leto LUm. Mi 236. O Ljubljani, v peta \. decembra 19ZS. Cena Din 1*50 SLOVENS skal« vsak dan popoldne, UvzaaUl nadalje ta praznike. — Ineeratl: do 30 pe«t a 2 D. do 100 vrst D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogo-ejru> — lnseratni davek posebej. — vvSlovenski Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D ■lian stao. I, pHtlieia. — Ttlalaa ttat 104. allaa si. i, 1. aadsfropla. — Tslelon aior. 24 Poitfilfta platema tj gotovini. Fance Prešeren (1800—1925.) Komaj stopetindvajset let je minile od dne. ko se je dne 3. decembra 1S00 rodil France Prešeren, ustanovitelj slovenskega literarnega jezika, steber vse duševne iz^mike Slvencev zadnjih sto let. največji buditelj k svobodi, tvornosti in samostalnosti slovenskega rodu. On je v bistvu sploh ustvaril Slovenca, ker ie raztegnil moč slovenske govorice na v§o geografično Slovenijo. S svojhni duševnimi zakladi ie obvladal Primorce. Štajerce, Kranjce in Prekmurce ter jih pritegnil k skupnemu duhovnemu življenju. Zvaril je duhovno enoto Slovencev, da so mogli na takem temelju sezidati veličastno zgradbo slovenske književnosti, se zavzemati za vse atribute nacionalne samotvornosti ter preiti končno k visokim ciljem državne samostalnosti, k edino možni, geogra-fično. gospodarsko in kulturno edino upravičeni realizaciji te državne samostalnosti, to je k Jugoslaviji. Prirodno ie. da ne gledamo radi tega Prešerna samo kot književnika, samo kot pesnika klasičnih pesnitev, nego da je kot klasik prevzel se višjo nalogo, da se je zagledal v usodo svojega rodu in ga klical k najvišjim nacijonalnim ciljem, to ie k ustvarjanju vrednot, k nacijonalnemu življenju in k duhovnemu izživetju. Ta njegov klic je obrodil tisočero sadov. Ustvaril je Slovence kot Slovane, kot borbeni narod, ki ie proti tujcu branil tradicije, svoj jezik, svoje kulturno poslanstvo, svoje notranje ustvarjajoče sile in v tem boju tudi vztrajal do končne zmage in svobode vseh teh principov notranje delavnosti, to je do ujedinjenja s Srbi in Hrvati v samostalno iugoslvensko državo. Brez Prešerna bi ne bilo Slovencev in bi seve tudi ne bilo tistega, kar so ti Slovenci pred vojno, med vojno in^po svetovni vonii po svoji odločni veČini hoteli na drzavnopravnern polju, na polju samostalne državnosti in državne svobode, to je današnje Jugoslavije. Za časa Prešerna ni bilo državnih vprašanj. Državna pripadnost Slovencev še ni bila v debati. Klicati je bilo treba najprvo k nacijonalni samozavesti večinoma oratarsko slovensko rajo. jo navdušiti za lasten jezik, za književnost, za duhovne vrednote, za naciinalno izživet je. za samostalnost. To vprašanje ie rešil Prešeren pravihio, upošteval je takratne Činjenice, takratno območje slovenske govorice, delokrog svojih pesmi in svojega duha. Če so drugi hoteli drugače, je spor razumeti čisto zgodovinsko in relativno, iz tedanjih političnih in mednarodnih razmer! Prešeren je govoril v tem oziru le sodobnikom in reševal vprašanje jezika samo za tedanji čas. V bodočnost se ni vtikal, ni reševal problemov, ki jih je poznejša zgodovina nastavila potomcem. Prepričani smo. da Prešerna ne bi bile med tistimi ki zlorabljajo danes njegovo ime in njegvo klasično pesniško delo. Za svoj čas ie bil in je postal slovenski politik in slovenski klasik, danes je slovenski, ie nas klasik. Res je. priznati moramo na svojo sramoto, da Prešerna kot klasika ne upoštevamo več tako, kakor bi morali. Odnosno ne poglabljamo se več v njegove nesmrtne poezije z enakim oduševljenjem, kakor smo delali pred desetletji. Tudi v naših šolah se zdi, da ni več tistega poudarka na Prešernovih poezijah, kakor zasluži ta klasični vzgojitelj naiplemenitejše človeške erotike in lirike. To ie smrten greh nad tem največjim vzgojnim sredstvom naše omladine, to ie pomanjkanje zadostne priprave naših vzgojiteliev. Ne priznavamo ra. da bi to bilo vprašanje novega položaja Slovencv v samostalni fugostoven-ski državi. Ce se danes Prešeren preveč zanemarja, če se zapostavljajo njegove nesmrtne poezije doma. kakor v soli. gre tudi deloma na rovaš tistih, ki imajo Prešerna le v ustih in ki vlačijo njegovo ime na pomične govornic?, mesto da propoveduiejo živo ljubezen do naivečiega zak'ada. ki nam ga je ostavil Prešeren, to je do njegovih poezij. Slovenski jezik je bil in ostane v območju sil. ki določujejo njegov raz-voi in ki bodo tudi v bodoče izven človeške oblasti. Jezik je eno, politika !e drugo. Proti prirodi, proti socijalnemu in zgodovinskemu razvoju ni protesta, ni priziva, m ugovora. Zato je čisto deplasirano postopanje gotovih krogov, ki vlačijo Prešerna v vprašanje o bodočem razvoju slovenskega jezika. Prešeren ni pisal svojih poezil zato. da se bodo njegovi potomci prepirali o vpra-Sanju razvoia slovenskega jezika. Da-i oval nam ie neizmeren šop svojih srč* Odgoditeo narodne sKupftlne Stepan Radić in ^Brodarski sindikat >, — «Balkan» za Radića. — Afera Thurn - Taxis — Beograd, 3. decembra. (Izv.) Po dolgih in precej burnih parlamentarnih sejah povodom razprave o proračunskih dva-najstinah, }q nastopila v političnem življenju gotova utrujenost, ki je tudi glavno obeležje včerajšnjega in današnjega dne v Narodni skupščini. Nekoliko živahnejše zanimanje je zavladalo v opozicijskih krogih radi nastopa Stepana Radića ob priliki nedavne razprave o brodarskem sindikatu v ministrskem svetu. Opozicija, je temu incidentu pripisovala precej važnosti, zlasti pa se naglasa nerazpoloženje, ki se ie pojavilo v krogih radikalne stranke napram Radiću in ki se bolj otežuje položaj vlade. Vladni krogi sicer ne smatrajo stvari za preveč tragične, vendar pa naglasa del Članov radikalne stranke, da bi bilo v sedanjem političnem položaju potrebno, ako bi se pred sejami ministrskega sveta obe vladni stranki sporazumeli o vseh vprašanjih, ki imajo priti na dnevni red. S tem bi se vsaj preprečilo, da bi se incidenti v vladnih krogih ne mogli izkoristi v iavno-stl kot senzacije. Zanimivo Pa ie tudi, da mnogi radikali odobravajo Radlčev nastop v vprašanju brodarskega sindikata. »Balkan«, ki se je že prej zavzemal za ministr-prometa Ante Radojevlća, piše sedaj da se je Radić pokazal s svojim nastopom v ministrskem svetu kot največji držatvorec in da bo pridobil simpatije vse naše države, ako bo delal v tej smeri. Precejšnje zanimanje je zavladalo tudi za poročilo preiskovalne komisije v aferi Thnm-Tajcis proti bivšemu ministru pravde dr. Edi Lu-kiniću. Preiskovalna komisija ima namreč predložiti svoj predlog dva dneva po dovršenem delu. Za izvršitev predloga ie potrebno Še najmanj teden dni, radi česar se je pokazala potreba, da se vrši vsaj še ena seja Narodne skupščine. Vlada ie na včerajšnji svoji seji sklenila, da se ima narodna skupščina danes odgoditi do prihodnjega četrtka. Bo| za madžarski prestol — Budimpešta, 2. decembra. V inozemstvu razširjene vesti, da namerava stranka nadvojvode Albrehta izrvšiti prevrat, so se izkazale kot neresnične, vsekakor pa se morejo smatrati kot znak poostritve boja za madžarski prestol. Legitimisti, ki stoje na strani Zitinega sina Otona, se imajo boriti s primeroma močno stranko, ki ho-Ce proglasiti nadvojvoda Albrehta 2a madžarskega kralja, med tem ko tretja manjša stranka proglaša kot kandidata za madžarski prestol sina nadvojvode Jožefa, ki se je pre4 kratkim poročil s hčerjo bivše-ga saškega kralja. Kot najrssnejšo trenot-no smatrajo vsekakor kandidaturo nadvojvode Albrehta. Stranka malih poljedelcev, ki igra važno politično vlogo v deželi, se nagiba k nadvojvodi Albrehtru. kar je razvidno tudi iz njene nedavne izjave, v ka. teri se izreka za veljavnost detronizaclj-skega zakona. Glavne opore kandidature nadvojvode Albrehta pa so nacionalistični antile^rltimistf. ki se izrekajo za svobodno volitev kralja. V okolici nadvojvode Albrehta zatrjujejo, da nI izšla inicijativa za njegovo kandidaturo od njega., pač pa so ga pridobili za svojo idejo voditelji gibanja za svobodno volitev kralja, ker predstavlja mladi nadvojvoda zaradi svojih obsežnih gmotnih sredstev že znatno moč v sedanji Madžarski. Nadvojvodo Albrehta podpira zelo spretno njegova mati nadvojvodinja Izabela, ki se smatra kot prava voditeljica aktivne politike Habsburžanov. To je tuli vzrok, da nadvojvoda Albreht doslej še nI točno označil svojega stališča napram nad. vojvodi Otonu. V okolici nadvojvode Albrehta računajo, da bodo tuje vlasti soglasno odklonile madžarski legitimizem ln s tem tudi Otona, kar bi bil povod za upravičenost nastopa nadvojvodo Albrehta. — "Enako stališče zavzema tudi drugi kandidat Jožef Fran. sin nadvojvode Jožefa, ki je bil svoječapno že drVočen za madžarskega palatina, a ga je Antanta odklonila. Nadvojvoda Jožef sam bržkone ne računa več na prestol, zato pa potiska svojega stna Jožefa Frana na prvo mesto. "Legitimisti pod vodstvom grofa Albrehta Appouvja m grofa Andrassvja skušajo na vse načine utrditi stališče Otonovo. Baje se nameravajo združit: vsi legitimisti v enoten blok v svrho skupnega nastopa proti ostalim kandidatom na madžarski prestol. Da bi se spor med Kabsburžani prestola mirno poravnal, ni pričakovati, ker se je nadvojvoda Albreht že preveč eksponira!. Zanimiva Je v tem sporu za kraljevi prestol vloga državnega upravnika Horthvja, v katerem vidijo legitimisti ogorčenega nasprotnika habsburške misli. Spor za madžarsko pre-stolonasledstvo utrjuje seveda stališče Hor-thyja tudi v mednarodnem oziru, zato pa se od njegovo strani ničesar ne ukrene, kar bi moglo likvidirati epor za madžarski presto! Fašistooska nestrpnost Profesor Salvcmini suspendirao značaja — Rim, 3. decembra. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji zbornice je bilo v razpravi interpelacija posL Maddvaja, ki poziva vlado, naj pomaga prebivalstvu v Južni Italiji, ki je bilo težko prizadeto vsled zadnje povodnji. V imenu vlade je odgovoril podtajnik v notranjem ministrstvu Terazzi, da je vlada ukrenila vse potrebno za pomoč oškodovanemu prebivalstvu. Za tem je govoril fašistovski pos!. 2RmoIo o odloku prosvetnega ministra Gentilija, s katerim je bil odstavljen od službe znani italijanski sociinlog profesor Salvemini. Zi-molo je pri tem naiglašal, da je Salvemini uničil svojo učenjaško rputacijo. ki jo ie VSTOP NEMČIJE V ZVEZO NARODOV — Berlin, 3. decembra. Prijava Nemčije za vstop v Zvezo narodov sc bo izvršila v zasedanju Zveze narodov meseca marca v Madridu. Kmalu na to se bo vršilo izredno zasedanje Zveze narodov, na katerem se bo definitivno rešilo vprašanje vstopa Nemčije v zvezo. nih izlivov, poklonil nam ie verno sliko društvenega Življenja natplemenitejšega Slovenca. To je bistvo Prešerna. Nazaj k Prešernovim poezijam, postani pravi klic našega, vzgo jesi o v ja. našega literarnega okusa, naših ur tihožitja s pesniki in književniki! Danes zanemarjamo tudi ostale zaslužne pisatelje in pesnike, ker smo otooeli za poe-ziio. ker smo vsled povojnega materijalizma preveč odmaknjeni od duhovnega živlieiia. Edinx> to je pravi problem Prešerna v sedanjosti, vse drugo je zloraba našega največjega klasika. Zato kličemo: Nazaj k Prešernovim poezijam! , ker ni priznaval italijanskega Dalmacije. pridobil v tujem svetu in doma, ker ie v nepoznan j u zgodovine in geografije mešal pojme ter zamenjaval n. pr. Koroško s Kranjsko in ker končno v preti nacijonal-nem pomenu ni priznaval italijanskega značaja Dalmacije. Odobravala >e nastop prosvetnega ministra napram Salvemini ju, češ da ie bila s tem italijanska znanost rešena parasita. Prof. Salvemini se nahaja sedaj v Franciji ter ie pred nekoliko dnevi poslal prosvetnemu ministru Gentiliju pismo, v katerem zahteva, naj se ga upokoji. Minister Oentilli je to prošnjo odklonil ter Sal-vemlniia, ki je vsenčiliški profesor v Fe-renci. enostavno vrgel iz službe. Likvidacija Hrvatsko - slavonskega gospodarskega društva — "Zagreb, 3. decembra. (Izv.) Včeraj so se sestali 'elegati Hrvatsko*slavonskega go* spcdars!:ega dru-*va v saborni dvorani, da razpravljajo o načinu, kako naj se izvede sklenjena likvidacija Hrvatsko*slavonskega gosp- f rskega društva brez nevarnosti za zadruge. Sestanku jc predsedoval grof Miro« slav Kulmer, poročal pa je dr. Mile Mišku* lin, odvetnik iz Gospiča. Debate se je ude« ležil tudi radičevec T sip Predavec, ki pa v svojem dc*£ i govoru ni razpravljal ovpra* šanju vIividacije, temveč je hotel sugerirati delc£ lom potiho fuzije zadrug Hrvatsko* slavonskega gospodarskega društva z zvezo hrvatskih sel jaških zadrug. T ines dopoldne se jc vršil* v saborni dvorani izredna skup* sčii 7Irvats!:o*s!*vonsk^!2a gospodarskega društva — katera je bila tudi zadnja skupščina, ker se je na njej sklenila tiha li!"'dir:j«. K-i' se zdi, zdruge ne bodo i: Te mnogo škod , *:er jc - !ada obljrbila še adfl'j.-ji kredit 1A milijonov v svrho sa* nacije. Na skupščini so se sprejeli ¥0010001« prrdlc^l zastopnikov Prve hrvatske štedio; niče, ki je prevrela obveznoc-i ra izvedbo likvidacije Hrvatsko?slavonskega gospodara skega d-urjtva. Odstavitev tržaškega prefekta Afifan, 3. decembra. (Izv.) Notranji mi* nister Federzoni, ki se je mudil v Trstu, je odstavil tržaškega prefekta Moronija, ki je snoči že odpotoval iz Trsta. Kot vzrok tc suspenzije se navajajo dogodki od 5. nos vembra, ko sta bili demolirani uredništvo in tiskarna »Edinost* ter italijanskega lista «La Sera». Minister Federzoni je ugotovil, da so bili ti dogodki povzročeni po krivdi i' malomarnosti prefekta Moronija, Moroni, ki m-1 jc bil dovoljen rok par dni za ure* ditev svojih zadev, je takoj odpotoval iz Trsta, ne da bi počakal na svojega nasled« nika. Kakor se v tukajšnjih fašrstovskih krogih trdi, ima priti v Trst milanski pre* fekt, ki jc poznan kot zelo strog človek, k a* teri ne ho dovolil nobenih izgredov več. f'zd f-Vsti v Trstu vlada precejšnje razbur* jenje. Na komandi nacijonalne milice so spustili zastavo na pol droga. Oecembersko zasedanje Lige narodov Beograd, 2. decembra. (Izv.) Daies ob 17. je potoval skozi Beograd bolgarski zunanji minister Kalfov v spremstvu načelnika in več uradnikov ministrstva zunanjih zadev, ki potujejo na zasedanje Lige narodov v Ženevo. Na postaji sta pozdravila ministra šef kabineta našega zunanjega ministrstva in bolgarski poslanik Vakarevski. Naša vlada je določila za delegata na seji Lige narodov g. Miljutina Jovanovića, poslanika v Bernu. Na dnevnem redu decemberske-ga zasednnja Lige narodov bo vprašanje finančne obrpove iMadžarske. Radi tega sta odpotovala včeraj popoldne tudi predsednik madžarske vlade grof Bethlen in pa minister baron Klebels-berger iz Pešte v 2enevo. V 2enevo :*e odpotovala tudi že grška delegacija, ki k> sestavljav> minister zunanjih del Ren-dis, dva višja diplomatska uradnika in grški voini ataše v Bernu. — Beograd, 3. decembra. (Izv.) Včeraj zjutraj str odpotovala iz Sofije zunanji mi* nister Kalfov ia oddelni načelnik v zuna* njem ministrstvu Minkov, ki sta določena od bolgarske vlade kot delegata na decem* berskem zasedanju Zveze narodov. Kalfov in Minkov sta prispela včeraj popoldne v Beograd ter takoj nadaljevala svoje poto* vanje v Ženevo. Na beogradskem kolodvo* ru ju je sprejel bolgarski poslanik Vaka* revski s poslaniškim osobjem. Po vesteh iz Aten je di grška delegaciia že odootoa vala v Ženevo, da se udeleži zasedanja sve' Zveze narodov, kjer bo padla defini* tivn i odločitev o dogodkih na grško=bol=» garski meji. Angleško posojilo Poljski — Varšava, 3. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Skrzvnski, ki se je v torek udeležil podpisa locarnske pogodbe, je porabil svoie bivanje v Londonu tudi za to, da izposluje v Angliji posojilo za Poljsko. Gre za znesek 200 milijonov dolarjev, s katerim na' bi se preprečil nadaljni padec vrednosti poljskega denarja. Kot jamstvo za to posjilo bi Poljska morala predvsem zastaviti svoj tobačni monopol in po vesteh iz Londona so angleški finančni krogi pripravljeni dovoliti posojilo pod pogoji, ki Jih ie treba še podrobnejše določiti. Angleži zahtevajo tudi primeren vpliv v poljski Narodni banki, ki naj bi odstopila angleškem j kapitalu 51% svojih delnic. Angleški finančni krogi so že od prejšnjega ministrskega predsednika Grabskega zahtevali odstopitev večine delnic Narodne banke, kar pa je Grabski odločno odklonil. Vest o obnovitvi poga'anj za posojilo potom ministrskega predsednika Skrzvnskega je povzročila ustavitev nadaljt»ga padanja vrednosti poljskega zlota. UČITELJI PROTI RADIĆU — Gospić, 3. decembra. (Izv.) »Lički Glas* ie 28. novembra prinesel vest, da ie Učiteljsko društvo v GospiČu na svojem nedavnem obenem zboru brzojavno pozdravilo novega ministra prosvete Stepana Radića. Današnja »Riječ« pa prinaša dopis iz Gospiča, ki pravi, da Radiča na omenjeni skupščini sploh omenili niso, čc Pa bi učitelji vedeli, kakšno preganjanje bo uvedel v minisirstvu prosvete, bi pač govorili o njem. toda v popolnoma drugem smislu. SESTAVA ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE — Praga, 3. decembra. (Izv.) Šramko* va misija se smatra kot ponesrečena in sc pričakuje, da bo mandat za sestavo češko* slovaške vlade zopet poverjen dr. Svchli. >IUD0ttA< t trme muk c FRANCOSKI DRŽAVNI PRORAČUN — Pariz, 3. decembra. (Izv.) Finančna komisija zbornice jc sprejela finančno pred' Iogo brez izprememb. VELIK VIHAR OB INDIJSKI OBALI — London. 3. decembra. (Izv.) V veli* kem viharju ob obali angleške Indiie jo izgubilo življenic nad 200 oseb. PRED PADCEM PRIMA DE RIVERE — Pariz, 3. decembra. »Journal« poroča iz Madrida, da kralj ne bo več poveril de Riveri sestavo nove viade, ker so vodilni krogi v vojski proti temu, da bi de Rivera še nadalje ostal na čelu vlade. MEJA OB REKI — Reka, 2. dec. Vcera? se je vršila začini a seja mejane juooblovensko-itaiijan-ske komisije za aplikacijo rtmskega dogovora. Podpisani so bili vsi dokumenti glede obmejne črte na prostoru južno Kastva do morja. Kombiji je predsedoval tttL Ouar-tieri, ki je izrekel generalu MLliču in vsej jugosbvenski delegacij: z.ihvalo za srfino sodelovanje. Enuko je pohvalil Milic italijansko delegacijo. Brzojavki sta bili poslani Mussoilnliu i;i Pašiću. mtšktmmmmmamftM ■■■»>■ wawaawawMaaWawaW Borzna poročila Ljubljanska borza LESNI TRG. Smrekovi ali jelovi brzoj avni drogi 7 do S m dolžine, fco. meja, za kos, 1 vag.. denar 40, blago 40, zaključki 40; hrastovi plohi neobroblj. I., II. od 250 m naprej °0, 110, 130 mm. fco nieia, denar 1000. blago 1050: bukova drva. suha. 1 m doli., nakl. postaja, denar 2150; bukovi hlodi Ia od 30 cm na« prej in 2.50 m dolž. naprej, fco. meja, denar 350; trami, monte od 3/3 do 7/9 in 4 m na* prej, fco. naklad, postaja, blago 250. Žitni trs. Pšenica bačka irc vag. naklad, post 2 vag. denar 367.50, biuiro 267.50, zaključki 267.50, koruza stara irc. bačka naklad, post. 1 vag. 160, 160, 160, koruza nova času prim. suha s kval. gar. irc. vag. ::akL post 125, koruza domača prekm. v peči suš. fre vag. nakld. posu 180, ajda domača, frc. nnkld. pt. 250, proso dom., irc. rat, naklad, p. 1 vas. 195, 195, 195, oves frc vag. naklad post 17S.50, —, krompir bei: irc. vag. aak!. post. 70, seno sladko stisnjeno frc vag. 70, sli-vovka gar. 50 odst. netrošarfnjeni frc. vao. nakl. post 2000. 2^ H drž. renta za voino škodo 300, 320; 7% mye$t pOS. iz 1. 1921 76K, 78; Celjska posojilnica d. d. 200, 205; Ljubljanska kreditna banka 210, —: Merkantilna banka 100, 102; Prva hrvatska štedionica —, —; Kreditni zavod 175, 185, Slavenska banka 49, —: Strojne tovarne in livarne 123, —; Trboveljska premogokopna družba 320, —; Niha g d. d. 34, —; Združene papirnice 120, —; Stavbena družba n. d. Ljubljana 100, 110: Sešir d. d. 120; 4%% kom. zad. dez. bke. 20, 22 ; 4V-> zast. !. kr. dež. brk. 20. 22. Zagrebška borza. Dne .1 decembra. Sprejeto ob 1^. Devize: Curili 10.855—10.935; Praga 166.30 do 166\50; Pariz 214.70—218.70; Newyork 56.17—56.77; Londa;: 272.79—274.79; Milan 226.50—228.90; Berlin 13.395—13.495; Dunaj 7.915—£.015; Valute: dolar 55^0—^6.10; avstr. ši!nig 7.95—S.05. Efekti. 7odst. invesr. po so i. 1921 7630—77.50. 