RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 52
Urejata: Jože Dolenc in Vladimir Regally
Naročnina mesečno 12.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, po ali celo leto priznamo popust 2,— din mesečno, tako da znaša četrtletna naročnina samo 30.— din, polletna 60.— din, eloletna pa 120.— din. — Uredništvo in uprava revije je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave: Ljubljana 15.228.
(Vesele bazične praznike osem uarohtikom in prijdteijem
želita uredništvo iu aptema
V »f
:>v

M



rpe$em svete noei
eto za letom pride z božičnim praznikom pesem: »Sveta noč, blažena noč«. Morda nam je od vseh pesmi pesem božične noči ena najljubših. Kakor svetla, prijazna zvezda, ki se utrne z neba. Že stoletja živi ta pesem med ljudmi in vsako leto pride kakor novorojena, prvič zapeta in navdaja človeška srca s skrivnostjo svete noči, dobroto božje milosti. Čudovito lepa in za vse čase je ta pesem. Tolikokrat smo ze slišali zgodbo o njej, o njenem nastanku, a kadar jo slišimo, se nam zdi, da jo slišimo prvič. Vsaka njena vrstica, vsaka beseda je kakor nasmeh angela, ki oznanja človeštvu božje sporočilo: »Mir ljudem na zemlji.«
»Mir ljudem na zemlji,« so peli angeli v oni božični noči, ko so oznanili rojstvo božjega Sina. Miru si želi danes vse človeštvo. —- Kje je božji glasnik, ki bi nam oznanil znova to veselo novico ? Slišimo jo v pesmi božične noči, ki prevzema naša srca. A to je le odmev tiste prelepe noči, ki so jc dcziveh pastirji ob oznanjenju božjega rojstva.
Svet doživlja grozo nemira, strahote sovraštva in zavisti, grozoto razdejanja. V to strahoto in grenkobo sveti božični praznik kakor luč, ozna-njujoča božjo dobroto, božje usmiljenje in mir. Utrujenim od nemirnega življenja nam je zato praznik božjega rojstva še boli v uteho, v teh časih še bolj čutimo pomen božiča, smisel svete noči, misel na božjo dobroto je lepša,
«1» v
*


%m
' ~ (ti
114 €> VIL I ID M R
Od 22. da 28. decembra 1940
Dr. Ivan
Prijatelj
upanje v Boga, ki ustvarja, ohranja in vodi svet — trdnejše ...
Pesem svete noči odmeva v naši duši, pred nami vstaja svet lepši kakor je, bližino božjo slutimo in se v
njenem zavetju čutimo varne.
*
»Mir ljudem na zemlji.«
*
Prisluhni, dragi prijatelj tem glasovom. Tvoja misel naj se ustavi ob spominu na ta dogodek božje dobrote, naj te spomni, da nismo odvisni od vsega tega, kar se dogaja okrog nas in da je usoda vseh narodov v božjih rokah. Razmisli se, prisluhni pesmi, ki to noč odmeva od vsepovsod. Če sediš ob radiu, poslušaj samo tam, kjer slišiš božično pesem, kjer pojo božični zvonovi. Vsaj te dni opustimo radovednost za poročili o strahotah in razdejanju vojne. Bodimo srečni vsaj nekaj ur na sveti večer in na božični dan in mislimo, da mogoče ni več daleč čas, ko bo vse človeštvo spet v miru živelo in v miru praznovalo praznik miru in pelo prelepo pesem:
»Sveta noč, blažena noč«.
NEDELJA 22 Demetrij m	1779 je umrl prekmurski protestantski pisatelj Štefan Kiizmič. 1841 se je rodil v Senožečah pisatelj in voditelj tržaških Slovencev Viktor Dolenc.
PONEDELJEK 23 Viktorija dm	1774 se je rodil v Središču narodni buditelj in pesnik Štefan Modrinjak. 1875 se je rodil v Sodražici na Dolenjskem književni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj.
TOREK 24 Adam in Eva	1829 se je rodil v Št. Juriju skladatelj in narodni buditelj Benjamin Ipavic. 1853 se je rodil v Selcah nad Škof j o Loko zgodovinar dr. Fr. Kos. 1874 je umrl v Ljubljani pisatelj Jože Podmiljšak-An-drejčkov Jože.
SREDA 25 Božič	1877 se je rodil na Dobrovi pri Ljubljani glasbenik in eden najbolj delavnih slovenskih skladateljev Emil Adamič. 1924 je umrl v Mariboru skladatelj Viktor Parma.
ČETRTEK 26 Sv. Šfelan 1. muc	1825 se je rodil v Leskovcu pri Krškem slikar Janez Wolf. 1867 je umrl prekmurski pisatelj Jožef Košič.
PETEK 27 Janez Ev. a	1860 je umrl v Ljubljani jezikoslovec in pisatelj Franc Metelko.
SOBOTA 28 Nendolžni olroč.	1789 je bila v Ljubljanskem gledališču v prizor j ena prva slovenska igra — Linhartova »Županova Micka«.
TRI LADJE ...
(Po angleški božični nar. pesmi.)
Tri ladje so priplavate božični dan, božični dan, božični dan takoj zaran.
A kdo se pelje v ladjah treh? Zveličar z božjo Materjo. A kam te ladje plavajo? Namenjene so v Betlehem. In vsi zvonovi jim zvone in angelci prepevajo in svete duše molijo.
Zatorej se radujmo vsi božični dan, božični dan božični dan takoj zaran.
Pri božičnem drevescu.
Umi je it. Anten. Homec
Dr. Anton Korošec predsednik senata in prosvetni minister.
V soboto, 14. decembra 1940. ob 7 zjutraj je v Beogradu umrl predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec.
Z dr. A. Korošcem izgubljamo Slovenci velikega moža. Kdor bi hotel v vsem presojati vso veliko bolečino te izgube, bi moral spoznati samo to, da nas je zapustil velik prijatelj, velik slovenski človek, ki nam je bil vsem vse. Dr. A. Korošec je bil človek, ki nas je imel vse pregledane, ki je vedel za vse naše težave in skušal razumeti vse. Z njim smo izgubili človeka, ki nas je povedel po težkih in dolgotrajnih bojih v svobodo in pomagal zgraditi v sporazumu z bratskima narodoma neodvisno državo, za katero je potem živel vsa leta ves v skrbi in neprestanem delu, za njen blagor, mir in napredek.
Vse do smrti dr. J. E. Kreka, ko je ob njegovem grobu bodril narod, pogreznjen v grenko žalost za velikim Slovencem in mu zaklica! »Dvignite glave«, vse od tedaj pa do danes smo Slovenci imeli v A. Korošcu pogumnega voditelja in vztrajnega borca za narodove pravice.
Izpolnitev majske deklaracije, največje delo dr. A. Korošca, je živ sim-
bol njegove volje naroda, ki hoče živeti svoje neodvisno svobodno življenje v svobodni državi. Ta deklaracija ni le spomin na tedanji čas, to je spomenik za vse rodove, opomin vsem, da hočemo živeti v svobodi, za katero so se borili naši očetje.
Ne moremo tu naštevati vsa leta nepretrganega dela, ki ga je opravljal dr. A. Korošec kot minister. Le to: vsa leta je svoje bogate sile posvetil in žrtvoval na oltar naroda in države. Ob vseh velikih dogodkih, ki jih je preživela naša mlada država, srečava-mo njegovo ime. Pri vseh velikih delih za napredek slovenskega naroda je sodeloval. Po njegovi zaslugi je danes v Ljubljani popolna univerza, po njegovem prizadevanju smo dobili Akademijo in razne druge kulturne ustanove. če kot radijsko glasilo povdarimo, da je bil njegov delež pri hranitvi slo-vensnkega radia odličen, smo povedali vse. Leto za letom smo bili ogroženi, da izgubimo radijsko postajo, da naš
radio izgubi slovenski značaj. Dr. A. Korošec je bil tisti, ki je zastavil svoj vpliv in preprečil usodne spremembe. In zadnje leto, ko je Prosvetna Zveza prevzela težko breme prenovitve in napredka naše radiofonije, je bil spet dr. A. Korošec tisti, ki je podpiral te težnje, zavedajoč se, da mora z vso voljo utrditi slovenstvo v vseh kulturnih ustanovah ter ga tako močnega in urejenega dvigniti v večjo silo in moč naroda in države.
Dr. A. Korošec je pokopan. Mrtev leži v domači zemlji. Žalost, v katero nas je zagrnila njegova smrt, je velika. Toda misel nanj, na njegovo delo za narod, na njegovo vztrajnost in požrtvovalnost naj bo mcčnejša, naj premaga žalost, naj nas stori močne in neustrašene, da bomo znali ceniti njegovo duhovno dediščino, jo varovati ln če treba, tudi trpeti za njo.
Njegova duhovna pričujočnost naj nas podpira.
Hiša v Belgra-du, kjer je stanoval dr. Korošec. Prvo okno z leve, je okno sobe, v kateri je dr. Korošec izdihnil svojo veliko dušo. — Zagrebški jutranji list je to sobo takole opisal: »Soba je skromna, skoraj bi mogli reči preveč skromna. — To je mala soba 2 in pol metra široka in 3 me-tredolga. V sobi je navadna postelja, nad posteljo Mati božja, izdelana iz gabelina in nočna omarica, — Drugega pohištva ni bilo.«
r0 božuiii nc)(i
Ko je spalo vse in sleherna stvar in je nad vsem svetom ležal nočni mir, ko so utripale svetle zvezde visoko nad zasneženo zemljo, so sedeli siromašni pastirji pri prasketajočem ognju na griču in so pasli svoje črede.
Številne ovce so mirne in s toplo pod-vitimi nogami ležale pod udrto leseno streho, ki je bila na vse strani odprta in kamor je skozi vse preduhe sevala svetloba noči.
Nekaj krav z neumnimi očmi je ležalo med njimi in strmelo v prazno; malo dlje je rjovel bel vol in siva koza se je delala, kakor bi spala.
»Glejte bliskavico!« je vzkliknil majhen, toponos grbec in je s predolgo roko pokazal proti Betlehemu.
»Zvezda repatica! Zvezda repatica!« so se začuli začudeni vzkliki. Zona je spreletela te preproste ljudi, strah jim je segel v srca, in tisti, ki so spali, so planili iz spanja, dvignili glave čez hrbte ovac in prestrašeni stekli k tovarišem.
Le pastir, ki je zgoraj na svislih sladko sanjaril na svojih goslih, ni nehal igrati in je živel s svojo dušo. Toda drugi so tresočih se kolen kazali nebesni čudež, čigar prelest je sijala na nebu nad daljnim, temnim Betlehemom.
Drugič v tako kratkem času se je zvezda na ta način prikazala ljudem: visoko v ozračju glava krožečega, sijočega, mavričastega ognja in ponosno zravnani rep, ki je bil poln mrgolečih isker in se je široko prelival v nežna pavja očesa. Drugič je stala tu kakor blesteč se oznanjevalec nesreče in smrti in vsi ti, v mislih preprosti ljudje, so videli drug drugemu strah v očeh. Plašni in ponižni so se zgrnili okrog Bienusa,
ki je bil vodnik in svetovalec. Njegov glas je bil ukaz; znal je zagovarjati strupena zelišča, poznal je tek zvezd in je iz vode, iz sonca in iz meseca razbiral vreme z?, jutrišnji dan, včasih pa tudi za vso letno dobo. Govorili so celo, da mu je bila dana moč, okreniti veter, in mnogi čarovniki iz okolice, ki so delali s »črnim vranom«, so mu zavidali, ker je več znal, kakor oni in ker je zajemal svojo moč iz božjih in angelskih besed.
Pastirji so ga večino visoko spoštovali. Zdaj v tem trenotku, ko je zvezda z repom znova, prestrašila njih srca, so pričakovali od njega pojasnila in tolažbe, zaupajoč v njegovo znanje in modrost.
Miren in s stisnjenimi ustncami je stal zravnan ob stebru in s svojimi sivimi, rdeče obrobljenimi očmi nepremično strmel v nočno prikazen. Videlo se je, da je vajen gledati čez planote in daljave, njegove oči so pobešene zrle naravnost pred se kakor oči kamele. Vprašujoča tišina je zavladala krog njega; Bie-nus si je s suho, rumeno roko pogladil redko strnišče na brsdi in je preudarno dejal: »Zvezda se je drugič prikazala; prišla nam je nekaj povedat; vse zvezde z repom prihajajo nekaj povedat. Mislim, da bomo izvedeli še nocoj.«
S tresočim se glasom, kar se ni še nikdar pripetilo, je spregovoril: »Prijatelji,' pripravlja se nekaj velikega. Ne vem, kaj je, lahko pa pomeni konec sveta. Toda nikar se ne plašimo! Naša vera je trdna in vse, kar pride nad nas, se bo zgodilo zaradi nečesa boljšega. Poklekni-mo in molimo, kajti moje besede ne zmorejo nič in so izgubile svojo moč.«
Vsi so pokleknili v sneg, toda. od strahu ni mogel nihče moliti; zgrbili so se, se napravili majhne in pričakovali najstrašnejšega. Bienus pa je še imel toliko poguma, da je ob svitu ugašajočega ognja bral iz zamaščene knjižice:
»Bog je naše zaupanje in moč, pomoč v velikih stiskah, ki so nas zadele. Zaradi tega se nikar ne plašimo, čeprav propade svet in se pogreznejo gore v sredo morja, čeprav zdivja in vzvalovi morje in se bodo gore podirale zaradi njegove sile.
Kljub temu naj ostane mesto božje veselo s svojim studenčkom. ki je sveto prebivališče Najvišjega.
Pogani morajo obupati in kraljestva morajo propasti; zemlja mora preiti, če se on oglasi.
