IIS. številka. Ljubljana, v sredo 24. maja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avstrijako-ogerske dežele za VBe leto 16 gld., za po] leta s gld , za n katerem bodo govorili dr. Fischhof baron Walterskircheu in dr. Krona wetter. Li ti Vedö* liže zdaj povedati, da bode ta Stranka SlinO pomenljiva. Dr. Fisehhof razgovarjal se je u/e ■/. odJimim političnimi »»sobami s Coroni-nijem, Wunnbi-andoni in Walt.etskirrhnoni. V oi;r<»ui'j zbornic nadaljevala bo je včeraj debata o pacifikaci j s kern k rodi tu. Govoril je justični minister Pauler in se vil da odločilni moment v vnanjej jiohtiki ne 1 i v .mpatijah, marveč v zdanjih interesih, kateri se v novejšem času kot vzdržanj' evropskega ravnotežja manifestirajo .. . Najti se je moralo sredstvo, katero interesom dinastije iii narodu ob jednem ugaja. Tako sredstvo je bil berolinski mandat, katerega je naši monarhija LISTEK. Listi iz tujine. XXIV. i skadar v malej Aziji na dan nebohoda 1882. Na pravej pravcatej aziatskej zemlji, v drugem delu sveta sprehajoč nahajam se uže od jutra, in Ti pišem sledeče vrstice sedeč pri izvrstnem pravem Moka v orij en talno originalnej aziatskej kavarni. Upam, da jih bodeš sprejel še pred mojim dohodom, kajti mudil se bodem odhajajoč iz Carigrada še v Atenah, na otoku Krfu (Coriu) in konečno v Trstu. Dolgo sem molčal in se ne oglasil, no kaj je uzrok bilo temu, omenil sem deloma v zadnjem ne-tiskanem svojem listu, poslanem iz Bukurešta novega leta dan, opravičujoč se proti misli, da bi se me bila lotila ona bolezen, katerej po domače pravimo lenoba. Vlekla in vlekla se je brez moje krivde štrena mojih dopisov zamotajoča se vedno bolj in bolj in konečno se je zmešala popolnoma. Romala in romala so moja pisma, po dva, tri mesece, mnogo dalj tedaj, nego je treba, da se izvrši pot okolo zemlje, a to bogme, da me nij navduševalo nadaljevati skromnih svojih spisov. Po novem letu pa je mogočno jel šopiriti se v prostorih nekdaj nam odmenjenih brezkončni roman in z našo j glorijo bilo je pri kraji. Kljubu vsemu temu pa me ravno zdaj, ko sem za nekaj časa zapustil staro Evropo in sedim v so-Bednjej Aziji, živo obdaja spomin na domovino, na Vas drage prijatelje, katere bodem skoro zopet videl. Veseli me misel, da bodem skoro zopet videl Ljubljano, nekdaj belo, potem očrnelo, a zdaj, kakor mi je pisal prijatelj, zopet pobeljeno. V krogu prijateljev pomenili se bodemo o marsičem in iz potniške svoje torbe npšla se bode marsikatera zanj miva črtica o bivanji mojem v bratske* zemlji severnega strica, v katerej sem uže drugikrat preživel nekoliko prav prijetnih mesecev. Poskusil bodem v red spraviti zapleteno štreno in v dnevniških črticah omeniti vse ono iz prešlih svojih potovanj, kar je posebno zanimivo in o čemer nijsem še imel prilike govoriti, posebno o dvakratnem potovanji v Rusijo, o bivanji v prestolici Magjarskej, o povratku iz Španjske skozi južno Francosko in o zadnjem neizmerno zanimivem potovanji iz Odesse čez Carigrad, kjer se zadržim pet dnij. Namen pričujočih vrstic nij, da bi začel s popisom prezanimivega tega potovanja, o katerem hočem obširno pisati pozneje, nego samo pokazati, da tudi daleč od domovine, spominjam se je vedno rad, posebno zdaj, ko jej zopet sije prijaznejše solnce, bije tudi meni živeje srce iu kličem „oj sijaj, sijaj solne« milo, na ljube domovine krilo!" Kajti vse brodenje križem sveta poštenega človeka ne more privesti do onega brezdomovinskega čuta, katerega bi nekateri tako radi imenovali ko zrno politizem. Kdor ne ljubi domovine svoje, težko, da bode ljubil kako stvar na svetu v pravem pomenu ljubezni. Ako Ti za danes pridenem samo to, da j edini dan, katerega sem preživel v Aziji, preživel sem ga v društvu junaikega Črnogorca ttavp AleŠiSa, možaka karih 50 let, ki je v mnogih bitvali na (Jra-hovem in drugje boril se proti Kader-paši in kakor mi je pravil, jmsekal handžarom sedem in dvajset turških glav. /daj nahaja se z mnogimi drugimi Črnogorci tu v S c u«t a r i in v Carigradu, kjer se pečajo z raznimi deli, posebno kamnosekai^-skim . Pri čaši rujoega vinca kar j'1 bila posebna dobrota in skoro ne najti pt . < t > mebiiinedanskem vina ne pijočem prebivalstvu, spominjal sem se drage domovine in pila sva s črnogorskim junakom na njeno zdravje v hramu