2 in polodst. drž. rente za ratnu štetu 312.80 313, 312—313, Ljubljanska kreditna 210. Centralna banka —, Hrv. eskomptna banka 119—120, Kreditna banka Zagreb 133—135, Hip. banka 05—67, Jugobanka 10&—110, Praštediona 937in pol — » stran 3. _»SLOVENSKI NAROD« đne 4. decembra 1925. Siev. i'76 U VI 1047/25 V imenu Njega Veličanstva kralja! Okrajno sodišče v Ljubljani jo razpravljalo danes v navzočnosti gs- za-^ooniloov obeh odsotnih strank, zasebnega obtožitelja Cire Kamenaroviča ia obdolženca Vladiniirja Kapusa. radi prestopka itd. rx> 61. III. tisk. novele z dne 15. oktobra 1868 d. z. št. 142 in je po predtojru zasebnega obtožitelia na kaznovanje in objavo sodbe po s§ 20 in 39 rjsk. zakona razsodilo tako: Kapus Vladimir, rojen 30. marca leta 1886 v Kamni gorici tja pristojen, r. Ju ločen, novinar. Spodnja Mška, Vodnikova c. 12. že kaznovan le kriv, da kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega periodičnega lista ^Slovenski Narod« ni čital pred objavo članka, ki Je izšel v št. 26. z dne 1. februarja leta 1925 tega lista p»od naslovom: Varanje Ljubljančanov z »Narodno Zajednico« in s tem zanemaril ono pažnjo, ki bi pri nje dolžni uporabi izostala uvrstitev kaznive vsebine tega Članka, in sicer; * . . . Kamenanovičeva klika . - -da ie bila vsa Kamenarovičeva afera grda prevara. Vse, kar je Kamenarovič niša!, je bilo obrekovanje in laž. prera-čtmjena za njegove lopovske bankirske namene. Kamenarovič sedi sedaj že več mesecev v zaporih tržaškega sodišča kot slepar in solini, ki je spravil z goljufijo v konkurz tržaško banko Adria-tico.« Zakrivil je s tem prestopek po čl. Tli. tisk. novele z dne 15. oktobra d. z. št. 142 in se obsodi !x> istem čl. na 500 Din globe, v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora, pa § 389 k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in po § 39 tisk. zak., da objavi tenor te sodbe na uvodnem mestu druge strani dnevnika .Slovenski Narod z istimi črkami, kot je izšel inkriminirani članek tekom S dni po pra-vornočiosti. Po § 20 tisk. zak. se vsakokratnemu odgovornemu uredniku dnevnika »Slovenski Narod« v Liubliani naroča, da na zgoraj imenovani način in v tistem času sodbo v objavo sprejme m to objavi brezplačno. Okrnino sodišče v Ljubljani, odd. VI., die 14. nov. 1925. Dr. Petelin s. r. IV skupščina Orjune jiubljanske oblasti Na narodni praznik dne 1- decembra se je vršila v kleti restavracije Zvezda IV. redna skupščina ljubljanskega oblastcega xibora Orjune, Id je uspela prav dobro. Skupščino Je otvori! prvoboritefj Orjime v SUoveniji m n»en veliki čelnik g. ing. Marko Kranjec ki ie v polurnem govoru orisa! ves potek delovanja Orjime v preteklem poslovnem tera in začrtal tudi glavne smernice za bodoče delovanje. Njesov govor je bil sprejet z c^usevljcnirn in soglasnim odobravanjem, ki je doseglo višek, ko mu je celokupna skupščina izrekla popolno po-vencuje in -^ci imenovala za častnesa predsednika Orhme liubliansko oblasti. Za njim je podal tajnik Drago Veri i e izčrpno poročilo o političnem in administra* trvno tehničnem poslovanju odbora, ki je nudilo jasno sliko velikega organizacijskega dela, izvrse^c^a v dobi enega leta. Tudi njegovo poročilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom In odobravanjem. Nič manj ni bilo zanimivo tudi poročilo blagajnika g. Ka-$o33a, ki ?e pok^r.Jo, !:ako silne vsote ie mogoče zbrati, če so pri tein opravilu poste;:: in navdušeni delavni ljudje. Ker ie o delovanju če miškin sekcij poročal že ob-Ias:::i načelnik France Kobentar na posebnem =e>tauku čx-:rnških iunkcijonar-;ev, je to poročilo na skupščini izostalo. Zaključek poročil je bii podal v imenu Tiskovne sekcije s. Drejče Verlič, ki je poročal o delovanju in tehničnem poslovanju "lasila Orjime za Slovenj:o *Orjunc«. Po poročilih je predlagal revizor gosp. 5)avo Sv a jger imenom revizijskega od->ora absolutorii odboru m blagajniku gosp. Kafolju. Absolutorii je bil soglasno sprejet. S tem je bil končan prvi del dnevnega reda, nakar so sledile po debati k poročilom posamnih funkcijouarjev volitve novega odbora, pri katerih Je dobila lista g. D. Verliča 82 od 90 glasov. Izvoljeni so bili v tevrševalni odbor »Orjune« ii-le gg.: ing. Marko Kranjec, odvetnik dr. Capuder, novinar Dreiče V e r l i č, profesor Radovan Prosenc, računski svetnik Anton K a f o I j, candL iur. Janez P o h a r c in žeL uradnik Fran Cvetko. V širši upravni odbor pa so bili izvoljeni gg.: J. Dere uda, Ljubljana; F. Cer ne, Rakek; J. Mazclle st., Gradac; I. O g r f n. Novo mesto, J. Jelovšek, Vrhnika; F. T o m a ž i č, Zagorje; F. Petrovič, Ljubljana; S. K r ni potić ml., Domžale, Fr. Zaj#c, Brežice, dr. Drnovšek, Krško; Pavle Roblč, Radovljica, I. Bule ml., Mirna; Pust, Trbovlje; dr. Tone Jamar, LJubljarm. Za namestnike) so bili izvoljeni ti-le gg-: V. G a 1 z i n j a, Slavo Pretnar in Javo r n i k, vsi iz LJubljane, Revizorski odbor tvorijo gg.: Slavo Švajger, Fran Medica m Fraa To-ma ž ič. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se takoj prične z akcijo za postavitev spomenika trboveljskim žrtvam skupno s sezida vo grobnice za vse padle Orjunase. Obenem Je bi! tudi sprejet predlog Orjune Trbovlje, da se vzida na kraju nesrečnega spopada 1. junija 1924 posebna spominska plošča v spomin padlih junakov. Ves potek skupščine je pokazal, da iti bila vsako pričakovani« v kakih znatnih Iz-premembab v Orani povsem brez podlage in da je Orjima nepokolebljiva v svojih naporih po aiirmaciii vseh pravih ta poštenih Jugosloveuov. ki jim je blagor drŽave in neodresenin bratov prvi in glavni vodilni motiv v vsem delovaniu in Pehanju. Mitozi! znaten popust v moderni konfekciji Jos. Roj ina Ljubljana Morala in moraaala Prelistavam krasen francoski zvezek s slikami skupin in posamnih plesalk, ki sodelujejo v Foiies Bergere pri reviji, katera je ravno na programu. Će bi Človek mogel te čarobne šopke ženske lepote, te kostime, te aranžmane iz zlata, srebra, biserov, briljantov, tančic, nojevega perja videti na odru! V bajkah, sprevedenih po električni luči, kdo glasbi, v pravem okviru in žive! Saj so nekatere scenične slike podane v barvotisku. čiru se v dobrih sivih k lise jih po fotografijah. A vse to ni nič proti resnici. Mnogo je nagih in polna-gih teles. Brrr (kaj?)! Toda vsakdo, ki je bil letos v Parizu, in naj jc ozkosr-čen provincijalce ali celo provincijalka (te so včasih še hujše, kadar gre za hi-navščlno). na je to ali slično revijo videl, je o fljej pripovedoval poln navdušenja. Poudarjal je dvoje: Umetniško krasoto in popolno pomanjkanje občutka, da bi bilo zraven kaj nespodobnega. V Ljubljani naznanjajo kinematografi film: Lepota in moć (VVege zurSchon-heit und Kraft). Med najlepše prizore tega filma spadajo tUdI oni, kjer nastopajo v ljubkih rajalnih vainh popjlnoma neoblečene, krasno zrasle mladenke in mladeniči. Njih lepa telesa so živa priča, kaj se da doseči s sistematično srojitvijo mišic, telovadbo, sportom. Ro vsem svetu src ta film, povsod so listi polni hvale in navdušenja radi njegove estetske lepote In vzgojevalno-sti. V Nemčiji je bil prav namenoma dostopen ravno mladini in vodili so šole loorporativno tja. K nam so za sedaj dospeli šele plakati, lepe risbe po filmu, ki vise v veži kina »Matica*. A kaj se je že sedaj zgodilo? Prišla je oblast, pardon oblaaast, se po predpisu pohujšala in dala nalepiti papirnatim deklicam črne obveze čez nedrija in jim oblekla majhne črne plavalne hlače. Zdaj izgledajo dekleta smešno in surovo nedostojno. Crna »oblačila« kar vpijejo: *Semkai le glej: ali veš, kaj zakrivamo!?« Ko so se zvanični gospodje naški-lili golih devojk in se do sitega za druge *pohujšali se sporniijali obletnice našega ujedmjenja s sirrrpat;ćno pisanimi članki. Tudi v Pragi je bil 1. december lepo proslavljen in češki tisk prLiaŠa zelo laskave članke o naši zavezniški državi in o Jugoslovenih. V Tirani je nase poslaništvo svečano proslavilo dan ujediijenia. V imenu i----*-~-*mfca albanske reoublike je posetil našeg3 poslanika Lazareviča predsednikov adiutant, v imenu vlade pa so posetili poslam^vo minister zunaniih del Husein be£ Vrio-ni in minister norramih del Musa Juka, višji uradniki ministrstev, poslanci i i ves diplomatski kor. Tz Rima javljaio, da se ie tam proslavila ob!^-:~° uie-dinienia z blagodarenjem v rusk: cerkvi. Cerkvenemu 'v^raviln so Griso^fi***v*H poslanik pri Kvirmalu Antoniievič in poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka. mnogo uradn'štva in ^še kolom ie. V Solunu sc ie ^z^ršila svečanost v našem konzulatu. Na Reki ie bilo svečano bla-godareme v pravosJumi cerkvi, kier je govoril prota Kosanovič. Svečanost* je prisostvoval konzul Dobrečić in mnoso ►občinstva. =: Vprašanje izplačila razfike peiizij-skih prejemkov upokojenim učiteljem v Sloveniji. — (Odgovor g. ministra financ na tozadevno vprašanje narodnih poslancev gg. dr. Žerjava in dr. Pivka.) Na \T>rašanie narodnih poslancev dr. Žerjava in dr. Pivka od 26. oktobra 1923 na g. ministra financ glede izplačila razlike penzij-skin prejemkov upokojenim učiteljem v Sloveniji od 1. decembra 1919 do 31. marca 1925 ?e poslal g. minister financ pod Štev. 5915 z dne 20. uovembra 1925 sledeči odgovor: »Izplačilo neporavnanih državnih obvez za dobo do 31- marca t. I. je regulirano s čl- IS fin. zak. za 1924/25 in z mojimi navodili, izdanimi k tej zakonski odredbi. S temi predpisi je določeno post> pan-je za črpaaje kredita za državne obveze iz prejšnjeih let — partija 55 v budžetu za 1924/225. Ta postopek ves taja v sledečem: Pristojni narcdbodnjaiei so dolžni poslati podrejeni Generalni direkcij dr2av»e-rii-Cuiiovodstva svoje zahteve za otvoritev kreditov po navedeni budžetski partiji in sicer v višini zakonsko priznanih likvidnih obv^z. Kadar se po teh zahtevah izvrši otvoritev Kredita pri pristojni finančni oblasti, odrejajo na breme tega delegl-rcr*ega kredita sami raredbodajalci izplačila ter prilaga;o k svojin? i^rc^dbaai tudi izplačilne prizuaue Jokameić. Vsled te^a je potrebno v svrho Izvršitve izplačila razlik perzijskih prejemkov, da se postopa v vsem po navedenih predpisih, ki so podrobno znani vsem finančnim Izplačevalnim blagajnam in vsem naredbodajalcem. Ako so izpolnjeni zakonski pogoji za izplačilo, ne bom delal s svoje strani nfkakih zaprek, kakor jih tudi doslej nisem delal, da pridejo zamteresiranci do svojega prava. Opozarja m obenem, da se v smislu osnovnega principa našega račiraovodstvenc^a sistema zamorejo vsa izplačila Iz državne blagajne, torej ttrdi ta, vršiti samo v- visini kredita, odobrenega od narodne skupščine. Sprejmite, gospod poslanec tudi ob tej priliki uvereife o mojem odličnem spoštovanju. — Minister financ: Dr. S t o j a d i n o v i C« = Prosvetni minister Radič napoveduje v svojem glasilu 'Dormi-... da pride »vsekakor pred bo&ičom in enkret v Ljubljano In sicer »izk!;u*>rM) v prosvetnem poslu in delu.^ K tej napovedi dosuvlja: »Narodna prosveta Je veliko in gh o delo, ki se ne more voditi samo iz ministrskega urada, marveč so potrebni neprestani stiki, posvetovanja in sodelovanja z vsemi požrtvovalnimi in priznanimi prosvetnimi delavci.