Gospod Zebaot je z nami; Bog Jakobov je naša obramba.
Pridite sem in poglejte si dela Gospodova, ki povzroča na zemlji toliko razdejanja, ki vodi vojake po vsem svetu . . .
Molčite in spoznajte, da sem Bog . . .«
Vsa usta so kriknila hkrati in mahoma, se je visoko pred njimi pojavil blesteč angel, obdan s krožečimi venci ti-sočbarvne svetlobe!
Blaii fant je padel vznak, iz Bienuso-vih rok je zdrsnila knjižica, mali debeluh si je z rokami zakril oči in grbec s klobukom; nekateri so pobegnili pod pristreš-je, toda slepec se je smehljal; krava je vtaknla glavo v slamo, neka druga je od strahu spustila vodo, ovčarska psa
»Pastirjem naznanjam veliko veselje ...
sta drgetala in tiščala rep med noge, koza je nategovala vrv, da bi utekla, ovce pa, so se zbegane gnetle druga čez drugo.
Toda jagnje je pobegnilo od materinega vimena in veselo zameketalo ob an-gelovih bosih nogah, katerih nohti so bili rahlo hrapavim morskim školjkam podobni.
Vse te tresoče se može je ogrinjala biserna svetloba, ki je lila iz angela, iz gub njegovega vodeno zelenega plašča, iz njegovih zlatih las, iz nebesno modre obleke in utripajočega plamena njegovih peroti.
Ko pa je angel z globokim, sladkim glasom, ki je bolj pel v njihovih srcih, kot pa iz angelovih ust, dejal: »Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veiiko veselje, ki ga bodo deležni vsi ljudje,« tedaj so ponižno uprli oči vanj; živali so se pomirile in preprosti ljudje so drge-taje in z utripajočimi srci čuli veliko vest: da se je nocoj rodil Zveličar v podobi majhnega nedoraslega otroka, ki ga bodo v plenice zavitega našli tam v polju pri Betlehemu.
Ko so po kmečko občudovali čudovitega angela in bili srečni ob pogledu njegovih iskrečih se oči, ob vonjavah njegovega telesa in tihih kretnjah njegovih ljubkih rok, se je odprlo nebo in ves pro-sotr je mrgolel angelov kakor blesteča se roža; mogočno kakor vihar, toda ma-meče kakor spev slavca v času ljubezni se je začulo petje tja v vrtoglavo globino angelske svetlobe: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na, zemlji, ki so dobre volje!«
Stebri svetlobe so poromali čez svet, zvezde so se sukale v velikih krogih, padal je dež cvetlic in ptičjega petja in ozračje je dišalo po maju in paradižu.
Ko je prikazen izg nila, so zvezde zopet sveto negibne stale na nebu; na zemlji sta ležala sneg in mraz in nad Be-tlehemcm je kakor steber kraljeval komet.
Pastirji so vsi prevzeti od ganotja in začudenja z očmi jemali Bienusu besede iz ust.
Njegova, s strniščem obrasla glava je drgetala, od veselja so se mu tresle roke in presrečen je vzkiiknil: »Možje! Možje! Kakšna, milost nas je doletela! Pojdimo takoj v Betlehem, poiskat otroka: in vsak naj kaj vzame zanj s seboj. .. Nič ne bo preveč ... To je tista žena, ki so ji pokazali vrata. O prijatelji, kaj pomeni to, da se je vse nebo odprlo za nas in da so angeli ubogim past:'rjem zapeli to veliko vest! Moji sivi lasje mi od veselja trepetajo na glavi! Zaigrajte! Vzemite svoje mehove, piščali in gosli, kajti
pričenja se praznik za vso zemljo. Glejte, praznično perje zvezde repatice plapola po zraku!«
Vsakdo je že brkljal po svoji torbi za jedi ali po svoji vreči, da bi kaj našel, in vzklikali so drug drugemu:
»Jaz dam dve ovčji koži!«
»Jaz košaro lepega krompirja.«
»Jaz vola,« je vzkliknil Bienus, »da, ga pojedo!«
»Jaz blagoslovljeno svečo, da bo odganjala nesrečo od hiše, zraven pa še dva funta malega kruhka!«
»Jaz jagnje, da se bo igral z njim,« je vzkliknil najdenček.
»Jaz olja in kruha,« je vzkliknil starec z rumeno brado — in tako dalje.
»Ali bi ne poklicali še drugih pastirjev z gričev?« je vprašal grbec, ki je imel pod pazduho prekajeno gnjat.
»Da,« je dejal Bienus.
Tedaj je črni orjak zatrobil na kravji rog in skozi tiho noč je poromal glas čez gore in sprožil medel odmev. S sosednih gričev so odgovorili prav taki rogovi in vsi griči so spregovorili. ..
V rahli svetlobi prekrasnega kometa
so se odpravili po griču navzdol; mehovi so piskali, veselo so pele gosli in piščali in pastirji so bili radostni in razposajeni kakor truma otrok ...
Iz samotnih koč, mimo katerih so šli, so pokukavale glave s spalnimi čepicami in vzklikale pastirjem: »Kaj se je zgodilo, da ste tako veseli?«
Ti so jim zmedeno odgovarjali: »Izveli-čar se je rodil, angel nam je povedal, zato sveti zvezda, z repom,« in pojoč in svirajoč so hiteli dalje.
»Z vami gremo, z vami gremo!«
In v vsaki koči, kjer je prebivala po-božnost, je žena vrgla krilo nase, je mož smuknil v hlače in so otroci zlezli s svojih slamnjač in prosili, da bi smeli tudi oni pogledat lepega otročička. Toda otrok je bil siromašen in pastirji so imeli svoje darove s seboj; zato so tudi oni vzeli več, kot so mogli pogrešati: jajca, surovo maslo, prte in drugo.
In glej! Po tihem snegu so romale gruče ljudi, žensk v plaščih s kapuco, moških in otrok, vse v isto smer, za zvezdo repatico, ki je visoko in prekrasno žarela v brezkončni globini zvezdnate noči.
Feliks Timmermann.
0ježihia zcf odba
Kadar je imel oče skrbi, smo morali mi, otroci, iti okoli po deželi z listkom, kjer je bilo napisano, kaj je ta ali oni vzel v trgovini našega očeta na upanje. Saj ni bilo nikoli veliko tega denarja, a če smo nato zvečer izpraznili borni moš-njiček, je bil oče zadovoljen.
Kadar je bil pa naš oče norčav, se je pa tudi domislil, da nas je poslal kar nekam v prazno, kakor nas je bil že poslal h »koncu mavrice«, češ, da leži ondi zlata skleda. Tako je poslal nekoč mene, tik pred božičem, mrzlega decembrskega dne, ko je bil debel sneg in huda burja k »Vetru«, pa mi je še natančno opisal pot, kod da naj grem, da ne bom zgretil. Prav resno mi je bil govoril, da naj grem skozi dve vasi. Konec druge vasi, da je tisti veliki gozd, ki smo se ga otroci tako strašno bali, saj so se bile ondi dogodile, baje, že izredno hude stvari, šele onkraj te hoste pa da je tista hiša; na samem je, prav tik kolovozne poti; stran od vseh ljudi; in tej h ši da se pravi »Pri Vetru«.
Naj prej naj bi pobral nekaj manjših zneskov, nato naj bi šel k Vetru, ki da, je očetu dolžan denar za vrečo otrobov.
Veš tisti zimski dan sem se vse pravilno »doiskal«, bil sem v hišah in opravil, kar mi je bil oče naročil. Ko sem nato prišel po mahoviti stezi v gozd in se je že začelo temniti, sem moral s prsti močno poprijeti z vrečico s pičlim drobižem, zakaj mati, ki ji je odpuščanje pri-
zadejalo zmeraj precej truda, mi ne bi bila izgube denarja nikoli odpustila. Je bilo pač na marsikaterem koncu hudo pri nas doma. Kadar je otroke strah, si radi kakšno zažvižgajo, da preglasijo prehudo utripanje srca. To bi bil tudi jaz v tem dolgem gozdu kaj rad storil, če bi bile moje ustnice ostale pri miru v tistem hudem mrazu. Ali pa sem se resnično bal za svoje maršavo, malo ž vljenje ?
Mrzla noč me je zalotila, ko sem slednjič dospel iz gozda na svetlo poljsko stezo. Po tej stezi je bilo treba pač iti dalje, če sem hotel priti do »Vetra«, ki je morala biti tu nekje njegova hiša, sredi puste pokrajine, kjer je bilo tu in tam le nekaj bornih dreves in se je dozdevalo, ko da njih vejevje, kakor obrabljena metla, pometa po meglenem nebesu. Moja obleka je bila lahkai in dolžina hlačnic ni segala 'do gležnjev, vendar mraz ni bil tako hud kakor strah, dokler sem moral stopati po gozdu. Iz tega mraza se je pojavila drobna luč, ki se je počasi večala in slednjič stala v temi kakor prekrižan četverokotnik. Na desni kolovozne poti je bilo, senca hiše je stala ondi, in če mi je oče vse prav opisal, je bila to pač hiša »Pri Vetru«.
Crnobradati mož, ki je z napol temne klopi ob peči buljil v izbo, se je z obrazom okrenil k meni, in jako junaško sem mu sporočil naročilo svojega očeta. »Denar bi rad? Denar?« Zasmejal se je glas-
»Eno dete je rojeno notri v mesti Betlehemu.«
(Slovenska narodna.)
no, odurno, da je kar zagrmelo po leseni izbi. Nič ni zaleglo, da sem mu pokazal listek, kar smejal se je spet in mi pokazal s coklo na nogah proti vratom. Da naj brž grem! In naj se nikoli več ne prikažem!
Ko sem se začel majhen in premražen spet spotikati po kolovozni poti proti domu, sem še zmeraj slišai tisti strahotni smeh. Začel sem bežati pred tem smehom in nič nisem opazil, da je bila pot spet v hosto uklenjena. še zmeraj mi je roka oklepala belo vrečico z denarjem, in če sem se spotaknil in telebnil na tla, kot sem bil dolg in širok, sem zmeraj padel na komolec, ker nisem smel roke odstraniti z denarja^, v tem begu in hitenju sem zgrešil pravo pot, gozd se je tesneje zgrnil okrog mene in izrez meglenega neba je bil čisto ozek, dokler nisem spoznal, da ni bila ta mehka, mahovita in nalahno s snegom posuta pot pod menoj, nobena pot več.
In bil sem sredi širnega gozda, v katerem se je že marsikaj pripetilo, če nam je bil oče po resnici povedal. A to ni bil zdaj več strah otroka spričo grozeče nevarnosti, ampak je bil tisti drugi strah: če nemara ne bom več našel poti domov! Tekel sem in sem padel in sem spet tekel kar med drevjem, ki me je teplo po obrazu, tekel sem dalje in dalje, dokler nisem mahoma začutil trdne kolovozne poti pod čevlji. A zdaj nisem nič več vedel, kam da vodi ta pot, in ko sem čez dolgo časa mislil, da sem se vendarle malce p ribi zal domači hiši, sem spet spoznal tisti del poti, kjer je morala kraj nje stati na desni hiša »Pri Vetru«.
še danes ne vem, odkod sem vzel tisto moč za vero v tega mrkega človeka, ki
je moral veter ustrahovati in ki ga je, če je bil slabe volje, izpustil na ves svet. Toda, stal sem spet pri vratih njegove hiše in sem potrkal nanje, dvakrat, dokler nisem dobil odgovora. Odgovor je bil še bolj neprijazen kot prejšnji lajajoči smeh. Saj je bila že trda noč in ozvezdje Oriona je viselo že visoko čez sredo noči. Moral sem tega človeka prositi, naj mi pokaže pot. Preklinjal je in je v temi nekaj prevrnil v sobi, vendar me ni zapodil; čez čas je prišel z laterno iz hiše.
Naj grem za njim!
Stopal sem za laterno, ki se je njena luč opotekaje stresala sem in tja, kadar se je veter, »gospod Veter«, zasmejal ali zakašljal; smejal se je, da sem bil taKo zabit, in kašljal je, ker je bil tak meglen mraz. Prišla sva spet v gozd, in ko ni bilo tu srecl noči ničesar več slišati, kot najine korake, ki jim je sneg jemal glas, tedaj je začel mož govoriti o nekih stvareh, ki jih jaz nisem razumel, ker razumeti nisem hotel, da ima mož »Pri Vetru« tudi prav takšne človeške skrbi kakor moj oče. Povedal je, da ima sedem otrok, in predočil sem si okrutno podobo o sedmih otrocih vetra, saj sem se še zmeraj hotel bati tega ščetinastega človeka.
S tem pripovedovanjem, ki mu nanj nisem nič odgovoril, se je gozd polagoma nehal, in odtod sem vedel za pot skozi tiste dve vasi. Toda »Veter« je hotel z menoj vse točno opraviti, dasi me je bil prej s svojim lajajočim smehom tako mučil. Rekel je še, da bo laterno obesil tu na drevo, in če ne bi prav vedel za pot v dolino, naj se le zmeraj ozrem in naj si po luči naravnam svojo pot.
Toda niti enkrat se nisem ozrl na pot in vendar vem, da je tista luč vso noč gorela zame. Kar toplota je zas:'jala krog mene, čeprav je škripal sneg kakor prej. Toda nekdo, ki so ga ljudje nazivali »Veter« in ki je bival daleč za velikim gozdom v črni, prazni samoti, in ki je brez
dvoma vse ljudi osovražil, je zame pripravil luč, >da bi našel pravo pot.
Bila je že tretja ura čez polnoči, ko sem nehal teči.
Ker je bilo pred prazniki, je imel oče — kot pek — vso noč peko. Svoj obraz je približal prav k šipi, da me je mogel skozi okno spoznati. Izpraševal me je po vsem in sem mu vse povedal, a tega ne, da me je bil »Veter« brez denarja zapodil. Oče je bil zadovoljen z mojo potjo, vzel je listek in je s svojo nerodno roko prečrtal tudi »Vetrov« znesek, kakor da bi bil plačal.
