128. številka Ljubljana, v torek 4. junija. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a vat ro - oge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Novi prorok — dr. Anton Mahnič. ii. Človek, nepoznavajoč naših razmer, mogel bi soditi po naslovu lista, da se v njem obravnavajo uzvišeni nauki katoliške eerkve. A zmotil bi se silno. „Rimski katolik* ima krvavo malo pravih krščansko-katoliških naukov v sebi; on ne pozna onega temeljnega nauka, na katerem sloni vesoljno krščanstvo, nauka: Ljubite se mej soboj! Iz njega veje ravno nasprotno: srd in sovraštvo, kakeršnima ni in ne more biti prostora v poštenih blagih srcih; srd in sovraštvo, katero je obiležje vsega javnega delovanja njegovega urednika. Zares, ko bi dr. Mahnič imel toliko moči, kakor je nima, tedaj bi svoje nazore mej narodom širil prav tako, kakor so svoje dni Nemci širili krščanstvo mej Slovani Ako je torej list, iz katerega se dado posnemati taki nazori, katolišk, tedaj program, kateri zastopa, ni rimsko-katoliški program, ki sloni na naukih Božjega našega učenika, temveč mora to biti katolicizem, ki se od rimsko-katoliškega prav bistveno razlikuje. V tem slučaji bode najprikladneje, ako ga nazovemo po provenijenciji njegovej „Goriški katolicizem". In v čem se javlja ta novi Goriški nauk? Pred vsem v napadih, kakor smo to omenili že prej; potem v poveličevanji lastne učenosti; dalje v trivijalnostib in konečno v predrznem kritikovanju Božjega stvarstva. Kar se napadov tiče, omeniti je, da kmalu ne bode že zasluženejšega rodoljuba, nad čegar glavo bi ne bil dr. Mahnič zavihtil svojega biča. Najpreje je prišel na vrsto Gregorčič, potem Stritar, duhovnik Gorazd, Trdina, Leveč, dr. Vošnjak — vseskozi možje, katerim „Goriški katolik" ni vreden od vezati jermenov od njihovih nog. Iti ka-košni so ti napadi ? Stritarju očita, da nima nič izvirnega, ker se nazori, katere on zastopa v lepem našem slovstvu, nahajajo že pri starejših filozofih. Ko da bi vednost ne bila vsesplošna in ko da bi dandanes mogel kdo biti veljaven učenjak, ki bi ne poznal učenih predhodnikov svojih in ki bi individualnih svojih nazorov ne zidal na temeljih, katere si je, kot prvotnim svojim nazorom prikladne, osvojil iz njih! Ko bi dr. Mahnič bil sploh sposoben za objektivno premišljevanje, tedaj bi pač lahko opazil sam na sebi, kako silno teško je biti dandanes izvirnim ; vsaj je vse nazore, katere zastopa v svojem glasilu, nabral si iz knjig filozofov. Napaka je le ta, da sedaj slabo prebavljene in slabo razumljene prodaja strmečim Čitateljem kot lastno blago. Pri tem se mu pač tudi zgodi, da iz kake srednjeveške šarteke pobere kako misel, katero je napredujoča katoliška cerkev vrgla že davno mej zarujavele, in da to misel z veliko glorijo prodaja kot odsvit svojega duha. Da je Stritar brezverec, kakor so brezverci vsi ostali slovenski pisatelji, ki ne nahajajo milosti v očeh dr. Mahničevih, razume se samo po sebi. „Goriškemu katoliku" je mogoč vsak dokaz; vsaj absurdnosti v svojih trditvah vsled ogromnega svojega samoljubja zapaziti ne more. Konečno pa se na tak način, kakor dokazuje on, da v resnici tudi dokazati vse in prav nič naj bi se ne čudil, ako bi kdo duhovniku, ki bi s prižnice priporočal milosrčnost do živalij ali pasjo zvestobo stavil v vzgled — in take prepovedi smo že čuli — očital, da širi v cerkvi Schoppenhauerstvo. „Qui nimium docet, nihil docet" — te besede, katere mu je sicer doživljala že v Bpomin poklicanejša osoba, lahko bi si zapomnil dr. Mahnič, ko bi ne bil — dr. Mahnič. „Goriškemu katoliku" pa tudi ni do tega, da bi spreobrnil „brezverce" mej Slovenci. To je dokazal s kritiko Vošnjakovega romana „Pobratimi". Očita mu namreč, da v njih zagovarja in oz nanj uje brezverstvo in to mu ni prav; ker je pa dr. Vošnjak pisal za „Družbo bv. Mohorja*4 tudi jako verske spise, jezi in spodtika se tudi o tem. Čuden mož to. Ako bi kdo ne hodil v cerkev, očital bi mu to gotovo dr. Mahnič; ko bi pa istega dobil kedaj v cerkvi, podil bi ga ven, češ: kako pa ti prideš sem. In to si drzne kdo imenovati rimskokatoliško, ko nas vender ta vera uči, da je v nebesih večje veselje o jednem spokorjencu, ko o devet in devetdesetih pravičnih, ki pokore ne potrebujejo. Rekli smo dalje, da dr. Mahnič kultivuje poveličevanje samega sebe. Po vseh njegovih spisih vleče se kakor rudeča nit neka bahatost, kakoršne pri pravih učenjakih ni zapaziti. Veleumom priro- jena je ob jednem tudi ljubezujiva skromnost in ponižnost, kakor ima to dr. Mahnič pač priliko občudovati v neposrednjej svojej bližini. Te skromnosti in ponižnosti nedostaje se „Goriškemu proroku11. Svojo učenost stavlja on vedno nad vse in nobenemu Slovencu — ako ni pristaš njegovih nazorov — ne priznaje, da bi znal kaj temeljitega. Ako je tako obnašanje nevredno omikanega človeka, ne spodobi se posebno še za moža, ki ztnatra samega sebe za najpopolnejšega katolika. Vsaj nas ravno krščansko-katoliška vera uči, da je ponižnost lepa krepost in vsaj imamo ravno v začetniku svete vere, v Izveli-čarju našem, najlepši vzgled skromnosti in ponižnosti. Dr. Anton Mahnič zagaža dalje tudi prav po-gostoma v trivijalnosti. Da se njegovi napadi odlikujejo s tonom, ki ni navaden mej omikanimi ljudmi, omenili smo že prej. Skrajno trivijalno in frivolno pa je, ako se drzne najboljšim in najdelavnejšim našim možem očitati, da so vse, kar so storili, storili za denar. V očigled takim