000 Din. Franjo 2agar 37.500 dinarjev. Dr. F. Bom, Tržič 25.000 Din, Ljublianska Kreditna banka 12.500 Din, A. \Vestcn. Celje 12.500 Din. Vinko Majdič. Kranj 10.000 Din. D. Rakusch. Celie f>?M Din. Združene Papirnice Vevče 6250 Din, Vinko Avguštin. Celje 10.000 Din, Posojil« niea v Celju 7500 Din, Fran Cerar, Domžale 3750 Din, »Orient« d. d., Maribor 2500 Din, Anton Badl nasl. Maribor 3000 Din, Emcrik Maver, Ljubljana 2500 Din, Ivan Kraker, Ljubljana 2000 Din, A. Globočnik, železni* ki 1500 Din. Fr. Caleari & brat. Skofja Lo* ka 1250 Din, A. Ulm, Zavrč 1000 Din. Ru* rolf Margheri, Stari Grad 750 Din, Trbo^ veljska premogokopna družba 75.000 Din v državnem posojilu. Prometni zavod za pre* mog, Ljubljana, 12.500 Din. Za te odlične zaslugo ga je občni zbor soglasno imenoval za prvega društvenega častnega člana. So* glasno poimensko zahvalo je izrekel občni abor tudi prijateljem druStva, darovalcem sa stavbni fond, novim ustanovnikom, pred* sedstvu in tajništvu in vsem, ki so pripo* mogli k uspeli prireditvi historične razstave, tako posojevalcem slik in odsekom, ki so brezplačno žrtvovali svoj čas in delo, pred* vsem pa Uradu Ljubljanskega velesejma za gmotni trošek. Občni zbor je končno ime* noval »Zbornik za zgodovino in urnernest« za svoje oficijelno glasilo, izpeljal malo ko* rekturo pravil in izvolil na novo z dvema izjemama stari odbor. Za predsednika: Iva* na Zormana, za podpredsednike: drja. M. Zamika in raonsignora V, Stesko, za tajnika drja. I. Cankarja, za blagajnika arhitekta V. Subica, za odbornike: drja. J. Regalija, rav* natclja H. Krofto, R. Jakopiča, T. Kobilce* vo. Prana Kralja. A. Bukovca, H. Franzla, drja. Mesesnela, drja J. Do3tala, t Prasketa drja. F. Stclcta, S. Santlja. J. Zupana, arh. R. Kregarja, F. Vesela; za preglednike drja S. Viranta in J. Erzina.
— Slovenski književni trg. Poslednja leta se Je slovenski književni trt znatno razširil. Originalna literatura se ie nekako zredčila, za to je vzklilo prevodno književnost naratfnost bohotno. Pri tem pa obseg iii vedno držal koraka z dobro sloven-i ičtoo. V. tepa pmu nm w £a&&t naJeaei
siev, 120
L U V t N o K I
h A t< u l>*   auc 2/  maja i^i.
neozdravljivo jezikovno gurmanstvo. hi preoodc Zupančičev, Gradnikov in Levstikov čitamo v prvi vrsti s te jczikovnozvoč-ne strani. Saj ni lepšega užitka, kakor tisto zadivljenje, ko se ustaviš in ponoviš prelestni stavek in njegov prtdrzno izvirni izraz. Tako prevodno literaturo je v poslednjem času začela zalagati že razsipno marljiva založba Kleinmayer - Bamberg. Kar sipa knjigo za knjigo. Georges Roden-bachovo Mrtvo mesto v Gradnikovem prevodu ti odpira nov svet. Mistično prerajanje z bogato dusevnostjo in še verncjšim izrazom. Knjiga bo slaščica za tiste, ki vidijo v zrenju sanjskih svetov prelest svojega notranjega življenja. Gradnikov jezik se temu romanu tako prilega, kakor nikoli tega. A okoren v tem smislu, kakor je bistveno vsak Primorec, sestavljajoč jezikovni izrazovaJec. Avtohtni Kranjec zliva srčni svoj jezik neprisiljeno iz sebe, zato pa ležemo, brez umstvene točnosti in opreznosti. Seveda se ta nanaia na karakter jezika, ne pa na njenovo siovniiko značilnost Ksaver Meiko, ta tihi sanjar in slovenski Tolstoj, hrepenenja prepoln po božjem miru in notranji dobroti je priredil drugo izdanje svoje knjige »Ob tihih večerih«. Baš danes živa in pristna, kakor nikoli pred vojno. Tudi Funtek je predelal svojega -Zlatoroga«, ki mu ga je napisal Baumbach, da ž nJim odkrile strmeči m Slovencem njih jezik za naj teži a prevode veaane beaede. Tudi ta predhodtofc njeffrvcga Fn*Jkove«a prevoda bo našel verne bravce. Dr. Koran, naš humorist, nI smel iaoetati, da se kot tretji pridruži prejšnjim dvAein in pripravi drugI natis svojih srak. Saj sicer bi ne bi humorist. Pa SttaKe ta saUre. hntaoreafce, ter posebno »In dr«*o«, pa boste videli njegov žuboreči httmor, nekoliko neizdelan zato pa naravnost učinkujoč. Sedaj pa pridejo kar tri prevodi našega »ieaicnega« mojstra Levstika: Mamice Leblanca Arsen Lupin, genflemen vlomilec, Conano Doyle, Zgodbe Napoleonovega huzarja in Friderika Marrvata Morski raebonjik. Pa reči ali zanikaj, da ne tuHval tek zgodbic, često detektivskih, tudi natvafh, toda vsik-dar pestrih In zanirnrvih za tisto, ki se oslajajo na svežem Jezikovnem izražanja slovenskega človeka.. V tem Levstikovem jeziku se nahaja danaJnJi dih slovenske psihe. Kdor ima zanjo rasama in smisla, bo našel tudi v teh prevodih ure pravega duševnega blagostanja čital Jih bo s slastjo nad Jezikom in silnostjo izraza Tndi dece to založništvo ni pozabila Izdalo Je v enako krasnem prevodu mftoo Waldemaia Bonselsa Prigode čebelice Maje. Mojrtrsira knjiga za otroško srce tn nJega naivno življenjsko pojmovanje. To Je ml a de niska knjiga, ki spada v vsako družino! Letošnji binkoštni prazniki niso pravi kniževno tržni dnevi. Tudi ni pravega razpoloženja, kakor ob Božiču in Veliki noči. Pravzaprav ob Božiču samem, tako smo postali revni In zanfkrernL Založništvo KJeirrmayer -Bamberg naj nadaljuje po tej poti in naj razširi knjižne trge na VellkonoC", kakor tudi na Binkoštne praznike. Tedaj bo postalo pravi kulturni falrtor. S predstoječi. mi knjigami, ki so rodi okasno opremljene, Je naložila za enkrat prav lep loipček na b ni kostno miznlco.
— Io Vojnovd, naš veliki dramatik* Je
v ponedeljek 21. maja Stal v Beogradu v napolnjeni dvorani nove univerzitetne zgradbe peto dejanje še neobjavljene tragedije »Carica snova* m drujri del »Dubrovačke trilogije« (»Suton«). Njegovo predavanje Je zapustilo po poročilih beogradsktf listov nepozaben vtis.
— Literarni piedestai: revija za literaturu i umjetnost se imenuje 1. Številka lista, ki ga Je začel Izdajati, urejevati in si ga tudi prilaščati g. p. Bauer v Zagrebu ft 1923.
— K dr. Karlinovi korekturi kritika. V naglici sem zamenjal krstnega botra Premrlove »Božične svito«. Obtožujem se in obžalujem, kakor je pred menoj le to storil koncertni poročevalec »Jutranjih No« vosti«, ki je" zagrešil isto napako. Tedaj: ne dr. Cerirj. ampak prof. Karal Jcraj j« prvi dirigeral Prcmrlovo »Božično svito« in to na
slavnostnem koncertu »Glasbene Marice« ob priliki njenega 50ieta*ga jubileja. Fri
tem je sodeloval pomnoženi orkester orke* stralnega društva. Natančni datum sem pa pozabil. V ostalem se sklicujem na tedanjo svojo oceno, ki je bila za prof. Karla Jeraja in za orkester orkestralnega društa prav gotovo zasluženo laskava. Ne vem, zakaj se g. dr. Karlin razburja. Prisegam mu, da zgo* raj omenjene nesrečo nisem namenoma za« krivil. Prepričan pa sem tudi, da g. prof. Karlu Joraju nikdo, najmanj jaz, ne odreka njegovih vrlin, njegove tru dalj ubi vos ti, nje* govih visokih sposobnosti. Istotako sem vedno naglašal, da je orkester pod taktirko g. prof. Karla Jeraja prvovrsten. Nepotreb* no jc bilo torej brez vidnega vzroka zopet in zopet poudarjati vse to, kar so vsi gg. poročevalci vseh listov konstatirali. Vzrok tiči globlje. Zdi se, kakor bi ia vsega včerajšnjega pisanja dihala rahla sapica ljubo« sumnja. Isti pojav — ob druflih prilikah —-lahko zasleduje pozorni čttalec prosvetnih vesti v naših dnevnikih zadnje dase večkrat. Toda o tem drugikrat. Dopuščam, da je taka ljubosumnost častne in vslod svojih posledic največkrat le v korist naJerau glas* benemu delu. Prav z obeta« r oltarna pedpi. sujem vsako besedo, ki jo je net>»i*Jv6eraj g. dr. Karlin v pohvalo g. P»ef- Kaaaa Je* min in njegovest* oricaeOa. X*v*»<yemm s« pa še enkrat najodločneje proti očitku, češ namenoma »asa zaaaeajaJ g. P*°*-Karla Jeraja z dr. Ceriaotn. Dfegt o*tek glede obsežnosti orkestra pa tu«M m« drži. Morda se v svojem poročilu aadnjič nisete dovolj jasno iararfl. Mtieea aesarefi r»i*ra na številnost izvaja joMat. a aa uporabljenih raslttaili ia»ewBa»a«atevj^
;~,v^  - - P^irn,,      e*«*4)ei pe*a*_fc»fe
hm m
m« čem   glasbenem e
icperaMIBJ
tudi klavir, basovakto Mufteeao itd. To sera hotel veel m mšt ko pa je bilo isvaMJeiae aa pisem štel, ampak orkestru in vsakemn srn trav iz srca žalim aakeaja nega, požrtvovaaaafs ta ter zagovornika, kaher je i ^enta in za svaj eaaa^fcoi g
Julijska krajin?..
— Iz Istre. Zdravnik dr. L Sebesia je prišel v Istro pred 40 leti. Vso to dolgo dobo je bil dobrotnik našemu ljudstvu pri izvrševanju svojega poklica in kot boritelj proti krivicam, ki so se vsipale na rame istrskega trpina. Zadnje čase je živel dr. Šebesta v Fazinu. Vztrajal je, dokler je mogel, slednjič se je vrnil to dni v svojo češkoslovaško domovino. Ljudstvo ga obdrži v dobrem spominu in mu ostane hvaležno za njegovo plemenito delovanje. — V Rovinjskem selu rogovili med hrvatskim ljudstvom italijanski duhovnik, ki zahteva, da mora vsakdo, kdor ima kako opravilo pri njem, pripeljati s seboj tolmača, kajti on nima volje, da bi se priučil jezika svojih vernikov. On govori samo italijansko v cerkvi in v svojem uradu. Tako postopa katoliška cerkev v Itali.T z jugosl o venskim ljudstvom.
—VzposobljenostnJ izpiti na učiteljišču v Tolminu se začno 28. t. m.
— V Gorici vprizori goriški godbeni krožek 26. in 27. t. m. v Trgovskem domu burko »Pretkani komik« ali »Brez županovega dovoljenja«.
— V Bovcu priredi pevsko društvo »Rombon« dne 27. t. m. dramo »Velejo«.
— Zopet granate. V Doberdobu sta Ivan Lakovič in neki Italijan odpirala neeksplodirane gTanate. Tudi s kladivom sta tolkla po njih. Ena granata je eksplodirala in jn razmesarila. Ali ne bo nikdar konca takih nesreč?
— Iz Ajdovščine. Dramatični krožek je vprizoril po vojni že 50 predstav. Petdeseta predstava je bila Strindber-gova drama »Pelikan«. Igralo se je izborno. Delovanje dramatičnega krožka beleži velik uspeh, ki je Še toliko večji, ako se rx>rrrJ6R na vse razne ovire m težkoče, ki se stavljaio na pot kulturnemu delovanju med Slovenci .
— Z Goriškega. Mestno upravo v Gorici vodi vladni komisar. Med meščanstvom se širi zahteva, da se obnovi redna In zakonita občinska uprava v mesto. Proti tej zahtevi je nastopil list »La Voce deir Isonzo«, ki izvaja, da veČina meščanstva ni zrela za nove volitve, zato da je boljše, da ostane še dalje časa na Čehi občine vladni komisar! — Pričakuje se odpust okoli 4000 primorskih železničarjev, ako se izvede odlok št. 153, ki se tiče nebojevnikov, sprejetih v službo po 24. maju 1915. Radi tega je šla deputacija železničarjev k senatorju, tržaškemu županu Pitaccu, da bi posredoval v prilog železničarjev. — V Ajdovščini so ustanovili podružnico raznarodovalnega društva »Dante Aiighieri«. V odboru so sami Lahi. — Tolminsko učiteljsko društvo bo imelo svoje zborovanje 10. junija t. L v Kobaridu.
— PoitaK'ančerie goriških Slovencev Je napovedal novi peTfekt, ki ie te dni nastopi! svojo službo v Vidmu. Uredniku lista »Gazzetta dj Venezia« je rekel glede poli-tfke napram Slovencem, da bo krepko pod-ptral vsako uspešno sredstvo In orodje italijanske propagande in tako se bodo mogli Slovenci kmalu smatrati za dobre zveste Italilane, kakršni so oni te Sv. Petra ob Nadfžt. Furlanija Ima ?zvr§ft« veliko narodno poslanstvo v krajih, ki so se združili potom vojne z domovno. Ona mora zopet ponarediti to zemljo In to ljudstvo. — Torej očitno poitalijančenje! Prefekt Pisenti je eden glavnih fašistovskih prvakov. Ko Izgine fažizem. pa se v Italrii najbrže marsikaj spremeni!
— Ira2!?ans4a šola v Trbižu. Italijani so se z zvUačo, katero Jbn je vlada rada potrdila, polastili občfnsketa zaetopa v Tr-bfžu In sedaj se Jfm le posrečilo tudi že zapreti nemSko meŠ5ans4co šolo. Pred nr-kađ dnevi so skllcah na shod. na katerem te je tkletrflo, da se nemška štirirazredna fa ftaffjansira trirazredna šola združita v eno šolo s 5 razredi, kf bo ftatlianska m v kateri bo nemščine le toliko, kofikor je za sedaj še potreba, GovorU je na shodu tudi hrfenlr MinoH, la je razlagal fašistovsko pedazozflo, da ne cre za nemške otroke, ki že doma govore nemSko, da bi se poduče-vaN v 5oB v nemščini, marveč ?e potrebno, da nemičln! napravi prostor Italijanščina. (Za Italtfcvnsfcega otroka seveda velja pe-dazofko načelo, da se Ima tudi v šoli podučava« v svojem materinem jeziku.) Tako eafljajejo ItaFHans svoj iezfk povsod!. Posebno lahko pa Jfrn }e napelo, spraviti Trbiž popolnoma pod It»I*ansko pest.
— Usoda Pale. Te dni se ie mudila v Rimu deputacija Istrskih žrrpanov. Razlagali so obfrpno sta«fe cele dežele in prosili poenočl, skMcuJoč se na obljube, ki jih je dal ministrski predsednik MussoHn] poslancem pred kratkim. Žtrpeei nesrečne Pule pa ie Imel še posebno težko nalozo, na-tfaiati propadai^e mesta. Prebivalstvo od-Hafo. dela nI, ako se delo v arsenalu res He tJti&. petem ostave ne>aaposlcnfb z dnem 80. lafeta ti. še -ado** 3900 delavcev, župani Carvea notaaaal aa srce neFodalafin lalilaHaai, da na) kal stote aa Pcilo, da bo moais jHvotl vsaj ne^BfrvOfnriefšV; žrvrjenje. Marsflrako doto bi te lahko offcHogato PnH. tak savne!, kaka * lav na n-jantea tt aH ose vrste bf se lahko naeaaalia v naaaau ia m areka pulngial v Bt«aa4ate severi, kt Mike uuaaiaki v rVg. Tako hi enako Je io« lakta Garvti (rattoaa Urvaf), loia vse ka-Ite tako, da Rkn afaaa srea aa P*, da la Puki ie aaiaak naa ai rripiHiati eaodl, ki jo prer^erl v istrsko rJMako aaaelbnso.
■
• {fnu Pifn
S tragičnim koncem je izstopil iz slovenskega javnega življenja mož, ki si je pridobil nevenljive zasluge za nas splošen gospodarski in kulturni razvoj. Komaj par let je od tega, ko je slovensko časopisje brez razlike strankarskega stališča venčalo to življenje s vsesplošnim priznanjem in opisom ogromnega dela, ki ga je izvršil za napredek slovenskega kmetijstva. Njego-prede sslovenskega kmetijstva. Njeso-Kmetijska dražba povspela do največje, do zgodovinske institucije slovenskega naroda. Koliko znan:a je raztrosilo Pir-čevo neumorno pero v desetletjih, ko je sam pisal, izdajal ni urejeval strokovno glasilo slovenskega kmetijstva »Kmetovalca«, ko je zbiral strokovno gradivo in ga prirejal za naše domačo prilike in potrebe. Usoda je nanesla, da je Kmetijska družba ob preobratu prešla v nove roke in da je bil izvoljen vpokojeni generalni ravnatelj za njenega predsednika. Brez vsake pijetete do življenjskega dela osivoleaja javnega delavca je nasprotna stranka sklenila uničiti moža ne morebiti iz idealnih, kmetljskostrokovnih vidikov, temveč iz gmotnega hrepenenja po premoči v kmetijski organizaciji. Nepristranska javnost je uvidela, kam meri neupravičena gonja. Ni pa mogla preprečiti, da bi ne bilo to nečloveško podjetje ugonobilo živcev nesrečnega predsednika m ga pognalo v tragično smrt Samo iz neizmerne bolesti nad zadano krivico se je mogel roditi ta strahoviti sklep! Zgodovinski anali pa bodo zabeležili življenje in delovanje tega kremenite-ga moža,
M
Generalni ravnatelj Gustav Pire se
je narodil v £kofji Loki L 1S59. Posvetu se je kmetijskim naukom in po končanih Študijah odšel na Češko na praktično vežbanje na neko češko velepo-sestvo. Nato je služil štiri leta kot učitelj na deželni vinarski in sadiarski šofi na Slapu. 1. februarja 1884 je bfl imenovan za tajnika in potovalnega učitelja Kmetijske družbe v Ljubljani. Za delo je pograbil z vsemi rokami in še tisto leto prevzel uredništvo družbenega glasila »Kmetovalca«. Kot uradnik je prehodil vse stopnje in stopil 1. 1919 kot generalni ravnatelj v pokoj. Strankarske prilike po preobratu so nanesle, da je bil nato izvoljen za predsednika Kmetijske družbe.
Njegove zasluge za strokovno In prosvetno povzdigo slovenskega kmetijstva so ogromne. Prosvetno, vzgojno, organizatorično! Njegova dela in listi tvorijo celo knjižnico slovenskega kmetovalca. Leta 18S4 je izdal knjigo o ^Mlekarstvu«, leta 1888 je sledilo »Vrtnarstvo«, leta 1902 »Gospodarske razmere na Kranjskem«, dal je knjižice o »Prašičiereji, »Govedoreji«, »Poglavje o govedoreji na Kranjskem«. »Določanje tolčobe v mleku« in druge. V »Novicah« je obelodanil opise svojih potovanj po uzornih čeških, slezijšklh in ruskih ve-leposestvih. Mnogo je prevajal tudi iz drugih jezikov. V svojem književnem delu se je dotaknil vseh vprašanj slovenskega modernega kmetijstva od amerikanske sadne sušilnice m koruzne uši do redOnih snovi v zernlfr Moderna žrvinoreia na Slovenskem je njegovo delo. Zanimal se je za gorenjske pašnike ravno tako, kakor za dolenjske vinograde. Slovensko kmetijstvo ie zainteresiral za modeme, ideie in da ta načm ustvaril gospodarsko bazo slovenskega naroda. V organrzatorlčnem oztru je osnoval nebroj gc-spodarskai, mlekarskih, živinorejskih in splošno kmetijskih zadrug. Sebi pa je privzgojil lepo število naslednikov m danes razpolaga slovensko kmetijstvo z dobrimi strokovnjaki, ki bodo Pirčevo delo nadaljevali.
Poleg splošnega kmetijskega dela se je udeleževal tudi ostalega kulturnega življenja in bil do 20 let odbornik »Dramatičnega društva«, nato predsednik in blagajnik »Gledahskega podpornega društva«. Šele z njegovimi pobudami so se začele vprizarjati v Ljubljani slovenske opere. Pokorni Pire je privabil v Ljubljano lepo število čeških in poljskih opernih pevcev in umetnikov.
V ce4em enotno življenje, o katerem bo poročala zgodovina slovenskega gospodarskega in kmetijskega razvoja! V osebnem občevanju je bi! biag in vesten, v uradu nad vse nmrltv in v vsem energičen, dasi semtertja rezek ter nagel. Na koncu JHilerija ga je dohitela tragična usoda nekvaležnosti. ki je nt naocel preneeti. OdMCnetara cleaarv-en na gospodarskem, kafturnom in po-ftrJPnern polfu olararri slovenski narod vkiJMb gonji, ki so io vnrteorfl! favestni krogi proti njemu, Ctstcn In trajen spomin!
Prieomba, ki jih je povojna psihoza zastr»paa v toliki meri, da predpos^arv-Uafc) strankarske in politične ambtefce in-dividaalmin sposobnostim ki a^higaan posanmika, naj bo tragična smrt pokoj-
Prenos j'jdeitaški!? žrisv in k€.Qti hrana Endiicherja.
— Prenos judenburških žrtev m kosti Ivana Endiicherja. Odbor prosi vsa društva, organizacije, zveze, korporacije Itd,, ki se nameravajo polno-števiino udeležiti pogreba naših narodnih mnčenikov, da odboru na naslov: dr. Tone Jamar, Prešernova ulica 5, najkasneje do 31. maja prijavijo svojo udeležbo, da se morejo pravočasno izdelati podrobnosti žalnega sprevoda. — Izkop v Judenburgu in Gradcu se nepreklicno vrši dne 29. maja. Prihod vlaka s krstami v Maribor je določen na 31. maja. Slovesen sprejem v svobodni domovini je v Mariboru dne 31. maja ob 16. popoldan. Dne
1. junija odpelje osebni vlak, ki prihaja iz Maribora okoli 10. dopoldan, žrtve proti Ljubljani, kamor dospejo še isri dan. V soboto, dne 2. junija so krste z zemeljskimi ostanki naših, narodnih žrtev postavljene na mrtvaški oder v Narodnem domu, kamor ima občinstvo prost dostop od 9. dalje. — Točno ob 3. popoldan Istega dne se z aorte premikati žalni sprevod po Aleksandrovi cesti, Dunajski cesti, Sodni ulici, Komcn-skega ulici, Vidovdanski costi. Trgu Tabor, Vrhovčevi ulici, Ahacijevi cesti, Martinovi cesti na pokopališče k sv. Križu. — Vse one gospode, katerim je odbor dostavil nabiralne pole, prosimo, da pole — tudi prazne — vrnejo nepreklicno do 31. maja t. 1. — Kor odboru niso znana vsa imena in naslovi vojakov bivšega 17. p. p„ ki so bih* po pre-kem sodu 1. 1918 v Judenburgu obsojeni na smrt, odnosno na dolgoletno ječo, a pozneje pomiloščerri, jih prosimo tem potom, da svoje naslove prijavijo in da se po možnosti udeleže pogreba sotrpinom, katerim je bila usoda krutejša in jim ni dovolila, da bi doživeli dan svobode. — Občine in postaje ter različna društva ob progi južne železnice opozarjamo na ta spored prevoznih dispozicij in Jih ponovno prosimo, da prirede žrtvam najsvečanejši sprejem. Pozabimo na dneve skrbi in združimo svoja srca v močan plamen hvaležnosti do borcev za našo svobodo, obnovimo prisego, da hočemo čuvati in braniti to, kar je zgrajeno na potokih naše krvi.
*
PROGRAM
izkopa in prevoza Jadenburških žrtev y domovino.
29. maja. Ob 6. zvečer izkop žrtev v Jn-denbunru in prepeljava istih na Jnden-burški kolodvor.
30. maja. Odhod vlaka z žrtvami ob 5. zjutraj z osebnim vlakom. Prihod v Gradec ob 9. url dopoldne.
30 .maja. Ob 11. uri dopoldne irvagoniranje pokojnega Ivana Endiicherja v vagon judenburških žrtev.
30. maja. Odhod vlaka (tovornejra) z mrliči it Oradei nr*Mi Mi*;ii^ri'. Prin^ i* Miribor oonrči, eventuelno proti jutru. (Za slučaj, da vožnja mrličev s p. nebnim vlakom ne bi bila dovoljena, odpeljejo se judcnburške žrtve dne 30. maja 1923 ob 6.16 uri s to'-ornim vlakom iz Judenbursa direktno v Maribor, kamor dospo 31. t. m. dopoldne. Zemeljski ostanki Ivana Endiicherja se v tem slučaju odpravijo dne 30. maja 1923 popoldne v posebnem vaconu s tovornim vlakom do Maribora, kamor dospe 31. maja zjutraj oziroma dopoldne. V Mariboru se uvažonirajo v voz judenbur-ških žrtev).
31. maja. Po carinsk. poslu se vagon primerno okrasi. Ob 4. popoldne svečan sprejem žrtev na kolodvoru. Sprejema se udeleže — polej zastopnikov odbora iz Ljubljane — mestna občina mariborska, politične in vojaške oblasti, kulturna in prosvetna društva mariborska.
L junija. Ob 10. dopoldne odpelje vlak s krstami proti Ljubljani, kamor dospe okroz 15. ure.
Izkopa v Judenburgu prisostvujejo trije zastopniki glavneca odbora, ter spremljajo krste od Judcnburga do Ljubljane.
2. jtinija. Ob 6. zjutraj se krste na ljubljan-
skem glavnem kolodvoru izvagonirajo in prepeijajo v Narodni dom,   kjer se polože na mrtvaški oder. Občinstvu je dostop k mrtvaškim odrom dovoljen od 9. do 14. ure.
2. junija. Točno ob 15. url svečanostni mrtvaški sprevod izpred Narodnega doma na pokopališče k Sv. Križu. Krste se prepeijajo na 6. mrtvaških vozovih na pokopališče. Mrtvaški sprevod se bo pomikal po nastopnih ulicah: izpred Narodnega doma po Aleksandrovi, Dunajski, Sodni, Komenskega ulici, po Vidovdanski cesti, trgu Tabor, Ahaci!c-vi, Martinovi cesti na pckopsJlščc. Natančen spored in razvrstitev sprevoda se objavi pravočasno.
2. junija. Po prihodu na pokopališče se krste prenosu v kapelico, kjer se blagoslove, od tam na grobišče.
Po izvršenem cerkv. obredu zapoio pevska društva žalostinkc. Nato nastopijo govorniki in sicar: Zastopnik tirnega odbora, zastopnik »draženja invalidov, zastopnik Omladine, zastopnik oblasti. Končno predsednik glavnega odbora. Ob sklepu gororov se irvrši odkritje spomenika, katerega izroči predstavi tel j odbora zastopnikom mestne ob-SfcOftaa
Sokolsfvo.
— Jezdni odtek telovadnega druitva Sokol Ljuhtfona s>o udeleži dne -■ Junija t. 1. pogreba judcnburških žrtev dne 3. junija 1923 pa razvitja narajčajskcga prapora Sokola ll. — Prijave sprejema brat natidnJk Franke. — Zdrav« |
— Sokolska tfra&tvo v L'uM>ni (Nar. dom) poživila svo a članstvo [n naraCća;,da se v Cimvečiem ItevOn v • b .ki udeleži poldr.evncsia izleta n >ske dece na Brezovico v nedelo 27. r. m. Odhod z vlakom ob 13^a, Povratek zvečer z vlakom ali pa peš.
— Sokolska društvo *• , ji. slavi v nedeljo dne v < r. '. >Jo 15 letnico in razvitje nar rja. S'.avnostni spored je sledeči: . i _ •■;\i ob 8. uri zvečer mir. • .' : p ... ku-mict; dne 3. juniia ob 6. uri zjutraj budnica, ob 8L uri dopoldne skušnje - I nastop v Hrfbar'evem (Kolezlja); oh 10 uri čep. zbirališče članstva v m gaju; ob pol 11 uri dopoldne odhod ra Kongresni trg; ob 11. uri slavnostni < K. ni zbor v dvorani >Kazine*: ob 12, uri razvitje prapora na Kongresnem trgu, na to slavnostni sprevod. Ob 11. uri dop. pri iščete kveselice v Hribarjevem gaja. Točno cb pol 17. telovadni nastop Članstva in gostov, telovadbi ljudska ves lica. Pri prireditvah soderaje Železničarsi      đba :
pa lastna druSrvena godbi. Opozarj mo r'asti zunanja društva na ta spored, c'a s-! primerno uredi:o čas prihoda. Ker • v m -boto 2. junija popoldne potreb Ji lenb r-Skih žrtev, zamorejo znnania društva z lahkoto združit! udeležbo pri pogrebu tudi z udeležbo pri Sokolski slavnost] dne 3, nija ti. Prosi se za mnogobr« ino ude! da bode zo~vct er'irat rr-vi:.- .• !   • -
l}ani sofrotaf-a misel. — Zdravi !
— Sokolski zlet v Karlov?:!. !
juna e. sr. bit če n Karlovcu slel  s    >ls! * fupe Novomesto, na ko"cm 6e o stv . i znatan broj društava, koja PT I    iju o' -fršrrtm župama. Kako je Karlovac naročito ljeti vAnredno ugodno fzfctiSte sa vrlo brfm želioznrckfm vezam . •      l se s, prijateljima Sokolstva prilika da i oni pri-sostvuju toj jugos1ovanskoj narodno] manifestnem I da loj dadu još" ljepši i snalnesi biljeg.
— Mfađhtakf odsek So/rola T. opoz rja na f?4et dece. ki se vr£« v nedeljo, dn ■ 2~. tm. v Ponore pri Litiji. Odhod [z Ljubi i a-He iz glav. kolodvora z vlakom r.h 12.10. povratek i večernim vlakom ob 2130. V nja po žerezrrlci stane Din. S.5o. I> sprejme na postaji Litija ceJokupui naraščat s katerim si potem osie-da Litijo, in se povla v grad Ponovfče, ka je oddaljen pol ure od Litije. V Ponovfčah spreime naraščal rtifka deca. Pred gradom se vrši nato kratek nastop, proste vaje, igre s petjem, petfe na5e jn rtrske dece rrd. Odhod po isti poti aazai v Utrlo. Pot Iz Lttfjc v Ponovičc se vije ob gozdu, je sečna, lepa pešpot. Vabimo starše tn vse, ki ljubijo naravo in de-co — našo bodočnost — da pohitite v nedeljo z nami na ta izlet — V slučaju slabega vremnea se vrši Izlet prihodnjo nedc-Fo. LegrtlmacIJe po Din — i»0 se dobe v drrt-stveni pisarni na Tabora, Še danes popoldne od 4. ure do 7. zvečer. — Na svkJerrje* Mtedrnskl odsefc!
