235. številka. Ljubljana, četrtek 15. oktobra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši pcnodoljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. la četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se r*čuna 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za ceh; leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah tn za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-atopno petit-vrste 6 kr., M se oznanilo enkrat tisk3, 5 kr, čo ae dvakrat in 4 kr. če Be tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi biti »Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hili^. Interpelacija slovenskega poslanca dr. Dominkuša na slavno vlado zarad germanizacije slovenskih šol, Btavljena v štajerskem deželnem zboru 12, okt. 1874. Da se izognem, ako mogoče, krivim razlaganjem svoje denašnjc interpelacije, hočem sam najprej izjaviti, da jaz tega ne smatram za oškodovanje narodnih interesov, ako se kaceuiu ljudstvu, posebno tam, kjei praktična potreba občenja leto zahteva, daje prilika naučenja tujega jezika. Pač pa sodim, da je teško pregrešenjo na pedagogičnih načelih in na naturuih pravicah, katere so v vsaceni narodu, ako se v pospeševanje razuarodovanjskih namenov učenju tujega jezika uže v ljudski šoli tak prednosten prostor odmerja, da s tem trpi pravi učni namen, uamreč da se odgojenje človeka za vrlega uda občinskega življeuja, podučeuje njegovo v vednostih, za življenje najbolj potrebnih, nazaj odriva. Neodvrnljiva terjatev pedagogična je, da se v ljud kili šolah učenje v vsvh uČilnih strokah v materinem jeziku otrok učiti mora, in da se s podukom v tujem jeziku more še lc potem piićcti, ako je pod-učenje v materinem jeziku uže zadosti napredovalo in utrdilo se. Ta načela so tudi v naši postavodaji izražena, in trebalo bi, da bi se v šolah na deželi tem strožje po njih ravnalo, ker za jako veliko veČino učencev na kmetih neha z zapuščenjem ljudske šole sploh vsako učenje v učnih predmetih. Akoprem se strinja z razmerami, kakor so na spodnjem Štajerskem in ricer v krajih, ki so nemški meji najbliže, da se poče t ki učenja nemšbeg* jezika kot učui predmet v ljudsko šolo sprejnio, vendar je jako škodljivo za dosego pravega in naj-bližnjega uČeujskega namena, za katerim ima ljudska šola težiti, posebno v onih okrajih, kjer je nemški jezik prevladajoči večini prebivalstva popolnem tuj, — jako škodljivo, ako se tu nemški jezik kot glavni učni p red met proglaša in se cilj učenja postavlja daleč onstran preko mej, katere so odmerjene razmeram ljudske šole. Oadan tukaj zbrani deželni konferenci štajerskih učiteljev so bile pak od slavne vlade po deželnem šolskem nadzorniku predložene take določbe o nemškem podučevauji v ne-nemških šolali štajerskih za posvetovanje, katere proto gori omenjena načela mnogo oškodovati. V tem programu je kot cilj nemškega učenja na ne-nemških ljudskih šolah štajerskih postavljeno zmožnost učencev: 1. ustna in pismena poročita v nemškem jeziku pravilno razameti; 2. svoje misli v nemškem ježku n s t n o in pismeno prai SI no izraževati. Da se ta cilj doseza, * ima ee nemško učenje kot del celotnega učenja smatrati. Najbolj se ima paziti na ustno upotrebljavanje nemškega jezika pri podučevanji, in nemško-govoriti naj boden aj bolj bistveno učilo, katerega se ima učitelj posluževati. Metodična prinieruost baje zahteva, da se učenje nemškega jezika, ki ima z učenjem materinega jezika v najtesnejši zvezi biti, ne začne še le v višjih razredih ljudske šole. Na spodnji stopinji naj nemški jezik nij učni jezik, nego učni prodmet, a nemški jezik naj Be polagamo z rastočim opravičenjeni v iolsko življenje uvede tako, dn, fie ga višje stop:njc starosti otrok poleg slovenskega tudi nemški jezik, kot učni jezik upotrebljcvati ima. — Glede učnega načina priporoča program mej družim, naj učitelj odmike besede učencem prvi izgovarja, otroci naj najprej posamezni, potem pak vsi vkup za njim govoie. Kadar so otroci v branji v materinem jeziku nekoliko spretuostij dobili, naj se branje in razlaganje nemških čitauj čedalje bolj nadaljeva. Pismene naloge v nemškem jeziku se morajo začeti tačas,kot v materi nem. Pri poduku v računauji, v geometričnem oblikovji, v risanji in telovadbi mora se najprej doBezati pri otrocih znanje nemških tehirčnih izrazov od stopinje do stopinje, celo petje se v tem programu ne puati neomenjeno. Jasno je, da se bode pri izvrševanji teh določeb materini jezik učencev čisto na stran potiskal