»Naj bo, za praznike in ker ti je . . .« je zamrmral sam pri sebi.
Preden sem legel spat, me je oče še enkrat pokl'cal v pekarno. Narahlo me je prijel za roko in me odvedel k oknu, ki
Ko so Slovenci zapustili svojo zakrpat-sko domovino, niso tam pustili ali pozabili svojih starih navad, šeg in uredb. Politična- zgodovina nas uči, da se je njihova upravna uredba ujemala z načinom, kakršnega so bili vajeni v svoji prvotni domovini in kakršnega so poznali tudi vzhodni slovanski rodovi, zlasti Rusi. Saj nas takoj prva listina, ki govori o alpskih Slovencih ob priliki ustanovitve kremsmUnsterškega samostana leta 777., z vso nedvomnostjo poučuje, da je bila slovenska dežela — podobno kakor tudi ruska —• razdeljena po vojaškem polkov-nem (polk, hrv. puk = ljudstvo) številčnem sistemu v desetinje, ki predstavljajo nadaljnje višje edinice stotnije in ti-sočnije oziroma županije, ter navaja za te odredbe tudi imena načelujoč'h oseb. še dolga stoletja so Slovenci živeli po svojem lastnem slovenskem pravu (institutu solavenica), ki se posebno izrazito kaže v obredu ustoličenja novega karan-
je med dvema deloma zidu nudil majhen pogled na nočno nebo. Njegova velika, dobrotljiva roka je pokazala, na zvezdnato nebo: da se je tako nekaj čudnega zgodilo to noč, je dejal. Tamle zunaj, kjer se stikata nebo in zemlja, da je nocoj vzšla nova zvezda, ki je bolj rdečkaste luči in je bolj drobna, kot so navadno druge zvezde. Nemara da bodo zdaj boljši časi, je dejal, ko v takšni mrzli noči vzide nova zvezda na robu neba . . .
Jaz nisem nič povedal, da je to tista luč, ki jo je »Veter« zame obesil na drevo. Res je pa, da je bil oče odslej nenai-vadno dober z menoj in da se mu je na sveti večer solza utrnila, ko je materi dejal, naj pošlje »Vetru« in njegovim sedmim otrokom veliko orehovo potico v dar ...	(J. M. Bauer.)
tanskega deželnega kneza. V gospodarskem oziru so si zemljo razdelili v tako imenovane slovenske kmetije (hobae sclavaniscae), ki so jih merili z orali, obdelovali pa s svojim lesenim oralom in ne s težkim, železnim plugom, ki bi mogli z njim obdelovati več zemlje, pa bi zato morali plačevati tudi še enkrat večje davščine.
Obdržali pa niso le svojih starih gospodarskih in politično-upravnih uredb, marveč tudi svojih davnih šeg in navad v svoji novi domovini niso opustili. Teh niti potem, ko so se že pokristjanili, niso popolnoma zavrgli. Krščanski misijonarji so se sicer trudili, da bi Slovenci vsaj na svoje stare poganske bogove čimprej pozabili. Posrečilo se j'm je res, da so polagoma imena glavnih božanstev prešla iz ljudskega spomina. Niso se pa dala iztrebiti nekatera stoletja trajajoča, v pradavnim izvirajoča obredna izročila. Mnogi poganski običaji so na ta način živeli tudi v krščanski dobi še dalje.
Cerkev jih ni nasiloma iztrebljala, marveč jih je često le preoblekla, jim dala kršč:nsko vsebino in ime ter jih prilagodila svojim predpisom in lastnemu obrednemu načinu.
Tudi praznovanje zimskega, bož'čnega sončnega solsticija je moralo krščanstvo ali odpraviti ali pa v svojem smislu preurediti. Stari Slovani in z njimi Slovenci so po božje častili ogenj. Na to še danes spominja običaj, da se v ogenj ne sme pljuvati. Pravoslavni ruski popi so še v 16. stoletju morali svoje spovedance spraševati, da li ne častijo ognja kot boga. Pri nas pa pravijo Prekmurci (v nekoliko pokristjanjeni obliki pač), da vidi požigalec v svojem ognju pač po-slednjikrat obličje božje.
Z ognjem najožje združeno je bilo božanstvo sonca, na kar spominja naša ljudska pripovedka, da je martinček bil nekoč človek, ki ga je Bog spremenil v žival, ker je sonce molil. Po neki kaj-kavski legend: je sonce poslalo na zemljo petelina, oznanjevalca svetlobe in novega dne, da bi vodil človeški rod. Zato je veljal petelin za daritveno žival sončnemu in ognjenemu božanstvu; njegovo prispodobo srečujemo še sedaj pogosto
Božič v gozdu ...
rJiozie pri statik Slove arih
Izbira ni težka, Ce se odločile za dober aparat znamke
R O R T I M G
kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednar. razstavi v Parizu.
K J\ JD> I O
Dospela je nova pošiljka KORTING aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih
KORTING-=• ANTON BIRKE
LJUBLJANA - MESTNI TRG ŠTEV. 9
TELEFON 24-56
na strehah, da bi odvračal šibo ognja, ki ga je sam predstavljal.
O božiču, ko se sončna luč tako rekoč znova poraja, so pogasili na vseh ognjiščih stari ogenj. V Peč so potem prinesli novega, neomadeževanega, čistega ognja iz skupnega kresa, ki so ga zanetili na ta način, da so drugnili kos lesa ob drugega ali pa so ga s kamnom ukre-sali. Temu novemu živemu ognju so pripisovali posebno skrivnostno moč, ki daje zdravje, rodovitnost in svežo rast. Na Koroškem in v slovenski Benečiji so še sredi 19. stoletja zažigali božične kresove, goriški Slovenci so pa na ognjišču zažgali lesen panj z imenom božič (tudi blažena palica imenovan), ki so mu ponujali vina iz majolke in ga tudi polivali z njim. Ta leseni božič (ruski koljada, srbski badnjak) je dobil od vsega nekaj, kar je prišio na božično mizo. Drug drugemu so prigovarjali, češ »daj mu, 'daj«, v zahvalo pa so pričakovali od tega ognjenega božiča, da bo navzočim darovalcem podelil zdravje, mir, moško potomstvo, rodovitnost ter sploh »vso dobro srečo«. Pepelu božičnika so pripisovali zdravilno, plodovitost povzročajočo in vsako zlo odvračajočo moč, ki se je dala prenesti ne le na človeka, marveč tudi na žival, hišo, polje in vrt.
Božični kresovi in opisani običaji lesenega božičnika kažeio, da so božič praznovali Slovenci že kot pogani. Na ta predkrščanski izvor kažejo tuii srbske narodne pesmi, ki je v njih izražena želja, naj bi dale krave obilo mleka, da bo v njem mogoče okopati »Božiča, tega mladega Svarožiča«. Božič poman;sevaI-no ime za boga sonca Svaroga, ki ob tem času vstaja k novemu življenju. Na tega mladega Božiča, ki »nosi tovor žita — Da zaseje njive — Da urode rodom« spominja okolnost, da devajo na Belokranjskem na sveti večer poleg hlebcev božičnika pod namizni prt tudi po nekaj zrn različnega žita (prosa, pšenice, fižola in turšice), ki dajejo potem rodovitnost in imajo zdravilno moč.
Širom po Sloveniji je tudi navada, da pečejo za božične praznike posebne hlebe kruha, božič imenovan, katerih zadnji se načne na praznik sv. Treh kraljev in se imenuje poprtnik. Pečejo ga iz različnih zelišč, ki jih je najbolje nabrati na veliki sončni praznik poletnega kresa. Med najbolj skrivnostna zelišča pa so prištevali praprot. Kdor je njegovo seme
in cvet obral v kresni noči, ta razume govorico drevja in rastlin in živali, napravi se lahko nevidnega in njemu so odprti vsi zakladi podzemskega sveta. To čarodejno rastlino so med drugimi zelišči predvsem mesill v božični kruh, ki se zato imenuje poprtnik, kar izhaja iz sta-roslovanske oblike paporotnik = praprot.
Na pogansko obredno jed spominja že v tem, da poprtnik 'dobi vsak član družine, pa tudi vsaka domača žival. Otrokom drži oče kos poprtnika v primerni višini, do katere se mora otrok vzpeti, da potem tistega leta toliko zraste. Živini dajejo prihranjeni poprtnik tudi ob bolezni, zlasti pa pri spomladanskem od-
gonu na pašo, da jo varuje na planini pred boleznijo, kačjim pikom in strelo.
Pri starih Slovencih je ostala od nekdaj v posebnih čislih kaša. Saj pripovedujejo stari arabski pisci, da je bilo proso skoro edino žito, ki so ga Slovani gojili in pridelovali. Zato jih je ta jed tudi v poznejših stoletjih, ko so se življenjske prilike že bistveno spremenile in jedilni list dodobra spremenil, spominjala nazaj na prvotne razmere. Vrh tega je po starem naziranju bila prosena kaša s skledo predpodoba in znamenje sonca, ki so ga Slovani — kakor smo slišali — po božje častili. Kašo so nastavljali na okno škratu, da bi jim v zameno prinesel drugih zemeljskih zakladov.
Božič v gorskih kotlinah.
Za naše male generale.	- - -
Slika 4.
ZGODBA 0 ČAROVNIKU IZ HODE LUKNJE
Besedilo na sosednji strani,
A^/iEl^VAl V'
H siikatuci	a catavnilcu vi Uude tukuie"
Božič prihaja, kaj-ne, otroci, in za njim konec letošnjega leta. Zato je prav, da tudi mi končamo zgodbo o čarovniku iz Hude luknje, pa poskrbimo, da bo naša revija kmalu začela objavljati spet kakšno zanimivo slikanico.
K sliki 1: Čarovnica je hotela najprej zažgati strašilo, ki je bilo iz slame, toda Metka je brž zagrabila vedro vode in pogasila ogenj. Vodni curek je zadel tudi čarovnico in, ojoj, začela se je topiti, dokler se ni čisto stopila. Metkina družbica je veselo vzklikala: »Hura, čarovnica je mrtva.«
K sliki 2: Vsi so slavili malo Metko, ki je pograbila čarovničino metlo in se s svojimi spremljevalci brž napotila k čarovniku Hude luknje, da bi ji pokazal pot domov.
K sliki 3: Ko je čarovnik, skrit za oblakom dima, govoril s strašnim glasom, je psiček Hovhov iznenada potegnil zaveso in za njo se je pokazal čisto navaden, vsakdanji človek. Metka in njeni prijatelji so bili že prepričani, da je čarovnik slepar, pa so mu spet verjeli, da je čarovnik, ko jim je obljubil, da bo vsakemu izmed njih izpolnil po eno željo. Strašilo je iznenada postalo najpametnejše, čeravno so
vsi mislili, da nima možganov. Strahopetni lev je dobil kolajno za hrabrost in postal je hraber, pločevinasti berač pa je dobil urico, ki je utripala kakor srce. Tudi Metki je dobri čarovnik izpolnil njeno željo. Obljubil ji je, da jo bo v balonu popeljal domov. Toda, glej nesrečo! Ko se je Metka poslavljala od svojih prijateljev, se je iznenada utrgala vrv, ki je bil z njo balon privezan, in balon se je dvignil v višave brez Metke. Pa je pridna deklica vseeno prišla domov, veste, otroci. Kako, vam ne bomo povedali. To boste prav lahko uganili sami.
HllllllimillllllMIlHIHIIMIIHIIIIIUMIIIIMMIllllllllllllllllMIIHHIIIlilllllllMIlllllMIIIMIIIII
MUHI..................................................................................IIIIMII.......r IM111 i II1U r 111111 [ IJ11 i i IJ • 111111M MIM1911111II11IJ1 ] J11111111M111M11111......................................................................Illllllllllllll......Illllllllllllllllll......IMI • lli I
Kot obredna jed je veljala kaša tudi ob krstu na čast poganskim Rojenicam, ki so jih stavili baš tudi o božičnih praznikih. Ker je bil s tem praznovanjem združen tudi spomin umrlih sorodnikov in je bila kaša po starem varovanju priljubljena jed duš rajnih, zato se ne čudimo, da se je kot ostanek poganskega obrednega zauž.'vanja prosene kaše v spomin prednikov in božični večer ohranil še v mnogih krrjih po Slovenskem. Na Ruskem se v kurski guberniji še sedaj imenuje drugi božični praznik »babji kaši«, t. j. babična kaša, kaša rajnih prednikov; tam so nekoč pri spovedi spraševali vernike, če niso na Božič kuhali kaše, — ker bi s takim 'dejanjem pač očitno poka.zali, da se še niso odrekli poganskim običajem.
Božične praznike imenujejo ponekod tudi koledniške praznike po že skoraj izumrlem popevanju koledniških pesmi, ki so v poganski dobi slavile verjetno neko zaščitno božanstvo živine, zdravja in rodovitnosti. Krščanstvo je šele v poznejši dobi koledniško pogansko obredno pope-
, /i-.t—t t
vanje združilo v željah za zdravo in plo-dovito novo leto s češčenjem Kristusovega rojstva. Ob zapisovanju koledniških pesmi so preprosti ljudje sami izjavljali, da pravih kolednikov tedaj že več ni bilo. Med mlad'no so se ohranile le več ali manj razbrzdane samopašnosti. Na nekdanjega, že omenjenega poganskega živinskega zaščitnika spominjajo tudi obhodi v živalskih maskah. To si je treba razlagati deloma iz strahu pred zlobnimi duhovi, ki so vprav v 2 nočeh po božiču najbolj nevarni: maska in preobleka naj varuje človeka, da ga črt ne prepozna, tudi čarovni poprtnik naj ga brani zlih vplivov.