necegaGrka, kateri v grškem oddelu mesta Bme točiti Božjo kapljico, kar je drugje strogo prepovedano. Kaj če to reci /,i vedno žejno, vina ali piva vajeno slovensko gobo, tu si lahko misliš. Pri samej črnej kavi, vodi in limonadi je življenje malo preveč jednolično. Na skoro svidenje tedaj na zemlji domačej. Tvoj stari prijatelj Josip NoUi. sprejeti morala, čo nij hotela dovoliti, da se ta mandat prenese drugej državi, kar bi bilo za nas lehko postalo usodno. Polonyi pa je bil mnenja, da Ogrska Bosno od začetka do denes smatra za pozicijo, ki se mora na vsak način obdržati. % laiinje (Ir/aM*. Podonavsko vprašanje počasi napreduje, kajti od vseh stranij podajejo se popravki k Barrerejevemu predlogu. Francoski finančni minister Leon Say vložil je demisijo. V njem izguoi zdanji kabinet mogočno podporo. Dopisi, Iz Clrknlce 23. maja. [Izv. dop.] Bogme, da sledeče vrste, v katerih na kratko popišem izvr-šetek programa zadnje veselice 21. t. m. v našej čitalnici, nijso niti reklama niti prazno hvalisanje! Pri nas je močij precej in veselice so prilično goste; veliko dobrega smo culi in mnogo lepega uže gledali. Ali redkokdaj se je razmeroma vršila številka za številko tako gladko in dovršeno, nego zadnji pot. In po vsakej pričalo je to trdenje glasno priznanje takrat premalo številnega občinstva, katero sploh ne siplje prerudodarno „ploska in ploska" zaman; pri njem je treba trdega zaslužka, kar je popolnoma prav, da se ne kvari pravi estetični okus! Najprej nas je sladko pretresla prekrasna X-ova poezija „0 nevihti". Gospica Krajčeva iz Grahovega ima redek deklamatoričen talent; thko občutke zlivati v besede je umeteljno. Naj se nam izpolni ž njo i v prihodnje naš up! Nenavadno precizno peli so se ta večer dobri, novi zbori in čveterospev pod marljivim Drrneljeviin vodstvom. Dvospev ljubkih sestric, gospe Gasparijeve in gospodičine Šviglove, in samospev g. Bartelja pa, no to nas je pa kar nebeško zamaknilo. Like, slo venske ženke in dekleta, po]te, pojte slovenska nadarjena ženska yrla tako občutno, prepričevalno in samozavestim: „Da rojena sem Slovenka . . ." in kmalu stopimo velik korak naprej v našem narodnem družabnem življenji! In tudi igra i No, ta nenavadna veselost, ta trajen, hvaležen vtis se nij mogel niti misliti, kdor pozna „Priditfe izza gardin" pa naše občinstvo. Igra sama na sebi je pikantna in polna hitrega dejanja! Gospice: Krajčeva, Obrezova in Šviglova, gospodje Kraševec, Resman, Turšič in Zebre igrali so v celoti, da je težko kje kaj boljšega želeti. V istiui domača muza je lehko zadovoljna na takšne uspehe. Zgorej uže sem omenil, da nij bilo navadno obiskovalcev. Prav žal bodi mlačnežem in nemar-nežem za lepi večer! Sploh pa s tem naše izredno omikano, napredno in v dobrem glasu narodno občinstvo skazuje malo spoštovanja za domačo reč in nje razvitek. Pomislite, kaj smo, kako težko životarimo, kako težavno kaj lastnega osnujemo sebi na veselje, narodu pa v napredek: in takšna mlačnost! — E, e kaj bode še na frišnem drevesu, če se to pričenja na suhem! Proč s takšno letargijo, osob-nimi kapricami in neopravičenimi predsodki v javnem narodnem življenji. D. Iz Diifovljan 18. maja. [Izv. dop.] Zemlja nam je zopet zagrnila moža, ki je svojemu rodu v svojem krogu mnogo koristil. Poročati moram tužno vest, da smo v 15. dan t. m. izročili zemlji jako priljubljenega našega dušuega pastirja J a r n e j a Brenceta. Mož je bil velik prijatelj vsacemu napredku ter žrtvoval zanj rad vse svoje imetje. Podpiral je vrlo vse slovensko novinstvo; nij bilo časnika, ne knjige, du, bi jo on ne bil kupil, samo da podpira. Mnogo se mu zahvaljuje občina za njegovo vneto delovanje v kmetijstvu. Koliko sadnih dreve-sec je s svojo udano mu šolsko mladino zasadil! Kako se je trudil celo svoje tukajšnje bivanje za šolo. Očetovsko je skrbel za cerkev, šolo in občino. Visoki možje so takoj spoznali njegovo neumorni trud, opazovali ga in spodbujali; ali spodbuje nij trebalo; svitli cesar so sami spoznali njegove velikanske zasluge ter podelili mu zlat križec s krono za šolske zasluge. Naša občiua čuti tudi udarec, ki jo je zadel. Mnogo siromakov je pokojni č. gospod nasitil in oblekel, kajti darežljivost njegova in gostoljubnost sta poznati daleč čez kraške meje. Radi svoje delavnosti