— Z JeSenic. Jeseniški Solcol Ima 3. ranija svoj iavni nastop, s katerim hoče pokazati svoje delovanje in uspehe. Ker pa je Sokolu treba tudi gmotnega uspeha, posebno sedaj, ko gradi svoj dom, se vrši povo-
? dem nastoipa tudi srečkanje. Posebnn pridni in požrtvovalni ob pob! ran hi doblfk'ov : oziroma denarmh darov sta Sokolići SuSnilc J Mici in Zupan Pavla, ki prav marljivo obiskujeta hiše in s svojo prav umestno zgovornostjo znata pridobiti marsikoga v krr.r: darovalcev. Pohvaliti moramo tudi zavedno Sokolico Tatjano Obrsnelovo, ki je tudi nabrala veliko darov. Zavednim Sokolicam vsa čast. Sluiijo naj drugim v zgled in b -d rilo.
Razgled po slovanskem svetu.
— Sfcka bitke na BtM sorl. V privatni posesti nekega Angleža so nahaja do sedai 5e nesnani oljnata slika birka na Bell Gori, ki bi jo Cehi radi kupili z:i svo; mui . . Prodaja te zgodovinske dragocenosti jc bila poverjena neki tvrdki. ki |e zahtevala zanjo, prvotno 150 f, št. Ko je pa zvedela, da slika nhna tako velikega svetovnega pomena In da predstavlja samo lokalno zgodovinsko vrednost, je znižala ceno za tret;»-no. Ker pa Je cena Še vedno previsoka, ie noben praški muzej ali galerija ne more kupiti. Slika je 54 cm visoka In L30 cm š-roka in je zelo podobna gravirani podobi Iste bitke, ki ;o je Izdelal 1622 leta slikar Rafael Sadelcr. Češki listi apelirajo na n -cene, naj store svojo narod- most in priskočfio na pomoč muzeh1. ki bi s to redko umetnino ze lo obogatel,
— Lord Canan ni Pnh^fcem. Minuli teden je obiskal poljsko republiko načelnik generalnega štaba anlleške armade lurd CavaJL Njegova misija glasom poljskih listov nima političnega zmU marveč jc le odgovor na lanski poset Sikorskega V Londonu. V Krakovu so priredili Visokemu gostu prisrčen sprejem Lord si je o^lcd^il mesto in njegove znamenitosti ter izjavil, da smatra za veliko srečo, da se je uresničila njegova zelja, spoznati osebno poljski narod in njegovo osvobojeno domovi , Krakova se je odpeljal angleški volaški ti h stojanstvenik v sprernst\'ti svoje soproga in svite v Varšavo, kjer sc hoče podrobno »ecnanitJ z notranjo uredbo in uprav > države kakor tudi s kulturnimi in gospod r-skimi pridobitvami poljskega naroda. Kakor je videti, sta se Angleška in Francija aa&eli resno zanimati za mlado slovarsko drfavo.
Uprava našega lista je prejela za: Ciril Metodovo družbo. Gosp. LavosiSV
ISchv.-entner daruje mesto venca na krsto vladn. svet. Munde Din 100.
stran u.
#SL©VeWSIT!     WAX&T)*    tis« 2T\ utaja 1923.
ste v. Kfj
Dnevne vesti
Javen odzrjvt)*/ na javno pismo. fi*redsedstvo Slovenske krščansko - socijalne zveze v Ljubljani je v »Sloven-fcu« od 25. maja t L name naslovilo odprto pismo.   Predsedstvo se pritožuje, da jo bila dne 13. maja v št. 112 dnev-"nika »Jutro* ▼ Ljubljani napadena in taljena zastava SKSZ povodom udeležbe to organizacije z zastavo  vred pri sprejemu pevskega društva »Stankovič« Iz Beograda. Predsedstvo apelira name kot predsednika pripravljalnega odbora *a sprejem pevskega društva »Stankovič«. da bi moral kot ko tak poskrbeti tudi za brambo zastave in organizacij $KSZ   pred   nekvalificiranimi napadi Naj ugotovim povsem Iskreno, da nisem lital dnevnika »Jutro« in ml zato ni bilo znano, da je bila in s katerimi beseda-jini je bila Žaljena zastava SKSZ. Čim se ^Je bilo zaznalo, da najbolj Se srbsko pev-fcko društvo ob svoji turneji obišče tudi Slovenijo in njeno   kulturno središče, Smo si bul na jasnem, da je storiti vse »a Čim doetojnejšl sprejem in za čira Udobnejše bivanje naših odličnih in Iju-t>ih gostov med nami. Arangement je prevzela Glasbena Matica, katere odpor je sklenil,   da je pritegniti vsa v jfcjubljani bivajoča kulturna druStva ter 5ruge v poštev prihajajoče Činitelje, vla-ido, mestno občino ljubljansko, časopisje L dr. Ravnal sem torej po naročilu in s pooblastilom od borovim, ko sem leot predsednik Glasbene Matico razpo-■tlal vabila. Če je bila katera korporacija zaradi svoje udeležbe pri sprejemu pevskega društva »Stankovič« ln pri celi prireditvi napadena, je gotovo vred-ao obžalovanja, toda predsedstvo SKSZ precenjuje obseg moje funkcije, ko ji prisoja dolžnost  brambe napadenega društva. Niti ml ne pristoja legitimacija v to, s še manje mi je dana moč nad morebitnimi napadalci, da bi bil mogel uspešno odvrniti ali zavrniti njihov napad. Ni pravi naslov, ki se nanj obrača predsedstvo SKSZ. Moram torej odklanjati vsako odgovornost glede poroča-:nja dnevnega časopisja o sprejemu pevskega društva »Stankovič«. Je to popolnoma  avtonomna  zadeva dotičnega imednlštva,  pa tudi stvar njegovega pfcusa ln takta. Dr. Ravnlhar.
Kečtrreno postopanje proti Slovencem \ na Koroškem.
Mrdađjtl uglednega jugo&lavenskega državljana,
I TOeJb mrm iz Celovca: Na BTnEoSfr M soboto je prišel v obiske v svoj rojsten! kraj Boro vi je trgovec z orožjem v Zagrebu g. Anton B o r o v n i k, ki je ze Jnad dve leti jugoslovensid državljan. »AH komaj se je nahajal dve uri pod Srefstno streho. Se sta se pojavila dva orožnika in ga aretirala, čel da je »velo-fedajalec« ter ga odgnala v odovfke za-ipore, no da bi mu navodil vzroke za aretacijo.
To necWefco p^^alBe Je brez ftvtofna plod brezvestne demmeMacije, Id Izvira edino le Iz urnebe snega sovraštva proli vsemu, kar je jugosloven-sko. »Heimatsdienstuc pride pač vse praV, samo da dobi vzrok za mučenje In Šikaniranje našega brezpravnega £vlja na Koroškem.
Aretiran ec jfe n*& 6VžavBali. nlrleHen ftgovec, mirna In poštena duša, ki mu niti na nm ne prihaja, da bi pripravljal na Koroškem kak »preobrat«. Zato pa •dločno protestiramo proti lakemu ne-luvenemu postopanju in pozivamo našo tlado, da se nemudoma zavzame za fcretiranca In poskrbi, da ga celovške bblasri Izptiste na svobodo. Tudi naše poslance pozivamo, da posvetijo temu nekvalificiranemu postopanju svojo pažnjo.
Ta je pa lepa! Avstrijski državljani ie klatijo po Jugoslaviji kot bi bili doma eJi pa še bolj prosto, naše mirne državljane pa zapirajo na Koroškem kot »ve-lelzdajalce« 1 Ako se ne napravi temu Skandalu nemudoma konec, bomo prijeli vračati: milo za drago!
a* Peftndvaisetletnfco svojega ustoličenja slavi te dni škof dr. Anton Bo-naventura Jeglič. Pred 25 leti je ves slovenski narod s navdušenjem pozdra-rVil imenovanje dr. Jegliča za vladiko ljubljanskega tn Ljubljana mu Je priredila tako sijajen sprejem, kakor ga morda ni doživel še noben ljubljanski ikof. Vse je pričakovalo, da bo novi Cerkveni dostojanstvenik storil vse, da se pomire* razburkani valovi politične borbe, ki je takrat bolj. kakor kdaj preje, zastrupljala naše javno življenje. Te nade se žal niso Izpolnile. AH so bile tema krive zgolj razmere, aH je k tema pripomogel tudi škof Bonaventura. o tem ne maramo razpravljati. Med onimi ki so novega vladiko Iskreno pozdravljal!, je bil tudi naš list. Toda delovanje dr. Jegliča je bilo tako, da jc vedno boli in bolj Izzivalo odpor v naprednih vrstah In da je moral tudi naS Ust zavedajoč se svojih naprednih tradicij, započeti ostro, včasih tudi brezobzirno borbo proti njegovi osebi Raz-
VLiubljanL dne 26. maja 1923.
podano. Ker je dr. legli! MaTtral Wk%
list, popolnoma pravilno, za glavnega nositelja naprednih idej, za glavnega borca proti klerikalizmu in duševnemu zarobljenju slovenskega ljudstva, je osredotočil vse svoje delovanje proti našemu listu. V pastirskih listih ln s prižnice je grmel proti »Slovenskemu Narodu«, ga p rok lin jal in proglašal proti njemu bojkot, hoteČ ga uničiti Vet njegov trud pa je ostal brezuspešen. Danes, ko slavi Škof dr. Jeglič 25 letnico svojega školovanja, stoji »Slovenski Narod« trdneje, kakor kdaj prejo, kljub sistematični gonji, ki jo je insceniraj proti njem škof dr. Jeglič. Njegovo prokletstvo je bilo za nas blagoslov: nikdar bi se ne bil naš list v slovenski javnosti tako močno zasidral, ako bi ne bil delal zanj s svojim prokletstvom in s svojo sistematično gonjo tako uspešne reklame Škof Jeglič sam. Zato smo mn tudi dolžni zahvalo. Dasl je torej bil dr. Jeglič naš najljuteiši nasprotnik, ki je izrabil vsa sredstva, da bi nas uničil ,in bi imeli vzroka dovolj, da bi mu vračali šilo za ognjilo, vendar radi priznavamo, da je mož dobrega sr-ea in da ima toplo srce za svoje slo vensko ljudstvo, priznavamo takisto radi njegove zasluge na kulturnem polja, sej je s svojo darežljivost jo omogoči da je izšla cela vrsta naučnih knjig, ki bi sicer ne zagledale belega dne. Največja njegova zasluga pa je bila, da ao je v kritičnih dneh majske deklaracije s vso dušo in z vso svojo avtoriteto kot cerkveni dostojanstvenik postavil na narodno stališče ter s tem nemalo pripomogel, da je vse slovensko ljudstvo enodušno izreklo svojo voljo po osvoboditvi in ujedinjenju s Hrvati tn SrbL Ta njegov čin, ki je nas, odkrito to priznavamo, naravnost presenetil, smo cev nili in še cenimo tako visoko, da nm radi odpuščamo vse zlo, ki ga je skušal v dolgih desetletjih nagomiliti na nas. Zato se tudi brez žrela in otrova, kakor se spodobi v resnici krščanskim ljudem, spominjamo njegove 25 letnice z Željo, da bi ga izkušnje v preteklosti napotile, da bi bil v bodoče med nami v resnici blagovestnik miru« ljubezni ln sprave,
— Kukavičje jajce, Binkcšrni storilki »Orjune« se je od izvestne strani podtaknil članek z naslovom »Mož-značajev nam je treba«. Članek, ki ga ne moremo označiti drugače nego pamflet najbolj ordinarne vrste, sicer ne imenuje imena osebe, ki ji je namenjen, jasno je pa za vsakogar, da meri na j gda. dra. Vladhnlrja Ravnikarja. Odreka mn kot predsedniku naših prvih ln najvažnejših kulturnih mstitucH stvarno kvalifikacijo za ta lastna mesta, še boli pa kvalifikacijo v moralnem oztru. bi naš namen, da M polemizirali s člankom aH da bi hoteH braniti dra. Ravnikarja. Dr. Ravnikar v očitanih mn smereh ne potrebuje nobene obrambe. Njegovo življenje v 901etnem javnem1 nesebičnem delovanju je odprta knjiga. Katerokoli stran te knjige odpreš, ti pokaže moža le od dobre in lepe strani. Brez pretiravanja. Svoje politično prepričanje je vsikdar očitno in brez strahu izpovedoval, tako da si je o tem vsakdo, zlasti tudi politični nasprotniki na jasnem. Clankarju, ki se nam hoče predstavljati za nekega pokrovitelja onih kulturnih institucij (Bog nas varuj takih »pokroviteljev«!) bodi povedano predvsem eno: kolikor nam je znano, se dr. Ravnihar ni vsiljeval na ponuđena mu Častna mesta, ampak ga je članstvo opetovano z aklamacijo po svoji svobodni volji postavilo na čelo tem društvom. Članstvo je poznalo preteklost in sedanjost izvoljenčevo, ni kupilo mačka v vreči. Ravno odlične lastnosti dr .Ravniharjeve so ga usposobile za vodstvo naših nacijonalnih ustanov, ki v resnici potrebujejo mož-značajev. One so v prvi vrsti pa tudi edine upravičene soditi o moralni kvalifikaciji svojega predsednika. Toda seveda, eno napako v svojem življenju je naredil dr. Ravnihar, da je obrnil hrbet demokratski stranki Odtod gonja in vsa kovar-stva v poslednjem času proti njemu, odtod članek v »Orjunlc, ki se hoče s njim po ovinkih zadeti dra. Ravniharja — politika S prstom bi lahko pokazali, kdo je napisal ta članek. Kakor je obsojati strahopetno zahrbtnost člankarjevo, tako se no moremo dovolj prečuditl »Orjunlc, da si je dala na slepo podvaliti kukavičje jajce. Mnenja smo, da ima »Orjuna« dosti hvaležnejših nalog, kakor da pomaga v naša kulturna društva zanašati politiko ter da meče polena pod noge našim zaslužnim možem, kakor je dr. Ravnihar, ki ves svoj prosti čas nesebično žrtvuje javnemu delu. »Orjuna« ne more in ne sme prevzeti odgovornosti za podtaknjeni Jej pamflet ako noče gubiti simpatij hi svoje reputacije. To velja tako sa organliacljo samo kakor tudi ta njeno glasilo, ki bi ne smelo pasti na stalež revolveržur-nala, kakor se Jtti je bilo tudi v Sloveniji že nekoliko produciralo. — Za konec še eno. Člankar na neokusen način kliče iz groba za pričo dra. Ivana Tav-
gafjfe jugi papUJ*        ^OR^Jm^ ufr***
lastni humor ln dovtip zavite besede, ki jih je bil dr. Tavčar v volilni borbi leta 1908 izrekel o svojem protikandidatu dru. Ravnihar ju. Dr. Tavčar je kmalu »o izvršenih volitvah temeljito revidiral •voio sodbo, kakor je sploh ležalo v njegovem značaju, da je rad ln spontano popravil vsako, če tudi nevedoma storjeno krivico. Na najbolj očiten način Jo je revidiral s tem, da je pozval dra. Ravniharja na najodličnejša častna mesta, ki je z njimi razpolagala stranka Tega bi dr. Tavčar čisto gotovo ne bil storil, da je bila na dru. Ravniharju le najmanjša pega ki bi ga diskvalificirala za ona mesta Kdor je poznal dra. Tavčarja, ta ve, da je bil po svojem značaju in po svojem nravnem čutu glede tega neizprosen, pa naj je šlo tudi za najožjega somišljenika ali prijatelja. Zato ponavljamo, da je več kot neokusno, ko dr. Tavčar sam ne more več govoriti kdorkoli zlorablja njegove besede.
— Slava Triglavskega pehotnega potka. V ponedeljek 28. t m. praznuje naš domači pehotni polk, ki nosi ime »Triglavski«, svojo prvo slavo v spomin na dan, ko je slovenski planinski polk v koroški ofenzivi 1. 1919. zrušil odpor sovražnikov pri Kotlah. Služba božja ta rezanje kolača se vrši ob 10. dopoldne na dvorišču vojašnice kralja Petra Velikega — Osvoboditelja Popoldne vojaška veselica na dvorišču vo jašnice ta sprejemanje gostov, a ob 21. zabava • plesom v isti vojašnici Poveljnik polka jo polkovnik Milan Rado-savljevič.
— Odcoditev Ifcvfdeeije generalnega IteriJefiJikega komisarjih. Generalni Izseljeni tki komisar v Zagrebu sporoma, da je vlada odgodila likvidacijo tega komisarijata od 1. Julija do 1. avgusta t !. Neki zagrebški listi spravljajo odgoditev v zvezo z namero vlade, da končno vendarle prekliče tvoj centralistični prenos izseljeniikui za-flev v Beograd.
— Liga lorenskib imaolbfa se snuje v ludenbnrgu, Zelrsregu, Ponnsdorfn in Dons-witsn. V tek Industrijskih krajih Je več ti-toč slovenskih radarjev, ki žele, da se narodno organizirala Slovenska uredništva prosijo, da bi Jim pošiljala svoje liste po možnosti brezplačno. »Slovenski Narode jim bomo pošiljali, čim nam naznanijo tvoj točni naslov. Pripominjamo, da Je samo v Donawitzu zaposlenih, kakor izkazuje zadnje ljudsko štetje, 521 Slovencev.
— Vojakom hi častnikom bivšega 17. pešpolka, ki se udeleže pogreba narodnih Žrtev, naznanja odbor, da Je kot zbirališče zanje določen restavracijski vrt hotela »Liord« (na Sv. Petra cesti) ob času obeda.
— škofov jubilej. Po soglasnem sklepu odbora »Zveze slovenskih pevskih zborov priredi danes zvečer ob devetih ljubljanski moški zbor g. ikofu dr. Antonu Bonaven* turi Jegliču kot podporniku naiih kulturnih ustanov, zaslužnemu možu zs majniško de* klaracijo ter vnetemu Jugoslovenu podokni* eo povodom njegovega jubileja. Združeni »bori ffapojo vod fodstfom »Zvezineta« prvo vod Je g. Zorka Prelovoa F. Juvančevo »Slovensko sami jo«, F. &. VllharJevo, »Našo avesdo«, ▼ kateri poja tenorski solo operni pevec g. Marij Šimenc, ln E. Adamičev ko« ral »TI ki si nas ustvaril« a apremljevanjem fanfar mttnfke dravske dfvisl je.
— Času ki Ia diigisea. Pišejo nam: rtafe časnikarstvo se ima boriti s raznimi matatiiamlm! tažkoeami In redki to listi, ki se vzdržujejo le Iz naročnine m iz dohodkov Inseratnega oddelka. Mnogo časnikov kf nfto Imeli za svoje izdatke nikmkega drugega kritja. Je prenehalo Izhajati. Ta usoda grozi tudi casiHfcom, W se še danes vzdr-žulefo s težkimi mateHJelnfml žrtvami. Nedvomna Je potreba časnikov, fn naj te zagovarjajo kakošaekoi! smeri, ker fz njih črpa širša javnost dotoke, kl Uh s lastnega stališča tudi presoja. Razvitost časnikarstva Je merilo Inteligence posamnega naroda. Za to merilo pa Je danes rodi cena po-samvHfc časnikov, ki se vedno dviga. Poleg visoke cene paplrta vpliva tudi cena rlskar-nišklh stroškov. Tlskanrtško osobje zahteva vsled naraščajoča draginje f*vl)eusk1m potrebščinam rud« sorazmerno zvišanje svojih prejemkov In to zvišanje določa sporazumno s tlskarnlsTrtmt podjetniki na podlagi tabele, ki vsebuje vse neobhodno potrebne Izdatke. Razlika med cenami, ki so uradno ugotovljene ne gre v žep grafičnega delavstva, temveč se porabi več J! dohodek v krftle večjih Izdatkov. VeČH dohodki pa so obteženi poleg izdatkov za žfvl?enske potrebščine tudi še z več?o postavko direktnega davka tkzv. osebno dohodnino. Naravno Je, če zahteva grafično delavstvo, da te tuđ! ta davčna postavka unese v tabelo za določanje draginje. TiskamJška podjetja ne bodo trpela tega Izdatka Iz lastnega žepa, zlasti ie, ker se nahajajo v težki krizi, temveč bodo prenesle to breme na konsu-mente, v pni vrsti na uprave posamnih listov, ki bodo primorane računati s povišanjem tfskarniiklh stroškov. V prepTeče-eje tega bi morali vs| merodajm faktorji zavzeti stališče proti taki davčn! obremenitvi zlasti ie, ker aa ta davek za pokrajina Izven SlovenJie tfl Sarajeva iele predvideva. Ta predvidena postavka finančne odredbe bi se Imela črtati v proračunski razpravi za vse pokrajine naše države, v kar so v prvf vrsti poklican) oni činitelji, ki Imajo gotov vpliv In so poserdno ali neposredno prizadeti
— Za paral v o hi povatflgo grafične In-dasiHle v Jacostavtff. S kongresa Zveza udružen) grafičnih pod'e tU smo dobili resolucijo, kf te glasi takole: Trettf redni ti-gkimarskl kongres ? Splitu apelira na vodstvo drŽave, da prepreči postopno tralBe-va-nfe tiskarske ofevff, ari ■atseafa na aerauf vsled viaoMli carin na psphr, ne tli ne! sera«
m m t deesleseteM tiskanja Mht ▼ našem letite s Inozemstva ter t nabavljanom ta državo Izven našla met Nalaga se zvezni upravi, da povodom tega apela m po želji vsega kongresa pošlje ministrstvu za trgovino ja Uadus^rljo eyegejaS% X Jc*te*i
naj razloži nepovoljno stanje tiskarske obrti vsled gori navedenih razmer. Zaledno nai uprava naprosi ministrstvo, da v interesu mlade tiskarske industrije pomaga z znižanjem carina in s povišano carino, naj prepreči uvoz tiskarskih izdelkov v našem je, ziku iz inozemstva. Naposled naj država ne naroča zase ničesar v inozemstvu, ker so naše tiskarno v stanju, da izdelajo vsakovrstna dela ln ker so more samo tako zagotovit] napredek našo gralične industrije.
— Šolskim vods*vom. PiSejo nun:: Da se omogoči tudi mestnim dijakom za časa počitnic oddih v svežem zraku, se Šolska vodstva prosijo, da poskrbe pri železniških upravah za to, da dobe tudi mestni dijaki znižano vožnjo po železnicah, da moiejo itf za časa počitnic k svojim oddaljenim sorodnikom In znancem na deželo. Pri sedanji visoki voznlnl in splošni draeinjl je marsikateremu očetu nemocoče, da bi si rritrgal ta izdatek, kakor bi sicer rad ustresel želli svojega otroka že z ozirom na okrepitev njegovega zdravja. Železniške upravo bočo gotovo rade upoštevale zadeven krrak šolskih vodstev, saj so se tudi v predvojnem času dovoljevale znižane vožnje za Č2sa počitnic dijakom vobče in ne samo on'm, ki so se peljali domov k svojim starcem. Dijaki so naznanili koncem Šolskega leta s-o-Jim ravnateljstvom kraj, kamor se mislijo popeljati ln ravnateljstva so dobita od železniških uprav na ime učenca se glasečo dovoljenje za polovično ali eetrtlnsko vožnjo rja ia nazaj.
— Peidesetleinieo praznuje danes g. Ru* dolf K o k s 1 j, lastnik podjetja »Ideal« in hišni posestnik v Ljubljani, v krogu svoje rodbine in svojih prijateljev. G. Kokalj si je z neumornim dslom, s žilavo marljivostjo in s izredno podjetnostjo ustvaril lepo m uglodco posicijo. Vsikdar jc bil snačejen marodnjak, zvest naprednim nafalom. Imel je vedno odprte roke za narodne ln kulturne namene. Kot našemu dolgoletnemu naročni« ku mu k jubileju iskreno čestitamo, kličoč mu: »Se na mnoga leta!«
— Na pomoč našhn dfiakom! Pertlaln! Savez Ima plemenito nalogo podpirati t pomočjo Javnosti ra države driske na počitniških potovanjih: preskrbeti Jim brezplačna prenočišča, ceno pretirano, znižano vožnjo, oposarfati jih na korist potovanja in s tem na lepoto eaSc ajedmjese domovine, đaiatl Hm navodna za potovanja, zbližati Jugoslovenako dnašrvo Itd. Na potovanfflj na! se uči nate dflafttvo zenritepseja tn zgodovine naše drŽave. Delokrog teti talnega Saveza te tendafte bolj f*r>opomJate m fe pritegnit k dela tudi profesorske tn učiteljske organizacije. O delovanju Perfjalnega Saveza bomo Javnost vedno informirali.
— Redek JnbfleJ. Kakor smo že poročali, praznuje Jutri 27. L m. upokojeni nadučitelj Janko Skerbtnc v Višnji gori osemdesetletnico svojega rojstva. Jubilar, ki Je ne glede na dolgoletno naporno delo doživel tako izredno visoko starost Je splošno priljubljen in uživa velik ugled med vsemi, ki so se le enkrat v življenju srečali ž njim. Med nagim narodnim učiteljstvom, ki je lahko ponosno na tega značajnega« marljivega In ne« sebičnega delavca, zavzema gotovo odlično mesto. Učencev In učenk, ki Jih Je spremljal pri prvih korakih v življenju in ki so sedaj večinoma že starejši rodbinski očetje in ma. tere, Ima Jubilar rebro!. Saj Je njegovo uči-teljevmnje trajalo malodane pol stoletja. Spada med one učitelje, H šolsko deeo osvajajo a svojim plemenitim značajem ln mehko, čutečo dnlo, ki se Jih otroci ne boje, marveč jih ljubijo in spoštujejo. Skromen, s visoko duševno naobrazbo, neumoren za pisalno mizo ali klavirjem, ki mn Je zvest tovariš Se danes. Je doživel ta mož redko Starost 80 let V krogu svojih ožjih prijateljev, učencev in učenk se bo spominjal Jutri na bogato prošlost In plodonosno življenje, ki ga Ima za sebol. Želimo mn tudi ml, da bi bil ta dan res dostojno plačilo za njegovo dela
_Predsednik psrftltne komlslfe v Lfrflv
rjtnl. V LJubllano je prispel minister g. dr. O t a k a r Rybaf, predsednik naše paritetne komisije za pogajanja z Italijo v Rimo.
— TafuopBMie tirrfrane) breofavk« 'dovoljene. PoSrno ministrstvo je dovolilo, da smejo denarni ravodi, Industrijska podjetja In trgovski agent!e uporabljati tafnopls za svoje trgovske brzojavke v tuzemstvu In inozemstvu. Denarni zavod. Industrijsko aH trgovsko podjetje oziroma trgovski agent, k! želi v svojih brzojavkah uporabljati taj-nopls, mora vložiti pismeno proSnlo na pristojno poštno ravnateljstvo aH pa naravnost na poštno ministrstvo. Odločuje pa konečno vselej le poštno ministrstvo. Prošnji Je treba priložiti kod in kl:uč, katerega se hoče stranka brzojavke posluževati za tajnopls. Kod In ključ ostaneta v ministrstvu. Letna pristojbina znaša sedaj 500 Din, Če se ta pristojbina med letom zviša, bo treba doplačati razliko.
Celjske vesti. — Okrajno glavarstvo razglaša, da je nošenje orožja osebam pod 30. letom prepovedano, tudi če so doslej Imele tozadevno dovoljenje. Vse take osebe morajo do vštevsl 30. t m. vsak dan med 8. in 10. uro pri glavarstvu, soba 8. orožje fn tudi orožne liste oddati. Odvzeto orožje in listine se bodo lastnikom vrnile, ko Izpolnijo 30. leto« če bodo za to izrecno prosili. Izvzete so samo osebe, ki jim služba uradno dovoljuje nošnjo orožja ln lovci le ob izvrševanju lova. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z zaporom do 14 dni ozlr. z globo do 1000 dinarjev. — Celjski krojaški mojstri so po stavki zvišali svojim pomočnikom plače za 20 S. Temu primerno so zvila!i sedaj tudi zahtevke za fazona — Izletniški vlak ▼ Savintko dolin0 vozi Iz Celja ob nedeljah In praznikih. Iz Celja odhaja vlak ob 4.25 zjutraj in Ima v Velenja maj proti Dravogradu. V Celje prihaja vlak ob 91.53. ponoči. Ta vlak vod od 1. junija do JU tepternbra. — Lesei tr-gftrec Frane Pungeršek v Laškem je bil te dni radi goljufije pri kupCUi Pri celjskem okrožnem sodlSču obsojen na 4 mesece težke leče. — Prevoz Judenburfkth žrtev. Celjsko mesto Je na inicijativo osrednjega odbora se PJavos zetov, sestavila p<Jboc U
narodnih in kulturnih društev ter civilne m vojaške oblssti. da ukrene \~se potrebno za dostojno proslavo pri provozu Junakov. ] Celjsko pevsko društvo zapoje pri prevozu I na kolodvoru. Bližina kolodvora pa se obleče v črnino. — S popravo kapucinskega mostu se prične v kratkem. Mestna občina Io že razpisala tozadevna dela. — Na celjskih solah se je praznik sv. Cirila ln Metoda proslavil s predavanji. — Po naročila pokrajinske uprave razglaša celjsko okrr.J-no glavarstvo naredbo o pobijanju pijančevanja. — Oprostler pekovskih vajencev celjske pekovske zadruge se vrši tekom meseca Julija. — Aretirani so bili radi goljufije: Otmar Zadravec od Sv. Lenarta, ker se Jo vozli brez voznega listka. Martin Pukmelster je poskusil ogoljufati za 10.000 Din neko tržaško zavarovalnico. — Razno tat ine so Izvršili na Polzeli brata Jože in Avgust Cvetko In Frane Pernek iz Ptult Jože Cvetko Je razun tega tudi pobegnil is zaporov sodnlje na Vranskem. — Iz stalne vojne bolnice v Ljubljani le pobegnil znani uzmovič' Alojzij Zaberl z Brega prt Ce'Ju. Bil je v preiskavi radi tatvin ln dczertici-l<x
— MARIBORSKE VESTI, še več fcan* dfdafov za vešala. Noben okraj tn nobeno sodišče ne Izkazuje v dobi po prcvTstu to* liko in tako naravnost ogabnih umorov, kakor mariborsko okrožje. Zlasti ner.avad« no dobro vinsko leto l°2l je prtne*io mnooo takih ln sličnih zločinov. Mflo*t in pomUo* ičenje ni rodilo salcljenegs iiboljlanja. Na* sprotno. Pri prvih porotaJi izročene smrtno kasni ao vzbudile globoko resnost ln straH. Ko pa so ljudje videli, da se nobena smrtna obsodba ni izvršila, so se pričele amrtns obsodbe sprejemati že ravnoduSno.Morda J s ta ravnodušnost na merodajnem mestu vpil* vala, d« ao ao odločili  ravno pr*d dveras
k prvi justlflkacijl (alnoe] l\cb* ten^ralner). Za to prvo Je sVdila v petek še drug« (slučaj Rozman>. J« pa le baie okvog deset takih kandidatov, od katerih
Erideta najbrie Se v kratkem dva na vrato. iučaj Ro-sman je tel robce ljudem bolj na ttvoe, n^go shičaj stresnega ednrVa Lichten^ ■^ralnerja. ki Jo svoje dejanj« prfmal. doMm glede Roamana niti sadnja smrtna obsodba ne more nevesti določonetfa pTirosnis. owc. dokazov in je Roaman ie po rasglasitvi ju» »tifiVaHie is j a v*!. 8eš sedsj mi vendar no kafe lagtti. ampak iejavljem. da sem n ■ đolien. rako je sanustn za seboj vsaj dvom. — Konec cvetoči ipeđlcifskl obrit. Novo. trgovinska pogodba s Avstrijo je nanravila konec v zadnjem času bnjno cvetoči alt vsaj bajno na rasta joči ipediaijaM obrti. Konce se je pričel sicer rodi iz drugih rar! gov pri najbolj cvetoči tvrdki »Orient«. ks* tere posle j pravsamo »Clnhoalavita«. — Po$a» Janje a pekovtktrni pomočniki. Tudi zadnja pogajanja po zastopnikih iz Ljubljane so ostala brezusneSna. Ker so večje pekarne, kakor smo že javili, kratkomalo odklonilo vsako pogajanj©, ter hfjavfle, da ne prlmajo organfraclle pekovskih pomočnikov. Nadalj-na pogajanja se vr*.a le poaamno. Nekateri pomočniki so baje že resirmlrali na svoj po* klic ter iščejo službe drugod. — Prvf porot* nt slučaji: Do sedaj ao razpisani trije po» rotni slučaji, in sicer: 11. junija Fric Tvan. goljufija, zagovarja novi odvetnik dr. Tonv lič: drugi slučaj Oblak Mihael, tatvina, zagovarja dr. Kukovec. Dne 12. junija Kreslin Štefan, teška telesna poškodba, zagovarja dr. Stajnko. Nadaljni slučaji bodo Šele razpisani, -v Dve veliki koloniji. Kreditna ia stavbna zadruga »Mojmlr« jo preskrbela na Teznu dvoje stavbilč v večjem obse*fu. na katerih je projektirana ena manjša in (na stavhlASfh »Hitrorida«) ena večja kolonija, obsegajoča 15.000 m*.