in da so bode le Še za to rabil, pri poduku nemškega jezika posredovati iu omogočiti. KakoŠeu škodljiv vpliv b >de takova razmera ua resultate podačevauja in na od-gojo ljudstva v obče imeti morala, lebko se izpozoa. Predloženje tega programa deželni učiteljski konferenci je torej na spodnjem Štajerskem živahno bojazen vzbudilo, da vladu namerava — popolno |>oiiciiic*ciiJc» ljudske šole v slovenskem delu štajerske dežele, celo ako občni učni namen škodo trpi, v nekev sistem spraviti, in jaz čutim za poniirjeuje mojih volilcev, kot svojo dolžnost nj. vzv. vladnega zastopnika vprašati : 1. Ali namerava visoka vlada one določbe o nemškem učenji v nenemškib šolah štajerskih, ki jih je deželnLuč.teljski konferenci predložila, tudi izvesti? 2. Ali misli vis. vlada, da se one določbe skladajo z določbami člena 19. držav- nih osnovoih postav od 21. dec. 1807 o občnih pravicah državljanov? Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (IX. seja 12. oktobra.) (Konec.) Poslance Obreza poroča v imenu šolskega odseka o načrtu postave za uravnanje pri-neskov iz zapuščin v normalno-šolski zaklad. Dr. Schrev pravi, da ljubljansko mesto bode trpelo po tej postavi veliko škodo, ker se bode iz mesta največ odrajtovalo od zapuščin, mesto pa ne bode od tega ničesa imelo. Dr. Costa temu ugovarja in pravi, da mesto ljubljansko nij izključeno, nogo da mu je odprta pot, kaj dobiti za šole iz normalnega zaklada. V specialnej debati se oglasi vladni zastopnik g. \Vidnian, k >?. 2. On pravi, da n?ma hc.t principialno ničesa proti postavi, misli pak vendar, da so se doneski previsoko nastaviti. Poročevalec Obreza ugovarja vladnemu Zastopniku in potem se 2. po odborovem nasvetu sprejme. Glasi se takole: Tega ućiluiškega prinosa bodi povprek po jeden goldinar, ča nij nad 500 gld. čiste ostaline. — Ako j3 nad 500 gld. Čiste osta-liue, velja to cenilo: — Kadar se najde nad 500 gold. do vštetih 1000 gold. čist3 ostaline, treba plačati po 20 kr. od vsakih sto goldinarjev; a kadar se najde nad 1000 do vštetih 5000 gld. tedaj po 25 kr. od vsakih sto goldinarjev; kadar je nad 5000 gold. do vštetih 10.000 gold. tedaj po 30 kr, od vsakih sto; kadar jo nad 10.000 do vštetih 20.000 gold., tedaj po 35 kr. od vsakih Bto; a kadar je nad 20.000 do vštetih 30.00J gold., tedaj po 40 kr. od vsakih sto, kadar je nad 30.00) do vštetih 40.000 gld. tedaj po 45 kr. od vsakih sto, kadar je nad 40.000 do vštetih 50.000 gld. tedaj po 50 kr. od vsakih sto; a kadar je uad 50.000 do vštetih 100.000 gold., tedaj po 00 kr. od sto, in kadar je nad 100.000 gld,, tedaj od vsakih sto goldinarjev po 70 kr. uč.luiškega prinosa. — Če se za ostaliu) ne oglasi niti dednik, kateremu gre dolžni del, uiti zapustnikovo zakonsko družje, tedaj bodi še 50 odstutkov več učilniškega piiuosa, odmerjenega po tem ceuilu. — Na števila izpod 100 goldinarjev se je treba tedaj ozirati, kadar se določuje cenilo, po katerem se učilniSki prinos pobere, a ne tedaj, kadar se odmerja pristojbina. Drugi paragrafi iu naposled cela postava, sprejme se brez debate, tudi v tretjem branji. Poslanec Gariboldi poroča v imena šolskega odseka o načrtu postave poslanca Obrezo o davščinah za javne ljudske šole. Poročevalec predlaga, da se predmet izroči deZelnemu zbora v pretres. Tema predlogu dostavi DeŽman še, da deželni odbor, ako se bode kazala potreba, naj v prihodnjem zasedanji, predloži načrt postave. (Sprejme se.) 0 prošnji, ki jo je uložil „Kraioischer Lebrerverein", naj se plače učiteljev na Kranjskem v enakem razmerji, kakor na doljeno Avstrijskem povišajo, poroča pl. Lin-ger. Uže zdaj znašajo stroSki za učne namene 126.000 gld. in če bi se, kakor prošnja zahteva, plače učiteljev na 700 gold. povišale, bilo bi treba še 48.000 gold. več. Deželni zbor je letos aže dosti storil za šolo, 8 tem, da je šolnino odpravil. Vsi učitelji imajo na Kranjskem več, kakor je postavni minimum. Da se sklicuje s prosilci na duljno Avstrijo, to je jako nesrečna misel, kajti doljno Avstrijsko je ena najbogatejših dežel avstrijskega cesarstva, a Kranjska je v vrsti abozih dežel avstrijskih. Učitelji pa naj tudi pomislijo, da se njim zmirom še bolje godi, nego učiteljem na doljno Avstrijskem, kajti življenje, stanovanje je pri nas dosti cenejše, kakor tam. Če se sklicuje peticija na to, da se učitelji v druge dežele preseljujejo, zgodilo se je to res prej. Zdaj ko so plače nravnane se ne bode godilo več v tako obilnoj meri. Zmirom pa bode mikalo učittlje iti v druge