17. številka.
Ljobijana, v petek 22. jannvarja 1897.
XXX. leto.
Uhaja vsak dan «»efer, iziroli nedelje in praznike ter velja jo poBti preji man za avatro-ogersk e dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr,, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom ručana se po 10 kr.
na me«ec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stirintopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Up ra vn ištvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnjne, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
L e i o 18 9 6.
IV.
Evropski položaj so je zlasti po tem premeni], da so je valed carjevega potovanja v Pariz sklenila tesneja zveza mej Francijo in K i hi o Na drngi strani je pa trodržavna sveza zgnbila mnogo svojega pomena valed poraza Italijanov v Afriki, ki so bili prisiljeni ekleniti sramoten mir z Abesinijo. Italija vsled tega mej evropskimi velevlastmi ne pride dosti v poštev. Poleg tega je pa vsled poroke italijanskega kraljeviča s črnogorsko princezinjo Heleno Italija se bolje približala Rasiji. Anglija je skušala minolo leto druga vlasti pridobit', da uničijo roški upliv v orijentu, a se jej ni posrečilo ; samo mej vlaatmi se je pokazalo tako nasprotje, da se niso mogle odločiti za noben odločen korak.
V orijentu so m'nolo leto b le razne nstaje in izgredi. Skoro po vseh turških pokrajinah je vrelo, prelilo se je mnogo nedolžne kiv«, ali približali se pa nismo dosti rešitvi or jentskega vpt aftauja, ki že dolgo z nekakim strahom napolnjujejo Evropo, časi so se namreč od Gotheja sem močno premenili, in Evropa se jako zanima za to, kako se doli v Tarčiji mej saboj bojujejo narodi.
Pred vsem je minolo leto doprineslo nov dokaz, da Turčija ni sposobna za kako prenovljenje 400 let so že Torki v E/ropi, a evropska knltura se jih ni prav nič prijela. Temu pa ni kriva mo-haiicedanska vtra, temveč le nrav turškega nareda in slaba uprava turskih Bultanov. Ar* bi so tudi ob svojem čaBn mnogo požgali in razrušili, a na dragi struni so pa tudi mnogo storili za napredek znanosti in civilizacije. Ko so se v Evropi zanemarjala znanstva, so se pridno gojila v Arab ji in mnogo del grških modrijanov in učenjakov so nam jedino Arabci ohranili. Torki so pa v Evropi le uničili staro grško in slovansko kulturo, opustošili več nsj-rodovitnejših pokrajin, a v teku svojega štiristolet-nega bivanja niso ničesa storili za napredek kulture in civilizacije.
Že polstoletja si evropske velevlasti prizads vajo, da bi Turčijo preosnovale in naredile za moderno rdžavo.   Vsi ti napori oetili so brez uspeha.
Turčija je ostala to, kar je bila poprej. Napredek bode žele mogoč, ko se evropske velevlasti odločijo, da Turčijo pomedo iz K.ropa, ali pa to delo opravijo krščanske narodnosti same na Balkanu. Žal, da tega že ni takoj pričakovati. Evropske države de vedno niso opustile npanja, da civiliznjejo Turke, ali vH.j delajo se tako, kakor bi ga ne bile. V rs snici pač nobena velevlast ne vernje, da bi to bilo mogoče. Turčijo vzdržuje senco fo, ker ee ne morejo sporazumeti za njeno dedžčino. To vedo tadi turški državniki in se ne zmenijo dosti za pretenja vse Evrope. Ćastno pač ni za civilizovano Evropo, ki ima (oliko topov, pušk in bajonetov, da se ji roga Turčija, ki Že pol  stoletja velja za bolnega moža.
M nolo leto so bili pomenljivi dogodki na Kreti in v Ctrigrada. Krščanski Krečani so z ne-aavadnim pogumom se bojevali s Turčijo. Konec tega boja je bil, da je Turčija obljubila deželi znatno samoupravo. Da se to izpolni, k r so cb'jubili Turki, bi Kreta se lahko lepo razvila ; a žal, da je minolo lansko leto, a obljubi, ene reforme še niso izvedene. Turška v a la zna stvar kaj izvrstno zadržavat', in ne briga se za priganjanja vefevlantij ; tako, da bodo najbrž to leto kerščanski kristijani zopet morali prijeti za meč.
V Carigrada so pa Turki bili priredili tako klanje Armencev, da moramo reči, da je sramota za vso kulturno E/ropo, da je koncem prosvetlje-nega devetnajstega stoletja kaj tacega mogoče.
Turška policija oziroma uradniki aultanove palače so najeli nekaj Kmdov preoblečenih v Armence, da so uprizerili navidezni napad na otom^nsko banko. Na to so pa najeti pouličnjaki napali Armence in iih na tisoče pobili. Policija je razdajala orožje poulični drubali, ki ss je seveda poslužila te priložnosti, da je oropala armenske prodajalnice. Vojaščina je to trun.o gledala, ker je imela povelje, da se nima mešati v to stvar. Pobijanje je pa trpelo več dnij. Policija je na to le več Armencev poza-prla, a skoro nobenega Turka. Več Armencev so tudi po jsčab podavili, ali jih ponoči potopili v morje. Nekaj malega so jih nedavno izpust li iz ječ, ko je sultan jih pomilostil. Javna tajnost je bila, da se je to pobijanje bilo uprizorilo na željo sul-
LISTEK.
E r n a n i.
(Lirična drama v Štirih dejanjih, spioal J. M. Piave, pre-ložil A. Funtek, uglasbil G. Verdi.)
(Konec.)
Tretje dejanje se vrši v Ahenu, kamor je bil kralj odpotoval z Elviro in kjer ee vrši volitev nemškega cesarja. Kralj je bil izvedel, da so se neki velikaši proti njemu zjedinili. Zato je prišel sam v grobišče, koder počiva cesar Karol veliki, misleč, da tu sam spozna in čuje svoje sovražnike. Spremljevalcu Rikardu naroČi kralj, naj poskrbi, da bodo topovi trikrat zagrmeli, ako nemški vladarji izvolijo njega cesarjem, potem pa naj pripelje v grobišče nemške kneze in velikaše in tudi Elviro. Po Rikardovem odhodu poje kralj prekrasni re-citativ in kavatino:
Nebesa! Ob krstah meč zarotnik brusi, Ubiti kralja tod morda poBkusi! Žezlo I Bogastvo in slava, Lepota in mladost, vse je minljivo! Sanje in nade, vse so v nič pogreza, Kadar se dviga sila vihre in jeza. Človek tudi naposled v grob se zgrudi, Ž njim pado slava, ime premine tudi.
Oj, ve prekrasno sanje,
K.i .j že ste v prah mi pale,
Kje slike ste nekdanje,
Kje nada, časti, in hvale?
Čo zdaj hotu mi dati
Najlepši prestol slati.
Pa bi kot orel v jasni zrak
V višavo se pognali
In zmagoslavno vek na vek
Med rodom bi spomin ostal. Po tej kavatini se skrije kralj za grobom Karla velikega, na kar nastopijo zarotniki. Domenijo se, kralja umoriti in srečkajo, kdo izvrši ta aklep. Srečkanje določi, da naj Ernani kralja umori. Silva bi se rad sam kralju osvetil in prosi Erna-nija, naj prepusti njemu izvršitev umora, ponudi mu celo rog, kateri mu je bil dal Ernani, a ta ne odneha, ker ljubši nego življenje, mu je osveta. Zarotniki se objemo in si prisegajo zvestobo v boju:
Naj bi vzbudil spet lev so kastiljski,
Naj rjovenje so njega razlega
V Španskih zemljah od brega do brega, Kakor nekdaj, ko so Mavri trli nas. Vsi smo jedni proti moči nasilski, Strelo ostro imamo in meče,
Biti suženj rod španski več neče, Zdaj nam vstaje slobode zlati čas.