napadom vidimo še le, koliko iskrene ljubezni do uaroda in domovine je potreba, da človek ne pusti vsega delovanja, katero mu večinoma prouzroča še denarnih žrtev. Pri drugih narodih bogate pisatelji in nikdo jim tega ne očita ; kajti ako ima navaden prekupčevalec, ki se ni učil druzega, ko razpoznavati razno blago, pravico pridobiti si denarja, tedaj ima isto pravico v še večjej meri gotovo oni, ki se zamore prištevati cvetu človeške družbe. Pri nas nobeden pisatelj ni še obogatel od duševnega svojega delovanja; pač pa je mnogi vsled pisateljevanja, katero je izvrševal vsled nekega notranjega nagona in iz iskrene ljubezni do naroda svojega, trpel gmotno škodo, ker je s tem zanemarjal posel, ki bi mu bil donašal lepe koristi. In vender tira zavist „Goriškega katolika" dr. Mah-niča tako dalječ, da slovenskim pisateljem ne privošči onega neznatnega dohodka, kateri jim je do-našalo njihovo pisateljsko delovanje. Jos. Stritarju, ki je dni svojih lepšo polovico izpolnil z neutrud-1 j i vira delovanjem za prosveto slovenskega naroda, ne privošči dr. Mahnič onih 2000 gld., katere mu je založnik plačal za zbrane njegove spise, ki ob.se-zajo debelih šest zvezkov, in dr. Vošnjaku ne onega LISTEK Blodne duše. Roman. Češki Hpisal Vacslav BeneS- Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi čLel. II. (Dalje.) „Vrag vedi, kaj imata ta dva skupaj," rekel je seljak Oufada svoji ženi, ko je videl Refundo stopati iz domu Kvčtovega. „Rečem ti, žeua, ta človek mi ne ugaja, dokler ga poznam, tudi dober kristijan ne bo. Kedaj pa smo ga videli v cerkvi ? Rečem ti, žeua, kdor je ž njim odkar, je ravno tak." Seljak Oufada pogledal je proti beli hiši z vrtom pod okni; bil je v vasi svetovalec. Pred kakimi dvajsetimi leti priženil se je nekod od Slanega; mnogo ni dobil. Dote ni imel nikake, in neki večer so baje pripeljali za njim brezrogo kravo, to je bil njegov delež; drugič pa so zopet zvečer pripeljali brcavega konja. Hlapec je rekel, da je dal za njega sto „šajnov", kupil pa ga je v resnici od nekega potujočega konjederca za nekoliko grošev. V Jificah pa se jo delal gospoda, na sosede pogledoval je zviška in zbadal jih, kjer je mogel. Uklanja! se je gospodi in zato postal je svetovalec; pred nekojimi leti zaskominalo se mu je tudi po dostojanstvu sodnikovem. BGlej mož, pri njem je bil čez noč, za te se niti zmenil ni, in ti si ga vender vabil," očitala je pri Kočarkovih mati seljaku z ostrim jezikom. „Prav vam je! Saj še govoriti ne znate! Kakor v jazbini tičite. Vedno pravim, kam me je zanesel zli duh! Lahko bi bila prišla na dvor, bila bi vla-stelinka, tu pa Be ne zmeni za nas niti berač niti postopač! Pri nas bi takemu vrgli skorjico, in nihče se ne bi pečal ž njim, mej vami pa je kakor knez. Tako smo tu, kakor v Ameriki!" Mamki Kočarkovi se niti usta niso zapirala, tako izborno in tako brzo vršil ji je jeziček svoj posel. Mož dobrak je molčal, povesil glavo in šel ven pogledat telico. Ona bila mu je jedina radost, in kadar je telica zamukala, pozabil je Kočarek vsega in najprej tega, da mati v sobi godrnja pred deco. kam da so jo vsi vragi prinesli, da je prišla z vsega na nič . . . Primožila se je od Velvar, pred svatbo pripeljali so ji na cizah balo: staro, pred časom modro skrinjo z rudečimi tiči. Ko so odprli skrinjo, bil je v nji polurazdrt verbas, dva brezuha lonca, kuhal-nice in jedna blazina od dvotkanine z Bog vedi kolikoletnim perjem. A mamka z dežele se je pri KoČarku v petindvajsetih letih ošopirila, da je postala iž nje popolna pavica. Seljak Kočarek nakupil je v Rakovnici na semnji težke svile in potem nekoliko lehtij ošitkov dva prsta širokih, da bi bila njegova žena ostalim jednaka. Za nekaj Časa nosila je že tudi z zlatom izšit telovnik. Kočarek pa se je dobrovoljno nasmihal, kadar se je ozrl na svojo žene, kako ima lepo zrasteno telo, kako ji vse pristaja, kako se v tem vrti kakor po strunah, in radi svoje žene razbesedil se je že nekolikrat z ostalimi sosedi, v Milini na semnji se je jedenkrat celo-stepel. Žena pa je hotela, da bi bil svetovalec, da bi ne oBtal vedno priprost kmet, češ da je Oufada prihajač in da se vender skrival. Jiras niti ne ume treh križev prav zapisati, pa je tudi svetovalec iu tudi gospoda govore" ž njim. Danes bil je Jificah vsem v glavah ves dan Refunda, zvečer stoprav pri ognjišči porazgovorili so se o njem. Ni jim hotelo iz glave, da se danes ni nikjer ustavil, šel je mimo njihovih hiš, kakor denarja, kateri je v nagrado za svoje spise prejemal od „družbe sv. Mohorja." To je pač skrajna frivol-nost od moža, kateri štiri zvezke svojega „ Rimskega Katolika" na slabem papirji in s slabim tiskom prodaja po dva goldinarja iti o katerem doslej ni znano, da bi se bil zaradi prepričanja svojega odrekel dohodkov, katere prejema kot duhovnik vere, ki jo je ustanovil Oni, ki ni imel, kam bi bil položil Svojo glavo. Judje. Zgodovinska črtica. VI. Že smo omenili, da bo Judje prihajali v Španijo kot rimski državljani. Okolu 1. 