dežele, tega tudi z večjimi plačami zabraniti ne moremo. Končno predlaga, da se prošnja za zdaj odbije. Vladni zastopnik pravi, da je letos deželni zbor mnogo storil za šolstvo, ker je sklenil tri Šolstva se dotikajočih postav, za kar mu mora hvalo vedeti vsa dežela. Vendar pa priporoča, naj bi se kolikor to pripuščajo denarne moči, tudi nekaj storilo Se za učitelje, da se ne bodo iz dežele izseljevali. Poslanec pl. Gariboldi stavi predlog, da bi se učiteljem plače povišale na 50O gold. Kjer je le 110 učiteljev, ki imajo manj plače, bi stroški za to znašali le 11.000 gold. Đr. Zar ni k: V nekem nemškem lista sem pred nekaj dnevi bral članek, ki odgovor deželnega namestnika na doljnem Avstrijskem razpravljajoč si vprašanje stavi, zakaj da imamo prav za prav državo. Šolo, policijo iu komunikacijo vse le deželam na rame naklada, ona pa neČe storiti nič. Gospoda, ta članek jaz ni j sem morebiti bral v „Politiki", stal je v „N. Fr. Presse". Celo Bachova sistema je skrbela za šole in komunikacije. Denašnja vlada pa ne če storiti nič. Jaz pravim, da je dolžnost države, da šolstvo podpira, ker naša dežela ne more več plačati. Na nižjem Avstrijskem, tam lehko plačujejo učitelje dobro, tam je neizmerno bogastvo, ker je centrnm države. Tudi Štajerska lahko plačuje svoje učitelje dobro, akoravno vem iz privatnih pisem, da so se uŽe tudi tam naveličali nemški poslanci vednih peticij za povišanje. In Štajerska ima dosti posestev, ki mnogo dohodkov donašajo, ima Slatino, Topelbad, veliko biš itd. Mi pa nemarno ničesa. Naj vlada idrijski rudnik da kranjski deželi, potem bo-demo uže za šole izvrstno skrbeli. Kmet, ki uže tako preveč davkov plačuje, mora vsaj de v srajcah in sviticah hoditi, ker če ga z davki obložiti, da bo do nazega slečen, bogme ne bode mogel hoditi v šolo. Saj vlada daje za kakošne prav nepotrebne nove hlače pri vojakih kar po 100.000 gld.; naj to obrne za šolstvo, presneto bodo naši učitelji dobro živeli. Če te- daj vlada hoče, da se učiteljem plače povišajo, naj ona v naš deželni fond doda toliko da bode vsak učitelj imel 700 gld. Če hoče država inteligencijo imeti, naj pa tudi kaj žrtvuje za šole, saj šole nijso samo nam, nego v prvi vrsti tudi državi na korist. Hib, da se mora učitelj dandenes mnogo učiti, najmanj spodno realko in potem učiteljsko pripravnico. Kak uradnik pri davkarstvu pa, ki je bil le v prvi realki, ima najmanj 750 gld. precej. V tej primeri so učitelji res premalo plačani. Vprašanje je, če se naši učitelji za svoj posel ne uče preveliko. Meni se prav zdi, da bode tu obveljal pregovor : „Ex omuibus aliquid, ex toto nihil" ! Stvar je pri nas, ker se je po nemški formi napravila, pretirana. Ves ta strašno kompliciran aparat s krajnim in okrajnim šolskim svetom, našim okolščinam nič kaj prav ne ugaja. Jaz to povem, ker je moje mnenje, ne de bi me kedo z reakcijonarjem nazival. Da se u&itelji izseljujejo, jo pa tudi uzrok germanizacija, ki se po ljudskih Šolah širi. Jaz poznam učitelje, ki so se samo zarad tega preselili v druge kraje. Tam jih nobeden ne nadleguje zarad njih narodnosti in brez strahu pišejo v slovenske časnike. Jaz g. Dežmanu po seji privatno lehko postrežem z imeni takih učiteljev, ako mojim besedam ne verjame. (Dežman: „Nij potreba.") G. poročevalec Langer je, jako dobro opomnil, da naj si množe učitelji svoje dohodke s postranskim poslom, kadar je čas. Jaz sicer nijsem za to, da bi prepisavali pri advokatih, ampak občinsko tajništvo je posel, ki se po učitelju prav dobro izvrševati da. Ali gospoda saj ne smejo učitelji izvrševati tega posla. Deželni šolski nadzornik g. Pirker je narodnemu učitelju prepovedal biti občinski tajnik. Seveda to le zarad tega, ker je dotični učitelj narodnjak. Da bi bil nemškutar lahko bi opravljal posle treh občinskih tajnikov! (Nemir na levi. DeŽman: „Nij res".) Dr. Zamik : Da! da! gospoda, saj vas poznamo, o tem bomo itak še govorili! (Dobro -klici na desni in mej poslušalci.) Zatorej jaz predlagam sledečo resolucijo: „ Deželni zbor izkeka, da se posel občinskega tajnika zlaga s učiteljskim stanom". Pri glasovanji resolucijo Zarnikovo podpirajo vsi narodni poslanci. Dr. Razlag podpira nasvet poslanca g. Gariboldija. [On misli, da plača ki jo nekateri učitelji dobivajo nij dostojna, ker je Hkoraj enaka plači vsakega delavca. On misli, da stroški 11.000 gld. nijso tako veliki, posebno ker ves denar v deželi ostane, tudi se mu primerno zdi, da bi se 10.000 gld., ki jih ie vlada dovolila