Meetna mesnica v Mariboru. Že v zadnji seji mestnega sveta je bila sklenjena otvoritev mestne mesnice. Klerikalci so od* ločno proti mesnici, ker so mesarji organi* sirani v klerikalni stranki. Kvečjemu bi še privolili, da bi dala občina meanlco v najem kakemu njihovemu pristašu. Drugi on* činski svetniki so mnenja, da bo mestna mesnica brez dvoma vplivala na regulacijo
cen meaa v sedanjih groznih dravinjskih, razmerah. Zato je občinski svet včeraj sklenil končno, da se mesnica otvori.
— Ne odklonite cvetk, ki vam jih danes ponudijo. TehnlSTra kn.Mžnlca — flvl'cn-slco vprašanje ljubljanske tehniške omlndlne vas naproia malega prispevka. To Je edina strokovna IcnJ!*rnca na tukalSnjI tehniki; odvisna Je usklju&no le od prostovoljnih prispevkov. Ako vam ie na tem. da se osamosvoji nala Industrija tudi v pogledu strokovnih moči, frtvujte mal dar.
— Cvedlcnl dan mestnega udruženja Ferl-a! Saveea bo v četrtek 31. rm. Vsi brez razlike se odkupite s prispevki za zgradbo počitnfsTre kolonije za revne lu bolne dijake ljr.bljansklh zavodov.     J. J.
— It Črne pri Prevalfah nam piSejo: Na •okolskem majakem venčku so se tukajSnji nemčurji vedli skrajno predrzno, ter so Is* živali, govoreč nemški. Brat Dvornik Iz Mežice jim je polteno povedal svoje mnenje. Da ni prišlo do neprijetnih prizorov, se je zahvaliti le hladnokrvnosti Sokolov. Dne 28. maja proslavlja 40. »Triglavski« peSpoIk v Ljubljani polkovno slavo v spomin bitke pri Črni na Koroškem. Tudi naši zavedni Crnja* ni se bodo ta dan spominjali žrtev, katere so padle dne 28. maja 1019 za osvoboditev Črne, in s tem tudi Mežiške doline. Žrtva so bile štabni narednik Hostnik in le trije drugi vojaki tega hrabrega polka. Slava jim! Značilno za naše razmere je, da je zasedel mesto občinskega svetovalca najzagrlzenej* ti nemčur in narodni nasprotnik, ki se je bsje udeležil takrat kot »Volkswehrovecc olenitve pri županu Krulcu in ▼ župnišču. Vprašamo, če je oblastim to znano in če hočejo skrbeti za to, da se ga kot občin* akega svetovalca tskoj razreši.
— Iz politične službe. Vladni svetnik dr. Alelrsander Kusy Je na lastno proSnJo trajno upokojen. — PremeSčenj so b'U: provizorni vladni konciplst Jakob PočkaJ od okrajnega glavarstva ▼ Celju k okrajnemu glavarstvu v Murski Soboti; okrami komisar Matija Malešlč od okrajnega glavarstva V Murski Soboti k okromem glavar-itvu v Črnomlju; okr. komisar dr. Mirko Potočnik od okr. glav. v Cmoml*u k pokr. tmvavt. o*JdnOcn na nonmnfn sndeve v LJub-HanL
— vnlUr ekesl m — •sanak vseh. ki ao
le srečno vmi!i h vome ln u'etnfltva bo v nedeljo, dne 10, junra na Zaplazu pri Ca-težu na Dolen'skem. Ob 10. url dop. bo r\d Zaplasu služba božja. Sodeltre godba i) LJubljane. Udeležba ob^ta biti zelo dobra .ker ia zanimanja n sestanek salo veliko.
Stcv. 120.
#SLOVENSK 1   NA KO U« dne 27. maja 15^3.
s*lran. 7.
— Imenovanja t področni zdravstve-aega doseka za Slovenijo. Imenovani ao: npraviteij Rajko Zwirn za upravnega vllje-ga nadzornika in upravitelja v VH čin. raz« adjunkt Kazimir Mulaček za upravnega nadzornika in upravitelja v VIII. čin. ras.; upravitelj Franc Zajec, upravna oflcijala AL Turk in Emil Brajer za upravne višje ofj-cijale v IX. Čin, raz. upravna kanci Is ta Fr. Tre t Jak ln Juro Tomaž Ič In upravni asistenti Anton Manfreda, Hlacint Bukovic [n Milan Florjančič za upravne oficljale v X. čin. raz.; upravna praktikanta Jožef šušter-Sič tn Bogomil Zganjar za upravna asistenta v XI. čin. raz.; pisarniška pomočnica Ivanka Kovač za pisarniško oficljantko — vsi na dosedanjih službenih mestih.
— Kongres Udruženja Jugoslovesklh inženjerlev ln arhitektov se vrši v Splitu v dneh 27. do 29. junija ti Za potovanje po železnica čez Brod-Sarajevo-Metkovič in dalje s parobrodom bodo preskrbljene običajne vozne olajšave. Za skupino, ki W potovala po morju Čez Bakar, Šibenik (Slap Krke) je nalet poseben parobrod, s katerim se po skupščini nadaljuje izlet čez Dubrovnik do Kotora In odtod povrne do Bakra; pomorsko potovanje bo trajalo od 26. Junija do 2. mira — stroški s prehrano okoli 2000 do Zooo Din. Prijave »prejema do 2. Junija ing. Mencinger, Ljubljana, gradbena direkcija, od katerega dobe zanimajoči se člani podroben program.
— Mostno udruženje Ferijalne** Saveza V Ljubljani Je začelo s plemenito akcijo, postaviti v Bohinju zgradbo počitniške kolonije za revne tn bolehne' dijake ljubljanskih zavodov. Ta zgradba, ki Je že v delu, zahteva mnogo žrtev. Zato apeliramo na javnost, da naj podpira moralno tn gmotno to hvalevredno akcijo Ferijalnega Saveza.
*«• Naša Javna kopališča. Pred kratkim sem čftal v našem listu nekaj o projektih, ki jih Ima baje v pretresu mestna uprava glede Zgradbe novega kopališča. Pisec dotlo-nlh vrst zaključuje svoje opazke z željo, da bi se moglo kopališče v Koleziji čim preje opustiti in sicer iz zdravstvenih razlogov.   Temu mnenju mora pritrditi gotovo vsakdo, ki se Je kdai kopal v Koleziji In se na lastne oči prepričal kako malokdaj Je bila voda toliko snažna m čista, da si se upal bres premislekov stopiti vanjo. Toda stvar je taka, da Je kopanje v Koleziji ie onemogočeno, ker so ondl Se vsi jezovi podrti, ne da bi se začelo graditi doslej kje kako novo kopališče. In tako se prav lahko zgodi, da bo LJubljana letošnje  poletje brez vsakega javnega kopališča! Naj je bilo kopališče v Koleziji tudi še tako nedostatno, za silo se je z njim vendar le Izhajalo in mislim, da Je vsekakor bolje nekaj kot nič. Kopališče v Koleziji naj bi se bilo opustilo Šele tedaj, ko bt bilo novo dograjeno, ne pa v trenotku, ko niti še vprašanje ni definitivno rešeno, kje naj se novo napravi. Eno Je gotovo: Tako prillčnega mesta za kopališče kot je bilo v Koleziji, ne premore LJubljana več. Ob Savi Je gotovo več primernih prostorov za to, toda ta oddaljenost. Pet kilometrov tja, pet kilometrov nazaj m kar se zamudi še tam, pa je šlo skoro pol dneva v Izgubo I V sedanjih težkih časih, ko velja bolj kot kdaj poprej, da Je Čas zlato, treba to gotovo vpoštevatll Sicer Je res, da bi se dal železniški promet urediti tako, da bi se občinstvo lahko pri tem posluževalo vlakov, toda to pa zopet kopeli nerazmer-no podraži. In tudi priporočljivo ni, vsesti se precej po kopeli na vlak, ker se na ta način kaj lahko prehladiš. V tem pogledu b! kopališče ob   Ljubljanici bolje služilo. O Bfnkoštrh sem si ogledal oni prostor ob desnem bregu Ljubljanice ki si ga namerava baje mesto pridobiti v napomlnano svrho. Nahaja se tik pod Kobfjevim lesnim skladiščen, a je po mojem mnenju Še vedno preveč oddaljeno od mesta. Pot tja In nazaj po prašni cesti ob vročih poletnih dneh bi gotovo ne bila prijetna. Sicer pa, ali bo svet drugje res mnogo cenejši?   Vsekakor bo morala mestna uprava hiteti, ako noče, da ostanemo letos čez poletje res brez kopeli. Mislim, da bi bil zdaj že skrajni čas. da se z zgradbo prične. Izmed mnogo nujnega Je to gotovo najnujnejše I Mestno občino pa čaka še druga naloga, ki bi se morala ob enem izvršiti. Do6lej imamo v LJubljani samo eno javno kopališče za gorke Kopeli ln še to je prava karikatura 1 Pomislite za 70 tisoč prebfvalcev celih pet kopalnih kadi, tri na moški, dve na ženski stran i 1 V tem pogledu ie Ljubljana pač zadnje mesto na svetu! Govorilo se je svoj Čas nekaj, da se zgradi novo tako kopališče tam kjer se je nahajalo prej KošfrJevo, tik pred Prulami. Dotični svet Je menda že mesten. Zakaj se s tem še vedno ni pričelo. AH imamo sploh že izgotovljene vsaj načrte za to? To so stvari, ki jih ne gre nič več odlašati, —k.
— Kle so varnostne naprave? Na Pru-lah se pričenja  mladi svet v obeh kanalih Ljubljanice z zabavo vozariti s čolni, prihodnji mesec pa se bo pričelo tudi kopanje. Tako za nevešče veslarje kot slabe plavače, j je Ljubljanica v Oruberjevem kanalu za živ- | ljenje nevarna, ker Je deroča. Vsako leto zahteva kako mlado Žrtev. Naj se torej na- j pravi nad dolenjskim   mostom   od enega brega do drugega varnostna mreža In pri- ! trdi blizu stopnic rešilen čoln. da se ne pri* j peti zopet kaka nesreča I
— Ostre policijske obsodbe proti Or-Juni In Ranavcem v Zagrebu. Radi neprestanih spopadov med Orjunaši In HanavcI, Je policijsko ravnateljstvo prepovedalo dvema ■ članoma Orjune Berislavu Angjelinoviču In ! Edvardu Bulatu bivanje v Zagrebu za dobo J enega leta, ker sta Izvršila napad na redak- , cijo »Hrvatskega Borca«. Istotako je bil iz-gnan iz Zagreba Manavec Vilko Pressburger j za eno leto, ker Je sodeloval pri napadu na Orjuna Policija bo proti vsem, ki bodo kršili mir v Zagrebu, postopala na sličes način In bo vsakdo izgnan Iz Zagreba.
— Poskus samomora. Dne 25. t m. se }e 8 karsbinko ustrelil v glavo 23Ietni PO* sestnikov sin Josip MartinČič iz Sels pri Ra* keku. Težko ranjenega so prepeljali v ljub* i ljsnsko bolnico, vendar je malo upanja, da okreva. Vzrok samomora je neznan.
— Restavracija hotela »Union« ostane danes do 24. ure odprta z ozirom na koncert Zvesa slovanskih godbenikov.___ i
— b zdravniške službe. SekundartJ dr. Dominik D e k 1 e v a je Imenovan za asi* stenta kirurgičnega oddelka splošne bolni, co v Maribora,
— Iz sodne službe. Avskultanti Ferdinand Nečemar, Franc U star, dr. Edvard Vračko, Vinko Štrukelj, dr. Boris Mihallč, dr. Josip Šenka. Silverij Paklž in Miroslav Rebula ao imenovani za sodnike za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega.
— Anketa za moralno povzdlgo mladine v Zagreba. Povodom groznega Pas kije vide vega zločinstva, se Je vršila v Zaore-bu anketa, na kateri se Je razpravljalo o žalostnih pojavih v našem javnem življenju ter o ukrepih, katere le treba v tem ozira ukreniti. Anketi so pristostvovail odlični predstavku!« vlade, policije, sodišča itd. Navzoč je bil tudi nadbiskup dr. Ante Bau-er. Veliko zanimanje za anketo je vladalo tudi med roditelji. Govorili so trije referenti: dr. 2lga Schwarz, sodni svetnik Vladimir Jovan in vseučlliščni profesor dr. Albert Baza! a. Govorniki so podali splošne preglede o dandanašnji mladini. Dr. Schwarz Je na* vedel, da sta dve tretjini otrok, Id zapadejo zločinstvu, duševno in fizično abnormalni. Poleg duševnega stanja otroka je odvisen tudi mil en. v katerem otrok živi. Največ je zločinske dece take. Id je brez odgoj 1-teljev ln je taka deca prepuščena sebi in ulici. Da imalo kinematografi tn druga zabavišča na duševno razpoloženje mladine glavni vtis, )e vsekakor Jasno. Govornik ie predlagal nadalje, da se v soli uvede sodelovanje zdravnika psihijatra s pedagogom, ki bi ločil defektno deco od normalne. Dr. Bazala Je naglašal. da je vojna prevrgla vse društvene odnošaje in so socijalne razmere padle pod povprečni nivo Atmosfera, ▼ kateri živi današnji mladina. Je temeljni vzroki v kateri Je treba iskati vzroke za pojave v življenju, kakor je slučaj Paski j e-vićev. Govorilo Je še več govornikov, ki so povdarjali, da ie treba intimnejšlb vezi med šolo ln domom in pobijanje sovlal. zla itd. Vsekakor pa Je upati, da bo anketa rodila dobre sadove.
_Novo poslopje narodne skupščine. Ministrstvo za javne zgradbe je odobrilo kredit za dokončanje stavbe nove narodne skupštine na Trgu Vojvode Mišića. Poslopje bo že letos pod streho. Notranja dela pa bodo končana v prihodnjem letu. Novo poslopje bo imelo prostora za 320 poslancev ter znatno večje prostore za klube in novinarje, kakor jih ima dosedanja stavba. Stavba, ki je v ostalem sorazmerno omejeno zidana, bo Izdelana v najmodernejšem slogu.
— PrebarvanJe hiš In hišne tablice. Pišejo nam: Hišni gospodarji, ki skrbe za prebarvan) e svojih hiš, se ne pobrigajo za to, da bi dali ob enem očistiti tudi od apna po« nesnažene hišne in ulične table. Zamazane so številke kakor ulična imena, da Jih ni mogoče čitati, kar je znak prav navadne, pa vse graje vredne malomarnosti I Opozarjamo na to zanikrne« t, da se odpravi
— Neverjetno povišanje cen kvasa. Pišejo nam: V LJubljani Je prodajala Zalokar-Jeva tvornica in to pred par dnevi kvas po K 48.—> tUnionc po K 52.—. danes je cena kvasu 88.— K torej 100 % povišek- Kle Je tu oblast da ščiti ljudstvo? Kvas Igra v ljudski prehrani prevažno vlogo, da bi smeli io izkoriščevanje dopustiti merodajni faktorji! Primeren protiukrep bi bil. da bi dobavil alo ljubljansko tržno nadzorstvo te blago iz Inozemstva ter tako reguliralo cene kvasu, ljubljanska pekovska zadruga pa bi se morala obvezati za odkup gotove dnevne količine. Treba Je takoj In z vso ostrostjo nastopiti proti temu lzkorfščeva-nju. Pričakujemo takojšnje odpomočlJ
— Znižana vožnia po železnicah za mladino srednjih sol. Ministrstvo pro-svete je obvestilo višje šolske oblasti da je minister saobračaja določil posebno dobo, v kateri ima Šolska mladina osn. šol pravico do znižane vožnje. V to dobo spadajo: pričetek odn. zaključek šolskega leta (velike počitnice, božične počitnice in podobni dnevi).
— Vodovod v rTradeckega vasi je napeljan, toda le do polovice hiš, zato bi bilo potreba položiti cevi tudi dalje do zadnje hiše tega predkraja, t j. do karlovskega mostu.
— Samomor radi 100 dinarjev. V Sarajevu se je ustrelil o Binkoštih finančni stražnik Franjo Šivak. ker je poneveril 100 dinarjev.
— Strašna nesreča pri požaru. Dne 18.
i m. Ie izbruhnil ponoči požar pri posestni- j ku Ojuri Japčiču pri Valpovem v Slavoniji, j Požar Je zahteval tudi tri človeške žrtve. Cela rodbina Japčičeva se je nahajala globoko v spanju, med tem, ko Je gorela streha nad hišo. Prvi se fe zbudil Japčić sam in odhitel v hlev, da reši živino. Žena je »ned tem skušala rešiti otroke. Ko je stopila na hišni prag, se je nenadoma zrušila streha. Mala hčerka je v plamenu popolnoma zgorela med tem, ko sta mati In dete, ki ga le imela v naročju, zadobila težke opekline, za posledicami katerih sta drugi dan v bolnici v Valpovem umrli. Tako Je nesrečni Človek mahoma izgubil celo rodbino ln vse imetje.
— Razne nesreče. Posestnik Janez Bo« gataj iz Trate je padel s voza in si zlomil desno roko. — Delavčev sin Ignac Selan Iz Libije je padel z drvečega voza in se precej potolkel po glavi Oba poškodovanca sta bi* la prepeljana v ljubljansko bolnico.
— Lov aa vlomilcem ne strehi. Zagreb j je imel pred nekaj dnevi zopet svojo sen« j zacijo. slično kot se jih vidi večkrat v kine* I matografu... V bolnišnici usmiljenih bra* tov  se le zdrs vil precej  opasen vlomilec Ahmed Čvorak, ki pa je predslnočnjem ne« kako okoli 2. ure zjutraj nenadoma pobeg« ; nO in splezal na streho. Alarmirana policija ' je takoj obkolila hišo m se podals na lov za zločincem. Ko ae je strsžnlk Cvorsku pri* bližat se je ta nenadoma okrenfl in streljal na slednjega. Stražnik, ki ga krogla k sreči ni zadela, je reagiral, ali samokres mu je odpovedal. Položaj Je postal silno kritičen. Med tam eto na streho doan«a%|p dge stx*J» I
nika. od katerih je eden streljal na Čvoraka, vendar ga ni zadel, na kar je slednji kapi« tuliral. Prepeljali ao ga v varnejši zapor. Samokres je dobil od nekega svojega prija« telja in s njim ustrahoval bolniškega pezni* ka, da je pobegnil.
— Preganjanje duha. V selu Vlasnice pri Sarajevu sta brata Stevo in Krsta To-mič izkopala truplo svojega očeta in ga pred ljudstvom celega sela zažgala. Pepel sta nagrabila v vrečo in ga zopet zakopala. To sta storila baje radi teza. ker Je očetov duh strašil Po hiši in nista vedela kaj naj ukreneta. Sedaj se jima ne javlja več.
— Veliko I zanimivo naučno putovanje. U glasovitim svjetskim toplicama Plstvan
u Cehoslovačkoj sastaju se dne 27. svibnja 40 najuglednijih lječničkih autoriteta iz Ho-landije. Danske, Švedske i Norveške, da na licu mjesta prouče jedinstvena djelovanja ovih znamenitih izvora na bolesti uloga 1 išlasa. — Odličnim gostima prirediti će se svečani doček, kod kojega će sudjelovati i mnogobrojni kupalištni gosti, koji već sada tamo borave.
— Ciganski orkester, koncertira v ne-nedeljo v Hotel Bellevue. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost.
— Lepota? svelo«*? Mladost? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega Obraza, vašega telesa, vaših las ln zobi i zvan-rednega delovanja so črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna ln kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pak ovan jem tn poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pako-vanjem in poštnino 25 dinarjev). (Elza lilij— no milo lepote (4 kose s pakovanjem ln poštnino 35 dinarjev) In drugi Elza-preparati kako1- Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza kolonska voda Itd.; adresa: Lekarnar Eugen V. F e 11 e r, Stublca Donja, Elzatrg št 238. Hrvatsko.
— Kino Tivoli. »Kralj Golconde«, velik puatolovski film v dveh delih. Prvi del ae predvaja samo Se dva dni. Film je senzacU Jonalen ter vsebuje poleg interesantnih m o* mentov tudi intimne prizore iz dna življenja n. pr. iz opijskih beznic kineškega pred« mest j a, Sankt Frančiška v Ameriki itd. Ob« činstvo pa se opozarja na največji film mo» dernega časa. Id je žel svetovni uspeh. — Zivljenska slika »Otroci teme«, ki se pred« vaja v četrtek dne 31. t m. v dveh delih. Film bo brezdvomno največja učinkovitost te sezone!
— Za »Jugoslovansko Matico«. Višji razredi šole v šmartnem pod Šmarno goro s oprircdlli 9. maja izlet na Peričnik, V spomin na ta krasen Izlet so nabrali otroci za »Jugoslavensko Matico« Din 192.50.
Turistika Ni sport.
—r Leipziger Eail spiti klub : Ilirija 2 : 1 (1 t 1). Ilirija je včeraj nezaslužno m po lastni krivdi podlegla moštvu, Id je poka« zalo manj sistematične igre nego ona aama. Gostje ao sicer tehnično moštvo, ali brez izrazite kombinacije ali posebnega sistema igre, ter se nikakor ne morejo prištevati klubom, ki dosegajo internacijonalno višino. Efektna pa je bila njihova Igra s glavo ter so v tem o zim domačine naokrfljevalL Naj* boljši mož Leipziga je bil vsekakor desno krilo, izvanredno uren tn tehničen Igralec, ki je zabil tudi oba goala. Tudi oba branilca, osobito desni, sta bila sijajna. Halves*linija je bila samo povprečna, napad pa sploh brez vsake skupne igre in kombinacije. Vra* tar ravno ni poseben »specijalist« in je men« da imel preeej sreče. Ilirija je bila nad gosti stalno v premoči in bi se moral faktični rezultat glasiti drugače, da ni vedno od po* vedala napadalna vrsta, ki je bila cela in« disponirana. pred goalom. Nekoliko je ugajal Ufiak, Oman pa je pokvaril več že si« gurnib šans. Obe krili, Zupančič in Pevalek, sta bili izven forme, zlasti se slednji ne sns plaeirati. Dollnsr pa igra prepe»?asno In brez vsakega elana. V krflskl vrst; Je briljiral Zupančič Lado, ki ie popolnoma nadome« stuje odsotnega brata. Držaj je odpovedal v drugi polovici. V obrambi je bil narav* nost sijajen Diirrschmidt od celjskih Atle* tikov, ki je Igral kot gost ter razčistil najnevarnejše situacije. Beltrsm je imel več šibkih momentov in gre drugi goal deloma na njegov račun. Soklič v goalu je skrajno nesiguren ln bi drugi goal pri bol i Sem plaši« ranju lahko držal. Igra se je vršila v žtvah« nem tempu in je ves čas prevladovala Iliri« ja. Prvi goal jc padel kmalu po začetku igre. Nekako proti koncu prvega polčasa je Ilirija izenačila. V drugem polčasu je Ilirija goste deloma blokirala, ali pred vratml je napad odpovedal. Po desnem krilu ao gostje nato dosegli vodstvo in ga obdržali do kon* ca. G. Ochs je sodil povprečno dobro, ker je imel radi fair igre obeh moštev lahko delo. Publike se je razmeroma za delaven dan nabralo dosti. F. O.
— Praga. Sparte : West Ham United 1 : 1. Na igrišču Sparte na Letni ae je na« bralo okoli 25.000 gledalcev, vendar je tek«
na precej razočarala.
— Prvenstvena tekom med Ilirijo |n Primorjem se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 17. uri na Igrišču Ilirije. Kot predigra se vrši ob 15.15 prvenstvena tekma rezervnih moštev. Za tekmi vlada med športno publiko neobičajno zanimanje, ker je ostra rivaliteta med obema kluboma postala splošno znana. Obžalovati Je, da bosta morali nastopiti obe 1. moštvi nekompletni, Illrila brez Vidmajerja, Grilca, Zupančiča Oabr. In Pretnarja, ki so deloma diskvalificirani, deloma odsotni In Primorje brez diskvalificiranih Igralcev Maič. Bregar AL In Bregar Roman. Kljub temu je pričakovat! zanimivega ln napetega boja.
— AU«fcv dom v Vratih le overjen od
20. maja t L naprej. Preskrbljeno Je Zg gorko in mrzlo kuhinjo, dobro pijačo ter lepe fotograflčne razglednice V dotnu lahko prenoči Istočasno 100 turistov. Priesdrvje a% da bosta blora, ki se v dolenjih legah krasno prebuja In xna*J slap Peričnlc privabila obilo obiskovalcev. Tira as aafafeo zavedi v enem dnevu. PrlporoČTjJv |n vsak kf odhaja ob sedmi url slutraj ia UssJJaa«. Prihodnji mesee bo vpeljan tssisiovskl vjgfc ki bo vozli samo ob nedeljah fn oraassfkfb; odhajal bo od tod ob peti uri zjutraj.
— Športna vesllca v Šoštanja. V nedeljo dn 20. L nt. se Je vršila v Šoštanja velika »športna veselica«, katero Je priredil kolesarski klub »Ilirija« t Šoštanju, Razveš i
ljubljanske kolesarske Ilirije, ki je prire, dila ob tej priliki tudi dirko svojih članov, so se udeležili veselice tudi kolesarji »Delavskega kolesarskega kluba« Iz Maribora, dalje kolesarji iz Dravograda ter iz Slov. Gradca. Veliko pozornost so vzbudili Ilirija-oi iz Ljubljane, kateri so kot izletniki privo-zili v Šoštanj na kvadrupletu, kljub slabi progi in večkratnim defektom. Ob grmenju topičev in cb zvokih velenjske rudarske godbe na cilju, so sprejeli vrli šoštanjski športniki svoje goste. Popoldne ob 15. je bil sprevod kolesarjev po trgu. ob kateri priliki so zopet pokali možnarji. Na čelu sprevoda je korakala velenjska rudarska godba. Takoj za tem se Je vršila na vrtu hotela »Jugoslavija« športna veselica, katera Je nudila vsem udeležnikom obilo zabave. Na binkoštni ponedeljek se je vršil skupni izlet v okolico Šoštanja in v Velenje. Za to krasno uspelo sportsko prireditev, katera ostane vsem udeležnikom v trajnem spominu, gre največja zasluga predsedniku šoStanj-skih kolesarjev gospodu Destovniku. Ni to v prvič, ako povdarjamo. da naj si drugI klubi vzamejo za vzgled ta mladi agilni kolesarski klub.
— SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA izredni občni zbor te vrli d a* n e s, v soboto, dne 26. t. m. ob 20. v veliki
dvorani v »Kazini«. Opozarjamo člane na ia zbor z zeljo, da se ga v čim največjem
ttavilu deleže.___
aannanananananaaanBpsnapi     ■ ^■aaaaaaananaasnnananaansnannan« ■■aanaaaaanaasassni Sjanjai
Glasbeni vestnik
— Skupna pevska vaja ljubljanskih v »Zvezt* včlanjenih moških zborov se vrši V soboto dne 26. t. m. točno ob triČetrt na
osmo uro zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Arhivarji naj gotovo prineso s seboj note: P. Juvanec: »Slovenska zemlja«, F. S. Vilhar: »Naša zvezda« s tenor*solom in E. Adamič: »Ti, ki si nas ustvaril« s fanfarami. Pevci naj se vsje udeleže polnoštevilno in točno! — Odbor »Zveze«.
— Nove muzikalije. Izšle so tele muzikalije za dve citre, delo prof. Vilj. Wassa-ka: 1.) Koračnica; 2.) Polka m a-zurka; 3.) Ples v prostosti (valček) 4.) Salonski valček: 5.) Pomladanski pozdrav (valček); in 6.) Iz preteklosti (valček). Dobijo se v Narodni knjigarni v Prešernovi ulici.
— Glasbena Matica v Marib°ru nas opozarja, da se vrši njen pomladanski kon-cert ie 2. In ne 6. Junija t 1. kakor so pomotoma poročali nekateri Usti. Med drugimi se bodo pod vodstvom g. rav. Topiča proizvajale Adamičeve skladbe »Ljubica«. »Slovanska pesem« ln »Moravska narodna«, nadalje Michelova »Atila in ribič«, Prochaz-kina »Moravska narodna«. Orečaninov če-tveroglasni ženski zbor »V sašči ljesa« itd.
— Koncert. Mestno udruženje Perljal-nega Saveza v LJubljani priredi v sredo 30. maja ob 8. ari zvečer v dvorani Filharmonije velik koncert, na katerem bo nastopil mešani pevski zbor ljubljanskih učiteljišč pod vodstvom našega znanega skladatelja profesorja g. Adamiča. Nastopilo tudi trije solisti: gdč. Sachsova sopran, odč. Orlova, klavir, gosp. Tomec bariton. Koncert bo izredna privlačnost za Liublano ln uživali bomo, ko čujemo našo narodno pesem iz ust našega dijaštva. Natančen program in podrobnosti o koncertu na plakatih.
Društvene vesti.
— Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici priredi v proslavo 25-lernice v nedeljo 27. t m. veliko vrtno veselico v Škofljici z bogatim sporedom In godbo. Prijatelji gasilstva se vliudno vabilo. — Odbor.
— Društvo tobačnih trafikantov Ima dne 27. t m ob 14. popoldne v gostilni pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica, svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker Je volitev predsednika In celokupnega odbora. Je potrebna mnogoštevilna udeležba. Odbor.