Najsi čaka umrt nas ali zmaga,
V borbo gremo iz krvi pa vzraso
trnovo, k. r armenski bankirji niso hoteli več polniti njegovih vedno praznih bfagajnic. Če tudi je K/ropa vse to vedela, vendar ni ničesa storila proti sultanu. Tako je še vedno mog če, da si Turki pri priložnosti še dovolijo kako tako veselje.
Bile so ustaje tndi v drugih kraj h V Makedonijo so jo zanesli Grki. U-^tanko gibanje se pa ondn ni moglo prav razviti, ker j e večina prebivalstva slovanska. Slovani pa ne marajo hoditi za grške koristi v ogenj. Ravno tako so tadi v Aziji bile manjSe ostaje skoro v vseh pokrajinah.
Zidoje dni minolega leta ia v začetka sedanjega so velevlasti nekaj pritiskalo na Turčijo, naj uvede kake reforme. Koliko so dosegle ne vemo, ker ho vsa dotična pogajanja tajna. Kolikor je posneti iz raznih poročil, je njih trud imel kaj malo uspeha. Sicer pa merimo to/edati, da se ta pogajanja v prvi vrfcti ne tičejo tega, da ss zboljša stanje krščanskega prebivalstva, temveč da se zagotovo evropskim kapitalistom mastne obresti od turških državnih dolgov. Žito ne je že govorilo o tem, da se tur k > denarno gospodarstvo postavi pod nekako evropsko kontrolo Sult&n se pa temu ustavlja. Naj ee f-tvsr konča kakor koli, reji moramo, da se je minolo leto končalo gh de torških zadev sramotno za 1'at pc, ker je pokazalo, da vse evropske velevlasti niso zmožne, da bi usilile Turčiji svojo voljo.
S tem končano pregled glavnih dogodb lan-skegs leta. Imeli bi pač še marsiktj povedati, a bi bilo preobširno vse podrobnosti navajati. Glavno vprašanje je pa vender v Evropi minolo 'eto bilo in menda tudi še ostane orijentuko vprašanje.
Državni zbor.
Na Dunaju, 21. jacuvarja.
Mrtveci jaštjo hitre, poslanska zbornica pa dela hitro. Kar cele kope predli f za katere bi sicer potrebovala po več tednov, reši zd?j v jedni sami seji.
Izmej predlog, katere je r.'šila v današnji seji, je zlasti omeniti predlogo glede vračevanja obrtnikom in trgovcem na Krmjskem in Štajerskem danih potresnih posojil. Kakor znano, eo bili Kašar, dr. P e r j a n Č i č in tovariši predlagali, saj se trmin
Našim vnukom moč za pozno čabe, Ko nasilstva rodni branijo svet.
Uratje, kvišku na vra^a na vraga, Tal čuvarji bodimo teh slavnib, Poj so Blava Bo v letih nam davnih, Kvišku bratje, da «lom bo otet!
Zdaj zagrme topovi, Rikardo in velikaši vstopijo in naznanijo izza rakve stopivšemu kralju, da je bil izvoljen nemškim cesarjem.
Kralj:
Bog sam jo htel tako in jaz so klanjam,
Tukaj poglojte, zli so to zarotniki . . .
Strah jo-li vas obhaja?
Prepozno, vsi v moji sto oblasti,
Če mignem lo z roko, morate pasti.
Prostake lo So ločim od grofov in od knezov;
Prostake z zaporom, a s smrtjo druge kaznim.
Ernani:
Čuj, smrt prisodi, kralj, kot drugim meni.
Orof sem tudi, knez so kličem;
Knez segorbski iu kardonski,
Don Juaii jo aragon&ki,
Ki pred tabo kralj stoji.
Sem prignala mo je osveta,
Za očino in zu očeta.
Padei nisi! Zdaj biričem
Daj me v roko, željan krvi.
Kralj:
Dobro, kakor hočeš, bodi!
za vračanje teh posojil podaljša do 1. janavarja 1901. 1. h>r se je vladi izrekla z mer ta predlog, je finančni odsek odnehal in zbornici predložil načrt zakona, s katerim se vlada pooblašča, dovoljevati olajšave najpotrebnejšim obrtnikom in trgovcem. Pri današnji razpravi o tem predloga se je dr. Fer-j a n č i č krepko potegoval za koristi obrtnikov in trgovcev, a zbornica se ni uklonila njegovim prepričevalnim besedam, nrgo vzprejela odsekov načrt brei premembe.
Dolga razprava se je nnela pri predlogi o do taciji katoliške in pravoslavne duhovščine. Končno je bil vzprejut odsekov predlog.
O Pacakovem predlogu v varstvo poslanske imnnitete je poročal dr. Ferjančič, kateri je predlog, da sndišča pcslancev tudi kot priče ne smejo zasliševati, če ni privolil parlament, obširno ute-meljevaje.
Viadni zastopnik Krall 8) jo principijelno izrekel za i <U kn predlog, a zahteval, naj se načrt premeni v toliko, da poslanci ne bodo oproščeni dolžnosti prčevanja, kadar gre za privatne tožbe zaradi žaljenja na časti.
Po daljfii r izpravi je zbornici vzprejela odsekov predlog z malimi premembami.
M j drugimi predlogami, katere so bile danes rešene, je bila tudi pred'oga o zgradbi železnice Stry Chodorov. Ta železnica je v gospodarskem ozira popolnoma nepotrebna, Š* več, škodovala bo prebivalstvu, služila bode zgolj v vojaške namene, a vzlic temu je zbornica predlogo vzprejela.
Konec seje so dr. Ferjančič in to7ariši interpelirali vlado radi »svarila", katero je poslal dež. predseđoik kranjski „Slov. u'ite'jskemu društvu", dr. Gregorčič pa glede mitnic v Trsta.
Prihodnja seja bo jutri.
V B J u?)I ji»n I, 22. januvarja.
Ponesrečen katoliški shod V Madjanu pri Kclbnirovva v GaliG ji jo bil te dai sklican okrajn katol ški shod. Namen temu shoda je bil, ljudi pripraviti za bodoče državnozborske volitve. I ne I je skleniti neko resolucijo, s katero ee izreka zado voljne-1 s sedanjimi poljskimi poslanci in obsoja rovanje ljudske etracke in S^ojalovvskaga, ki nasprotuje tudi katoliški veri Sklicevatelji pa niso dosegli svojega oamnua. Zbrala se je večina Ijadij njim nasprotnega mš'jenja. Njih govore so zboro-vatelji s hanba-klici zavračali. Kmet Ssajer je imel silno oster govor proti duhovščini in plemstvu, kateremu je večina obiskovalcev shodi pritrjevala. Resolucija, katero ho predlagali sklicevatelji, se je z veliko večino odklonila.
Rusinska predavanja Pred državnozbor-skimi volitvami se Poljak: kužejo nekaj prijazneje Rusinom. Potegnili so zanje, da se bode z bodočim šolskim pollerj^ca aa vseujililču v Črnovicah predlagalo na bogOHlov.ski, p avoznaueki in modro-8lovski fakultbti nekaj predmetov v i minski ni. Poljakom to seveda nič ne škodi, kajti na vseučilišču v Črnovicah se je dcs*d*j le nemški predavalo. Na tuje stroške so Poljaki lahko veleinšni. Kij druzega bi bilo, ko bi Poljaki  odločili  večji delo
Elvira :
Oh, gospod, nikar no m I'. Dan je silen prestol tebi, Milostno oiri ho nanje, Ki jili gledal, kralj, ob sobi; Njih pobitoat, njih kesanje, bodi kazen za njih zlost.