« — AU fena prosvetni minister namen pri tem wetu tudi »pregovoriti o Hutoljanskern vseučilišču, ka-teresra redukcijo je baje sprožil. = Iz SDS. Delegati in luimestmki, določeni za kongres SDS v Beogradu 6. t m., naj se odpeljejo iz Ljubljane, odnosno iz Slovenije v petek 4. t m. z brzovlakom ali osebnim vlakom, t3ko da pridejo v Beograd v soboto 5. t. m. Podrobne imorrnacije dobe vsi na kolodvoru v Beogradu od dr. St. Rapcta. To Je pra^i zamotek Aspirin tableta katere izvrstno polafiavajo boli. Patite na modro •belo-rdeie " pečatno iaan*kc! Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Začetek ob 20. zvečer 3. J^.-jmbra. »četrtek: Veronika Ik Red C 4. decembra petek: Zapeljivka Red C 5. decembra sobota: Zaprto. 6. decembra nedelja: Ob 3. popoldne: Pegica mojega srca. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ob 20. zvečer: Periferija. Izven. 8. decembra torek: Ob 20. zveče-: Vdova Rošlinka. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. sveder 3. decembra, četrtek zaprto. 4. decembra, petek: Eva. Ped B. 5. decembra sobota: Holfin^unovc pripovedke. Red f. 6. decembra nedeoa: Ob rre?- popoldne: Alda. Izven. 7. decembra pcnedel*ek: Zaprto. 8 decembra torek: Ob 3. popoldne: -Ne:o-pir«. Izrven. — Dr. France Veber: Estetika. Psihr-lo§ki In normativni temelj estetske patnclh XVI — 344 str. 8;. Publikacija »Znanstvenega društva za humanistične vede v LJubljani*. Natisnila in založia ^Zvezna tiskar-a in knjigama c v Ljubljani 1925. Splošna knjt^uica — - Tnaa.^tv-ena zbirka št. IX. Cena bro£. Din 15a— vez. Din J62.—. V priou-ioJSem delu, ki le pri na* Slovenctii pn'i opis te vrste, podaja avtor po vzorcu svoje, pred dvema letoma teisle *Euke^ najprej psihološko ozadje estetskega človeškega udčjstvovanja, kj mu sledi tudi tu poizkus estetike kot posebne logike, kot logike estetskegra čustvovanja. In vodilna načela njegove et'ke ločijo markantno tudi pričujočo knjigo od tradicijskih in sodobnih estetik. Tako stremi avtor v psihološkem delu predvsem po analizi celokupnega estetskega doživetja eleTnen^a-ne^a in kompleksnega; ta analiza mu omogoči troje: »razbrati zakonite in stroge estetske prvine, zgraditi na njih enako zakonite estetske komplekse in tem potom obenem določid struga mejo med resda estetskjra tu takhn poJjem, ki je kljub svoji izkustveni prepletenosti z estetskim Ie na videz estetsko, ker izvira iz povsem drugačnih psiholoških in uepsiholoških čmkeljev. Ta analitična metoda ga zaplete v borbo proti tradcijsketnu in sodobnemu izključno V. I. Križanovska: 116 V kraljestvu nesmrtnih I?omatL Naročila sem jima, naj nikogar ne obvestita o moji smrti, ker sem hotela izginiti brez sledu. Gospodinji sem dala primeren znesek za pogreb. Bil je večer. Ležala sem v svoji sobici in čakala, kdaj pride sinrt. Kar sem začutila, kako me je speklo na onem delu telesa, kjer me jc Narajana ranil. Zdelo se mi je, da švigajo iz zuceUene rane same ♦ognjene strele, ki prodirajo na vse strani v telo in povzročajo notranje eksplozije. Po vsem telesu sem čutila stra-šne bolečine. Naposled mi je bilo, kakor da se je glava razletela na drobne koščke, in omedlela sem. Gospodinja mi je pravila potem, da se ji je zdelo, ko fe stopila v mojo sobo, da trdno spim. Spala sem tatoo dva dni in dve noči. Ko sem se prebudila, sem se res počutila dobro, samo lačna sem bila. Služkinja mi je prinesla zajtrk in izjavila, da sem mlajša za trideset let. Skratka, še predno sem se postarala, sem bila zopet mlada in lepa. Polagoma so mi zrasli zobje in bila sem zopet taka, kakor me vidite zdaj. Dobra gospodinja me je nekaj časa nezaupljivo gledala, mislec, da sem v zvezi s hudičem, potem se je pa pomirila in mi priznala, da smatra mojo čudovito bolezen ra čarovnijo, ki mi pa ni mogla do živega, ker mi je ona skrivaj položila pod zglavje sveto podobico. Ko sem si docela opomogla, sem se morala zopet lotiti svojega ponižujočega poklica, da bi mogla živeti tako, kakor sem bila vaj'ena. V svet sem se vrnila pod imenom Andrienne Levanti, ker nisem botela, da bi me kdo spoznal. Odpotovala sem v Ameriko. V Evropo me je pripeljal neki Italijan, moj ljubček. Zdaj mi pa pojasnite, zakaj nima čas nad menoj nobene oblasti in kdaj bo konec te nenaravne mladosti, tega zoprnega življenja, ki mi je že neznosno. Vsega sem sc naveličala, nobenega cilja nimam in za nobeno defo nisem sposobna. Vsaj iz usmiljenja mi povejte, kdaj in kako pride moja smrt. — Zahtevate več kakor vam morem povedarj, — je odgovoril SupramatL — 2rvlienjski eliksir res lahko podaljša življenje, toda lahkomiselna raba tega nevarnega sredstva je ztočin, in Narajana se je težko pregrešil nad vamL Obsodi! je vas na življenje, ki bo po mojem mnenja zelo dolgo. Videč, da je Liliana prebledela, je pripomnil: — Ne bojte se! Storiti hočem vse. kar je v mojih močeh, da olajšam vaš« usodo. Svoj sramotni poklic morate takoj opustiti. Preskrbeti hočem, da pridete do poštenega zaslužka. Za prvo silo pa že sani uredim vaše imovinske zadeve. Na svidenje! Doma je Supramati povedal Nari vse, kar je videl in slišal. Skupaj sta se posvetovala m sklenila poslati Liliano k znanemu graščaku blizu Number-ga, kjer bi našla sirota varno zavetišče. Liliana se ni opirala in čez nekaj dni je odpotovala v Nurn-berg. Supramati vtelesi Narajano. — Nočni dogodki v grobnici. Nekega večera je ostal Supramati sam v svojem kabinetu. Ležal je na divanu in čital nove romane. Kmalu se je naveličal, vrgel knjige na mizo in se zamislit Spomnil se je svojega prednika in začel intenzivno razmišljati o njegovi usodL Pri tem je ogledoval Narajanin portret iu opazil majhno zelenkasto oblo, ki se je kmalu spremenila v oblaček in približala. Tisti hip se mu ie zazdelo, da je zdrsnila po njegovem obrazu pajčevLui in zadišala je po krvi. Bil je najbrž Narajanin duh. Supramati se je zavedal dolžnosti, da mora odgovoriti na poziv, pa naj bo že kdorkoli, ki ga kliče. Zato je vprašal mnstveno: — Ali hočeš, da te pokličem in vtelesim, Narajana ? Glas mu je zašepetal na uho: — Prosim . . . Supramati je takoj vstal in prinesel iz spalnice Šatulo, polno raznih praškov in stekleničic. Postavil jo je na miao, vzel srebrni trinožnik in velik kristalni lonec ter položil na trinožnik žerjavice. Ko je bilo vse pripravljeno, je ugasnil luč in potegnil izpod, odeje magično palico. Priklonil se je v smeri proti severu, jugu. vzhodu in zahodu ter začel čitati psfbološkenru tolmačenju estetskih vprašanj in sa vede do odkritja *se*tavrxlh In T*sihc4oskm in ncpsiholosklh elementov \sake »estetičnosti«. To Hj.dno psihološko, roda i>autip* h o logistično r a^položetijc doseže nekak vrhunec v normativnem de?u, kjer utemeljuje takozvano »normativno estetiko- prejšnjih in sodebifh estetov kot posten logik/t in podaja tudi temejjnc ak-sijoce te logike. S temi aksijonj b nj h predhodno utemeliirvtjo izkusa predvsem pokazati, da nahajamo rudi na estetskem polju ^brezsrčne norme, kojm veljavnovt (ali čevelj avuost) žc uačelno ni prav nič zavissa od zgolj tzkustveaega vprašanja, kako je bilo, jc In bo e i e k t \ v o o estetsko doživljanje — človeške večine alj čle>-veSke manjšale ter sploh kakršnegakoli kustveno danega živega bitja*. V podrobnostih pa je uaCcmi potek izvajanj bedeči: Uvodne misli se pečajo > */rcdmetom n načelnem delokrogom estetike. F*rvl dei ie psihologija clenventurnega c>teLvke:.u do-Življainja. Drugi del je psihc3oo;j3 kompleksnega esieLskegd doživljanja. Ta dc! (ki je najobsežnejši) jc Se sato posebno pomemben, ker stopa v njem v ospredje tud! zakoniti potek estetskega doživetja ta n!.-gov*. muogolićua prepk-tciioM s ortokupUO ostalo človeško duševuostja Tritii dti |C normativna estetiku, poiuKn iaa ko: 4os*« ka estetske pameti-. Ccin; del prCD*£a v>v: gornje izsledke Se posebej TJ-^ prob umecjcisd, podaja deiunc» is pelbol &kJ izvor umetuoati. nje klasifikacijo Li Me-ftfep« ki g.i ima ia naj ima v ku'turnem Li splošno biološkem razvoju SoMOitva* Ker se avtorjevi posanestii 8&8orj fctrailt v nesko organJono celofo, k: c»b.segj >sj temeljna vprašanja sodobne c,vueuke in piše avtor pri vsem varovan i u znanstvene strogosti vendar več ^1. manj sptoluo um-Uivo. Po knjiga d^hr"J.'»sf.: vsaćean , ki si želi na tem polju temeljite pos^ob'tve, D^-lu jc pridejaa tudi bcfpea sn-arui rc%!>ic:. Knjiga se naroča pri gafožoid Zvesd 1 Sarni v LJubljani, Marfl trg S. — Janko Pfcifer : Florida. Tekom tedna jc naša sicer pičla *šlat;crska«« literatura obogatela za dva pltsna komada. Pole^ ic omenjenega -»Dara«^ Shiram> >fota Japk* 1'fciferja, o katerem smo are poročali, ic pravkar iz&la »Florida« cxi istega skladate« Ija. S slednjim plesnim komadom je predvsem ustrvzevo našim plesnim ticiteljem oziroma pianKtom. ki so doslej imeli na razpolago eno samo »Florido«, ki pa jc vsled svoje kračinc in monotonosti klicala rx» ustvaritvi nove. »Florida«*, kakor jc tudi naslov temu »-šlagerju«, jc nase dotnaeo deJ<: in jo vsem ljubiteljem vesele nlasbe priporočamo. Na prodaj je v trgovinah Babka, Aleksandrova cesta in Kotlcr, Stari trg. Julijsko hrojlnn —j V Rovinju 9Q sprejeli v tamošnj ) tvornico zopet vse tasistovske delavca. Pr<'. stor so jim morali napraviti starejši možje in pa takt delavci, katere so ozračili za suo. lihre in fašizmu nasprotne: te so vr^ii meč nezaposlene brez usmiljenja. Fašisti irajjc povsodi prodnat in pred njimi sc mora umakniti vsakdo drugi. —j Sižia gimnazija \> Tolminu. Pro svetno mmistrstvo ie izprimnilo učiteljišče v Tolminu v nižjo gimnazijo. Slovenski profesorji dr. Bevk, Hvala in Bek ar ter Italijan y£ambutti so sedaj brez si u Ae. Imeno\ani so trije no\*i italijanski profesorji. Med uci; reljskim zborom jc vzbudila izpremembd m veda veliko presenečenje. Za tolminsko ©b= iino je vzdrževanje srednje šole nekaj oe-»"uvenega! Davki so 2o tako s»tražnl Id prebil valstvo si ne želi nobene ni2jc gimnazije. UfilteljUce jc bilo tako. da jc moralo pro^ rasti, pa tudi nižja gimnazija ne Ko mojjla obstati. «r5Ioven>kega» učiteljišča pa sploh več treba ni, ker so ljudske šole tako itali» lanske in v Gorici. Trstu in drugotli obstoji-učiteljišč* enaka, kakršno jc bilo poitalijan^ čeno učiteljišče v Tolminu. Neverjetno jc, kaj se vse dogodi na šolskem poli« v Julij; ski Krajini —j 60letnica Gospod Ignacij Kri/ man. vpokjeni nadueitelj in edeu izmed najmarkantnejših voditeljev goriškega uči* tcijstva je praznoval tc dni svojo 60 letnico, h kateri mu jc došijo v«;c polno eestitk. Sc na mnoga leta! —j Na vojaško stražo pri smodmšniei blizu Ajdovščine >e oddal še neznan človek rvečer 3o. t. m. strel, ki je ridel vojaka M-freda BaruialUija. Vojak je zadet v prsi in so ga pripeljali v goriško vojaško bolnico. Pravijo, da jc pred časom nekdo streljal tm stražo tudi pri neki drugi sn:cdnišnici. —j Tatvina v cerkvi. V Pazinu so neznani tatovi okradli stolnic*> irj odnesb vredeosti nad &000 lir. magične formule. Kmalu se je pojavila nad žerjavico človeška postava. Bila je v širokem, sKkastem plašču. Ko se je obrnila, je stal Supramati pred Na-rajano, ki se mu je iskreno zahvalil, rekoč: — Hvala ti, dragi Ralph, da si sc takoj odzval mojemu jx)zivu in mi vrnil življenje. Supramati mu je segel v roko. — Ne, dragi, hvaležen ti moram biti jt£ — ic odgovoril. — Srečen sem, da mi je zoanost pomagala poklicati te iz kraljestva duhov. Zelo si sc mi smilil, ko sem te videl zadnjič. Narajana je sedel v naslonjač. Za Up je btodi! njegov pogled po sobi. Supramati je opazil na ujc-govem obrazu sledove trpljenja in utrujenosti. Narajana je bil zdaj zopet tak. kakor pred smrtjo. Obrnil se je k Supramatijti, rekoč: — Ko si me zadnjič vide!, sem bil zelo ostudn in hudobno bitje. Da ... Ne morem ti povedati, k a sem pretrpel aa ouem svetu. Res sem mnogo greši! toda za človeka moje vrste je bilo nepopisno težko živeti (tolga stoletja in razpolagati z mogočnimi sredstvi, ki so mi dajala prednost in premoč nad vsemitljudmi. Ti si srečen, ker se zanima? za znanost in nisi tako podvržen strastem, kakor sem bil jaz. Vendar pa sem se na onem svetu vsaj deloma poboljšal tako, da mi Naria križ ni več strašen. Ker žc govoriva o moji bivši soprogi, bi rad vedel, da-Ii si srečen z njo Stev. 276 S L O V"E N S KI NAROD, dne 4. decembta 1925. Stran 3 QQ(DQQQGQGQQQQQGXDGX^QCDQQQ^ JUTRI! JUTRI! JUTRI! JUTRI! ELITNI KINO MATICA Kralj smeha! Kralj smeha! $t Wa|bol|il komik sveta! Svetovno na bi sploiso priljubljen! ^ CHARLIE (HAPUN** v svoji najnovejši in edini burki sezije 1925—26 „13. pustoloviiina JUTRI! JUTRI! JUTRI! JUTRI! ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti. V Lmbiianl. dne 3 decembra 1925. — Odlikovanje zaslužnega moža. Dne 30. novembra jc bil slovesno odlikovan gospod inons. Tomo Zupan. V navzočnosti gg.: Andr. Senckoviča, dr. Fr. Vodopivca, ge. dr. Tavčarjeve, I. Bulovca, 1. Vrhovnika, V. Rohrmanua, V. Vončina in univ. prof. Steske je pripel veliki župan g. dr. Baltič odlikovancu red sv. Save III. r. Pri tej priliki je veliki župan slavljeucu iskreno čestital, ter povdarjal zlasti njegove zasluge na šolskem polju kot vrlemu profesorju in učitelju mladine. Obenem pa ga je slavil kot iskrenega rodoljuba, ki je dokazal svojo veliko ljubezen do svoje rodne grude s tem, da je ustanovil cDružbo sv, Cirila in Metoda«, Nato jc povzel besedo g. vladni svetnik Andr. Seneko-vič rekoč: Zelo me veseli, da imam čast že dragic prisostvovati odlikovanju vrlega moža. Leta 190-1. jc bil odlikovan g. monsignor z viteškim križcem Fr. Jos. reda. To odlikovanje jc silno razveselilo profesorski zbor in mladino in to tembolj, ker je bil odlikovanec znan kot narodnjak m ker jc dobil odliko vzlic temu, da je bil prvometstnik •Družbe sv. Cirila in Metoda», ki ni bila avstrijski vladi priljubljena. Posebno pa novdarja govornik odlikovančevc zasluge za ustanovitev «C. M. družbe*, kateri je bil 21 let prvomestnik. Omenil je dalje njegov trud in pota, Ki jih je napravil no vsej širni Sloveniji, da je vzbujal med ljudstvom narodno zavest ha požrtvovalnost za delo nase šolske družbe. Končno je v imenu ^Družbe sv. Cirila in Metoda* in vseh članov širne Slovenije odlikovancu iskreno čestital s toplo željo, da bi se dolgo let užival visoko odlikovanje. V imenu slovenskega ženstva je odlikovancu iskreno čestitala ga. Franja dr. Tavčerjeva. — Z mladeniško živahnostjo se je zahvalil >lavljenec v vznesenih besedah Ni. VeL kralju Aleksandru za sprejeto odlikova_ nje. Svoj govor ie sklenil s srčno željo, naj Bog blagoslovi našo kraljevo rodo-vino pri vsem njenem delovanju v prid Slovanstva — ter vzkliknil kraljevi ro-dovini trikratno: Živela. — 1/ zadnjem času čitamo opeto« vano po listih, da prosvetno ministra stvo odreja po vseh šolah spominske proslave raznih velikih mož. Te prošla* ve se tičejo nacijonalno zaslužnih he* rojev, politikov in pesnikov. Danes sla* vimo Slovenci 125. obletnico rojstva svojega največjega pesnjka Prešerna. Sigurno je, da je Prešeren eden naj« večjih pesnikov naše države, jugoslo* venskega naroda, Srbov. Hrvatov in Slovencev. Na mestu bi bila torej ena* ka okrožnica prosvetnega ministra na vse Šole države, da se obletnica Prešer* novega rojstva na dostojen način proa slavi povsod, kjer žive Hrvati, Srbi in Slovenci. Zakaj se to ni storilo? Ali nismo Slovenci mari enakopraven del državnega naroda? Ali mari Prešeren ni dovelj jaka in zaslužna nacijonalna osebnost naše preteklosti? Ne! Vse to ne igra nobene vzročne vloge. Kriva jc zopet deloma naša domača malomars nost, ki ne opozori raerodajnih krogov v Beogradu na spominski dan. Kriva pa je tudi prosvetna centrala v Beogradu, Jki bi morala vedeti, kdo so naš" največ* ji ljudje in da treba tudi v spoštovanju velikih mož našega naroda uvesti po* polno enakopravnost in edinstvo Slos vencev. Hrvatov in Srbov! — Prešerna izrabljajo sedaj v svojo strankarske namene tisti klerikalci, ki so še pred nedavnim časom v »Rimskem katoliku« in tudi v x.Slovencn* izlivali na njegove nebeške poezije golide smrdeče 2noj-rnee in odrejali njegovim pesnitvam vsako umetniško vrednost zgolj za to, ker so -jegove pesni baje v idejnem nasprotstvu t. nauki katoliške cerkve. To je treba zabeležiti danes, ko isti ljud:e izkoriščajo iJrcseruovo ime Prešernove pesmi, v svoje strankarske svrhe in ga skušajo predstaviti kot očeta zločinskega separatizma, ki.pa je Izrasel samo na klerikalnem ciniku. Uverieni smo, da bi Prešeren, ako bi danes živel, s korobačem nagnal vse Hste, ki se ga danes drznejo proslavljati v kamenju državnega in narodnega separati zrma. — Svetozar Pribićević — veliki oflcir tesije časti Sei Samostojne demokratske stranke in minister na razpoloženje g. Sve-tr*zar Pribičević je odlikovan z redom francoske legre časti 2. stopnje in je postal tako veliki oficir legije časti. (V Franciji sami število imejiteliev tega visokega odliko-vanJa ne sme presegati 50.) Na upit narodnega poslanci dr. Pivka glede poštnega urada v Zidanem mostu je mfnister pošte tu telegrafa dr. šupe-rba odgovoril s pismom od 21. novembra, da Je postavil v projekt budžeta za leto 1936/27 potrebne kredite za povečanje nagrad za ponočno delo pri postali in da se bo pri odrejanju teh nagrad Posebej oziral tudi na pošto Zidani most Poštni direkciji v Ljubljani je ministrsvo dalo naročilo, da opremi dežurnega uradnika poŠte Zidani most s kratko usnjato suknjo za vršenje peronske službe. .Minister je dal naročilo, da poštam Ljubljana 2, Maribor 2 in Jesenice niso povečane nagrade za ponočno delo, temveč jim jc odobren le poseben dodatek za vršenje kontrole o pravilnosti mednarodnih in tranzitnih zapečatenhi pismo-nosnih zavojev, da se zabrani spollranje, — Škofovska konferenca v Mariboru. V škofovi palači v Mariboru se je danes sestal izvršilni odbor jugoslovcnskih Škofov na posvetovanje o stališču, ki ga naj zavzamejo napram vladi v vprašanju konkordata z Vatikanom in zavoda sv. Jeronima. Škofje so, kakor znano, v nasprotju s stališčem, ki ga zavzema v teh vprašanjih naša vlada. V tem izvršilnem odboru so uadškoi dr. Bauer in škofa, dr. Jeglič in dr Akšamovič. Kakor čujemo, zastopa v tem odboru radikalno stališče proti vladi samo dr. Jeglič, ljubljanski škof. — Redukcija višjih državnih pravdni-štev iu okrajnih sodišč v Avstriji Avstrijski narodni svet je sprejel uačrt zakona o Šte-denju v državni upravi- Po tem zakonu se opuste višja državna pravdništva na Dunaju, v Gradcu in Innsbrueku, okrožna sodišča v Korneuburgu in Steveru ter 12 okrajnih sodišč. — V Pariz je odpotoval g. Josip Stolce r, profesor glasbene šole v Beogradu, ki je dobil štipendijo francoske vlade, da se izpopolni v glasbeni umetnosti. Stol cer jc redom iz Medžimurja m je dobil pri zadaj Lh glasbenih tekmah na Dunaju prvo na S rado. — .Voa'o senzacijonalno razkritje. Iz Londona poročajo, ca se jc znanemu angleškemu fiziku dr. R. M i 1 i k a n u, ki je bil pred leti odlikovan z Noblovo nagrado iz fizike, posrečilo odkriti nove žarke, ki so stokrat silntjši kakor Rontgenovi žarki. Mj* likanovi /arki presvetijo vse kovine, celo svinec. Ti :?arki prodro celo svinčeno plo* ščo, ki jc debela 1 m 82 cm. Vprašanje je, ako se bodo ti žarki dali izkoriščati v mes dicinske svrhe. Že Rontgenovi žarki, ki pro< dro sam3 1 cm debelo svinčeno ploščo, po; menjajo veliko nevarnost za zdravnika in fizika, k: eksperimentira z njimi, in učinku* jejo neugodno na njegovo zdravje, zato je več kakor gotovo, da sc bodo novi žarki mo^li uporabljati v medicinske svrhe samo, ako sc najdejo sredstva, ki bodo preprečila slabe posledice Da človeško telo, ki so v zvezi s silno učinkpvitostjo. l'cdana jc ena možnost: Sila, s katero prodirajo Milkanovi žarki telesa, je lahko tako enormao velika, da prodro ti žarki telesa brez izgube ener* gijc, približno tako, kakor svetlobni žarki stekleno šipo. V tem slučaju bodo Milikas novi žarki za vedo neprecenljivega pomena in lahko povzročijo ropoln prevrat v fizis 1 ' pa tudi v —. medicini. — Za novinarski pokojninski sklad sta darovala, ker sc nista mogla udeležiti torkovega koncerta, g. Fran K r a p e 5, re« stavrater in kavarnar v »Zvezdi«, 200 Din in neimenovan 100 Din. Denar smo izročili blag*jiiiku »Jugoslov. novinarskega udruže« nja«, sekcija Ljubljana. — Razdraženo žlvljevie — nervoznost — muc! mnogo ljudi Pomagajo si prav lah» ko. Naj pijo*redno vsak večer Buddha-čaJ, živčevje se umiri, dobrodejno spanie jih napravi drugo jutro čile in zdrave. Iz — Razstava poljske umetnosti v Jakopičevem paviljonu se zapre nepreklicno 8. decembra. Oglejte s? jo pravočasno! — Redni občni zbor Nar. Galerije se vrši V soboto 12. decembra 1925 ob pol 4. popoldne v Narodnem domu, pritličje desno. — Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila v mesecu novems bru 4263 strankam 16.357 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do pol 8., ob so* botah pa že od 3. dalje in izposoja najlepše slovenske, srsbohrvatske, ruske, francoske, nemške, italijanske, angleške, esperantske knjigo in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago so tudi popolni imeniki knjig. 