si je pokojni nakopal dolgo bolezen, katera nam ga je prezgoda; pahnila v hladni grob. Porodil se je pokojni na Dovjem na gorenjem Kranjskem v 11. dan meseca avgusta 1820. leta. Iz vedno veselega lica sijala je postrežlj i vost in usmiljenje. Kako je ljubil svoje ovčice, vemo samo mi, ki objokujemo britko zgubo. Tako priljubljenemu so napravdi mnogobrojni prijatelji in žalujoče ovčice pogreb, kakeršnih je Kras še malo videl. Na zvoniku je visela črna zastava, ravno tako na župnij-skej hiši. Krsto in sveče ob njej nosili so možje iz starešinstva. Iz vseh krajev so prišli ljudje, da vidijo zadnjo pot toliko priljubljenega gospoda. Ko so nosilci izšli s krsto iz hiše, zaplakalo je vse to ljudstvo na glas in nij se dalo potolažiti. Cerkev je bila polna, da še nikoli tako in zunaj je moralo ostati še nad dve tretjini ljudstva. Po končanih mrtvašnicah zapel je sosednji tomanj-ski kvartet pod vodstvom veščega uadučitelja gosp. B. Beningarja „Blagor mua; čestiti gospod župnik Sila pa je stopil na leeo in v ginljivem govoru narisal življenje pokojnega; ali ljudstvo je tako glasno jokalo, da je mogel le tako vešč govornik nadaljevati. Sprevod bi je velikansk. Križ je nosil občinski starešina, za njim je stopala šolska mladina. Za temi je nosil g. župan Štok velikansk venec s trobojnimi slovenskimi trakovi z napisom: „Žalujoča občina". Zdaj je došlo 28 Č. g. duhovno* na čelu jim g. župnik Koman. Krsto je nosilo šest mož iz starešinstva, dru-zih šest pa je nosilo sveče; ob strani je bilo tudi šestero deklic z lepimi šopki. Za krsto je hodila rodovina z vencem z napisom: „M. Debelak in sorodniki prijatelju g. Jarneju". Za temi duhovščina, mej kojo sta bila odlična v. č. msgr. dr. Šust ka-pitularmi vikar in kanonik Stik; koj za temi pa učitelji in razne deputacije. Dalje so bili v redu žandarji naše postaje, fantje, možje, dekleta, in slednjič pa žene. Lepega reda se ne da opisati; i zahvaliti se moramo izrecno gg. L. Žvabu, županu Stoku in nadučitelju Beningerju, da so toliko trudili in poskrbeli vse, da je bil najlepši red. Tako smo došli na pokopališče, ki je bilo denes pre-majheno za spremljevalce. Ko so spustili krsto j v grob, plakali so vsi došli in domačini, ter polagoma in mirno odšli želeči pokojnemu večni mir in pokoj. —K—. j Iz Cvradca 21. maja. [Izv. dop.] (Zemlji-ščni davek v ptujskem okraji.) Da se nekoliko razvidi, kaj je temu krivo, da se je zemljiščni davek v ptujskem okraji tako velikansko pomnožil, prijavimo v sledečem izjavo gg. Lipolda in Ferka, udov c. kr. deželnega reklamacijskega odbora, v 4. seji tega odbora dne 6. maja t. 1. To izjavo naj bi si ptujski nemčurji in renegatje in udje fakcijozne opozicije prav vestno prebavili in vzkliknili bi naj: grešili smo! GJasi se pa: „Ptujski okraj razdelil se je v dve okrožji. I. okrožje obsega 207 občin v višjem, II. okrožje pa 48 občin v nižjem ceniluem redu. Pri tej uvrstitvi nij videti nikake doslednosti; nij se gledalo na zemljo in njeno lego, ne na to, koliko imajo pridelki vrednosti in veljave: temveč meje so se postavljale kar svojevoljno in uvideti nij najmanjšega vodila, po kojem bi se bilo ravnalo; pozneje so se te meje zopet prestavljale, to pa tako čudno, da se nahajajo nekatere občine II. razreda, p. občini Do-leua in Kosmiuce, kakor zagozde, občina Lašina ob hrvatskej meji pa čisto na samem v I. okrožji. Le tako se je moglo zgoditi, da se na občine I. okrožja, ki mejijo na severnej strani z II. okrožjem, dalje na nekaj občin, ki se na vzhodu hrvatske meje dotikajo, pri cenitvi nij toliko oziralo, kolikor bi se bilo moralo: če bi se premislilo, da se nahajajo v teh občinah precej visoki hribi in strmi bregovi; da nijso te občine, kar se tiče zemlje in njene lege in tega, koliko se pridela in kako se pridelki pospravljajo in izvažajo in v zadevah vremena nič na boljšem, kakor občine II. okrožja. Dalje sta poročevalca v gospodarskih in gozdnih zadevah pridelke tega okrožja veliko previsoko ocenjevala. Pri reklamacijskih obravnavah se je pa poročevalec v gospodarskih zadevah na reklamacije in ugovore le malo, poročevalec v gozdnih zadevah pa čisto nič oziral, in naj so bili ugovori in prijavljeni vzroki še tako tehtni, temveč odločil je — to se razvidi iz sestavkov — po najbolj priročnem načinu, da