Kralj:
Molči, ženska !
Elvira:
Krvi ni treba,
Znaj, moj glas je glas iz noba, Kralja difil milost kot krepost.
Kralj:
(Gledaje na rakev Karla velikega.) Oh višnji Karol, bolj nogo slavo Pa tvoja svojstva želim premnoga; Tukaj prisesam na tu in na L3oga, Da blag nastopim tvojo last. It' 'ko vam protim, jaz, cesar, v spravo.
lVlje Elviro k Krnatiiju.) Bog vama brani ljubezni slast. Car Karol Veliki, bodi ti 6aat Vsi:
Car Karol Peti, bodi ti čast! bog brani na veke, Karol, ti slavo. TI kralj preblagi, poslan si od boga, Ker njih ne kazni roka ti stroga, Ki so prisegli tvojo propast. 'Kij ti ve'icc lovorjev slavo, Bog varuj tebe in tvojo oblast, Car Karol, tebi slava in čast!
krog rusinščini na vseučiliščih v Galiciji. Večina Raainov biva v Galiciji in po ustavnih zakonih bi morali imeti jednake pravice a Poljaki ▼ tej kro-novini.
Dvojezične ulične napisa mislijo napraviti v Ojekn na Hrvatskem. Povedano ni aikjer, ▼ katerih jezikih bodo ti napisi, a kdor oeeško meif.no oblast pozna, ne dvomi, da se bode na njih tadi šopirila madjarščina. Najbrž so to misel sprožili najprej sami Madjari, ki na vsak način še hočejo pridobiti svojemu jezika nekako državljansko pravo na Hrvatskem. Na to ss že deluje leta in leta. Najprej so se v Zigrebn bili napravili dvojezični grbi na finančnem ravnateljstvu. Ta stvar se pa ni bila obnesla, in napisi z grbov so se morali odpraviti. Potem se pa madjarščina goji pri železnicah, poštah in gozdaih uradih na Hrvatskem. Pošiljajo se na Hrvatsko madjarski uradniki in snujejo se na Hrvatskem madjarske šole. Vse to ima namen, Hrvatsko pripraviti za veliko madjarsko idejo.
Ogerski minister notranjih atvarij Perozel misli odstopiti. Z nainsterskim predsednikom se ne moreta sporazumeti. Banffv je sam vodil volitve in odločajo pri imenovanji velicih županov, za ministra notranjih stvarij se niti ne briga. Posebno js ministra notranjih stvarij nepovoljno, da je njegov brat Bano Perczel pal pri volitvah, ker vlada ni ničesar s Ni nla za njegovo kandidaturo. H -no Perczel pripada znani Tiszovi kliki, katero je grof Bioffv za vsako ceno hotel oslabiti pri volitvah, če tadi je del vladne stranke. Binffv u je prav, da odstopi minister notranjih stvarij, ker je tadi vedno podpiral Tiso v« namene. Zi BinrTvja bode torej nov uspeh, ako se tega ministra otrese. Tiszova klika je že delala preglavica marsikateri vladi.
Mejnarodno delavsko varstvo Š/icarski zvezni svat je zaupno vprašal evropske industrijske države glede osnove mejnarodne pisarna za delavsko varstvo. Djšla so pa taka nepovoljna vpra sanja, da ni niti misliti na kako mejnarodno ure-jenje delavskega vprašaaja Samo jed u a velevlast je to idejo z veseljem pozdravila P/aviti, uoVitni, da ni treba, da je ta država bila Anglija. Na Angleškem so delavske razmere ža seda; mnogo bolje, kakor na kontinentu. Aaglija bi gotovo na bila na škodi, ako se bi delavca vprašanja po mej a ar od-nem pota urejevala, ker bi potem druge evropske države še t konkurirale ž njo, nego sedaj. Čjs, ko se bode socijalno vprašanje teievalo nenarodnim potom, je še daleč, ča sploh pride kedaj. Stvar je še težja kakor razoroženje, o katerem se tadi mnogo govori, a se vendar ničesar ne stori,
Dnevne vesti.
"V Ljubljani, 22. januvarja. — (Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico.) Volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani je razglas la izid volit iv, katere so se izvršile 14. janavarja 1897 za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, izid volitve je naslednji:     OJ   595    volilcev   I.   in II. razreda
Silva:
Oh, vse z osveto plaćam krvavo, Če v il'. i žije mi sila mnoga Da, le oveti bom žil vse dni, To moč bo moja, moja slast. Naj si mi pobeli trudno čas glavo, NctiteSna pa je moja strast. Osveto kliče izdana čast!
S tem grandijoznim linalom se zaključi tretje dejanje.
Četrto dejanje se vrši na Ernanijevem gradu v Sevilli. Ljudstvo se veseli in pozdravlja navdušeno ravnokar poročeno dvojico, Ernanija in 101 vi ro. Hkrati zapoje rog. Ernani se ustraši. Spomni se, da je prisegel, končati si življenje, kadar začuje tega roga glas, in prosi Elviro , naj ga zapusti. Zdaj, ko se je začel veseliti življenja, ko je dobil Elviro, zdaj naj umrje? Toda tu nastopi masko-vani Silva in ma vroči usodni rog. Ernani prosi Silvo, naj mu prizanese, a starec se ne da prepro-siti, neusmiljen je , ter ponuja Ernaniju bodalo in strup, da si z jednim ali z drugim konča življenje. KI vira pribiti in prosi Silvo milosti, a vse zaman. Ko Ernani vidi, da mu ni rešitve, si zabode bodalo v srce. Silva pa, ko ga vidi umirajočega, vsklikne:
Demon osvete, pridi sem, Vesel zažoni krik !
trgovioskega odseka volilo jih je pravilno K>2. Ig. voljeni so za člane trgovske in obrtniške zbornice naslednji gg.: Karol Pollak, trgovec v Ljubljani, s 141 glasovi; Vaso Petričic*, veletržec v Ljubljani, s 139 glasovi; Avgust Skaberne, trgovec v Ljubljani, • 135 glasovi. Od 3819 volilesv III. volilnega razreda trgovinskega odseka volilo jih je 515 pravilno, livoljena sta bila za člana trgovske in obrtniške zbornice gospoda: Ivan Krajec, knjigotržeo v Novem mesto, s 483 glasovi in Franc Omersa, trgovec v Kranji, s 435 glasovi. Od 25 volilesv I. volilnega razreda obrtnega odseka (velika induitrija) volilo jih js 16 pravilno in izvoljena sta bdi za člana trgovske in obrtniške zbornice gospoda: Ivan Baamgartner, tovarnar v Ljubljani, e 16 ghsovi; Andrej Gassner, solastnik tovarno v Tržič n, 8 15 glasovi. Od 9933 volilcev II. volilnega razreda obrtnega odseka volilo jih je 2046 pravilno in izvoljeni so bili člani trgovske in obrtniške zbornice gg.: Anton Klein, Ustnik tiskarne v Ljubljani, s 1993 glasovi; Josip Kušar, lastnik mlina in državni poslanec v Ljubljani, s 1661 glasovi; Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, s 1656 glasovi; Franc Kollmaun, steklar v Ljubljani, s 1622 glasovi. Ob 24 volilcev III volilnega razreda obrtnega odreka (r i-darstvo) volilo jih je 9 pravilno in izvolili so članom zbornice gospoda Karola Luckmanna, ravnatelja kranjske industrijske družbe na Jesenicah, z 9 glasovi.