Na Ruskem so še sredi 12. stoletja škofje naročevali duhovščini, naj ne trpi obhodov kolednikov in turov (t. j. v živali preoblečenih ljudi). V spovednih določilih iz 13. stoletja stoji, dgj se ne spodobi obhajati koled. če je šel kdo na novega leta dan na koledo, kakor je to bila navada med pogani, se je moral za to tri leta pokoriti ob kruhu in vodi. Tu čuje-mo, 'da so se pri koledah zbirali moški in
ženske in častili šestega poganskega (kot praznik poosebljenega) malika Koledo (Koljado) vprav na dan 24. decembra: V spomin tega zlodeja se zbira navadno ljudstvo na božični večer in poje gotove pesmi, ki se v njih sicer omenja rojstvo Kristusa, a se bolj časti hudičeva Koleds.; prirejajo igre vseh vražjih vrst in zasmehujejo usmiljenje Boga ter zanemarjajo njegove svete praznike.
Iz teh navod'l in pritožb pridigarjev izhaja jasno, kako težko je bilo popolnoma izločiti iz živega življenja nekatere poganske navade in pogsnska verovanja. Tudi v stari rimski državi so med in pred božičn'mi prazniki slavili tako imenovane saturnalije v spomin na blagostanje, ki je vladalo za vladanja Saturna. Da bi se ta po raznih deželah razširjena različna razuzdana praznovanja ob nastopu zime (pri Rimljanih torej saturnalije, pri Slovanih pa koledovanje in rojstvo sončnega Božiča Svarožiča) omejila in zatrla, je Cerkev sama že zgodaj vpeljala praznovanje Božiča kot dan rojstva Kristusa, ki je kristjanom sonce odrešenja.
Btdica je fitiftavedavala
Še zdaj jo vidim. Blagih potez, zmeraj nasmejano, utrujeno mojo babico. Ure in ure je presedela v velikem naslanjaču ob peči in se šepetaje pogovarjala s svojim kanarčkom.
V hiši je bilo nemirno. Pospravljali so. Božič se je približeval. Prav vse je potrebno urediti, da bi lepo in zbrano dočakali veliki praznik. Da bi zbrano sprejeli sramežljivo smrečico s svežimi zelenimi vejicami, ki se še niso otresle zaostalega snežnega ivja. Da bi obesili nanje zvončke, verižice, kolobarčke. Da bi prižgali svečke in točno ob polnočni uri ob njej zbrano zapeli »Sveta noč ... blažena noč ...«
Babica je sedela v naslanjaču. Bila je bolj bleda kakor po navadi.
Počasi sem privlekel svoj mali stol do nje in naslonil glavo na njena kolena. Tako sem delal, ko sem bil še čisto majhen in ko mi je babica pripovedovala o strašnem zmaju in ukleti kraljičini. In zdaj — počasi sem se dotaknil njene na pol mrzle roke — sem jo prosil: »Babica, pripoveduj mi.'«
Stresla se je. Globok vzdih se ji je iztrgal iz prsi. Iz svojega carstva davnih časov se je vrnila v stvarnost.
»Saj nisi več otrok, da bi ti pripovedovala pravljice!«
Njene mehke roke so drsele po moji glavi.
»Pripoveduj^ babica, pripoveduj . . .« nisem odnehal... »pripoveduj mi o sebi!«
V	sobo se je vtihotapil prvi zimski mrak. V temi sem videl samo okrašeno smrečico s svečkami, ki so bile pripravljene, da jih prižgo.
V	peči je gorelo.
Kanarček je dremal in skril glavo pod perut.
Babica je božala moje lase in njen glas je bil bolj mehak od baršuna.
Kakor da sva bila oba — babica in jaz — odrezana cd tega sveta.
Ona se je čisto zanesljivo spet vrnila v carstvo svojih sanj, jaz pa sem — z glavo naslonjen na njena kolena — premišljal o njeni dobroti in njeni veliki ljubezni do mene.
Nekje v daljavi je zalajal pes in zaslišal sem korake, ki so se približevali po drobnem pesku.
In babica je začela:
»Valček me je nosil — kakor morsko peno — po razsvetljeni dvorani. Hitro so se pregibale figurice, nežne dame, mladi kavalirji.
Tu in tam prikrit pogled izza nojeve pahljače, prijazen nasmešek. In udarci srca, ki je postajalo čedalje bolj nemirno.
Tako se je začel najin roman.
Dal mi je vrtnico in se naglo oddaljil. Nisem se upala niti pogledati za njim. Samo to vem, da mi je pogled postal moten, srce pa je bilo, bilo. Njegova vrtnica mi
je govorila o sreči. Pobožno sem jo gledala in zdelo se mi je, da mi govori kakor živa.
Ko se je pozneje mojster Schubert spet dotaknil klavirskih tipk, se je vse izpremenilo v nekakšen začaran ples. Tudi naju je nosil, združeval, spajal. ..
Nikoli mi ni rekel: ,Ljubim te'. Zato pa je njegov mili pogled dolgo, dolgo počival na meni. V njegovih očeh sem lahko zaslutila neizrečeno ljubezen, tako veliko, da človek o njej niti sanjati ne more.
Ali so za ljubezen sploh potrebne besede?
Ali človek sploh more izpregovoriti o svojem srcu?
Ali more človek svojo kri izpremeniti v besedo? In svojo srečo?
Samo nemo me je opazoval, ko pa sem odhajala, sem v njegovem očesu uzrla solzo.
Ko sva se ob neki drugi priliki ločila, mi je spet daroval vrtnico. Vzela sem jo, pritisnila jo na svoje srce in jo potem spravila. Tako dolgo sem jo imela, da se je izpremenila v prah.
Čakala sem potrpežljivo, vdano, s polnim zaupanjem, da se bo vrnil.
Sanjala sem o njem in vse moje življenje je bilo ena sama, neprestana misel nanj.
Ko se je naposled vrnil — po dolgem času — ni prišel sam.
Mislila sem, da se mi bo srce raztrgalo od bolečine, toda niti z besedo se nisem izdala.
Sklenila sem, da bom nemo izpolnjevala vse, kar bo življenje terjalo od mene.
Nikoli ga nisem nehala ljubiti.
Besnela je vojna. Pustošile so nalezljive bolezni.
Bolnice so bile prepolne vojakov.
In neko popoldne so me poklicali k enemu izmed njih, ki je umiral.
V dnu hodnika je brnela slaba luč.
Kriknila sem, potem pa sem si usta zatisnila z dlanjo.
Bil je on.
Ubog, sestradan, ranjen.
Božala sem njegovo čelo, njegove nemirne, drhteče prste. Ob meni se je umiril. Mojo dlan je pritisnil na svoje srce, da sem čutila, kako je še komaj slišno utripalo. Spoznal me je! S poslednjo močjo je spet zagrabil mojo roko.
Da mu jo iztrgam — umirajočemu? Tega nisem storila, čeravno je vse v meni vrelo od bolečin.
Oh — in njegov poslednji poljub na mojo dlan! Poljub s skoraj hladnimi, na pol mrtvimi ustnicami.
V meni je kričalo:
»Nikoli te nisem nehala ljubiti.'«
Babica je umolknila.
Jaz pa sem počasi brisal solze, ki so mi polzele po licih.
Spet sem ji pobožal koleno. Ona pa je vsa zanešena pripovedovala. Govorila je, kakor da sanja.
»In sklonila sem se nad njegovo bledo lice, kakor da pristopam k božanskemu oltarju srca, ki sem mu žrtvovala vse svoje življenje.
Ko sem odhajala, je bil mrak že gost in težak.
Tedaj sem ga videla poslednjič.
Še isto noč je nehal trpeti. Zato pa sem trpela jaz še naprej in še hujše. Vse svoje življenje sem nosila v sebi to bolečino in nikomur je nisem zaupala.
In zdaj, ob svojem zatonu, ko slišim božične zvonove, se mi zdi, da me vračajo v tiste čase, ko mi je Schu-bertov valček prvič in poslednjič v življenju dal občutiti resnično srečo . . . Srečo, ki je večna . ..«
Babica je naslonila glavo v svoje dlani, obraz pa ji je preletel nenavaden smeh. Tiho sem se dvignil, da bi je ne zbudil, roke, njene na pol pozeble roke pa sem ji pokril z odejico. Potem sem stopil k smrečici, da bi prižgal svečke. Babica se bo zanesljivo razveselila, ko jih bo zagledala.
^Radijski tepmfer porcua
to pot o radijski oddajni postaji v Skoplju, ker je prepričan, da vas zlasti zanimajo novice iz naše domače radiofonije.
Že skoraj petnajst let se blesti nad vrati velike in lepe stavbe v neposredni bližini železniške postaje Duša-novac pri Skoplju velik napis:
RADIO SKOPLJE.
Že precej let je poteklo tudi od tedaj, ko je bila radijska oddajna postaja v Skoplju prvič zabeležena na svetlobnih okencih nekateri radijskih sprejemnikov ... Toda vsi poizkusi radijskih naročnikov, da bi zajeli skopljanske valove, so bili brezuspešni. Radio Skoplje se namreč doslej sploh še ni oglasil.
Dolgotrajno odlašanje z oživitvijo skopljanske radijske postaje je zdaj naposled vendarle končano. Prav kmalu — morda že v dnevih, ki bo izšlo to poročilo vašega radijskega reporterja — se bo v etru oglasil Radio Skoplje in začel z rednimi oddajami.
In prav kmalu bomo lahko razločno slišali značilno južnosrbsko narodno pesem, prav kmalu bomo slišali tudi besede raznih predavateljev, ki bodo opisovali folklori-stične lepote te klasične srbske pokrajine, njeno ogromno prirodno bogastvo, njene pokrajinske lepote, njeno zgodovino in njeno junaštvo v borbah za svojo svobodo.
NA VALU 480 m
se bo torej naposled le oglasila postaja, ki smo jo tako dolgo in nestrpno pričakovali in ki je samo v zadnjih nekaj letih terjala nad 10,000.000 din izdatkov. O nacionalnem, vzgojnem, kulturnem, prosvetnem, tujskoprometnem in gospodarskem pomenu te postaje nam ni potrebno še posebej govoriti.
Skopljanska radijska oddajna postaja bi morda še dolgo molčala. Morda bi poteklo še nekaj let, preden bi pred njen mikrofon prvič stopil radijski napovedovalec in
napovedal njeno rojstvo. Toda za njeno usodo se je osebno zavzel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in z vso odločnostjo zahteval, da jo čimprej usposobijo za redne oddaje.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je osebno zavzel tudi za to, da je finančno ministrstvo ugodilo zahtevi skopljanskega poštnega ravnateljstva in pred meseci dovolilo še 3,500.000 din kredita, kolikor ga je bilo potrebnega za dovršitev in oživljenje Radia Skoplja.
Velike zasluge za dograditev skopljanske radijske oddajne postaje imata tudi kr. banska uprava vardarske banovine v Skoplju in skopljanska mestna občina, ki sta obe prispevali prece sen delež za kritje vseh nujnih izdatkov. Skopljanska radijska oddajna postaja ni torej samo državna, ampak je tudi banovinska in občinska, v pravem pomenu besede res narodna. Tako je pravilno, saj mora prav narodu dati največ koristi.
Kr. banska uprava vardarske banovine in skopljanska mestna občina sta dali po 100.000 din prispevka za kable visoke napetosti, kr. banska uprava pa je poleg tega prevzela še dolžnost, da do poslopij radijske postaje zgradi dobro cesto. Do radijske stavbe v Dušanovcu doslej namreč sploh ni vodila nobena cesta, ampak le nekakšna pot.
Da bi s svojimi oddajami dosegla vse kraje svojega področja in tudi bolj oddaljene rojake, ki se zanimajo za njeno delo, je
skopljanska radijska oddajna postaja dobila kar 20 kilovatov antenske energije.
Znimalo vas bo morda tudi to, kdo bo vodil novo postajo na našem jugu. Skopljanci so trdovratno zavzemali stališče, da mora biti njihova postaja čisto samostojna z lastnim upravnim in nadzornim odborom in z lastnim programom. Le v primeru, če bi ne mogla sama izpolniti vseh programskih točk, bi prenašala važnejše oddaje beograjske radijske oddajne postaje. Kako bo urejeno to
Letni dohodek od radijskih naročnikov na področju skopljanske radijske oddajne postaje znaša torej 3,721.800 din, od katerega zneska odpade na vardarsko banovino 1,512.600, na področje mo-ravske banovine 2,209.200 din. Ta dohodek je zadosten, da bi bila nova skopljanska radijska
oddajna postaja res lahko čisto samostojna. Beograjska radijska postaja bi seveda izgubila precejšen dohodek, če bi bila skopljanska od nje neodvisna.
Naj bo to vprašanje urejeno kakorkoli — Radio Skop-lje naj se v etru čimprej oglasi in naj prinese čim več ki • risti našemu lepemu jugu.
vprašanje, nam bo najboljše pokazalo prvih nekaj mesecev življenj Radia Skoplja.
Zanimivo je naposled tudi vprašanje, koliko naročnikov bo imela nova postaja in na kolikšne dohodke lahko računa.
Po najnovejši statistiki je na področju poštnega ravnateljstva v Skoplju, ki obsega vso vardarsko in morav-sko banovino, 13.146 radijskih naročnikov. V moravski banovini jih je namreč 6.042 — od tega v Skoplju 2.509, v moravski banovini pa 7.104 — od tega v samem Nišu 1.931.
r()oiik fj^aiteoleiitt a radiu
(Poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 4. lekcija.)
X.