je namreč vse ugovore in reklamacije kratko od bil. Znano je, kako slabo je ptujsko polje; a cenilo se je tako, kakor da bi imelo na globoko rodovitne zemlje, da bi bilo zadosti vlažno in da bi se ugodni pridelki dobivali in nij se nikakor oziralo na to, da se nikakor ne morejo primerjati vzorna polja I. in II. vrste s plitvo, prodno in suho zemljo ptujskega polja. Posledek cenitve je torej tukaj neizmerno visok in Če tukaj visoki reklamacijski odbor ne pomaga: nevarni posledki nikakor ne bodo dolgo izostali. Loke in otoke, ki nijso drugo, kakor po Dravi nanešene prodne sipine, uvrstil je gozdni poročevalec v gozde, pri reklamacij skih obravnavah pa vse ugovore odbil. Odsek se je torej v prvej vrsti oziral na te razmere in ocenjeval sestavke, pri katerih so mu krajne razmere znane, ter je stavil svoje predloge tako, da se davek v teh občinah nekoliko zniža, ker je očividno previsoko nastavljen. To se strinja tudi popolnoma s sklepom in ukazom visokega central nega odbora, da se uaj ostrosti p olajšaj o, kjer bi se takove nahajale. Da so se pri cenitvi napake nahajale, razvidno je tudi iz tega, da se je ravno v ptujskem okraji cenjeni čisti dohodek tako znatno pomnožil proti ka-tastralnemu čistemu dohodku. Dalje je še omeniti, da se je cenitev v različnih časih po različnih poročevalcih godila, da torej nikakor nij misliti, da bi se bilo pri jednakih razmerah jednako ocenjevalo, da torej cenitvi doslednosti manjka. Slednjič je še opomniti, da je cenitev in reklamacije vedno isti poročevalec opravljal, da torej pri reklamacijah svoje službe nij nepristrano izvrševati zamogel, ter da se je skrbno ogibal pritožbe na mestu samem preiskovati. Posledek tacega, odkritosrčno rečeno, nikakor ne opravičenega postopka, je: čisti dohodek tega okraja se je zvišal za več, kakor 300.000 gld., a pri reklamacijah znižal le za 2°/0. Vse to je tudi osvetil okrajni zastop ptujski s svojim Ysakako resničnim poročilom od dne 15. junija 1881." Kako se bodo reklamacije tega okraja rešile, poročal vam bodem o svojem času. Omenim naj še samo, da so se cenitve vršile, ko so nemški (?) kolovodje v okrajnem zastopu večino imeli ter da se je zgoraj imenovano poročilo od 15. junija 1881 od večine zdanjega zastopa sklenilo. Slovenci, kje so vaši prijatelji?! rt, Dunaja- 23. maja. [Izv. dop.] (Iz go-spodske zbornice. Volitve v delegacije.) Gospodska zbornica razpravljala je včeraj o carinskem cenilniku. Kakor sem uže poročal, nij bilo dvomiti, da bode večina gospodske zbornice zakonski načrt o carinskem cenilniku vzprijela, kakor je bil dogovorjen z Ogrsko, to je, da bode za vladno predlogo brez Hallvichevega dostavka glasovala. In tako je tudi bilo. Razprava nij imela posebne zanimivosti, čeravno je več ur trajala. Levičarski pairi glasovali so dosledno proti carinskemu cenilniku. Dvema levičarskima govornikoma pl. Plener ju in baronu Königswarteru tudi grofa Leona Thuna resolucija nij bila po godu, ki zahteva, naj se, dokler nij izgotovljena arlberška železnica, avstrijska vlada z ogrsko dogovori o tem, kako naj se v Predarlsko po najnižji ceni uvažava žito vsake vrste brez carine, ter da naj se to tudi drugim deželam dovoli, ki so v istem geografičnem položaji kot Predarlska. Finančni minister dr. vitez Dunajevski in trgovinski minister baron Pino pobila sta levičarske govornike stvarno in temeljito. Grof Falkenhayn govoril je za Thunovo resolucijo. Slednja bila je tudi od cele zbornice razen dveh glasov vzprejeta. Proti glasovala sta samo P len er in Königswartor. Predsednik grof Trauttmannsdorf spomnil se je smrti Člana gospodske zbornice barona Rizyja. Zakon o carinskem cenilniku pride menda uže v sredo v državno zbornico. Vlada in avtonomisti prizadevajo si Tirolce, Dalmatince in še nekatere druge pridobiti, da glasujejo za vladno predlogo brez Hallvichevega dostavka. Klub pravega središča dela baje največje potez koče in menda bo vlada primorana konservativnim Nemcem zopet nekaj obljubiti. Z veliko radovednostjo pričakuje se torej glasovanje o carinskem cenilniku v državnem zboru. Ta teden imajo se tudi vršiti volitve v dele-acije. Čehi in Pemci posvetovali so se uže o tej volitvi, ter postavili svoje kandidate. Pemci imajo v državnem zboru samo še dva poslanca več nego Čehi. Ker so češki