— Trgovsko bolniško ln p°dpomo društvo v LJubljani opozarja še enkrat svoje p. n. člane na Izredni občni zbor. ki se vrši v ponedeljek 28. maja t. 1. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Na dnevnem redu le: 1.) Poročilo ravnateljstva glede priklopitvc članom k bolniški blacaJnJ trgovskega druStva »Merkur« v Zagrebu. 2.) Raznoterosti. Z ozirom na to, da je ta Izredni občni zbor velike važnosti, pričakujemo polnoštevflne udeležbe.
— Ferijalni Savez Je Imel na blnlčoStnJ ponedeljek opoldne v poslopju drž. realke svoj IV. pokrajinski zbor za SJovenlio. — Navzoči! Je bilo 18 zastopnikov Podružnic Ter. Saveza, nekateri z dvema glasovoma. Prvič ao bile zastopane tudi učiteljske podružnice P. S. Ugotovilo se Je, da ima pokr. poverjenlštvo za Slovenijo v svojem območju okoli 1700 članov, od katerih jifi bo nad 600 potovalo. Potovali bodo tako dijaki kot učitelji letos na Djačko legitimacijo, ki velja za četrtinsko vožnjo po državni že-
leznici. Druge vozne ln poštne olaJSave bo* do popisane v »Popisu Fer. olaj?av«, ki za dobe samo ferijalni-notovalci. Ta »Popis« bo edino veljavna legitimacija F. S. na potovanju. Celjska podružnica F. S. bo ustanovila kolonijo F. S. v Kocbekovi krči, ljubljanske podružnice pa koloniio ob Bohinjskem jezeru. K tej zadnji prispevajo vse slovenske podružnice F. S. Dcbrotvorov le v Sloveniji do sedaj 4S0, kar Je za gostiju-bni slovenski narod mnejco premalo. Dolo-» čil se je nastep na III. kongresu F. S., ki bo v Beogradu 17. In 18. Julija. Slednjič se je še izvolil pokrajinski poverjenik F. S. sa Slovenijo, ki je ostal isti kot lanski! osrno-šolec Viktor Maček, njegovim namestnikom pa Je bil izvoljen učitelj Viktor Pirnat M Novega mesta.
— Društvo slovenskih književnikov prosi vse svoje člane, da bi tajništvu sporočili pod kakimi po goli in za kak j visok honorar so prodali svoje rokopise zalo2ni-kom.
Borzna poročila.
— Zagreb, 26. maja. (Izv.) Danes borza ni poslovala.
— Curili, 26. maja. (!zy.) DinašnJi predborza: Beograd 5.s5 Berlin, 0.0102, Amsterdam 217.15. Newyork 5.5?75. L>rdou 25.67. Pariz 36.70. Milan 26.70. Pra*a 1*.555. Budimpešta 0.10V*. Varšava 0.00S. Dunaj 0.07SV«, avstr. žiz. krone 0.0078Vi. Sofija 4.S0.
— Trst, 25. maja. (Direktno.) Beograd 21.90, Berlin 0.04, Praga 62.—, Pariz 137.50, London96.35, Newyork 20.75, Curin 375.—»
Poizvedba.
— Približno pred 14 dnevi je fjaka staža gospa pozabila svoje očale na trgu pri na* kupu zelenjave. — Dobo se nazaj v upravi »Slovenskega Naroda«.
— Izgubila se je dne 25. t m. dijamant« na broša v obliki ciklame da poti: Komen-skesa ulica, Resljeva cesta. Sv. Petra cesta in okolica. Pošteni najditelj se naproSa. da jo odda v Komenskega ulici St. 13/1. proti nagradi.
— Proiula tn poizvedovanje. Dotičill gospod, ki io pretekli teden pred BinkoStf poizvedoval v Ljubljani v Trnovem po go-spej Alojziji Kocmur rekoč, da nosi važna poročila o njenem bratu, ki bajs služI v legiji, se vljudno prosi, da se osebno iglast v Ljubljani, Rožna ul. 13/11. Pri družini Le* narčič v svrho natančnih informacij. Kef gro tu za osebo, ki se smatra 2e za đavnaj umrlo. Je vsaka tozadevna vest sa nas velikega pomena. Vsi stroški, ki bi bil v svo-t zi z eventuelnim potovanjem, bodo gospodu poplačani. V slučaju, da je dotlčnemn so-* spodu nemožno priti osebno, naj blagovoli poslati svoj naslov na zgornji oasioV družine Lenarčič.
Glavni urednik: i RASTO PVSTOSLEMSEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
MJin iOTKTuIT_~M............■■■   t.......■.............1
POVIŠANJE NAROČNINE »SLOVJ NARODU* t LJUBLJANI
Cenjenim naročnikom v L i ti b IJ bm n 1 uljudno naznanjamo, da smo primo-f rani s 1. junijem t L zvišati naročnino) za 2 Din in da velja na5 list V bodoČtf mesečno 12 Din. Ako se pomisli, da dcH be naročniki list mesečno 26 krat doV stavljen v hišo, je naročnina t znes-12 Din za cel mesec vsekakor Jak skromna in v nikaki primeri za ofirrom-no n?nožino čtiva, ki £a »Slovetitkl Narod« nudL
Istotako smo primoran! rviSatl na«« ročnino za inozemstvo (Avstrijo* Co^' škoslovaško, Italijo itd.) od 18 Dtn na( 22 Din mesečno vsled občutno povišane poštarine v inozemstvo. Prosimo, daj blagovolijo cenjeni naročniki to upošto* vati in nam ohraniti svojo zvestobo ka?« kor doslej.
Z odličnim spoštovarderrj
Uprav niš t vo »Slovenskega Naroda«: v LJubljani
i
2E
r><o
_ • ■
o
0 o ž
>?3
9d
SEN ATORIJ
#  V MARIBORU- m
Privatna klinika s najmodernejšimi napravami in aparati na polju zdravstva, kakor Rdntgen,   diatermia in
višinsko aolnce, V zavod se sprejemajo vsake vrste bolniki, razen umobolnih, infektionih in m odprto tuberkulozo. Oddelek za porodništvo.
Prosta izbira zdravnikov.
Zmerne cene. Hrana izvrstna.
Informacije daje uprava SENATORIJA V MARIBORU. Telefon at 190.
Stran 8.
•SLOVENSKI   NAROD«  dar* & "»»J«
Ste v 120.
!
Nosile
Kopi se mala kito i Proda«
Z NfKOLDCO VETA. kjer-koti. — roaadbe pod »F. M. 200
Spalnica
feSS^J^ODAjT- Ns-aaav pega uprav* j£ff* 5471
DOBRO OHRANJENO LOV. SKO PU5KO te KONCERT. NE CITRE (Harfe*) — Naslov po»p uprava »Slov. Nar^. 5482
Sprejme te pomočmk,
Mebtovana soba
SE ODDA. — Naslov pove uprava »Slav. Naroda«. M2P Vemja tovarna SPREJME T
Starejši gospod,
sTraftf, EEU MESTA. — Pa» audbe pad »VaBStraaaVi arvea* hen 1SSS/5467« ns uprava lista.
Klavir,
SE
11.000 dinarjev, fttg 1* prHHije, > P. S* 14. do 15.
5305
klepartfv m napeljave f«. Ddo stalan. Meda
po *ofo^oru. — ». Lončar, Mapa*. Ljubijapa 7 (Mca). jJUj
Stanoval je Sile
ZA TAKOJ pri vdovi aH aaostojai gospodični 301etsri dm atvea. — Sam« teame dopise pod ■*tajere/5466* a* opravo »Sov. Naroda«._ _
Moško kolo
aram stanu, SE PRODA. Ogla, da se od 8. do 11. ia 1. da 5. — Poljanski nasip it. 40 {psi vratarju). 5500
LMikuš
au£?i kav ta?
abnn
Saflsosiojaa Bznettfska stranka n Slovanljo naznanja tnžno vest, da je njen član načeiaištva
Gustav Pire
pa težki živčni bolezni tragične smrti preninaL
Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dao 26. t. m. ob pol. 5, iz Mise žalosti na pokopališče Srednjo vas v Bohinju.
LJUBLJANA, dne 25. maja 1921
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naš iskreno-ljubljeni, nepozabni sin, brat, svak in stric, gospod
Franc Nesman
privatni uradnik
v soboto, dne 26. maja po dolgotrajni tanani koloni, previden S tolažiti svete vere, v 28 leto mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 28. maja 1923 ob štirih popoldne iz Stare poti štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu blag spomin!
V LJubljani, dne 2«. maja 1928
Globoko žalujoči ostali.
ki je zmožna izdelovati boljše; obleke, SE SPREJME TAKOJ NA DOM. — Ponudbe pod »Pridna Sivilia/5465« na opravo »Slov. Naroda«.
Kolesa iz gumija
frdetujr ter jfh ime v aafoaf Ivan ZANOSKAR sin, kolar* ska delavnica zrn autokaroserije in va* v to stroko spadajo«« dela, Ljubljana, Miklošičeva cesta itev. IS. 5492
Sobo s kuhinja,
eveiit. tudi samo premo sobo s poteh nim vhodom SMS ZA» KONSKI PAR ZA TAKOJ si primerno nagrado. — Ponudbe na: A. Komik, Francevo na* brefje St. 7TTT, Ljubljana, SSI!
Službe išče,
tudi saČasno, KOT URADNIK ! prt eksportni, hn porini eJt epe* cHtenki rVrdfct abeot+ent po* morske akademije v Dubrovni* ku. '— Naslov pova uprava »Slov. Naroda«. 5508
t napornim snsn/ent strojepiija, ilovvnMčine m italijanščine ter drugih pisarniikih del. s neko« j liko prakea. ŽELI MESTA. — | Ponudbe pod »Popdnost/546S* na upravo »Slov. Naroda«.
Knjigovodja,
! vsestransko versiran, s prvo* vratnimi referencami, IŠČE SLUŽBE. — Ponudbe pod »Knjigovodja/5507« na upra* vo »Slov. Naroda«,
Stanovanje,
I saaeafaee is kukinja. sebe in pritiklin v L nadstropju, s elek* tri eno razsvetljavo, solaeaa le* ga. v Mariboru, SE ZAMENJA s enakim v LJubljani. — Dopisi ped »Maribor/5506« na upravo »Slov. Naroda«.
VraiiHtvt tosotljsko draibo sa Slovenijo javlja
tožao vest, da je nje dolgoletni šef, gospod
Gustav Pire
predsednik In generalni ravnatelj v pole preminul
Blagopokojnega, velezaslužnega in dobrega predstojnika obranimo f trajnem spominu!
V LJUBLJANI, 22. majnika 1923.
Dnaitvt taotljskik strokovnjakov naznanja, da je njegov elan
Gustau Pire
gen. ramuteli o pok.
predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo, odlikovan z redom sv. Save m. reda itd., preminul.
Velezaslužnemu kmetijskemu strokovnjaku in neustrašenemu boritelju za napredek v kmetijstvu ohranimo časten spomin?
LJubljana, dne 25. maja 1923.
Priporoča se
restavracija in kavarna
'Vsak dan svete pleo, izborna" vina, gorka In mrzla ledila. Postrežba toCna ta
Cene primerne. • : : : : Sprejemajo se tudi abonenti.
Tvrdka uetanovlj*ma iarfa 1835
otvori orve dni junija svojo na novo zgrajeno in znatno razširjeno detajlno trgovino v lastni hiši na Jrfesrtnem trgu številka 24.
Jvrdka si dovoljuje prhomniti, da bo ob tej priliki prodajala prvi mesec po znatno znižanih cenah, na kar cenjeno občinstvo prav posebno opozarja.
Ljubljana, dne 26. maja 1023.
Upravni svet  Jadranske banke d. d. v Beogradu javlja tužno vest, da je preminul njen zaslužni podpredsednik Nadzorstvenega Sveta, gospod
GUSTAV PISC
predsednik Kmetijske dražbe.
Pogreb njegovih zemskih ostankov bo v soboto, dne 26. t m. ob pol 5. uri pop. v Srednji vasi
v Bohinju.
Ljubljana, dno 25. maja 1993.
-it..
m
: i
i
Stev. 120-
napreden blok.
Diskusija o naprednem bloku se razvija. V najboljši nameri sprožena ide* ja dobiva čezdalje jasnejše oblike in tudi konkretnejše razpravno polje. V privih tednih po skupščinskih volitvah smo istali pod neposrednim dojmom velike klerikalne zmage. Takrat je ideja naprednega bloka mogli biti samo negativna. Klicala je napredne kroge k združitvi in edinosti Sledeči sporadični in ne preveč goreči odzivi so naložili ideji nekaj pozitivnih nalog. Poudarjalo se Je, da bi idejo naprednega bloka realizirali s pomočjo konkretnih gospodarskih, kmetijskozaščitnih, obrtnih in na-.prednokulturnih delovnih ciljev. S takimi cilji so nekateri menili idejno fundirati narodno koncentracijo. V to debato pa je posegla izjava Kmetijske stranke, ki je nekako odklonila idejo naprednega bloka, ker v njej ne vidi zadostno pozitivnega programa. In samo na programih so združitve mogoče!
Vsaka diskusija ima svoje dobre sirani In tudi ta o naprednem bloku bo razčistila ozračje, ki loči posamne napredne struje med seboj. Poudarjati pa hočemo spričo stališča Kmetijske stranke Še nov moment, katerega bi bilo po našem mnenju uvaževati pri razpravi o nacijonalni koncentraciji
Ta moment je podan v razmerju med našo napredno, slovensko koncentracijo in državno politiko. Združevanja naprednih Slovencev ne smejo določevati samo negativni, lokalni in ev. strankarski oziri ter na vse strani kompromisni in okrnjeni gospodarski, socijalni in kulturni skupni programi temveč V prvi vrsti linija državne politike, katere se napredni blok mora oprijeti Problem slovenske napredne In močne stranke se mora rešiti s problemom dobre in pravilne državne stranke in državne politike. Od dobre zunanje in notranje politike je odvisno vse hotenje in delovanje Slovenije, v enem in drugem oziru bi mogla igrati vplivno, posredovalno vlogo, ako bi le stala moralno In strokovno na vrhuncu. Kakšen faktor bi mogli pomeniti Slovenci glede notranje sprave, kako bi smeli določevati za-padno-evropsko politiko zunanjega ministrstva! Naše politično mišljenje plava vseskozi v omejenem potoku strankarskih in volilnih uspehov. Ne znamo se dvigniti na višje obzorje, na katerem bi klesali postavke velikopotezne, realistične politike. Velika kulturna agilnost doma in propaganda po jugu bi izvabila vse drugačne kredite za naše vzgojne in duhovne institucije, kakor pa dosega omejeno negodovanje. V socijalnem oziru bi mogli podajati vzorne rešitve evo-lucijonističnega telesnega, duševnega in moralnega napredka jugoslovenskega delavstva, ko imamo pereča vprašanja socijalne zaščite kot največja industrijska pokrajina v prvi vrsti na duši Industrija Slovenije ne bo uspevala in tudi trgovina z obrtjo, če ne bo našla smo-trenega političnega in obrabnega dela. V gospodarstvu ne odloča samo surovina, prirodna lega in drugo, temveč v prvi vrsti smotrenost pospešujoče inicijative. Na upravnem polju, pri financi skoro na vseh toriščih kulturnega m javnega življenja razpolagamo s strokovnjaki Manjka pa sila, ki bi znala strniti te moči k novemu, skupnemu delu za blagor naše pokrajine in za srečen razvoj jugoslovenske države.
Vprašanje naprednega bloka se mora nasloniti na povsem nove temelje. Kakšno razmerje naj zavzamejo napredni Slovenci k državni politiki? Ne smemo namreč pozabiti da se današnja veljava Slovencev v ustavi in praksi ne opira na številčno premoč prebivalstva, temveč na narodnosten moment, ki se utegne zmanjšati z napredujočo asimilacijo jugoslovenskih plemen. Tokrat bo treba nadomestiti sedanjo slovensko veljavo z drugo, novo. In sicer po našem mnenju s kulturnim činiteljem, s kulturnim poslanstvom, s pridnostjo in z naprednostjo. Predvsem pa bomo mo-
>S LOVEN S Ki   NAROD« dne 27. maja i *23.
slran. 9.
Ksaver Meškc
rali postati državotvoren faktor m se naslanjati na izrazito in trajno državno politiko. Edino s tako naslonitvijo bo dana možnost samostojnega vplivanja in zanašanja zapadno-evropske politične kulture v naše javno življenje. Zato pa je treba, da smo si prej idejno oa čistem.
Stranke vznikajo iz idejnih pokre-tov. In tudi napredna koncentracija mora ubrati pot takega idejnega razčiščevanja naših zadnjih kulturnih in političnih smotrov. Vse drugo Je malenkostno kombiniranje za posamne volitve in poedine kandidate. Trst Reka, Krajina, Celovec Prekmurje, kdaj smo Slovenci dali eno samo pobudo ali instrukcijo v Beograd, kateremu so te stvari nujno tuje in oddaljenejše kakor nam, ki smo bitno na njih in ter e sirani. In tako je bflo z vsemi vprašanji naše notranje, finančne, gospodarske, socijalne in prosvetne politike. Napredni blok in koncentracija naprednih Slovencev se morata izvršiti v prvi vrsti duševno. Iz nje mora iziti duševni pokret, ki bo razčistil obrise nove realistične politike na vseh poljih človeškega udei-stvovanja v intimnem skladu s potrebami naše pokrajine, z veličino jugoslovenske države in z upravnimi problemi skupnega notranjega sožitja.
Pravice malih narodov.
Med vojno so vlade obeh vojujn-čih skupin zagotavljale, da jim gre za svobodo in neodvisnost posebno malih narodov. Slovenci smo bili teh tolažb veseli, dasi jim nismo dosti verjeli In res smo bili grdo prevarani ker so nas pustili zmagovalci razkosati na tri dele, en del je dobil celo premaganee — Avstrija. O neodvisnosti in narodni svobodi more govoriti le tisti naš del ki se je smel združiti z zmagoslavnim srbskim narodom, dočim sta ostala naša dva dela danes mnogo hujše tlačena in zatirana, kakor smo bili vsi skupaj pod Avstrijo.
Znani poznavalec in zagovornik vseh evropskih narodnih manjšin Tritjot Nansen je izvajal med vojno o pravicah narodnih manjših med drugim: »Mali narodi ki so prispevali k duševnemu in kulturnemu razvoju Človeštva, imajo tudi pravico do hvaležnosti vsega Človeštva. Vsako narodnost je treba oce-njati po duševnem in fizičnem razvoju njenih pripadnikov, ne pa po njih številu. Kdor hoče uničiti male narode, zagreši tak zločin, kakor ga še ni bilo na svetu. Ravno mali narodi najhitreje sprejemajo najdragocenejše sadove človeškega duha. Vedno naraščajoča moč velikih držav potom pridruževanja malih narodov k sebi je nesreča za človeštvo. To poziranje malih je velika nevarnost in pravo zatiranje pravic vsakega naroda, zatiranje pravic do samoodločevanja svoje usode. Uničevanje možnosti da bi se vsak narod mogel razvijati v svojih posebnih lastnostih, vodi do neizmernih izgub vsega Človeštva. Vsaka narodnost mora Imeti pogoje za svoj svobodni razvoj. Danes bolj kot kdaj poprej gre za individualno življenje vsakemu narodu. Za življenje vsakega naroda sta neodvisnost in svoboda tako neizogibno potrebna pogoja, kakor je neobhodno potreben pogoj življenju rastlin — srak.«
Pred Nansenom so razpravljali o pravicah malih narodov trije češki u8e-njaki Vseučiliški profesor dr. Krejči je priobčil v »Ceski Mysli« članek: »Pravo eksistenci maleho naroda«. Pisatelj pobija načelo, da je moč nad pravico in da zbog tega mali narodi po naravnem zakonu podlegajo močnejšim narodom. »Obstoj naroda je odvisen od pogoja, ki ga ne more odstraniti nobeno materijalno nasilstvo od strani drugega naroda. Ta pogoj je narodna zavest, narodna samozavest Dokler traja ta pogoj, Jo narod nepremagljiv. Ta pogoj je jamstvo obstoja tudi najmanjšemu narodu. Narodna zavest je, kar drži skupaj pri-
padnike naroda* kar tvori iz posameznikov narodno celoto v vseh mogočih okoliščinah. Ta zavest se posamezniku ne da iztrgati z nikakšnimi nasilstvi Dokler Jo narodnoMvedniu posameznikov, dotle traja narod in se ne da uni-čfti Zaveden narod, Čigar vsi sloji so prožett t narodno zavestjo, se ubranja vsakega nasprotstva, pritiska, nasilstva, prenaša vse nesreče. Morda močnejši res zmaga« toda narodna zavest Jo neuničljiva sfln, ergo je tudi pravica malega naroda do obstoja neuničljiva, boj za obstoj se mora biti z zaupanjem v končno zmago tudi v najneugodnejših razmerah. Zato pa je treba, da se vedno v vse sloje zanaša narodna zavest posebno pa še v takozvane nižje sloje. Zvestoba napram narodu je nravna dolžnost. Ako se tega zavedamo, ne smemo imeti nikake bojazni za obstoj
malega naroda. Kjer imam dolžnost tam imam tudi pravico.«
Zakaj ponavljamo danes vse te znane teze? Ker vidimo ravno zadnje čase, da tlači te lji nam odtrganih bratov napenjajo vse sile, da bi v naših ljudeh zatrli narodno zavest in Čut pripadnosti k nam. Italijani kakor Nemci dobro vedo, da je narod brez narodne zavednosti mrtev stvor, gad brez zob, ptič brez peruti Mi srečno osvobojeni Slovenci pa se moramo zavedati, da je »Jugo-slovenska Matica« tisti apostol ki zdržuje trajne zveze med nesrečnimi brati in nami, ki skrbi na vse načine, da med neodrešenimi ne zamre narodna zavest. Zato podprimo J. M. pri vsem njenem plemenitem prizadevanju, posebno pri predstoječi književni tomboli. Kolikor svobodnih Slovencev in Slovenk, toliko kupljenih tablic!
Šolstvo.
Gospodarska politika Stamboliiskega.
Katar ]• bile pričakovati, so se začele notranjepolitične razmere ▼ Bolgariji po pesjolm zrnati zemljoradniške stranke razvijat! v smeri proti temeljitim Izpremem-bam obstoiečera tođlalnega reda, zlasti pa proti oaan javnim činiteljem, ki zmagovalcem v tem ali onem oziru niso po volji. S tem, da je stopil na prste meščanskemu bloku in komunistom ter vsaj začasno docela naralizfral njihovo politično delovanje, se Stambolljskl noče zadovoljiti in nadaljuje svojo ekcllo v trdnem prepričan a, da bo končno res dosegel zaželleni uspeh. Jasno ie, da zmaga pri skupščinskih volitvah ni bfla zastonj m da so morali voditelji zemljoradničke stranke svolim volilcem obljubiti marsikaj, cesar jim trenotno, pa morda rud) v doslednem času ne bodo mogli dati. Toda Stambottjski )e lisjak, ki dobro ve, da sedanja vlada ne sme dolgo ostati pasivna, če noče, da se aleni pristaši ne! zneverijo !n da pri prihodnjih volitvah ne izgubi svoje premoči. Zato skuša zadovoljiti svoje somišljenike, v pretežni večini poljedelce fn male obrtnike z obljubami, ki so preeei obsežne in v sedanjih razmerah težko izvršljive, ki pa vendar oznanjajo za bolgarski narod docela novo dobo gospodarskega razvoja. Te obljube naj b| ne ostale samo na papirju, marveč nova narodna sktrpščina, ki nima proti sebi nobene stvarne In količkaj močne opozicije, naj bi jih potom zakonodaje sistematično prevajala v praktično življenje. Krler je ne samo v Bolgariji, marveč tudi v vseh drugih državah za domače politične razmere merodajen v prvi vrsti gospodarski položaj, posveča tudi Stambolijski temu vprašanju naivečjo paZ-njo. Socijalne prilike tudt v Bolgariji niso bogve kako sijajne in pomanjkanje srednjih m nižifh slolev je prav tako, če ne večje, kakor drugod. To Je tudi glavni motiv, ki je pripomogel zemljoradnikom do zmage. Volilne kroglice pa niso spravile s sveta socijalne krize in vlada sf sedaj beli glavo, kal naj ukrene, da bo tudi v tem pogledu ustregla ljudskim masam. In Stambolijskl je Iznašel lok, o katerem meni, da bo učinkoval.
Nedavne se fe vršila v Haskovu svečana otvoritev nove železniške proge Rakov-skf—rlaskovo. Ob tel priliki Je ministrski predsednik govoril pred mnogobrojnim zborom zemlieradniške stranke tudi o smern!-ean bedeče notranje politike. Tu vidim banke in tobačne tvornice, velike nove stavbe privatnih denarnih zavodov, ie dejal med drugim. Bodite prepričani, fiaskovci da b# vse to kmalu vaše. Lastniki bodo izročili ta podjetja zadrugam in sindikatom iu sicer prestevolino aH pa s silo. Ta operacija Je neobhodno petrebna in ona se mora Izvršiti. Kapitalizma, zasebnega kapitalističnega sistema ml ne bomo podpirali. Četudi se bo Evropa jezila na to, mi ostanemo pri svojem In izjavljamo: naša država nima veleindustrije in veleposestev fn zato zahtevamo svobodno delo fn svobodno eksploatacijo. Nismo pristaši komunizma, pač pa hočemo, di narod neposredno sodeluje pri upravi m gospodarstvu, da procvita in se nemoteno razvija sedanja nekapitalistič-na Bolgarija v oni smeri, ki smo je začrtali mi
S senri besedam* ie najuglednejši bolgarski politik napovedal dosedanjemu družabnemu redu boj na življanje in smrt. Težko je sicer soditi, da-li so to samo krilate •bliube in teli priljubljen način politične agitacije, ali pa misli Stambolijskl resno kreniti na levo in storiti to, kar pravzaprav spada po splošnem naziranju v kompetenco raznih socijalisticnih stroj. Nagnjen:e k iz-
rednim in pogosto dokaj fantastičnim sredstvom, s katerim skušajo sodobni državniki sanirati pohabljeno povojno gospodarstvo, je opažati v mnogih državah, toda tako radikalnega načina kakor je ta, do danes, izvzemši sovjetsko Rusijo, še nismo videli. Če presojamo nameravano akcijo bolgarske vlade s praktičnega, strogo taktičnega stališča, moramo priznati, da je verjetnost resne Izpremembe v dosedanji gospodarski politiki Bolgarije precej velika. Z ene strani absolutna premoč zemljoradniške stranke, ki Ima tako narodno skupščino, kakor tudi vlado v popolni oblasti, z druge pa nezadosten odpor, ki bi ga mogli postaviti trgovski m industriJskl krogi v slučaju nevarnosti proti tem, za njihove interese vsekakor škodljivim odredbam vse to priča, da bi se v formelnem pogledu akcija Stamboli'skega utegnila posrečiti. Država Je agrarna, kapital neorganiziran, razdeljen večinoma po manjših podjetilh, ki nimajo nobenega slrupnega vodstva In kakor je bila borba proti njemu primeroma lahka v RnsiH, kjer so vladale pred revolucijo slične razmere, tako se lahko zgodi tudi v Bolgariji. Razlika bi bila samo ta. da so v Rusiji izvajali socijalne reforme komunisti z oboroženo silo, v Bolgariji pa bi storili z malimi Izjemami Isto zemljoradnik! bre:: orožja In le s pomoč'o svoje parlamentarne večine.
Drugo vprašanje Je, kakšen bi bil uspeh reforme v materijal, oziru. Ni treba hoditi daleč za primeri, k? dokazujejo, da kolektivno gospodarstvo m zadružniški način proizvajanja in razpečavanja bodisi poljedelskih ali industrijskih izdelkov v marsikaterem oziru daleč zaostaja za privatnimi podjetji in osebno inicijativo, ki Igra povsod, posebno pa v gospodarskem Življenju glavno vlogo. To Ie nepobitna resnica, ki io dolga leta zaman izpodbijajo razne soci-jalistične doktrine in ki so Jo v mnogih slučajih potrdili ponesrečeni praktični eksperimenti. Če bi bilo mogoče odsekati povojnemu gospodarskemu zmaju z enim udarcem vseh sedem glav s tem, da razdelimo gotovino in privatna pod'etja med ljudstvo in če bi ta »velikodušnost« ne rodila usode-polnih posledic baš za one, ki bi ie bili deležni, bi vsak pameten politik storil to rade volje. Čemu iskati izhoda iz sedanje krize fn napenjati vse sile, da vpostavhno to, kar Je uničila vojna, če je pa mogoče vrniti pre;šnie blagostanje brez posebnega napora? Oddati tvornice, rudnike, banke, železnice itd. vsem, ki smatrajo, da jih ta podjetja sedaj samo izkoriščajo In stvar bo končana. To bi bilo po receptu Stambolij-skega, ki fe v svo'etn »modernizmu« uoza-bil bistveno plat tega perečega vprašanja.
Kjer 'e mnogo gospodarjev, navadno nihče ne dela. Socijalizacija privatnega imetia, zlasti pa Industrije le že v Rusiji rodila popolnoma negativne rezultate tako, da so bili komunisti prisiljeni nastopiti rakovo pot In izročiti veČino podjetij zopet v privatne roke. Ista usoda bo doletela trdi bolgarsko vlado, če izvede sociialno reformo v tej obliki.
ftUMHAM
mmm
ŽgBBjŽgaMBI
TRADEKRRK I —1 «a%^m^^^^^^^^Sa^a»Wa«a*S
Hale zioljenie.
Črtice in slike. Ljubljana /922. Založila Narodna založba.
Naše življenje — kaj je naše življenje v teh trudnih, steptanih časih? Zdi se, da je umrlo vse, kar je bilo lepega in velikega in naše življenje se je spremenilo v temno brezkončno bolest, ki ji ne najdemo nikjer zdravila. Greh je šel preko sveta in božja senca je legla nanj, kakor Črn oblak. Kje je pot do solnca, do. radosti, do odrešenja? Pisatelj sam, ki je bil glasnik daljnih svetov sreče in hrepenenja, je doživel dogodke, ki so ga iztrgali iz njegovih nežnih sanj in mu pokazali življenje v svitu krivice, zlobe in ser aštva. Zato je ta knjiga odmev trpkih časov svetovne vojne, bojev In trpljenja, ponižanja in preganjanja. Takoj v prvi črtici čitamo besede, s katerimi posvečuje pisatelj svoje delo beguncem, sotrpinom.
»Deseti bratje, sestre desetnice romamo po svetu brez doma, brez strehe, v vse vetrove razkropljeni zaznamovani in obteženi s; pečatom, H nam sa te,
vtisnila nesreča in ljudi neusmiljenost, ne naša krivda, ne naši grehi!«
---In to je zdaj naša pesem:
»Domovi naši so razdejani; razrušene razvaline, pogorišča naj žalostne j ša. Vinogradi naši, radost nam in naš ponos, razkopani, razgrizeni od steklih psov, lajajočih, tulečil šrapnelov. Oljke miru znanilke, tihe, ponižne naše krot-kosti znamenja, požgane, s koreninami izkopane. Polja od konjskih kopit poman d rana, za leta in leta pomorjena. Uničeno vse delo je naših rok, iz naših žuljev, iz naše moči iz naše krvi porojeno... Le morje poje še večni svoj spev. O čem zdaj pač peva? O naši bedi o našem trpljenju, o beganju našem po svetu nemilom. Le gore ie naše stoje, še bolj onemele, grozneja Še okostenele. Strme* na razdejanja grozo pod sabo, krog sebe. Srde se v trdem svojem osrčju: Človek je to storil po božji podobi ustvarjen...« itd.