2Q39*n — Vodmačanil Napredno pol. in goap. društvo za vodmatski okraj priredi v po* nedeljek dne 7. t m, ob 8. zvečer v gostilni »Pri Flegarju«, Zaloška cesta 7, predavanje gosp. prof. Fr. Majcena: »Kako smo Sloven« ci v svetovni vojni pomagali rušiti Avstri# jo«. Ker je tema skrajno zanimiva, se so* mišljeniki in njih družinski člani vljudno vabijo, da se v čim večjem številu udeleže tega predavanja. Odbor. 2037«n — Tovariši Jadranašl! V četrtek dne 3. decembTa ob 20. se bo vršil v čitalnici TNAD. Jadran Tli. debatni večer. Referira starešina dr. Janže Novak o temi: Svetovni nazor trot Individualen In socialen pojav. Udeležba za člane in članice ob« vezna. *•» Qg. starešine uljudno vabi tati — Kopališče v hotelo »Slone je odprto kot sledi: Parna kopel: Vsako sredo, četrtek, soboto in nedeljo dopoldne za gospode. Torek in petek za gospe, vsakokrat od 8. do 18. ure popoldne. — Kadna kope 1 j je razen ponedeljka in nedelje popoldne odprta vsak dan od S. do IS. ure popoldne. 2030n — Aierkurev iour fix se vrši danes, to ie v četrtek dne 3. L m. ob S. uri zvečer pri Krapežu v restavraciji Zvezda. Sodeluje društveni pevski zbor. Vabljeno članstvo s svojci. — Odbor. 203 ln — Miklavžev večer priredi ^Bratstvo v soboto 5. t. m. v salonu hotela ^Miklič*, Kolodvorska uhca. Začetek ob 8l zvečer. Darila sc bodo sprejemala v hotelu v petek od 6. do 8. zvečer in v soboto od 3. popoldne dalje do Miklavževega prihoda. — MIklavženv večer priredi Olepševalno društvo v Rožni dolini v restavracijskem salonu na Strelišču »Pod Rožnikom«, spored: Godba, nastop Miklavža s spremstvom, obdaritev, nato prosta, zabava. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani vabi vse članstvo na važen sestanek, ki se vrši v torek dne 8. decembra t. i točno ob 2. uri popoldne v restavraciji gospe Mrak, Rimska cesta, s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo o fušarstvu. 2.) Poročilo o raznih davkih. 3.) Pojasnilo o davku rra ročno delo. 4.) Poročilo o konkurenci čevljarske obrti. 5.) Raznoterosti- Ker je dnevni red zelo važen in podučliiv, se prosi številne udeležbe. 2033n — Turistovski klub »Skala« v LJubljani javlja, da se vrši prihodnji smučarski sestanek v petek dne 4. t. m. ob S. uri zvečer v kavami »Emona«- damska soba. Vsi in točno! — Smučarski odsek. 2034n — Dne 4. oktobra je bila zg uljena srebrna moška ura od kolodvora Kranj do mesta. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na županstvu v Kranju. — Razne tatvine. Mariji More v Gra-daški ulici je nekdo odnesel z dvorišča IGo dinarjev vredno železno sldeo za umivanje. — Mariji Uršičevi. soprogi strokovnega učitelja, je nekdo na živilskem trgu v Spodnji Šiški ukradel torbico s 350 Din. — Pozor na šolarsko obleko! V Soli v Šiški je izginilo s hodnika, kjer obešajo učenke svojo vrhnjo obleko, v enem dnevu pet volnenih jopic Nevarna vlomilska družba pod ključem Zop2t lep uspeh ljubljanske kriminalne policije Meseca junija L L je prišel iz 2aporov zloglasni pustolovec in vlomilec Lovro Sitar, docim Je njegov brat Tvan Se vedno v zaporih. Kakor znano, le Sitarieva tolpa lansko zimo razburjala Ljubljano. V tej družbi je bfl tudi Ivan Skapin, ki je prišel šele S. oktobra t 1. iz zaporov. V zaporu sta se Sitar in Skapin seznanila z nekim Avgustom VergmeDa iz Trsta, ki je bil nekoč pekovski vajenec pozneje pa se ie popolnoma posvetil poklicu vlomilca v blagajne, ter je na tem poslu dosegel že lene uspehe. — Verginela je zapustil ljubljanske zapore šele 24. oktobra t L kjer je presedel eno leto radi vloma. Po prestani kazni je bil Vergenella sicer izgnan preko meje v Italijo, a se je že začetkom novembra zopet pritibotapa nazaj čez mejo, ker je bil s SitaTjem ra Skaplnom dogovorjen. Seboj je prinesel najmodernejše vlomilsko orodje za železne blagajne. V noči na 21. novembra je ta družba vlomila v železno blagajno pri Ivanu Zormanu v Spodnji Slški. Vlomilci so odnesli za približno 4000 Din bankovcev, nekaj zlatega in srebrnega denarja ter za več tisoč dinarjev raznih zlatih predmetov. Dne 23. novembra zvečer so se peljali v Kranj, kjer so s pomočjo domačina Franceta G. nameravali izvršiti vlom pri on-dotni hranHnlc! In pri nekem zlatarju. Vlom pa je izostal, ker se je Isto noč vršila večja veselica in ni bilo vso noč miru za »delo*. PrcnočHi so v hotelu «Stara pošta*. —. Dne 24. ncrvernbra ponoči so se napotili k Sv. Jakobu ob Savi ter vlomili v železno blagajno »Katoliškega doma», ki pa je bila prazna. Dne 25. novembra popoldne jih je doletela usoda, da so btil aretirani. 2 njimi je bilo areriranai rudi več lahkih žensk, v katerih družbi so zapravljali z vlomi pridobljeni denar in dragocenosti, — Pisana družba je prirejala zek> spretne sestanke v gozdih ob Večni poti, seve pred snegom. Ker pa je bilo menda že hladno, so si kuhali vino, ki so ga donašali iz oddaljenejših jo-stilen. Pri družbi se je dobilo 5e nad polovico pokradeneoa denarja in dragocenosti. Vlomilsko orodje, deaar in druge dragocenosti so shranjevali pod zemljo blizu. Tivolija, da se ne bi pri njih preveč nago. Razen teh vlomov je družba sumljiva tudi ropa, ki se ie izvršil 21. novembra blizu Dfvovarne «Union» nad uradnico gdč. Frani o Tanko, kateri Je bila torbica z vsebino nad 2000 Din iz rok iztrgana. Ker torbice niso znali odpreti, so jo razreza!} ter vrgli strop, Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče v Celju- V ponedeljek 7. decembra se vrši predavau.ie •Moja raziskovanja v Siamu« ob 20. uri. Ob 16. uri se vrši predavanje za mladino. Predava inženir g. Ferdo L u p š a. —c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 23. do 29. novembra se ie zaklalo. 1 konja, 20 volov, IS krav, 97 tele: in^o svinj. — Uvozilo sc je: 195 kg govediue, S6S kg teletine in 1153 kg svinjine. —c Mestno gledališče. V torek dne S. decembra bodo gostovali člani zagrebškega Narodnega gledališča s Petrovičevimi komedijami »Vragoliie*. Predstavi bo prisostvoval avtor sam, ki bo pred igro ime3, kratko predavanje o svojih delih, kakor tudi o »Erotiki v literaturi*. Mladini izpod 16 let ta večer obisk gledališča nI dovoljen. Vstopnice se dobe v predproda*!. —c Porota. V sredo 2. decembra se ie v Celju pričelo četrto porotno zasedamo. Radi hudodelstva tatvine sta se zagovarjala 24Ietni Martin i>arlah Iz Virštanja in 19lerni Ivan Cebular iz Zibike. Meseca septembra sta svo;emu delodajalcu D. Raku-schu na Lanovžu pri Celju ukradla hmelj v vrednosti 15.000 Din, katerega sta potem prodala v Žalcu. Ivan Cebular ie bil obsojen aa 15, Martin Šariah pa ua 13 mesecev težke Ječe. — V drugem porotnem slučaju s»e je zagovarjal radi tatvine 24ietni Simon Novak iz Rogaške Slatine. V noči na 5 juliia 1924 je v družbi dveh drugih tatinskih tovarišev ukradel iz zaklenjene trgovine Ivana Lesjaka pri Sv. Križu blaga v vrednosti Din 7580, v noči na & avgusta [924 pa iz zaklenjene trgovine Avgusta Otorepca in Cirila Žurmana v Rogaški Sla« trni raznega blaga v vrednosti 22.203 Din 05 par. Nato je pobegnil v Avstrijo, od koder se je sedaj vrnil in javil oblastim- Dobil je dve leti težke ječe. Njegova tovariša Pa sta bila že v decemberskem zasedanja leta 1924 obsojena pred celjsko poroto. Iz Maribora —m Izreden Jubilej v dobrotvoronsti. Brunno Bernhardt. stavbni risar, je od leta 1922. član mariborskega gasilnega in reševalnega društva. Kot tak voz! reševalni avto. Te dui se >e pripetil tisoči slučaj nezgode, pri katerem ;'c stopil v akcijo požrtvovalni dobrotvor s svojim avtomobilom. Načelništvo reševalnega društva je podarilo za to priliko zaslužnemu jubilarni zlat prstan z rdečim križem. —m i* Dr. Josip Bar le. V sredo dne 2. t m. ie zadela kap notarja % dr. Josipa Bar le ta. Pokojnik je bil od leta 1900. do 1920, notar v Kozjem, kjer sJ je stekel nevenljivih zaslug za okraj v kulturnem in gospodarskem oziru. Bil Je mnogo let trški župan, načelnik okrajne hranilnice, pod-načemik okramega zastopa itd. Tudi v Maribora je pokojnik takoj živabno posegel v gospodarsko organizacijo. Dosegel je 61 let. Blag mu STX)inin! —m Drugi mariborski koncert kvarteta Zika s popolnoma novim sporedom se vrsi v četrtek dne 3. decembra v gledališču. Ker iz kazlnsko dvorano težko kuriti, je posebna komisija preizkusila akustike gledališke dvorane In našla mesto, kjer bo kvariet zvenel naravnost sijajno. Priporoča se takoj nakupiti vstopnice, ker je zanimame za ta prvovrstni koncertni dogodek zelo veliko. —'m Repertoire. Četrtek 3. decembra ob 20. uri: Kvartet »Zika«. «— Petek, 4. de-oembra: Zaprto. Soboto, 5. decembra: ob 20. url: »Vesela vdovac Ab. C —m Občni zbor krajevne organizacije SDS v Podvelkl se je VTšil v nedeljo dne 29. t m. v prostorih g. Verčka ob jako lepi udeležbi članov, to vkljub temu, da je baš prejšnji dan sneg zasul vse ceste in pota. Oblastni tajnik S p 1 n d 1 e r ie podal obširno rjolitično poročilo o položaju ter se je dotaknil tudi raznih perečih gospodarskih viraSanj. Po izvršeni debati, tekom katere Je bilo vzeto niegovo poročilo z odobravanjem na znanje, so se izvršile volitve novega odbora, kateremu na čeln stoji odllčn! posestnik in lesni trgovec g. Ernest Sabati. Razpravljalo se 3e še o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo pred vsem občine, katere spadajo v delokrog organizacije (Rdeči breg, Janžev vrh, Lehen, Brezno). Storili so se tudi tozadevni sklepi. Sokol — Sokolska župa Ljobliana. Tetmičnl odbor priredi od 6. do 13. decembra t 1. ose.Ttdnevni župni prednjačiti tečai, kateri se vrši v prostorih Narodnega doma v telovadnici Ljubljanskega Sokola. Otvoritev in vpisovanje se vrši v nedeljo 6. t. m. od & do 9. ure predpoldne ter mora biti vsak pri-glašenec točno ob tej mi v telovadnici v predpisani telovadni obleki. V tečaja se predela teoretično te praktKno ves sokolski telovadni sestav. Razen tega se bode predavalo o sokolski ideji, organizaciji zgodovuđ telovadbe m sokolstva. ar-atomiji, metodiki, prvi pomoči pri nezgodah, nagovorih, vodstvu In statistiki, o vplivu telovadbe na telo. časopisju, literaturi, sokolstvu veri in politiki. Vso to tvariuo mora poznati vsak sokolski prednjak, a'*o hoče v svojem društvu vršiti dolžnosti so-kolskega vzgojitelja. Vsako društvo ca i bode zastopano vsaj po enemu članu in eni članic v tcča:u. Za udobno prenočišče in radostno prehrano jc preskrbljeno. Opozarjamo ponovno vse društvene odbore, načelnike te načelnice, da pošlie.io svoe r.a-boliše brate in sestre v tečaj, ker Ie potem bede mogoče uspešno voditi dru?tvo in se prfpravljaii za prihodnje leto na naš vse-slcvanski sokolski z-et v Pragi. — Zdravo! — Ljubljanski Sokol opozarja svo^e članstvo na današnje (četrtek 3. t. m.) predavanje brata dr. A. Koširja. Predavanje se vrši točno ob S. uri y društveni čitalnici. 