liberalnrJNemci nespravljivi, bodo gotovo tudi zopet izvoljeni sami Herbstovci v delegacije. Zato jih je preparirala „N. Fr. Pr.M Vest, da so Čehi svojim nasprotnikom ponudili kompromis, pa nij resnična, ampak izmišljotina nemško židovska. Domače stvari. — (Binkoštne počitnice.) Zaradi nenavadnega širjenja nalezljivih otroških boleznij kakor: ošpic, osepnic, škrlatice in otekanja vratnih bez-gavek (Halsdrusenanschwellung) mej šolsko mladino je ljubljanski šolski svet po nasvetu stalne komisije za šolsko zdravstvo ukrenil in ukazal, da naj se Binkoštne počitnice na vseh mestnih ljudskih šolah raztegnejo od dne 25. t. m. do 1. junija, na mestu po postavi določenih: od Binkoštne sobote do srede po Binkoštih. Mej tem časom se budo šolski prostori cedili, zračili in desinfieirali. — (Zrelostni izpiti na učite jišči.) Prihodnji mesec prično se na tukajšnjej pripravnici za učitelje in učiteljice zrelostni izpiti in sicer na pripravnici za učiteliice pismeno od 5. do 10. junija; na pripravnici za učitelje pismeno od 12. do 17. junija; — ustni izpiti vršili se bodo na pripravnici za učiteljice dne 1., 3. in 4. julija, na pripravnici za učitelje pa dne 15. julija popoludne in 17., 18. in 19. julija. — (Občni državljanski zakonik.) Uredništvo „Slovenskega Pravnika" namenilo je izdati občni državljanski zakonik v slovenskem prevodu in sicer v malej žepnej obliki. Objavilo se je naročilo, a kakor poroča slednja številka „Slov. Pravnika", oglasilo se je do zdaj samo 150 naročnikov; da bi bila taka izdava možna, treba najmenj 500 naročnikov. Ker bi bila cena, okolo 1 gld., siluo nizka, opozarjati moramo slovenske juriste in župane, naj bi se kmalu Oglasih pri uredništvu „Slov. Pravnika". Isti-uito, škoda bi bila, če bi se ne obistinila ta namera. — (Istinito domoljubje.) Pred nekaj dnevi bil sem v „Narodnej gostilni" g. Ivan Korošca pri sv. Petru na Notranjskem. Videč škrabec za prostovoljne darove „Narodnemu domu" na zidu, poprašam rodoljubnega prijatelja, kako napreduje nabira. Komaj zaupam svojim očem, ko mi Korošec pomoli izkaz nabranega denarja celih štirideset goldinarjev rekoč: „jaz delam škrabcem in kegljiščem, katerega sem letošnje poletje „Narodnemu domu" prepustil in to je zdaj uspeh". Značajni in delavni mož je vse časti in poznemanja vreden! Vivant sequentes! D. — („Ljubl jansk pohaj kovalec") piše: Ljubi ljudje z dežele! Zdaj je čas, ko hodite na božja pota, veliko se vas vidi po Ljubljani. Vi vsi, in tud« tisti, ki nijmajo navade hoditi na božji pot, potrudite se v Ljubljano, postavim zdaj za binkoštne praznike. Dana vam je tukaj lepa prilika, prepričati in učiti se, kako se popravlja most. Vsak stebriček, vsak poprečnik pride posebe na vrsto. Po vsakem delcu prenehajo nekoliko delavci, napravijo tabak, kadar pa treba prelagati bruno, pošljejo po Janeževca" in to vse za to, da more vsakdo gledati in opazovati, kako se popravlja most. Res je, da to popravljanje traja uže tri tedne in da je mnogim jako neprilično, ker ves čas ne morejo z vozom preko mostu in bodo morali čakati še tri tedne, — da trgovci in obrtniki, ki stanujejo okrog tega mostu, spadajočega v progo državne [v francoskem jeziku spisala Eliza Berthet, a v če-ceste na Dolenjsko, trpe veliko škodo, ali vse to | ščino preložil Adolf Potuček. Ta po francoskej aka-ne odvaga koristi, katera priraste občinstvu s tem. demiji nMonthyonovim" darilom nagradjena knjiga da se navadi popravljati mostove. Ne manjka se ! namenjena je mlajSemu ženskemu svetu in prinaša gledalcev in tudi take sem uže videl, ki so imeli v ; jako lepe povesti s primernimi podobami, sploh rokah knjigo „De bello gallico" in primerjali gradbo I gradivo, ki pospešuje blage čute in vzbuja domo- tega mostu s podrobno popisanim Cezarjevim preko Rene. Čul sem gledalce tudi govoriti, da se drugod taki mostovi popravijo v 14 dneh in da se prične delo od obeh stranij ob jednem, tu pa mora menda uže tako biti, da se ne dela prehitro in — — —. Obiskovalcem na prid povem, da govorim o Št. Ja-kobskem mostu v Ljubljani. — (Občni zbor delavskega podpornega društva za bolne in onemogle) vršil se je zadnjo nedeljo popoludne ob 2. uri v čital-ničnej restavraciji v navzočnosti 60 udov. Društveni predsednik g. Bonač osvetljuje delovanje društva v pretečenem letu