GRAMMAIRE
I.	Sedanji čas glagolov na -ir z enostavnim deblom (le pržlsent des verbes en -ir & radical simple).
dormir, dorm-ir (spati) je dor-s tu dor-s il, elle, on dor-t nous dorm-ons vous dorm-ez ils, elles dorm-ent
Na isti način se spregajo tudi glagoli: sortir (iti ven, iti z doma), partir (odpotovati), servir (služiti), sentir (čutiti), mentir (lagati).
II.	Besedni red (la construction) Nesem to pismo na pošto — To pismo nesem na pošto — Na pošto nesem to pismo = Je porte cette lettre š. la poste.
2.
TEXTE Un bout de conversation.
A.	—• Quand partez-vous pour Bel-grade ?
B.	— Je pars demain, le dimanche, a huit heures precises.
A.	— Et quand arrivez-vous ?
B.	— Si je suis bien renseige, le train arrive a sept heures du matin.
A.	— Vous roulez done toute la nuit?
B.	— Mais oui, puisqu'on part a huit heures du soir.
A.	— Et comment dormez-vous?
B.	— Mais je ne dors point du tout. Si je voyage la nuit, je ne ferme jamais 1'oeil; je reste čveillč tout le temps; je fume, j'essaye de lier conversation avec les autres voyagsurs, de temps en temps je sors dans le corridor et je regarde dans la nuit sans rien distinguer. Ainsi les heures passent tres lentement, mais elles passent.
A.	— Mais la voiture est-elle au moins bien chauffče ?
B.	— Oui, assez bien; tout de meme, vers le matin, quelquefois je sens que j'ai froid, aux pieds surtout. Dans ce cas-lži les pantoufles me servent bien. — Mais dis, pourquoi me poses-tu toutes ces questions ?
A. — Uniquement, parce que je suis curieux et que j'aime questionner les autres. Bon voyage done et & blentot.
3.
VOCABULAIRE
Le bout = konec, kos, del un bout de conversation = odlomek, drobec pomenka quand = kdaj demain = jutri le dimaniche = nedelja precis = točen, natančen huit = osem si =: če
renseigne = poučen sept = sedem le matin = jutro rouler = voziti se done = torej, potemtakem la nuit = noč, ponoči mais = toda, pa oui = pa
mais oui = seveda
puisque = ko pa, če pa
comment = kako
point du tout = sploh ne
voyager = potovati
l'oe:l = oko (množ.: les veux = oči
rester = ostati
čveillč = buden
fumer = kaditi
essayer = poskusiti
lier conversation avec = navezati pogovor z
l'autre, m. f., = drugi, -a
le voyageur = popotnik
de temps en temps = kdaj pa kdaj
le corridor = hodnik
regarder = gledati
sans (z nedoločnikom) = ne da bi
rien = nič
distinguer = razločiti
ainsi = tako
passer = minevati
lentement = počasi
la voiture = voz, vagon
au moins = vsaj
chauffe = kurjen
assez = dovolj
tout de meme — kljub temu
vers = proti
Dete božje nam je rojeno.
quelquefo:s =: včasih j'ai froid = zebe me que = da le pied = noga surtout = zlasti le cas = slučaj, primer la pantoufle = copata dis = povej, reci pourquoi = zakaj
poser une question = staviti vprašanje
uniquement = edino
parce que = ker
curieux = radoveden
aimer = ljubiti
questionner = izpraševati
j'aime questionner = rad izprašujem
bon voyage = srečno pot
a bientot = na skorajšnje svidenje
me = mi
4.
EXERCICES
1.	Spregajte v vseh oblikah tele stavke: Je ne mens jamais. — Je sors tout de meme. — J'aime partir pour les pays inconnus (le pays = dežela, inconnu = neznan). — Je sens que vous avez raison (avoir raison = imeti prav). — Je ne trahis pas mes amis (trahir = izdati, mes amis = moji prijatelji).
2.	Prevedite v francoščino tele stavke: Samo o dežju in lepem vremenu govori. — Razgled zastavljaš s svojo debelo glavo. — Ali pride vlak ob osmih? — Mračni so ti dnevi. —• Preveč megle je v ti dolini. — Strašna je ta vojna.
»Kako je Rdeča kapica oživela« je bil naslov mladinske igre, ki jo je izvajala radijska družba 8. t. m. Delo je bilo vsebinsko pravljično in se je že nekoliko nagibalo v vrsto misterijev. Poudarjeni moralni nauk ji je dajal poučen značaj. Igralsko je bila izredno dobro izvedena. Vsi sodelujoči so se dobro prilagodili slogu igre. Pred vsem gre hvala glavni igralki, ki kaže nedvomno igralsko nadarjenost, ima dovolj pristnega čustva, lepo govori in mu zna dati primeren izraz. V težjih prizorih je nakazala veliko smisla za arhitektonsko zgraditev monologov. Vseh možnosti sicer ni izčrpala do kraja, ker ji zaenkrat še primanjkuje velika uigranost. Kadar dviga glas v čustveno posebno razgibanih prizorih v višino, postaja govor manj prepričevalen. Toda to je tehnična stran, ki jo je lahko popraviti. Jaga baba je bila tudi vredna vsega priznanja. Igralec vraga zasluži pohvalo, pred vsem kot odličen govornik. Njegov prijetni glas je v vseh legah lepo izenačen, vendar pa igralec svoji vlogi ni vlil dovolj demonije, da bi jo označil do tiste mere, ki vzbuja v poslušalcu občutek tesnobe, ki ga mora navdajati ob slušni pojavi demona zla. Kljub tem nedostatkom pa moramo označiti slušno igro kot zelo dognano. Tako dobro izvajane igre slišimo kvečjemu dva do trikrat na leto. Posebno naj omenimo še učinkovito glasbeno spremljavo, če bo radijska igralska družina zastavila svoje nadaljno prizadevanje v tej smeri, smemo upati, da jo bo privedla pot mar-. ljivega prizadevanja na res umetniški tir. Ne vemo, kdo je igro izrežiral, toda kdor je že bil, je dokazal smisel za slog, okus in avtoriteto, kateri so igralci v * svoj prid sledili. Ponovitev te igre bi prav radi še enkrat slišali. Morda bi bilo to izvedljivo v božičnih praznikih. Nekaj smoternih krajšav pa bi bilo delu le v prid.
Bogdana Stritar je pela 1U. t. m. ruske narodne pesmi, ki jih je spremljal na bs-
lalajki Stanko Prek. Stritarjevo poznamo že dalj časa kot pevko, ki razpolaga z zelo prijetnim glasom. Ta spominja s svojo mestoma nekoliko čutno pobarva-nostjo na glas Gjungjenčeve. Ta svoj-skost njenega glasu prihaja posebno v nižinah močno do veljave. Njena nižina je zelo lepa, v višinah pa je njen glas trenutno še brez trdne podlage. Pri poslušanju smo imeli vtis, da poje namenoma zelo rahlo, da bi ne stiskala glasu in bi ji bil čim bolj sproščen. To je dosegla, zato pa je nekoliko trpel vsebinski izraz, ki smo ga bili pri njej doslej vajeni slišati. Verjetno je, da pod vplivom pedagoga posebno pozorno oblikuje tehnično plat in zato zaenkrat posveča manj pozornosti izrazu. Zdelo se nam je, da ji ruske narodne pesmi (pela jih je v ruščini) ne »ležijo«, vsaj v tej fazi glasovnega razvoja, v kateri se sedaj nahaja. Značilnost nekaterih zapetih ruskih pesmi zahteva močne vezave fraz, ki jih pevka ni upoštevala. Mestoma jo je čustvo zaneslo iz okvira zadnjih tehničnih pridobitev, kar je bilo takoj opaziti. Vsekakor pa je bil njen koncert za vse, ki pozorno zasledujejo razvoj njenega glasu, prav zanimiv, želeli bi, da bi nam v prihodnjem koncertu podala pesmi, ki se bodo bolj prilegale njeni
sedanji zmogljivosti; po njih bomo tudi lažje presodili njene tehnične pridobitve in njen razvoj.
Anton Sladoljev in Janez Lipušček sta
pela ob spremljavi Stanka Preka 12. decembra Mendelssohnove pesmi. Splošni vtis, ki smo ga dobili o njih, je bil sledeč: podale so v velikih obrisih zahteve, ki jih stavi slog Mendelssohnovih pesmi, niso pa bile še podane z zadnjo tenko-slušnostjo in finostjo, ki jim gre. Te pesmi so rahle kot najtanjše steklene stvarce in njihov zven mora biti kristalno čist in določen ter ne trpi niti najmanjše meglenosti, ki se je pa tu pa tam ukradla vanje. Toda vsemu predna-šanju se je poznalo, da sta pevca ubrala pravo pot v iskanju značilnosti in vrednosti. Sladoljev je zopet osvjil poslušalce s svojim lepim glasom. Žal moti pa pri njem že enkra.t omenjena napačna vokalizacija slovenščine, želeli bi si, da bi se drugič v tem pogledu skrbneje pripravil. Tudi Lipušček nas je pevsko zadovoljil. Zavisno je, če se bosta oba pevca še naprej polno zavedala odgovornosti, ki jima jo nalaga lepi glasovni material in ga bosta oblikovala z vso resnostjo in marljivostjo. Potem se smemo nadejati, da se nam bosta sčasoma razvila v vsega upoštevanja vredne moči.
*
Poslušalci radia priporočamo Upravi, da bi nam dala za božične praznike kake zanimive slušne igre in branje, ki jih zelo radi poslušamo. Tudi za otroke bi si želeli kake igrice ali kakega nastopa otrok pred mikrofonom.
POVSOD PRISLUŠKUJEMO DA VAM POVEMO. KAJ SE GODI DOMA IN NA TUJEM
RADIO IN TELEVIZIJA
TUDI EKVADOR GRADI
Tudi mala južnoameriška republika Ekvador hoče v radiofoniji zavzeti častnejše mesto, kakor pa ga je zavzemala doslej.
Te dni bodo namreč v Ekvadorju začeli graditi novo radijsko oddajno postajo HCSB, ki bo imela deset kilovatov antenske energije, oddajala pa bo vsako noč od 2 do 4 razen ponedeljka.
Ko bodo znani natančnejši podatki o te i novi južnoameriški radijski oddajni postaji, jih bomo objavili, ker se bo marsiketeremu potrpežljivemu radijskemu amaterju morda posrečilo prestreči njene oddaje.
O AVSTRALSKI RADIOFONIJI
Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila angleška radiofonija, je zdaj v Avstraliji 129 radijskih oddajnih postaj. Od tega števila odpade na običajne radijske oddajne postaje 29,
na trgovske oziroma službene pa 100.
Ker so skoraj vse avstralske radijske oddajne postaje precej močne, je očitno, da je radiofonija v Avstraliji že zelo dobro razvita.
Števila avstralskih radijskih poslušalcev, ki bi bilo prav tako zanimivo, statistika ne navaja.
ŠPANIJA SE JE POBOLJŠALA
Čeravno klasična po svojih pesmih, Španija doslej med evropskimi radijskimi poslušalci ni zbujala posebnega zanimanja. Glavni vzrok tega je bila kaj slaba oddajna energija posameznih postaj.
Za republikanske vlade je imela Španija 50 radijskih oddajnih postaj, vendar pa vse skupaj niso imele toliko oddajne energije, kolikor je imajo vsaka zase največje in najvažnejše svetovne radijske postaje. Zdaj je v Španiji 70 radijskih oddajnih postaj, vendar pa je njihova oddajna energija še zmeraj precej slaba. V zadnjem
času so nekatere začeli izboljševati in so jim dali večjo antensko energijo, med njimi zlasti Aranhuezu, ki ima zdaj 30 kilovatov, ter Saragosi in La Coruni, ki imata po 20 kilovatov antenske energije.
Španske postaje lahko slišimo tudi v naši državi, in sicer zlasti zvečer. Pa nikari ne mislite, da je to posledica povečanja oddajne energije njihovih glavnih postaj. Nikakor! To je za Špance samo srečno naključje, ker večina postaj v vojskujočih se evropskih državah ob 22 uri preneha z oddajami.
ODNOS MED RADIJSKIMI NAROČNIKI IN ŠTEVILOM PREBIVALCEV
Da je radiofonija dandanes eno najpopolnejših sredstev za propagando, je znano že vsakomur. Zanimivo je zaradi tega vedeti, kakšen je odnos med številom prebivalcev posameznih držav in med njihovimi radijskimi poslušalci oziroma naročniki. Nedavno smo sicer objavili podoben pregled, ker pa smo te dni dobili še nove podatke, ga z njimi izpopolnjujemo.
Na 100 prebivalcev ima radijskih poslušalcev po najnovejši statistiki
Danska . . .	22,1
Švedska . . .	21,5
Anglija . . .	19,5
Nizozemska	17,2
Nemčija . .	17,1
Norveška . .	14,6
Švica	14,1
Islandija . .	14,1
Belgija . . .	13,7
Francija . .	12,5
Češko-Moravska	10.2
Finska	8,9
Letonija	7,9
Estonija . .	7,7
Irska . . .	5,1
Madžarska	4,6
Litva . . .	2,7
Italija . . .	2,6
Rumunija . .	1,6
Jugoslavija	1.0
Bolgarija . .	1,0
Grčija . . .	0,9
Tudi ta statistika kaže, da je Jugoslavija v Evropi še zmeraj ,na enem izmed zadnjih mest in da je zaradi tega pri nas res nujno potrebna močna in smotrna propaganda za povzdigo radiofonije. Največ bi k uspehu in napredku seveda pripomogli — ceneni radijski sprejemniki.