v prospeh šolstva na Kranjskem razdelila mej učitelje. Zahteva, da bi država dala še več podpore in tako, da bi jo odobravala večina državnega zbora, tam tako zmiraj pravijo, da morejo nas vz-državati. Dr. Bleivveis pravi, da učitelji so brž prošnjo vložili za povišanje plače, ko je bil komaj deželni zbor učiteljske plače uravnal. Oa se popolnem zlaga z dr. Zamikom, da ima vlada kaj za naše šole storiti. Mi smo odpravili zdaj, kakor je vlada zmirom želela v ljudski šoli Šolnino, bodemo videli da-li jo bode vlada na srednjih šolah, kjer je dosta večje breme. Vlada le zmirom pritiska, naj deželni fond da, to je ista mavha, ki naj bi bila zmirom napolnena to se ve da s krvavim davkom in žuljem kmetskoga stana. Slučajno, pravi govornik, mi jo d o Šel prusk list v roke. Kjer pri nas vse novejše postave delamo po praškem muštru, naj povem, kako tam .Jm Reich dor Kultur u. Intelligenz par exellenceu nčitelje plačujejo. Deželni glavar seže v besedo, da avstrijske postavo so se naredile v Avstriji in sicer po nobenem vnajnem izgledu no! Dr, Bleivveis pravi, v Avstriji se dan donos tako pleše kakor Prusija gode. Ali tam je 32.520 učiteljev, ki imajo manjšo nego 300 gld. Ako pravi vladni zastopnik, da odhajajo učitelji, najle odhajajo, jaz se ne bojim, saj imamo naše duhovno ti bodo naši učitelji. Splob, pravi govornik, gre šolstvo rakov pot na Kranjskem. (To pač nij res Ur.) Pri nas je treba zdaj za eno mesto tri, namreč učitelja, mežnarja in organista. Prej je eden vso to opravljal. (Pa kako! ?) Dr. BIoiweis potem šolstvo na Tirolskem v izgled Ktavi in se končno izreče za predlog šolskega odseka. DeŽman govori posebno proti dr. Zar-nikovi resoluciji. On pravi, da se občinsko tajništvo ne strinja 8 šolstvom, drugače se lahko zgodi, da odgonski vodja pripelje celo kardelo lumpov v šolo, ali pa pridro soldatje, kateri iščejo stanovanja, za to pa, pravi Dežman, je tudi odločno za to, da opravljajo učitelji službo cerkvenih organistov, ker 8 tem pospešujejo lepo petje ln neposredno tudi omiko. Kar se Tirolcev tiče, pravi Dežman, da je videl neko karto, kjer so dežele, v katerih je najmanj omiko, zelo temno narisane, a Tirole so popolnem črne. Dr. Scbrey govori tudi za povišanje učiteljske plače. Ko sta še dr. Zamik in dr. Bleivveis nekoliko Dežmanu odgovarjala, se sprejme konec debate. Vladni zastopnik, vladni svetovalec H o-čevar pravi, da dolžnost države je le vzdr-žavati univerze in srednje šole. Za ljudsko šole se le kakšne manjše svote v pospeševanje dovoljujejo. Trjenje dr. Zamika, da se po šolah germa ni žira, zanikuje, (to je lehko, ali fakta ovrzite Ur.) kajti v vseh ljudskih šolah se uči slovensko. Poročevalec g. pl. Langer pravi, da je teško svojo osobno mnenje podvreči interesu dežele. Ali stvar je in ostane ta, da dežela ne more nič več plačati. Pri glasovanji se sprejme odsekov predlog z resolucijo dr. Zarnika. Predlog g. pl. Gariboldija, pak se ovrže. Potem se sklene seja, ki je trajala 5 ur. Prihodnja seja je v torek 13. t. m. Politični razgled. TVotraaiiJ" «1 V Ljubljani 14. oktobra. Na f/ra&ki višji gimnaziji je baje minister za kultus Stremayr odpravil veroDauk, kot obligatni predmet. Na />/##/'eir*1en stara kraljica je, kakor se je zdaj potrdilo, prestopila iz protestantske v katoliško cerkev. Iz Itct-liint se poroča, da je grof Arnim izročil civilno pritožbo glede uže mnogo omenjenih pridržanih pisem, ter zahteva pri- Soznanja onih spisov, da so njegova lastnina, er so sodnifiki zdravniki dokazali njegovo bolezen, bil je tedaj odpeljan v Maizon de Santć, bolnišnico jetniško. — Sodnijski predsednik mestni je u/.e ogledal dve Arnimu privoljenj sobe. StraŽita era pa dva policijska uradnika. — „Sr>ener. Ztg." objavlja dopis grofa Arnima-Boitzenburga, okr. predsednika v Lotringen, ki je ob enem svak zaprtega Arnima, — da so vse vesti in sporočila, ki pravijo, da mu je bilo naročeno naj pripravi gr. Arnima, svojega svaka, da izda pridržane spise, — kot popolnoma izmišljene. Iz ne»nikt»fff9 rajha 80 poroča, da bode v zadevi znanega Kullmana, ki je na Bizmarka utrdil, pred končno obravnanje k sodniji Bismark prišel pričat. — Požar). Od Podnarta na Gorenjskem se nam piše I V Podbrezjah so denes 12. okt. dopoludne pogorele tri hiše. Neki otrok, sam doma, je v hiši pod stopnicami zakuril in ogenj se jo tako zatrosil. Pretočeni četrtek pozno na večer se je pa vžgala ena železniška stražna hišica v Podnartu v nemarnosti pepela. Bližnji sosedie so zapazili ogenj, takoj