in izreka kranjskej hranilnici za podeljeno podporo 100 gld. zahvalo, čemer zbor jed-noglasno pritrdi. Dohodkov je imelo društvo 3385 gl. IG kr., stroškov pa 9G4 gl. 52 kr., tedaj je ostalo premoženja 2420 gl. 64 kr. Od stroškov porabilo se je 692 gl. 20 kr. za podporo 42 bolnih udov. Gosp. Valentinu Grč ar ju, kateri je skozi dvanajst let res požrtvovalno in z velikim trudom opravljal posel društvenega blagajnika, kateri pa odslej ne more več opravljati tega posla, izreče občni zbor zasluženo zahvalo. V odbor so bili voljeni: za predstojnika g. Bonač, za namestnika g. Kovači č, za računovodjo g. Gri lec, za blagajnika g. Ž g a n k. Za pregledovalce računov gg. Delakorda in Kvas. Tedenska podpora za bolne je 3 gl. Pisarna društva pa je v čitalničnem poslopji, kjer se vsakp nedeljo in praznik sprejemajo novi udje. Ker društvo jako uspešno deluje, zasluži pač obče podpore. Društveni zdravnik je g. mestni odbornik dr. Derč. — (Razpisane ustanove.) Pri baron Karol Flodniggovi ustanovi za slepe v odgojilnici za slepe v Lincu je za šolsko leto 1882/83 več mest praznih. Za to ustanovo smejo prositi ubogi, brez-pomočni, na Kranjskem rojeni otroci, posebno sirote obojega spola, ki so sicer izobražljivi, ter so najmenj sedem, toda ne več kot dvanajst let stari. Otroci, katerim se ustanovna mesta podele, morajo s seboj prinesti vsakdanjo in praznično obleko, troje srajc, dva para nogovic, dva para čevljev in neko liko žepnih robcev. Starši ali njih namestniki morajo jih pripeljati v Ljubljano, od koder jih na ustanovne troške v odgojilnico spremi poseben varuh. Starši ali njih namestniki, ki hočejo za svoje otroke ali varovance prositi, morajo svoje prošnje, katerim naj priložijo krstni list, spričevalo o stavljenih kozah in ubožni list, potem zdravnikovo spričevalo o otrokovem? zdrav j i in o njegovej izobražlji-vosti po dotičnem okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa po mestnem magistratu do konca meseca junija t. 1. podati c. kr. deželnej vladi. — (Slavnostna dvorana društva „Kolo") v Zagrebu je popolnem dovršena, kar se tiče tesarskega dela. Ta zgradba 50 metrov dolga, 25 metrov široka in 14 metrov visoka bode vseskozi okinčana s smerečjem in zelenjem, narodnimi zastavami, grbi, podobami in zrcali ter razsvitljena s plinom, ki je baš v ta namen napeljan. Dvorana ima šest vhodov in je zavarovana za 5000 gld. — (Slov. literarno društvo na Dunaj i) ima v petek 20. maja svoj 11. redni zbor v Kaiserjevej gostilni npri sv. Trojici" (III. Ungarg. 27) — začenši ob 8. uri zvečer z naslednjim dnevnim redom: 1. prečita se zapisnik poslednjega izrednega občnega zbora; 2. „Kaj je jezikoznanstvo, kaj filo-logija?" bere g. Š. 3. „Kitica slovenskih vraž", bere g. Al. Hudovernik. 4. Slučajnosti. Na ta zbor vabi vse gg. ude in prijatelje uljudno odbor. — (Razpisana) je učiteljska služba na jed-norazrednici na Brdu do 20. junija t. 1. Plače 400 gld. in prosto stanovanje. Dalje služba na dve razrednej ljudskej šoli v Sred njej vasi v Bohi-nji do 16. junija. Plača 400 gld., prosto stanovanje in posebne preklicljive nagrade 20 gld. — (Žakvnč [šolarice] v pčti dilech sveta) je nadpis nam doposlanej knjigi, katero je Ijubje. Prvi zvezek, ki velja 36 kr., obsega povest ,,Darinka, mala Črnogorka" in začetek povesti nl)aphna, mala Grkinja". Ker je knjiga res lepa, priporočamo jo vsacemu, kdor razume češki, osobito pa opozorujemo naše pisatelje, naj bi morebiti prevod oskrbeli za našo slovensko mladino, katerej bi bile te povesti pravi zaklad. Knjiga se naroča pri založniku Adolfu Potučeku v Pragi, Kralovska tfida čislo 7. nove. Vabilo k izletu „Sokola" v Zagreb Binkoštno nedeljo dne 28. maja 1882. 1. vdeležujoč se slavnosti 20letnice hrvatskega pevskega društva „Kolo". (Pri vsakoršnem vremenu.) Red: 1. Sokolovci zbirajo se v soboto dne 27. maja t. I. do 12. ure v noči v čitalničnej restavraciji ter odidejo ob '/a L ut*i ^ polunoč skupno na kolodvor južne železnice, od koder se odpeljejo točno ob 1. uri 20 minut s poštnim vlakom v Zagreb. 2. Priti je v polnej društvenej opravi s plai-dom ali vrlino suknjo v jarmenu povito. 3. Ko se vpelje vlak v zagrebško postajo, trobijo vsi Sokolovi trobentači skupaj društveno koračnico kot pozdrav. 4. Pozdrav došlih društev strani bratov Hrvatov. 