777 RADIJSKIH POSTAJ MENJA SVOJO VALOVNO DOLŽINO
Po dolgotrajnih pogajanjih so ameriške radijske postaje in radijske družbe zdaj naposled sklenile sporazum, ki bodo po njem prihodnje leto skoraj vse severoameriške radijske oddajne postaje izpremenile svojo valovno dolžino. Od 862 postaj, kolikor jih je zdaj v Severni Ameriki, jih bo 777 dobilo nove valovne dolžine. Glavni namen teh obsežnih izprememb. je, da bi večina postaj skrajšala svojo valovno dolžino in tako pri poslušalcih dosegla boljši in jasnejši sprejem.
Za navadne sprejemnike ta novost ne pomeni kdo ve kakšnih izprememb. Precej bolj bodo te izpremembe občutili lastniki radijskih sprejemnikov, ki so za avtomatsko iskanje postaj in valovnih dolžin opremljeni z gumbi oziroma tipkami. Pri teh sprejemnikih bodo potrebna precejšnja popravila.
V samem New Yorku bodo zaradi teh izprememb morali popraviti okoli 500.000 radijskih sprejemnikov. Strokovnjaki so izračunali, da bodo ta popravila stala Newyorčane okoli 1 milijon dolarjev.
Zelo prizadeti bodo tudi lastniki prav starih radijskih sprejemnikov, ki za valovne dolžine pod 200 m sploh niso urejeni. Ker bo večina najvažnejših severoameriških radijskih oddajnih postaj po novi valovni razdelitvi dobila kratke valovne dolžine, bodo takšni aparati postali skoraj neporab-ni. Ameriška radijska industrija se torej lahko pripravi na dobre posle in na velik zaslužek.
Zlobni jeziki celo trde, da za temi izpremembami valovnih dolžin sploh tiči — ameriška industrija radijskih sprejemnikov, ne pa stvarne potrebe ameriške radiofonije.
KAKO SKRBE
ZA RADIJSKE PREDAVATELJE
Ameriške radijske oddajne postaje so glede predavateljev zelo stroge in izbirčne. V skoraj vsaki večji postaji najdemo v posebni sobi celo vrsto mikrofonov, ki nimajo druge naloge, kakor da ugotove, kateri izmed njih je najprimernejši, da bi morebitne hibe in napake predavateljev in govornikov skril ali vsaj ublažil.
Vsak radijski predavatelj mora najprej na preizkušnjo. Njegova pot gre od mikrofona do mikrofona, posebni strokovnjaki v sosednji sobi pa ugotavljajo, katere vrste mikrofon je govornikov glas najlepše prenesel. Potem dobi dotični govornik izpričevalo, ki se z njim ob vsakem svojem nastopu mora izkazati. V tem izpričevalu namreč piše, katera vrsta mikrofona je za njegov glas najprimernejša.
RADIO IN SODOBNO ZDRAVSTVO
Pogosto slišimo izraz »diatermija«, toda le redki laiki vedo, da gre pri tem zdravljenju za uporabo fizike v medicini. Diatermija je zdravilna metoda, pri kateri uporabljajo visokofrekvenčni električni tok nizke napetosti in visoke intenzivnosti. Če se hočemo ogniti temu strokovnemu izražanju, lahko rečemo, da uporabljajo v bistvu iste žarke, ki nam omogočajo v radiu poslušati koncerte, predavanja in poročila, samo da je njihova dolžina seveda večinoma manjša.
Človeštvu je bilo že davno znano, da ima električni tok gotov vpliv na človeški in živalski organizem. Že v starem veku so bile nekaterim narodom znane električne ribe, ki so njihove udarce uporabljali v zdravilne svrhe. Hude posledice strele so bile pa znane že tudi primitivnemu člo-
veku, ki jo je v svoji nemoči povišal v božanstvo. Sicer se pa tudi poizkusi slavnega Galvanija z električnim tokom naslanjajo na fiziološke učinke na žabje krake.
Na tem fizikalnem dognanju sloni tudi diatermija. Med dve električni prevodni plošči položimo različne ne-prevodne trde in tekoče snovi. Če napajamo plošči kot kondenzator z visokofrekvenčno napetostjo, se nepre-vodna plast segreje. Prvi poizkusi tega pojava v biologiji izvirajo že od Ni-kole Tesle in dArsonvalda. Med drugimi prionirji na tem polju moramo omeniti še J. Kowarschka z Dunaja in Schliephaga iz Giessna.
Učinki električnega toka na človeško telo so zelo različni po okolnO-stih. Če rabimo napetost nizkofre-kvenčnega istosmernega ali izmeničnega toka, vpliva dražeče in poškoduje tkivo. Ti učinki izostanejo, če rabimo izmenične toke visoke frekvence. Potrebno je pa tudi učinke toka dozirati, kajti tudi ta uporaba bi utegnila imeti nezaželene posledice. Majhne živalice — n. pr. miši — poginejo, če so izpostavljene daljšemu učinku vsikofrekvenčnega toka večje intenzivnosti.
Pri diatermiji uporabljajo frekvenco približno enega milijona tresljajev. Dotični del telesa, ki hočemo nanj vplivati, obložimo s ploščami, ki po njih prihaja tok, in električna energija se izpremeninja v toplotno. Fiziološki učinek se pokaže s povečanim dotokom krvi, pojemanjem bolečin, hitrejšo izmenjavo snovi, pokončava-njem nekaterih bakterij, ki ne prenese višje temperature in podobno. Časih uporabljajo visokofrekvenčni tok visoke napetosti tudi pri arsonvaliza-ciji ali pri nevgraličnih bolečinah oziroma pri zmanjšanem krvnem pritisku.
V novejšem času uporabljajo v medicini kratke valove od 3 do 15 ni. Pri tej kratkovalovni terapiji je dotični del telesa stisnjen med dve konden-zatorski plošči in tako se močno segreva. S kratkovalovno terapijo lahko povzročimo umetno vročino kakor h. pr. z malarično kuro. Prednost uporabe kratkih valov v medicini je v tem, da lahko in enostavno učinkujejo v globino. Pri dolgovalovni terapiji teče električni tok po dobrih prevodnikih, kjer je neznaten odpor, recimo po žilah, ogiblje pa se slabim prevodnikom, kakor so kosti, živci,
maščoba in podobno. Večje učinke v globino imajo samo krajši valovi okoli 6 m. Ce gre za bolezen na površini telesa, se dobro obneso nekoliko daljši valovi okoli 12 m.
Za proizvodnjo potrebne visokofrekvenčne energije v zdravstvene svrhe uprabljajo delno generatorje z iskri-ščem, delno pa generatorje z žarnicami. Prvi proizvajajo zaglušene, drugi pa nezaglušene tresljaje. Zdaj uporabljajo po večini generatorje z žar. nicami. Prenos visokofrekvenčne energije na del telesa, ki ga zdravimo, gre po elektronkah odnosno ploščah, ki se z njim konča antena normalnega oddajnega aparata na kratke valove. Tako energija ne izžareva nemoteno v prostor, ampak je osredotočena v prostoru med elektrodama.
DANSKA IMA NAJVEČ RADIJSKIH POSLUŠALCEV
V primeri s svojim številom prebivalstva ima Danska največ radijskih poslušalcev na svetu. To dejstvo je razvidno iz novega danskega statističnega zbornika za leto 1940.
Po tej knjigi odpade na Danskem na vsakih 1000 prebivalcev 221 radijskih poslušalcev, v Zedinjenih državah pa na vsakih 1000 prebivalcev samo 220. Na tretjem mestu je Švedska z 215 radijskimi poslušalci, Nova Zelandija ima 210 radijskih naročnikov na 1000 prebivalcev, Anglija 197, Nizozemska 172, Nemčija 171, Avstrija 168, Norveška 146, Islandija 141, Švica prav toliko, Belgija 137, Francija 125, Kanada 110, Finska 89, Argentina 66, Madžarska 46, Italija 26, Rumunija 16, Španija prav toliko, Portugalska 13, Jugoslavija 10, Grčija 9 in Turčija 4.
POROKA PO RADIU
Kanadski narednik Charles Cheva-lier, ki je zdaj na Angleškem, se je hotel po radiu poročiti s svojo zaročenko Vicky Quesnel, ki je ostala v Montrealu. Da bi to dosegel, se je razvil med radijskima postajama v Montrealu in v Londonu čezoceanski radijski pogovor tele vsebine:
Le Devica z Jožefom tam, v hlevcu var'je Detece nam.
»Je vse pripravljeno? Nestrpno čakam. Hočem, da se poročiva.«
Zaročenkini starši so takoj odgovorili :
»Svoji hčerki dovoljujemo, da se poroči.«
Nato se je oglasila zaročenka:
»Pripravljena sem na poroko.«
Za njo je izpregovoril še protestantski pastor:
»Ker je torej vse pripravljeno, lahko začnemo s poročnimi obredi. Ženin in nevesta bosta rekla ,da', kakor hitro bodo moje obredne besede končane.«
Nato je napovedal še organist:
»Pazite na ženitno koračnico!«
Zaslišali so se zvoki radijske godbe, toda kmalu so jih zadušili močni pro-tivalovi, nato pa se je razločno zaslišal glas angleškega uradnika. S strogimi in mrkimi besedami je naznanil:
»Po angleškem civilnem zakoniku se mora vršiti poroka pred pričami, ki se lahko prepričajo o istovetnosti oseb, ki hočeta skleniti zakon. Ker je po radiu nemogoče prepričati se o istovetnosti ženina in neveste, je ta zakon neveljaven in ničen.«
Tako bo moral nestrpni kanadski narednik čakati na poroko do konca vojne.
13,200.000 DIN ZA ELEKTRIKO!
Ena izmed mnogih ovir, da se radio v Sloveniji ne more tako razširiti, kot bi bilo želeti, so previsoke cene električnega toka. Povprečno lahko računamo, da pade na vsak v Sloveniji inštaliran radijski aparat ca 60 wattov. Povprečna cena za električni tok (z davki vred) znaša din 5.—, po nekod, n. pr. v Ljubljani še znatno več Ce računamo da posluša naročnik dnevno 4 ure, porabi dnevno 0.24 kw ur, kar stane 1.25 Din ali 37.50 mesečno. Električni tok stane torej 50% več kot naročnina.
Kdor ima radijski aparat, gre pozneje spat kot oni, ki ga nima. Seveda pa v času, ko je dalje pokonci, kot drugi, ne sedi v temi, temveč ima razsvetljeno stanovanje. Recimo, da gre spat za eno uro pozneje in da rabi za razsvetljavo 40 wattov. To ga stane dnevno zopet 0.20 dinarjev. Radi radia plača torej dnevno za elektriko Din 1.45. Mal odstotek naročnikov ima še detektorje, ki ne rabijo toka. Drugi, prav tako neznatni del so baterijski aparati. Ti sicer neposredno ne rabijo toka. Pač pa ga rabijo posredno za polnenje akumula. Pri baterijskih aparatih tudi ne moremo govoriti o uporabi toka za stanovanje. Zato pa rabi večina aparatov več kot 60 wattov in velik del stanovanj več kot 40 wattov eno uro, tako da je to naše povprečje 1.45 din za vsakega naročnika dnevno povsem utemeljeno.
V Sloveniji nas je danes ca 25.000 radijskih naročnikov. Elektrika nas stane dnevno din 36.250,— ali nad 13,200.000.— din letno. To svoto plačamo radijski naročniki letno elektrarnam v Sloveniji!
Radijski naročniki smo torej izredno važni odjemalci elektraren.
Ne vemo, če se naše elektrarne tega zavedajo. Zdi se nam, da ne. Elek-trane zaračunavajo še zmeraj radijskim naročnikom tok za radijske aparate po najvišjih cenah, ki veljajo za razsvetljavo. Nesporno pa je, da se za radijski aparat tok ne more zaračunavati kot razsvetljava. Vsaka elektrarna ima poleg tarif za razsvetljave še druge tarife, n. pr. tok za pogon elektromotorjev in drugih električnih naprav, gospodinjski tok za štedilnike, likalnike, električne kuhalnike, aparate za snaženje, tok za segrevanje vode, tok za električne peči, tok za reklamo itd. Po naši sodbi tok za radijski aparat še najbolj spada pod tarifo gospodinjskih aparatov, kot so n. pr. likalniki, aparati za sesanje prahu, kuhalniki in podobno. Nikakor pa ni upravičeno, da smatrajo elektrarne tok za radijske aparate kot tok za razsvetljavo in računajo zanj najvišjo tarifo.
Radijski naročniki predstavljamo danes že tako velikega konsumenta naših elektraren, da s polno upravičenostjo zahtevamo takojšnjo rešitev tega vprašanja. Nad 13,200.000 din, ki jih plačamo letno za tok elektrarnam, je tako visoka svota, da morajo elektrane našo zahtevo poslušati.
Priznati moramo, da elektrarne zahtev po znižanju cene električnega toka za radijske aparate v principu ne odklanjajo, temveč jo v splošnem priznavajo. Izgovarjajo se pa pri tem na tehnične težave, ki obstojajo v tem, da ni možno kontrolirati, koliko toka porabi aparat. Ce bi n. pr. elektrarna montirala za aprat poseben števec, obstoji možnost, da lastnik aparata na priključek za števec priklopi n. pr. električne luči ter tako nižjo tarifo za tok zlorablja tudi za razsvetljavo. To se v resnici ne da lahko preprečiti. Tudi če bi elektrarna za radijski aparat montirala posebno stensko dozo, komor bi se dalo vtakniti posebno stensko dozo, kamor bi se dalo vtakniti samo posebno vtikalo, ki bi ga dali radijskemu aparatu, ta nevarnost še ni odstranjena. Lastnik aparata si more namreč nabaviti enko vtikalo tudi za svoje luči.
Po naši sodbi bi se dala stvar rešiti na ta način, da da elektrarna vsakemu rdijskemu naročniku na ves tok ki ga porabi gotov popust. Ta popust naj bi znašal toliko, da pride tok za aparat po tretinski ali vsaj polovični ceni.