— (Dež predsednik baron Hein) je bil dne 20. t. m. v avdijenciji pri nadvojvodi Otonu.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo reprizo prekrasne Parmove opere »Ksenija", katera se je slovenskemu občinstvu pri prvih predstavah izredno omilila Po operi nastopijo z met „sestre Barrison". Začetek današnji predata vi je izjemoma določen na 8. uro. V nedeljo se bode predstavljala burka s petjem „T o je dekle", prihodnji torek pa ne bo prodstavs, ker ss mora vršiti orkestralna sknšnja za opero „K-naiii".
— (Parmova ..Ksenija") se uprizori v kratkem na hrvatskem narodnem gledališču v Zagrebu. Kakor javljajo včerajšnji zagrebški listi, se je in-tendanca za to že odločila in pride „Ksenija" meseca februvarja na oder.
— (Občni zbor kluba slovenskih bicikli-stov „Ljubljana") vršil se je včeraj zvečer v , Narodnem domu*. Po krepkem nagovora predsednika g IV. Bjrleta, kateri je omenjal najvažnejših dogodkov v pretočenem leta in poživljal člane k m r Ijivemn in složnemu sodelovanju v napredek kluba, poročal je tijnik g A Vem k temeljito o stanju in delovanja kluba v pretočenem leta. Is jako marljivo sestavjenega porodila razvidelo ee je, da ima klub 141 rednih in podpornih članov, da js priredil mej letom več izletov v različne kraje, katerih so se člani z veseljem in v velikem št svilu udeleževal« in da so se klubovi dirkači pri dirki na Vrhniki in v Novo mesto nepričakovano odlikovali. Blagajnik g. J. .J -ba'in poročal je o denarnih razmerah ter pojasnil, da so je klubovo imetje za precejšnjo svoto pomnožilo, kar se je z veseljem vzelo na znanje. DiBedanjema odbora se je izrekla zahvala za njegovo marljivo in uspefao delovanje ter sa mu je dal absolatorij. V novi odbor bili so izvoljeni nastopni gg.: dr. M. Rudnik, Fr. B»rle, dr. Kapu s, Ft. Gombač, Zm Bohinec, J. Davčič in Fr, S;uvai. Pri točki slučajnosti razvila se js živahna debata. Najprvo je razmotrival g. Barle vprašanje, kako bi se prišlo do potrebnega denarja za dirkališče, katero se ima postaviti še to leto in na kaki način bi se pobral za dirkališče Že obljubljeni denar. Po mnenju dc83danjega odbora, rekel je,^ bilo bi naj-umeitaejše, če člani klaba osnujejo delniško zadrugo, katero naj izvoli odbor in leta naj predloži pravil«, katera so se prečitah, ces. kr. dež. sodišča, da j ri registruje in naj potem prične s pobiranjem denarja in zgradbo dirkališča. Večina članov ss je popolnoma r,tnoj \la s tem nasvet im ter obljubila pristopiti tej zadrugi. Mej dragim se je tadi sklenilo, da se za društveno obleko pridrži dosedanja črna obleka z belo H-alaj moderno čepico.
— (Slepar.) Koncem meseca novembra smo poročali, da je policija aretovala nekega L. K., ki se je po hišah predstavljal kot Čevljarski pomočnik in si dal pri raznih strankah plačati baje po kuharicah naročena čevljarska dela. L. K je bil takrat v pet dnij zapora obsojen. V zadnjem času je ta slepar vnovič hodil po hišah in goljufal ljudi. V nedeljo dne 17. t. m. prišel je v Streliške ulice in v neki hiši vprašal za ženo, o kateri js dobro vedel, da je ni doma. Ko so mu ljudjs to potrdili, rekel je neki navzočni ženski, naj ona za odsotno plača 1 gld. 80 kr., katere mu dolguje za popravilo obu« telji. Dotična ženska mu je res dala 1 gld. 80 kr., pozneje pa je izvedela, da je ogoljufana. Prevarana ženska je stvar naznanila policiji in dala natančen popis sleparja.   Na podlagi tega osobnega popisa
vta detektiva Topliker in Ljubic sleparja poizvedela in zasledila. Dotični k je Franc Lavnn, delavec na Karolinški zemlji, kateri pa vilic temu, da so ga stranke kot pravega goljufa spoznale, taji. da bi bil on hodil po hišah in ljudi goljufal. Lavrin nastopal je povsod prav a gnrno in je bil vedno čedno opravljen. Večinoma ga spoznajo strank« po tem, da je nosil v da*nem ušeeu zlato zvezd co. Imel js tudi rndečo kravato, katero je bil pa v zadnjem času ie dal stmn, ker se je bal, da bi ga izdala. Tadi dotična kravata se je dobila in je sedaj nedvomno, da je Franc Lavrin prav sleparček, ki je pri Sel v pest policije. Vprašanje je sedaj le, če je on kriv tadi goljufije, zaradi katere s« je L K obsodi na pcdl igi pripoznanja in prisege neke oškodovane stranke. Lavrin je cgcljofal, oziroma skušal ogol|uf-tti, v kolikor je sedaj jasno, kakih deset strank. Karakteristično je, da je le ob nedeljah bodil po hišah in da je povsod zahteval Is 1 gld. 80 kr.
— (Redek slučaj.) Sinoči je prijatelj našega lista vjel živega hroftca. — Gosp. S. Stok v Divači nam je pcslal več cvetov sadunosnega drevja.
— (Osobne vesti.) Zdravnik dr. Laab na Bleda se js preselil v Šoštanj, zdravnik dr. F r i d • rich na Zidanem mosta pa v Žalec.
— („Slovensko pevsko društvo v Ptuji") naznanja z oiirom na meseca avgusta 1896 objav Ijem „ Poziv ftlovenakim skladateljem" sledeči u^peh : Došlo je v tekmovanje cd 21 skladateljev 48 skladb in sicer 29 moških, 18 mešanih zborov in jedea sa mcspev a spremljevanjem gUsovira. Primerjajo šte vilo letošojih skladb z lanskimi je z veseljem kon-štatovati, da je njih Število poskočilo za 23    I ;>d tekmovanja priobči odbor, kakor hitro dobi poročilo ocenjevalcev.
— (Čitalnica v Brežicah) priredi dne 2. f •-bruvarja tis sodelovanjem vojaške godbe peš polka št. 53. iz Zagreba v .Narodnem domu" koncert Vzpored : 1. Titi: .Slovanska ou*ertara'. 2. Zaje: .Večer na Savi". 3 Rmbaudi: »Alla stella coniidmtfa", romanca. 4 Titi: .Seren-ida" za rU*to in celo. 5. Ipavic: »Domovina", duet. 6. Leipoli: ,Vemc slovannkib pesmi'. Po koncertu prosta zabava in ples. Z.čitek ob 8 uri zvečer. Ustojnioa za osebo 1 gld., za obitelj 2 gld.
— (Koroškim deželnim glavarjem) je določen, kakor poročajo razni listi, grof Zeno Goe n.
— (Državnozborske volitve na Goriškem ) Iz Gorice se poroča, da bode v peti kuriji kan Ji-doval g. dr. Aaton Gregorčič, kateri je doslej v državnem zboiu zastopal slovenske kmetske občine goriške.
— (V izvenrednem občnem zboru podpor nega društva za sloventike visokošolce na Du Ilajju)   bil ]e na   predlog   mom.   Fr. Jančarja predsednikom ievohen dosedanji 1 podpredseduik g. Jakob Pukl, c. kr. nalpcročnik v ev , sodni tol mač bolgarskega,  titvatakrg«,  slovenskega in srb skega jezika >n posestnik, in sicer per acclamat<onem ; v odbor eta  bila  ievoljena  gg. dr. Jauko P a j k , c. kr. pr< fjsor na Franjo Josipov! g mnasiji, odbornikom ia Antoa Deles,  c. kr. podtainik v trgovinskem ministeretvn namestnikom. Tudi ta volitev vršila ee js per acclamationem.