To je pesem naše zemlje po svetovni vojni in v tej zemlji se dviga naše novo življenje, In vendar ni druge rešitve, nego da se vrnemo vsi k nji na-
zaj a potno ljubeznijo.
»Kot dnevna svetloba se zliva vsa V solnee nazaj, od koder je prišla, kjer ji je vir m začetek, kjer je življenje dobila — tako hrepeni in se zliva naših src ljubezen iz vseh krajev sveta, kjer romamo, blodimo, kjer trpimo, le k tebi, edino le k tebi domovina, o domovina...«
In na to slodc spomini polpreteklih čas*v. Lepe zadonl nauk krščanske ljubezni v zgodbi o novem testamentu, kajti glad ne sprašuje po besedah, ampak potrebuje pomoči
Toda pri tem se vzbudi bridek spomin na one čase, ko so »naši« ljudje HI proti nam.
»S ponosnim očesom smo zrli za-sramovalcem v obraz; pred nobeno zlo besedo, ki so nas z njimi bičali In pljuvali nismo HoniH zakaj naša srca so bfla čista tn naše duše vesele, sredi trpljenja ponosne, da smejo trpeti za svojo domovino in svoj narod.« — Toda »naši« ljudje so dvomili in — skoraj obsojali nas.
Nato slede »Koroške elegije«.
»Kako si dolg veliki petek, kako grenak. Se te ni konec, še te konee ne lav MtefiB smo že. da smo dotroeH — «
glej veliki petek sc je le iz nova začel ...« Plebiscit. V ljubljanskem Le-onišču čaka pisatelj izida. Dan prinaša s seboj sama slaba znamenja. Pisatelj je poznal Korošec in tudi razmere za časa plebiscita. Videl je naše grehe in napake, svaril je. Zaman! In tako je prišla strašna novica.
V par slikah nam pokaže pisatelj dogodke iz vojne. *0 Bog, moj Bog, kaj so naredili z našimi lepimi, mladimi sanjami v teh letih grozote!...«
Morebiti se sedanji svet nerad spominja vseh teh težkih časov; rad bi šel preko njih: toda
»vsa domovina, glej, ena sama bolnišnica ranjenih, trpečih, obupajo-čih polnas ena sama rakev, ki so zmetali v nji z mrliči žive in polžive, da jih zaduše s silo in brez usmiljenja; ena sama širna, neskončna, žalostna grobnica od Zilje gori in do Triglava, do Sotle doli in čez, od Mure do Soče in do morja neskončnosti en sam grob...« To je bila naša domovina in treba je, da vsi živi in silni gredo na delo za nove čase.
Iz Meškove knjige izzveni bolest preteklosti in tiho. upanje v. novo bodoč-
0 USPETim NA NAŠIM SREDNJIH ŠOLAH.
n.
Drugi dijak presoj sveje tovariše ta* kole: »Ravno med študenti najdemo boli kot kje drugje najboljše tipe. Danes najti študenta, ki bi točno odgovarjal poimu te besede, po mojem mnenju sploh ni mogeče. Danes je študentovstvo vse p-emalo izrazito, samolastno. a to vsled tega. ker da« našnje srednjeiol. dijaštvo temu stanu pri* pada samo slučajno, Iz golega naključja.
Kdor bi torej menil, da je student oni, ki se uči, ki Študira bi se motil. Le redki so taki med njimi.
Drugi se ne uče, ker vedo, da oni, ki se uči natančno vse od kraja, kar predpisuje srednja Šola. le zapravlja energijo. Za« to Študirajo le tisto, za kar ima'o zmožne-sti in veselje. Tretji sploh ne študirajo, a ne morda iz kakega višjega spoznan'a, ampak zato, ker je njihov cilj razveseljevan5« In zabava.
NaTnanJ zaslužijo Ime »študent« on*f ki so duševno r.ajboli razviti in ki so seae in namen živlien;a doumeli najglobje. Ti so pustili Studij iz ustih vzrokov kot prejšnji, a šli niso za praktičnim opravilom, ne za zabavami in razvescljevanjcm. ampak šli so za tem, da svoje sile uveljavijo tam, kjer bodo rodile najlepši sad, da se nauče življenja od njega samega in ne Iz knjig\ da duševno dozore*, kar doseže samo om\ ki je v trdem boju življenja premagoval zlo z dobrin:, iščoč resnico in hrepeneč po po lepoti.
Ti so najbolj redki. In življenje teh je najbolj mučna, ker jih ubija ravno šola, 5« z drugim ne, vsaj s tem, ker njihovemu svobodnemu razmahu omehije polet. Čutijo se kot v ječi in svoje študentovstvo občutno kot breme in muko. Pol dneva mora k* presedeti Čisto nezadovoljno na mestu, k! ga sovražilo bolj od vsega. Uteho najdejo le v tem. da njihovim sanjam nI zaprta pot In da v njihovo carstvo nima dostopa nepoklican gost. Ubi'ajoci duh Šolo-mrrvnšni-ce ne dospe na cvetoč!, vonjivi vrt njihove duše.«
Diagnoza tretiega tovariša se glasi: »Najbolj zastopan je danes tip dftaka* kateremu je šola le sredstvo za to, da brez-: skrbno Živi. Uči se le toliko, da »zleze« in da ga starišf ne vzamejo Iz šole. Ves prosti čas uporablja za r>ohaianje do cestah. A' nič nI v stanu, da bi ga zanimalo: izvzetji so edino dekleta. Tako se rine ta velika čeda mladih blazlrancev od razreda do razreda. Odlikuje se po prav posebnem pomanjkanju splošne Izobrazb*. Ako hočeš a takim fantom govoriti o kakem znanstven nem problemu ali o umetnosti, moraS z za«4 čudenjem ugotoviti, da mu manjkajo najeJe-mentnrnejši pojmi.
Ta trp lenega in fndolenrnega dijaka H danes med nami najbolj zastopan.
Zelo mnogo je tudi takih, ki vidijo en športu vse. Za šport bi dali življenje. Ta strast jih zgrabi tako silno, da jrm je popol-^ noma vseeno, ali »padejo« v Soh ali ne«^ Tak dijak govori vedno o športu; če ban bere, je to gotovo kak športni list. Te rna««I nije (pred vojno skoro ni bilo, danes paf igra med dijaki važno vlogo.
Manj pogosto kot pred vojno srečamcfv danes med diiaki takozvane »krokarte«^ Da je temu tako. nI vzrok le v pomariika-i nju denarja, ampak očivfdno je nastala sa«u ma po sebi reakcija napram popivanju, 5o»j veda strašijo še vedno med dllaki taki, ki{ ne morejo pogrešati vsal enega tedenske-* _ ga »kroka«. 1
Če se oziramo na duševne smer! hj, srtrnje, ki se pojavljajo danes med srednjeg šolci, moramo reči, da nI več totlko idea-' lizma kot nekdaj. Spominjamo se le na razne literarne krožke, ki so pred let! idrinj zevali lijaka k skupnemu delu. Danes jili' ni več. Nekoliko jih nadomestijo dijaška^ udruženja, ki pa Jadraio vedno bolj in bol|j v politične vode. Tu se lahko ustavimo prt" novem tipu dijaka. T>ri dijaku-organizatorju^ ki ustanavlja društva, agitira med dijak!.! se trudi in muči za svoje društvo. 4
Seveda trpi pri tem Šola. Takih dija<* ških voditeljev je mnogo; če že nhnajo od
svojega dela nikakega gmotnega dobička^ se privadijo vsaj sigurnemu javnemu na« stopanju in govorništvu.
Predvsem je pa treba omeniti dijaka*{ ki hodi v vsaki stvari srednjo pot. To Je: soliden študent, ki nI niti lenuh niti guloiS, 2al, da je takih prav malo. Manj simpatU čen nam ie odličnjak — »štreber«, čigar, edina želja je, da ie v vsakem oziru prvi
v razredu.
A tudi teh ni več mnogo.«
BTafi
nost ki bo prišla z delom In ljubeznijo; pisatelj sam je preživel težke tremitkq in zadnji čas smo imeli priliko čitati d njegovi usodi, ki kaže, kako malo mislimo na nje, ki so bili preganjani zaradi pravice. Naj mu vsaj pri tej knjiffi jav* nost pokaže, da ni po-zabila trpljenja, skozi katero je vodila pot v odrešenje, V sliki »En dane vidimo vse gorje je-' če, ki jo primerja pesnik domovini..* »Koliko jih je širom naše domovine, H jim srce in duša kričita po pravici, a jih krivica s surovo silo bije v lice in y srce. Saj drhti vsa domovina, saj jokajo skoraj vsa srca... O Bog, pa mirno gledaš vse to? Ali nam res ne bo§ poslal nikoli odrešenja in vstajenja — sa> mo nam ne, nikoli ne?...«
Morebiti sedaj ni doba nežnih b<K sed, tožb, vzdihov in lepih sanj. Čas jet trd in surov. Zato ne bo slišal teh tihih' špomilnov. Sprejeli pa jih bodo z odprtim srcem tisti, ki ne hodijo po široki poti kričeče množice in verujejo v zrna« go duha, miru in ljubezni To so Meško*
vi čitatelji in ti bodo pridejali to knjig* k prejšnjim Meškovim delom kot spo« min na telte dni naJega &\U&i^ 3
Četrt! dijak le opazoval med seSolcf te*4e pojave:
»Malo je dandajies takih dijakov, Id bi jih res lahko imenoval? solidne. Prišla }e pač vojna, ki je mnogo dobrega zamenjala s slabim. In to se zlasti pozna na dijaStvn.
So nekateri, hI imajo resen namen, učiti se in doseči svoj cilj. Ti hodijo z zani-rnaHjem In pozornostjo v šolo in pazljivo :sleklo učenju. Toda le malo je takih.
▼ettno dfjaštva   prevladuje lahkomiselnost in raztresenost. Prosti čas porabijo na račun Šole, časa in blagajne starišev W veseljačenje. Za knjigo primejo samo jwed konferenco ah" pred koncem tečaja. Navadno Imajo srečo, da zlezejo. »Pilež« |pa porabi cele popoldneve   le za učenje. Njb£ovo znanje pa je puhlo. Duševni siroma^ je!«
P Peti dtfak pravi med drugim: »Značilna je pa Še ena vrsta dijaških :f£fe>Y:, kateri bi jaz   dejal »pokvarjena«. "Skoda, da se nahajajo tudi taki. Izhajajo pa iz' dežele. Navadno so fantje z dežele zna-:JEStfpi fh dobri. Ne pozabijo nikoli na svol •izvor, ne oddaltljo se od doma. Nekatere [ pa vendar mesto zelo   pokvari.   Njihova j [Beznačajnost se !pa javlja na poseben način. ;Cfc se tak tovariš kai nauči, gleda prezirljivo na nas druge, kot da bi vsi nič ne JznalL Hoče biti gospod, meščan, alt na vsa-(tem'gibu se mu pozna, da nI. Morda krivo sodim take značaje, ali po mojem nazira-;nju so to poJcvanencL«
razpolago imamo še večje Število fl^tfdjfteristik naših srednješolcev Iz dija-;Škfh vrst, ki pa se po vsebini in v celotni !sbdbi veČinama krijejo s temi, ki so tu objavljene. Gotovo dejstvo je, da tiči v takšni imantatiretl eden glavnih vzrokov slabih Uspehov na; našm srednjih šolah, ena nai-hveč^h ovir, RS se staviio z življenjesko nuj-nostjo na pot najboljši volji naših vzgojiteljev tn ucrteljev. Vsa naša Javnost, dom jln ŠolaTtrrata tu svoj veliki crli: Sistematično zboljšanje vsega, kar Je v kvar zdrave-Wi napredku našega šolstva, ki je prvi pogoj napredka m sreče naše domovine.
Priseflenei in nrlseljenifk oblasti.
ZftCASNO PR1PUŠČENI LNOZEMCI.
'^ew York (Jugoslovanski Oddelek F. II K S.) Nekaterim vrstam rnozemcev priseljeniški zakoni ne dovoljujejo vstopa v Združene Države. Dasi priselienlške oblami ne morejo takim inozemcem dovoliti, da rse za stalno priselilo v Združene Državie, le vendarle mogoče, da se jim dovoh" začasni vstop. Da se inozemcu, Jd so ga priseljeniške oblasti izključile, dovolj vsaj začasni vstop, mora isti dokazati v popolno rzado§Čenje priseljeniških oblasti, da je nje-^gev začasni vstop neobhodno potreben in da bf nastale izredne težkoče, ako se mu lie da tega dovoljenja. O prošnjah za začasni vstop ne določajo "priseljeniške oblasti v pristanišču, kamor je Inozemec dospel, mafcvec treba prošnjo poslati sekretarja Efela v pretres m odločitev. Ako Se-.'trcBar bf tabor to dovoli, se zahteva od iaozemca. da položi jamŠčino v obliki ob-tvezrifce foond), varščine v gotovini ali -enako zadovoljive garancije. Položena garancija jamči za to, da začasno pripuščeni jCteinporariljr admitteti) inozemec odpotuje iiazaj, čjm nit ne rok, do katerega mu je bi-%ydovoljeno, da pride v zemljo. • Dasi daje zakon 'sekretarju Dela pra-iaifeo, da dovorraje začasni vstop drugače '^eplfoH5rtljlvim inozemcem, se vendar v praSR! ta začasni vstop dovoljuje le jako malo laozemcem. Dovoljuje se le v slučajih v katerih bi deportacija poraenjala očitno xarcs Cd. Izvanredno zlo. Na primer, dogaja se, da se bolnim inozemcem, prihajajočim Is Kanade, dovoljuje dostikrat začasen •vstop v Združene Države v svrho lečenja Kakem zdravilišču v Združenih DrŽavah.
' Dfjakf, prihajajoči v Združene Države V svrno štu«H5, bi morali biti Izključeni, ako ~zb pfteH čez kvoto svoje   rojstne zemlje. Dostikrat pa se jim daje dovoljenje za začasni vstop pod jamščino. Treba pripomniti ob tel prflild, da dijaki niso Izvzeti Iz kvo-:<e; pač pa so izvzeti vseučinščlni profesorji In znanstveniki, ki lahko pridejo brez ozi-•ra na to, da-li Je kvota njihove rojstne zemlje Izčrpana ali pa ne. Dijaki pa se vštevalo v kvoto, kakor vsak drugi priseljenec. >Da se }kn dovoli začasni vstop pod jamŠčino, ako je kvota njihove dežele izčrpana, morajo dokazati, da so bili dijaki te-kbrn nVeh let pred svojim prihodom in da 'zares prihajajo v Združene Države v svr-:ho,   da nadarjujejo svoje Študije v kakem prepoznanem ameriškem šolskem zavodu.
Začasni vstop se lahko dovoli tudi inozemcem,  kf so druzače izključeni   ker bi irmfcnfli pasti na breme javnega dobrodel-;dtvn tttkelv to becojne a public charse), :ali ter njihova   telesna onesposobljenost .utegne ovirati reden zaslužek.   Nikdar pa j se ne dovoli njti zajcasnega vstopa onim. •ttt Wtfo na tuberkuloz! ali kaki ostudni ali rriijIMffTi bolčehi: Zakon daje pravico se-Jrrefartlata Dela,   da po svoji uvidevnosti :xk>von začasni vstop in ustanovi pogoje za rta&o doVPBenje ter' poctaTjSa dovoljeni rok, ako se ms to zdi umestna
iamšclna. k! se zahteva v slučaju za-Časnega vstopa, znaša, ako ni v posebnem .slučaja drugače odrejeno, svoto 500 dolarjev. Dokler se ta; varščina ne položi ali se ■ ne ponudi enawvredna garancija, priselje-Iniškt oblasti ne dovolijo mozemcu, da v«rto-fp| v zemljo. Za poto*ono jarrfščmo se izrodi potrdFte.
Dntaačna pa je stvar v slnčaju za časnega prihoda inozemskih potnikov, kate-A rofctna zemlja je že izčrpala svojo kvo-4p> Pristaniške priseljeniške oblasti same fbn lahko dovolijo začasen vstop, in to brez Jamščine. Ako iflozemec prihaja v Združene Države le začasno radi zabave ali kake-«ga posebnega posla in drugače zadošča priseljeniškim zakonom, more biti priptl-S6en brez ozira na kvoto. Ti potniki smejo ostati v Združenih Državah kvečjemu Sest mesecev.  Da se pa  fta dovoH začasen
seliettiški oblasti, da prihajajo zares kakor turisti alf radi katerega posebnega posla m da nimajo namena* da bi ostali dalje časa v Združenih Državah. Ti potniki na začasni obisk v Združenih Državah se morajo drugače podvreči Istemu pregledu s strani priseljeniških oblasti, kakor kak priseljenec; oni morajo biti n. pr. pismeni, zdravi itd. Le, kar se tiče kvote, se jim dovoljuje začasen vstop v zemljo, tudi ako je kvota njihove rojstne zemlje izčrpana, pri čemur morajo prepričati priseljeniške oblasti, da zares prihajajo le na začasen obisk radi zabave ali posebnega posla.
Prisilne H y Mm
Ko je po svetovni vojni prevzela Bolgarija ogromne dajatve reparacfjskega in vojnodŠkodninskega značaja in se je zvijala v komunističnih krčih, je vlada Stam-bolijskega uzakonila misel prisilnega in obveznega dela za državo. Ta zakon je objavila 1. 1920 In v njem je določila dvanajst-mesečno delovno dolžnost za vse možke od 20 do 40 leta in šestmesečno delovno dolžnost za vse ženske med 16 in 30 letom. V slučaju potrebe se je dolžnost raztegnila za moške do 50 leta. V prvem besedilu tega zakona je bila ideja splošne delovne obvoze ravnotako strogo izvedena, kakor pri vojaški obveznosti. Oprostitve od prisilnega dela so se dajale uradnikom, orožnikom, vojnikom in prehranjcvalcem ubožnih družin, odgodftve pa samo dijakom, bolnikom in kaznjencem. Zakon ni dovoljeval zamene. Za delovno nesposobne je zakon določal poseben davek. Tekom zadnjih dveh let se je zakon precej izpremeniL V svojem prvotnem besedilu se nikdar ni spro-vedel, ker so ugovarjale antantine komisije v Sofiji, ki so deloma upravičeno videle v zakonu nadomestilo za splošno vojaško obveznost m naorožitev. Zadnja izpre-memba tega zakona iz leta 1922 predvideva odkup od delovne dolžnosti. Računa se, da bo število tistih, ki se bodo odkupovali, doseglo 20% vseh obvezancev. Dvajset dni pred začetkom prisilnega dela se določi višina odkupnine, pri čemur se upoštevajo splošne pridobitne razmere od-Icupnika, Odkupnina znaša Hajmanj 100 levov. Prvotni zakon je predvideval tudi možnost nekake nepredvidene splošne delovne mobilizacije, s katero bi smela vlada po svoji uvidevnosti razpolagati. An-tanta se je temu uprla. Zato določa novi zakon službeno dobo na 21 dni. Ta doba se odreja vsako leto po ministrskem sklepu, po možnosti v mesecih, državljansko poslovno delo več ali manj počiva. Vsako leto mora posamna občina do 10. avgusta opredeliti dela, ki se imajo izvrSiti. Delo izvršujejo obvezanci v svojem rednem bivališču ali pa v njegovi bližini. Obvezanci ne prejemajo nobene plače m nagrade. Čim ministrski svet določi delovno dobo, pozove občinski svet obvezance na delo in to v skupinah po 50 ljudi. Podložnostae razmere te delovne dobe določa poseben disciplinarni pravilnik. Lastniki prevozil so dolžni staviti na razpolago jih posamnt delovni skupini. Zakon obveznega javnega dela se je v Bolgariji prvič izvedel 1. 1921. Takrat je vlada 1. maja pozvala vse možke od 22 do 35 leta na desetdnevno obvezno delo. Vsaka skupina je delala po deset dni, posamne skupine pa so vpoklicali tako, da se nI motilo normalnega poslovnega dela občinstva. To prisilno delo je obstojalo v popravi in gradnii cest. železnic, kanalov, vodovodov, pristanSč, telegrafske In telefonske mreže ter v gradnM javnm zgradb, posebno šol. Razven fesa se je obvezance uporabilo na gospodarskih šolah na državnih posestvih in rudokopih. Delo so vodili strokovnjaki, šolska mladina od 7 do 17 leta je tekom enega tedna čistila šolske prostore, urejevala igrišča In Šolske vrtove. Na ta način je i, 1921 okoli milijon Bolgarov žrtvovalo deset dni svo^ je delovne moči državi, ki je pri tem izdala za upravo in izvedbo tozadevnih del nekih 113 milijonov levov, prištedila pa na (plačah čfetih 500 milijonov levov. Tekom praktične izvedbe tega zakona so se pokazali razni nedostatid. Zakona pa moramo priznati veliko nacijonamo, vzgojno in koristno svrho. Vzgaja narod za prostovoljno žrtvovanje In za obnovo domovine. Tak zakon se da Izvesti samo v agr. državi, ka-koršna je Bolgarija, ki se ima tudi njemu zahvaliti, da je nj preplavil boljševiški val. Zanimivo pa je, da se Je rodil na Bolgarskem, torei daleč cd pruske discipliniranosti. Spričo tega velikopoteznega socijalne ga eksperimenta ne bi bilo odveč, ako bi tudi naša država poizkusila nekaj slič-nega, saj so naše ceste, železnice, prometna sredstva Itd. v kaj obupnem stanju!
KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMBOLO »JUGOSLOVENSKE MATICE«
Gospodarstvo«
beooraisica  »POUT1K*« o stališču Napram tujemu kapitalu v industrul
Zadnjo nedeljo smo priobčili na tem mesta izvajanja *PoUt3ts* glede industrijske politike v naši državi Njena izvajanja vzhajajo pozornost, pa tndi ugovore. Zaradi popolnosti navajamo danes ajena na-daiina izvajanja v tem predmetu, katerim ie dal povod članek g. drja nsumina v »Hrvatu«. Pontika piše preteklo nedeljo:
v svojem nedeljskem pregledu smo komentirali posamna vprašanja, ki so bila predmet diskusije na zboru Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. V vprašanju domače industrije in njene zaščite smo zlasti povdariall in podčttaK govor g. M. Savica, načelnika ministrstva rrjrovine in Industrije. Naši komentarji so bili predmet paenje v poedlalh listih jn na na5s pisanje se je špecijelno ozrl zagrebški list »Hrvat«. V članku s podpisom g. dr. šurmina se sklepa, da se naŽi zvaničttf faktorji ne sla-žejo v vprašanju nde»stvovanja tujega kapitala v domači industriji. G. Savfč da je odločno proti uvozu tujih kapitalov v državo, dečirn minister financ navaja industrijalce na tuji kapital. Pisea pravi tako-le: »G. StojadmcviČ torej navaja industrijo na tuji kapital v sroii lastnosti kot minister financ G. Savfč pa, kateri vodi danes že nad eno leto ministrstvo trgovine, pa hoče, da se povdaria jačje nacrjonalna stran industrije in da se prepreči zaslužek tujcev, kateri izvozijo na leto jedno milijardo dinarjev, v čemer leži glavin vzrok padanja dinarja«. Izgleda, ca g. Šurmln namenoma ni hotel razumeti izjave naših zvaničnih faktorjev in da se je zadržal ob dozdevni kontradikciji, da bi njegovo pisanje moglo opravičiti njegovo kritično stališče. V izdaji »Politike« od 14. marca fl. smo končali svoj tedenski pregled s temi-le besedami: »Nam so dobro došli tuji kapitan' in njihov dovod v našo zemljo se mora na vse načine dovoljevati, kakor se mora tudi zagotoviti temu kapitala donosnost, vendar pa nam niso potrebni »domači industrijalci« kateri s svojo prisotnostjo delajo proti tej državi ustvarjeni za ceno tolikih žrtev!«
V svojem poslednjem nregledu sano dovedli dva konkretna lipiena primera, da podamo sliko teh našOi industrijalcev. G. dr. Staiadinovic je v svoji izjavi napram novinarjem opozoril na posojilo Uprave fondov v Švici. Na to je minister fmane izrekel upanje, da se na slišen način resi denarna kriza tudj v industriji. Molče ie prešel preko Beća fn Pešte. Odločno pa se izjavlja g. Savlč proti industriji, ki }e v dunajskih m peštanskih rokah, pa se nahaja pri nas. Pri tem ne gre za kapilalc, ki prihajajo k nam iz Angleške, Francoske Amerike, Hotandrie ih Belgije, raarveC gre za one predvojne avstrtiske fn madžarske Kapitale, investirane v Iflđnstrijska podjefla, katera se danes nahajajo na naših nacionalnih tleh. Taka podjetia so se nsiaatav-Nafa z raznimi privflegijami ia olkliavami v ta namen, da bi se pofiačsl ekonomsko naš život. Nahajajo se v rokah ljndl, kateri so bil! še včeraj naši neprfiaWl$ In katerih domovina se nahala v našem sosedstvu. Proti raki madžarski in avstrijski industriji smo mj pisati fn smo globoko prepričani, da vsi resnični prijatelji ra*še države cbču* tijo zlo, katero nam preft od strani take h>-dnsrriie, zko se bo ona i nadalje krspHa in jačfla ter se nahajala v rokah Hud", ki niso zaupanja vredni. V tem nazirarr*»i m raz* ličnosti v naz?raeju naših merodainfh faktorjev in g. Surmin Je pogrešno razumel njih nazore, čeprav so jasni kakor bdi dan.
Mnoge države so se povzdignite fnda-srrflSfco samo z tujimi kapitali. So to na prvem mostu Ameriške Zjedinjene države, poedme države Južne Amerike, Švedska, Lombardija Itd. Tudi naša država poide po vsej verjetnosti tem potoni. Ali v tej drža* v* ne more brff kruha za one, kateri so bfli nas s svincem toDcfl, kateri nas danes tolčejo s svojo propagando, koli danes sani ai o o ekonomskem potlačeniu Jugoslavt-vrje in o vstajenju Madžarske* Poslednji fcas se 5*ie, da pripravljajo vojvodinski mlini mlinarsko šolo, V kateri se bo Izobraževal naeronalen strokovni podmladek za domačo mlinarsko industrijo. Ne sme ostati samo pri tej misli, treba jo Je dovesti do tevrSItve. Aktivno treba sodelovati, da se napravi domač strokovni industrijski kader. Naj naši industrijalci s svojimi korpo racijami že enkrat prično dajati dokaze o svoji dobri volji, da se bo z združenimi močmi delalo na ustvarjanju resnfene domače in-dusti ije.«
n i i
—S PentfsfbiM (hmafekl *ejm 1923 je bit prvi dunajski seim, ki se ie vršil v znamenju stabilizacije avstrijske valute. Dočim je pri prejšnjih treh sejmih negotovost denarne vrednosti v najvišji meri otež-kočlla kalkulacijo, so mcdl razstavijalci na pomladanskem sejmu 1923 na temelju denarne vrednosti, ki ie že nad pol leta stabilna, natančno kaikidlrati, ne da bi bflo treba prišteti cenam še morebitne valutne izgube. Učinek tega dejstva se le pri seim* ski kupčiji zares uveljavil izredno ugodno. Kot razstavljale! so se udeležile inozemske države na Pomladnem sejmu v obilnejši meri. Njihova udeležba znaša 12 % vseh razstavi j alce v. Med inozemskimi razstav-nalcl stoj! v prvi vrsti Nemdlla, 1Q ie bila zastopana sloratj v VSeH 36 imlnstrflafcth strokah'. Zlasti jfe Omeniti Stroje, stroje za orodje, Malje nanjarske in galanterijske ix-delke, pletenine, zlate in srebrne izdelke, in pisarniške potrebščine. Drugo mesto med inozemskimi razstavijalci ie zavzela Ccho-slovaJka, zlasti v tekstilni stroki, steklu, porcelanu in Gabkmaer blagu končno v zidarstvu (kaolin in samot). Na tretjem mesta le bila Francija, posebno v taksnim* industrij! (predivo vseh vrat) in 'dišavah. Tej Je sledila Madžarska s poljedelskimi stroji, Švica z urami in glasbenimi instrumenti, Jugoslavija z lesnimi izdelki. Poljska s čevlji in usnjem, Romunska z usnjem, Italija
ma je dosegla znaten napredek* Dočim se le na prvem seimu zahtevalo šeit hiš, se je sedaj vsled dalekosežnega adaptlranja ves sej m koncentriral V treh hišah; v sej niski palači (preje dv. hlevi), kier se je nahajal sejm za oblačila) in v Rotundi (tehniški seim). V sejmskih friiah je bila orientacija znatno zboljšana tako, da je vsak obiskovalec lahko našel panogo, ki ga je zanimala Tndi razporedba panog je bila razširjena, kar dokazuje katalog, v katerem je označeno okrog 1700 raznovrstnih skupin industrijskih izdelkov. Obisk IV. sejma je bil izredno ugoden. Udeležba inozemskih obiskovalcev se ie ugotovila na ta nauc, da je moral vsak udeleženec za pridobitev sejmskesa znaka oddati izpolnjeni kupon z navedbo imena, stalnega bivališča in dunajskega naslova. Ugotovljeno je. da je obiskalo letošnji sejm več zastopnikov kot lanski iz Ogrske, Romunske, Rusije, Kitajske, Japonske, Maroke, Avstralije in Kanade in drugih industrijskih držav. Zanimivo je tudi, da so prihajali kupci iz dosedai n:i dunajskem sejmu še nc zastopanih držav, tako iz Peru, Paraguaja, Madagaskarja. F.ri-trea, Straits-Settlemcntsa, Borneo in Fidši-otokov. Ta uspeh je tem bolj važen, ker ima dunajski sejm veliko manj sredstev za propagando kakor drugi sejmi. Na okrožno vprašanje, v kakšnem razmerju stoji jesenski sejm napram pomladnemu sejmu, je odgovorilo 20.2 % razstavljalecv z »enakoc, 29 % z »mnogo bolje in »bolje«, 15 % z »slabše«, 20 % ni moglo primerjati, ker niso razložili: 15 in pol % na vprašanje ni odgovorilo. S celokupno organizacijo je absolutno zadovoljno 72 in pol %, z omejitvami 5 %, nezadovoljno je 7 %, na tozadevno vprašanje ni odgovorilo 15 in pol %. V času sejmskega tedna je priredH:! večina dunajskih gledališč slavnostne predstave s posebnim sejmskim sporedom, Najsijajnej-ša prireditev je bil sejmski sestanek v slavnostni dvorani novega dvorca, kjer so se zbrali poleg Številnih inozemskih obišao*-valcev tudi ugledni zastopniki politične oblasti, diplomacije ln dunajske Javnosti. Višek sporeda je bil modni ogled, ki so ga priredile največje dunajske 'tvrdne. Med zvoki orkestra so se kazali po manrrefflnah čarobni izdelki durrajsfće mode, cestne, pohodne In večerne toalete, klobuki in somč-niki. Ta modni ogled je vzbudil odobrenje mednarodnega občinstva in Je gotovo v veliki meri pripomogel k razširjenju zanimanja za odlične izdelKe dunajske mode v toosemstvu,
■—g Pomen avtomobilske usđnsrrUB v ameriškem življenju. Izdelovanje avtomobilov jc tretja največja industrija v Združenih državah. Vsako leto se prodaja V Združenih državah motornih kočij In t<> vernih vozov v vrednosti nad 1500 nilfijov nov dolarjev. To je več kot kar narod troi si za pavolnine, za moko, za pohištvo, za eevlte aH za vsako drugo blago, Izvzame meso ter železo in jeklo. Klavnice so največja ameriška radjistrija, železarstvo m jeklarstvo je druga po vrsti ui za njo prihaja avtoraobilstvo* Avtomobilska Industrija le tako obsežna, da sega tudi v druge ĆbHi. Tovarnarji motornih vozov porabljajo 2£ % od aluminija, skoraj 12 % balfra m '40 % pJoščrrateca stekla* pridelanega v Združenih državah, in 80 % od Vse svetovne produkcije gumovine (rubber). Ceni se, da fe 2,431.000 oseb ue«x>sreduo zaposlenih prt avtomobilski industriji. Od teh 266.000 dela v tovarnah avtotaobn^v, četrt milijona v tovarnah, & izdelujejo avtomobilske pritikUne. in 236.000 v garažah. Ostali so prodajalci, šoferji in delavci v industrij ali, ki zaragajo tovarne z raznhn materijalom. Vsepovsod se sedaf uvajajo avtomobilski omnlbusi. Šestindvajset ttrat-glfi Železniških* proz rabi avtomobile, E? se pomikalo po tiru. V bližini Newyorkn se gradijo hiše vedno bolj daltč od središča, m število avtomobilov v predmestnih okrajih čim dalje narašča. Največjo spremembo pa ie avtomobil povzročil v življenju na dežen. Današnji farmar ima vse ugodnosti primerno svobodnega živi jenja sredi na* rave in skoraj vse ugodnosti meščana, ker avtomobil mu omogoča, da polefava v bliženja mesta, kadarkoli se mu pollubi. Farmarji so sploh največji odjemalci avtomobilov; poljedelci rabijo v Ameriki veE avtomobilov kot kateri 'drugi stan. V 'državah', ki imajo najbolj agrarni značaj, Kot so države Iowa, South Dafcota in Nebrasža. po ena oseba izmed vsakih pet poseduje avtomobil. Tretjina vseh avtomobilov v Združenih državah se nahala v poljedelskih okrajih. Skratka, avtomobilski industrija Saje zaslužka mitllonom Hudi, ne le onim zaposlenim pri izdelovanju avtomobilov, ampak tudi onim, IS zalagajo fo Industrijo z materijalom« omogoča meščanom, da Živijo v okoUci mesta bližje naravi in to §e boli poceni, napravlia življenje na deželi prijetnejše ta pospešuje m olajša prevažanje blaga. Nasproti tem koristim so nekatere neugodnosti, kar se tiče varnosti po cestah, gradnje pest «5, ali ti problemi bo-flo "sčasoma naŠTl zvojo rešitev. Kako Združene držav« ogromno nadkrfljujejo Ves ostali svet V razmahu avtomobilstva, je razvidno iz dejstva, da Je število avtomobilov na eelem svetu okolo 14.610.000, in od teh ie izven Združenih držav le okoli &25W>oa Kako bliskoma se Je razvila avtomobilska industrija v Ameriki, nam pri-6a dejstvo »da $e ie L 1899 lsdelalo le 2700 avtomobilov. 1, loil pa i99J19 osebnih in 10.656 tovorniH avtomobilov in L 1921 — 1,514.000 osebnih in 16A550 tovornih avto-mobllov.