Za pojasnitev obračuna vzemimo primer, kot smo ga navedli spredaj, da porabi radijski aparat dnevno 0.24 kw ur. Enako množino elektrike naj porabi lastnik aparata za razsvetljavo, tako da znaša skupna dnevna poraba 0.48 kw ur. Po dosedanji praksi plača naročnik za to pri ceni 5.— din za kw uro din 2.40 na dan.
Ce bi računala elektrarna tok za aparat po tretinski ceni, bi moral naročnik dnevno plačati za tok za aparat din0.40. Za luč ostane ista cena, torej dnevno din 1.20, skupno torej
din 1.60 dnevno. Znesek 1.60 din sta % od 2.40 din. Elektrarna naj bi v tem primeru dala na celotno porabo električnega toka 331/3% popusta. Ta popust bi naj ne bil stalen, temveč tem večji, čim višjo porabo električnega toka povzroči radijski aparat. Elektrarne morejo to namreč prav lahko kontrolirati na ta način, da ugo-tove, koliko se je poraba električnega toka povečala, odkar :si je naročnik nabavil radijski aparat.
Prepričani smo, da bi tak način obračunavanja koristil ne samo naročnikom, temveč tudi elektrarnam samim. Marsikateri naročnik mora namreč pri sedanji visoki ceni za tok
IZ PREVIDNOSTI
Nekoč so vprašali voditelja »make-donstvujuščih« Vančo Mihajlova, zakaj je dal ubiti svojega tekmeca Pro-togerova.
»Odgovor na to vprašanje je čisto preprost,« je dejal Mihajlov. »Dal sem umoriti Protogerova, da ne bi dal Protogerov umoriti mene.«
HUDO MAŠČEVANJE
»Kaj praviš na to? Gregor jo je enostavno ugrabil in se z njo na skrivaj poročil.«
»In mati — ali jima je odpustila?«
»Kaj še! Stanuje v njunem stanovanju.«
V ŠOLI
»Gospod profesor, ali je moj sin res tako slab učenec?«
»In še kako slab. Z njegovim znanjem bi lahko padli kar trije.«
NI RAZLIKE
Žena: »Moj prvi mož je bil veliko pametnejši od tebe.«
Mož: »Ne bi rekel. Oba sva bila dovolj neumna, da sva te vzela.«
NlC ČUDNEGA
»Ali si slišal, da je predsednik Roo-sevelt sp3t zmagal pri volitvah?«
»Nič čudnega! Saj so tudi pri nas doslej šs vsi predsedniki vlad pri volitvah zmagali.«
RES POTREBEN NASVET
Pri gospodu Kaplji so vlomili v stanovanje. Ponoči. Tat je ukradel precej dragocenosti. Naslednjega dne je gospod Kaplja prihitel na policijo.
»Ali je res, gospod inšpektor, da ste vlomilca v moje stanovanje že prijeli?«
»Da. Ali ga želite videti ?«
Šveda. To bi namreč rad izvedel, kako se mu je posrečilo ponoči vtihotapiti se v stanovanje, ne da bi ga moja žena slišala.«
zelo štediti pri poslušanju, ker mu sicer račun za elektriko preveč naraste. O tem nam živo priča naš današnji dopis gospoda M. iz Laškega, ki ga objvljamo pod »Svobodno besedo«. Če bi bil tok cenejši, bi poraba narastla, tako, da bi se elektrarnam tok kmalu izplačal.
Ker število naročnikov kljub vsem težavam raste, postaja vprašanje električnega toka za radijske aparate zmeraj bolj pereče. Prepričani smo, da jo bodo naše elektrarne rešile v obojestransko zadovoljnost in sicer tako, kakor rešuje vsak uvideven dobavitelj upravičene reklamacije svojega velikega in važnega odjemalca.
V KAZNILNICI
Ravnatelj: »V naši kaznilnici^ se mora vsak kaznjenec naučiti kakšnega dela. Lahko mizarstva, čevljarstva ali česa podobnega? Česa se želite vi naučiti?«
Novi kaznjenec: »Trgovski potnik bi rad postal, gospod ravnatelj.«
NEŽNA POZORNOST
Sprevodnik: »Oprostite, gospod, ali ni vaša žena debela?«
Potnik: »Seveda je debela.«
Sprevodnik: »Ali nosi morda svetlo obleko in siv klobuk?«
Potnik: »Seveda, seveda.«..
Sprevodnik: »In majhne poštaVe je, ali ne?«
Potnik: »Seveda. Toda kaj se je vendar zgodilo?«
Spravodnik: »Pravkar je padla skozi vrata in vlak jo je povozil.«
Potnik: »Tako? In mojo karto je imela pri sebi!«
SKESANO
Ona: »Ali se spominjaš, kako je bilo, ko si mi priznal svojo ljubezen?«
On: »Seveda se spominjam. Priznal sem jo, obsojen sem bil in zdaj trpim. In kaj hočeš od mene?«
DOLGOST ŽIVLJENJA
»Kaj misliš, kdo živi dalj — moški ima ženske?«
»Mislim da ženske. Posebno vdove.«
MOŠKI SE SPREMINJAJO
»Kako čudni so moški! Če sem prvo leto po poroki samo malo zajokala, mi je že kupil novo obleko, zdaj pa potrebujem zvrhan škaf solza, preden dobim vsaj skromen klobuk.«
NIKOLI NI LAGAL
Kohn; »Skozi moja usta, dragi gospod Stein, še nikoli ni prišla nobena laž.«
Stein: »Tako ? Potem govorite čisto zanesljivo skozi nos.«
IZ JEČE x
»Kako pa si ti prišel v zapor?« |
Samo zaradi neprevidnosti.«
»?« i . '
»Kihnil sem in nočni čuvaj me je že slišal.«
FILMSKEGril gVETl
LJUBAVNA SERENADA Jeanetto MacDonaldovo v filmu »Ljubavna serenada«, ki ga bodo v kratkem predvajali v ljubljanskem Kinu Slogi, smo v Ljubljani sicer že videli,
Skozi noč hiti glasnik in dostavlja važne vesti v koroške bregove, kjer se pripravlja vstaja proti osvajaču Napoleonu. Sturmegger, imenova ■ »Ognjeni vrag«, je vodja vstašev. Skoraj bi ga Francozi vlovili ali posreči se mu, da z zvijačo pobegne. Streljanja in druge okrutne mere ne morejo ugasiti požar, kateri se širi vedno dalje in dalje. »Ognjeni vrag« upa na pomoč nadvojvode Johana na Dunaju. Ta je tudi hotel pomagati, ali bil je preprečen od Meterniha, ki je dosegel, da je bil nadvojvoda interniran v Grazu ... V dramatičnem boju je bila vojska vstašev obkoljena in premagana. »Ognjeni vrag« je moral bežati. Vendar pa nima miru, dokler ni izvojevana končna zmaga. Vsa Evropa se je dvignila in Napoleon pade. »Ognjeni vrag« se vrača na svoj dom, kjer ga pričakuje ljubljena žena.
Film, ki obravnava to zanimivo obdobje, bodo pod naslovom »Ognjeni vrag« v kratkem predvajali v ljubljanskem kinu »Matici«.
»POMLADNA PESEM«
Pod naslovom »Pomladna pesem« bodo v ljubljanskem kinu »Matici« te dni kazali zanimiv film, ki ga je z znano spretnostjo izdelala italijanska filmska industrija. V njem nastopajo (Nadaljevanje na str. 34.)
zaslužil nekaj denarja in razveselil svoje dekle — doživlja čudovite prigode, ki bodo gledalce nasmejale do solz.
Mickey Roney pa sicer itak ne potrebuje reklame!
Iz filma »Pomladna
pesem«, ki bo na sporedu v kinu »Matici«.
Iz filma »Pomladna pesem«, ki bo na sporedu v
vendar pa ta film zasluži, da si ga ljudje ogledajo še drugič. Čudovita pevka MacDonaldova še zmerom velja jsa eno najboljših filmskih pevk, film »Ljubavna serenada« pa daje posebno vrednost še okoliščina, da nastopa v njem MacDonaldova ob Lewy Ayresu, ki velja za enega najboljših filmskih ljubavnikov.
• Kaj obravnava ta lepi film, pove naslov že sam.
I DETEKTIV ANDY HARDY ;N
■
Popularnega Mickeya Roneya poznajo prijatelji zabavnih filmov že iprav dobro. Kadarkoli se je pojavil na filmskem platnu, je zmeraj zbudil salve smeha, čeravno je poizkušal biti resen in preudaren.
Tako nekako se mu godi tudi v filmu, ki ga bodo pod naslovom »Detektiv Andy Hardy« te dni kazali v ljubljanskem Kinu Slogi. V vlogi detektiva-r- za to vlogo se je odločil, da bi
Od tu m tam
Sm u stiki Ut Usedi
POGREBNE SVEČANOSTI VODITELJA SLOVENCEV Dr. ANTONA KOROŠCA
Slika desno nam kaže množico ljudi v dolgi vrsti, da se zadnjikrat poslovi od svojega mrtvega voditelja dr. A. Korošce
Ko je sprevod prišel v stolnico, so položili krsto na že pripravljeni katafalk, ki je bil ves obdan z venci in cvetjem. Do enajstih zvečer je žarela v soju neštetih luči, medtem ko se je neprestano vsipala množica k zadnjemu slovesu pokojnega voditelja Slovencev. Od enajste ure dalje do jutra — — bdeli in molili ob krsti nika slovenski akademiki.
Krsta z zemskimi ostanki našega voditelja dr. Antona Korošca, ob njem stoji častna straža.
V tistih nekaj minutah se je mnogo dogodilo. Najprej nisem priletel nad morje, ampak strmoglavil nadenj kakor iz krčevito kašljajočih ust. Dolina me je vrgla iz sebe kakor iz topovskega žrela, zletel sem kakor izstrelek iz možnarja. Prepričan sem bil sicer, da sem že v tistem hipu izvedel tričetrtinski obrat, da me ne bi kar na slepo odplavilo od obrežja. Komaj pa sem to kretnjo izvedel, sem zagledal zemljo, kako je bila že deset kilometrov oddaljena in močno zabrisana; bila je že sinja kakor obala neznanega kontinenta. Čipkasti grebeni, ki se tako nežno razločujejo na nebu, so bili videti kakor zobčasti nadzidek daljnega gradu. Moč padajočih vetrov me je potisnila skoraj do vodne gladine. Spoznal sem, da sem bil storil napako, in sem se hotel dvigniti. Toda stoprav takrat sem začutil vso silo zračnih motenj: pognal sem Vse motorje, razvil hitrost dvesto štiridesetih kilometrov tla uro, največjo brzino tistega časa, bil sem dvajset metrov nad penečimi se valovi, — in vendar se nisem ganil z mesta.
Kadar plane tak vihar kot strela z jasnega neba v veje tropskega gozda, ga vzvrtinči in puli njegova velikanska drevesa kakor zelna stebla. Tu pa strmoglavi z gorskih višin in pritisne naravnost na morje.
Z vso silo motorjev sem se krčevito oprijel viharja, ki je v njem veter slehernega gorskega razora zasikal navzdol kakor gad. Zdelo se mi je, da sem pričvrščen na koncu biča, ki je zažvižgal nad morjem.
Na tistem delu je Amerika že tako ozka, da se gorska veriga Andov precej približa Atlantskemu oceanu. Nisem torej le zašel v topoglavo območje vetrov, ki so padali z obrežne gorske verige, ne, naravnost vse nebo se je rušilo z Andov nadme. Po štirih letih letalske službe me je prvič obšla misel, da bi sc mi lahko krila odlomila. Bal sem se tudi, da bi strmoglavil v morje, toda ne radi padajočih vrtincev, ki po naravni nujnosti ustvarjajo tik nad morjem prestezajoče plasti, pač pa radi tega, ker sjo me večkrat zalotili v nenavadnih položajih, kajti proti svoji volji sem moral izvajati vse figure umetnega letanja. Resno sem se zbal, da se pred spopadom z novim zračnim Vrtincem ne bom mogel več dovolj hitro zravnati. Predvsem pa sem bil mnenja, da že jasno vidim svojo usodo: ko mi bo zmanjkaol goriva, bom enostavno padel v morje. Sleherni trenotek sem računal s tem, da bodo sesalke odrekle. In res se je motor zdaj pa zdaj ustavil. Udarci so bili namreč tako hudi, da se je gorivo, pokorno zakonu 0 vztrajnosti v napol polnih tankih in ceveh nenadoma Ustavilo. In tako moj motor ni več neprestano drdral, ampak je dajal od sebe nenavadno Morsejevo govorico, v kateri sta se izmenjavala dolg in kratek presledek.
Toda borba me je izmučila; še vedno sem se oklepal Vzvodov svojega težkega poštnega letala in le še nejasno občuteval. Brez razburjenja sem zrl na sledove viharja na morju. Belo openjeni in osem sto metrov široki Vodni zidovi so drveli proti meni s hitrostjo dve sto štiridesetih kilometrov na uro; padajoči vrtinci so bili privihrali na morje in se od tam zagnali vodoravno naprej.
Morje je bilo obenem zeleno in belo, belo kakor sipa in ponekod zeleno kakor smaragd. V takem rohnečem metežu nisem več mogel razlikovati posameznih valov, po morju so šumele prave pravcate brzice. Na njih so se
odražala ogromna znamenja zračnih tokov, kakor je ob času žetve videti sledove vetra na žitnih poljih. Zdaj pa zdaj je nenavadno poglobi ien razgled razgrnil temnoze-leno ozadje za obalnimi sencami. Nato se je kristalna plošča morja znova sesula v tisoč belih drobcev.