— (Sic transit gloria mundi !) Kadar ee kranjski Slovenci spominjamo dob« najhujšega zatiranja in preganjanja, takrat se imenuje tudi ime: dr. Julij Fraenzel vitez Vesteneck. Mož je postal ^slaven", ko je kit vladni komisar tako spretno »vodil" volitve v knpčijeko zbornico, da je zmagala Dežmanova stranka. V mladih letih je p.stal okrajni glavar v Litiji, kjer je Sioveoce neusmiljeno preganjal, in prišel seveda tudi v dež zb.er, v katerem si je včasih tako nesramno vedel, da so slovenski poslanci morali zapustiti dvorano. V Litiji je uganjal raziovratnih škandalov, a končno, ko je na čelu pijane družbe pob:I okna svojemu komisarju, je postal ondu nemogoč. Vlada ga je prerue stila v nemški Landeberg na Štaj^rekero, kjer pa mu ni bilo dolgo obstanka. Upniki so ga preganjali, prodali mu graščino in ga naposled primorali, da je izstopil iz državne službe. Kot zet bivšega naučeega ministra C>nrada je sevedt kmalu dobil drugo primerno službo. Postal je vodja zavarovalnice zoper nezgode v Solnogradu. Dasi je imel lepe dohodke, je vender bil vedno v ntiski iu js zavarovalnico opeharil za lepo svoto. Preiskava Be je proti njemu vodila t^veda cbzirno, in VeBtenek je to porabil ter ufol. Popihal jo je v Ameriko, kjer je uganjal to in ono, živel v Novem Jorku in Giksgi in izdajal v Hobokenu neko „R-.indscb.flu". Zadnji Čas je bival v Unii n Hdlu in tam nekega Heindla opeharil za 175 dolarjev« Na ovadbo tega Heindla ga je dalo sodišče zapreti. Bivši litijski paša sedi sedaj v zapcru v Jewy C«ty in čaka obsodbe. Prosil je, naj se ga iz zapora izpusti, Češ, da jeden njegovih prijateljev založi zanj varščine 500 dolarjev, a prijatelj to svote ni hot.l odšteti, rekši, da ga nekdanji litijski glavar že itak preveč velja.
* (Heileerum proti kugi) Dr. Aleksander Marmorek, načelnik Pasteurovega laboratorija v Pariza je bil te dni na Dunaja in to js porabil neki dunajski časnikar, da ga je vprašal, kako mislijo v
Pđsteurovem zavoda o kugi v Indiji. Ta mu je razložil, da je dr. Jersing, ki je bil nekdaj v Pasteu rovfm zavoda in je sedaj načelnik podobnega zavoda v Ny :h-Turami v Anama, pred dvema letoma, 1 o je bila kuga na Kitajskem, bkratu z Japoncem Kaeatom zasledil kug ii bacil. Dr. Jersing je prišel v Pariz in j-) tu zač 1 delati na to, da izami po novih idejah zdravilstva zdravilo za kugo Imun zo vali so jednega konja proti kugi, kar sa je jako počasi vršilo, ker js kugni mikrob jako nevaren. K ii; i so mogli na teden pat litrov krvi izpustiti, torej na mesrc 20 Iitrjv, is česar se dobi 9 litrov sernma, kar zsdoš^a za 180 bolnikov. D*. Jereing se je vrnil v Azijo in je na Kitajikem zdravil z velikin nspehom od 26 bolnikov jih je 23 ozdravelo. Konj, kateremu s) serum jemali je kmalu poginil, k sreči je dr. Jersing imel še droge konje, oJ ka-t *r h mu jih je tadi mnogo pogindo. Kaga je jedaa najnevarnejših bolezni. Bolniku slabo prihaja, mraz ga trese, truden postaje, čes pol ura že zgubi pamet in v petih urah je največkrat žs mrtev. Na sencah in pod ramami narede se velike bale. V več slučajih pa bolmk nmrjs šele tretji ali četrti dan; kateri pa ozdravi, bira kake tri tedne, a se tadi po zn -o še slabega čuti. Kitajci bsžeiz hiše,kjer ki) zboli za kugo in ga prepušta svoji asodi. Dr. Mar-morek misli, da ni velike nevarnosti, da se z ladi jiim zanese kaga v E /ropo. Ve'ja nevarnost je, da jo mohamedanski romarji zaneio v Meko in ss potem po suhem razširi. Lata 1879 je kuga bila v kozaški vasi Vetljanki, zanesel jo je baje maki vojak iz M »le Azije, ki je onda aplenil neki šal. Olločae naredbe raske vlade so preprečile, da ss kugi ni raznesla po E/ropi. — Avstrijska vlada se je že r.brnila do Pastearovega zavoda, da bi jsj poslal seruma. Najbrž pa zavod ne bode mogel UBtreči tej želji. Najbolje je, da avstrijska vlada pošlje v Pariz nekaj zdravnikov, d t poače to stvar ia bodo potem serum sami pripravljali na D inaju.
* (Nevarnega zločinca) je ujela dunajska policija, nekega lJ d^žal kateri je 12. novembra umoril nid 60 let staro Mirijo Stoger, ki je živela ob pcdpori mfstne obiine, mesec* februvarja pa n-k.i Tlletno ženo zadavil. Obe žsai js oropal. D >b I je pri njiju seveda le nek ij malega. Djležal je bil pni komtoirist, pa je izginil službo, ker ni bil zan. siji«.
* (Hudiča sva ustrelila!) V Hantenburgu na Neukem nta d«čka s tom ve8 lim kr.koa spj-roiila sosednim ij i Jem, kako junašvo sta isvršil*. V odnolnoiti starišev prišel je v hišo človek, kateri se je bil obraz počruil, in sa trapetaiočim» dečkoma predstavil kot hudič. Z ihte val je, naj mi pokažeta, kje brani njiju oče denar. D čka sta mi pokazala skrinjo in hud č jo je koj začel preiskovati. V ten sta se dečka spomnila, da je hudič sila nevarao in hud /buo bitje. Vzela sta zatorej vedno nabito očetovo puško in hudiča ustrelila v hrbet, da je obležal nirt^v.
* (Nesreča na železnic') Biiza Klinkmiiila na Nemsketn js dne 20 t m. zadal osebni vla« ob tovorni vlak. Več oseb je bilo ubitih. Materijalna šk >da 11 * velika.
* (Potres) Atenskim 1 s'on ss poroča iz Janine, da si je v oud >tni okolici primeril strahovit potr.-s, kateri js več vasij popolnoma porušil. M log i oseb js bilo ubitih in ranjenih.