—g M. Hume*. Prakt?« sadjar. Zbir-ka najvažnejših sadjarskih naukov pojasnjena s 18 barvanhni prilogami in 92 slikami t tekstu. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vez. knjigi Din 130. Ta knjiga obsega 409 strani. Nje zelo okusna m smotre na oprema Je za današnje razmere naravnost sijtina. Lepe barvane podobe so poklicane širiti   prepotrebno poznavanje
Slike v tekstu pa pokazujeio tako Izrazito zlate nauke, da se že kar na pogled razumejo. Vsebina obsega vse, kar je treba vedeti za umno (pridelovanje sad:a; torej je popolna knjiga v tej zadevi. Strokovni list »Slovenski Sadjar« Ima ie cd početka sem Vso ttsoč prijateljev med sadjarji. Oni dobro poznajo njegn idealne n^meno In praktično vrednost, ter pravilno cenijo zaslužnega ustanovitelja in urednika, ki Je obenem izdajatelj te knjige. Tem nI treba hvaliti knjige, ker zadostuje že opazka, da vsebue ena srečno v celoto sestavljeno od izdajatelja Izpopolnjeno zbirko člankov omenjenega lista. Po teh tisočih poznavalcev se naj knjiga naprej pripo-'oča, da služi svojemu lepemu namenu za splo3no povzdfgo sadjarstva Slovenije. Na him višjo stopnjo se to seravi, toliko bolj bode aaslovek). toliko več koristi bode hnel posamnik in celota našega narodnega gospodarstva. Dobri nauki na dobrih tleh s svojo plodnostjo so visoka, zdrava valuta, so ve<5 vredni kot mrtva kovina, Čisto zlato.
— Z Brodarski promet na naši obalL Ma naši obali vrSijo obalno in tovorno plovno službo sledeče parobrodarske družbe: Jadranska plovidba deln. družba na SuSaku, »Dalmatia« parobrodarska delniška družba v Splitu, Dobrovač*-ka parobrodarska delniška družba v Dubrovniku, Obalna plovidba,, d. z o. z. v Dubrovniku, Korčulanska plovidba L. Depolo 6c Co. v Korčuli, in »Boka« brodarska družba v Kotoru. Navedene pa-roplovne družbe vzdržujejo tn vršijo službo na sledečih linijah M zveznih progah: Na spojnih progah med Bakrom, Splitom in Kotorom vozijo parobrodi Jadranske plovidbe in Dalmatia* Na spojnih finiiafc med Dubrov^ikoni, Trstom in Bari vozijo parobrodi DobroVačke paro-plovidbe d. d. Med Spditom in Trstom vozilo parobrodi DalmaHe d. d. Na lokalnih progah pri morju vršijo službo parobrodi »»Jadranske plovidbe«. Na lokalnih linijah v srednji dalmatinski obali vozijo parobrodi »Dalmatie«, med tem ko vršijo na lokalnih progah j u ž -n e dalmatinske obale prevozilo službo parobrod? dubromi^kc obalne plovbe, korčulanske plovbe in ladje brodarskega delniškega društva »Boka«. Poleg teh domačih družb vrSUo na naiH ribali plovno slu?bo še sledeče inozemska parobrodarske družbe: Parobrodarska družba »Puglia« in »Bari*. »Lioyd Triestino« v Trstu In »Costiera« na Reki Vozni redi parobrodarskih 5rvez vseh navedenih družb z navedba female posameznih parnlkov za tovorno $lu5bč s& lntereT ^entora na vpogled v tiisarni trgovske in bbržni&e zbornice v Ljubljani,
—z »Industrija DaimaalJ&c Primili smo na prikaz ovu knjigu, lip ju Je kap treći zvezak svofc »Industrijske biblioteke« tedao »Jugi LloFdt. U hfoj autor, glavni urednik lista »Jug. Llord« gosp. Joso Lak atol prosliiodjuje -svoju obradbu industrija pojedinih naših pokrajina. Kao i ncdavtla njegova, publikacija o »Industriji Slovenije« odlikuje so ova knjiga taShrm 1 sigurnim prikazom pojadinih mdustrii*kih grana palmacije, koja kako se to z oroz prikaza razabere nije tako siromašna, kako se misli, samo joj dat! sredstava, da ivoja brojna rtrirodna bogastva bcrlpl, fJaroSito bauxii, tunina i cement; te ooflje vode« r.sh snaga karakteristika dalmatinske Industrije u BŽem smislu tez značenja — dok s druffo stranS stoje op£t razni dalmatinski specijaliteti (ulje, maraška, buhtč, riba Itd.), fcoft prtisajo sirovino i obilno pofje ruđt ita raznoliku indn* striju. MnojrJ, koit nije poznavao privrednu stran« 1 snagu oV« nale pokrajinske modi će po knjizi s. LakatoSa, da se o tome svestrano informira. Poželjno bi bilo, da autor proslijedi Itd prije i sa svojim prikazima industrija ostalih naSih pokrajina, kako bi jednom ved imali vjernd 1 ispravnu sliku naše industrije, — Cijena je knilai 15.— dinara (bez poStarine) a dobiva se ona kako kod uprave »Jug. Lloyda« tako 1 u svim većim i boljim knjižarama, -* Preporučamo najtoplije.
—g Pomanjkanje pplledefskili delavcev v AmeHkU Ne^Tork (Ju2os!ovcn$kl odde* lek P. L. L S.) Kakor poroča U. Š. Depar-tetnent of Asrkrulrure, prevladuje občutno rjornanflrame delavcev. Dnel. aprila le bflo stanje tako, da je zaloga delovnih moči na razpolago sa farmarska dela pokrivala lo 88%> potreblčme. To pomanjkanje je tem bol! značilno, ker Je bilo lan! ob Istem Času 11% več poljedelskih delavcev na razpolago, kot jih je bilo treba, in je predlanskem tam prebitek zna Jal 9%. Največje poman}, kanje poljedelskih delavcev se pojavlja ▼ sever o-atlantski h državah, kjer je po man j-kljaj znašal 23%. Največ poljedelskih delavcev primanjkuje v severni jndnstrflaln! progi, ki se razteza od New England prorl zapadu do reke Mississfpi. AH niti v enem zemTepisnem delu Združenih držav ni bilo zadosti poljedelskih delavcav, da bi pokrivali obstoječo potrebo.
r-g Posestniki nrdokopot* kamnolomov.
stavbeniki, kmctie itd. se opozarjajo na policijsko naredbo, glasom katere Je potreba za dobavo vsake vrste razstreliva (smodnika, kamniktlta, dinamita, tltanlta, kapic, viigftlnih vrvic) oblaatvenega dovoljenja in sictr ne od pristojnega županstva, ampak od prlstojnaga okrajnega glavarstva, v katerem se prosuta naha'a. Da ne bodo dotfćniki, kl rabijo rasstrtljiva. Imsll nepotrebnih potov, se vsi v lastntm interesu opoaarjajo, da si o pravem čaau preskrbe potrebna dovolila, ker so predpisi zelo strogi in se od strani založnikov razstreljiv na bode delalo nobene lajam«.
Stev. 120
»S L O V C N S K ' j   N A F? O D«  dne Z/ maja 1923.
Si 3H 11.
•4
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, brat in stric
Gustav
m*
po težki živčni bolezni v starosti 62 let preminul.
Pogreb blagopokojnika bo v nedelo dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne iz
* • i
hiše žalosti na pokopališče v Srednjo vas v Bohinju.
Žalujoča rodbina Pire.
-it*
Kmetijska driliba Za Slovenijo naznanja, da je njen predsednik
gen« ravnatelj v pok.
odlikovan z redom sv. Save HL reda itd., preminul.
Dolgoletnemu mnogozasluženemu voditejju in odličnemu zastopniku kme tiiskeo:a stanu bodi ohranjen Časten spomin!
t «8
LJUBLJANA, 25. nmja 1923.
H papir f M m mapah
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Prešernova al. 7
Kuhinjska oprava,
bele« Imbuml nova« konrelatna, NAPRODAJ. — NealoV pove
uprtr« »3Uv. Narode«. #aTT
— ' ■      ■ ■   ■ ajaaaaal   ■■ m
JJJJIJJJJJJJJ J al J J J J J J
ob kolodvora z najlepšo bodočnostjo v krih ntao-gokopa, se radi bolezni s kocesijo rn fOttflnttBm ift-ventarjem proda. Cena 3,000.000 K. Naslov m poiipre pri ALOMA COMPANY, anončni dražbi, LJUBLJANA,
5012
pn
Kongresni trg 3.
J J J J J J J J J -J
Proda se TRGOVINA
f! fMDHfl MMTA — Po* ■ssaVa pod ^pB£**4MtAM0£« na afer. Jtatasfe«. SIRK
siM tokovih drv
TAKOJ run — PosNrfbe
Proda
Otroška posteljica
SB KUPI. — Naelov pove uprava »SIot. Nar.«. 5493
Risa z vpeljano trgovino,
frmtrtmkfm Inventarjem, prostim alšstim in stanovanjem se TAIjOš* a H0400 K PRODA, pove uprav« atta. 5470
fresko kolo
SE PRODA. — Ra*potna< ulica 6 (Trnovo). 5520
Prazno sobo
ESČE GOSPOD (tprejme tuđ! raajhno). — Ponudbe pod »Sob«/5491« nt opravo Usta.
se
r*f Jaaftf parami M js/fv čobtfem MemTlB oU rajafira tkJaartovi mi *o mjodni ceni. — i— ponudb« pod »Paroste/9a*c aa anm Hita.
Metoamsofao
Proda se
amerikanska PISALNA MI* ZA in PISALNI STROJ. — Maslov pore oprava lista. 5499
Ossm dobrih zidarje?
TJHfe STAVBNO PODJETJE Ing. Al Hrovaf in Ing. Afbin četne, Ljubljana. 5506
Gostilno
aH lfubljtnaJai oko« V NAJfcM. — j« podati pod »Go* na upravo Ihta.
v TaMaaaiaitja aobn SE SPRSJ* NB 03iPOT)lCWA (uradnktt) s 1. JmQera t. L Cena 135 Dt* maaeeno. Naslov pove opra« i »Slav
Naroda«.
5463
. S. 0. MOTOCIKLCI
Brzojav:
tvornice orožja in motodMov v Birminghamu Anglija njeni zastopnici družbi JUGO-AUfrO v Ljubljani (v slovenskem prevodu).
Pri škotskih 6 dni trajajočih dirkah pod najtežjimi pogoji nagraden B. S. A. lafcki oiotocfkel z darilom industrijalcev, darilom kluba in tremi srebrnimi pokali, do sedaj nedoaeaen uspeti 1
elektrotehnika,
zračenega kfjttcavajMarja aff a*e» ^nika, Att Atta a
alaktrlffiaj aajaajgaa> vasjfes a*» pa*
vaal   h«   maspm i ■ naa
asije na paprav&a  algi hlfafli
am%Wm%9gJ&T   Itf aM
kil ISltttaTj. f a paaHt
Mi traja* in ajbfla aoase Pfemaafoi ponoCbam J« prflo* nt! prepiee eprllevel ter metan* ko navmati dosedanja elulbeve* ■ia. Jftotako zahtevka glade plače. — Feiradhe ja vpoalati pod »Tovarna 7T7/M7*c upravo »Slov. Naroda«.
ji je
na
NAZNANILO.
ItetitratUi j.mw 2trB
v
iiifit mM*
P. n, občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva v nedeljo, dne 27. maja 1.1. v nafrnoderneje opvaaa^ajaai pio-fjgđk god kavarno n EMONO*
restavracijo.
Postregla bodeva s priznano dobro kirhinjo, vodeno pod lastnim nadzorstvom. — Točila bodeva najpristnejša štajerska in dolenjska vina kakor tudi na češki način varjeno pivo „Ležak* in „Porter" iz pivovarn« ,Laški trg*.
Skrbela bodeva za solidno in skrbno postrežbo, da zadovoljiva p. n. občinstvo v vsakem ozira ter prosiva za na* daljno naklonjenost in se priporočava
Kati in Jen Ruta.
Pređa en
motorno kolo
a1^ HP. Naslov pove uprav« SI. Naroda. 5534
(46 arov 40 m*), pripravno t% vsako stavbo, tovarno, trgovi* Sovino itd_ nahajajoče se tik okrajne ecate. pet minut od ia«
ve postaje, bliza Savo. SE PO USĆDNi CENI PRODA. — Naalov pove uprava »Slov.
5461
A I 30/33. 5460
Dražba immm.
Dm 2B ki 79. maje 1933. od oemfh naprej se bo v Gosposki atlei 13 prodajata razna hišna omeeva, obleko, perilo, si en. predmeti itd.
Pod aa*afc»o vrednostjo se ne bo prodajalo.
Samec, .18 lat star, gostilni« čersfc strokovnjak,   trezne in
mirne narave, želi znanja z gc* apoJBIao aH tudi vdovo s po« ssaifii ali gostilno na deželi aS v meatn.
Pismene resne ponudbe do L junija t. 1. na upravo »Slov. Narode« pod »France/5505«.
2UPAN3TVO RADOMLJE.
Moško kolo
SE PRODA, - SiomSkova ulica 14?L «13
Moicrao kolo,
SH HP, z dvema prestavama, t
jsAo dobrem stanu, SE CINO PRODA — Mestni dom (Kune j"). 5533
Proda se
nov težak CESTNI VOZ s kasonom. — Poizve se pri: Dolenc, R?s??eva c««ta it. 10.
Mi
KOŠNJA se odda
dne 28. maja t. L ob dveh popoldne na drafibt — Vo^ dovodna cesta 171, Spodnja §»ka, 5513
v večjem podeiolakeoi mostu NemJ^e Avstrije, v na;bo;jšem stnjtL z mnogo odjemalci, moderno urejena, s prostornimi lokali teta mi, st anadl itrusacrve industriaine edejstitve gospodarji
proda bs?sg2dn3 o.
Ponudbe pod .Hutfabrik 573' na AnnonzenbOro Dukes, Lina: a. D Lands:r. M. b47E
B9snsi9aGaai9->n«sss3Bcia^aa^aff:i32^a,fsiinE3'
Naznanjava zopetno
t
stmroznane gostilne pri Franceljou, mesarju v Rožni dolini.
•i
Občinski lov
se bo oddat v amkup am dobo treh lef potem fe&ne dfatibe pri okfnfnwm ffstvevetvti e Kemnti
hu dne L hsnija 1923 ob tih dopottfne.
nynioa
M. BUSOVČAN, Celje,
Kralja Petra cesta štev« 27. Dobra in čista postrežBa.
VEČ: DOBRO IZVIŽBAMS
isksksrskfli f!onoito
SPREJME tvrdka Brata Eberi nosi. Martine, černe & Co_, dražba z o. 3., pekarstvo m crkoslikar*tvo, Ljubljana, Irrri*
5ka ulica 6. 5
tesnejše p^eje meso
SE BO PRODAIAJLO
v Šolskem drevoredu na stojnici OS RINA, kX* logram po 19 Din. 552*i
Eooimdstrepna hiša,
lepa, s šestimi stanovanji in le* pim vrtom, v ljubi?an*kem prad* mastiti (Mosto-Selo št. 44) SE UGODNA PRODA radi dru* gag« podvzetja. — Ponudbe na: Staran Ukmar. Selska cesta. Za* greb.
VSi
KOV8KI MOJSTER, izkušen v pomravijanju   kmetijskega ini rokodelskega orodje'.
Išče meita
na deseti v mstsmn mit večjem Jf&t. — Poaa<4oe naj se po»lje*
fjte na: Tavčar & Svetina. Go* •posvetska cesta 6, Ljubljana.
5337
Preselitev trgovine!
ANTON ŠKOF, Emest Jevniharjev nasl.
vljudno svoje cenjene odjemalce obvešča, da je svajo trgovino z Dunajske ceste št. 6 p r e s e 1 i t
Pred škofijo št. 16
Delovodja
stroke, izdelovalec rc* v (SchrJtt* and Prii* )    ia    priprav 7* 4ala ^l«#acnartikel). 2 vaaVoo prakso itaMnat in naehii'i.Ts «k«ploaiv* nflt moiorV*. ai'roggnovarcaia
kovine m piocevine, ZELI PRE> Mllfili »Lr^BO. — Dopise-pod »atovfcair/5455« na upravo »Slov. Naroda«.
Odda se novo urejena
%
in »»si tudi v ntmm
abUkt.
»•v*-V. A-
z aiaiaaiBi Ma#aiiw v
lastni bfti z vscaii pritikl?-na prometnem krajo na Gorenjskem v komisijsko vodstvo proti primerni od-Ikodnhtt laalfeaeiati samo-stojncaMi trfovcu, oženje-neam, brea otrok. Potrebna je samo jaaai ktvdU za tradnost MM. — PdaMdbel ca .Pa#2a«t 9Ptf na
KUPUJEM svakovrsno lepo sabirano i sušeno !ckov*lo b!!fcj cveće i korenje«
Molim ponude sa uzorkom.
K. SZERDAHELYI, trgovac sa lekovitirn biljem na veli« ko u Begefsvetomdfiirdju, Banat 5514*
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem Gervori! na Polianski c. &£. 13 nova prvovrstna paH&kl medni salon za dame in gospo«3a«
Na rsjtpalago imam prvovrstnega pariškega
Srlk f >' ^ ^ al ca, kakor tudi najboljše sti©!«« ka) iaiaeo«
2a coftfla narožHa se priporoča
JatH^ krojač«
Ržidi selitve se pioda po ngodgsi ceni I
6 sedežen z moderno karoserijo, prav malo rabljen, z električno Bosdi - raisretljavo in
siarierfem ter kosfies&n ki^SIntkota. Natatančnejša pojasnila pri Fran Schwab-a, Ljubljana, Jenkova irflca štev. 9. 5527
Tovarnieko In apgovsko porf#«^Jo 9 bjaa£*iiaiH aat*eime
Vo^s psarriiikih In
omerdjelnih poslov
keovsko ianhaiiamjii in fzuijcneaa gospoda v starosti od 28 dr» 30 lat, z ftro ta vilrajno marljlro&j, ki je sposoben, po navodilili fieai obrladstl tsteo poslovanje pisarn*, prtfcapljivo oOćcvati s strm* karat, ▼ svrbo aredMva sbb^Mebjnoatn« !8o JugosJavlJt općino potov a€ hi sčasosi v aoasaVPnea "ijrajjjT" 5e*t nadomesten ati. aafl«kia|e se tectj na prvovrstno kvaflTfkfi^o. — Stalna in provi, zljska plača, Prstika za petdobitev odUčne trpcovske prakse ir. lepe bodočnosti. Proti « ra točen popte Sojanja in vseh biv*ih s!uj?t>, prepise spcičaval in sHkot pod'naslovom R^precSovanje 5SVJ na upravo S!ov. Naroda. 5510
Opr, št. 11-9020/23.
552-'
Kot vajenka
v trgovsko h!3o SE SPREJME DHKLICA IZ BOLJŠE HTSE z boljšo šolsko naohraabo. kjer bi poseČala ffremijslno Solo in bi imela priliko se *«neljito iz* veZbati v pisarniških posHh. — Znanje jezikov prednost. — Ponudbe pod: »Če dobro porab* ljiva. ocja oskrba v kili Kres«
plačno 5495« na upravo lata.
Vila na Bledo
s petami sobami m
nami. popolnoma <J>^»f*fiT1em zr^#k'n na. s čolnom vred. SE PRO* DA. — Več se izve vsak delavnik od 1. do 2. uro vJ^G D j ubijani, Aškerčeva cesta 15 (dohod iz podaljšane Blerweisove oaste). 5300
Zsnifna ponudba.
Višji državni ura kapetaa.  4S let  star, pafif zunanjosti,  plomenitefla eaAoae ja, zdrav ao krepak, po Tija sodnijsko  ločen,   brez vsaMt obveznosti   naasrarn btvii Sa ir.-a lasSsta ffoflbvo Var uda4ne> atasjsjvaait v lamam mesta %** vensje, želi v vrko IssMt 1 e nja s simpatično damo s prš* "cmkn paeKtoleajJl ~ na isaa|s> Sjnj^ast.  Dlaaiit.fi 1 čaateo si^lMac
Ocplsi podT^H urajfc yj
renska al. 1J. ■ P
Din 5,596,096-50 , 626.613"50 , 627.384*10 , 137^77-20
Okrožni srad za zavarovanja d^ttvoav v
• ijfsfež*5fbo oddal potoni javne konkurence sledeča, 1 zgradbe -.Usrađneaa ^casc^Ja ob Miklošičevi oetsii11 se #čoča dela in dobave:
1. Težaška, zidarska, betonska, železo-betonaka, nmeščevalna in pomožna inštalacijska dela v proraču-njenem znesku.......
2. Dobava železnih vezi in traven v proraCnrJferjcm znesku . .
S. Tesarska dela v proračunie-nem znaska
< Kleparska (ida v proračun}e-
nem zntaaa.........
S, Krovaka dela v proracmija-
.......... 94.89085
Zap^tn^ if^ff^u jjEtpfeom »PONUDBA ZA
tW&o uwdtooa pOblcpja okrožnega
URADA ZA ZAVAROVAL DELAVCEV V UUSJ^JAiNI4* ozaačene ponuaae }e vlofiti nijkMntJ« do
lat Jmafi® £#S8
rti Oaaa&aftaa mute sa sa taMarna, Tm4*m m 4V I. nadt^.
Ha poaadbe, af bi poznaje doapale na podpisani urad, se ne bo oaifak).
Ia ponudbe, oddalo in izvršitev navedenih del merod^at prtdpfil, DOflu^, nacrti in proračuni so re-flekteiiom aa#d unm&M »ratni na vpoglev, odnosno se }kn na 1^0 iirafe pio« povrnitvi dejanskiii stroškov. V iJUafJ^«!, 36. maja 1923.
12. url
'»t   ■ i
tnonaao »:»« Maribor, 58*v<
S.
Ravnatelj:
Ivaa itoanr,
s. r
TRGOVSKA
D. Db, LJUBLJ
aTTzwlOA   ftm» *
srev. T20
»SCOVCNSIO  N X R O P« 3ne gy. maja 1923.
Mfan HJ
Balet.
(Nadaljevanje. Glej Slov. Narod 20. t m.)
Balet je čisto formalna umetnost, sestavljena iz gotovega števila gracijoznih gibov nog in ponekoHko tudi telesa. Te gibe se da spraviti v precej Številne kombinacije. Balet je samo tehnika in matematika. Tudi zanj le treba osebne dispozl-je, nadarjenosti, če bodi kaj prida. Lena gibčna figura in smisel za glasbeni ritmus sta baletu neizogibna. Ni pa za baletno plesanje treba osebnega umetniškega čutenja. To ima kvečjemu baletni mojster, ki se je pa v veliki dobi baleta navadno omejeval tudi le na pažnjo po precizni istočas-nosti in istovetnosti gibov baletnega zbora ter po tehnično dovršeni vporabi nog v smisla baletnega eksercirreglementa. Ali odgovarja plesanje temu, kar izraža glasba, je pri baletu bolj postranska zadeva.
Kajti balet se za sredstvo izražanja poslužuje pravzaprav samo spodnje polovice človeškega telesa, je Btereotipirano, v paragrafe spravljeno svedronožtvo in nogomet. Njegova največja in vedno se ponavljajoča naslada je vrtenje aH capljairje na konicah nog. Satansko težko in, Če gracfjozno izvedeno, tudi lepo. Toda brezizrazno kakor lica lepih gospe v modnih žumalih. Život se le včasih, vedno enako, pripogiblje, roki plavata navadno vodoravno po zraku ali tvorita venec okrog glave. Lice je po šabloni lepo šmmkano m obrazki balerin so sladki, kakor bonbončki a tudi drug drugemu tako podobni. Vse je popolnoma stereotipno.
Kdor je opazoval s tega stališča, le mogel to stereotipnost ugotoviti na pr. tudi pri gospe Poljakov!, naši preizvrstni bivši primi balerini, jedni izmed svetlejših zvezd tpetrogradske baletne diaspore. Krasno Je plesala in tudi njenim učenkam se je poznala nje mojstrska roka aH bolje noga. Toda — vzemimo »Šeherezado« Rimske-ga-Korzakova: Bilo Je vseeno, alf Je Igral orkester valček ali orientalske motive, rHčetrtinskf, dvočetrtmskl takt, žalost aH veselje, grozo aH triumf. Gibi, skoki, pri-pogibi In stopfcanje po prstih so ostajali eni In Isti. Plesalke so bile vedno le metuljčki, ki Igrajo nad cvetjem fn sine mislijo ne zlega, ne dobrega. Vonjava umetnost, lepa za oko, a brezdušna; isto, kar le za uho bel canto S svojimi koloraturamf, Id Jih primadona Izžvrgoleva, kakor dobra glasbena mašina brez razločita, dali Je kraljevič kleče ponuja svojo ljubezen, aH pa Ji prineso umorjenega ljubljenca m si hoče sama poriniti bodalo v srce. U art pour 1* art — naslada za pevske profesorje.
To je bila umetnost, s katero so se zadovoljevali naši dedje. Klasična doba baleta je bfl rokoko, čas Jasnih In natančno predpisanih |obrik. Reglementacfla družabnosti in vsega tedanjega mišljenja sf Je dala umetniškega Izraza v Izrezljani precijoz-nosti pesniške dikcije, v akademizmu oblikujoče umetnosti in Igralskih kretenj, v bel cantu ln v baletu.
Konservativno * absolutistična restavracija po Napoleonu le bila baletu tudi Se zelo ugodita, ker vlastodržd to ljubosumno čuvali nad idejami In oblikami predre-volucijonarne dobe m jim skušali z vso močjo vdahniti novega življenja.
Sploh Je absolutizem zelo naklonjen znanosti m umetnosti, vfcohkor se hočeta m moreta kretati konservativno, časi krepkih in Inteligentnih samodržcev so v kulturni zgodovin} ponavadi označeni po Imenih velikih filozofov, "firfkov, arhitektov, slikarjev, dramatikov, glasbenikov itd. Koncentracija politične m denarne moči olajšuj« blesteče stavbe m vsakterf pomp, a tudi posaflanje posebnih talentov na povsem ekscepcijonalna mesta. Talenti pa, ki hodijo nova pota, ali celo geniji, stoje napram absolutizmu običajno v težki borb!; absolutizem vidi v njih revolucijonarle, Id mu utegnejo s svojimi Idejami postati nevarni.
In balet Je fmel 5e povsem, sicer ne umetniški žlvljenski vir v tem, da le spadalo k bontonu, imeti med temi dražestnl-mf punčkami malo metreščlco, ki Je bila tem drafia m bolj muhasta, Črni lepša in mlajša. Marsikatera balerinca Je postala celo markiza, nekatera pa tudi morgana-tfčna soproga otca domovine aH vsaj dejanska komandeza državnih zadev, kakor Lola Montes (Montez Je napačna pisava) pr| starem dobrem Ludviku v Monakovem. Potrebna Je bila čisto pravilna revolucija, da so se Iznebfll te Pompadourke, ki Je s pomočjo kankana vladala kralju, nesrečnim njegovim ministrom in pobožnim Bavarcem.
Balet se Je v svoji prvotni obliki ohranil skozi 19. stoletje tudi zato. ker dolgo časa ni nastopil noben reformator. Glasba In ž njo tudi gledlška glasba se je že zdavnaj razvijala preko one stopnje, na kateri Je stal kak Donizetti. Hektor Berlloz Je ustvaril čisto novo Instrumentacijo z neštetimi možnostim! Izražanja. Njegovo delo Je prevzel in do zadnjih posledic za dolgo časa Izpopolnil Franc Liszt In največii teatralne prošlega stoletja, Rihard Wagner. Wagner ni vplival v polni meri le na germanske In francoske glasbenike, nego tudi na slovanske, kateri so se oprijeli njegovih načel, črpali pa samostojno iz glasbene narave lastnega naroda. Le Italijani, ki so našli v Verdiju resničnega genija stare šole, so dolgo ostali nedovzetni. Toda tudi Verdi se je skoro nevede pretvarjal v novi smeri In njegovo za moj okus najvišje delo, prekrasna »Aida«, je plod kompromisa med sladko verdtfsko-italijansko melodiko hi med novo glasbo podrobnega duševnega označanja. Kompromis, ki je rodil eno naj-sijajnejših del cele svetovne operne literature le zato, ker ga je sklenil genij Giusep-pe Verdi.