Spoznal sem, da sem izgubljen. V dvajsetih minutah borbe nisem napredoval niti za sto metrov. Že tu, deset kilometrov pred strmimi obalnimi pečinami, je bilo letenje tako naporno, da sem se vprašal, kako se bom upiral vrtincem pred samim obrežjem, kadar ga bom dosegel, seveda.
Vendar nisem občutil strahu. Kako bi ga tudi zmogel ? Bil sem izčrpan in prazen. Le edino na to sem še mislil, kar je spadalo k najenostavnejšemu počenjanju, kako bi se .postavil po koncu, kako bi se zravnal.
Toda še vedno so se pojavljali trenotki, ko sem si lahko malo oddahnil. Seveda so bili ti trenutki še vedno podobni najhujšim viharjem, ki sem jih do zdaj doživel, kot olajšanje. Kadar so nastopili, mi ni trebalo tako hitro menjati položaja. Vrhu tega so se ti odmori javljali že vendar sem jih v primeri s sedanjim neurjem občutil v naprej. Kajti nisem bil jaz tisti, ki je letel proti tem mrtvim točkam, ampak nasprotno, te skoraj zelene oaze, : >iki so se tako jasno razločevale na morju, so prihajale ■ i meni nasproti. In čim mi je bil dan tak trenotek odmora, • I se mi je znova vrnila sposobnost mišljenja in čutenja. V takih trenotkih sem začutil svojo izgubljenost in resnični strah. Ko pa sem nato zagledal, kako se v smeri proti meni razvija nov napad, se me je za hip polastila celo panika vse dotlej, dokler se na meji penečega se okrajka nisem zaletel v nevidno steno. Potem spet nisem nič več občutil.
Navzgor! Ta želja je postala kljub vsemu v meni živa. Nekoč se mi je odmor zazdel neizčrpen, v meni je vstalo nedoločno upanje. Povzpel se bom v višino, zgoraj bom našel drugačne zračne razmere, da se bom lahko prerinil naprej. In res, izkoristil sem odmor, da bi v vsej hitrosti poskusil dvigniti se v višino. To je bilo težko delo, kajti strmoglavi vetrovi so ostali žilavi nasprotniki. Vendar sem jim ugrabil sto, dvesto metrov. V možganih mi je zavrtala misel: Ko bi me pustili vsaj tisoč metrov visoko, pa bi se rešil! Toda že od daleč sem videl, kako se mi približuje bel trop napadalcev. Popustil sem višinsko krmilo, da bi me ne vrglo znova na nizke nosilne plasti. Toda bilo je že prepozno. Prvi sunek me je prevrgel. Naokrog je vse izpoddrsnilo, nisem se mogel več obdržati. . .
ft
Kako naj ukažem svojim lastnim rokam? Nekaj strašnega sem odkril: roke so mi odrevenele in omrtvile. Nobenega izporočila ne predajajo več, in to najbrž že nekaj časa ne, samo da tega nisem bil opazil. In čim opazim, je zadeva hujša, kajti takrat se začnem mučiti s vprašanjem: kako naj ukažem svojim lastnim rokam?
Suvanje v krila je namreč ves čas majalo in grizlo krmilne žice ter hotelo krmilo divje iztrgati. Tričetrt ure sem ga krčevito uravnaval, da bi izravnaval sunke, ki sem se bal, da mi bodo potrgali vse žice. Takrat sem držal zanj preVeč krčevito, tako da sem izgubil v rokah sleherni čut.
lih "H
i j igjja clzoležki sporede o inozemskih postaj £jf[
iur
Al
s>
v
'SsBii;
(Podrobne sporede glejte pri posameznih postajah!)
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja:
9	Beromunster: Božična glasba. 15 Italija II.: Simfonični
16-45	Sottens: Mozartov 4-
17-15	Dunaj: Simfonični
18	Budapest I.: Božično drevo. Pisan spored.
18.15 Bukarest: Božične pesmi. 20 20 Horby: Božični spored. 21-15 Sottens: Ravel: Trio št. 7. Ponedeljek:
14	Praga: Staročeški instrumentalni palstorali.
18-15	Bukarest: Božična glasba.
20	Sofija: Simfonični 4.
16.25 Praga: V. Novak: III. godalni
kvartet op. 66. 18-40 Sottens: Koncert sonat. 20.15 Italija I.: Orkestralni 4. 20.35 Sottens: Violinski 4.
21	Italija I.: Klavirski 4. Torek:
11.30 Praga: Praznični <£. 18-45 Sottens: »Najlepša noč«. Božični spev. 16-30 Horby: H. Rosenberg: Božični
oratorij. 17 Berlin: Božične pesmi. 19.15 Berlin: Orkestralni /,.
19	45 Budapest I.: Božični spored.
20	Bukarest: Božična glasba.
21	Sofija: 4 božične glasbe.
20	Berlin: Simfonični 4.
19.30 Italija I.: 4 božične glasbe.
21	Beromiinster: Božični spored. 21 Sottens: G. Doret: »Božič«.
Kantata za soli, zbor, orkester in orgle.
23 Sottens: J. S. Baich: 4 za dva klavirja in orkester.
Sreda:
7.10 BeromUnster: A. Corelli: Božični koncert.
10-05	Beromunster: A. Bruckner: Maša v e-molu.
11-15	Sottens: Beethoven: IV. sim-
10	Horby: G. P. Haendel: »Mesija«, oratorij.
20 Sofija: Beethovnov 4-fonija.
15	Sottens: 4 komorne glasbe. 16.30 Brno: J. Suk: Štiri skladbe za
gosli in klavir. 17 Sottens: Božični 4-18-40 Beromunster: Zbor strasbur-ške stolnice poje.
19	30 Italija I.: Simfonični 4. 20.30 Sottens: Božični 4 RO.
Četrtek:
15 Beromunster: Sveti dan. 10 Horby: Simfonični 4. 14.30 Berlin: A. Dvofak: Godalni kvartet v F-duru.
20	Sofija: Simfonični 4.
20	30 Beromunster: Bachove kac-tate.
20.30 Italija II.: Orkestralni 4.
21	Sottens: Bachov 4. Petek:
15.45 Praga: J. B. Foerster: Kvintet op. 95. 17 Beromunster: 4 Griegovih skladb. 17.15 Budapest I.: Klavirski 4. 19.50 Italija I.: Simfonični 4. 21.20 Sottens: Saint Saens: Sonata za klarinet in klavir. Sobota:
19.30 Italija I.: Orkestralni 4. 20.15 Italija II.: Orkestralni 4. 15 Dunaj: $ Dunajskih simfonikov. 20 Sofija: 4 komorne glasbe.
LAHKA GLASBA
Nedelja:
14.30 Sottens: R. Schumann: Karneval, op. 109. 16.20 Stuttgart: Pisan 4. 21-15 Sofija: Plesna glasba. Ponedeljek:
18-50	Italija I.: 4 zabavne glasbe. 18.15 Budapest I.: 4 lahke glasbe. 20-50 Horby: 4 lahke glasbe.
22 Sofija: Plesna glasba. Torek:
16-30 Praga: 4 zabavne glasbe. 17 Brno: Pisan koncert. 22 Sofija: Pisan koncert. Sreda:
18.40 Italija I.: Zabavni 4.
19	Bukarest: Lahka glasba. 2.1-15 Berlin: Vesela glasba. 22 05: Sofija: 4 plesne glasbe.
četrtek:
15.55 Praga: Valčki P. I. čajkovske-ga.
17.40 Sottens: 4 lahke glasbe. 21.10 Italija II.: Pisan 4. 13.45 Bukalrest: 4 lahke glasbe.
19-45	Berlin: 4 zabavne glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba.
Petek:
17.10 Praga: Plesna glasba.
20	Beromunster: Nalrodne pesmi in plesi o Švici.
17 Berlin: 4 zabavne glasbe. 17.30 Bukarest: Lahka glasba. 20 Horby: Kabaret. 22 Sofija: Plesna glasba. Sobota:
15 Praga: Pisan $.
17	Sottens: 4 lahke glasbe. 17.20 Praga: 4 lahke glasbe. 21.15 Beromunster: Zabavni 4 RO. 17.30 Bukarest: 4 lahke glasbe.
18	Sofija: Narodna glasba. 19.45 Horby: Plesna glasba.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
17 Toulouse: Massenet: »Manon«. 19.30 Itaflija I.: Shakespeare - G. Fr.
Malipiero: »Antonio in Kleopatra«. Glasbena drama v 3 dej. 1810 Budapest II.: Prenos iz Opere. 19 20 Budapest I.: Operetni večer. Ponedeljek:
19 Berlin: Puccini: »Boheme«.
19	25 Budapestl.: Opereta. 20-15 Italija IT.: 4 operne glasbe.
Sreda:
16	Toulouse: Massenet: »Werther« (odlomki).
16.55 Brno: A. Dvofak: »Kralj ip oglar«, komična opera. Četrtek:
16.40 Praiga: R. Wagner: »Leteči
Holandec«. 14.05 Horby: Prenos iz Opere. 18.10 Budapest II.: Prenos iz Opere. 20.10 Horby: J. Offenbach: »Lepa Helena«, opereta.
Petek:
15 Hamburg: Operni spored. 19-20 Budapest I.: Prenos iz Opere. 19.50 Sofija: Verdi: »Othelo«.
DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja:
17	Praga: »Solinist sveta«, zv. igra. 18.10 Beromunster: »Sveta noč«, pastirska igra.
19.50 Sottens: »Cvetice v ivju«, božična legenda.
20	Bukarest: Zvočna igra. Ponedeljek:
19-10	Beromunster: »Sveta noč, blažena noč«. Zv. igra.
19.20 Budapest I.: Legenda o božični roži«. Zvočna igra.
Torek:
17.20 BeromUnster: »Dete nam je rojeno«; božična igra. 20.15 Sottens: »Rojstvo našega Gospoda«. Zv. slika. 19.30 Italija II.: Božična igra. Sreda:
17 Toulouse: »Božični večer«, zv. slika, četrtek:
20 Sottens: Veseloigra. Petek:
16-25 Praga: »Petračka«, zv. igra. 20.15 Italija II.: »Srečen božič!« -Enodejanka.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA
Ponedeljek:
15.25 Brno: Humor v češki poeziji. 15.30 Praga: Češka knjiga. . 16.10 Brno: Književne novosti. 20.15 Sottens: Književna kritika, četrtek:
15.30 Praga: Iz književnega sveta. Sobota:
16.30 BeromUnster: književne zanimivosti.
ZANIMIVOSTI
četrtek:
20-40	Sottens: Pristanišče Aden. Sobota:
20-40 Sottens: Švica v letu 1940-
prenehoma je lilo, podnevi in ponoči sam je v begu našel strašno smrt. zatekla v gornji del hiše, do kamor ni so spremljali deževni naliv grom in Silni nasip, ki je zadrževal vodo ve- prodrla voda. Toda voda narašča ne-strela.	likega jezera so valovi porušili. Silno prestano. Hiša, v kateri je stanovala
Poročila iz vsega sveta
V francoščini:
čas	Odkod	Na valovih
0.30	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
0.45	Anglija	49,59 m, 41,49 m
		30,96 m
2.00	Rusija	31,25 m, 25,00 m
		19,95 m, 19,76 m
6.15	Anglija	49,59 m, 30,96 m
7.00	Rusija	25,19 m, 16,18 m
8.30	Italija	41,55 m, 25,40 m
8.40	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
8.55	Avstralija	31,20 m
9.30	Rusija	19,76 m
10.37	Rusija	26,09 m
12.00	Turčija	19,74 m
12.15	Anglija	49,59 m, 41,49 m
		25,29 m, 19,76 m
12.25	Rusija	21.55 m
12.45	Švica	25,28 m
13.50	Jugoslavija	49,18 m
15.30	Italija	41,55 m, 25,40 m
		16,84 m
17.15	Rusija	20,38 m
17.35	Italija	31,15 m, 25,51 m
18.05	Združ. drž.	16,83 m
18.15	Anglija	49,59 m, 41,49 m
		30,96 m
19.00	Turčija	31,70 m
19.07	Rusija	25,62 m, 24,85 m
19.15	Švica	48,66 m
19.45	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
20.00	Vatikan	48,47 m
20.00	Rusija	49,75 m, 31,51 m
20.15	Anglija	49,59 m, 30,96 m
21.00	Združ. drž.	25,45 m, 19,67 m
		16,87 m
21.35	Japonska	31,46 m, 25,42 m
21.55	Jugoslavija	49,18 m
22.00	Anglija	49,59 m, 31,55 m
22.00	Italija	41,55 m, 31,15 m
		25,40 m, 19.70 m
22.00	Rusija	49,75 m, 39,76 m
		31,51 m, 25,62 m
22.20	Švica	48,66 m
22.45	Finska	49,02 m, 31,58 m
23.10	Združ. drž.	19,67 m
23.10	Kina	25,21 m
23.30	Rusija	31,25 m, 25,62 m
		25,00 m
23.45	Italija	41,55 m, 31,15 m
		25,40 m, 19,70 m
DEŽEVJE 1P KI H ^V J
so razpoke požirale žrtve, rušile so se hiše. Potres ni prizanesel ne pagodi ne Maharadžovemu dvoru. Maharadža
Prav tega večera je bila pri Hin-dusu Barmerju domača zabava. Ko je nastal potres, sta se Tom in Edwina
Po dolgih dneh žgoče vročine in suše je pričelo deževati. Težko pričakovano deževje je trajalo predolgo. Ne-
Neke noči je prišlo do katastrofe . .. Potres! Ves Ranchipur je bil spremenjen, ko se je pričela tresti zemlja in
vodovje je preplavilo ruševine in razvaline mesta in pokrilo nešteto življenj pod seboj.
Fern, je stala na majhnem hribu, da je voda ni dosegla. V skrbi za Toma je Fern šla z majhnim čolnom, da ga reši...	(Dalje prihodnjič.)