300. bilo je že Judov v Iliriji, v Galiji in ob Reni. Tedanji Judje bavili so se s poljedeljstvom, trgovino in obrtom; smeli so imeti zemljišča, opravljali so državljanske službe in imeli so svoja sodišča. Leta 418. bili so izključeni od vojaščine. Ko so leta 711. osvojili Španijo Arabci, imeli so Judje popolno svobodo glede vere, to je, kar se tiče verskih stvarij, neso bili odvisni od iztočnih akademij, kajti za talmud imeli so svoje može. Čudo vito hitro množili so se Judje v Španiji; v samem Toledu, glavnem mestu KastiJije, prebivalo jih je 12.000. Ne daje se tajiti, da so Judje imeli ugodno stališče. Imeli so popolno svobodo in imeli so — kar je zelo mnogo — svoja sodišča. Mudili so se najrajši v deželi, kjer jim je najbolj „kazalo", zato vidimo, kako neprestano romajo iz mesta v mesto, iz dežele v deželo; nikjer nimajo obstanka ti „ci-vilizovani nomadi". Naravno je torej tudi, da niso nikjer mogli imeti prave, iskrene ljubezni za deželo, v kateri so prebivali; niti so mogli imeti srca za narode, s katerimi so prebivali v deželi. Občne koristi neso bile Judov koristi. Hlepeli so le po bogatstvu in zato so množili zaklade, malo se brigajoč za načela, katera so vodila v tem pogledu krščanske narode. Zgodovina nam pripoveduje na mnogih straneh, kako so Judje v Španiji odirali krščanako ljudstvo, mi vemo, da Judov iz tega uzroka neso trpeli v nobeni deželi, v nobeni državi. Kakor iz Italije, tako so pregnali Jude iz Španije, iz Francije, z Angleškega, v obče iz VBake dežele. In gotovo neso storile tega države brez uzrokov, ki so nekdaj izganjale Jude baš tako, kakor danes policija brezposlene postopače. Narodi mislili so le na to, kako bi se osvobodili nenasitenih judovskih krvopivcev. In ko so španjskih kristijanov pritožbe o Judih prišle v Rim, potegnil se je papež Gregor VII. na koncilu v Rimu leta 1078. za kristijano ter je omejil pravice Judom. Labko si mislimo, da je stanje kristijanov bilo zelo neznosno, kajti le jeden glas slišal se je po vsej Španiji, glas, da je Jude treba izgnati iz dežele. Ta izgon zdel se je kristijanom jedino sredstvo, da se rešijo Judov. Na ta občni izgon pripravljala se je vsa Španija in temu gibanju postavila se je najprvo na ćelo duhovščina. Leta 1391. propovedal je nadškof v Sevili javno proti Judom in je s Bvojo gorečnostjo tako unel ljudstvo, ali kakor danes pravimo, tako je govoril vsemu ljudstvu iz srca, da je padlo na Jude v Kordovi, Ge- da bi še nikdar ne bil v njih in srečaval je kmete, kakor bi jih niti ne poznal. „Kaj vam je povedal, Adamec?" vprašal je Hrdlička nočnega čuvaja. „Da so zli časi, oče," rekel je Adamec in se obrnil v stran. „To vemo že od onih časov, ko smo hodili — v šolo." Hrdlička je zajecljal, spomnil se je hitro, da so, ko mu je bilo sedem let, prišli jedenkrat šolarji domov in mu povedali, da se je v Okrouhlini podrla na starega kantorja, kako je poskočil in kako je zavriskal, a od tega časa ni bil več v Okrouhelski šoli. Listek b petelinom prilepil je na kurnik, tablico pa je založil na kaščino okno. — Od Adamca ni zvedel niti besedice več. „Kaj je prinesel Refunda novega?" S tem vprašanjem ustavil je zvečer nočnega čuvaja svetovalec Oufada. „Da so baje tam nekje daleč poslali kmetje cesarju ua Dunaj pisanje po občinskem slugi." Oufada zaškripal je z zobmi in stisnil pesti, Adamec pa se ni zmenil za to in Še) po svoji poti. Refunda učinil je danes v Jificah pravi strah, kakor ko bi kedaj v prosinci, ko je povsod vse belo, ko se po grmovih leskečejo sreberni lanci, nad za- roni, ABkelonu, Baraeloni in v drugih španjskih mestih ter na Balear^kih otokih. Pričela se je prava vojska, in Judje so bežali iz mest, bežali so iz Španije, da so le rešili svoje življenje. Le nekaj Judov je ostalo v Španiji ; ti in tisti, katere so ujeli razjarjeni kristijaui, dali so se krstiti iz strahopetnosti, toda le na videz; zakaj v srcu so ostali vender Judje. In kam so bežali Judje iz Španije? Naravnost v severno Afriko, kjer so našli mirnejše zavetišče. Glavna stvar je bila, da jih ni bilo več v Španiji. Onih pa, ki so ostali doma, ni se bilo treba posebno bati, ker so se sami bali — izgona. Vender pa, da bi Jude mogel spoznati kristijan na prvi pogled, morali so Judje nositi posebna znamenja na obleki. Tako so bili stigmatizovani. Judovska in krščanska načela o življenju neso se mogla nikakor sprijazniti, zatorej tudi ne spojiti. Preveliko brezdno leži mej Judi in kristijani. Kristijani so želeli Judom dobro, hoteli so jih pridobiti za Kristusovo vero, in seveda, saj ni moglo biti drugače, prijeli so kristijani preostro Jude. Toda zaradi vere kot take neso jih preganjali. Preganjali so jih radi življenja, radi popačenosti in neaolidnosti, s katero se odlikuje Jud Nejudu nasproti. Sami Judje bo bili krivi, da se je razburjenost proti njim širila bolj in bolj, in kako je moralo vse vreti in besni ti, vidimo najjasneje iz tega, da so leta 1492. pregnali iz Španije več nego 300.000 Judov, to je malone vse Jude, kateri pregnanci so bežali v Maroko, Berberi jo, Italijo, na Turško in v Portugal. Do pregnanca čuti vsak človek usmiljenje, kajti brez stalne strehe in brez stalnega bivališča, za teboj preganjevalci; to ni veselo spremstvo. In vender čudno je, da preganjanih Judov neso nikjer sprejemali z velikim veseljem, uiti so jih pozdravljali oduševljeno. Še danes je tako, da se nam vselej milo stori, kadar vidimo, da si pojedine rodbine morajo iskati kruha po svetu, da se ubijajo od nemilega do nedragega; in čudno je, da nas prav nič ne gane, kadar vidimo, kako se Jud seli po svetu in nas prešinja le jedno Čustvo: da bi ga le k nam ne bilo. Pribeglih Judov neso v Italiji, neso jih ni na Portugalskem komaj pričakovali. Trpeli so jih, ker baš drugače ni bilo mogoče. Ivan II., ktalj potugalski, potreboval je tisti čas denarja in si je mislil, da je zdaj, ko so prišli v deželo novi doseljenci, najlažje priti do denarja. Rekel je torej Judom, da jih vsprejme v deželi za osem mesecev, ako mu dobro plačajo. Judje so dobro plačali in bo si mislili, ko poteče osem mesecev, skrbeli bodo že za druge mesece. Zmotili so se v računu. Poteklo je osem mesecev in Judje so morali 8 Portugalskega. Španija bila je radikalno zčiščena za vedno, vsaj do danes, kajti danes ne šteje vsa Španija niti 500 judovskih duš! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. junija. Če tudi se je volilno gibanje jedva pričelo, se vender že kaže, da bodo Mladočehi pridobili sneženimi strehami najedenkrat zapel škrjanec. In vender je bil danes žalosten listopadni dan, škr-janci so že davno odleteli, slavčja gnezda v vrbovji zapadlo je uvelo listje, in glave črnih lesov začele so se gibati, ker so jim na senci sedali prvi poslanci zime: jata črnih, neuljudnih tičev. Zvečer sešlo se je k sodniku na Bpomenek nekoliko sosedov, sami dobri znanci, sami pravi Podlesci. In ko so na ognjišči zapraskotali veseli plamenčki, zasmejal se je Kvčt, stopil k omari, izvlekel knjižico, dal jo Svčtluški in sedši mej goste rekel: „Prinesel nam je iz Prage novega čitanja. Te knjige 80 baje kakor bi jih metal na ogenj. Začni Svetluška!" In devojka začela je o „Zdefiku ze Zasmuk" ali o „Blaniškib vitezih". Seljaki sedeli so kakor panjači, deca danes na pričkanje niti ni pomislila, in Adamec bi bil skoro pozabil, da leBena ura pri vratih bije deveto in da je čas čuvanju, in morebiti je prvič vzel svetlo trombo nerad, in ko je trobil, niso in niso mogli v vasi razbrati, koliko je ura. Zategnjeni glasovi splivali so se v jednega in bili so nekako Blabši, kakor da bi v trombo ne pihal Adamec. Za nekoliko tre-notkov bil je že zopet v sobi pri Kvetu. (Dalje prih.) precej sedežev v deželnem zboru Ćeskeni. Večine sicer ne bodo imeli, ker se Staročehi v potrebi lahko opirajo na zastopnike veleposeatva, a njihovo število bode pa že tolikšno, da se bode vedno moralo jemati v pošte v. Uspehi Mladočehov pa bodo imeli ve'ik upliv ne le na češko, temveč tudi na avstrijsko politiko sploh. Državnozborski češki klub bode zgubil precej veljave, ker se mu bode lahko očitalo, da mnogi njegovi člani, kakor so baš de-želnozborske volitve pokazale, nemajo več pravega zaupanja naroda. Češki državni poslanci bodo prisiljeni v državnem zboru odločnejše naglašati narodno pa tudi liberalno stališče. To bode pa dalo povod, da se bodo nemSki konservativci in Polipki začeli oddaljevat' od Čehov. Mnogo Poljakov že sedaj vedno škili na levico, nemški konservativci tudi nikdar neso bili odkritosrčni prijutelji Slovanom, ter so jih podpirali le iz sebičnosti. C>3 bodo pa videli, da Čehi ne marajo podpirati brezpogojno vseh njihovih teženj, bodo pa jeli javno nasprotovati Slovanom. Tako utegne biti izid letošnjih de-želnozborakih volitev začetek razpadu državnozborske desnice. Nas Slovane pa tj ne sme strašiti. Prebili smo že tudi druge nezgode. Če bodo pa naši za-HtojMiii" znali prav porabiti položaj, nam utegne tudi preobrat biti še v korist. „Czas" hvali dosedanjo volilno organizacijo v Onlicijl, ki je bila v korist deželi in državi. Potem pa priporoča zjedinjenje vseh konservativnih sil dežele. Da pa bode tesneja zveza mej deželnim zborom in gališko drža» ^ozborsko delegacijo, naj bi poljak' deželnozborski klub volil za predsednika načelnika državnozborskega kluba Javorskega. Zje-dinenje je pa tem potrebneje, ker nekateri elementi hočejo zasejati razpor mej mesta in „žlahto". Iz pisave tega lista se jasno vidi, da se boji gibanja, ki se je letos začelo proti žlahti po mestih in se s časom utegne razširiti še na deželo. Kakor Staročehi, tako se boje tudi poljski vodje, da jim li-beralnejši elementi izvijejo vodstvo iz rok ; zaradi tega pa tako naglašanje potrebe zjedinjenja konservativnih elementov. S slovanskega stališča bi bilo le želeti, da bi prizadevanje poljskih demokratov bilo uspešno. Demokrati neso tako nasprotni Rusinom, nego so pa poljski aristokratje, ki na tihem še vedno sanjajo o lepih dneh, ki jih je imela polj ska „žlahta" v nekdanji kraljevini poljskej. Nadejati se je celo, da bi se demokratje celo sporazumeli z Rusini, ko bi dobili vodstvo v roke. Razpor mej Poljaki in Rusini je pa jedna najbolj skelečih ran na slovanskem telesu. Če se ta spor poravna, narejen je znaten korak do sporazumljenja mej Poljaki in Rusi. Y nanjo države. Velicega pomena bila je napitnica ruskog«, carja knezu Črnogorskemu. Ž njo je dal razumeti, da Rusija hoče resno popustiti politiko, katere se je držala celo stoletje, to je, da se zana-prej ne bode več opirala na nemško prijateljstvo, temveč si podpore iskala le v slovanskem svetu. Povedal je car jasno, da je dobro spoznal, da Nemci neso bili nikdar odkritosrčni prijatelji Rusije. To napitnico so pač dobro tudi razumeli v Berolinu, BiBmarck sedaj ne more več trditi, da ima on najkrajši pot v Peterburg. Nič ni pomagalo, da je novi nemški cesar, jedva da je nastopil, potoval v Peterburg. Ob Nevi so ga res slovesno vsprejeli, a dogodki so pa pokazali, da se novemu vladarju ni posrečilo pridobiti prijateljstva mogočne slovanske države. Rusi so spoznali, da so Nemci njih veliki uasprotniki in to spoznanje bode tudi močno upli-valo na niBko notranjo politiko. Nemci se ne bodo več nastavljali v višje ruske državne službe, nehala se