so poklicali, stražnika ter ga iz osobne nevarnosti oteli in so mu pomagali rudeSega petelina žvižgajočega na slemena strehe ukrotiti. Domače stvari. — (Slavnost novo realke) se je včeraj v Ljubljani vršila. Položil se je zadnji kamen in vzidala spomenska tružica (v katero je bil dejan razen dveh neniHcih časnikov tudi včerajšnji „Slov. Narod"). Predsed nik hranilnice je po kratkem govoru izročil Županu Lašanu ključe poslopja. Župan se je hranilnici zahvalil za zidanje monumentalnoga poslopja v lepem in mirnem govoru. Došli minister Stremavr pak, ki je skoro pol nre govoril, si nij dal vzeti prilike nekoliko popolitizirati in poleg lepega in dobrega tudi politično fraze o nemštvn omenjati, katero so drugače govore, drugače v dejanji vidijo. A o tem prihodnjič. Ker je bil nemšk publikum v veČini, bilo je tudi mnogo aplavza, zlasti stari uradniki so bravo" klicali. Po Stremayrji, ki jo znan dober govornik, dolgočasil nas jo Vrečko s tem, da je premleval po trikrat eno in isto, kar sta nam bila župan Lašan in Stremavr uže boljše t. j. v gladki formi povedala. — Po poludne je bil banket. Kako so tam nemško-vali, ne znamo, ker tam so bili popolnem entre-nous. Brez nič pa uže nij bilo. Vendar posebnega menda nij bilo, ker minister Stremavr se je uže ob eni popoludne odpeljal, ker ima jutri večer ministerski Bvet. Povabljenih je tudi jako malo, celo realkini profesorji ne. — („Soko lu".) Iz Zagreba nam prijatelj piše, da tam radostno pričakujejo prihodnjo nedeljo več ljubljanskih Sokolov, nego je nam znano, da jih namerava iti. Torej opo-zorujemo to slovensko društvo, ki je letos več kot mirno spalo, da vendar zdaj napravi pošten in mnogoštevilen izlet, edini letos! — (Slovensko gledališče) se prične t n ed elj o 25. oktobra, — a ne v soboto 17. oktobra, in to deloma zaradi udeleženja narodnih društev pri otvorjenji hrvaškega vseučilišča dne 18. in 19. oktobra. — (Slovanska Beseda na D u n a j i) nam piše, da odpre 17. oktobra slovesno svoje nove prostore I. Dobelhofgasse 9. Izpred porotnega sodišča. (Daljo.) V Ljubljani 8. okt. Da bi skletien umor zvršil, si je izvolil Jožef Mav 9. junij 1. )., semanjski dan v Kamniku. — Vsak drugi dan bi bili ljudje lnžje opazili, da je on v Kamniku. Ob tem dnevu je bilo pak to prav navadno. Tudi mu je bilo v prid, da so se ljudje zbirali in da jo vedna živahnost mu priložnost ponujala, svoje delovanje zakriti. — On nij imel nobenega opravila, — akoravno je trdil županu iz Zagorja, Antonu Dvorniku, da si je mislil, konja kupiti, a Dvornik sam pravi, da je to izgovarjanje. On nij šel na somenj v Kamnik, kakor imajo kmetje navado ob semanjera dnevu zjutraj, nego on jo uže šel on večer poprej. Iti je moral iz to^a uzroka, ker bi mu drugače ne bilo mogoče, dejanje dovršiti. Umor Be je tedaj le zjutraj, ko se je dr. Mav ob petih zjutraj navadno kopal, doprinesti mogel. Da bi ob pravem času v Kamnik dospel, moral jo J. Mav, kateri jo 6 do 7 ur proč stanoval, uže večer poprej od doma odpotovati, ako nij hotei v pozni noči priti, da bi precej sum obudil. 9. junija 1. 1. med ■/« na pet in peto uro zjutraj je stal kovačevi sin Janez Strle na voglu Poljakove hišo v Kamniku, ter je gledal, kako kolibe za semenj postavljajo. Zagledal je tudi, da pred Cenetovo hišo neki človek stoji, katerega je po osobi in obleki kot Jožefa Mava, ki mu je bil znan, izpoznal. Kmalu potem so se vrata tiste hiše, v kateri je dr. Mav bival, odprla, doktor stopil je na cesto in šel v Nevlje.— V tem trenutku io zapustil oni mož pri Ce-netovi hiši svoje stališče, in je šel za dr. Mavom oba sta za oglom zginila. — Pri tej priložnosti je Strle tega človeka od strani v obraz pogledal in ga je zopet kot Jožefa Mava spoznal. — Ko je Strle pozneje še tist dan Jožefa Mava zagledal in z njim govoril, zapazil je, da je ravno tako oblečen, kakor oni mož, kateri je zjutraj za dr. Mavom šel. Moj 5 in V*6 nr0 zjutraj je zapazilo veliko ljudij, posebno pa Gašpar Rak, Andrej Golob, Jožef Sitar, Luka Vrankar, Marija llace. Polona Hočevar in drugi, da je stari gospod tik Mekin šel k svoji kopeli. Vse te osobe popisujejo omenjenega tovariša Mavovega tako, da je bil mlad mož, okrokloga obraza, bolj velike, postavne postave, imel je temen rekelc, temne, dolge hlače in črn klobuk s širokimi okraji in so tako popisali človeka, kateri je Jožefu Mavu enak. Ko jim je bil zadnji predstavljen, so vsi rekli, da ne morejo prav določno trditi, da je baš Jožef Mav starega gospoda spremljal, da