Darila s
r ilporuo društvo za slovenske visokošolce na Dunaju prejelo je poslednji čas sledeča d.rila: V Brežicah je darovala sUvna posojilnica 10 gld. V Celovca je daroval slavni si ovenski klub DO gg. Fr. Sjhr«ya iu V. Legatu 5 gld. — Na Dunaju: Goep. Viljem I'; d r, drživni poslanec, društveni ustanovnik itd , nabral je mej p. n. gg. slovenskimi državnimi poslanci 60 gld., katere so darovali: Visokorodni gospod A'frad Coronini, veleč, g. dr. Lavoalav Grogoiec, veleč. g. dr An^on Gregorčič (dmštv. ustanovnik), g. dr. AoJ. Ferjančič, ekscl Karol grof Hoheiivvart, voleČ. g. Anton iCoblar, g. Vilj. Pfeifer (dru^tv. ustanovnik), g. Fr. Povše, g. dr Ivan Šuiteršič in g. Fr. Višnikar — \sik po pet gld. Na Dunaju so dalje darovali gg. : An;* n Globočnik pl Sorodolski, vladai svetnik itd., 10 gld.; dr. Vladimir Giobcčnik pl. Sirodolsk', c. kr. tajnik v finančnem miništerstvu, 6 gld.; dr. Pavel Turatr (druš^.v. ustanovnik) poeestmk itd , 10 gld.; Jos. Stritar, c kr. prof, 5 gld.; dr. Janko Pajk, c. kr. prof, 5 gld.; Borodinov 5 gld.; Jji. Sturm, deželni poslan-c v V. okraju, c. kr. piof, r*kad. slikar, 5 gld.; Ž ga Ssžun. c. kr. likvidator, 5 gld.; I. P. 5 gld.; dr. Janko 11 ve v ar, odv. kandidat, 10 gld ; Franc Svetič. vzgojevalec, 4 g!d ; Janez lic, c. kr. pol. nadkomisar, 3 gld. Preostanek za "j* Ivan Navratlov venec slovenskega kluba, 3 gld 50 kr. V Gorici je daroval: N. N. 20 gld. V Gradcu: G. dr. Ivan Klasinc, dvorni in sodni odvetnik, 3 gld ; pri Sv. Jurju v Tabora: Veleč, g. Fr. Zlolitak 5 gld.; v Kalugi (na Ruskem) g. Bi-Ž»dar Štftar, c. proftisor (po V. Legatu v Cdlovcu) 1 gld. V Idriji je nabral g. Vinko Kolšek, c. kr. notar, 16 gld., katere so darovali: Vel C: g. pl Pre-merstein, 5 gld , gg. Vinc. Kolšek, Dragotin La-panje, .1 •;. Še^etavec, nadoskrbuik Lancinger, c. kr. sodni pristav Franc. M Ičinski, c. kr. poštar Vaclar Hulmich, inžemr Dragotin Svoboda, Ivan Gruden, Falka po 1 gld.; Milka, Poldka Nadinka, N. N. po
50 kr. V Konjicah je druš vu daroval: G. dr. Ivan Rudolf, odvetndc, posestnik itd., 5 gld. V Kranju, G. Viktor Globočnik, deželni poslanec, c kr. noVar itd., 5 gld. V Krškem je nabral m-estai župaa g: dr. Tirni*. Runih 4 gli. 50 kr. Nadalje so darovali: V Ljnbljani g Mikso Plateršnik, c. kr. gimn. profesor, 5 gld.; v Radgoni vč. g. L>ipold Voslič. kaplan, 1 gld ; v Ribnici (na Štajerskem) vč. g. ž'jpaik Fr. Hrastelj, 5 gll ; v Stillfrisda (n * Nižje-Avstrijskem) vč. g. župnik dr. Mihael Migolič, 5 gld.; v Trebnjem c. kr. notar g. Euil O rož in, 3 gld.; v Tolmina g. dr. Karol I ril I »r, odvetnik, 5 gld. I ekrana hvala za vuko darilo, poeebsj ši gg. drž. poilancu V. Pfeiferja, g. notarja Vinc. Kolška in krškema žapana dru. T. R erniha, ki so darove nabirali. BDg plati! — Daljna d irova sprejema draStveni blagajnik vč. g. dr. Jaačar, mm« sigoor, papeški komorni k, žapnik nemškega viteškega reda na D maju, I., Singerstrasse št. 7.
Uredništvu našega lista so poslali: Za dražbo bv. Cirila in Metoda: G>sp. Čer o v v Kostanjevici mesto plačila zi balkonski sadež 2 kroni. — Ob prisotnosti liberalnega d-.t poslanca, kateri sedaj odioSno zagovarja družbi sv. Crila in Metoda nabral rodoljub v restavraciji pri „L!oydu" 11 kron 30 vin. Skupaj 13 kron 3 0 vin. — Živali rodoljubni darovalci in njih nasledniki t
Brz oj a»Tr3s:e -
Dunaj 22. januvarja. V gospodski zbornici je ministerski predsednik g rof B a d eni p r e č i t al cesarski patent, skateriinserazpušča poslanska zbor-ni]ca iu se razpisujejo nove volitve.
Dunaj 22. jauuvarja. Poslanska zbornici je imela danes svojo zadajo sejo. Ko je bil dnevni red rešen, je predsednik Chlumeckv zaključil sejo z govorom, v katerem se je oziral na delovanje poslanske zbornice v ininolih šestih letih in naštel vse važnejše sklepe. Izrekel je upanje, da se poravnajo narodnostna nasprot-stva in zahvalivši se vsem poslancem za njih delovanje zaklical cesarju trikratni „S!avaM, kateremu klicu so se poslane z navdušenjem odzvali. V imeni poslaucev je Javvorski izrekel G:ilumeckeuiu zahvalo za vodstvo. Po verifikaciji zapisnika dinašnje saje so sa poslanci razšli.
Dunaj 22. januvarja. Pogajanja mej Dipaulijevci in nemškimi konservativci Ilohen-wartOvega kluba glede ustanovitve skupnega kluba so se razbila.
Dunaj 22. januvarja. V klubu nenške levice je grof Kuenhurg naznanil, da je sklenil, umakniti se popolnoma iz parlamentarnega življenja.
Dunaj 22. januvarja. Deputacija poslanske zbornice je izročila Chlumeckemu v spomin krasen zlat zvonec. Deputacijo je vodil grof II ihenwart,
Kun 22. janavarja. Zbornično zasedanje se je na nedoločen čas preložilo. Te dni se razglasi kraljevski ukaz, s katerim se razpušča poslanska zbornica.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbinnca v Ljubljani. (Dalje.) V §. 14 pravd se djlooi, da je za 8tlep3 iOit zidružoega zbora potrebuj navzočnost polovice članov Či upoštevamo giri naveieie obrte, od kat-nh bo velik d»»l le ra ilo zaniminja im\ za zadrogj, če se dalje upošteva krajevni cbs'g te zadruge, se mere pač trditi, da se bo polovica članov pai ndkokeJaj, moreb ti nikdar zbra'a. M iral bi ee torej skoro zn;rom drugi zbor sklicati. To pa ne more pospeševati Ugleda zadruga in v namen pospeševanja njenega delovanja bi bilo primerno, če se izreče, da zidošča za sklepčnost navzočnost 1 4 vseh članov. V §. 16. se določa, da naj zidrulaj starešinstvo s stoji iz načelnika, njegovega namestnika, 10 oduornikov ia 4 namestnikov. Z oz rom na veliko število obrtov in tudi odbornikov bi kazal), da se število namestnikov poviša na 6 Nasprotno se pa odsek ni mogel odločiti, da bi prellagal, da naj bi se ž-e v pravilih določilo, po koliko zastopnikov naj irmjo posamezni obrti v zadružnem starešinstvu. Točka e) v § 17. naj bi odpadla, ker vender ne gre, da bi se s pravdi zabranilo občevanje uieno iv in pimcčnikov, ker b taka določbi, strogo razlagana, poprej mogla škoditi n ge korist t. Z ozirom ni o 10, k*r ee je omenilo k § 16 zadružnih pravil, predlaga cdeek, da naj se v § 1. pravil za raz^odn.ški odbor poviša štev 1 j nadumeatnikov od 4 ua 6, v §.4. pravil za pujio m.ki zbor pa od 2 na 3 Ni se pa mogel odsek izreči za to, da naj bi se v §. 21. pravil za razsodniški odbor oziralo pri volitvah na vse obrtne vrste, ker je mnenja, da bodo udeleženci z oz'rom na  važnest razsodniškega odbora
volili van] spretne in nepristranske može. Ker se k dmgim paragrafom tth pravil niso predlagale nobene premeri b*. priporoča od#«k, da se sprejme siMtopni predlog: Zbornica naj v srni s*n rega poročila cdda svoje mnenje — Predlog se sprrjme. Dalje prih.)