2035n — Ljubljanski SokoL ZJruvniški cd te vil no. Vabljeni so rudi Sapi drugih sokolskih društev. — Zdravo! — Mi k lavzevanje priredi Sokol I. v soboto dne 5. decembra ob S. uri rvečeT v dvorani mestnega doma. članstvo in prija* telji Sokolstva dobrodošli! Otroci v sprem stvu staršev no vstopnine prosti. 3PKVa — Miklavžev vccer Ljubljanskemu So; kola v soboto 5. t. tn. v telovadnici Narodnega dom«. ZačcU-lc /a mladino ob 16.. ra odrasle ob 20. uri. Vstopnina popoldan Din 5, zvečer Din 10. — Predproda jo vstopnic in sprejemanje daril v petek od !6l do 10. ure in v soboto od 10. do 1?. tire in od 13. do IS. Pristojbina za darila k večerni prireditvi Din 2 za komad. Pri večerni prireditvi sodeluje godba dravske divizjiske oblasti. Po obdaritvi ples. Zaključek ob 2- uri. 2038*r Iz Trbovelj —t Nedeljski sestanki v Trbovljah. Razne politične skupine so imele v nedeljo sestanke svojih somišljenikov, na katerin so sklepale o bližajočih se občinskih volitvah-V nedello sta sklicali podružnici Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne in Udruženja vojnih invalidov v Forteievi dvorani .".a Vodi e'.mski *e«tai!ck, ki ic bil zelo buren, — V Sokorskem domu sc je vrši'a z a prisesa novih članov 5okolske?a društva. Zaprisegel Hh jc pođsUuosta Fcšnjn. — V nedeljo popoldne se ?e vrifl članski sestanek Orinne, Id *a ie poseti! inž. Krame i t Ljubljane. — V Delavskem domu se je vršila naknadna zaprisega za vohe zamudnike, ki se je niso udeležili 15. novembra. Darila Družba sv. Cirila in .Metoda > Ljubljani )z Prejela meseca novembra 19-5 sle« de če prispevke i- s.: I. Podružnice: LimbuŠ 50 Din, Bleo 650 Din. Velike Lašče Diu t065L50t, Laško 100 Din, Litija 1751 Diu, Brežice 270 Di::, Trbovlje m. 525 Din. Sr. P.ivel pri Preboldu i. 1469.25 Din. Ribnica na Pohorju 200 Din, Krško S71.75 Din. Novo mesto ž. 673 Din, Cerknica i. s- iz Betuuj 233 Din, iz Grahovega 132 Din, skupaj 388 Din, Šiška m. 250 Din, ŠL Vid - Orobejno 298^0 Din, LJubljana: šeiltpetofSka 2. 9900 Din; skupaj Din 13.467. , H. Nabiralniki: Dr. Juro Hrašovec, Celje, 11 Din. V. Vogelna, Ljubljana, nabral 122.60 Din; skupaj 133.60 Din. UL Obrambni sklad: Ema Plei\veisova, notarska soprosa, Novo mesto, 200 Din. IV. Razni prispevki: Fran Stupica. Sw Leran, 100 Din, JoMp Pečnik, Kapele, 20 Din, Josip Mur^a, Krapje, 15 Diu, Andrej Jnkil, Karlovac, 100 Din. Dras. Hribar, Ljubljana. 100 Din, dr. Milan Orožen, Celje, 30 Din, M. ph. Fr. !>avnik, Kranj. 50 Db, dr. Ivan Jenko, UaMJana, 100 Din, Kmetska posojilnica in hranilnica, SL Ru-pert, 30 Dio. volilo Ivan EIsbacberja, Li-Sko. 250 Din, Ana Osana, Sv. Miklavž (pokrov.), oq Din, Franc Kolenc, Juvanje, 100 Din, Neimenovan. Praga. 1003 Din; volilo dr. Jos, Seracca, Celje, 1000 Din, A. Plešfco, LJubljana, 20 Din, Neimenovana, Ljubljana, vsled izpolnitve dobrega uspeha, 25 Din, A. Verblč, Ljubljana, 200 Din, šolsko vodstvu Breg prt Ptuju, zbirka. 27 Din: skopaj 3217 dinarjev. —. Vsota vseh prispevkov 22.017 Din 60 par. Sodišče — Bivši carinik na Rakeku Ivan Eroer rojen v Romuniji, pristojen v Boko, jc služboval kot blagajnik glavne carinarne na K i keku, a je bil zaradi raznih nerednosti od-slov!jen. Danes je dnevničar v Sarajevu. — Pred deželno sodišče v Ljubljani je prišel vsled uradne poneverbe. Obtožnica mu očita, da jc dne 16. prosinca t L pridrfaJ 2400 Din, ki jih je plačal špediter M ado Lok*r kot 4od»totoi poslovni davek. Ker pa se ni dalo dokazati, da bi bil obtofent ree znesek prejel, ga je sodišče oprostilo. Stran 4. »g ^ , VCNSKf NAROD« đne 4 decembra 1925. *tev. 276 Gospodarstvo K vprašanju davčne reforme Gospod delegat ministrstva financ nam Je poslal ta-le dopis: Clairek, ki ste ga z naslovom »K vprašanja daven« preobremenitve Slovenije« objavili v 274. številki (od 1. decembra ti.) »vojega cenjenega lista, mi daje povod, da ogotovim sledeče: 1.) Cesarska naredba z dne 38. avgusta 1916, drž. zak. št 280, je imela v Avstriji nesporno moč zakona in je s tem svojstvom na osnovi odst. XVII., točke 1. naredbe Narodne vlade z dne 14- novembra 191&, št 111, Ur. L. z dne 31. novembia 191S, prešla v našo zakonodajo, kakor cela vrsta drugih cesarskih naredb, ki se v vseh pravnih panogah še danes p rak tiči-rajo. Ni mi znano niti iz prakse in judikatu-re, niti fz literature, da bi bil kdo to mnenje spodbijal. «0 Cl. 146 začasnega finančnega zakona 1920/21 (Ur. L. z dne 25. novembra 1920) določa: »Glede da\-čne odmere v Sloveniji, Istri In Dalmaciji morajo veljati tele izpremerrrbe dosedanjih zakonitih določil: & Vojnega pri-bitka k dohodnini ni med izpremembami. 3. ) § 1 ces. naredbe, omenjene sub 1), se doslovno glasi: »Z ozirom na izredne ram ere, ki jih je povzročila vojna, se pobirajo izza davčnega leta 1916. do n a -daljnega (oboje podčrtal jaz!) k direktnim davkom vojni prfbrtiki po sledečih določbah: Naredba torej govori o »izrednih razmerah, ki jih je povzročila vojna« in ki jih žal i beg še danes vsi občutimo, posebno v državnem gospodarstvu, ne govori pa niti o »vojnih letih«, kar je tehnični terminus predpisov o davku na vojne dobičke, niti o »vojnem stanju«. Meni nič, tebi nič zamenjati te izraze, kakor jih je zamenjal pisec Vašega članka, je pravno isto tako nedopustno, kakor da je avtor jedine in zelo karakteristične besede, ki se nanašajo na časovno veljavnost naredbe, namreč »do radaljnega« enostavno prezrl. 4. ) Kakor k vsem drugim davkom, je bil doslej tudi vojni pribitek k dohodnini sprejet v vsakokratni budget in sicer ne samo za Slovenijo, ampak — kar posebno poudarjam napram pt uredništvu — tudi za Dalmacijo; glej n. pr. budget prihoda 1924/25, part 120, poz. 9., in part 183., poz. 9. Iz česar sledi, — najmanj! — da se pobira vojni pribitek k dohodnini z odobritvijo in pod kontrolo Narodne skupščine. 5. ) Baš iz te debate o novih dvanajsti-nih Je znano, da je bil vomi pribitek k dohodnini v svrho izenačenja proširjen tudi na zemlje, kjer veljajo davčni zakoni bivše Madjarske. 6.) Ako določa čl. 116 Ustave, da so vse državne davščine »jednake za vse ozemlje«, je jasno, da se orore danes to smatrati samo za splošni postulat, ki ga je treba Se le s posebnim zakonom uresničiti, sicer mora pri različnosti dosedanjih zakonov očitno nastati kaos v davčni odmeri, in na ta zakon ravno vsi čakamo! Morda bodo ti podatki zadostovali za g. piscu, da revidira svoje mnenje. Ako to stori, bo — mislim — boli Častno zanj, kakor je pa potrebno za delgacijo. Med gent-lemani seveda! Sprejmite, gospod glavni urednik, ponovni izraz mojega najodličnejšega spoštovanja. V Ljubljani, dne 2. dec 19125. Dr. Šavnik. —g Nai izvoz. V ninanjl trgovini Je bila naša država v prvem polletju 1925 napram lanskemu letu pasivna. Samo Izvoz žita se je povečal in sicer od 226,0155.021 Din na 1.532,446.016 Din, v ostalih pred. metih smo pa znatno nazadovali. Vrednost izvoza je znašala (v oklepaju podatki za prvo polletje 1924): zelenjave 26.923.5S7 (31,191.051). sadja 3,547.842 (140,633.337), olja in plodov 4,345.990 (7,218.389), sokov 5499 (2,930.068). «ve živine 11,610.800 (19,793.420) tornadov, mecenih izdelkov 599,664.456 (900,135.720), mesa 158,725.583 (273,741.679), mleka ki jajc 339^58.997 (391,934.001), volne, dlae in perja 93,914.219 (216,893.537). izdelkov šumarstva 767 milj. 051.010 (995,184.036), kemičnih tadeDoov 149,967.513 (197,051.138). — g Znižanje pristojbine za Interur. banske pogovore. S 1. decembrom je bila uvedena za interurbanske pogovore v prvi coni, to je do 50 km, znižana pristojbina 10 Din za vsak pogovor. —g Hmelj. 53. poročilo. 2alec, CSR 27. novembra 1925. Razpoloženje in cene zelo čvrste — cene se nagibajo v prid prodajalcem in znašajo 4700 — 4900 C. K za 50 kg. —g Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo izdelanega bukovega po-rabnega lesa v približni množini 1000 plm8 pri šumski upravi v Kostanjevici. Ponudbe, spisane na tiskovine, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, je vložiti do 14. decembra 1925 do 11. ure dopoldne pri isti direkciji. Ponudbe morajo biti kolekovane s kolekom 100 Din ter opremljene z 10% varščino. Predmetna pojasnila daje direkcija šum v Lmbljani, Križanke, m šumska uprava v Kostanjevici. To in ono Konec nikada Z zapad prihaja značilna vest, da je mikadu ali bubi*glavici odzvonilo. Anglija, ki se je začela zadnja leta otresati vpliva pariSke mode, je spregovorila svojo odlo* čilno besedo. Izjavila je, da odklanja moško frizuro na ženskih glavicah in s tem je bila najbrže podpisana smrtna obsodba modi kratkih las. Pariz namreč ne igra več odlo* čilne vloge. Vsaka modna novotarija mora priti prej do veljave v Angliji, predno gre daleč po svetu, čim jo pa Angležinje oda kloni jo, se tudi drugod ne obnese. Tako je tudi z bubi*glavico. Moda kratkih las je prišla sicer tudi v Anglijo, toda tu je dozi* vela poraz. Udruženje londonskih damskih frizerjev, ki je za vso Anglijo merodajno. je priredilo v Folkstonu tekmo frizur za vso državo. Pravi cilj te tekme je bila končno odločitev o ženskih frizurah. Tekme se je udeležilo 87 žensk, med njimi samo 34 z ostriženimi lasmi, d očim so imele vse druge krasne dolge lase. In kar je še bolj čudno — vse nagrade so odnesle dame z dolgimi lasmi. Mikado ni dobil nobene nagrade. To pomeni, da je modi kratkih las v Angliji že odzvonilo. .:_ Obenem prihajajo tudi iz Pariza vesti, da kratki lasje niso več tako moderni, kas kor so bili doslej. Zastopniki večjih pari* ških listov so pose tili razne igralke, žene poslancev itd., da se pomenijo z njimi o ženskih frizurah. Večina je