je pa Jožef Mav tisti osobi po postavi in po obleki popolnem enak. Gašpar Rak je dalje izrekel, da je imel Mavov tovariš uro pri sebi in tudi Jožef Mav je moral reči, da je imel tisti dan uro pri sebi. Slednjič je povedala Marija Kunur po domače Cvek, da sta se dr. Mav in njegov tovariš v nemškem jeziku pogovarjala in tudi Jožef Mav, kateri sam prizna, da je prvi gimnazijalni razred obiskoval, govori kakor se je dokazalo, gladko nemški. — Vse to spričuje in se ne more dvomiti, da je Jožef Mav svojega strijca zjutraj tistega nesrečnega dne t. j. {). juuija 1874 k kopeli spremil. Ako pa vse te povedane okolnosti ne zadostujejo, vse dvnme odstraniti, vendar je izpovedha krčmarja Pavla Friškovca po domače .lagr v Gornjem polji takošna, da jih odvzame. — Ta priča pripoveduje namreč, da je 9. junija 1. 1. zjutraj ob pol šestih k maši v farno cerkev v Nevlje šel in da je nazaj grede med G in uro tik kopeli hodil. Ko je iz polja na cesto stopil, tik katere je njegova hiša, in videl za soboj po istem potu, po katerem je on šel, tedaj od komaj 725 korakov od njegove hiše oddaljene kopelske kolibe Jožefa Mava priti, kateri je tudi precej za njim v njegovo gostilno stopil. — Ta okolnost se ne more drugače razlagati, kakor da je Jožef Mav, potem ko je svojega strijca k kopeli spremil, po tem potu v Kamnik nazaj šel. Preiskava je razen tega celo vrsto dražih okoliščin na svitlo spravila, katere smo uže omenjali, in katere kažejo smpljivoBt, da bi bil Jože Mav to dejanje storil, za gotovost. — Ko je Jožefa Mava, katerega so hitro po moritvi in sploh za morilca imeli, 10. junija, to je koj tisti dan potem dejanji, Žendarmerija v vasi Izlakah prijela, ko seje s Bvojo Ženo k pogreba svojega strijca v Kamnik peljati hotel, bil je na mezincu desne roke ranjen, in rana jo bila s cunjo ovezana. Preiskavanje je pokazalo, da je to od sredi nohta na desnem mezincu naprej v oboku zarezena, pri priliki 1 /' dolga kožnata rana s natanko zaznamnovani robi, iz katere je uže tisti dan vsled vodnijsko-zdrav-niške preiskave frišna krv tekla. Uže takrat se je preiskovalni rauocelnik France Saurau v tem smislu izrazil, da je to rano dobil, ko je trdo roko pritisnil na kako špičasto in ostro reč, kar pa se je le pred kratkim časom zgoditi moralo. Ko je sekcija trupla dr. Mava pokazala, da mu je morilec 8 roko v usta seči moral, da bi mu, ko je na :pomoč klical, kakor je Helena Novak slišala, glas zadušil, in ko se je v brezzobi čeljusti ravno na tistem mestu, kjer ga je morivec zgrabil, mali Špičasti kos sprednjega zoba našel: razvidelo se je, daje vso to v zvezi, in sodnijski zdravniki so rekli, da si je Jože Mav to rano z užo omenjenim sprednjim zobom dobiti utegnil in sicer takrat, ko mu je v usta segnil, da ne bi mogel kričati. — Dobro je čutil Jože Mav veliko važnost te sumljive okoliščine in sicer toliko pri sodnijski preiskavi, kakor še predno se je moritev njegovega strijca zvedela. Zavoljo tega je to rano na druge na- Čina raz'agal, pa je zabredel v mnoga nasprotja. Pri dni j-' -m zaslišanji je povedal, da se je 6. juuija t. 1. na svoji žagi pri razmetavanji hlodov ranil in da ga je njegov tast Jakob Hregar 0. j., ko mu ja pomagal kozlička klati, na tem me tu z nožem ranil. Temu nasproti je pa rekel Janezu Friš kovcu, sinu krčinarja Pavla Friškovea, po domače Jagcr, da se jo, ko je na potu od Kamnika k njemu v Podgoro nohte rezal si, tudi v prst urezal. Janezu Sterlu pa je tist dan ob 9 zjutraj pravil, da bi je na trga v Kamniku nohte rezal in da se je takrat ranil. Občinskemu predstojniku v Zagoiji, Antonu Dvorniku je pa rekel, da ga ja ob 7 Va zjutraj tistega dne konj na prstu ranil. — Uže iz teh različnih razlaganj njegove rane se razvidi neresnica njegovega bodnijskega zagovarjanj;«. Vendar so mora navesti, da priče, na katere Ifl Jožo Mav zastrtu svojega soduij&kega zagovarjanja sklicuj?, namreč njegova žena Terasa Mav iu njegov tast in tiSča Jakob iu Marija Uregar, to kar oni potrjujejo. (Konce prihodnjič.) Deželno gledališče nemško. Donos 15. oktobra 1874: GrlMeldLle, Drama in D Akton von Ilalin. V&ciii boiiiiifi uicč in zdravje biuz lekt iu brei itrobkov po izvrstni Revalesciere k Barr, 88 let oio je nij bolezni, ki bi jo no Mla ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašcenih i otroolb brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v Belodcu, na živcih, dane prsne, i najetrohj žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kapelj, uepre- bavljenje, zapilje, preh