£Bbf- ' l^omi flji v o
aliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so
antikataralične pastils lekarja Plccolll-ja v LJubljani
(Dunajska cesta1) katere nčinkujpjo proti hripavosti in olajfiajejo kafielj. — Cena Skatljici 25 kr., 10 Skatljic 2 gld. 5 (44—3)
■ ■/. bii    nega list.i.
I«\rsilu«-    »II     < I. s. I.iH i\ ,|.      iln</lir :
Mikluvčiča zemljišče v Zatičini, cenjeno 2f>0 gld., in Dr6e Miklavčič zemljiško, cenjeno 501) gld., oba dne 28. januvarja in 96. februvarja v Zatičini.
Jakoba Trpina posestvo v Žiberfiah, cenjeno 3630 gld., dne 2K januvarja in     . februv«rja v Logatcu.
Mihaela Ob reze posestvo v Ciiknici, cenjeno 180 gld., dne 28. januvarja in 1. marca v Cirknici
Antona Primca posestvo v Dobrepolji, cenjeno DOOO gld., in zemljiftče vi. Ste?. U4 v Parjah. cenjeno )0<>o gld., (ponovljeno), oba dne 99« januvarja in 1. marca v Ilirski Bistrici.
Matije Moravč a posestvo t Scčjem selu, cenjeno 2975 gld , dne 29. januvarja in 3. msrca v Črnomlju.
Jakoba in Marije Dežel an zemljišču v Gal>rovcu, cenjeno 580 gld., dne ,'lO. januvarja in 27. februvarja v Metliki.
Umrli so v I Jiibljanl:
Dnć 20. iai.uvarja: Marija Birtič, po6entnikova žena, 71 let, Ilradeckega vas St. 3, ostarelost. — Jožefa Galjot, šivilja, 20 let, Dunajska cesta 6t. 35, jetika.
V deželni bolnici: Dnć 18. januvarja: Rezina Kočar, železolivarjeva hči, let, vnetje sapnika. — Fratt Krol, gostač, 75 let, ostarelost. Dnć   19. januvarja : Fran  Iblaučič,  dniuar,  2G let, pljučna tuberkuloza.
ID iJLDCiaoslss, boiza
dne 22 januv»rja 1897.
Skupni državni dolg ¥ notah..... 101 gld 95 kt.
Bknpni državni dolg v srebra    .... 102 r 05 ,
Avstrijska zlata renta    ....... 123 , 15 ,
Avstrijska kronska renta 4",..... 101 f 20 f
Oporeka zlata renta 4*/,....... 122 „ 25 »
n» k n kronska r<'ata v* 0             .   ,   , 99 „ 65 ,
* vstro-ogerske bančne delnice        .   ,   . 958 „ — ,
Kreditne delnice.....                            ... 374 — E
London vista........... 119 , 80 ,
Nem&ki dr*, bankovci *a 100 mark    .   , 58 , 75 ,
SO mark............ ?. 1 , 74 ,
50 frankov........... 9 „ P2 ,
[talijanski bankovci........ • 5 „ 25 t
C. kr. cekini ... ..... S , 66
Dne 21. januvarja 18(J7.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 950 gld. 146 gld. 60 kr.
Državne srečke iz 1. lHti4 po 100 gld..   . 188 „ 50 ,
Dunava reg. srečke 5°'0 po 100 gld.   .   . 128 „ 50 ,
Zomlj. obč. avstr. 4«\° 0 zlati zast. li»ti    . «*9 , 80 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , — ,
Ljubljanske srečke......... 22 , 50 ,
Bndolfove srečke po 10 gld...... 24 „ — ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. 157 p 50 ,
Traiiivvav-druit. velj. 170 gld. a. v.   ,   .   . 482 . — ,
Papirnati rubelj    ... ..... i , 27*/. ,
Meteorologično poročilo.
i 0 3	Čas opazovanja	SUnje barometra ▼ mm.	llRIpl-rat ura T C	Vetrovi	Nebo	Mokrina ▼ mm. v 24 arah
21.	9. zvečer	7258	-12	si. jvzh.	oblačno	
23	7. zjutraj	7176	-15	sr. jzah.	oblačno	3-6
»	2. popol.	712 3	0-4	brtzvetr.	sneg	
Srednja včerajšnja temperatura  — 2 0% za 0*3B nad nor malom..
Po dolgi bolezni je danes ob 6. uri zjutraj
gospod
Adalbert Finz
v Gospodu zaspal.
Posvetni ostanki dražega pokojnika Be bodo v Boboto, dne 23. t. m., ob ■ 44. uri popoludne prenesli iz mrtvašnice pri sv. Krištofu k poslednjemu počitku.
Sv. maSa zadušnica brala se bode v ponedeljek, dne 25, t. m , ob 10. uri dopoludne v župni cerkvi Marije Oznanjenja.
V Ljnbljani, dne 22. janavarja 1897.
Žalujoča rodbina
(136) Pinz
deželni okrožni zdravnik. Brez vsakega posebnega, obvostlla.
(»osporiIčlna išče takoj(1341>
priprosto sobico.
Ponudbe  pod    Takoj** poste  restante Ljubljana.
I
priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnem kataru otrok, ki se
tako često javlja v zimskem času. 3   dele  Giessiuibleea   se  zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. pu&.14)
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
"Tr»13a"vn.esj)ra odi X. oletobra 1893.
Nutopna  omanjcnl   prlhajaliil in oJhaJalnl  o.al   oinMtnl   ae t ■ r<«l ii i c<>» rvpakvMM fUO (16-17)
Odhoa Is L|nbljan« fjuž. kol). Proga. 6«s Trbli.
Ob It. url ft nla. po noči oaobnl v u v Trbii, Beljak, O.lovao, FraiiMnifatta, I.Juhno; o«i Salittial v Auasae, Iachl, Onmndeii, ŠNBMfJNBa ] 6ea K l.-iii Rr.fllu^ t Hlayr, Lino, » DuuaJ rit amitattan. — Ob T. url 10 min. rjntra) ogabni rlak v Trhli, Pontabal, Beljak, Oeloreo, PraJDaana-faata, I.jnhno, Drmaj ; A«a Solithtl ▼ BolnOfrraJ, Aaa Amatatten na Dunaj, — Ob 11. nri 60 min dopoludne otobnl vlak ▼ Trhli, Pontabal, Baljak, Oa> l"vat>, I.jMhn.«, HeleO.al, Dunaj. — Ob 4. ari popolndne oaobnl vlak ▼ TrbU
HalJ&k, Oalovao, I.Jubnu ; aeta Selithal ▼ Rolnoi^rad, l,«n liint....., ZaU na
jeaaru, Inomoal, Brtarauo, Ourih, llonovo, Pari a j ćoa Klein-RniflinK ▼ Rtajrra
1.1.h-, lin I«)*tIco, Vlmmo), Mmrijina rmn, Rab, Kr»i.....vn vara, Karlova rar«
Prafo, tilpako, Immj rta A i-m-u.-:
Prog;a v Novo malto In v Kodevje.
Ob A. nri 16 min. njutrmj maiinl rlak. — Ob 13. ari 66 min. pa> poludna moinnl vlak. — Ob t. nri SO min. avaćar maiani rUk.
ITIUoal v «no (Jož. kol.).
Prosta lz Trblia.