bode ona nenaravna prikazen, da je v nekaterih službah, n. pr. v diplomatični, biio skoro več Nemcev nego Rusov. Ti Nemci, naj so bili tudi ruBki državljani, gotovo neso skrbeli posebno za blagor Rusije. Pa tudi v pribaltijskih pokrajinah bodo naredili konec gospodstvu nemškega elementa nad drugimi narodnostimi. V kratkem bodo porušili politehniko v Rigi, Halijuaislii generalni konzul Durando je v Rimu popolnoma opravičil svoje postopanje. Vlada pa vender misli, da ni umestno, da bi se Durando še povrnil v Trst in ga hoče prestaviti za general nega konzula v TuniB. Tako je ta zadeva poravnana, ki je bila to i ko razdražilu Tržaške irredentovce in dala povod interpelaciji v zbornici italijanskej. Italijani v Trstu pa neso konzula sovražili le zaradi znane zadeve z notarsko zbornico, temveč sovraštvo izvira že od poprej. Nekoč hoteli so Italijani povodom neke italijanske obletnice prirediti banket. K temu banketu povabili so tudi Duranda. Ta je prihod obljubil s pogojem, da bode on najprej napil avstrijskej državi in njenemu vladarju. Banketa potem ni bilo, ker ni šlo za demonstracijo za Avstrijo, temveč za demonstracijo za kralja Umberta, glavarja naroda italijanskega. Pri oekej drugej priložnosti je govoril generalni konzul o italijanskej koloniji V Trstu. To irredentovcem seveda ni bilo prav, ker se vender o takej koloniji po njihovih mislih govoriti ne more, ko je ves Trst italijanski Iz tega se vidi, da generalnega konzula so irredentovci le zaradi tega sovražili, ker je povsod pravilno postopal, kakor se spodobi zastopnikom prijateljske države in ni podpiral protiavstrijskega rovanja nekih elementov. Parnellova pravda 8e sedaj ni končana, če tudi se zanjo auglešlto občinstvo več toliko ne zanimiva, vsaj je že toliko kakor gotovo, da bode Parnell oproščen. Sedaj je bilo zaslišanih več katoliških duhovnikov in jeden protestantski pastor. Te priče bo se izjavile, da je bila liga potrebna za varstvo najemnikov. Liga ni pospeševala zločinstev, pač pa jih odviačevala. Jeden Parnellovih zagovornikov je predložil sodišču dolgo iskane kujig<' irske lige. V vsem so štiri knjige male oblike. Obravnava pa baje še ne bode kmalu končana. Trajati utegne še kaka dva meseca. Ko bode sodišče izreklo sodbo, bode pa opozicija v parlamentu pora bila izid te pravde proti vladi. Izid te pravde bode mogočno uplival na bodoče volitve. Pri zadnjih volitvah so zmagali konservativci in unijonistični liberalci le zaradi tega, ker je narod imel napačne pojme o Parnellu in irski stranki sploh. Irske vodje je imel za zločince, in čisto naravno je, da se je izrekel proti temu, da bi se uprava dežele izročila v roke takim ljudem. Čisto drugače bode pa sedaj, ko bode narod vedel, da so Parnell in njegovi tovariši pošteujaki, ki druzega ne žele, kakor blaginjo domovine svoje, ki deželue avtonomije, če 86 jim da, ne bodo zlorabili proti Angliji. Nemci v Afriki nemajo posebne sreče. Ne le, da jim delajo domačini velike težave, začele so jih sedaj pobirati še bolezni. Posebno črne osepnice razsajajo v VVissmanovi vojski. Wissman je zaradi tega že prosil, da bi mu poslali zdravnikov v Afriko Dopisi. ■z Skolfeloke 30. maja. [Izv. dop.] Da bi i naša čitalnica stopila v okrog drugih društev in zasobuikov, ki z radodarnimi darovi podpirajo plemenite namene podpornega društva za slovenske velikošolce, odločilo se je prirediti veselico v omenjeno svrho. Radostno presenečeni smo bili, ko so nam nekateri gospodje iz Ljubljane, na glasu kot izvrstni pevci in vrli družabniki radovoljno zagotovili svoje sodelovanje. Njim gre v prvi vrsti hvalo za preiz-vrstni uspeh, v vsakem oziru mikavnega in za naše razmere nenavadnega koncerta A tudi domače moči posegle so srečno umes. V prvi vrsti nam je Častno omenjati gdč. Grbčeve, ki je blagovolila uspre-jeti spremljevanje na glasoviru in pri tem pokazala svojo veliko izvežbanost in fini čut. Da se je gg. pevcem posrečilo dobiti g. Bučarja glas, smo jim pred vsem hvaležni; njegov solo v Zajčevi wDomovini in ljubavi" omilil Be nam je nad vse. Skladba ta je kot navlašČ za njegov glas in njegovo srce. On je vreden interpret besedam iu melodiji omenjene skladbe; njegovi glasi segajo poslušalcu z nečuveno silo v srce budeč čute, koje je udahnil skladatelj besedam iu melodiji. Ugajala sta nam tudi jako prekrasna čveterospeva Lisinskega „Stanak" in Ipavcev „Mrak". Gospodje Bučar, Štamcar, Pianecki in Petrič očarali so nas se svojimi krasnimi in izvežbanimi glasovi. Gospod Lozar pokazal je svojo tehnično spretnost na goslih, svirajoč ljubko kompozicijo Rodetovo „Air varie", a tudi prepričal nas, da ume uživeti se v igro in res predavati, ker v tem tiči po našem mnenji vsa sila dobrega goslarja. V zborih „Što Čutiš" iu „Pozdrav" nastopilo je do 16 pevcev in pela sta se oba zbora precizno in s pravim ognjem. G. Pianeckega močni, sonorni solo se je vrlo prilegal nežno spremljajočem čve-terospevu. Koncert zaključil je živahen ples, v stranskih sobah razvila se je prav prijetna zabava in tudi — „megla". Rajali smo do belega dne in še ta je moral nekoliko časa opominjati ustrajne £e-stilce Terpsihore, predno so mu prepustili prostor. V obče Brno z izidom, bodi si v umetniškem ali pa v materijalnem pogledu prav zadovoljni. Gg. iz Ljubljane se še jedenkrat prav iz Brca zahvaljujemo za veliko prijaznost, da se navzlic slabemu vremenu neso ustrašili ne pota ne stroškov in nam priredili toli lep večer. Na skorajšnje svidenje! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je prostovoljni požarni brambi v Litiji 80 gld. — (Gos p. Ivan Jeretin,) posestnik v Za-gradci in načelnik cestnemu odboru Litijskemu, prijavil je svojo kandidaturo izvrševalnemu odboru kluba narodnih poslancev kot naroden poslanec namesto odstopivšega g. dr. Sterbeuca. — ({Pojasnilo.) V poslednjem „Nedeljskem pismu" bilo je čitati, da na Gorenjskem v kmetskih občinah kandiduje gosp. Karlin. To vest treba popraviti tako, da nasproti g. De tel i kaudiduje na svojo roko Trnovski kaplan Kalan, a g. Karlin mu le jsekunduje. O tem piše se nam z Gorenj- skega: „Pretekli petek lazil je g. Kalin tod po Šenčurji, Cerkljah, Predoslih, Preddvorom in v Vogljah ter se županom in župnikom ponujal za kandidata, da bi ga tudi volilnemu odboru priporočali. Danes pa smo že čuli iz ust dveh uplivnih županov, da ga volilnemu odboru ne bodeta priporočala. Jednako se je tudi več gg. duhovnikov tu okrog odločno izreklo proti njemu." Vročekrvnemu kapelanu Kalanu še gosp. Detela ni dovolj konservativen, zato ruje proti njemu. Preverjeni smo, da mirnomisleči gospodje duhovniki sami ne bodo odobravali tega svojeglavnega početja in da bodo spoznali, kako teško je sporazumljenje z gospodi a la Kalan, ki celo proti somišljenikom svojim spletkari. — (Gospodu Povšetu odgovor.) V včerajšnjem „Slovencu" skuša gosp. Povše nekako očistiti se peg, ki so se čitale v poslednjem našem „Nedeljskem pismu". Stvar bi sicer imel zagovarjati naš listkar gosp. s., a ker smo sami v tej zadevi dobro poučeni, odgovarjamo sami takoj. — Glede sadnotržnega dru.-tva Goriškega se je v našem listu že 1873. 1. pisalo: „In ko je uže pri „Gori-čauih" velikega konja jezdaril, se vender naposled tudi milostljivo na „Sočane" ozre, in ti namestu da bi mu bili--, kakoršno je zaslužil, ga izvole" celo za predsednika sadjetržnemu društvu; pa možje so kmalu izprevideli, da je lože Povšeta hvaliti, nego ž njim v družbi kupčevati, kajti veliki genij njegov je zakrivil, da so družabniki • adjetržnega društva v kratkih dneh vsak po par stotakov — za čr eš nj a r i 1 i, po tem pa se jezni eden na drugega razšli". — To je faktum, pri katerem ostanemo in proti kateremu gosp. Povše o svojem času niti besedice ugovarjal ni. Da se pa je isti faktum čez dvakrat sedem let zopet ponavljal, teg'a pa gosp. Povše ne zanikava. ^Mlekarska zadruga" zavozila je pod pot, zadružniki dobili so namestu 7 ali 8 soldov od litra (nekaterim obečalo se je celo po 13 soldov) samo po tri so Ide, nekateri pa še toliko ne. Vsi zadružniki vkupe pa so izgubili mnogo tisočakov. Konec »Mlekarske zadruge" je narodno-gos j) od ar sk polom, ki bode silno neugodno uplival na tukajšnjo itak skromno podjetnost. Kako je bilo pri sosedni štajerski mlekarski zadrugi, zadružnike Ljubljanske krvavo malo briga, ker preveč čutijo uedostatek v žepih svojih, da bi povpraševali, kolika je praznota v štajerskih mlekarskih žepih. Kdo je kriv polomu, nečemo preiskavati. A gospod Povše sprožil je vso stvar, pod njegovo firmo se je zasnovala, njega dolže* zadružniki sami, in ti bi vender utegnili znati, kdo je kriv. S tem je glede „Mlekarske zadruge" odgovora dovolj. Kdor hoče izvedeti kaj vel, potrudi naj se v okolico Ljubljansko. Glede diametralno nasprotujočih si pisem na Goriškem pa zadoščuj: Kar smo pisali, smo pisali. — (Poštnega dihurja) imajo v Konjicah. Štev. 124. našega lista poslali smo dvakrat zaporedoma po deset izvodov v Konjice, a niti jeden izvod ni prišel raznim adresatom v roke. Kdo je vse liste kalabizoval, dognalo se bode morda v kratkem, ker so stvar naznanili si. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu. — (Imenovanje.) Gosp. Vlad. Ž i te k, pravni praktikant pri deželnem sodišči v Gradci, imenovan je avskultantom za Kranjsko. — (Panika v nunski cerkvi.) Danes zjutraj ob 8. uri prišlo je v nunski cerkvi pri šolski maši neki učenki slabo. Ko se zgrudi ne tla, bežati so začele vse učenke proti izhodu iz cerkve iu uiti kaplanu g. Kržiču niti navzočnemu redarju ni bilo mogoče ustaviti jih. Nesreča se hvala Bogu ni nobena zgodila, a skrajni čas bi že bil, da bi nunskega samostana vodstvo skrbelo za dobro nadzorstvo po sposobnih nadzornicah, — ali pa naj deželni šolski svet skrbi za to. — (Strela) je včeraj udarila v blaznico na Studencu. Strela je odšla po strelovodu, le nekoliko blaznih vrgla je na tla, poškodovala pa no beuega. — (Občni zbor podpornega društva) za bolne in onemogle delavce vršil se je zadnje dui ob mnogobrojni udeležbi. Društveni predsednik g. Bonač, pozdravlja društvenike in naprosi društvenega račuuarja in zapisnikarja g. Grilca, da pre čita računski sklep za preteklo leto. Društvo je imelo dohodkov 462 gld. 64 kr., stroškov pa 710 gld. 62 kr. Premoženje iznaša 1971 gld. 78 kr. in je naloženo v kranjski hranilnici. Gospod Delakorda poroča, da so vsi računi popolnem v redu. V odbor so bili izvoljeni: Ivan Bonač, predsednik; Jakob Kovačič, podpredsednik; Ignacij Šušteršič, blagajnik; Ivan Grilec, računovodja, razven teh v odbor Josip Majer in Fran Delakorda. Za pregledovalce računov eo bili izvoljeni gg : Ivan HibŠer, Ivan Scbrei-ner in Josip Žgank. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je pretekli mesec 2307 strank 482.855 gold., 2181 strankam izplačalo se je 453.217 gobi. 06 kr. — (Izpred porotnega sodišča.) Zatožen je bil včeraj Andrej Švigelj, kmetski gostač iz Senožeč, hudodelstva uboja. Zbrali so se fantje iz Senožeč v gostilnici Zadnikarjevi dne 31. decembra preteklega leta, mej njimi tudi gluhonemi krojač Cene Sluga. Šalil se je in hotel vzeti iz ust zato-žencu smodko. Ko pa je gluhonemi Cene Sluga zaj)ustil gostilnico, in šel okolu vogla Mušičeve gostilne, bil je nepričakovano napaden, dobil je krepki udarec na levo stran glave, ua sence, naposled tudi na desno stran života, ker ga je napadovalec, ko je že skoro nezavesten ležal na tleh, dvignil, ga treščil zopet ob tla, ga z nogami teptal in mu zlomil na desni strani jednpjsto rebro. Že za prvo rano moral bi Cene Sluga gotovo umreti, a tudi vsled druge rane, bi bila nastala smrt in istini je gluhonemi Cene Sluga tudi vsled prizadetih ran umrl. Privlekel se je ubogi Cene Sluga še v hlev svoje hiše in imel še toliko moč«, da je svojemu bratu povedal, da ga je pobil in pohodil zatoženi Andrej Švigelj. Zatoženi sicer dejanja ne taji, a pravi, da če je kaj storil, zgodilo se je vse v popolnej nezavesti, v pijanosti. Porotniki pa so potrdili glavno vprašanje zaradi hudodelstva uboja in obsojen je bil Andrej Švigelj ne. 6 let teške ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsako leto. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 3. junija. Vladi dohajajo iz vseh krajev po deželi telegrami, v katerih prebivalstvo izraža svoje veselje, da se je želez-nična pogodba razveljavila. Novi York 3. junija. Po poročilih iz preplavljenega ozemlja je vsa dolina ob reki Conemaugh, kjer so bili v petek še pristave, mlini in mesta z več tisoč prebivalci, popolnoma opustošena, fužine v Johnstovvnu, kjer je delalo 7000 ljudij, razdejane. Zveza z John-stovvnom zopet prosta. Kakor se čuje, je v Johnstovvnu 1500 ljudij poginilo. 600 rarličev je še v mestu; veliko jih je že pokopanih. London 3. junija. O grozni nezgodi v Pensilvaniji prihajajo vedno strašneje podrobnosti. Blizu 20.000 ljudij je usmrćenih in 8 vasij popolnoma razdejanih. Odkar je bil 1868. leta potres v Peru, še jednake nesreče ni bilo. Počeni reservoir bil je 3l/-2 milje dolg, 1 miljo širok in 100 čevljev globok. Dunaj 4. junija. Po običajnem ceremo-nijelu danes cesar slovesno podelil Praškemu nadškofu Schdnbornu baret, kardinal Gangl-bauer, nuncij Galimberti, ministri, plemenitniki in generali bili prisotni pri svečanosti, ki se je zaključila z zahvalno pesnijo in z blagoslovom kardinala Schonborna. Potem vsprejel Schonborna in odposlanca papeževega v posebni avdijenci. Kladno 4. junija. Strajk končan, ker se je tudi v jamah Praške železniške družbe delo pričelo. Tudi okolu Niršana strajk končan, i/i niši jame ,,Bohemiaschacht" in ,,Ma-riaschein". Novi York 4. junija. Johnstovvn še gori. Misli se, da je pod razvalinami 2000 ljudij pokopanih. 1800 mrli če v so že dobili. V Kernville našli so včeraj nad t:soč mrličev. Razne vesti. * (Pariško svetovno raz sta v o) obiskalo je dne 30 maja t. 1. 251.000 in 31. maja pa 49.000 osob. * (Spalni železnični voz zgorel.) Po noči na 25. dan maja t. 1. ua-»tal je ogenj v spalnem vozu pri vlaku vozečem iz Peterburga, ko se je bližal postaji Vilejki v okraji Vilenskem. V vagonu, (lasti mejnarodne družbe) bil je ženijski polkovnik Fabricius s svojo rodbino. Vlak so takoj ustavili in goreči voz odstranili. Vkljub došli pomoči zgorel je voz popolnem, zgorela sta pa žalibože tudi polkovnikov otrok in njegova domača učiteljica. Drugo osobje se je rešilo pod milo nebo. Uničena je tudi vsa dragocena pertljaga. * (Pogosti potresi.) Po okolici Tokijski na Japouskem imeli so od 28. marca pa do 6. apr. t. 1. m*edn<> veliko potresov. Prvi sunek čutili so dne 28. marca, kateri je b:l precej močan in je trajal več minut. dasi*-avni ni bil toli močan kakor oni dne 8. feb;avarija t. I. Naslednje dp; ponavljali so se potresi dan na dan in ljudstvo, katero je sicer jrho navajeno teh podzemeljskih prikaznij, polastil se je velik strah, ker se je balo, da se nebi pripeHla taka nezgoda, kakor 1855. V Tokiju imeli so v posledniih 9 letih 592 potresov, mej temi samo lanRko leto 181. Nesrečno ljudstvo! JPov<»i pozor! Danes zvečer točno ob 8. uri je skušnja za Vodnikovo slavnost v telovadnici ljudske šole na Grabnu. Tralni r.«J-a*i* •« t *peli. Vsakei Ino trganie po hrbtu " i oo'h ter bolečine V členkih vbpešno or.d^avi mazanje z Moli d \ im ^Francoskim žganjem in soljo", (jena b vkV'" 90 kr. Vsak d»n raznosi1 ta ro poS'' m po-vr.eiii A. Moli, ekainar in c. k . dvo . za'ozuik, na Dunaj5. Tuchlauben 9. V le'isuish po t'e'e'i zabtevaj se izreČDo Moll-ov p.eparnt z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55—7) S*1 3% LJUBLJANSKI m toj i za vse leto gld. 4.6G ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. usti 11 j o i : 3. junija. Pri Slonu: KohleiL iz Oor'ce. — Kuralt iz Zagreba. — Lukešič iz Gradca. — Pollak z Dunaja. — Hajual z Reke. -- Goldstein is Sovodnja. Pri Naliči: Kteinlm k I Dunaja. — Mislap in Ho-senberg z Dunaja. — GObe) K Dunaja. — Kresse iz Olo-muca. — Luppis z Reke. Pri A»hIriJNkcin ccanr|I: A J. Stangher iz Volovskoga. — Schieber, Ki-ain, VVail tu Sichauer iz Emsa. — Ta^werker iz Uludenen. — Vičič 1/. Podgrada — F. M. Stangber iz Volovskega. Pri Bavarskem dvoru: Bouibardi iz Trsta- Umrli So v Ijiiltljaiii: 1 junija: Mtti da Satler, ktepaijeva hči, 4 leti Flor-janske ulice št. 46, za božJHstjo, 3. junija: Urša Susterfiič, gostij«, 67 let, Ceatrv v mestni log št. 2, za rakom. 