Nova glasba je zahtevala tudi novih voditeljev za izvajanje. Iz »kapclmajstrov«, ki so malik metronomu mehanično markirani s palčico način takta in tempo, je vzklil rod dirigentov, umetnikov, Id znajo Iz vsakega Instrumenta, te vsake glasbene raze izkristalizirati smisel in posebnost OdvadJH so nas portujaji
kapelo, k! »spremlja« neka petje. Danes
pričakujemo tudi v operi enoten pevskotn-strumentalnl umotvor.
V tem razvoju, ko se Je na vseh umetniških poljih bil zmagovit boj za najpopolnejše individualiziranje izraznih možnosti. Je ostal za enkrat balet pri svoji stoletni šabloni. Vsakdo je čutil, da se ne vjerna več z napredkom, m ni bilo Se od nikoder novih idej, m bilo reformatorja. Popolno vrednost je obdržal in jo bo precej obdržal pač za prednašanje že prvotno formaliziranih plesov, torej plesov v ožjem pomenu. Španski bolero na primer ali ogerski čar-daš imata že od rojstva predpisane oblike in take oblike je znal balet od nekdaj estetsko pravilno predelavati za oder. Kjer pa ima skladateljeva glasba samolasten izraz, kakor na pr. že v »Tanhauserju« bak-hantični nastop nimf in favnov, Je baletske drobljenje z nogama in gracijozno kolebanje s truplom naravnost banalno in se protivi globini in slogu glasbe.
Balet je »fortvurštal« še mnoga desetletja, ko bi bili hoteli kaj drugega. Naposled se je iz hladne, oblačne Škocije prikazala prva reformatorica v osebi Izadore Dun-dan. Preštudirala je plesne poze figur na grških amforah, nato pa oznanjala evangelij: Proč s staro šaro in poživimo plesno umetnost s pomočjo klasičnih Izgledov. Začela je bosa in v kratki tuniki plesati — kaj? To, kar si je skonstruirala kot baje-starogrško plesno umetnost, primerjajoč rjave in črne figurice na vazah in črepinjah raznih muzejev. Prezrla je, da mi ljubu neštetim slikam ne vemo prav nič, kako so plesali Homer je vi, Platonovi in Aristofano-vi rojaki, ker imamo ohranjeno pač glasbo neke Apolonove himne, a nobene plesne poskočnice. Morda, skoro gotovo, so av-letride (dekleta, ki so za zaslužek svirala piščalke, obenem pa bile galantne dame), ob spremljevanju clmbala in tamburinov igrale stvari, vijoče se med durom In mol-lom ter podobne glasbi, katera nam je po svoji čisto posebni melodiki še danes značilna za narode,  stoječe pod uplivom Iz-
točnih anltarafli okrožij. V primerjavo nam morejo služiti pesmi risanko Carmen in mavTljske-eiganska plesna glasba te opere.
Izadora Duncan Je bila vseeno velika senzacija, Je »vlekla« In 11 Je bilo mogoče ustvariti eelo šolo.
V zaključkih, Id Jih je Duncanova Izvedla Iz svojih plesso-arheoloških proučavani Je bua povsem pogrešna, dasi v nje absolutno zaverovana. Ironično so Jo začeli naziva« plesno guvernanto.
Njena zasluga pa obstoja v dejanju samem, v tenu da Je prebila led in spravila vprašanje po reermi umetniškega plesa na dnevni red. Tudi je podobe grških plesalk vsaj vtollko pojmila pravilno, da je postavila načele: Ne samo noge, vse telo mora biti predelano in trenirano za umetniško plesanje, vsak ud imej svojo nalogo.
Po revijah m kulturnih časopisih se je začelo valiti eelo morje člankov o predmeta. V bistvu vsi pritrjevalni; le glede potov In sredstev Je bilo aa tisoče mnenj.
S svoja »šele« pa Danca nova ni zmagala te je te prav. Četudi bi danes še tako natanko vedeli, kako se je v starih Atenah plesalo, bi ostal poleg vendarle izraz čisto druge dobe, drugega čutenja. Vsa naša kultura, ki sloni na helenski, vseeno ni helenska, nego kelenlstlška, 1 j. kulturne vrednote Helenstva so prelite v čutenje naše dobe in prav močno napolnjene s čisto drugim duhom, nego je vladal med Periklelevhnl sodobniki. To razvidi vsakdo že Iz grške drame, kjer je pojmovanje tragike čisto drugo, če bi dandanes kdo ne-vedć poročil lastno mater in šele kesneje na to prišel, bi smatral stvar kvečjemu za čuden, prav neroden in neljub slučaj. Ne razumel bi pa, če bi kdo hotel dopovedati, da ni samo žrtev zelo neprijetnega slučaja, nego da je vsled take oženitve zapadel Jezi In osveti bogov in je sploh izvrženec
Še v srednjem veku si bil formalno enak morilcu, če se ti je pri hoji na goro po nesreči sprožil težak kamen m usmrtil človeka.
(Dalje prihodnjič.)
ničla.
V nekem listu sem jo Izsledil, čigar Ime iz previdnosti in prirojene obzirnosti za-molčim, ker bi se mi drugače utegnilo pripetiti, da me postavijo za prilastitev tujega imetja pred sod. dvor in bi bila to za vrlega človeka dokaj neprijetna zadeva. Tudi sem prisiljen iz istega nagiba omeniti, da v moji stroki plagiat ne spada v kompetenco državnega pravdnika in da škarje še ne pomenijo, da je človek krojač. Končno bi samo še opozoril javnost na to, da se ni še nikoli zgodilo, da bi krojač tožil krojača zato, ker je urezal hlače po vzoren pariške mode. Tistega jutra, ko sem jo bil zvečer izsledil, sem se bil podkoval z zunanjim posojilom in storil v duši vzvišen sklep, da bom dovolil duši izlet med kulturno nao-braženo občinstvo v dramskem gledališču. Notranja konsolidacija je pri meni sicer silno redek pojav, toda to pot sem bil dosegel med možgani in srcem popolen sporazum. Zahvaliti bi se bil moral pravzaprav okrogli hišici na pregibu dveh cest, ki mi je povedala, da nastopi na odru komedija, pa je nehvaležnost plačilo sveta In se ravnam po tem pametnem izreku tudi jaz. In bi samo svetoval mestni občini, da postavi na vsakem pregibu po eno tako hišico, kar bo močno vplivalo na naše nerazumno občinstvo. Ko sem se bil dostojno poslovil od tiste hišice, sem srečal znano gospo, ki v majskih nočeh slika hrošča na hrastovem listu. Pravi, da bo presenetil« svojega moža in mu poklonila to zadevo za god.
»Klanjam se, gospa« sem dejal spoštljivo, »in poljubljam roko, dasi je to vprašanje v zadnjem času doka] sporno.«
»Kam pa nocoj, gospod« me Je ogovorila prijazno in zamežikala z enim očesom, kakor je sploh njena navada, kadar govori z menoj. »Hotela bi, da si ogledate moj umotvor. Je že dozorel in moram samo še levo tačico pomakniti nekoliko nazaj. Stoji vam na listu mol junak kakor pravcati grenadir. Je prav posebna stvar in jo narae-vam prihodnje leto tudi razstaviti.
»Ne morem, gospa. Kultivirati sem se začel. V gledališče grem zvečer. Sezona je Pri kraju, pa se moram požuriti, dokler se kultura še ni odpeljala na počitnice.«
»O« je dejala presenečena gospa In zamežikala z drugim očesom. »Da« sem odgovoril ponosno in opazil, da se ji krči desno lice. »Kaj pa igrajo, da vas tako vleče? Gotovo kaj pretresljivega, dramo, kjer se ona zastrupi z mušico, on pa zaduši z njenim robcem, aH pa komedijo, ki ima tri komična In pet tragičnih dejanj, pa nobenega konca. Eh, poznam vas, moške! Same oči pasete na umetnosti, vse druga vas ae zanima.«
»Motite se, gospa. Kar hočete Igrajo danes In to mi tako ncaja, da a?s«*n mogel premazati izkušnjavea in sem se grde pregrešil celo proti notranji uredbi svelega žepa. Poznam namreč avtorja m ran docela zaupam.«
»Kako ste rekli«? je vprašala gospa in opazil sem, da H Je šinila senee čez obraz. »Kar hočete bo danes na našem odru« sem ponovil ogorčen, da ne verjame moj! odkriti besedi. In sem bil še bolj ogorčen, ko mi ie gospa brez ceremonij obrnila hrbet. Niti »poljubljam roko« nisem mogel zaklicati, ker je izginila med množico še predno sem se prav zavedel, kal se je zgodilo. Knjigo o lepem vedenju nosim že od mladih nog v glavi In kdor podcenjuje to družabno dobrino, ga obsojam brez posebnih ovinkov. Zato se mt je roda v srcu nemudoma trden sklep, da ts oseba as bom nikoli več pozdravil. Tudi sam 1 želei da bi se tačica na njenem nanorvor preselila na čelo In da bl se krosa menil v krastačo.
S tem sklepom fn željo sem i domov, kjer sem previdno potegnil m lepa tisto ogledalo javnega življenja, H ga dan za dnem obračajo, pa vedno gledajo iz njega isti znani obrazi. In sem Jo sasJS dal. Prav moško se Je razkoračfla med nsi-novejšimi novicami In naučno razpravo o
raona TutsnKhamena ga razvoj mezdnega gibanja sodobnega proletarijata. Sedela je kakor turški sultan v haremu in je bilo okrog vse polno nedostojnih postav. Počasi in z dostojanstvom, ki se spodobi tako važni osebi, sem jo izluščil in položil na mizo tik pred začudene oči in povešen nos. Gledal in gledal sem jo pozorno od vseh strani. Ničla. Znana prikazen, ki me Je v otroških letih preganjala kakor mora nebogljeno deco. Cele noči sem sanjal o nji. Strah me Je bilo, če sem pomislil, da ie eno jabolko in nič jabolk deset jabolk. Do piči-ce JJ Je bila podobna, samo odebelila se je odkar se nisva videla. Smehljala se ml je v obraz tako prijazno In prikupljivo, da sem se osokolil m Jo nagovoril.
»Zdravstvujte, gospodična« sem dejal spoštljivo In v strahu, da bt me spak ponoči zopet ne obiskal. »Kako le vaše zdravje in s čim vam morem postreči?«
»Hvala, prijatelj, za vašo skrb« Je dejala smehljaje in zlezla na svečnik. »Dobro ml je na tem svetu, čudovito dobro. Povsod, kamor pridem, sem doma. Postavim se na noge na glavnem trgu In ljudje, ki drve mimo, se trgalo zame. Grem k temu, za vijem k onemu; z zakusko me pogosti, ▼ mehak naslanlač me posadi in za čašo to* kajea, ko se razgreje krt me zasnubi. Tako sem priljubljena kakor nobena ženska na svetu. Saj pa rodi zaslužim. Kaj menite, d« bl človeštvo moglo živeti brez mene? Kal še! Napredek bl nazadoval fn kultura bf se {spremenila v okostnjak, ki bl ga sesul najmanjši prepih. Kolike spremliam na trnjevf poti skozi življenje In kolikim sem ie pomagala navzgor!«
»Dovolite«, sem jo prekinu, samo eno vprašanje 1 Znan ml Je vaš obraz m vendar je »mogoče, da se motim.« Kako Je pravzaprav vaše eaatitlHvo Ime?
»Ničla«, je odgovorila in nadaljevala: »Vseh zaslug za napredek In imen, ki so samo z mojo pomočjo zapisana v zgodovini človeštva, vam ne morem našteti, ker Jih le preveč. Eno pa lahko ugotovim in sieer, da Imam več pravice do bronastega spomenika kakor marsikateri zaslužen mož Pa to še ni vse. Ljudje so kratkovidni ?n ne vidijo mo?e poglavitne vrline. Pravite, da aa svetu kraljuje strah m groza, lakota, operi, umori, revolucije, prekuciie, kombinate, permutaeiie m druge take in enake nečedne stvari. Res ie In prav se zgodi Ihi-dem, ki ne upoštevajo mojega dostojanstva. Zemlja se Je skrčila kakor suha goba In je podobna ogromni krizi, ki se opira z glavo v severni z negami pa v Južni teča?. Človeštvo strati in se ve. kake bl spravilo to prikazen s sve:e?a telesa. Jaz pa vem, he. he. V meffli rokah Je ključ od zagonetke.«
ZakašTlala je |n zdrsnila s svečnika na miso. Porabil sem ugodno priliko, da obogatim svoj peklie In sam jo nemudoma prosil za tozadevno pojasnile, kaiti odkrito povedane, stvar se mi je sdela dokaj čudna.
»Vidite, prijatelj« je nadaljevala samo-atozavessso, »zadeva je čisto preprosta. Začniva pri vas. V službi ste in hodite v urad kmker nihalo stenske ure. Ziutrai tja, opoldne nazaj, popoldne tja, zvečer nazaj. Ko Je saesoe prekoračil svojo polovico, ste kakor nihalo stečene ure. Tja počasi, nazaj počasi. Proti konca meseca samo še nihate, tiktakanje pa se ne čuje več. Noge so težke In v glavi se zbirajo vodenj hlapi, v očeh je megla in vaša postava dobiva čudno obliko. Prvega vas ma vi je jo znova, toda prožina Je prekratka in uradno nihalo znova omaguje. Kje tiči napaka vašega mehanizma? V ničli n nikjer drugod. Mesec Ima 30 dni. Glejte, tu sem Jaz. ZatekH bi se k stenj sokole prati večeru, ko sem posebno dobre valje, s prošnja, naj demadJonirsm ■ rado volje ki vam ustregla. Odstopila bl m vam bi ostalo ▼ mesecu samo tri dni Jas bl pa počakala, da se najde bolj človekoljubno mesto, kar bi se tudi zgodilo, kajti vam bl lahko storila še drugo uslugo. Nisem sicer dobro poučena o vaših finančnih razmerah vendar pa vem, da vas navi-fc s* i*
dorasla šestici in s tremi ničlami Vidite, tu bl bilo kakor nalašč nekaj zame. Ravnala bi se po Kristusovih besedah »kje so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi« in zlezla bi k svojim trem sestricam. In verujte mi, da bi bil vaš mehanizem takoj v redu.
Drugod bi ravnala nasprotno, ker so rudi razmere nekoliko drugačne. Odstopila bi od zaslužka in zlezla k deln fn tudi to bi bflo hvale vredno, kajti koristilo bl skupnosti, dasiravno bi prizadetim ne bilo po volji. Splošno pa moram ugotoviti žalostno dejstvo, da sem preveč centralizirana in uživam premalo svobode, če bi me ne bili Pudje obrzdali kakor cigan konja, če bi mi dovolili vsaj opravilno avtonomro, bi se takoj povrnilo na zemljo blagostanje. Kjer Je preveč, bi se umaknila, k?er premalo, bi pristopila in vseh kriz na svetu bi bilo konec Kadar bo človeštvo spoznalo mojo moč In snelo z mene sužnje okove, bo Bog znova odprl rajska vrata in Adamovi potomci bodo mirno uživali vse sladkosti življenja. Dotlej bo pa kriza kakor trakulja, ki Ji na mesto odtrganega obročka požene deset novih.«
Umolknila ie In tudi jaz sem molčal. Potem sva pila bratovščino in ko sva se pozno v noč ločila, mi je obPubtta, da ml bo pomagala navzgor in zlezla k trem sestricam moje mesečne plače. Tudi bal se je nisem več kakor v mladih letih. Da bi jo le vsemogočna previdnost dolco ohranila prt zdravju.
Pismo komunista.
Pred letom je bil komunizem še mogočno strašilo, danes sanjajo o njem le še posamnf vrtoglave!. V roke nam je prišlo pismo, ki ga je pisal lani za 1. maj neznani agitator slovenskih komunistov svojemu prijatelju. To pismo vsebuje nekakšno generalno izpoved slovenskega komunista ter nam nudi vpogled v razdvojeno, vsled raznih agitatorsklh fraz in Invalidske bede do eksaltiranosti razpaljeno dušo. Iz tega vidika je marsikaj značilnega v tem pismu za politika, predvsem pa za — psihijatra, zato podajamo glavne zmedene stavke.
»Trpel sem, neznansko trpel za ne-stvor, Id se Imenuje SHS ali Es-ha-ezila, kakor pravimo komunisti.
Poznaš me dobro, da sem bil že davno, morda celo v otročji dobi goden za komunizem, ker vsebuje ta v celoti »staro pravdo«, o kateri sem sanjaril še v cari-stični dobi Rusije. Najbolj se boš morda spominjal razgovorov o odpravi trgovine. (Novo iz komunističnega programa! )Op. ured.). Takrat seveda je bil to le instinkt ker še nI bilo komunizma v današnjem zmislu, to se pravi: organiziranega, s svojim programom, političnimi šolami in načrtom nove komunistične družbe v vseh detajlih. No, danes Je drugače. Danes sem podkovan idejno in znanstveno, danes znam komunistični evangelij na izust, danes vidim razločno vso grdobo in vso lepoto obeh svetov: kapitalističnega In pro-letarskega družabnega reda. In tako sem postal vnet vernik komunizma, zvest bojevnik kakor nekdaj na bojnih poljanah Dobrudže In Soluna; postal sem celo svečenik te Ideje, agitator, kakršen more biti le prepričan komunist.
Mislim, da mi ni potrebno opravičevati se pred Teboj, da tega ne počenjam Iz dobička ali častihJepnosti, ker me zna doleteti k večjemu desetletna Ječa ali vezala. Gre se ml le, da ostanem dosleden In zvest svojim načelom, da ne pogazim sam svoje še Čiste duše, da sem na strani trpinov In pravice. Srečen sem in ponosen, da sem lahko med tistimi, ki častno umirajo za trpeče ljudstvo, bilo v ječah aH na vešalih svoje lastne domovine. Mi In z nami vred tud! naša bolj kot kdaj poprej »sveta maruŠTca«, smo danes izstradani, goH m ponižani med razbojnike najnižje vrste, no vendar se trese pred nami ne samo kapitalistična Evropa, temveč ves svet. Nikdar še ni bila katera Ideja tako velika, tako močna, da hi lahko obsegala vseh pet delov sveta. Dnevi zlatih bogov, vladarjev, kron fn trustov so šteti In zato obiroen o6*pot. obupen boj buržuazije v zadnjih letih. Toda vse naše žrtve nas ne straširo. Kakor nekdaj pod trobojnlco, tako marširamo tudi danes pod s krvjo namočeno in zato rdečo zastavo čez trupla svoiih padlih s odru rov k cilju, k Svetovni socialistični sederatlvni sovjetski republiki«, kt ie prva etapa k socializmu, ki bo šele ustvarila človeka mogočnega za novi družabni red, za rdečo svetovno komunistično carstvo. Žal, ml tega ne doživimo, pač pa prehodno t. j. diktaturo proletarijata, k! Je naša najbolestnejša, a neizbežna doba.
Znano TI je, da sem pustil svojo naj-bufnejšo mladost v Sokolskih telovadnicah in na ulicah mesta N., katere sem še mlad oškropfl s svojo krvjo — nacionalizmu na čast. nekomu za malho. Žrtvoval sem vse misleč: v svobodni domovini bodo srečni vsi fn naravno tudi tisti, ki so se borili za to svobodo v prvih vrstah. Dosegli smo v krvavih, nepopisnih bojih skoraj enega desetletja zaželjeno osvobo-jenje a tedaj je prišlo razočaranje, prišlo je — spoznanje. Borili smo se, žrtvovali svojo mladost in eksistenco za svobodo vseh kapitalistov Eshaezije brez razlike narodnosti in vere, ne izvzemšl niti židovskih oderuhov. Vsi tisti cesarski, kraljevi, presvetli, prečastiti, plemeniti ali dvorni dobro plačani Avstrijakanti, pred katerimi smo bežali, so danes v svobodni domovini še povišani. Vsi ti nečloveški krvniki In oderuhi, vs ti »narodni verižniki«, Id žive v razkšoju, pijanstvu in pohotno-sti na račun popolnoma Izmožganih in obubožanih »osvobojenih narodnih mas« so danes dekorirani z zlatimi medaljami in zvezdami za svoje Čedno delo. Niti enega teh krvosesov nisem videl v obupnih in blaznih bojih Dobrudže, Solona, Albanije In skoro na vseh bojiščih Evrope za na- j rodovo svobodo, šele drugo In tretje leto i svobodne Eshaeziie so jih splavila na po-
Tako, dragi druže, ml slučajno preostali, ki nas je le še kost in koža, a morda sllneišega kot kedaj duha, mi ki smo s svojimi prsi na čelu svetovnih armad prodrli in podrli kajzerov militarizem, preoblikovali Evropo — mi smo danes nepoznani. Ne poznajo nas niti ministri kraljeve vlade, niti nočejo poznati svoje častne obljube. In vsi »narodni poslanci«, vsi ljudski zastopniki«, vse stranke poznajo le sebe, le tiste, od katerih pričakujejo korita a!i najmanj red sv. Save.
Tako veličastna je ta pravica, tako resnična, da lahko vsak dan umrem od te blaženosti, gladen, nag, poln bolezni 1T1 obupa. In to tisti, ki je slovel mej bataljoni za neustrašenega vzor-borca, ki je izbijal mrtvaški ženi zobe in rebra, kadar je zaplapolala nad njim troboinica, kadar je slišal imenovati sveto Ime »Jugoslavi, ja«. Umreti moram, ker se ne bom. nikdar ponižal, da bi prosil milosti ali kruha.
Odkar sem prišel z bojišča v »osvobojeno domovino« razcapan in sestradan še nisem spal v topli sobi, niti se pošteno najedel, a še manj oblekel. Vkljub temu podpiram več rcvežev, plačujem rednt* članarino stranke, dajem redne prispevke za gladno deco Rusije, za AlijagiČeve preostale sirote in za fond v prid v Ječe vrženih komunistov. Kadar »izpraznim čašo«, trenutek prei ko omagam bo počila bomba in z menoj vred bo omagal tudi eden od predstavnikov režima.
In zopet bodo sledili procesi, zopet se bo morda »izvršila pravica« v navzočnosti božjih in kraljevih namestnikov !n zopet bo zavaloval revolucionarni duh med delavskimi masami.
Mi smo na delu. Matuška se krepi. Naša ura se bliža in — izpolnilo se bo.«-
Ali smemo preostro soditi vsled varanih nad, neskončne bede in podžiganja inozem.  agitatorjev eksaltiraneca pisca?
Upe! Rdečega križa.
Glavnj odbor društva Rdečega križa SHS v Beogradu je izdal apel na vse pododbore in celokupno našo   javnost,   ki se glasi: Narodu kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev.   Društvo Rdečega križa Srbov, Hrvatov In Slovencev ]e privatno narodno društvo, ki v najširšem smislu dela z narodom za narod. Svojo moralno m materijalno moč črpa v prvi vrsti iz naroda. Cim izdatneje bodo vsi sloji naroda idejno in materijalno podpirali Društvo Rdečega križa, tem uspešneje bo ono delovalo za narod in tem bolj globoke korenine bo pognalo v vseh slojih naroda. Društvo Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev Je edino društvo, ki se ne ozira na politično prepričanje,   versko pripadnost,   položaj v javnosti, narodnost, posel in starost onih, ki društvo podpirajo in ki jih društvo podpira. Ono je vzvišeno nad vsemi temi čtni-telji in podpira vse, ki v resnici potrebujejo njegovi pomoči  brez   razlike. Pomoč Rdečega križa pa potrebuje vsak držav lista naše države.   DelokTog Rdečega križa je, tako velik, njegove naloge tako raznovrstne in mnogobrojne, da se slejkoprej vsakdo zateče k Rdečemu   križu in išče njegove moralne in materijalne zaščite m podpore. Naš Rdečj križ se pripravlja v mirnem času, da bi mogel v vojni kar najbolje pomagati ranjenim ln bolnim. In čim bolje se bo Rdeči križ preskrbel s potrebnim osobjem in mateTijelnJmi sredstvi v mirnem času. tem boljšo, pravilnejšo In hitrejšo pomoči bodo imeli ranjenci v vojnem času. Mar kroglja ali bolezen razločuje Hudi? Vsakdo je lahko ranjen in radi naših še nepovoljnih zdravstvenih razmer lahko vsak vojak tudi zboli. Zato pa lahko za vsakogar nastane položaj, ko mu bo Rdeči križ dobrodošel v nesreči ob času vojne. V mirnem času Rdeči križ podpira vsakogar, ki ga le zadela kal^a elementarna nesreča. Mar izbira lakota, požar, povodenj. potres, strela aH epidemija žrtve med ljudstvom? Ne. Vsakogar lahko ena teh nesreč nekoč zadene in vsakomur bo Rdečj križ nekoč izkazal svofo uslugo.   Po tej velrkl in strašni svetovni vojni Rdeči križ posveča svojo pažnjo zlasti zboljšanju narodnega zdravja In pravilni negi bolnikov. Komu ni milo zdravje m kdo ne išče v zdravju svoje sreče? Vsakdo IŠČe. in si žeH zdravja. Mnogi ne poznajo zahtev znanosti o čuvanja zdravja fn te Je treba pončitl. Mnogi nimajo krepke voHe, da bt se uprli grehom in izognili nehigljeničnega življenja ln treba 'e okrepit! njihovo vofjo, razviti zavest In ojačati prepričanje o odgovornosti. Pogosto socijalne razmere pov-' zročljo in omogočilo bolezen in treba Je zborlšatl tudi te. Vse to hoče m dela Rde« križ. široko je polje njegovega dela, kajti Rdeč! križ dela za moralno ln zdravstveno povzdlgo vsega našega naroda; vzhaja, krepi tn Siti humano misli In zavest v našem narodu. Za to veliko in zvišeno delo je Rdečemu križu potrebno osebno in mate-rljelno sodelovanje vsakega člana naše dr* žavne skupnosti. Potrebna so mu ogromna materijelna sredstva, da bo mo^el delo do-' bro organizirat! tako,   da bo čim več ljudi uživalo blagotvorno pomoč društva Rdečega križa, k! ie prepojeno s človekoljubljentv Društvo Rdečega križa Srbov, Hrvatov aa, Slovencev prireja 8., 9. in 10. junija dan Rde« čega kriza, z namenom povečati sveje deW hodke, seznaniti čim bolj naš narod s cilji Rdečega križa in okrepiti svoj moralni značaj. V nadi, da je vsak dom v času osvobo-dltvenlh vojn sprejel fn občutil blagotvorno pomoč Rdečega  križa, se obrača naš Rdeči križ na vse, da v omenjenih dneh ne pozabijo svojega dobrotnika in četudi z ne-, znatnim prispevkom dosegajo svojo hvs>» ležnost in ljubezen napram Rdečemu križu, ki predstavlja humanost, človekoljublje usmiljenje in solidarnost med ljudmi fn narodi in pospešuje narodno zdravje. Pomagajte Rdečemu križu, da bo mogel tudi on pomagati vami
Zbirajte znamke
stran 14.
Stev 120.
gaffliaaaa a a a aoiaia a a a
44
Brez lis, ne vlečejo na crno aH modro
čisto bela
OGLEDALA
izdelujem »od jamstvom     BRUŠENJE STEKLA „VITRUM" Novi-SAD III, Fuioški put 48
električne žage na tri jarmenike, zanesljiv in vešč dela, če mogoče s kavcijo, dobi takoj službo pri d* d« Creatia Ljabljana, Gosposvetska cesta 2. 5476
KSOCL3IĆNA: LSŽe^CA
SPECIOAUTETE
o
:SEEC
B5LAČA L3»KRED«BK'
treba odmah perfektnu korcspondenticu  za njemački i srbobrvatski
Jezik. Znanje stenografije i strojepisa kao i višegodišnje prakse uvjet. Dobra plača 1 stalno mjesto. Ponude na Slovenski Narod pod r „Zagreb - 5133".
Bb
glav
M
tovarna perila, Lfaiblfana? Kolodvorska ulica S
sprejme
ferajifella ali Iirollfislllco
(Zuschneider). Ozira se samo na prvovrstno moč. Nastop 15. julija, reventuelno tAoj. 5481
lanaataarst
Medjimurski kanji!
Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego In odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno ■      za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri g
1 l u, mm \ hl luns. [
m Medjimurje, Jugoslavija. g
g   Brzojavi: Vajda, Čakovec. Telefon interurban 59, 4. ■
Mie
oglašaj« in popravlja sotidao bi točno
ter gre tudi na deželo.
Feliks PofšeJgSn,
Proda se AUTO
znamke »Praha« 35 HP, šestsedežni z električno raz* svelijavo in pogonom (v dobrem stanu), —* Naslov pov uprava lista. 5344
Din 74--za i 00 kg Ia.
dalmatinskega PORT-
LAND CEMENTA.
Cena franko Ljubljano, *r Tz*\nižka »Union« d. z o. z* Ljubljana, Vegova ulica 2.
5400
UGODNA PRILIK A i
Motorno kolo
znamke »Motosoeeosh^Dufaks*. z novo pneumatiko, lahek. IH HP, v najboljšem stanu, PRO* DAM za 4000 Din. — Na ogled pri: Keblušek, Hrenova ut 17.
5395
Šentjanški premog
J vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
Senf janški premogovnik
And. Jakil, Krmelj,
Dolenjsko. i  Prodajni urad v-Ljubljani,  Krekov trg štev. 10.
pio o uoe i
fl. & L SKflBERNE, MESTNI TRG 10. 9 -Jr^ gorčice
družba z o- z-
v KAMNIKU pri LJUBLJANI
proizvaja i
|fETA" gorčico (senf) najfinejšega okusa in ker je fiETA" gorčica iz izbranih sirovin, je „ETA" gorčica odlične kakovosti in poizkusite zategadelj
ifETA** gorčico, katera bode prijala Vašemu okusu ter zahtevajte pri Vašem trgovcu edino le iiCTA" gorčico!
Hoia [BffosIoTiaska indutrllal    Prva Mvaiska mm
Villo dr. Fecnlh
Penzija, <Mfdihaflft£« itd., vodi zdravnik dr. Peč ni k. Najlepša lega v Rogaški Statini, jako solnčno. Solnčna kura, dietna, ma-stilna (Mastkur), ležalna, vodo-zdravllna kura itd. Soba in celi pension od 100 dinarjev dnevno.
Prospekti. 4438
Rabljene
za moko
50 in 85 kg vsebujoče, dobre, čiste in brezluknjate kupuje Vioko Ma]đl6y
valjični mlin, Kranj,
zaga
na prodaj v sle d družinskih razmer. Oboje v najboljšem stanju na stalni in močni vodi, sposobni tudi za kako drugo industrijo. Naslov se izve pri upravi Slovenskega Naroda. 5483
Pr§da se
potom najvišje ponudbe ob točni
dobavi franko vagon: 1 vagon rezana orehovine
30, 33, 50, 80, 100 in 120 mm, 4 vagone čresnjevfh r kijev,
debelina media 35 cm 3 vagone topoEovSb rkljev,
debelina media 40 cm, I vagon bukovih rkljev, debelina media 35 cm.