Ob 6. url 61 min. ajutra) oaobni vlak a Dunaja Ti* Amilattao^ Llpakega, Praga, Kranco.il, tiro», Karlotih raroT, Ileba, Marijinih v»r..». Planjav, !iu.l«j#Tio. 8olnoRT»d>, Lluca, Hte/ra, Omandana, Iaohla, Auaaoaa, DJubna, OelOTsm, H»l]»k«, Ki>ii»h>'mii. — Ob 11. nri 36 min. dopoludnaj oaobnl iUk i |iimi)» vfa Antaiettan, Karlovih raror, Haba, Marijiuih varov, Plaaja, Budajarto, BOlaoarrada, Ijlno«, Htajrra, Parlaa, Oanava, Ouriha, Bra-rf"ii«a, Inonanitn, /,«11» na Jeaeru, l......l (LJubna, Oalovoa, I.uio«.
Puntabla — Ob 4. uri M min. popoludna otubni vlak a Dunaja, l.jnlma BalaUiala, BalJaJka, Oelovoa, K'ranaunireata, Pontabla. — Ob 9. url 4 min.
oaobnl vlak ■ Dunaja vla A.mitattan, 1> Iijtibna, Baljaka, Oalovoa^ Pontabla,.
Proga ls if ov-ok» meata In lx Kooovja.
Ob 8 nri !• nin. ajutra) .....»nI vlak. — Ob 3. uri SS niln.Jpo
polndua maaanl vlak, — Ob 8. uri 1» min. ivočar maiani vlak.
»<il.o<l i m LJiMbljaue (drž. kol.) t Katiuulk.
Ob T. nri S3 min. ajutraj, ob 3. uri 6 min. popoludna, ob S. n-60 min. av«6«r, ob 10. ari 36 min. ivoaar. (Potla<dnJl vlak la ▼ oktobra ob nadaljah la praanikih.)
Prlho«! v l,|ni»l|»»n<> (drž. kol.) la Kuiunllta.
Ob « nri 66 min. ajutraj, ob II. uri 16 min. dopoludne, ob 6. url SO Baio. aveoer, ob 9. uri S6 min. »«aaer. (Poilodnji vlak la v oktobra ob nadailJaK In praaalklb.)
Bolne za lišaji
suhimi, mokrimi, tudi hipfčitni se, ob jeduetn s to boleznijo zdrnženo mučno Mi-beiije k«>£e ozdravlja pod jamstvom ,.Drss. llelsry Niurt li»*iaj«-iii", ll.iln notranje in je ne&kodljivo. — Velja R gld. avatr. volj. ('o so poprej pofilje znesek (tudi v pofitnih. znamkah), podije po posti carine in poštnine prosto: Ss»t. 3l«i«*l«jsi-L>i-ojj;«rl45» jT>tMXBttl4f (Nemčija). (129 — 1)
E=rotl
!.•>«. l ju   in   m« luni u. osobito i dece, pinti EMStiseiija, boles-nli»i   v   vrta t u«   ftelotleis in ■ur 11 ii r j ii priporoma se najbolje
koroški
Varstvena znamka.
rimski vrelec.
Naritftio prli-»t*5is mito^on.
Najfinejša namizna voda. (8844-t)
Zalo««* v l.Ju i*i I hm i pri M. K. Sn i»»»n-n, Dunajska cesta; v Krntiju pri F. Dulcueu.
;0
^Kuverte s-* jfiraiaoj
priporoma po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Št, 10.533.
Razglas.
(131-1)
1'imIIi Mjij« ile ><l n« u;n «lvor<*» v I^J II l>l I li ii i nit liun^r« n-i.« ni irmi. |»osc liiin jo (lnvi'1 mi u(n in oil s 11« ii i t «■ \ o|>;rtt|e oddalo ae bo noiiiidliciilui poloui.
Oni podjetniki, kateri bi hotfli ta dela prevzeti, se pozivljejo, da vlože evojf) zapečatene ponudbe ito I. Celini \ ur ju IS«>7 opoludne pri podpi-sauem deželnem odboru.
Staviti pa se morati g{ed«J [>odiranja dvorca na jedni strani, glede po flekan ja drev«« in odstranitve ograje pa na drugi strani pomelini ponudili.
Natančnejši tozadevni pogoji pozv^do se pri deželnem stavbinskem uradu na Turjaškem trgu it 4.
ZDeželnl odbor teTa-r^jslrl
v Ljubljani, dne 20. j inuvarja 1897.
g   Pozor! Podp;r%n0Urlka Pozor!
I slavnim prostovoljnim gasilnim društvom in občinam
)|V za nabavo vsakojakib
vv  briz« alnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kakor tudi kmetijskih strojev
svojo bogato založeno
podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica št. 9.
Postrežba točna, Bolidna, z nizkimi conami pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Zu obda naroČila se priporoča
s spofitovanjem
<84~3> podružnica It. A. Siiiekal.
E=i3 © r 3aof©r-3 ©Trst
lekarna ..pri zlatem državnem jabolku"
Ilniiuj. I., KliiKerNtr»N»4' iši.
15.
J. PserMBr-je7B odvajalne troolice
staroznano, lahko odvajalno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočano uomačo zdravilo.
Tu kroglice Bo iste, ki so že veC desetletij občinstvu znane pod imenom J. P«orhofor-Jovo kri ćlatllne kroglloa in Be printne izdelujeio samo v lekarni „prl zlatom državnem Jabolku", Dunaj, I, Stngeratraaae 16.
Od t. h kroglic stane 1 1 ak&tljloa. * 16 krofflloaml 21 kr., 1 svltek ■ 6 ikatljloaml 1 gld. 5 kr.
Čete poprej vpu&lje denarni znesek, potem stane pofitnine prosta poSiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. >lh kr., 9 zvitka 2 gld. 80 kr., o zvitki :t gld. 3f> kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 6 zvitkov B gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld 20 kr. (Manj ko 1 zvitek so ne more pofiiljati.)
Prcsi se izrecno, ..J- Pserliofer-Jove odvajalne kroglioe'
zabtivati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vnuke skatljice na navodilu o tipural)! HtojfAi podpis J. PsThofer in si( er z rndećtml črkami.
Balzam zoper ozeblino
J. Paorhofcr-Jov. 1 lonfiek 40 kr.,
s poštnine prosto posiljatvijo ''■■'> kr.
Si»k iz ozkega trpotca
razsli/.ujoč, 1 steklenica 50 kr.
Balzam zoper golšo,
40 kr., s poŠt. proBto posiljatvijo 65 kr.
Stotl-ovi Kola-pieparati,
izvrstno krepčilo za želodec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., '/. litra l gld. 60 kr., »(i litra b5 kr.
Grenka želodčna tinktura
(prejo življenska esenca imenovana).
Lahko raztopljivo zdravilo, draždnega in krepCnjočega učinka na želodec pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 'J2 kr., I dvanajtttorica steklenic 2 gld.
Balzam zoper rane, V,,^1 Tftnnochinin-poinad* pir-
hofor-jova, najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Stoudol-a, 1 lonček 50 kr., b poštnine prosto posiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Balrloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
1
fc$i*F~ Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi Se vbo v avstrijskih časnikih oglafiene tu- in inozemske farmacevti&ke specijalitete ter so preskrb« vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Posiljatvo po pottl Izvršujejo s« najhitreje proti tema, da ae prej vpoilje denar, veoje naroobo tndl proti povzetju zneska.
yc9~ Ce se preje vpoilje denar (najboljše ■ poitno nakaznloo), potem Je poštnina mnogo oenejia, n*»go> pri poilljatvak proti povzetja.
Imenovane specijalitete tudi prodajata v LJubljani gospoda lekarja: Mar-detaohlager in Ploooll. (8296—0)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
^17978