4. juniji: Reza (Jrne (ijakarjova hči, 31/« let, Marije Terezija cesta št. 5, za škrlatico. — Lena Gantar, delavko, 65 let, sv. Putra ceBta št. 7, za kapom. Loterljue srečke 1. junija. V Trstu: 29, 77, 39, 49, 51. V Linci: 59, 60, 86, 71, 2. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra; Temperatura Ve-trovi Mo-Nebo j krina v i mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 732 6 mm. 731*7 mm. 7322 ram. 18 4° C isl. svz. 19 8° C 17-4° C si. jz. Si. v/Ji obl. obl. obl. 2-70 mm. dežja. Srednja temperatura 185°, za l-fi0 nad normalom. lOnjLzasijslsia, borza dne 4 junija t. 1. (IzTirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... 14" „ marčna renta .... Akcijo narodne banke. . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/o državne sreftke iz I. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 gld. 85-45 85-90 109 05 10040 904-— 30,V_ 11875 9-44 5-61 58-05 260 gld. 100 gld. Ogerska zlata renta 4°/0...... 101 Ogerska pap rna renta 5% . ... 96 5°/0 Štajerske zemVišč. odvez, oblig. . . 104 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 124 Zemlj. obč. avstr. 4*/g% zlati zast. listi . .'19 Kreditne srečke.....100 gld. — Rudolfove srečke..... 10 ., 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 127 l rammway-drašt. velj. 170 gld. a v. . 233 135 gld. 176 danes 85-20 8555 104-45 10045 905-— 305 — 118-80 9-4-D/, 5-62 58 10 — kr 75 80 75 75 50 26 Košnja v najem sc bode oddajala v soboto dne 8. junija ob 7a 9. uri doi»oliidne travnikov „Ulesarice" v l.omi in immI Rožnikom. Kdor želi v zakup vzeti travnik „pod Rožnikom" 7 1/b oral, treba da se zglasi pred 7. t. m. pri posestnika. A JI I. vipavska sadjarska zadruga ima sedaj svojo prodajalnico v šolskem drevoredu za vodo, v lesenem pavilonu nasproti semenišču. Prodajalnica ju odprta od 6. do 11. „re dopoludne in od i. do G. ure popoludne. (411—2) .Budi iui}l< |»s< sveže (nideče mehkužnice) kilo po 14 do I« krnl-carjev. — Na debelo veliko cenejši! Prevzetje gostilnice. Udano podpisani usoja si uljudno naznanjati, da te prevzel gostilnico „Pri Raku" C„Zum Krebsen"^ na Krakovskem nasipu. Za dobre pijnee (Koslerjevo carsko pivo), okusna Korka in mrzla jedila se bodo najbolje skrbelo. Voak -petels: 3MT ribe in rabi. Za mnogobrojni obisk prosi z velespofitovanjem (410—1) 11 HIT O JPolll. ,413 -1) J. Rode-Dogan v Ljubljani. JAKOB KURENT v Xj-cl120T7-cI pri Brdu izdeluje iii n»jl»oljftega in prodaja po nizki ceni vsakovrstne (356-7) bele, zelene in ruja ve poste k lene lončene peči, štedilno orodje i. t. d. v inkova ploščevina, izvrstni izdelek (369—5) ces. kralj, cinkove ploščivnice v Oelji. Jedino razprodajo za južne dežele cesarstva ima D. RakllSCh, trgovina z železom, V Celjl. -fv-r"i-f-pg'^ za prodajalce na drobno QjJB jfc^ Jb3 v\ /v\ /v\ -VV C. Ur. priv. železniška tovarna MP na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—25) kouiercnega litega blaga« peci v velike'1 izberi, ognjišč in o&ujttiuiilh delov, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd.. litega blaga sa dlavbe: stebrov. (> u-ijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in oleplanih, palic za okrižja, celih dvžab'šfi. r )lževih siopnic, s! resnih oken itd., cevi} za Kiranišv. i, plino in vodovode, celih vodo-\odnih oprav vodnj.^kovih cevij sesa^ itd rucluiNk'u. ]>.i|»rav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavo-.iih naprav strojev za ve tanje kamnov, rudniških vozk itd., fužin« oklk nn|>rav: valjarjev v p'sek litih trdilnih valjarjev ''uih v suro to že'ezne obHkov-nike, peresnih kladiv, klešč, fikrpcev, itd , strojfili deiov surovo litih in zlikanih, parnih birojev do 50 konjskih sil, ni^ii-'ii.uUo in pHtili|t>nov i« litega in kovanega Železa, m iuHklli i>.i|»rnv. paiiirničnili priprav, ovnov za vodne tavbe, r ene rva • ov v vseh velikostih iz p'oSčevine in litega železa, turbin po G'rPTdovej >*i Jonvalovej sistemu po 6 do ?.0Q konjskih trunsmieiiJHkili priprav: vratil. plošč za jermena, čelnih in stožn..- ih ko^s z 'esenimi in žc^znimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, ploSč za *. . konopce in Žične vrvi. itd., nirejev vodoutolpn*«, odvajujoclu vododržit ii m« rojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, iagnih delov, kakor tudi priprav za parno in vodne žage in posamičnih cirkuiavj'h Tavoletti- in žag z j i-mom, gt!t*kulni«e ; hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vfidora. kopirnih suskalnic, itd, železa v palicah ■■ -i oslj iz kovanega pretopljenega železa Vprašanla glede con se hitro odgovore. Uljudno iiaznanjain, da sem od.p>rl svojo odY©tniško pisara© v Slovenjem Gradcu n se p. n. občinstvu toplo priporočani. (408-3) Dr. Valentin Temniker, odvetnik v Slovenjem Gradcu. S tem se otvarja XIV. kralj, ogerska DRŽAVNA LOTERIJA 1 katere cisti donesek sc vsled najvišjega sklepa Nj. c. kr. apost. velečastva z dne 4. novembra 1888. in z dne 25. januvarja 1889. porabi v prid pokojninskega zavoda ogerskili ("aonikarjev, zaklada, ki se ima osnovati za kralj, ogerske nboge urauniške udove in sirote, splošne bolnice v Ungvaru, deželnega ženskega industrijskega orušlva, deP'iškega odgojališča ,,EH-salieth" v koinitata Haromszek, splesiie bolnice v 4'sikszereda, protestantskega ženskega društva v Komornu, o^erskega centralnega „Frobell> ženskega društva in dobrodejuega ženskega društva v