hijen jo, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavic, silonje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevatije pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšunje, bledičioo in pre-hlajenjo; poBobno so priporoča za uojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej SU.UUO spriče-vul zdravilnih, brez vsako medicino, mej njimi spri-fievala profesorja Dr, VViirzcrja, g. P. V. Bcneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdrav ilucga svetnika Ur. Angclhtcina, J>r. Shorelanda, Dr. Cainpbclla, prof. Dr. Ded«'1, Dr. 1're, grotinje Castle-stuart, Markize do Brehan a mnogo družili imenitnih oseb, 80 razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz SO.000 sprifevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzcrja, Itunii, IU.jul. 1852. lievaleseiere Du Darrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in ohistnih boleznih, a t. d. pri kaiiuiju, pri prinadlji\eni a holohiiein draženji v sealni cevi, zaprtji, pri hnlchucm bodenji v obistih lu mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in iu neprecenljivo sredstvo ne samo prt vratnih in prs- nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtov. VVinch oster, AnglcSko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kovalcsciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, tnlinšndi bolezni, zaprtja, bolne čiitnicc in vodenico. Prepričal sem se sani gleda vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 99, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g e I s t e i n a. Uero lin, ti. maja I85ti. Ponavljaje izrekam glede lb v ulescičre du Harry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr* Angelatein, tajal sanit. svetovalec Spričevalo št. «8.981. O be rgi m p e in , (Bađensko), 22. aprila 1*12. .Moj paticnf, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetie jeter, ter ničesar ponžiti nij mogel, je vslcd rabe Vaše Uevalesciero du Hurry po- polnama zdrav. Viljem Barkart, ranocelnik. Montonu, Istra. UČinki Revalcscičru dn Harry so izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416, (iosp, 1'. V. Heiickc, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija i, piše v „11 e r 1 i n e r K I i n i s c h e W o e h c n s c h r i f t" od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabim, daje o/.ilia vila enega mojih otrok le takozvana „Kevalcnta Ara-bica" (Kevaleseiere . Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljnvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: tođfl l.'ev aleseiere ga je ozdravila popolnoma v o tednih. .Št. 04.210. iMarki/.o de Brehan. bolehale sedem let, na nespaiiji, treslici na vseh udih, shujsanji iu lupohoudriji. Št. 79.810. Gospo vdovo Klemuiovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolebanjl glave in davljenji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, C. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolelianji diišnikn, omotici i tiščanji v prsih. m. 76.970. Gospoda Gabriela Telnerja, slušati Ija višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro . breznadejiu prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 66.715. (Gospodični de Montlouis na nepre bavljeuji, nes|)anji in buj Sanji. št. 76.928. Barona Sigmo lOletno bramote na rokah in nogah i t. d. Etevalesoiore Jo 4 krat tečneja, nego meso, ter so pri odraščeiiih in otrocih prihrani ookrat več na cent, glede hrane. V plehasuh pučicah po j ol funta 1 gold. 50 kr.. I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 run-ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3o gold.. — Uevalcscierc-Biscuiten v pučicak a 8 gold, 50 kr. in 4 gold. 50 Ur. — Rovalear'ore-Cbocolatče v praho gold. — Prodajo: Bar ry du Barry ofe C o in p. na l»u-najl, WttIJltH«]liKabHe št. 8, v JLjubiJiuii Ed. .'•i ah i. v &rn«l« ' bratje 0bf;rauzinuy r, v Iish brnka Diochtl & Frank, v Cclovvi P. Birn-baebor, v Izvući Ludvig Muiler, v Biuul bor u F. Kolotnik & M. Mori6, v ItSerauu J. £ S točk lian Bcn. kakor v . seh mestih pri dotnih le-tarjib in upcceiijskih LrgovciL; tudi l.iiipofiilja duaaj oka tuša na v»e krajo po poštnih nakaztiical: ali povse^jtr Duiiajsk& borsft 14 oktobra. (Izvirno tclografićuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . t>9 gld. 95 Enotni drž. dolg v erohru . . 73 „ 80 1860 drž. posojilo.....107 „ 05 Akcijo ndrodne banko . . 982 „ — Kreditne akcije . . . . 241 „ — London........109 n 90 Napol.......... 8 H 83'/, C. k. cokini.......