5. Odzdrav „Sokola" in dragih društev. 6. Uhod v slovesno okinčano mesto Zagreb z godbo. — Legitimacije za znižano voznino dobivale se bodo v petek 26. in v soboto 27. t. m. pri blagajniku g. J. Gebi v Slonovih ulicah. V Ljubljani, dne 22. maja 1882. Odbor „Sokola". Razne vesti. dovolil, da se odšle imenuje * (Novo mesto.) Cesar je trg Urfahr (predmestje pri Lincu) mesto. * (Trdnjava Kraljevi gradeč) v Če-skej, ki itak nij bila niti znamenita niti važna, bode se opustila in trdnjavino ozemlje pripade mestnoj občini v last in to pod jako ugodnimi pogoji. * (Inženir Lesseps), oče sueškemu kanalu, postal je tudi oče svojemu desetemu otroku. Lesseps je 77 let star in še popolnem čil in nerazrušljivega zdravja. iMeteorologično poročilo. (I?*r«4g"lcMl a p«*«*t«m''7 Jugovzhod". Nebo ¡e bilo vsled srednjega stanja li.irouiotrovega posebno v prvej polovici tedna proeej spremenljivo; v 52'6°/a njasno", v 33-3% „oblačno", v 14*2% pa „deloma jasno" in „deloma oblačno". Vreme je bilo pretočeni teden sicer nekoliko nestanovitno, vender precej suho; deževen jo bil joden sam dan in še takrat jo palo fo za 0-80 mm. dežja. ID-u-DO-aósl^a, "borza dne 24. maja. (izvirno telegraiično poročilo.) Papirna renta..........7<> gld. 45 kr. Srebrna renta .... .....77 Zlata renta..........94 10 20 1860 državno posojilo....... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke...... 4°/0 državne srečke i* I. 1854 250 «1<1. Državne srečke iz J. 18«4 . . 10O „ 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/o...... a n n „ papirna renta 5u/0..... 5°/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/,. . • 190 tfld. Zrinli. obč. avstr. 4'/tV« z^Ht' zaBt' '*sb • Pnor. oblig Fdizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....10O gld. Kudolfove srečke..... 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . Št. 5839. 130 a 80 825 * — a 343 a 70 ■ 119 a 80 • 9 a a BO a a 5 a «5 a 58 a 55 a 119 n 75 a 174 n — a 94 20 119 n 85 n 89 n 20 86 n 90 * 104 n — n 114 a — 119 n 50 a 99 n — a 106 a 50 n 17« a 75 a 20 a — 127 a — a 227 a 50 a (327- -3) Razglas. V četrtek dne 1. junija 1882 ob 10. uri dopo-ludne se bode jedna stpra mestna gasilnica za dva konja po očitnej dražbi in za gotovo plačilo tistemu, ki bo največ ponudil, prodala. K tej prodaji vabijo se kupci določene uro v mestno shrambo pred Prulami. Mestni magistrat v Ljubljani, dne IG. maja 1882. Župana namestnik: Jeras. : : : ♦ : : : : ♦ ♦ TJnrie tn«; (66—26) t zobe in zobovja! postavlja po najnovejšem a mer i kanskem zistemu ♦ v zlatu« vulkanltu ali eclulujidu brez bolečin. £ Plombira. % zlatom itd. * Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin T s prijetnim mamilom ♦ zobni zdravnik A. Paichel, \ poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. + Poslano. (54-18) najčistije lužne K1SEL1NE poznate kas najbolje okrepljujuce pice, I kas izkušan fiek proti trajnom kašlju plučevine I želodca bolest! grkljana I proti mehurnlm kataru, toxHSSSt" (PASTILLEN) Hinke Mattonija (Karlovi ruiu čeikoj). nabrita kod P. n. .Jemljemo si čast s tem naznanjati, da jo gospod Fran Schantel po prijaznem sporazumljenji naše zastopstvo za Kranjsko zopet prevzel. Vodstvo zavarovalnice „ANKER". Na Dunaj i, dne 1. maja 1882. (333—2) » » » » "V ji ««'-.111 -j h Josipa tirala. Jutri i četrtek ob 4. uri popoludne in ob 8. uri zvečer Ir^T dve zadnji p red stavi. "W \ 11.114 I < IIC Iti S dobro i l u r j e n i h opio, psov in kozi. Vstopnina: I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr., III. prostor 10 kr., — Vojaki in otroci plačajo polovico na prvih dveh prostorih, na III. prostoru 6 kr. (342) OZNANILO. Usojam si p. n. občinstvu naznanjati, da sem svojo ! odvetniško pisarno X danes odprl. J V Postojini, dne 20. maja 1882. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik. : ♦ (335-2) Dr. Sprangerje\ e kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro ačisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo po '/t žličke vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga, to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvoboda v Ljub-j ljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—89) pri velikem od države garantlrancui llamhur. ftkem denarnem Hrečkaujl« pri katerem se Naj se poskusi sreča em od države garaniir lenarneni Hrečkaujl« 8 milijonov 634.275 mark dobiti mora. To najnovejše denarno arečkanje obstoji iz 7 razredov in ima »:t.r»oo originalnib srečk, od katerih 17-000 — torej nad polovico — dobiti mora. Največji dobitek znaša ev. 400.000 m-sirlte- Specijelno so dobitki razvrsteni naslednje: 1 premija a m. 250.000 3 dobitki a m. 8000 1 dobitek „ „ 150.000 3 , „ „ 6000 i , n n 100.000 54 „ „ 5000 L h » ti 60.000 5 „ „ 4000 1 „ „ „ 50.000 108 „ „ „ 3000 2 . „ „ 40.000 264 „ „ „ 2000 3 „ „ B 30.000 10 t „ 1500 4 „ n „ 25.000 3 „ , 1200 2 || n „ 20.000 530 „ „ n 1000 2 n 5 n 15.000 1073 „ „ n 500 1 „ „ 12.000 101 „ „ n 300 24 „ „ 10.000 I 270G9 „ n n 145 itd. itd. Žrebanje dobitkov je niičrtno uradno napravljeno. K prvemu velikemu žrebanju tega denarnega sreč-kanja velja cela originalna srečka samo 6 mark ali gl. a. v. 3.50 pol originalne srečke „ 3 marke „ „ n „ 175 Četrt „ na n> n a a a —.90 in te od države garantirane originalne Hretfke pošiljamo nrotl \ nosil pa« ■» i znewku v bankovcih aH s poštno vplačitvijo v najodduljenejše kraje, frauko. Mali zneski se morejo tudi v poštnih markah poslati. Hiša W«Miog A' Comp« Je v kratkem času svojim interesentom velike dobitke po 150.000 maik, več po 30.000, 5000 itd. izplačala in tako mnogo k sreči obilih družin pripomogla. Vsak udeleženec dobi na naročilo oficijelen načrt, iz katerega se razdelitev dobitkov, kakor tudi vloge posamnih razredov razvidijo. Izplačevanje dobitkov izvrši se vselej natanko in pod državno garancijo. Uže naprej se more pri tem na najnoliduejftej podlagi ustanovljenem podjetji računiti na živahno udeležitev in prosimo torej, da vsa naročila moremo izvršiti, naj se nam naročila prav kmalu in vsa« kako pred 31. inajeiii pošljejo. WEHXING & C, Haupt-IjO tterie - O o m. p tolr, HAMBURG. (303—5) O 00 rt a « S 'S* o a Sum O Bi8 O .s >53 o en r c B "O ' Ci m -i ■aH? S 1 - p< * a.. B - _ e r 5 *? 'S ~ (M I B 5 i n 'S s ► ► ► ► k r k r IUEU ► ► a a a a I .5 tn p, O > ' pO Ü 3^ *o u_11»3 Ti T3 g 5 2"» 9 2 13 Si** . o'g^ 2 « — o 05 2 B - ^ 2 t 5 S fi « o ? » o >f2 ö c1* a *5 > ta C — O i« .H 'P ■a .g Al o ™ a i ° PO. I N »5 rt 2 čaj S - j b 'rt1 w S a 2 * £ i S'I o M fi. N 1 .2 I I 4) rt j9 "' ti r> S« 1 ^ «5 iS 3 S , 1 iM o n I -m m •rt h ü NI a c 2 s cS~K3 4s rt i rt « CO t—" a > Ji iS' i 'S -,ü N ^ S s 'gt3 « rt "—I c« J?? kd ^ .cf'55« rt « S £1 ^3 rt "S "rt1 CM §'2 « ^ Eb 5 d) t— g. s, N en rt 2 rt " m 'rt' C ^ « - a s a^J^S o n 2 f.Jm tf > ^ J? rt (M cm is« ,. —< O "rt n 'ttj _e F . H<3 e>« » rt S s W o .. rt rt J* • «—5 co iN ^ m rt O I» .S, o lliira in u-m uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči „dr. Rosovega zdravilnega balzama" sem zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanei v tem kraji morejo to pričati in se čudijo nad mojim apetitom. Do zdaj sem si naročil tretjo steklenico pri gospodu Neueteinu v Piankengasse. Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite. So jedenkrat presrčno zahvalo. • Spoštovanjem Peter Knrliiger, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerholgasse 2. Svarjenje! Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, (naj povsodi izrecno dr. KoWov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega "balzama. I?r*j»vl dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragncrja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecko der Spornergasse Nr. U05—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczv, lekar. V Novem mestu: Dom. Bizzoli, lekar. V Kamen iku: Jos. Močnik, lekar. V Kranj i: K. Šavnik, lekar. Vse lekarne In večje trgovine z materijalnim blagom v Avatro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam: Praško vseobčno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčko, črmasti tur: zoper zanohtnico ali takozvauega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, be? ranjene noge, vnetje kožice na koBteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenie, uapihnenje se kmalu ozdravi; kjer aeje pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. V škatlicah j#o 2.5 in :tS ter. (142—8) Jlalzaiii za ulio* Skušeno in po ranozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izdatelj in odgovorni urednik Makao Ar mi t. Lastnina in tisk „Närodne tiakarne".