Eupl m erehov okrogel
loo vsaka množina.
Ponudbe za m* na: P* Hlajere-
perger, lesna trgovina, Celje, Gregorčičeva nHea 3. 5484
Bencin motor
* C1RKULARNO 2 AGO ZA ŽAGANJE DRV, dobro ehra*
njem, SE PRODA. — Poizve se pri: Franjo GajSck, gugalni*
ca   pod   Tivolijem, Ljubljana
5401
Skoraj novo, rabljene VREČE
v večjih množinah po naj*
nižji ceni razpoložljive. Vprašanja pod »Ugodni na* kup/5399« na upravo lista.
Proda se
velika omara za knjige in vsakovrstno pohištvo PO NIZKI CENI. — Ivan Na. past, Vižmarje 76 pri Ljub* ljanL
En psr hitrih figurantnlh
lip&anskih delcev
e§5a p*sti visokih, popolnoma zanesljiv in brez napak JE NA PRODAJ pri Franc Wolfu, St. Peter pri Celju (Savfnska do* Kna). 5208
JUGTaldŠ
se išče za beneiki jarem, mora bifi vešč brusiti žage na SmirgeL Nastop službe takoj. Ponudbo olačila. starost poslati na: Or, Santfor, Zanreb, Akademič
w trS i.
5447
Teod. Kom, Ljubljana
Poilnsiki min it. 3.
Krovec startni, atfnferfttt tn okrasni kicpir, tnfMfcijB fcdvvBdfv,
Hifraia strelovodi?. fcpafilte is tosetneupavB
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, tak in med vsaka velikosti kakor tudi posod (Škatle) 2» konserve.
Lovci pozor!
NAPRODAJ SO: 1.) trocevka s petelini in avtomati dno presta* vo za kroglo kaL 16 X 16 X 93 mm: 2.) Belgijske piiika »Brovming* kal 16. na pet stre« lov; 3.) Maueer * repeiirka kal 7 nun na pet strelov. — Ime no* vane puške se nahajajo vse v prav dobrem sta njo in izvrstne v strelu. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 5410
Kupini KLAVIR
(kratek*), dobro ohranjen, PO PRIMfiRNI C£NL — Naslov pove uprava »Slov. Nai.e. 5395
Na stanovanje in hrano
SB SPRJRJME GOSPODIČNA iZ TRGOVINE ali URADNI* CA. — Povpraša se: Šiška, Kme* tiska ulica it. 211 (pri gospodi* aji h So).
Proda se
poceni na novo popravljen motor UNIBUS Dion Ponton 30/40 HP. Hermina Kvas. Vojnik pri Celju. 4587
Werthgfm8r fe!agajna3
nemška doga> lovska puška in stroj za vezenje NAPRO* DAJ. — Naslov pove upra* va »SJov. Naroda t. 5405
Trgovino
v prometnem kraju VZA* MEM V NAJEM. — Ponud* be pod »Trgovec/5305« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Kupim HIŠO
▼ prometnem kraju, prinra-rno sa trgovino, za ceno do SOO.0O0 kron. — Natančne ponudbe se prosi   pod »Tr*ovec/5306« na
upraro »Slov. Naroda«.
Prodam
dve šnnn»difropni hiši v Rolni doiini, V prvi jc tepa trgovina,
pisarna, skladišče, konjski hlev In drugo priiikline. V tej hiši jte sadaj tovarna, v drugi pa je več atanovanj in lep kos vrta. Cena zelo zmerna. — Natanč* nejša pojasnila daje Avg. Škof, trgoveO   a   usnjem, Ljubljana.
Pred IgriSoem 1._4728
Lep vinograd naprodaj.
Devet oralov velik, dva orala prima vinograd, najlepša lega, pol ure od postaje Slivnica pri Mariboru, tri hiše z močno pre* £o, lepa klet z vinom in poso« dami, aadonosnik, travniki, po* Ija i« gozd. — Natančnejša po« jasnila daje: Marija Koprivnik, Maribor, Badlova ulica št. IS. I. nadftropje. 4863
!
^.tffBff*' Fuch in Wa/fenrad
Dllfllffniltikn najboljSe nemške znamke ter vse druge pBElulillii)   potrebščine po najnižjih cenah pri ivrdki
IGN. VO
LJubljana, Sodna ulica 7. Padrainlca: Novo noito, Olaviil trs 73.
O oo CM
Albina Bogataj
izdelevalsica perila. Židovska ulica 1, II- nadstr«
----— r —   -p       — —     —  — —, —
izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah, ter prevzema naroČila oprem za neveste. Strojno vaivaaje  motivov in  6ipk.   Sarafce za gospoda
— po meri —. 4329
iisitje kože
ter vseh vrst divjačine sprejme v stroj, barvo in
Izdelavo:
fcrzrtarstvo L. fšOT, Ljubljana,
gradišče st. 7.
Zaloga kožuhovine! Moderniziranje kožuhovinel
po najvišjih cenah cd oddajnih postaj
in plača
poti oddajnemu potrdilu in brez odtegljaja
ID-   ¥ ajda
izvoz iajec, Čakovec, Medjimurje, Jugoslavija,
Brzojavi: Vajda, Čakovec. Teleff. interurb. 59, 4, 3
»saenaHBgaisaaBiiiaaBBaBSDiB^asBBnBaH
Iščejo se na prometnem kraju v Ljubljani
eventualno  tudi v prvem  nadstropju  za solidno manufakturno trgovino en »ros. Eventuelne ponudbe pod lokal na ALOMA COMPAMV, anončna družba 2 o. z.,  Ljubljana,  Kongresni trg 3.
aTOS^P^aMSfiBBKBSBBBBMMaBBBBBBMBBBSBB
Sobarica
zanesUioa in mar-llloa se ISCe proti
dobri plaCL Eriaocsoa cesta ta.
«l»MM{*WVV;'»****-n»***ll*W|imillHlHMM'IIIIIIIWl4llHMtlll.....Ii
HiianEMuiiiinuiiHiimniNuim
S JPri nizki ceni!
IGN. ŽAJRG1, Ljubljana,
nudi cenjenim odjemalcem velika izbiro potrebščin       $iuilfe in ferojvče, 4p 2>arti^o,
mQ$j(& Qtr9$t(Q perifo, $m /tafniwjiQ touje Vetafninu* p* Površne jopic** ma/ce, fratre nogavice, fr* p &i$tene jamoue?-
nice i* A d. po jsmnano nokih cenah, ha debelo in drobno!
wm
!
m
s
Modni salon
Stuchb-Maške
Ljubljana. Židovska ulica 3
-s
Priporoča nafnooeiie raoilsle slam-nlboo, sollenlli fclobnfeoo In Cepič Priznano nizke cene.
DOBAVLJAMO
odmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb
SVE STROJEVE I ALAT
za stolare, tvornice pokućtva, kolare i pilane, za bravare, mekaničare 1 radionice za popravke, za limare, tvornice limenih i kovinskih predmeti. Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih in btnzln-motort, kao i nredjaje za svariti i bijcie kovine.
ALAT 1 STROJEVI
dion. dr.
L
ZAGREB
Vlaska oild broj 25
sv/.
naipreprosfg Sit na zmoSnelil In
nalzanesllloelii stroj suefa
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
1
Iiiiill [)de [i. Ili !
liuNiaoa, Solna ulita II.
28^3
štev. 120.
SLOVENSKI   NAR(H»«  dne 27. maja MZ
stran 1
delikatesnim In Specetijskim blagom na najboljšem in najpromet-cScm mestu v Ljubljani a krasnimi lokali, se s celim inventarjem j. preselitve proda. Ponudbe pod Delikateaa na anočni zavod APOLLO, Ljubljana, Stari trg 19, IL 5321
^raviliško kopališče gleichenberg
vstrija (Štajersko), postaja Feldbach. Sezona: Maj—oktober.
dravi katare, naduho, emphvsen, bolezni srca Ltd. Dobra prerana. Znamenita zdravilna vrelca: Konstantin ln Ema. Pojasnila in
prospekte daje
e ravil!fika komisl]a Glelchenberg.
f!zolačne plošča 3282 ['zolsčno zmes bsresit In Vfatproof j?ort!and cement bvo apno
j9peko zidno In strašno gAlabsster-glps
Ruberoid, hamburškl Strešno lepenko Lesni cement (smolo) Strešni lak Katran In karbollnei Asfalt naravni in umetni Bitumen (asfaltni kit)
In druge stavbene potrebščine nudi
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA
LJubljana,        Blehvelaova oeatat stav, 18.
f     Prevzema asfaKoranjs ln Izvršavanja ksllolttnega tiskal
Amerikanske zapuščine
na§ib državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z ame-nianskimi oblastmi rešuje z uspehom najhitreje in
najceneje
UNIVERZAL
cbL konc. prometna pisarna v Maribora
Aleksandrova cesta 23.
pwf5u?emo tndl v madžarskem In vseh drugih evropskih Jezikih.
Theodoiite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetrc, pan-tograie, nivelačne  ln trasirne letve, merilne trakove, libele-togaritm. raftinal«, šablone za pismo, trioglata, ptisinaticna ln druga
precizna merila. 32§4 Risalna orodja, risalni stolovi Aparate za s vati o tisk, svetlobne, prozorne ln druge basaaal papirje
ima stalno v zalogi
glavnica za praštano laafianiao Maatjaaa, ulica 4 (na dvorišču). Vsa v stroko spadajoča popravila se izvrše točno ln solidno t
IOĐNETURBINE
najvoojo tvorllnostl, dobrote In
Pat. preo i ar., regulatorji
TRANSMISIJE
BizOji za lardelovanje looonltto, celuloae In Specialna tvornica svetovnega
I. Ml. VOITH
Sf. PSIten, Austrija. HeidenheiltV, Wfirieiiib«ra. ^sarnae   WIENy   IV.   Argentinierstr. 24.
			
	mmm		BSOsasavB^
Icf&r^e z vodno silo in elektrarne se vrši prostovoljno
30. mola 1923 ob 10. url
v Chucelinah št. 7 pri Ljubljani. Objekt je pripraven
za uvedbo velike industrije. 5452
Jlovensko-nemški in nemško-srbohrvatski korespondenc absolvent višje trgovske šole, samostojen delavec, vešč vseh pisarniških opravil s 15 letno pisarniško prakso, išče službe. Isti ima popolno znanje odpremniške in carinske stroke, uvozne in izvozne trgovine ter dober kalkulant Prijazne ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Dobra moč 9223.
Tri nove skobetnike
(Hobelbank) PRODAM. — škofja ulica 13/111. 5346
Motorno kolo
D. K. W. In MOTOSOKOS SE CENO PRODA. — Trgovin« P raček. Sv. Petra cesta 43. 5432
OHITED AMERICAN LIHE! 1IL
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke. ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TBDES.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAsKOVIC Zagreb,
„B" cesta pri driatnam kolodvoru.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo G), frofcvić, Karolinška cesta 160. — Split: Aute Buić Dioklecijanova
, ^  r»~        -    , t---~*—rje J. Dlmitrl-
^el Bečkerek:
obala 13. — Oruž: Ivo LovričevM. — Bito M: OjorHe J. Dlmitrl-ip., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — ve* n~" Dušan Lj. Mlhajlovlć, Trg Kralja Petra 4.
Lesni prevzemalec,
dobro irvriban in zanesljiv, Se
mogoč« 6 kavcijo, dobi takoj službo pri d. d. »Croatia*, Go* sposvetska cesta 2, Ljubljana.
5335
Lepo zračno sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta, s hrsno ali bres nje. I SCE GOSPODIČNA. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Soba s posebnim vhodom/5423.
Gospodična
s    trjfovsklm tečajem SLUŽBE   KOT BLAGAJNI* ČARKA aH PRODAJALKA V KAKŠNI TRGOVINI. — Na. slov pove uprava lista. 5424
Knjigovodja,
veše* vseh pisarniških poslov, 31 let star, t večletno prakso. 2ELI NASTOPITI SLU2BO pri večjem podjetju; tudi na deielt. — Ponudbe pod »Bilan*
cist'5313« na upravo lista.
Deklica
za vse (v pomoč gospodinj*} te išče v majhno družino na Hrvatsko. Starejša oseba t sestro aH mati a hčerjo od 15—16 let imata prednost. Ponad, na upr. SI. N*r. pod St. 111 oskrbljene 5*43.
UGODNO PRODAM
enonadstmpno vilo
(v I. eadatropju ces par tednov prostim, s vsem komfortom m o* dernim stanovanjem iz 5 sob. kopalnic in ostalimi pritiklina« mi). Vrt; parketi, električna luč. 10 minut od glavne pošte, v lepi in zdravi legi Ljubljane. — Pismene ponudbe pod »Selitev 5262« na upravo »Slov. Nar.«.
Urarsko
stružnico
(DrehstLhl-Spindelstock), šako in drugo orodje kupim. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 5448
Vrtne in salonske garniture
po najnižjih cenah Ima v veliki izbiri Pletarafea šola T BadOTlIlut. 5457
Ugodna prilika!
PRODA SE HTSA radi prese-Iitv© v večjem industrijskem kraju na Kranjskem, na zelo prometnem kraju, pripravna za vsako obrt. Cena 295.000 kron. Hiša se izprazni takoj po pro* dajL — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5347
Zenitna ponudba«
katera se ie glasila na Ime Jožets StarčiČ nI rstnl&na, srn pak je le maščevanje moje nekdanje Jene Zahvaljujem se vsem gospodičnam za prijazne dopise ln pripomnim, da pod mojim imenom ni ženina, obupati vseeno ni potreba. Škodo Vam je naredila hlnavka. 5451 Jot. Stsrčld.
Prijazno sobo
s separatnim vhodom IŠČE BOLJŠA GOSPODIČNA s 1. jnnijem. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod St, 70/5443.
Teretni avto
(Turino Fiat) 18 P. sa 35 HP, nosivost 2.4 do 3 tone u upo# rabivom stanju PRODAJE SE. — Naslo-v pove uprava »Slov. Naroda«. 5325
Zerrn! j išče
v obseg-i 1028 m* v SpodnJ4 ft. sTcl, pripravno za zidanje dveh ali treh hIS. SE PO ZELO UGODNI CENI PRODA. — Naslov pove uprava lista. 5431
Naprodaj HIŠA
v sredini mesta s velikim skla*
diičem ln 2 prostima sob t m s takoj. — Več se izve pri An. zavodu Drago BcscMak In drrg. Ljubljana. Sodna ulica S. 5433
Bukovo oglje,
KUPUJE po nafvtWh dnev*
nih cenah Družb* »CARBONARIA«, Kočevje. 5316
Trnovski vogelni lokal
v rre<ftni m*«rf« ▼ **4o »mmetn!
ulici SE ODDA V NAJEM z novembrom. — Ponudbe pod »Dobra trgovin a /5426« na up m* vo »Slov. Naroda«.
STANOVANJE" NA DRSELI
na jaVn Trudnem prostor«, eno 'tro oddal jano* od Volr-dvora, SE ODDA V NAJEM. — Vprašanja pod Sveti srak/542S na upravo »5tov. Naroda«.
DVA SPOSOBNA
♦a?»«iRfrska nomofaika
kofl samostnlno rade ODMAH
SE PRIMATU kod Tohanti FANNER, Tapezierer. Subotiea    (Bačka), Wilsonov« ulica 8. 5197
IN?dna Mika!
Novo, malo ratfljcno pohU štvo (svet! slavonski hrast) In preproge se zaradi izse*
lirve ugodno PT^ODA. — Maslom pove uprava »Slov. Naroda«. 5404
Stnicnjaka i radnike
(•RADNICE) za izradu ljaste* nji bez koštice žutih suhih siji* va po goričkom načinu (meto* du) TRA2IM. — Ponude aa uslovima poslati na adresu: Ni* kola A. Jovanovid, Valjevo. S.
H. S. Srbija. 5364
Salonska garnitura
it črnega lesa ŠE po ugodni ceni PRODA. Garnitura se* stoji iz: 1 zofe, 4 foteljev, okrogle zofe, pisalne mize in salonske omarice ter mi* ze. — Naslov: Vič, grad Bo* kalce, II. nadstropje, levo.
5444
SAMOSTOJEN
stavbni tehnik,
merjen v sestavljanju načr* tov ln proračunov ter stav* bni statiki SE SPREJME. — Ponudbe pod »Sposoben stavbnik« na: R. Gaisserja nasl. H. Sax, Anončna eks* pozitura Maribor. 5311
Pozor!
Več otroških vozičkov, kolesa z gumo
se po ceni prodajo že od 250 Din. Ljubljana* Zvonarska nlica 1.
Trstjezastrope
izdeluje in proda jo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večiiti mnnž ran znnten popust. ANTON STEINER, Ljubljana, Je: a no v a ulica 13, Trnovo.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Družba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
KUPIMO
stroj za kamnolom,
rabljen ali v dobrem stanu, ki proizvaja 1 do 2 kubična metra r>n uro. Potrcbn pogon 1-5 do 2-5 HP. — Ponudbe na: »Samo« borka«, d. d., industrija umet» nega kamenja, Samobor pri Za* grebu. 5318
Korespondenta
perfektnog za francusku 1 no* mačku koreapondencfju sa sna« njem steno*da!ctilografije. Stu* pit može odmah, trebam. Po* nude uslove sa sredodžbama i referafioljama poslati na: Nl# kola A. Jovanovid, Valjčno. S. H. $., Srbija. 5363
Valtka satoma
EmsvjflrMa In Itiksusna
Priporoča se
asa Sns 3977
UMKjina, Resijcva cefta 4.
Mm lipMi fti lan i Hbt šal ntt^i lapni aaiia
dobiva se samo na veliko ko NADA, tvornica sira, centrala Sabotlca, telefon 650. U vlastitoj kuđ. 5196
Pozor!
Priporočam vsakovrstne ŠPORTNE CEPTCE. v vseh oblikah kakor tudi CEPIČE ZA GASILCE in vsa druga druStva po najnižjih cenah. ELIGU EBER, Kongresni tre 7.
Na debelo! Na drobno!
Postrežba točna! 4663
Ril JaflliliiL
Trgovska zadntga r. z. z o. z. v Ljubljani je vsled sk!?pa občnega zbora z dne 25. maja 1921 »kle-nila razdružitev In stopila v likvidacijo.
To tt sporoča vsem upnikom s pozivom, da najkasneje v rok« 1 leta uveljavilo svoje eventue'no neporavnane zahtevke ln terjatve Trgovske zadruge in uveljavijo •voje eventuelne ugovore proti izbrisu iikv^dsčne tvrdke
LJUBLJANA, 19. ma;a 1923.
Trnovska niw r. 11 o. z.
v Lfu^ijanl. 5421
MiLJONDlNARlEV
Z ENO EDINO SREČKO.
Nrl^OClTS TrlkOJ Z POSJHO 00P13KJC0
CčMflJt: J/l «a<r8720x24./*obi1JL KnTCM (Ma ooftonaiii ooHthov m Mjemj
ALR.FAVLOVlCU;
J^nilćevu la^i Tta.t5-25i.5-5T
BELGRAD
\     ftazojavNt NflSLov
ti srnu"
Hogovfce. rohavfcs!
največja Izbira
pri tvrd ki
Vreče,
R * BLJEr-: IN DOBRO CITl AN JENE — KUPIM. Jos. BAHOVEC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg Jt 7. 410
Cele opreme
za noveste« ln entlanje
izdeluje točno in solidno novo-otvorjrna izdelovalnica
P. Jančigai,
LJubljana, Reslieva cesta 29,1 levo
G. F.
iurasek
Ljubljana
VllfCTI Hl li
Uglaftsjana ter po ^ravilam I
glasovirje in harmonije, Špedjelno strokovno in ceno!
Najstarejša slovenska
wmm In lilaisb
delavnica
2vac Srioeli, Dnnaaka o« 19,
sa priporoča. lavrSliev točna, cene zmerne. 2530
MflGlGPkO pnofislno
HOGlIlSOta! (l!B*!Wt»:!8te3in!8)
dobavlja takoi v vsaki ouiolinl najoontjjo
3ss. R. paii, Ijabljsaa,
firsd.-.Ska gRe, 12. Ttittaa SO.
Aikadont"
ZOBNA PASTA, (TSTNA VOrV ZODNI PRAiEJC
D bi so povsod.
0,**-.*m zaloga drogerija A. FCANC. Ljubljana. 2964
Peter Semko
I. Introalovsuaaa barvarlja. krvoarstvo ln strojarstvo
Ljubljana, KrlZevniSka ulica 7.
Barva HsiCJe koie, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
V najem se vzame
GOSTILNA ali RESTAVRACIJA tako] aH pomeje na kakem prometnem kraju. NTasIov pove uprava »Slov. Naroda«. 4832
Komolsfna rabljena rrjoderna PARNA NAPRAVA ZA BARVA-NJE in večia množina ANILINSKIH BARV SE po jako nizki ceni PRODA.
Interesenti n*j se zc!asijo pod »Ugodno/3192« na upravo lista.
mestni tesarski tnolster
¥ Lfnbllasl
prevzame vsakovrstna to s a raku delsp kakor strešne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice Itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 1141
Zastopstvo
standard Gi! Gomp. of 3ugoslQvia
Stroina olla vseh vrst
Cilindroma olja
Jtato alfa v puntah in sodih
Pinovo ol|e v železnih sodih in cisternah
Tovotns mast v sodih od 60—200 kg
Solomai za žel. vozičke v sodih od v6—200 kg
Bensol v železnih sodih
Matslariđ a la Klingerit
Ona. aiatllka
vedno na zalogi
A. Lampret,
Ljubljana Srakov trg tO.       Tel. 247.
Izvanredno ponr.n»,:cii
LOKOKOBIl!
prompl
itno sa stanice Zagreb
i Ljubljana
HP
1070 15/25 20'39 24/40 30 50 40/60 54 75 J
1914 1920 1913 1912 19 9 1^08 1916
Larr»
10/20 J 1915 1525 1921
20/30 22/3 "S 26 42 34/49 38'57
19M 1909 1913 1921 1910
HP
62 BO 70 ioo
8^ 1 0 100 150 130 150 15€ 2 )
35    4 nO
H? 50 70 60 90 70/110 S5/120
rro/23S
250 "30
Wolf
1908 1908 1917 1912 1908 1920 1921
Lanz 1912 1912 1917 P18 1912 1912 1914
VrSaćl I ssmohodnl lokomobili svih veličina. — Lokomobi kotlovi 22. 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Prvorazredno genera'uo popravil eni, savjesna lskuS^n'. — Loženje svakim gorivom.
Braća Fischer d, d.
Zagreb, Pantoulak 9.
Velika za'oga klobukov in slamnikov se dobi pri
Friac te
irvas s o. t. tsvaraa v Sta« ko posta Domtale.
Previema^o se tndl stari klobnkl in slamniki v popravilo pri Ko vačevič i TfSsn v Ljnbljanl, Pra-Israeva ui ca it 5. Sprejemanje v ar?do. Zaloga v Celju, Gosposka al. C
^* *J
"A
ismmtttc pml azbsstnl 5krfl za krit|e streli, mi
K o r a a i t n« prsenoft, ne od teb«,
se ne lom! in ne trga, je popolnoma siguren proti ognja, toči "n viharju, tehta na 1 mc samo 12 kg, je neomejeno trpeien, je bojM kot vsi eterniti, je najb >lll.n ta najcenejša streha, ker nc poure-traje nikdar popravila.
Fran HoCeusr
Žirovnica (Moste) Gorenjsko,
e*
LJnbllana,
Bohoričeva ulica 20
Delniško društvo v Zagrebu
Prcradovlćeva 2 TELEFON 23—88 BRZOJAVI: ASTRA.
Važno za industrijalce
in poljedelce!
lahtavaite Informacij la cenike I
brez naplate drž. trošarine s
n bencin v frapen pri Zagretu.
Ia« dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
amerik. provenijencije
Avto olja Tovotna mast Parafin
po najnižjih dnevnih cenait*
WK
9110
7742
^^.B
STEGU IH DROGI
Pisarna v U ubija nI, v palafi UaMkmla »»aaUalno mg** sa napravo te .»kav* M#iiP. kreditna banka. Dunajska c. 1 b, III. nad.   j™       treammmiatl n atro|ev bi sketlovaalt lat.
Koncesijonfrano podjetje ta: vodovodne instalacije, parne hi vročevodne karilns naprave, popravilo ln postavitev kotlov sa visoki pritisk, parna napeljave, lastna delavnfea sa stavbno ln slrojno MJučivnicarstvo at tlči-GUneah e
Zdravo,  SUhO SOHO nadalje
oves, koruzo, otrobe
pšenično moko in druge mleveke Izdelke
oddaja najoaneje tvrdka
A. VOLK, LJUBLJANA, "e,uTt£TO!
a13
bJ.LaiiUi mi ..uroia JJJJJjJijj ijjj i i j i i j-i
OOR AD
nov« otvoreno
S»i3ls3rkcli<l d
■       1   —----k-SI —    vseh  velikosti najmodernejše kon-
aUOKOtnOS381@ atrakcije, parne žage, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t. d., remaokeid-e>ko orodlja, vsa orodje za obdelavo lesa, parna m!ail3nlcey poljedeljski stroji ln orodje, jeklene vile za gnev i. t. d., tiri za poljska založnica, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucniml vozički, traemloe, za stavbene namene in industrijski Urf, plinova In varilna cevi, črne in pocinkane, stav::r«rse In konstrukcijsko žslazo, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maram
liiKliiaĐUo importrjo io ekiasrtao padjetie, Sirili«.
Trubarjeva alica številka 4.   Telefon interurban 82. 4711
R OBOI
prvorazredne sobe sa najMvrfenijim konforom, prijatmm boravkom i lijepim izgledom. Kupke n kući — topla i hladna voda a svima sobama.
Cijene umjerene. Dvorska ulica 5. Telefon 29—44.
2
o
0
■
0
ta
o
B
0
■
o
■
o
Loko m o bi le Lokomotiva «0X16*1
Prokuonlkl
Platoskl vozovi
Okolesja za poljske železnico
a 6 n i
t r a o a i c e
ter vsakršen drugi materijal za poljske železnice TOČNO   I ■   CENO TAKOJ
s skiadSča v Ljubljani al! Zagrebu
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
ttdiBnnk. fes&a a saoSiraLujae in zelezmCke ptM
Beograd, Zagreb, Subotica, Sarajevo
LJUBLJANA, ""^l^so5."™
0
■
o o 5 B 5
■
0
o
o
BjBiBjBiBlBiB.r
BflBBBBaBBBBBBBBBaaBBi
i Zdravilišče Rogaška Slatina
Sezona i Maj - september. J^fS* K
lastne hladilne naprave. Lastna prodajna mesta v najveijih trSiiišh inozemstva.
Vstretjeno d Ivjačino
itme, ČŠ9ft koze, divje prešiče, zajce, faaane, jerebka,
kljunače, divje race
k m p ta I e
vsalt čas in vsako množino po najvišjih cenah od
oddajnih postaj
E. VAJDA
veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon tnterurb. Stev. 59, 4, 8. Brzojavi: Vajda Čakovec-
Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč.
Solidan la tečen obračan. 3930
Zahtevajte ponudbo I Papir na debelo. Tvomiftka zaloga.
5peci&iit£$a:
(papir na pakovsajo) vseh rr«, dalfs Bakoval, koncertni, pisarniški, risal al
papir 1. L d.
po tvcrnlftkl ceni vedno v zalogi. Glavna zaloga:
A BANE cijaretnežti pnplrln
LaUBUAHA
Krekov |T0 10i
Telefon 237*
OBonoBoioioioioioaoioioioao
Broj 196/23.
5403
Pri mestnem poglavarstvu v Banjiiuki popolni ti je mesto
gradbenega inženirja
v VTEL činovnem razredu.
Nameščen je je v prvem letu začasno, a definitivno nameščenje sledi po zadovoljivem službovanju prvega leta.
Plača ln aoklade analogno kakor pri državnih uradnikih ter poleg tega nagrade po uspešnem službenem delu.
Prosilci, ki morajo biti naši državljani, naj svoje prošnje pravilno kolekovane pošljejo gornji mestni občini
aaJiasEicp do i. &€f^4«abra 1923
ln naj prošnji prilože
1. krstni list;
2. domovinski list;
3. spričevala (diplome) o strokovni šolski izobrazbi;
4. spričevala   o   dosedanjem  sluibovanju tekom najmanj patih !et;
5. spričevalo o nravstvenosti m
6. uradno zdravniško izpričevalo.
Kostno poglavarstvo Danfaia&a
dne 10. maja 1925.
Mrawl|M]a vaak tolodčolk 1« črevesalh bolazaL — Cono nem. I Prod la po oombI saatea popazi — Ilagvod|a adokaost 1
J Zaktevalte prospekta! Raroratovl|avi«o zdrtnrlliMs^J
Usl^lad preuređivala dosadašnje rmžnta g uvođenja novlfe artsfcia predajo so sva na Bm&eši&u aalazeča ro&e ox nabavne fcll*no
»t
ateze iz Ijevanog željeza, kao i sav trgovački lijev dobavila nz najniže dnevne oljenei
ifi i M i BneaaVasal^ass^nessee^^aaeaas^a^CB..... v
mr M stroieva D BI
Za sospedie:
Za gostroeto*
M i«ko rubljo Kragno, maniafSi Kravato naramenico Podvosico S31vaće Meto Slokna
Rub ca dleene i nafcitna Gamaia Std.
Za diacu:
HoSfhto feUrlco
0je?Je rubljo i NoijftOO iaros># i »okno
m
Rnsnog rublija Svoj vrati šoSIra Plivaća odijela VMftsjne l svileae Jumeere Cerape fvtlofio I flor Hd«
Očim toge tesštce, pof^se, rukavice ix feo2e i pletene« krzaertf Nragni * HsUe« koprene I vrpce, raznovrsna £>era, evl]et)e f slamnaHe porto. - Ma metar svilu, crefM*de-CMne,  etamttia,  platno i Stofove«  SVe u 0&m taofama,
tte veliko |o#
va?^s1$e trsove® i iii&im&ft* i: «eS aoaaettl
^UVIATHAN
99
59.956 br. reg. ton. Hafnu>dsrnojii, natveafl ln najvaonvonalil oesaaatd parni V tej čudesni ladji ja utsJsiena nejričja nrofiaaat maaoatl, Kapitalne sile in iznajdljivosti. Heprifflerl]t?a vđobnort t vsth casredfh.
Prvo potovanja v lfew Tork 1T. laBfa lasa«
dalje 7. avgusta, 38. asvusta itd., vsaac at isaaa im vasrlaaaptvn — Cherbourga.  Vec  aeVado  itodajt  a s sla Ti
BREMEN — HEW TORK
Direktna sveca s
po udobnosti, sasJaorfi la teboral .Oaorffe Vashtfigloa" .PrasMent .Presiflvnt Roosmft4
ZaHtevafte
Ugođns   prilika   sa pm iiii|i alag-.
UNITED STATES LINES
o«4ioatvu
Anka TumpU
DV.S avasaaasai
3 r
LJUBLJANA s:
PRAGA, Karali, ^li^obradv CafaoslovaSka
dobavlja:
{okotado razne deserte lamele bonbone orientalske sSad&oraiae kandite draaec kekse Stalna saloaa naieaa priznanega Maga pri Ormi
JOSIP VITEK
nnOVaeM 1 HMeĐITI
KREKOV TRO ftev. 8.
ME0