— „ — Srebro.........103 „80 ki. „Listki". Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega »popadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvih šest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez (Jiontini; Jurij Lercher; Igu. pl. Kleinniayr & F. Hamburg; Zuschko & Till; Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liegel. — V Mariboru: „Narodna tiskarna". V Trstu: F. H. Schiuipf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Ueljt: Karel Sobar. — V Ptuji: Vil. Hlanke. — V Zagrebu: Leopold 11 .irt man. I. zvezek. Stenografija, sp. dr. Kibič, — ZivotopiNJe, sp. liajč J>«i. - l'rešpi'ii, 1'iTNorin ali 1'resiren, sp. Fr. Levstik. — Tolečja (iPČenka, novela, sp. J. Jurčič.— N. Muchiavelli, sp. dr. liibič. — Pisma iz Husije, sp. dr. Cehstin. — TritVO z grozdjem na bliskom, sp. dr. J. Voinjak. — Ogavu hode 'i sp. J. Ogrime. — Narodni jozik in trgovina, spisal L. Jiutierlap.....25 k r. II. zvezek. Ivan Krnzcm iatenbali. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 k r. III. zvezek. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, spisal J. Skulec 25 kr. IV. zvezek. Lepi dnevi. Spisal Faulu*, — PlaM« Novela. Ruski spisal A'. 1'. tioyol; poslovenil L. Gorenjce. — Nekoliko o]iazok o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof, dr. artk .... 25 kr. V. zvezek. Meta Holdeiiis. Komun, francoski spisal Viktor (imbuluz, poslovenil Dttvorin llostnik . 50 kr. VI. zvezek. Kazen. Novela, francoski spisal II. L'iriire, poslovenil Davorin aottnik. — < erkev iu država v Ameriki. Francoski spisal /•.'. Labouktv*) poslovenil Davorin llvutnik .....25 kr. : Stacuna | % v /.ii^orji, pol uro od žolezniške postajo Št. * ^ Peter na Notranjskona na velikoj cesti pri cor- ♦ :kvi oddaja se tudi za več lot z vso opravo z J . jako ugodnimi pogoji, kateri so bolj natanko 2 Z izvedo Uftmeno ali pismeno pri IC. N. li. »i. ♦ ♦ 70 v Kugorji. (290—2) ♦ Ccs. kralj, dvorni puškar v Mariboru Ivan M. Erhart, priporoča: (102—G) Puške dvocevke od spredaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene. puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (drota) 18 „ „ „ „ L c f a u c h e u x (lefoše) iz svila od 30 „ „ „ „ Lančaste r (lenka- ster) iz svila od . 44 „ „ „ „ Revolverje . . . 8 „ „ „ „ Pištole dvocevke . 2 gld. 50 kr. „ cnoccvnc . 1 „ 30 „ 17*181*11 V ijfifl »Sijali l od 10. do 12. okt.: J. Jaklič, 9 mcs., na osopnicah. Pavla trne, ii led. Stara na oslahljenji. IC. čebaikova, BI 1., na pljučnici. J. Strs&iiar, 18 I., in A. Kralj, 40 1. st. oba Basuiloo. Ant. DoDOVOO, 13 1. na vrooniei. And. Pajek 791. na oslabenji. Besa Jerinova, st! 58 l. za rukom. M. Oblakova i I., Ford. Kozel. 1 1., Koza Piršova, 18 mes„ J, Perjan 6 I. vsi na vnetiei grla. Jov. Kopčičeva, li mos., na ]>ljučnici. Tujci. 12. oktobra: ■■:.>■ ii Polak, Vas ta Dunaja. Natan iz Pariza. — \Vaser iz Krškega. — Goldsohmld z ženo iz Mantico. — Lampe iz Vipavo. — Kobler iz Litijo. — Sirca iz Novo. — Bohum iz Dunaja. — Stagoj iz Trbovlja. — AVoigert iz Klostorneiiburga. — Vieeiiij z žen:« iz Čakovca. Pri NIouu: Fišer iz Podkloštra. — Stilndl, Boki, iz Bistrice. — Mos iz Planine. —• Bresar, l.iikl iz Gradca. — Bučar iz Št. Jarneja. — Maliy iž Kranja. — Mahnič iz Planino. — Bu-kovnik iz Litije. — Palos iz Celja. — Orusteu, Kopriva iz Zagreba. — Feras iz Booena. — Develak iz Tolmina. — Landever, Deltsoh, žikovski, Kolir i/. Dunaja. — Taufrer iz Višnjo gore. — gr. Barbo iz Hakovnika. — gr. Pačc iz Ponovloa. Pri .tljtlici: Gros iz Celovca. — Jugovie iz Kranja, — Eržen iz Litije. — Korinski, Bolon iz Dunaja. — Vrečko iz Gradca. — Schonvveter iz Krškega. — pl. Stroinayer, Paška, Poder, Bn ni, Natanski iz Dunaja. — pl. Fiohtenau iz Zagreba. — Krisper iz Kranja. — Bron iz Badovljico. Pri Zamorci : Kulič iz Dui.:ija. — Auor iz Gradca. Izdatelj in za aradniltvo Odgovoran: Maku Aruiič. $ ■H ti -K •K Preselitev štacune. Podpisani uljudno javljam, da som dosedanjo v Kolhnan-ovoj hiši zraven gledališča, imajoČo krojaško štaciino preselil v Cetinovičevo hišo št. 37, v zvezdi, kjer jo prej bival g. Fr. Fink. Ob enem so zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje, tor se bodem vedno trudil, čast. mojim oiljeumikoui in naročnikom ustrezati, kot do sedaj, s vkusno obleko in elegantnim blagom, bolje od vsacega dunajskega krojaškega zavoda. S odličnim spoštovanjem uilani Jan. J it j. Strecker, (288—2) civilni in vojaški krojač. Lastnimi iti u»k „!\*. f .ur tibkuruea.