bila mnenja, da je mikado prehoden in pretiran pojav. Fri* zerji so si izmislili to frizuro samo zato, da pridejo do mastnega zaslužka. Ostrižene lase so obdržali večinoma sami in naredili iz njih lasulje, tako da so imeli dvojni do? bi ček. V boljših družbah nosijo zdaj dame te lasulje. V nekaterih slučajih je mikado naravnost prepovedan. Moda predpisuje namreč dolge lase. Dame, ki so se dale ostrici, morajo zdaj kupovati lasulje. Tako je slava mikada minila. Oesinfekcija denarja Revija »Le Monde Medical« poroča, da se je neki Francoz pritožil ministrstvu narodnega zdravja, da ie papirnati denar, s katerim imajo opraviti vsi sloji, pogosto zelo umazan. Ne gre pa samo za papirnati denar, nego tudi za novčiće, ki so večinoma tudi tako umazani, da bi jih človek ne vzel v Toke, če bi slučajno ne bili tako zelo potrebni. Minister narodnega zdravja je odgovoril na pritožbo s tem, da je naprosil francosko zdravniško akademijo, naj izreče svojo merodajno sodbo o nesnagi na denarju. Zdravniška akademra ie izjavila, da na denarju sicer ni mnogo bakterij, vendar pa ni izključeno, da prenašamo z denarjem nevarne bakterije. Zdravniki, ki so se pečali s tem problemom, so dali novčanice deci, ki ie imela škrlatrnko in vendar niti v tem slučaju na novčanicah ni bilo bacilov škrlatinke. Na kovanem denarju so našli še manj bakterij in sicer zato, ker se rabi zlato in srebro deloma samo po sebi, deloma pa v obliki soli kot dezirrfekcijsko sredstvo. Tudi bakreni in niklasti novčići niso posebno dobro sredstvo za razvoj bakterij. Tako pravijo francoski zdravniki. Nii-hovo rrmenje nasprotuje sodbi, ki so io izrekli o denar'u ameriški zdravniki. Ameriška zdravnika Darlington in Park sta našla že leta 1915. na poedinih novčanicah 200 do 70.000 bakterij. Na novejših novčanicah jih je bilo mani, na starih rn bolj umazanih pa več. Omenjena zdravnika sta ugotovila, da so se bacili škrlatinke na novčanicah nemoteno razvijali po več mesecev. Iz tega sledi, da je površina denarja v najboljšem slučaju dobro sredstvo za uspešen razvoj bakterij. Treba je seveda priznati, da je dezinfekcija denaria zelo težka in da bi imela tudi slabe posledice za novčanice. Najmanj škodljiva bi bila dezinfekcija s pomočjo solnčnih žarkov. Novčanice bi morali večkrat izpostavljati blagodejnemu vplivu solnčnih žarkov. Ker pa med nami menda ni nikogar, ki bi denar sušil, je dana tudi možnost da se potom tega vladarja sveta prenašajo nalezljive bolezni. Posebno nevarno je jemati novčanice v usta, kar se pogosto dogaja na trgu, kjer branjevke v naglici stiskajo novčanice med zobe. Tudi štetje denara s poslinjenimi prsti je nevarno. To je menda edini slučaj, da so na dobrem tisti, ki denarja sploh nimajo. Kaj je fetišizem V »Reviji čeških zdravnikov« priobčuje dr. Vladimir Vondraček zanimivo razpravo o tem abnormalnem duševnem stanju in definira fetišizem kot prenos odnosno omejitev ljubezni na del obleke, telesa ali pa na kako lastnost. Ime samo izvira iz portu-garskega felticao ali iz italijanskega fetisso, kar pomeni čarovnijo. Binet deH fetišizem na ma-K in veliki. Mali fetišizem je po njegovem mnenju takrat, kadar je fetiš še v zvezi z osebnostjo. Na pr. nekdo je zaljubljen v majhne nožice in ljubi svojo ženo samo zato, ker ima majhno nogo. Pri velikem feti-čizmu je ta zveza povsem pretrgana. Fetiš je ločen od osebe in ljubljen samo po sebi. Predmet fetišizma, torej fetiš, so lahko kot rečeno deli telesa, lastnosti, pa tudi normalno ali abnormalno duševno stanje. Neke posebne vrste fetišizem je zaljubljenost mladeničev okrog 20. leta v starejše, 30—40-letne ženske. Znani pisatelj Jack London ima v večini romanov junakinje, ki so starejše kot junaki. Fetiš so pa lahko tudi abnormalni pojavi Kraft-Ebiug pripove duje o nekem moškem, ki je ljubil samo še-pasta dekleta. Tudi v literaturi najdemo vst polno fetišizma. Priljubljenost lenarištev pogosto ni nič drugega, nego glasovni fetišizem. Od vseh delov telesa igrajo lasje i u noge največkrat vlogo fetiša. Kodri ljubljenih oseb v medalj enih so na dnevnem redu. Najpopularnejši je fetišizem, ki se tiče čeveljčkov, nazvan po francoskem pesniku Retifu de !a Bretonne retišizem. V Retifo-vem romanu ?Monsier Nioolas< ie zb\rA junak copate svojih ljubic. Historična ironija je, da je bil Goethe kot ietiš sam it-tišist O tem priča njegova korespondenc j v kateri prosi Kestnerja, naj mu pesi je Lcttin glavnik, v nekem drugem pismu pa prosi gospo von Sten, naj mu pokJoni svoj steznik. Se v 54. letu svoje starosti je fantaziral Goethe o finih Čevljčkih gospe Vul-pinsove in se tolažil, kako drag spomin mu bedo in kako navdušeno jih piitisue na srce. če ne verjamete, da eden pat nogavic s žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato) „kljju6" traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in prepričajte se. Dobivajo se v prodajalnah. w-» rv ■ Smrtna obsodba v štirih minutah. V Manchestru so dosegli sodni rekord. S. Johnson, 29 let star, ie bii obtožen umor j. Po predpisauem sodnem postopanju ga Je sodnik vprašal, ali se prizna krivega, aH se bo branil. Obtoženec je odgovoril: Jaz sem kriv. Sodnik: Ali veste, da boste s tO svojo izjavo tako obsojeni brez vsake olajšave? Obtoženec: To debro vem. Sodnik: Ali je res, da ste odklonili branitelja? Obtoženec: Res. Sod.:.k: Ali nimate ničesar reči proti temu. da se razglasi proti vam smrtna obsodba? Joliiison: Nič. Sodnih se je pekrn in izrekel nad obtoženim Jermanom smrtno obsodbo. Vse to je trajalo štiri minute, * Letalo preti upornikom. Pariš Koir^ priobčuje naperjeno proti moraJizujočim komentarjem angleškega tiska k zadnjim dogckern v Siriji poročno angleškega uradnega lista »Gazzetc of London ■■ o operacijah angleških letalcev na severovzhodni meji Indije. Po tem poročilu ie 26 letal s 47 oficirji in 214 močmi 51 dni metalo bom'.v na domače u^oml^e in požgalo dve vas;. To predstavlja po svetovni vojen* največ?*, letalski bembardement. Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova ulica štev. 6 Telefon št. 980 Miklavž že dobro ve, da se dobijo najlepša koristna darila po zelo zmerni ceni le v modni trgovini 4752 Peter Šterk, Ljubljana, Stari trg 18 Pnll-overs ■ Garcons-blooso - (Babi) Tunika volnene in svilene lope, telovniki, nogavice, rokavice, perilo za gosnode, dame In otroke, torb ce, listnice itd. itd. f*ar Ako potrebujete svež« ali »uho vence, tepke In aranžmaje, pokličite telefonsko številko 341 cvetličarna KORSIKA Aleksandrov« cesta Naročila ae pošiljajo na dom i87-l Jedilnica dobra obranjena, iz trde« ga lesa, se zaradi selitve proda. Ponudbe na upra* vo lista pod »Jedilnica 4750«. Ključavničar mlad, močan, išče stalno službo pri boljšem pod* jetju. — Ponudbe pod ^Ključavničar 4687» na upravo eSlov. Naroda*. Stanovanje sobe s kuhinjo išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod «Stano* vanje/4732» na upravo oSlov. Naroda*. tak hode a Miklavžu B jojiftj napraviti svojim s primernim darilom veselje in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki Josip Petelin^ LJubljana, ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pleten ne, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenine, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in se v«llkea velik« dragih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. Na veliko in malo! Na veliko in malo! Elegantne dame ne uporabljajo drugih tkanin nego 4742 ki so praktične in okusne. Zahtevajte jih torej v vseh trgovinah. Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAčIčEV TRO 20/111. TELEFON 6—99. Kol družabnik s kapitalom Din 30.000 vstopim v dobro idočo trgovino. — Ponudbe na upravo lista pod »Kapi; tal/4748«. Kupujem starine: tabernaklje, sekretarje, garniture, lestence iz le* sat porcelan, stekla itd. Eo ljubiteljskih cenah. — ►opise s popisom in ces no na: Julij pl. Hueb* mershofen * Silbernagl, Zagreb, Ilica 131 a. 4747 Stanovanje 1—2 sob, s kuhinjo išče miren zakonski par v mestu ali bližnji okolici Dopise na upravo lista pod »Mesto ali okolica 4740«. Trgovec zmožen slov. in nemške* ga jezika — išče službo potnika, poslovodje ali kaj drugega primernega. — Cenj. dopise pod *Ve* sten/4734» na upravo *S1. Naroda». Za Miklavža = snežne čevlje pri tvrđU at. TREBAH, LJubljana Sv« Petra cesta 6 4740 kupite Znano je, da se najbolje kapi „PRI NIZKI CENI Ignac Žargi Ljubljana, Sv. Patra cesta 3 nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro raznega perila in rokavic nogavic, Dalje velika izbira damskih moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jumperjev, otroških oblekic, jopic itd. — Kupi se na|-kelje po priznanih nizkih cenah za Miklavža in božična darila. Znižane cene« 4739 Pletilne stroje lastnega In nafnovejšega patenta nemškega izdelka, poljubne vTste najfinejše kakovosti, kakor tud navijalne krtačne aparate z vsemi potrebščinami, popolni pouk v pletenju na željo s stanovanjem, popra Ba m popolna prenovitev starih stiojev, nudi in vabi na ogled strojev v lastni zalogi kot najboljšo reklamo in sigurno pridobitev vsakega reflektanta. Fran Ees v LJuhlfanl, Židovska ulica štev. 5. Zastopnik največjih tovaren za Jugoslavijo. A R G11S i« nas najbolji donite, taformaćni zavod Ima v vseh mestih zanesljive poverjenike daje Informacije o vsem, posebno pa se o imovnem stanju denarnih zavodov, trsov- JLRGDS sko- industrijski h podjetij In privatnih oaeb -ove informacije so točne, izčrpne in br*e se nahaja v vuka KaradzJča ul It.. Beograd -ov telefon je 6-25, a brsojavnt na*!. Argus XXXXXXXXXX!IXXXXXXXXXX X X X X X X X X X X X X BeUnldL (via L]nblji Kongresni trg št. 19 nudi 4751 taksna Minlovževa in božična darila električnih predmetov 9m~ t 10*', popustom na stalne cene do 2S. decembra 11. X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXIIXXXXXXXXXX N H H II II M HIRA" nova sPec'ia^na trgovina samo 9|K ID H za ribe in ribje konzerve LJubljana, Gradišče (poleg Schnmlla) Otvoritev v petek 4. decembra 1.1. Pridite in prepričajte se sami! Cene nižje kot na vseh drugih tržiščih. Ribe iz lastnih voda. Vsak dan sveže morske in žive sladkovodne ribe vseh vrst. Na Željo se redno dostavlja na dom in pošilja promptno na deželo vsako množino. 4707 II H n n it riT~nr i Ifeejaje: Josip ZepenOfi, — Za aKeaoda* Fran Jcieriek. — Za taeocatai del lista: Oton Chrfstof. — Val v Ljubljani